YU ISSN 0040-1978
Pogovor s Tonetom Čehom (stran 2)
Volilni čas — čas obljub (stran 3)
Stranke se predstavljajo (strani 6—8)
Seznami kandidatov za ptujske
in ormoške volitve (strani 9—13)
Dr. Marko Demšar na Ptuju (stran 14)
leto xuii, št. 12
Ptuj, 29. marca 1990	cena 4 dinarje
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Po stari navadi je potrebno do
velike noči očistiti dvorišče io
okolico hiše. Te stare navade
se kar držimo, žal pa imamo
nove, sodobne navade: smeti
naložimo na prikolico in jih
zapeljemo do bližnjega gozda,
potočka aH jih enostavno
odložimo kar ob cesti. Samo
da smo se jih rešili, narava pa
naj sama poskrbi zanje. Naj-
bolj odločno ukrepa veter, ki
papir in plastiko raznosi po
širši okolici. Vse skupaj v po-
smeh našim ekološkim priza-
devanjem in upravljalcem de-
ponije odpadkov v Rogoznici.
Pa še kar naprej govorimo o
Evropi, ki nas takšnih, kot
smo, gotovo ne bo sprejela.
JB
V soboto v Ptuju
kočija prijateljstva
Na pobudo republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano so 19. marca na mariborski Turistični zvezi razpravljali o so-
delovanju na konjeniški prireditvi v okviru kmetijskega sejma v Por-
denonu v Italiji, ki bo od 5. do 8. aprila. Združenje živinorejcev v tem
italijanskem mestu je organiziralo poštno kočijo, ki bo do začetka sej-
ma obiskala dežele, članice delovne skupnosti Alpe-Jadran. Kočija je
šla na pot 15. marca iz Pordenona in bo prepotovala 1500 kilometrov
ter obiskala 16 pokrajin skupnosti Alpe-Jadran. Predvidena proga po
Sloveniji je Šentilj —Maribor—Ptuj—Ormož.
Načrtujejo, da se bo kočija 31. marca med 11. in 11.30 ustavila v
Ptuju. Prisrčen sprejem ji ob velikih težavah pripravlja ptujsko Turi-
stično društvo. Pri sprejemu bodo po zaenkrat znanih podatkih sode-
lovali ptujski poštarji in ptujska godba na pihala.
V soboto bomo torej priča še ene turistične manifestacije, s kate-
ro naj bi Ptuj pridobil, pa žal kaže, da prireditev ni nikogaršnja. Če bi
bila, potem zadreg pri organizaciji in izvedbi sprejema ne bi smelo bi-
ti.	MG
Jutri 11. dan
inovatorjev
ptujske občine
v delavskem domu Franca
Krambergerja v Ptuju bo jutri (30.
marca) ob 12. uri osrednja sloves-
nost ob letošnjem dnevu inovator-
jev v organizaciji in izvedbi občin-
skega komiteja za družbene dejav-
nosti.
Podelili bodo tri nagrade in
pet priznanj. Prvo nagrado v zne-
sku 2500 dinarjev bosta prejela
elektrotehnika iz Agisa TOMI
KOŽAR in JANKO MLINA-
RIC za tehnično izboljšavo T-
15/89 — prepolarizator za potre-
be galvanike. Vrednost prihran-
ka pri enem izdelku je 58 tisoč
dinarjev.
Drugo nagrado v znesku 2000
dinarjev bosta prejela FRANC
VESELIC, ing. strojništva iz
ptujskega Srednješolskega cen-
tra, in FERDO VEINGERL, ing.
gradbeništva iz ptujskega Cest-
nega podjetja, za termokeson za
prevoz asfalta. Prihranek pri eni
napravi znaša 50 tisoč dinarjev.
Tretjo nagrado v znesku 1500
dinarjev bo prejel ALBIN ROJS
iz Tovarne vzmeti Ptuj za kon-
strukcijo stroja za dinamično te-
stiranje tlačnih vzmeti.
Priznanja raziskovalne skup-
nosti za leto 1989 bodo prejeli:
MATIJA REPINC, Hiko Olga
Meglič Ptuj, za mobilne klešče za
spajanje pločevine, JOŽE TO-
MAŽIC in FRANC LETONJA
iz Tovarne vzmeti Ptuj za kon-
strukcijsko spremembo mehaniz-
ma za poliranje opilka na brusil-
nem stroju za brušenje vzmeti
OMD, TOMI KOŽAR, elektro-
tehnik iz Agisa, za tehnično iz-
boljšavo T-80/89 - digitalni
merilnik obratov z električno
kontrolo prekoračitve obratov,
JOŽE MILOŠiC, obrtnik iz Vid-
ma pri Ptuju, za električno kru-
šno peč in ANTON JANŽEKO-
VlC, obrtnik iz Mezgovec, za ko-
pirni aparat ab 450.
Letošnja podelitev bo poteka-
la brez strokovnega dela. Inova-
torjem in drugim, ki jih zanima
inventivna dejavnost, bo dosežke
te dejavnosti v ptujski občini v
prejšnjem letu predstavil Vlado
Mlinaric, predsednik komisije za
pospeševanje inventivne dejav-
nosti pri občinskem svetu ZSS
Ptuj. Govoril bo lahko le o sta-
gnaciji te dejavnosti v občini.
MG
Udrihanje po pekih — kaj pa drugi
Ptujski peki so 21. marca prvič v letu povišali cene,
in sicer so kruh v povprečju podražili za 12, pekovsko
pecivo pa za 3,9 odstotka. Tega dne so podražili tudi
slaščičarsko pecivo, in to v povprečju za 25 odsto-
tkov. S tem povišanjem so cene kruha in pekovskega
peciva nižje, kot so bile pred znižanjem 16. januarja
letos. Izjema je le babičin kruh.
Kot je povedala direktorica družbenega podje-
tja Pekarne in slaščičarna Vinko Reš Ptuj ERIKA
MIHELAC, so odstotki podražitev več kot upravi-
čeni, saj se kljub obljubam surovine za pekovsko
proizvodnjo kar naprej dražijo in se potem, ko so
peki znižali cene, niso pocenile. V pismu Zvezne-
mu zavodu za cene so podrobno razložili, zakaj vi-
šje cene kruha, posebej še osnovnega. Največ gre
na račun prispevnih stopenj in višjih cen doda-
tkov. Zanimivo je, da je tudi gospodarska zborni-
ca, ki si najbolj prizadeva za razbremenitev gospo-
darstva, poslala v tem mesecu obvestilo, da se njen
članski prispevek zvišuje za enak odstotek kot ma-
loprodajne cene.
Peki so vedeli, da bo podražitev nekatere »raz-
burila«, zato so za prihod inšpektorja imeli vse
pripravljeno. Prav tako so naredili primerjavo no-
vih cen s tistimi, ki so veljale 9. decembra lani. Ta-
ko je na ta dan bila cena za kilogram belega pari-
škega kruha 9,50, sedaj je 10,40 in je višja za 9 od-
stotkov, kilogram polbelega kruha je 9. decembra
lani veljal 9,20, cena 21. marca pa je bila 9,40 ali
za 2 odstotka višja, 1,4 kg kmečkega kruha je 9.
decembra stalo 14, sedaj je nova cena 15 dinarjev
in je za 7,1 odstotka višja.
Peki bodo, če bodo uresničene obljube o zniža-
nju prispevkov za deset in več odstotkov, za toliko
še v tem tednu znižali cene. S tem so seznanili tudi
že nekatere trgovce. Zanimivo je tudi, da so ptuj-
ski peki v primerjavi z mariborskimi uveljavili
manjšo podražitev.
V izvršnem svetu so bili zaradi novih cen pekov-
skih izdelkov zelo »razburjeni«. Peki pa se ob tem
vprašujejo, zakaj se udriha samo po njih, za druge
cene živil pa se ne zanimajo. Primerjava s sosed-
njo Avstrijo pove, da je pri njih samo kruh dražji,
vsi drugi izdelki oziroma živila, ki jih ljudje nujno
potrebujejo, pa veliko cenejši.
MG
DR. MARKO DEMŠAR JE OBISKAL ZAVOD DR. MARUANA BORŠTNARJA V DORNAVI
»Ni vse v gospodarski rasti ^. a«
Svoj obisk v ptujski občini je v četrtek dr. Mar-
ko Demšar, kandidat ZSMS-liberalne stranke za
predsednika predsedstva Slovenije, začel v Zavo-
du dr. Marijana Borštnarja, kjer se je pogovarjal z
direktorjem — profesorjem defektologije Milen-
kom Rosičem. Ta gaje seznanil s potekom gradnje
novih prostorov, v katere bodo že letos preselili
okrog 200 duševno in telesno motenih otrok in
mladine.
Do sedaj so za gradnjo porabili tri milijone di-
narjev, za dokončanje in opremo jih potrebujejo
še deset. Kolekt^ zavoda si nesebično prizadeva,
da bi novi domski prostori zaživeli v funkciji po-
polne vrednosti, in se ne bodo zadovoljili zgolj s
tem, da bodo pridobili uporabno dovoljenje.
Kljub preselitvi pa bo tudi v bodoče odprto vpra-
šanje varstva odraslih duševno in telesno prizade-
tih. Zanje naj bi prav tako zgradili nove prostore,
in to na lokaciji v neposredni bližini novega doma.
Idejne projekte pripravljajo in so jih tudi že plača-
li.
Dr. Demšar je zaželel dornavskemu kolektivu,
da bi v svojih prizadevanjih v celoti uspeli. Med
drugim je povedal, da nas mora skrbeti za tistega,
ki ni pridobitniško sposoben, ki ni davkoplačevalec
in ki ne bo nikoli vojak. Vsaka družba, ki opušča
skrb za takšne svoje člane, ni moralno zdrava. Ni
vse v gospodarski rasti in indeksih. Družba se ceni
tudi po tem, kako skrbi za tistega, ki je postavljen
na stranski tir. In glasnik takšnih bo dr. Demšar.
MG
UVODNIK
Čistimo ?
Spomadi tudi čistimo. Če je letošnja pomlad pohitela in se
kljub odsotnosti dirigenta (lastovke, ki je prva in edina zveličavna
znanilka resnične pomladi) bohoti v vsej širini, bodo tudi akcije čiš-
čenje (kljub kampanjskemu prizvoku) letos temeljitejše.
Začeli bomo pri svojem hišnem pragu in nadaljevali v širino
— do vrha. V podjetjih »čistimo« na veliko, in kot kaže, v nekaterih
primerih voluntaristično. Kako sicer drugače reči kriminalni raz-
prodaji družbenega premoženja? »Čistimo« v samoupravnem po-
gledu. Tisto, kar je bilo še včeraj zveličavno, da ne rečem nedota-
kljivo in sveto, je danes za odpad. Gre za dogovorno ekonomijo, sa-
moupravljanje in samoupravne akte ... — skratka vse, kar diši po
realsocializmu in receptih. Sedaj smo si za nekatera področja že
napisali nove recepte, ampak vse, kar je novo, še ni novo življenje in
do njega bo še dolga pot. V sindikatu članstva so napisali osnutek
generalne kolektivne pogodbe, v kateri so zapisane minimalne zah-
teve glede plač in pravic iz dela. Na prvi pogled se zdi, da je preveč
napisanega in da bo za pogodbe dejavnosti ostalo premalo manevr-
skega prostora. Glavne adute pa ta naš novi sindikat še skriva in
jih bo razkril šele pred pogajanji. Zatrjujejo, da v korist delavca.
Po spomladanskem čiščenju bo sicer ostalo še marsikaj skrito.
Politična pomlad pa le daje zagotovilo, da se večstrankarski sistem
le utirja, ter da je političnih in drugih skrivalnic konec. Večstran-
karski sistem mi je osebno všeč tudi zaradi tega. Predvsem pa že-
lim, da bo spomladansko čiščenje kulturno in na ravni, saj brez kul-
ture na vseh področjih (tudi pri »čiščenju«) v Evropo ne bomo mo-
gli.
Majda Goznik
Ambulanta za bolne otroke
znova v Čučkovi
Po zimskem popoldanskem -dežurstvu za bolne predšolske in šol-
ske otroke dežurna ambulanta na Potrčevi za pol leta zapira vrata.
Dežurstvo za bolne predšolske in šolske otroke prevzema 2. aprila
šolski dispanzer v Cučkovi ulici. Otroke bodo sprejemali vsako po-
poldne, razen sobote, do 19.30 ure zvečer. Po tej uri sprejemajo nujne
primere v dežurni zdravstveni službi na Potrčevi ulici, kjer se z bolni-
mi otroki lahko oglasite tudi ob sobotah po 14. uri. MG
^^-
Kmetijski minister
na radiu Ptuj
v torek, 3. aprila, bo gost oddaje radia Ptuj od 18. do 19.
ure Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano, torej republiški kmetijski mini-
ster. Z njim se bomo pogovarjali o aktualnih dogajanjih v kme-
tijstvu in dogodkih, ki se nanašajo na to gospodarsko dejavnost.
Pogovor bo v živo, k sodelovanju pa vabimo tudi poslušalce; po-
kličite nas na tel. 771-223, lahko pa nam pošljete tudi pisna
vprašanja.	JB
OBRTNO ZDRUŽENJE PTUJ
Za svežo kri
v Obrtnem združenju so priprave na volitve vzeli resno. Kot je
povedal tajnik združenja Janez Rižnar, želijo, da so volitve v resnici
demokratične in da za delo v organih združenja in zveze dobijo prave
ljudi. Prav tako želijo odprte liste.
Zaradi govoric, da eni želijo vse funkcije, drugi pa ne morejo
»priti zraven«, smo se oglasili pri tajniku. Povedal je:
»Trudimo se, da bi imeli predstavnike v vseh sekcijah zveze in
njenem izvršilnem odboru. Prav tako bomo letos po dolgih letih pri-
zadevanj uspeli priti v občinski izvršni svet.
Za organe Obrtnega združenja bomo kandidate dobili oziroma
jih volimo na delnih zborih po sekcijah. Izmed njih bomo volili nove
člane za skupščino, izvršilni in nadzorni odbor združenja. Zamenjali
bomo polovico članov v seh organih.
Pri novih kandidatih je precej težav, saj nekateri, ki so doslej de-
lali v organih združenja že dva mandata, želijo delati tudi v prihod-
nje. Pravila igre so znana, zato skušamo na delnih zborih priti do no-
vih imen. V ptujski občini je 720 obrtnikov, kar je gotovo dobra baza
za nove kadre in vse tiste, ki se želijo dokazati, pa doslej niso imeli
priložnosti.«
Novi ljudje v organih združenja naj bi imeli ustrezne delovne in
strokovne izkušnje, pri ljudeh pa naj bi bili priljubljeni. Janez Rižnar
je tudi prepričan, da je veliko odvisno tudi od predsednika združenja.
Tudi pri izbiri tega bodo šli v širino in se bodo odločali med tremi
kandidati.
Volitve delegatov v skupščino obrtnega združenja bodo 12. apri-
la. Nova skupščina pa bo šele na svoji prvi seji volila novo vodstvo.
MG
OBVESTILO
v petek, 30. marca, ob 19. uri pripravlja demokratična opo-
zicija (DEMOS) občine Ormož
JAVNO TRIBUNO V DOMU KULTURE.
Gosta večera bosta Franc MIKLAVČIČ, kandidat za člana
predsedstva, in Viktor BLAŽIČ.
Vabljeni vsi občani občine ORMOŽ.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
29. marec 1990 - TEDNIK
Kakšen bo naš jutrišnji
svobodni sindikat
Svobodni sindikati Slovenije so stanovska in predvsem interesna or-
ganizacija delavcev, zato na aprilskih volitvah ne bodo nastopili niti kot
stranka niti kot del kake stranke, saj se iiogibljejo tudi vsakršnih koali-
cij in sodelovanj. Skratka osta/aio aH hnlie rečeno šele postajajo neodvi-
sni.
Kljub temu pa se tudi Svobod
ni sindikati Slovenije-SSS vi^lju
čujejo v volilni vrvež, predvsem s
svojimi kandidati za zbor združe-
nega dela. Poleg tega bodo pod-
prli tudi vse tiste stranke, ki bo-
do s svojim programom zastopa-
le delavčeve interese po meri člo-
veka. Ni važno, ali jim v svojih
programih predstavniki posa-
meznih strank obljubljajo Evro-
po 92, Ameriko ali svobodno in
neodvisno Slovenijo. Važno je,
poudarjajo SSS, da imajo tako
predstavo o sedanjosti in prihod-
nosti, ki bo delavca zadovoljila,
predvsem pa, da bodo obljube
tudi sposobni uresničiti!
V pravcati predvolilni vrvež, ki
bo jutri dosegel svoj vrhunec, pa
so se že v začetku leta vključili
tudi v občinski organizaciji sin-
dikatov v Ptuju. Jutri se bodo na-
mreč sestali na programsko-vo-
lilni skupščini (ob 8. uri v dvora-
ni Narodnega doma), na kateri
bodo razrešili dosedanje člane
občinskega sveta in nadzornega
odbora ter izvolili novo vodstvo.
Seveda bodo položili račune o
dosedanjih aktivnostih in med
drugim sprejeli tudi usmeritve za
letošnje leto ter do leta 1994; no-
vost pa bo zagotovo pomenila
tudi nova (zmanjšana) sestava
občinskega sveta sindikatov ter
nasploh nova organiziranost.
Skratka, jutrišnja skupščina naj
bi pomenila prelomnico v delo-
vanju občinskih sindikatov na
vseh nivojih.
Osnovne organizacije sindika-
tov so za novega predsednika ob-
činske sindikalne organizacije
predlagale 5 kandidatov, in si-
cer: Avgusta Ivartnika, sedanjega
predsednika, ki pa se želi vrniti
nazaj na delo v Agis, Marjana Ir-
gla iz ptujske enote Temeljnega
sodišča Maribor, ki želi tudi vna-
prej opravljati dela in naloge
sodnika, zato v kandidacijskem
postopku ni želel sodelovati, Er-
vina Hojkerja, sedanjega pod-
predsednika občinskega sveta
ZSS, ki želi tudi v prihodnje de-
lati v šolstvu, zato tudi on ni že-
lel sodelovati v kandidacijskem
postopku (poleg tega pa kandidi-
ra za republiški svet ZSS), Eriko
Mihelač iz Pekarne in slaščičarne
Vinko Reš, ki je svojo kandidatu-
ro v zadnjem krogu umaknila,
ter Viktorja Markoviča, diplomi-
ranega organizatorja dela iz
TGA Kidričevo, ki tako ostaja
edini kandidat za profesionalne-
ga predsednika občinskega sveta
sindikatov občine Ptuj in bo jutri
skoraj zagotovo tudi izvoljen.
Funkcija podpredsednika ob-
činskih sindikatov v bodoče ni
predvidena, za sekretarja pa je
»baza« predlagala prav tako 5
kandidatov (funkcija bo profe-
sionalna): Feliksa Bagarja, seda-
njega sekretarja, ki odhaja pri-
hodnji mesec v pokoj, Daniela
Koletnika iz TGA Kidričevo, ki
je kandidaturo odklonil, Ivana
Sumandla iz OS Tone Žnidarič,
ki želi ostati še naprej v svojem
poklicu, zato je prav tako odklo-
nil sodelovanje v kandidacij-
skem postopku, tako da ostajata
kot edina možna kandidata za
sekretarja Vladimir Knez, diplo-
mirani sociolog, in Milan Ma-
sten, analitik za organizacijske in
planske zadeve.
Po trije kandidati so predlaga-
ni za predsednike vsakega od
treh svetov. V nadzorni odbor
občinskih sindikatov so predla-
gani Katica Kašman, Ervin Hoj-
ker, Terezija Vuk, Ivan Vidovič,
Ana Vrabič, Marica Štrucl in
Marjan Stolf^a. Poleg tega pa sta
predlagana še dva kandidata za
predsednika komisije za prošnje
in pritožbe.
Osnovna usmeritev samostojne
občinske organizacije sindikatov
bo tako kot republiških SSS: ne-
odvisna delavska organizacija z
lastnim programom, ki bo odgo-
vorna le svojim članom ne pa dr-
žavi. To pa pomeni tudi, da ne bo
od nikogar sprejemala kakršnih-
koli nalog, kvečjemu jih bo s svo-
jimi zahtevami nalagala drugim.
Tako lepo se sliši vse to, skoraj
neverjetno, zato si delavci resni-
čno želimo, da tokrat ne bi bili
žejni prepeljani čez vodo.
M. Ozmec
Sindikalne organizacije, ki
bodo povezane v občinski or-
ganizaciji Svobodnih sindika-
tov Slovenije občine Ptuj, bodo
svojo delovanje izražale v enaj-
stih odborih sindikatov dejav-
nosti: kovinske in elektroindu-
strije; kmetijstva, živilske indu-
strije in gozdarstva; gradbeni-
štva in komunalnega gospo-
darstva; prometa in zvez; trgo-
vine, gostinstva in turizma;
tekstilne in usnjarsko-predelo-
valne industrije; obrti; vzgoje
in izobraževanja; kulture;
zdravstva in socialnega skrb-
stva; družbenih in državnih or-
ganov.
Sindikalne organizacije sin-
dikatov energetike, kemične in
nekovinske industrije, papirne,
grafične, založniške in časopi-
sno-informativne dejavnosti
ter finančnih organizacij pa se
v ptujski občini ne bodo pove-
zovale v občinski odbor, am-
pak direktno z občinskim sve-
tom sindikatov in s svojim re-
publiškim odborom sindikata
dejavnosti Sloveniie.
POGOVOR S TONETOM ČEHOM, PREDSEDNIKOM PTUJSKEGA
IZVRŠNEGA SVETA
»Izpolnili načrte
in še več. -
Tone Čeh je prevzel krmilo sedanjega izvršnega sveta 2H. februarja
prejšnjega leta. Ena od značilnosti dela izvršnega sveta v obdobju
I9H6—90 so bile nenehne kadrovske težave (menjava predsednika, pod-
predsednika so zamenjali trikrat, nekaj menjav pa je bilo tudi pri članih
izvršnega sveta).
Ob prevzemu nove dolžnosti je Tone Čeh obljubil, da bo nadaljeval
delo pri uresničevanju nalog, ki jih je sprejel izvršni svet za mandatno
obdobje I9S6—90. l\a zasedanju zborov občinske skupščine bo lahko
brez zadrege povedal, da so načrti oziroma naloge v celoti uresničene,
na nekaterih področjih pa je bilo narejenega še veliko več. Predvsem se
je več naredilo na cestah, komunalni infrastrukturi in v gospodarstvu. V
tem srednjeročnem obdobju se izvršni svet ni lotil tistih nalog, za katere
se je pokazalo, da so nerealne in nesmiselne. Nekaj pa jih bodo uresniči-
li letos.
DELEŽ INDUSTRIJE V
DRUŽBENEM PROIZVODU
OBČINE ZNAŠA ŽE OKROG
60 ODSTOTKOV
»V srednjeročnem obdobju
1986—90 je bila načrtovana
4,5-odstotna povprečna letna
rast industrijske proizvodnje. In-
dustrija, ki je nosilec gospodar-
skega razvoja v občini, je v letih
1986—1989 dosegla povprečno
7,5-odstotno letno rast, v petih
letih pa naj bi bila dosežena pov-
prečna letna stopnja rasti 6 od-
stotkov.
Delež industrijske proizvodnje
v družbenem proizvodu občine
se je Dovečal in znašal v 1988. le-
tu 56 odstotkov, lani pa je po
oceni znašal že 60 odstotkov.
Večji sistemi (TGA, K K, Peru-
tnina, MIP, KGP in AGIS), kjer
je več kot tretjina zaposlenih v
občini, posebne pomoči v tem
srednjeročnem obdobju niso po-
trebovali. Imajo dobra vodstva, v
njihovo delo pa se izvršni svet ni
želel vmešavati, saj so brez po-
moči lahko vodili svoja podjetja
in delavcem zagotavljali socialno
varnost.
Izvršni svet se je bolj ali manj
vključeval tam, lyer so bile teža-
ve, in to v IMP Tekstilni tovarni
Majšperk in Iskri-Delti ter v ne-
gospodarstvu. V teh organizaci-
jah je bil izvršni svet »prisoten«
s posebnimi delovnimi skupina-
mi, ki so spremljale delo in ures-
ničevanje sanacijskih progra-
mov. V teh skupinah so bili pred-
stavniki izvršnega sveta, delavci
iz omenjenih organizacij ter zu-
nanji strokovni sodelavci.«
Tone Ceh je zadovoljen, ker so
bile nekatere sanacije uspešne.
Trenutno največje težave imata
majšperška tekstilna tovarna, ki
{'e tik pred stečajem (23. marca,
10 smo se pogovanali s predsedni-
kom, je imela že 55. dan blokiran
žiro račun), in Iskra Biromatika.
»Aktivnosti so zastavljene ta-
ko, da se Tekstilna tovarna čim-
prej »deblokira«. Denar naj bi
zagotovila republika in banke.
Za Iskro Biromatiko prav tako
potekajo intenzivni pogovori z
republiškim komitejem za indu-
strijo ter mariborsko in Abanko.
Pripravljajo sanacijski program,
da bi vsaj polovici zaposlenih za-
gotovili delo in socialno varnost.
V negospodarstvu je bilo v tem
mandatnem obdobju največ te-
žav v zdravstvu in izobraževanju.
Izvršni svet in posamezni njegovi
člani so bili nenehno prisotni pri
reševaniu likvidnosti in finan-
/^rtt^ctfi ctor»to «	a rc V i K nr-
ganizacij. V Zdravstvenem cen-
tru pa se poleg likvidnostnih te-
žav pojavljajo tudi težavna vpra-
šanja zaradi organizacijskih
sprememb.«
TURIZEM JE IN BO PTUJSKI
IZZIV
»Tudi v tej dejavnosti gre na
boljše, četudi za zdaj še ni pravih
rezultatov. Občinska turistična
ponudba bo v tem letu doživela
nekaj sprememb in toliko priča-
kovano celovitost. Turistična or-
ganizacija prav tako postaja
stvarnost. Stvarnost pa je tudi
hotel Zlati noj. Zasluga tega iz-
vršnega sveta je, da je skupaj s
ptujskim gospodarstvom z veliki-
mi težavami uspel zaokrožiti fi-
nančno konstrukcijo gradnje.
Hotel Zlati noj je eden prvih
konkretnih objektov pri realiza-
ciji turističnega programa.«
Življenje bo v tem letu dobilo
še več turističnih objektov, neka-
teri pa se bodo doma in v tujini
»borili« za denar, da bodo lahko
zaživeli z novo vsebino. Tudi pri
urejanju mesta potekajo dela
strokovno in načrtno. Za to skrbi
mestni arhitekt, ki ga je »zapo-
slil« izvršni svet. Ta do zagotovil
denar tudi za prvega človeka tu-
ristične organizacije.
STO NOVIH PODJETIJ
Ob svojem nastopu je Tone
Čeh obljubil podporo novim
oblikam organiziranega vlaganja
posameznikov in večje možnosti
za razvoj zasebne dejavnosti. Da-
nes je ne samo po zaslugi tega iz-
vršnega sveta, temveč tudi ZlS-a
in spremenjenih zakonov v ptuj-
ski občini 100 novih podjetij, ki
so tik pred tem, da bodo začela
delati. Večina ureja formalnosti.
V tem letu bodo v obrtni coni
zgradili prve proizvodne delavni-
ce, vse pa je pripravljeno za na-
daljnjo širitev cone.
Poročilo, ki ga za zadnje mar-
čevsko zasedanje pripravlja
predsednik izvršnega sveta, ne
do obšlo Haloz in Slovenskih go-
ric. Ujma je bila za Haloze »do-
brodošla«, saj je težave tega
manj razvitega o"bmočja ptujske
občine prenesla v slovenslci pro-
stor.
»V zadnjem letu je bilo v Ha-
loze vloženega več denarja kot
prej v desetih in več letih. Raz-
vojnih vprašanj Haloz in Sloven-
skih goric se bomo v bodoče lo-
tevali načrtno. Nekatere projekte
že pripravljamo.«
ZA KMETIJSTVO NAREDILI
PREMALO
»V Icmptiictvii cmr> olorli^ na
zvezno in republiško zakonodajo
naredili premalo. Kljub agrome-
lioracijam in pospeševanju kme-
tijstva je v tej dejavnosti še veli-
ko odprtih vprašanj, predvsem
pri izenačevanju pogojev kmeto-
vanja v razvitin in manj razvitih
območjih ptujske občine.
V zvezi s tem se sedaj pogovar-
jamo s predstavniki republiškega
komiteja za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano, da bi za manj
razvita območja občine znižali
prispevke za invalidsko in poko -
ninsko zavarovanje oziroma jin
subvencionirali.«
V ZADNJEM LETU JE BILO
ODPRTIH VEČ GRADBIŠČ
»Izvršni svet si je lani in letos
posebej prizadeval pri več inve-
sticijah, od katerih bo Ptuj nekaj
imel. Za Zlati noj me ni sram, da
se gradi, in sem prepričan, da bo
Ptuju nekaj prinesel v kakovost-
nem smislu. Pri novi ptujski po-
rodnišnici smo morali zagotoviti
prempstitvena sredstva, saj se sa^
moprispevek, ki smo ga vključili
v to investicijo, izteka šele pri-
hodnje leto.
Sodelovali smo tudi pri inve-
sticijah osnovnih šol oziroma
prizidkov v Cirkulanah in v Jur-
sincih, gradnji novega Zavoda v
Dornavi, čistilni napravi, vodo-
vodnem omrežju v Leskovcu, po-
vezovalnem vodovodu med Ma-
riborom in Ptujem ter gradnji vo-
dovoda Y Kidričevo.
Izvršni svet si bo ne glede na
to, da za projekte Ptujske toplice
prevzema odgovornost Kmetijski
kombinat in za grad Bori TGA,
prizadeval za poenotenje kon-
cepta razvoja turizma v ptujski
občini. Posebno pozornost bo
namenil nadaljnjim posegom v
mestu, razvoju infrastrukture v
njem. Tako se že pripravljamo
na gradnjo nivojskega križišča in
cestnega podvoza v mestu ter
ureditev prometnih poti skozenj
oziroma obvoz.
Sodelovali bomo pri gradnji
avtomobilske ceste Šentilj—Za-
greb. V pripravi so tudi projekti
za cestno povezavo od Trsta do
Budimpešte, eden od odsekov te
ceste bo šel proti Ptuju. Tudi pri
tem projektu moramo poskrbeti
za uresničitev svojih interesov. V
nove plane pa moramo vključiti
tudi gradnjo pešpoti (brvi) prek
Drave v Ptujske toplice.
Naša prizadevanja vključujejo
številne pomembne naloge za
bodočnost: gre za to, da bi celot-
no občino »pokrili« s pitno vo-
do, elektriko, telefonom in so-
dobnimi cestami. To bo glede na
pomembnost moralo imeti pred-
nost v novih občinskih planih.
Delegatom bomo na zadnjem,
marčevskem zasedanju predsta-
vili še druge uspehe, hkrati pa jih
opozorili na težave, ki jih čez
noč ne moremo rešiti in zahteva-
jo daljšo obravnavo.
Na koncu naj povem, da sem
prepričan, da smo v tem letu, ko
sem bil predsednik občinske vla-
de, veliko naredili. Upam, da bo-
do tako delali tudi tisti, ki danes
trosijo velike obljube, in naredili
vsaj toliko, če že ne več.«
MG
Na srečanju ministrskega oj.
bora najstarejše evropske institu.
cije — Sveta Evrope so ministri
obravnavali tudi želje vzhodno,
evropskih dežel za vstop. Kot ka-
že, dajejo prednost Madžarski
Poljski in Češkoslovaški, med!
tem ko od Romunije, Bolgarije
in Jugoslavije zahtevajo manj
omahljivosti pri političnih spre.
membah. Prve tri bi lahko posta-
le članice sveta že konec tega le-
ta, Jugoslavija in Bolgarija pa
bosta morali počakati še dalj ča-
sa.
• • •
Janez Drnovšek je obisk prire-
ditve ob razglasitvi samostojno-
sti Namibije dodobra izkoristil.
Sestal se je tako s predsednikom
Južnoafriške republike kakor tu-
di z zunanjima ministroma ZDA
in SZ ter Perezom de Cuellar-
jem.
• • •
Sovjetska zveza je torej poka-
zala zobe (tanke) litovski zahtevi
po neodvisnosti. Zastraševanje,
prekinitev stikov z javnostjo in
prepričevanje litovskega vodstva
je še edino kar ji ostane. Litovci
se dobro držijo in te poteze spre-
jemajo kot poskus zastraševanja
in grožnje s silo, da bi si morda
premislili. V Washingtonu so že
izjavili, da ne bi bilo dobro upo-
rabiti sile v Litvi, saj se to zna vr-
niti Moskvi kot bumerang. Pozi-
vajo pa k pogajanjem.
• • •
Krvavi spopadi med Madžari
in Romuni v Tirgu Muresu bodo,
kot kaže, podrobneje raziskani.
Vladna komisija je sklenila v tem
kraju izbrati 21-člansko vodstvo,
v katerem bodo pripadniki obeh
nacionalnosti, ki bodo poskušali
nemire pomiriti in rešiti sporna
vprašanja med prebivalci tega
kraja.
• • •
Poraz socialrealističnih sil v
Vzhodni Nemčiji je prinesel na
piano tudi (dez)informacijo, češ
da je veliko sedanjih poslancev v
novoizvoljenem parlamentu vo-
hunilo, še v času Honeckerja, za
zahodnonemško policijo. Ne gle-
de na to, ali je to res, je, kot kaže,
mogoče pričakovati, da bo pora-
žena stran spodbijala legitimnost
teh volitev in legitimiteto poslan-
cev. Najbrž so to še zadnji krči
poražene strani.
V • •
Do zaključka redakcije rezul-
tati volitev na Madžarskem še ni-
so bili znani. Kot kaže, so jih
Madžari vzeli veliko bolj hladno-
krvno kakor mi. Opazovalci pa
so napovedali, da nihče med
mnogimi strankami, posebej pa
izmed dveh velikih, ne bo dobil
dovolj glasov za samostojno se-
stavo vlade. Madžare je strah, da
bo zaradi nasprotovanj med
strankami težko obdržati ravno-
vesje v političnem življenju, in se
bojijo, da bi represivni aparat
imel zaradi tega več moči kot do;
slej. Veliko mero resigniranosti
pa je pri Madžarih prispeval tudi
sam volilni zakon, ki je zelo za-
pleten. Opozicija meni, daje glo-
boko nedemokratičen in da že
vnaprej onemogoča, da bi neka-
teri opozicijski kandidati prišli
do volitev oziroma na volilne li-
stiče. Eden opozicijskih vodite;
Ijev je celo dejal, da je »volilni
zakon nastal kot demokratična
krinka volitev, katerih izid je bil
že vnaprej dogovorjen,« in da so
»madžarski politični voditelji ^
tem več kot spretni«.
• • •
Laburisti v Veliki Britaniji
vztrajno napredujejo. Že v marsi-
katerem volilnem okrožju so do-
bili več glasov kot kdajkoli ^
zadnjih letih. K temu seveda prj'
speva ravnanje britanske premi-
erke, ki je z uvedbo »glavarine«
prignala na ulice množice sicef
hladnokrvnih Angležev.
Pripr'wlja: d. '
Kdo bo vodil svobodno občinsko organizacijo sindikatov
Predstavljamo vam kandidate za predsednika in sekretarja organi-
zacije svobodnih sindikatov Slovenije v občini Ptuj!
VIKTOR MARKOVIČ -
kandidat za predsednika, ki bo
funkcijo opravljal profesionalno:
Rojen leta 1941, diplomirani
organizator dela, zaposlen na de-
lih vodenja programov v TGA
Kidričevo. Član sindikata od leta
1958, končal občinsko sindikal-
no šolo. Opravljal funkcije v sin-
dikalnih organizacijah Elektro-
kovinar (kot tajnik) in TGA (kot
predsednik). V letih 1970 in 1971
je bil član republiškega sindikal-
nega s- eta. delegat 2. kon erence
ZSJ, sedaj delegat v akcijski kon-
ferenci sindikata aluminijskega
kompleksa Jugoslavije. Opravljal
je vrsto drugih odgovornih nalog
(predsednik delegacije za zbor
združenega dela SO Ptuj, pred-
sednik upravnega odbora časopi-
sa Aluminij, poslovodnega koor-
dinacijskega sveta TGA Kidriče-
vo), sedaj pa je delegat v medob-
činski gospodarski zbornici za
Podravje.
Njegov pogled na uresničeva-
nje programa svobodnih sindika-
tov Slovenije v občini Ptuj je
usmerjen v razvijanje nove vloge
sindikata v tržnih razmerah go-
spodarjenja; kar je v sindikal-
nem delu dobrega in uspešnega,
ohranjajmo, izpopolnjujmo in
posodabljajmo, kar je preživete-
ga in slabega, zamenjajmo z no-
vim, je poudaril na ponedeljkovi
predstavitvi.
Osnovne naloge sindikata so
po njegovem mnenju: tekoče
spremljanje gospodarjenja v
podjetjih, odločnejše (agresiv-
nem) nastopanje s sindikalnimi
stališči na vseh nivojih, tudi pri
odločitvah življenjskega pomena
za podjetja, permanentno sprem-
ljanje izvajanja kolektivnih po-
godb, ki pomenijo novo kvalite-
to, in budno spremljanje sindi-
kalne li:-:e skrbi za dosledno iz-
vajanje, redno informiranje o ak-
tualnem političnem trenutku, pri
čemer naj bo pretok informacij v
obeh smereh, pravna pomoč čla-
nom in sindikatom pri zastopa-
nju njihovih interesov (še pose-
bej pri sporih iz delovnega raz-
merja), teoretično usposabljanje
članstva ob delu in iz dela ter
spremljanje sposobnosti odgo-
vornih vodilnih oseb v podjetjih.
MILAN MASTEN — kandi-
dat za sekretarja, ki bo funkcijo
opravljal profesionalno:
Rojen 1942, srednje strokovne
izobrazbe, opravlja dela analiti-
ka za organizacijsko-planske za-
deve na oddelku za ljudsko
obrambo občine Ptuj. Končal je
občinsko sindikalno šolo. Za na-
loge sindikalnega delavca se je
usposobil na različnih funkcijah
(član lO sindikata v Tehnoservi-
su, predsednik sindikata občin-
skih upravnih organov). Leta
1982 je bil izvoljen za člana re-
publiškega odbora sindikata de-
lavcev družbenih in državnih or-
ganov, v občinskem sindikalnem
svetu pa se je aktivno vključeval
v delo raznih komisij. Sedaj je
član predsedstva občinskega sin-
dikalnega sveta, bil je predsed-
nik krajevnih organizacij SZDL
in ZRVS in opravljal še razne
druge odgovorne naloge. Z novo
vsebino in vlogo sindikatov je
dobro seznanjen, vse zaupane
naloge pa opravlja zelo vestno,
uspešno in s čutom odgovornosti
do članov.
VLADIMIR KNEZ - kandi-
dat za sekretarja (profesionalna
funkcija):
Rojen 1950, diplomirani socio-
log, opravlja dela izvršnega se-
kretarja občinskega komiteja
ZKS Ptuj. Član sindikata od leta
75. V aktivno sindikalno delo se
je vključil v Srednješolskem cen-
tru Ptuj, kjer je bil predsednik
sindikata Ekonomske srednje šo-
le zatem pa Srednje kovinarske.
metalurške in kmetijske šole. Za-
radi vestnega opravljanja sindi-
kalnega dela je bil med sodelavci
priljubljen in spoštovan. Izkazal
seje tudi kot predavatelj v občin-
ski sindikalni šoli. Uspešno je
končal enoletni študij v politični
šoli Josip Broz Tito v Kumrovcu.
Vesten in uspešen je tudi pri
opravljanju nalog v občinski sin-
dikalni organizaciji. V osnovi se
zavzema za utrditev moči sindi-
kata na vseh nivojih, predlaga pa
tudi ustanovitev sindikata neza-
poslenih občine Ptuj. saj je ob
vse večjem številu brezposelnih
že pra a nuja.	-OM
Viktor Markovič
Milan Masten
Vladimir Knez
TEDNIK - 29. marec 19OT
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA MILAN KUČAN V PTUJU
Volilni čas — čas obljub
Ptuj, petek, 23. marca; ZKS — stranka demokratičme premoge se
predstavi 0 Blizu 2.000 udeležencev 0 Socialna raven se ae sme znižati
0 Na vprašanja sta odgovarjala Milan Kučan in dr. Boštjan Zmpamčič
Cas, ki ga živimo, je negotov,
vendar je treba imeti pogum in
ga razumeti kot skupno gibanje
k demokraciji, k neki drugi Jugo-
slaviji, ki je v Evropi, je na pred-
volilnem zboru v Srednješolskem
centru v Ptuju poudaril Milan
Kučan. V svojih uvodnih bese-
dah je še dejal, da je volilni čas
čas obljub, in v tem so si vsi pro-
grami strank podobni. Razlika
med njimi je v realnosti možno-
sti in sposobnosti uresničiti zapi-
sano. ZKS — stranka demokrati-
čne prenove je doslej že pokaza-
la, kaj hoče, kaj zmore, koliko in
na kakšen način se je pripravlie-
na boriti za demokracijo, za sa-
mostojnost slovenskega naroda.
Milan Kučan se je zavzel za soci-
alno državo, za gospodarsko in
politično konkurenco, za oživi-
tev gospodarstva, vendar ne na
račun znižanja ravni socialne
varnosti. ZKS — stranka demo-
kratične prenove je sama sestopi-
la z oblasti, tega doslej še ni sto-
ril nihče, se zavzela za politični
pluralizem in pluralizem na-
sploh.
Milan Kučan je najmlajši kan-
didat za predsednika slovenske-
ga predsedstva, politik, ki je bil v
zadnjih letih izpostavljen in po-
stavljen pred odločitve, »usod-
ne« za slovenski narod. Kot vo-
ditelj novega kova se je izkazal
pri ohranjanju in varovanju de-
mokratičnih procesov; to se je
pokazalo pri sprejemanju dopol-
nil k slovenski ustavi in med dru-
gim pri odhodu slovenske dele-
gacije z zveznega partijskega
kongresa.
Udeleženci predvolilnega zbo-
ra, bilo jih je blizu 2.000, so po-
stavili vrsto vprašanj, predvsem,
kaj bo in kakšno je zagotovilo
ZKS — stranke demokratične
prenove, da ne bo več brezposle-
nih delavcev, saj mnoge delovne
organizacije rešujejo svoje neu-
spešne proizvodne programe na
račun odpuščanja delavcev kot
tehnološkega presežka. Opozori-
li so na to, da banke, kakršne so,
niso odigrale svoje vloge, da do-
slej nismo znali aktivirati vseh
vrst kapitala, še posebej privat-
nega ne, da cene še vedno, kljub
zagotovilom Markoviceve vlade,
da bo drugače, rastejo, da še ni
hitro videti izhoda iz krize. Me-
nili so tudi, da Slovenija do dru-
gih republik nastopa preveč v ro-
kavicah in zanimalo jih je tudi,
kako se vključujemo v razreševa-
nje problemov Kosova. Zanimali
so jih še zapleti okrog imenova-
nja sodnikov ustavnega sodišča v
Sloveniji, pa gospodarske mož-
nosti izhoda iz krize. ^Opozorili
pa so tudi na to, da.procesi de-
mokratizacije na ravni republike
tečejo, da pa v občini še vedno
vladajo »veljaki«, ki držijo
oblast v rokah za vsako ceno.
Milan Kučan je |>oudaril, da si
ne smemo domišljati, da je slo-
vensko gospodarstvo kaj posebej
usfješno v primerjavi z drugimi
deli Jugoslavije. Slovensko go-
spodarstvo 60 odstotkov svoje
proizvodnje proda doma, 20 od-
stotkov izvozi, ostalo proda v
druge dele Jugoslavije. Čeprav je
jasno in o tem kar naprej govon-
mo, da je treba gosFK)darstvo
prestrukturirati, pa se z uspešni-
mi firmami v svetu še ne moremo
primerjati. Te namreč vedo, po
čem bo povpraševanje na trgu
čez pet in več let, naša podjetja
pa so, vsaj zaenkrat, še naravna-
na v smeri, da je mogoče izdelo-
vati nek proizvod tudi sto let. Na
vprašanja je poleg Milana Kuča-
na odgovarjal tudi dr. Boštjan
Zupančič, kandidat za predsed-
stvo ZKS — stranke demokrati-
čne prenove.
Predvolilni zbor je pričel Pol-
de Bibič, igralec in član predsed-
stva stranke. Pel je moški komor-
ni zbor iz Ptuja. Predsednik ob-
činske ZKS — stranke demokra-
tične prenove Vilko Pešec pa je
predstavil občinski program in
kandidate stranke. Zbora se je
udeležil tudi častni član ptujske
občine, pisatelj Ivan Potrč s so-
progo Branko Jurca.
NaV
Milan Kačas med PtajoiaL	(Posaetek: M. Ozmec.)
ODGOVOR NA ČLANEK •
Parcele pa mikajo,
mikajo
(Tednik, 22. marca 1990; avtor: Občinski komite za urbanizem,
gradbene in komunalne zadeve Ptuj)
Ker se toliko ponavlja beseda
»OBJEKTIVNO INFORMIRA-
NJE«, bova tudi midva skušala
objektivno odgovoriti naši javno-
sti.
Čudimo se, da je občinski or-
gan po toliko letih sploh prinesel
razlago zakona, vendar pa je še
mnogo zamolčal. Mnogo ljudi je
s tem »humanim« stalinističnim
zakonom prizadetih, mnogi pa
so se znali pravočasno umakniti
njenemu posilstvu. Ta zakon je
namreč nadaljevanje tistega za-
kona o KULASKIH PROCE-
SIH.
Po tem zakonu je stranka ku-
pila privatno zemljo od občine
(posrednika) in dobila pravico,
da si lahko postavi hišo, ampak
mnogi se ne zavedajo, da niso ni-
kdar več lastniki te zemlje. To se
pravi vsi taki in podobni kupci
kupijo samo pravico, ne tiste
zemlje.
Avtor članka navaja, da niso
samo nama dvema v KS Olge
Meglič pobrali zemlje, temveč
navajajo razna področja v ptuj-
ski občini. Samo niso povedali,
ali so to bile izjeme ali so si mo-
goče sosedje prizadetih znali tu-
di drugače rešiti ta problem, ker
če hočeš biti v tem društvu, mo-
raš imeti posebne pogoje.
V članku je navedeno, da je
Jože Puntigam zastopal ženo
Anico. To ni res (glej zapisnik 4.
5. 1976). Navzoča sva bila oba in
tudi podpisana sva na zapisniku.
Štefan Gunžer in Otilija Zorčič
sta vložila 3. 6. 1980 prošnjo za
prednostno pravico. Ker pa se je
začelo vse naglo dražiti, nista
mogla izkoristiti pravice. Nima-
va še nikakršne odločbe, da bi
bila onadva pravnomočna lastni-
ka.
Vse odločbe še prihajajo na
Anico in Jožeta Puntigama, zad-
nja 20. 3. 1990 (poštni žig). Ima-
va še pravico do pritožbe na Se-
kretariat za pravosodje v Ljublja-
no in bova to tudi izkoristila.
Ker še jKJStopek ni končan in
še nisem dobila niti dinarja, mi-
slim, da ne izkoriščam nikakršne
tuje zemlje, kakor je napisano v
članku, ampak s poštenim delom
zemljo, ki je bila last mojih star-
šev. Ali ni vprašljiva pravnomo-
čnost razlastitve? Zakon pravi,
da pripada zakoncema po ena
parcela, 98. člen ustave pa, da se
ne sme vzeti vir preživljanja. Kje
Je enakopravnost? Kot so neres-
nični podatki v članku, tako je
navedeni urad pošiljal neresni-
čne podatke na višja sodišča,
kjer so v imenu ljudstva zavrnje-
ne vse pritožbe kot neutemelje-
ne. Kršene so mi vse človekove
pravice.
Zakon razlastitve je samo za
Anico in Jožeta Puntigama in
Rudija Belšaka v KS Olge Me-
glič, vsi drugi v KS so svobodno
prodajali ali razdelili zemljo med
otroke in vnuke brez urbanisti-
čnega načrta. In takih je tudi v
občini veliko. Razlastitev je bila
samo za izbrane.
Ker sem pustila službo in po-
magala staršem (po zakonu so
otroci dolžni starše preživeti), mi
je ob moževi pokojnini to vir
preživljanja, tega pa mi ne zakon
ne ustava v ptujski občini ne pri-
znava.
Vsem, ki so lahko parcele svo-
bodno prodajali, čestitamo. Nam
enakim pa sožalje; tudi mi ne
moremo dati svojemu otroku. Je
to pravna država?
Komentar prepuščam bral-
cem!
Anica Puntigam,
Jože Puntigam
-pismo »od daleč«^
Upadanje gospodarske rasti in vsesplošna neli-
kvidnost bank in gospodarstva, ki mu je Markovic
zaprl pipo kreditov iz primarne emisije, je za trenu-
tek, kot kaže, le sprejeto v apokaliptične jezdece ju-
goslovanske politike. V prestolnici tako razen
»podmuklih fint« ni več slišati številnih strel, ki so
jih tako beograjski politiki kot tudi mediji name-
njali severovzhodnim delom države. Seveda pa pa-
metnemu človeku gre za vprašanje Kosova. Mar-
kovičev kabinet je očitno pogruntal. da decembrski
program, potem ko so'ga izigrali s plačami, ne mo-
re delovati, preden ne bodo banke popolnoma po-
strgale blagajn s kreditiranjem gospodarstva, saj
so še vedno socialnopolitične in ne finančne inštitu-
cije. Vse skupaj je podobno bolniku, ki nikakor ne
more pričeti z dieto in se odpovedati sladkarijam
oziroma slabim navadam, preden popolnoma ne
izpraznijo vsega, kar mu je pri roki. Tako tudi Ju-
goslovanov oziroma jugoslovanskega gospodarstva
ni bilo mogoče prisiliti k zmanjšanju osebnih do-
hodkov. preden »trener« ni posegel po ukrepu ome-
jevanja bančnih plasmajev. Seveda je takšno zdra-
vljenje z dieto vedno dvorezni meč, ker če bolnika
preveč shiraš, ti lahko umre. Pravijo, da bi 20-od-
stotni padec proizvodnje povzročil popolno razsulo
nacionalnega gospodarstva, ki mu ne bi pomagal
več noben program za oživitev. Z zmanjšanjem ra-
sti inflacije oziroma drobnoprodajnih cen so se ze-
lo povečali prihodki države, tako iz zveznega prora-
čuna kot tudi republiških proračunov in vsi prilivi
javnega sektorja. Markovic bi tako lahko sprejel
ukrepe — poleg slovenske republiške vlade, kije že
predvidela razbremenitev gospodarstva — prakti-
čno z zmanjšanjem prispevkov v zvezno blagajno,
kjer se je zbral kar lep kup denarja, ker so snovalci
velikosti zveznega proračuna pač računali, da bo
hiperiflacija rasla po že znanih stopnjah. Znova je
ravno nasprotno — decembrsko povečanje davčnih
stopenj, kljub temu da bi snovalci programa pač
morali vedeti, da se bodo v zvezni blagajni kaj
kmalu znašli viški in da bi premier lahko zmanjšal
prispevke republik in pokrajin. Seveda, očitno je
najboljše, če ima vlada denar zbran v vreči in ga
potem lahko po mili volji deli obubožanemu gospo-
darstvu, ki je na beraški palici ne samo po krivdi
zvezne vlade, temveč po krivdi logike realsocialisti-
čnega gospodarjenja, po katerem se nihče ni naučil
loviti rib. y času revščine pa se skalijo še tako do-
bri familiami odnosi. Niti najmanj ne presenečajo
vse bolj pogosti računi — ne samo Slovencev —.
koliko nas pravzaprav stane to životarjenje v skup-
ni domovini, kije enemu mati, drugemu pa mače-
ha.
Slovenija menda plača kar petino bruto družbe-
nega proizvoda za »brezskrbno in perspektivno« ži-
vljenje v menda najbolj posrečeni simbiozi. Toda
od ostrih krakov raka — menda naj bi za vojsko
plačali kar 700 milijonov dolarjev letno samo v
Sloveniji — morska vetrnica (v tem primeru Slove-
nija) očitno nima preveč koristi. Morje je namreč
postalo mimo in rak uporablja svoje krake pred-
vsem za disdpHmranje morske vetrnice. Morda bi
bila še najboljša primerjava iz živalskega sveta, če
bi vse skupaj primerjali s čebelnjakom ali pa mor-
da z mravljiščem, le da so panji in mravljišča veli-
ko bolj racionalno organizirani kot pa jugoslovan-
ska država. Slovenci, ki bi lahko igrali vlogo delav-
cev v basni, bodo počasi v položaju, da ne bodo
sposobni niti preživeti oziroma nositi na plečih la-
stne birokratske aparature, kaj šele da bi jo lahko
plačevali drugim. Beograd pa se kot center naspro-
ti periferiji lepo razvija. To vam lahko zagotovim,
še posebej po vrhunskem srečanju šefov držav in
vlad podobnih panjev in čebelnjakov, kot je naša
država.
Neobvladljive težave z likvidnostjo in preveliko
obveznostjo do zveznega proračuna pa očitno ne
skrbijo preveč nove strankarske srenje v Sloveniji,
ki si mora — jasno, najprej z volitvami — opredeli-
ti svoj položaj. Zahteve po zadrževanju so v tem
trenutku razumljive, toda dokler gospodarstvo,
predvsem slovensko, ki nas zanima, ni del svetov-
nega trga in dokler radikalno ne rešimo problema
lastnine, ne bo nič. Niti končnega kraha države ne,
ki bi bil potreben, da bi se stvari začele ponovno
postavljati na svoje mesto.
Dobro, bodimo natančni: če drži številka več kot
700 milijonov dolarjev, ki jih Slovenija namenja
samo armadi, bi vse še nekako prenesli ob dejstvu,
da gre kar polovica proračuna vojske v namensko
proizvodnjo. Toda izkušnje o namenski proizvodnji
bi vam najbolje opisali verjetno v Tovarni avtomo-
bilov Maribor, pa v Iskri, pa še v kakšni železarni,
saj je Slovenija za armado postala dokaj nestabil-
no podroqe, razen seveda če ne gre za prispevke in
pobiranje posebnega davka. Morda mi bo kdo oči-
tal. da bomo armado po združitvi Nemčij in po ne-
katerih drugih premikih v »Evropi zdaj« še krvavo
potrebovali. Pa še prav bo imel. Morda, saj pravim.
Toda v državi se je potrebno končno dogovoriti o
inputih in outpuiih neracionalnega razvijanja voja-
ške birokracije poleg beograjskega državnega esta-
blishmenla. In osebno vidim rešitev samo v čistih
računih oziroma v kotizaciji. Tega se bo potrebno
slej ko prej zavedati, saj bi takšen način čistih ra-
čunov, da pač nekdo plača, če hoče vojaški servis,
pomenil tudi razpravo o načinu urejevanja odno-
sov v federaciji. Ob čistih računih bo namreč vse-
eno. kako se bo država imenovala. Čudim se. da si
nihče od kandidatov za pomembne funkcije ali pa
v programih samih strank ni spomnil, da bi vsaj
podvojU aH celo potrojd borih 6000 dolarjev druž-
benega proizvoda na prebivalca Slovenije. Sicer
pa: toplo se oblecite, saj se je šele spomladi pričela
prava zima.
Vladimir Vodušek
Dober den! Gnes. v nedelo. 25. marca, gdo vam jaz pišem toto pi-
smo, pa je resen dober den, saj po dugem cajti dežek zalevle naša žejna
polja, studence in pere v.se, kaj je črnega in zamazanega v naši deželi.
Jaz sem že polovico februara in merca okoli voglov hoda in jomra: »Bo-
gec, dajte deža, ke bom jaz lehko malo leža ...« Pa saj vete, kak provi ti-
sti pregovor, da za dežom vedno posije sunce, za njim pa drgoč dež pride.
Pa tudi tisti pregovor še drži, da ena sušna letina preživi tri mokre. Včo-
sik so rekli, da eno .suho leto preživi .sedem mokrih let. meni pa se zdi. da
je to le malo preveč. Je pa na drugi stroni resen, da za sedem let vse prav
pride. . .
Pa naj bo zadosti o deži in pregovorih. Moren vas vprošati. kak se
kaj na volitve priprovlate. Ste se že odločili, za kero stranko bote in keri
kandidat vam je največ obeča. tisto, kaj bode nareda. pa tak neje važno.
Glovne so predvolilne oblube. Gdo .sen jaz še mojo Mico volil, sem ji tudi
pred oltorom obluba. da jo bom celo živleje na rokah nosa. zdaj po skoro
50 letih zokona pa je še žiher rada. če jo včosik okoli voglov natirovlen.
Včosik una pred menoj beži. včosik pa sen jaz tisti, ki ma preganjalca za
.seboj. To so pač tisti zakonski maratoni okoli voglov, s skoki prek krez
plot in nazaj do svoje mizice in štampeta. Saj vete. kak smo včosik pravi-
li: tisto, kaj den med zakoncoma narobe obrne, po tli noč poravno. Saj
ma vsoka noč svojo moč. adijo ljubica, lahko noč...!
Evo, ti ga na. pa smo drgoč priplavali do kunca. Skozi okno gledan,
kak dežek škreblja, kak trova rose in kameje cvete. Vete. Udje. ki vidimo,
kak kameje cvete, imamo posebni dar od narave. Eni nam provijo. da
smo malo prismuknjeni, drugi pa nas za norce imajo, da smo preveč pa-
metni. Zaj pa vedi, keri majo hoj prav. Pa srečno vsem tistim, ki vidijo, in
tistim, ki ne vidijo kameja cveti.
Vaš LUJZEK.
Včeraj belo, danes
črno
Si lahko predstavljate, kako vam je v duši in pri srcu, če ste o ne-
kom imeli dolga leta lepo mnenje, pa se je zdaj pokazalo, da ne zaslu-
ži vaše ljubezni, naklonjenosti ali spoštovanja. Sok, stres, ki ga nekdo
lažje, drugi težje, nekdo pa sploh ne prenese.
Z rojstvom političnih strank, s sestopom partije z oblasti, z demo-
kratizacijo medsebojnih odnosov marsikdo v naši družbi doživlja šok.
Še včeraj prvi med prvimi, danes eden med mnogimi; še včeraj prepri-
čan v enkratnost socialistične ureditve, danes organiziranje po zahod-
nem sistemu in še bi lahko naštevali. Ljudje doživljajo prave drame,
že kar preganjavice in ogroženost, tudi lastnega življenja.
So ljudje, ki bi radi preteklost štirih desetletij kar izbrisali, drugi
iščejo zadoščenje, pa tudi maščevanje je vmes v kaki novi stranki. Pa
spet so tisti, ki so se zaprli vase in vidijo v vsem novem sovražnika. S
tem se izpostavljajo posmehu, ta pa jim spet daje misliti, da so prega-
njani in ogroženi.
Začarani krog torej, ki mu je sedanji čas še posebej naklonjen.
Znajti se v teh dneh in mesecih seveda za mnoge ni enostavno. Rušijo
se ideali, še včeraj zveličavni, padajo vrednote, na katere smo še vče-
raj prisegali. Ni lahko. Še posebej, če so — in nekateri so — vzeli ta
čas kot čas obračuna. Prihodnost, grajena na obračunu za vsako ceno,
pa verjetno nima prihodnosti. Zatorej bodimo najprej ljudje, pa po-
tem člani stranke. In ne iščimo krivcev, pustimo zgodovinarjem, da
presodijo z dejstvi čas, ki smo ga živeli.
ENKRATNO — STALNO
POOBLASTILO
s sredstvi na vaši vlogi lahko razpolaga tudi druga
polnoletna opravilno sposobna oseba, če jo za to poo-
blastite.
Pooblastilo je lahko enkratno ali stalno.
Enkratno pooblastilo velja samo za en dvig dolo-
čenega zneska z vaše vloge.
Na enkratnem pooblastilu lahko overi vašo identite-
to banka, sodišče, pošta, občina ali jugoslovansko diplo-
matsko predstavništvo, pa tudi zavodi, kot so zdravstve-
ni zavod, dom počitka, zapor ipd. S tako overjenim poo-
blastilom lahko pooblaščenec dvigne denar z vloge na
vsaki banki ali pošti v RS.
Če enkratnega pooblastila ne morete dati overiti pri-
stojnim organom, zadostuje vaše pisno, lastnoročno
podpisano pooblastilo. Z njim lahko pooblaščena oseba
dvigne sredstva samo v enoti, ki vodi vašo vlogo.
Stalno pooblastilo daje pooblaščencu pravico, da
stalno razpolaga s sredstvi na vaši vlogi, ne vključuje pa
pravice do ukinitve vloge.
Z izdajo stalnega pooblastila ne ugasne vaša pravi-
ca do razpolaganja z vlogo.
Stalno pooblastilo velja do pisnega preklica oziroma
do varčevalčeve ali pooblaščenčeve smrti.
Vsa podrobnejša pojasnila dobite v svoji enoti ban-
ke.
4 — NAŠI KRAJI IN UUDJE
29. marec 1990 - TEDNIK
V vrtu
v SADNEM VRTU se bliža čas cvetenja jablan in hrušk. To sta
sadni vrsti, katerih rodovitnost je v največji meri odvisna od oplodi-
tve cvetov. Oploditev opravijo ob ugodnih vremenskih razmerah če-
bele. Pri varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci pa nimamo vselej
pravega odnosa do koristnih in nadvse potrebnih čebel.
Z začetkom pomladanske vegetacije in cvetenja sadnega drevja
se prične tudi razvoj najrazličnejših bolezni in škodljivcev, ki ogroža-
jo sadne rastline njihovo rast, razvoj in pridelek. Zoper rastlinske
bolezni in škodljivce sadne rastline varujemo na različne načine, od
katerih so najuspešnejši škropljenje s p>esticidi. Pesticide moramo
uporabljati v predpisanih koncentracijah in v določenem času, ko bo-
do najuspešneje učinkovali glede na razvojno stopnjo škodljivca ali
bolezni. Prav pri tem pa često grešimo, saj pozabljamo na škodljive
vplive, ki jih škropljenje prizadene cvetenju sadnega drevja. Cvetni
organi sadne rastline, kot so čašni in venčni listi, predvsem pa prašni-
ki in pestič so najobčutljivejši organi, na katere imajo skoraj vsi pesti-
cidi škodljivo delovanje, če jih uporabljamo in škropimo neposredno
v cvet. V dneh cvetenja sadnega drevja pa čebele, kot smo že dejali,
opravljajo nadvse koristno in potrebno opravilo, to je oploditev cve-
tov.
Vsaka s pesticidi umorjena čebela ni samo velika izguba za čebe-
ljo družino in čebelarja, temveč še večja ekonomska škoda pri pridel-
ku sadja, ker smo z umorom čebele uničili ali vsaj prizadeli tudi cvet.
Ker sadne rastline glede na sortne značilnosti in zunanje rastne raz-
mere v sadnem vrtu različno cvetijo, se pri škropljenju temu ustrezno
tudi ravnamo. Sadjarji — vrtičkarji se zlahka prilagodimo in škropi-
mo v času, ko ne bo škodljivega vpliva na cvetove in čebele. Opravi-
mo ga v mirnem vremenu in večernih urah, ko čebele ne izletavajo iz
panjev in škropiva veter ne zanaša na cvetove.
Sicer pa je škropljenje v cvet in uničenje čebel z zakonom prepo-
vedano in kot takšno kaznivo dejanje.
V	ZELENJAVNEM VRTU v drugi polovici marca sadimo zgod-
nje vrste krompirja, srednje pozne in pozne pa od srede do konca
aprila. Krompir lahko gojimo v različnih zemljah, najbolje pa uspeva
v globoki, rodovitni, za vodo dobro prepustni zemlji, v kateri je veliko
organskega gnoja in ki je v suhem vremenu sposobna zadrževati vla-
go. Zemlja mora biti drobnega zloga, ki smo jo pognojili in globoko
prekopali že v jeseni, sedaj pa jo le vrhnje poravnamo. Ce so tla oku-
žena s škodljivci, kot so strune, bramoraji in drugi, v tla primešamo
granulat basudin ali volaton. Sadimo majhne gomolje, velikosti manj-
šega kurjega jajca, z dvema do tremi očesi. Doma pridelanih gomo-
ljev iz preteklega leta ni priporočljivo saditi, ker so zagotovo okuženi
z virusi. Po možnosti sadimo le semenski krompir, ki je pridelan v
predelih, kjer ni težav z ušmi, ki prenašajo virusne bolezni. Semenski
krompir spremlja potrdilo o izvoru in zdravstvenem stanju semena in
njegovem pridelovalcu. Slabo seme pridelek razpolovi ali pa ga sploh
ni.
Globina setve naj bo 10 do 15 cm; za zgodnje sorte 30 cm, pozne
pa 40 cm razdalje v vrsti, med vrstami pa 60 cm.
Če se bo sušno obdobje nadaljevalo, je potrebno zgodnje sorte,
ko bodo gomolji dosegli debelost lešnika, vsakih 10 do 14 dni zaliti s
15 do 20 1 vode na 1 m^ površine.
V	OKRASNEM VRTU je kljub toplemu in suhemu vremenu se-
tev in sajenje okrasnih rastlin na prosto še preuranjena. Nočne tem-
perature so tako nizke, da tla še niso godna za kalitev, prezgodaj
vzkaljene in nezavarovane rastline pa bodo ob poznih spomladanskih
slanah pozeble. Sadimo okrasno grmičevje in drevnine, dokler še niso
premočno zbrstele. Ob takšnih sušnih razmerah, kot so v letošnji po-
zni zimi in zgodnji spomladi, ne pozabimo na temeljito namakanje sa-
dik, ob sajenju in kasnejše zalivanje.
Ne glede na vrsto drevnin in okrasnega grmičevja in če gre za
presajanje v drevesnici vzgojenih sadik, moramo nadzemnemu delu
grmiča ali drevesa vsaj za polovico prikrajšati ali razredčiti poganjke,
pri koreninah pa le obnoviti rezilno ploskev na pretrganih delih, da se
vzpostavi enakomerno razmerje med koreninami in nadzemnimi or-
gani mlade rastline.
Po biokoledarju so najugodnejši dnevi za setev vrtnin, ki jih pri-
delujemo za liste, 26. in 27. marca ter 4. in 5. aprila, za plodove 28. in
29. marca ter 6. in 7. aprila, za gomolje, korene in čebulnice 30. in 31.
marca ter L, 8. in 9. aprila, za cvetje pa 25. marca ter od 1. do 3. apri-
la.
Miran Glušič, ing. agr.
Lepo pomladno vreme nas vle-
če na prosto. Čas je, da postori-
mo okrog hiše to in ono: uredi-
mo vrt in posejemo oz. posadimo
času primerne rastline.
Preženimo spomladansko
utrujenost s krajšimi ali daljšimi
sprehodi. Poleg tega pa izkoristi-
mo prijetno s koristnim in ob ob-
čudovanju prebujajoče se narave
naberimo regrat, kislico ali ko-
prive. Iz njih pripravimo prve
sveže solate in priloge, ki so toli-
ko bolj okusne, kolikor mlajše so
rastline.
Zato sem za danes izbral nekaj
manj znanih receptov za pripra-
vo pomladanskih juh in solat.
Pikantna juha iz mladih kopriv s
paradižnikovimi palačinkami
Mlade koprive temeljito ope-
remo, na hitro poparimo, ohlaje-
ne dobro odcedimo in jih drob-
no sesekljamo.
Posebej narežemo por na tan-
ke kolobarje in na olju zdušimb
skupaj s sesekljanimi koprivami.
Zelenjavo zalijemo s kokošjo
juho (lahko tudi iz kocke) in na
hitro prevremo. Po okusu moli-
mo, popramo in dodamo ingver
in nasekljan česen.
Smetano razžvrkljamo z rume-
njakom in jo vlijemo v juho. Ju-
ha se ne sme več kuhati. Tik pred
serviranjem jo okrasimo z nare-
zanimi paradižnikovimi palačin-
kami.
Za juho smo porabili (za 4 ose-
be):
40 dag mladih kopriv (namesto
kopriv vzamemo lahko špinačo)
I por
1 žličko maščobe
I 1 kokošje juhe
sol
poper
za noževo konico mletega ing-
verja
I strok česna
1 dl kisle smetane
1 rumenjak
Paradižnikove palačinke
Iz naštetih sestavin razžvrklja-
mo ne pregosto, tekoče testo. Po
potrebi ga lahko razredčimo z
vodo. Pustimo ga stali najmanj
20 minut. Nato v ponvici speče-
mo tanke palačinke. Počakamo,
da se palačinke malo ohladijo,
potem pa jih narežemo na
1/2 cm debele pramene.
Naredili smo jih iz:
1	jajca
1/4 1 mleka
5	dag moke
2	dag paradižnikove mezge
soli
popra
olja za pečenje
Spomladanska enolončnica z
zdrobovimi cmoki
Maslo penasto umešamo in
mu postopoma primešamo
zdrob, jajce, I žlico vode, sol in
muškatni orešček. Z žlico obliku-
jemo cmoke in jih v slani vodi
kuhamo okrog 10 minut. Nato
jih pustimo v vodi še 5 minut, da
se napnejo.
Drobno sesekljano čebulo pre-
pražimo na maščobi, da ostek le-
ni.
Beluše, krompir, korenček in
kolerabice narežemo na kocke.
Grah operemo, stebelca zelene
narežemo na majhne koščke.
Tako pripravljeno zelenjavo
dodamo k čebuli, zalijemo z juho
in kuhamo približno 20 minut.
Solimo, popramo in izboljšamo
okus z vvorcestrsko omako in so-
kom limone. V juho damo cmo-
ke in ponudimo.
Za pripravo smo potrebovali (za
4 osebe):
2 dag masla
6	dag pšeničnega zdroba
1	jajce
sol
muškatni orešček
2	mladi čebuli
i žlico olja
10 dag belušev
10 dag krompirja
10 dag korenčka
10 dag kolerabice
8 dag graha
IO dag stebelc zelene
1,5 1 mesne juhe
sol
Popravek obvestila
o varstvu vinogradov
v prejšnji številki se je v obvestilo o varstvu vinogradov pri-
kradel tiskarski škrat. Stavek v tem obvestilu se pravilno glasi:
»Vinograde, v katerih je bila v lanskem letu akarinoza, moramo
letos na vsak način poškropiti s folidolom (0,5 do 0,7 %) ali oleo
ekaluxom (1%)« in ne 14% kot smo pomotoma zapisali. Avtorju
— dipl. ing. Albertu G5ncu in bralcem se opravičujemo.
Uredništvo
Prišla je pomlad
poper
vvorcestrska omaka
limonin sok
Regrat s slanino in rdečim vinom
Dobro opran mladi regrat od-
cedimo. Prekajeno slanino nare-
žemo na majhne kocke in jo v
kožici svetlo prepražimo, zalije-
mo s kislim rdečim vinom in soli-
mo. Še toplo prelijemo po regra-
tu, v katerega smo že primešali
topel kuhan krompir. Odišavimo
s česnom in serviramo.
Naredili smo ga iz (za 4 osebe):
40 dag regrata
25 dag krompirja
10 dag slanine
1 dl rdečega vina
soli
česna
Regratova solata z oranžami
Regrat dobro operemo in ga
razrežemo na manjše kose.
Trdo kuhana jajca razrežemo
na osmine in razporedimo po re-
gratu.
Jogurt ali kislo smetano zme-
šamo s soljo, zelišči, medom, po-
prom in limoninim sokom. S pre-
livom prelijemo solato. Solato
potresemo z olupljenimi in na
koščke narezanimi pomaranča-
mi.
Za solato smo porabili (za 4 ose-
be): .
40 dag regrata
2 trdo kuhani jajci
1 kozarec jogurta ali kisle smeta-
ne
sol
1 žlico sesekljanih zelišč (vrtne
kreše, peteršilja ...)
1	žlico meda
malo popra
sok I limone
2	pomaranči.
Ob pripravljanju navedenih je-
di vam želim dosti uspehov in
dober tek.
V naslednji številki Tednika
boste lahko spoznali nekaj re-
ceptov za pripravo rib pod ge-
slom: Velikonočni petek.
Dušan Bombek,
tehnolog Haloškega bisera
Sajenje vinske trte
Pri napravi novega vinograda moramo temeljito preudariti, kate-
ro sorto bomo izbrali. Ko se odločimo, bomo kupili cepljenke. Pripo-
ročamo, da si cepljenke kupite v kateri od domačih trsnic, po sicer ne-
koliko višji ceni kot pri prodajalcih cepljenk z juga države, vendar
smo pri naših cepljenkah lahko prepričani o kvaliteti, sortnosti in do-
bri selekciji, saj imamo veliko strožjo zakonodajo glede selekcij kot
drugje v Jugoslaviji. Zato proizvajajo naše trsnice res samo kvalitetne
in rodne trse, ki nam bodo v svoji življenjski dobi dali gotovo veliko
več pridelka.
Za sajenje se bomo odločili od druge polovice aprila naprej.
Pred sajenjem cepljenko obrežemo na eno vidno oko, korenine pa na
dolžino 20 cm; daljše korenine nam zagotavljajo boljši začetek rasti
cepljenke.
Priporočamo, da cepljenke pred sajenjem parafinirate. Za ce-
pljenke uporabljamo I NIN neprečiščen parafin. V posodi zagrejemo
parafin na 82—87 °C, obrezane cepljenke za trenutek pomočimo do
polovice v parafin, nato pa hitro še v hladno vodo. To je ves postopek
parafiniranja.
Prednost parafiniranja cepljenk so: ni jih potrebno zagrebati,
lahko jih posadimo nekoliko plitveje, daje cepljenje mesto 8—10 cm
zunaj, tako da pozneje nimamo težav z rosnimi koreninami.
Ko imamo tako pripravljene cepljenke, jih pred sajenjem namo-
čimo za 24 ur v vodo, da se korenine primerno osvežijo in napolnijo
svoje kapacitete za vodo.
Sadilno jamo izkopljemo velikosti 40 x 40 cm. Sadilne jame lah-
ko vrtamo tudi s svedri, razen na težkih, vlažnih ilovnatih tleh, kjer
sveder preveč zaliže stene, napravi neke vrste cvetlični lonček in ga
korenine ne morejo predreti.
V sadilno jamo damo na dno dobro rahlo zemljo; tej je dobro
primešati biopost ali bioped. Oba zagotavljata boljši prirast že v pr-
vem letu. Iz te mešanice naredimo kupček, na katerega položimo ce-
pljenko. Korenine moramo lepo razporediti po kupčku ter celotno ce-
pljenko zagrnemo z rahlo zemljo. Hlevski gnoj damo na vrhu jame,
vendar se ne sme nikjer dotikati cepljenke.
Cepljenka mora gledati iz zemlje 8—10 cm. Če nimamo parafini-
ranih cepljenk; moramo cepljenke zagrniti z rahlo zemljo, in sicer en
prst nad cepljenko.
Želim vam uspešno sajenje.	Gonc, dipl. ing. agr.,
vodja rastlinske proizvodnje
v TOZD Slovenske gorice-Haloze
EPIDEMIJA KOZ
OKROGLE //V RESNIČNE O VERŽEJU
Veržej je že oddavnaj bil za Slovenske gorice to, kar je bila Ribnica
za Krajnsko, Lemberg za Kozjansko in podobno. Naši hudomušni pred-
niki so si v vsaki pokrajini izbrali prebivalce ene od vasi, da so lahko o
njih pripovedovali šaljive zgodbe. Zakaj sije slovenjegoriško območje iz-
bralo prav vaščane Veržeja, mi ni znano.
O Veržencih sem slišal veliko okroglih že pred vojno. Na primer tisto
o cerkvenem zvoniku, ki mu je puščala streha, na zidu je začela poganja-
ti trava, da bi travo odstranili, so na vrvi potegnili v zvonik bika, ki naj bi
travo popasel.. . Če gos izvali mlade goskice, zakaj tega ne bi zmogla
tudi kobila, so rekli vrli Verženci in na buče položili staro kobilo, ki se je
že^komaj premikala. Kljub temu je še krepko brcala in eno od buč brcni-
la v bližnji grm. v katerem je spal zajec. Prestrašil se je in jo ucvrl proti
Muri. Stari očanec, kije pazil na kobilo-kokljo, je bil prepričan, da je bil
tisto mladi žrebiček, kije skočil iz razbite buče. vendar mu noge niso da-
le, da bi ga bil ujel... Zakaj hi kupovali tako drago sol. poskusimo jo
pridelati sami. so si rekli in preorali del vaške gmajne, posejali sol in po-
tem želi koprive, ki so bile tako slane, da je kar peklo ... Podobne zgod-
be so nastajale 'tudi po vojni. Na primer tista o gradnji zadružnega do-
ma. ki so ga Verženci urno sezidali, pozabili pa so pustiti odprtine za ok-
na. Zato so potem v vreče lovili dnevno svetlobo in jo prinašali v zadružni
dom. vendar brez uspeha. Posvetilo se jim je šele takrat, ko je eden opazil
v zidu špranjo prav tedaj, ko je skozi njo pokukal sončni žarek.
Sicer pa sem o Veržeju že prej slišal tudi veliko junaških zgodb.
Omenjam predvsem tisto o Ropošu in Krucih. Vodja vaške straže Ropo-
šev Štefan je sedel v krčmi, se modro držal in si vihal brke. ko so mu pri-
hiteli povedat, da so čez Muro vdrli divju Kruci. Štefan, kije bojda imel
živce kot drot.je počasi vstal, se leno pretegnil in dal nekaj kratkih navo-
dil svojim ljudem. Pridrli so na kup vsi junaški Verženci, udarili po ropar-
skih Krucih in pobili vse, kar jim ni ušlo nazaj v Muro in čez. .. Nekoli-
ko manj junaške so bile zgodbe, ki so krožile o Veržencih iz zadnjih dni
druge svetovne vojne, ko .so prehode čez Muro izvajali rdečearmejci.
Vse to in še marsikatero drugo podrobnost sem o Veržeju in njego-
vih ljudeh že slišal, zato me je toliko bolj zanimalo, kakšni so dejansko
ljudje v tej vasi. Tej radovednosti sem lahko zadostil kmalu po prihodu
na okraj v Ljutomer. Prišlia je nova politična direktiva ~ kolektivno de-
lo in kolektivna odgovornost. Nič več ne ho odgovarjal vsak za svoje po-
dročje dela. temveč mora v.%ak odgovarjati za vse. Ta način dela je bilo
trebil prenesti navzdol, v vsak KLO in vsako osnovno partijsko organiza-
cijo. Pred tem je bilo treba napraviti temeljito razčlenitev dela in stanja v
vsakem kraju.
S to nalogo sva v Veržej odšla s sodelavcem Franjom Podkrajškom,
kmetijskim tehnikom. Terensko delo je bilo samo popoldne in zvečer, po
rednem delovnem času. Med vožnjo s kolesi po Murskem polju sem mu
pripovedoval o okroglih zgodbah o Veržencih. Večinoma jih še ni slišal, v
Veržeju pa je bil že večkrat, pogovarjal se je predvsem s krajevnimi funk-
cionarji in je o njih dobil najboljši vtis. Sklenila sva. da bova tokrat ime-
la bolj odprte oči tudi za vsakdanje življenje ljudi v tej vasi.
Že pred vasjo iz smeri Grlave je bila desno od ceste gostilna. Pred
njo nekaj moških in otrok, nekoliko vstran pa je stal precej postaven bik.
Mirno je stal. sam »privezan« le na navadno popotno palico, zataknjeno
v zemljo. Tisti dan je bilo namreč licenciranje bikov in eden od rejcev je
stopil v gostilno na požirek, bika pa je pustil kar zunaj. Stopila sva s ko-
les in Franjo je skočil v gostilno opozorit lastnika. Ta je kmalu prišel___
»Nič se ne bojte, moj Miško je pameten, če bi bili vsi ljudje taki. bi
delali mnogo manj neumnosti.« je dejal možakar, potrepljal žival, vzel iz
žepa košček kruha, ki ga je v gostilni oviažil z vinom in potrosil s soljo, in
ga dal biku.
»Priden. Miško, priden,« ga je pobožal. Nama je pojasnil, kako je to
žival naučil, in »za uk je zelo dovzetna«, da je krotka, da nikamor ne
gre. če ima občutek, da je privezana in ta občutek mu daje tudi navadna
palica, zataknjena v zemljo. Izpulil je palico in z Miškom sta odkorakala
proti domu.
Še predno sva spet stopila na kolesi, je pristopi! k meni moški v po-
nošeni obleki in me poprosil za cigareto. Po ustaljeni navadi sem odprl
zavojček, ga po tresel, da je iz njega pogledalo nekaj cigaret in mu ponu-
dil. Toda ni potegnil le ene. prijel je kar vse cigarete, ki .m gledale iz za-
vojčka.
»Še za potlej, pa hvala lepa!« se mi je prijazno nasmehnil in odšel.
»Kaže. da bova danes doživljala Veržej po tisti tvoji smešni strani,«
se je zasmejal Franjo.
Med vožnjo mimo mladinskega vzgojnega doma. nekdanjega sale-
zijanskega marijanišča. sva opazila moškega, ki je plezal čez zid. Okoli
zidu sta pritekla dva moška (verjetno .so bili vsi še starejši mladoletniki),
zagrabila onega takoj, ko je pristal na tleh. in ga odpeljala nazaj v dom.
Na prvem križišču v vasi sva naletela na vaškega bobnarja in raz-
glaševalca. Obdajal ga je trop belih gosi in nekaj otročadi. Parkrat je
udaril po bobnu, malo počakal, gosi so utihnile in ga obkrožile, redki mi-
moidoči so se ustavili, tu in tam se je pokazala kakšna glava pri odprtem
oknu. in bobnar je začel z zateglim glasom:
»Razglas! Krajevni ljudski odbor daje na znanje.«
Potem je začel zlogovati dnevna obvestila. Med njimi tudi nekaj ti-
stih. kijih je v zvezi z jesensko setvijo pttslalo KLO-ju naše poverjcništvo.
Začel je z naslednjim:
»Potrošniki, ki so prevzeti v garantirano preskrbo s predmeti prehra-
ne. milom in kurivofn. se obveščajo, da bo delitev tozadevnih potrošni-
ških nakaznic jutri, v nedeljo, od osmih do desetih dopoldne. Enako velja
tudi za potrošnike, ki so upravičeni do dopolnilnih potrošniških nakaz-
nic ..." Ko je končal, .so gosi zagagale. premična živa razglasna postaja
pa je odkoracala naprej do naslednjega križišča. Gosi in otroci so ga
spremljali___Pa spet »razglas, krajevni ljudski odbor daje na zna-
nje ...«, spet zborovski »ga-ga« gosi. vrisk otrok in bobnar je nadaljeval
pot do naslednjega križišča, vse dokler ni na opisani način obvestil vseh
vaščanov.
Pri farni cerkvi sv. Mihaela me je Franjo opozoril na prenovljeno
streho na zvoniku. Prenova je bila potrebna zaradi poškodbe med vojno.
»Poglej, streho so popravili, ne bo več v zvoniku rasla trava.«
Vstavila sva se v pisarni KLO. V razgovoru s predsednikom, tajni-
kom in evidentičarjem sem kmalu ugotovil, da .so to pametni in razgleda-
ni ljudje, prav nič podobni tistemu, kar sva doživljala na poti do tja. Veči-
na vaščanov ni bila v obdelovalni zadrugi. »Smo pač trmasti, z mano na
čelu.« je dejal predsednik.
Dokazovali so nama. da se kar najbolj trudijo, da plane setve in reje
živine dosegajo in da izpolnjujejo plane obveznih oddaj. Zato tudi ni več-
jih zaostankov. Posebno razgledan se mi je zdel mladi evidentičar KLO,
ki je imel dober številčni pregled nad vsemi zasebnimi gospodarstvi v
KLO. »Brez popolne evidence si ni moč zamišljati poštene razdelitve set-
venih planov ne odmere obveznih oddaj.« je dejal.
To je tudi pogoj za plansko gospodarstvo, sem ga dopolnU. Po-
tem sva si s Franjom delo razdelila. On je imel razgovor z vodstvom
OPO in OF. jaz pa z vodstvom obdelovalne zadruge.
KDZ Veržej je bila nekako na robu med zadružno ekonomijo in ob-
delovalno zadrugo. Skupaj so imeli le 30 ha njiv. vse obdelovalne zemlje
s travniki in vrtovi pa 48 ha. To je dobrih 10 % površin na območju KLO.
kar je bilo za takratni ljutomerski okraj izjema, saj je v marsikaterem
KLO-ju bilo čez polovico površin v zadružnem sektorju. Glede na odlo-
čnost in trmo ljudi tudi ni kazalo na stvarne možnosti, da bo v kratkem
moč razširiti zadružni sektor.
V KDZ je bilo vključenih 23 ljudi, od tega II sposobnih za delo. za-
to so za delo včasih najemali tudi vaške težake. Redili so 14 konj. 15
glav govedi, od tega 8 mlekaric. in 25 prašičev. Mlečnost krav je bila po
njihovi oceni dobra, dosegali so povprečno 1200 litrov letno na mlekari-
co. Dopuščali pa so možnost, da se zaradi pomanjkljive kontrole nekaj
mleka tudi »zgubi« pri posameznih zadružnikih.
Po opravljenih načrtovanih nalog sva se s Franjem dobila v gostilni.
Bilo je živahno, vendar tovariško vzdušje. V razgovorih je bilo prisotno
tudi vzdušje vojne nevarnosti. Na meji z Madžarsko je pred kratkim pa-
del naš graničar. Rusi so nam odkrito grozili z vojaško silo. Tam .sem tu-
di prvič slišal šalo. kako se ubranili pred Rusi. Skopati bi morali tri vrste
jarkov. Prvega napolniti z rumom, drugega z urami in tretjega z ženska-
mi. Pa ne bo noben ruski vojak prišel čez. Take in podobne šale so nasta-
jale iz izkušenj v Prekmurju spomladi 1945.
Prihodnjič: ZASLIŠEVATI PA NE ZNAŠ
TEDNIK - 29. marec 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 5
Brigadirski pozdrav
ob prvem aprilu
Prvi april je naš praznik —
praznik mladinskega prostovolj-
nega dela, praznik vseh tistih, ki
so na številnih gradbiščih širom
Jugoslavije s prostovoljnim de-
lom gradili nove ceste, železniške
proge, mesta, tovarne, vodovod-
na omrežja, pogozdovali nepo-
raščena območja in s svojim de-
lom prispevali k lepšemu, boljše-
mu in bogatejšemu življenju lju-
di, narodov in narodnosti.
Naše misli se ob prazniku vra-
čajo v leto 1945, ko smo začeli
obnavljati porušeno domovino, v
Ptuju pa odstranjevati ruševine.
V letu 1946 so prvi ptujski briga-
dirji odšli na gradnjo mladinske
proge Brčko— Banoviči v Bosno,
prve slovenske mladinske delo-
vne brigade pa so na Ptujskem
polju začele regulirati reko Pes-
nico in brigadirske pesmi so od-
mevale v Dornavi. Naslednja le-
ta je odšlo mnogo ptujskih mla-
dinskih delovnih brigad na šte-
vilna gradbišča širom Jugoslavi-
je. Ne pozabimo teh let našega
skupnega ustvarjalnega prosto-
voljnega dela. Današnji »bojev-
niki za oblast« nas hočejo za vsa-
ko ceno prepričati, da v teh 45 le-
tih svobode v Jugoslaviji nismo
ničesar naredili. Ali je to res?
Imamo spomin, pamet in oči.
Vemo, kakšna je bila Jugoslavija
1945. leta in kakšna je danes. Bo-
dimo pošteni do svojega dela,
uspehov in napredka.
Ob našem prazniku se spomi-
njamo svojih mladih let, ko nam
je znoj oblival telesa in krvavi
žulji krasili dlani. Delali in gra-
dili smo za skupen cilj: da bi na-
ša skupna domovina postala lep-
ša, boljša, da bi v njej živeli člo-
veka vredno življenje, da bi na-
šim znancem bilo lepše, kot je bi-
lo nam v obdobju obnove in gra-
ditve. Bili smo tovariši v pravem
pomenu besede; med nami ni bi-
lo gospodov, kajti gospodje se
bojijo znoja in krvavih žuljev, a
brez dela ne gre, kajti za kruh, za
srečo človeka je treba trdo delati.
Delo je jamstvo napredka, člove-
kove svobode, osebne in družin-
ske sreče.
Bodimo pokončni, z mislimi
se sprehodimo skozi čas skupne-
ga dela in življenja. Bodimo po-
nosni na vse to, kar je bilo zgra-
jeno, bodimo srečni v svojih sr-
cih, da smo s prostovoljnim de-
lom delali za srečo ljudi, naro-
dov in narodnosti. To je naše no-
tranje bogastvo, ki nam ga nihče
ne more vzeti, to je naša briga-
dirska sreča!
Feliks Bagar
Ptujski brigadirji — graditelji mladinske proge Šamac—Sarajevo — ob
30-letnici njene gradnje v Bosanskem Šamcu aprila 1977.
Vzgojna oblika in rez vinske trte
Šparonska vzgoja — dvojni
gyot
Rez v prvem letu sajenja. To je
rez enoletnega lesa. Spomladi,
ko ni več nevarnosti slane, trto
odgrnemo ter jo obrežemo enot-
no na dve očesi. Mladice, redno
privezujemo h kolu, da jih veter
ne zlomi. Če je bil trs dobro
oskrbovan, bo v drugem letu po-
gnal močne mladice. To rozgo v
tretjem letu narežemo na primer-
no višino 80 cm — 1 m. Navad-
no režemo tako, da je zadnje oko
v višini osnovne žice ali nad njo.
Četrto leto lahko trto obremeni-
mo z enim šparonom in dvema
reznikoma. Povprečno močan trs
bo imel en šparon in dva rezni-
ka. Reznik, ki naj predstavlja
drugi krak, narežemo do višine
osnovne žice. Slabe trse obreže-
mo le na dva reznika do višine
osnovne žice. Zelo močan trs
lahko obremenimo z dvema špa-
ronoma in dvema reznikoma.
V petem letu vse trte obrežemo
kot v četrtem letu. Šparone nare-
žemo vedno iz najvišje rozge na
deblo, reznike pa iz spodnjih
rozg.
Dolžino šparona lahko urav-
navamo po moči trsa in po sorti.
Reznika, ki predstavljata kraka,
morata biti na deblu, nasprotno
razporejena. Dokončno obliko-
vani trs bo imel v normalnih raz-
merah torej za 15 cm višje ali ni-
žje deblo, na katerem bosta na
vsakem dvoletnem lesu po en
šparon in en vzgojni reznik. Sta-
ra šparona vedno odstrafnimo.
Rozge na rezniku z dvema očeso-
ma pa režemo na en šparon in en
vzgojni reznik. Ta vzgojna oblika
je primerna za večje strmine.
Priloga: Slika od tretjega do
petega leta rezi.
Vodja ZE Cirkulane-Zavrč
Marko Šterbal
ZEMUISČA SO DOBRINE SPLOŠNEGA POMENA
POD POSEBNIM VARSTVOM
k
MIRKO KOSTANJEVEC
Predpisi o zaščitenih
kmetijah
2. nadaljevanje
Kaj obsega zaščitena kmetija?
Zaščitena kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in
rabi za redno kmetijsko proizvodnjo ter z njo povezano dejavnost.
Tako spadajo v kmetijo poleg kmetijskih zemljišč in gozdov zlasti go-
spodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zemljišči, ki so potrebna
ali namenjena za redno uporabo stavbe, s kmetijo povezane služnosti
in njim podobne pravice, kmetijske priprave, orodje in živina, pravice
in dolžnosti iz trajnega gospodarskega sodelovanja z zadrugo ali or-
ganizacijo združenega dela ter pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz
skupnosti na podlagi pogodbe po predpisih o združevanju kmetov,
objekti kmečkega turizma ter terjatve in dolgovi, ki so nastali v zvezi s
kmetijsko proizvodnjo ali z njo povezano dejavnostjo.
Varstvo zaščitene kmetije po ZKZ
ZKZ v 3. odst. 22. člena določa, da se zaščitena kmetija s pravni-
mi posli (to so pogodbe itd.) med živimi ne sme deliti, in v 5. odst. pra-
vi, da so pravni posli, sklenjeni v nasprotju o delitvi, nični. Izjema je
dopustna le, če bi se z delitvijo povečale, zaokrožile ali nastajale dru-
ge zaščitene kmetije oziroma kompleksi zemljišč v družbeni lastnini.
Po mnenju republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano z dne 29. januarja 1987 gre za delitev tudi, če bi se na kmeti-
ji ustanovili novi solastniški deleži. Zato jo pod pojmom »delitev«
treba razumeti ne le fizično, temveč tudi pravno delitev. V primeru,
ko zaščiteno kmetijo dobita zakonca, je pravna delitev dopustna.
Glede na zakon o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št.
19/76) morajo sodišča v zemljiškoknjižnem postopku paziti na ni-
čnost po uradni dolžnosti in zato se zemljiškoknjižni vpisi na podlagi
ničnih pravnih poslov ne morejo izvršiti.
Razumljivo pa je, da se zaščitena kmetija kot celota lahko odtuji
(proda itd.), ker v tem primeru menja le lastnika, ne izgubi pa lastno-
sti zaščitene kmetije.
Navedena določba iz 3. odst. 22. čl. ZKZ velja tudi za delitev za-
ščitene kmetije z darilno pogodbo, vendar pa je potrebno opozoriti na
možnost lastnika zaščitene kmetije, da lahko po 2. odst. 31. čl. ZKZ
podari kmetijsko neobdelano zemljišče, ki ni pomenibno za kmetijsko
proizvodnjo ter leži v takem območju, v katerem se lahko po določ-
bah ZKZ spremeni namembnost kmetijskih zemljišč, tudi nekmetu, če
je oz. so ta njegov zakonec ali oseba, ki je po predpisih o zakonski
zvezi izenačena z zakoncem, njegovi potomci, posvojenci in njihovi
potomci ter njegovi starši, bratje oziroma sestre. Po mojem mnenju za
tako darilo ne velja tretji odst. 22. čl. ZKZ, kar sklepam tudi iz načel-
nega pravnega mnenja, sprejetega na obči seji vrhovnega sodišča SR
Slovenijo z dne 27. junija 1989, ki se sicer nanaša na stanovanjsko
zgradbo in ki se glasi: »Prepoved darovanja stanovanjskih zgradb, ki
pripadajo zaščiteni kmetiji, osebam, iz 1. odstavka 31. člena ZKZ (to
osebo sem zgoraj naštel) ni absolutna in ne velja v primeru, če se ugo-
tovi, da podarjena zgradba ali njen del ni pomemben za gospodarske
potrebe kmetije.«
Varstvo zaščitene kmetije po zakonu o dedovanju kmetij
A) Pogodbeni prenos lastništva zaščitene kmetije
Citirani zakon ne vsebuje samo določb glede ohranitve zaščitene
kmetije, ki pridejo v poštev ob dedovanju, temveč tudi določbe, ki jih
mora lastnik zaščitene kmetije upoštevati, če hoče kmetijo odtujiti s
sledečimi pogodbami:
a)	s pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja
b)	z darilno pogodbo za primer smrti
c)	s pogodbo o domsrtnem preživljanju
Oglejmo si te pogodbe in pojasnimo 24. čl. cit. zakona, ki brez
nadaljnjega pojasnila na kratko pravi, da te pogodbe ne smejo biti v
nasprotju z določbami cit. zakona.
Nadaljevanje prihodnjič
(23. nadaljevanje)
Rant je v mariborskih zapo-
rih tako telesno propadel, da
pri vodnem poveljstvu ni nič
koristil. Voza ni mogel poma-
gati vleči in potiskati v hrib.
Vrv ob vozu je držal le, da je
laže hodil. Vendar je rad šel s
tovariši po vodo, ker je pri tem
občutil delček svobode. V vod-
no poveljstvo so se vsak dan
priglašali prostovoljci. Vedno
jih je bilo dovolj, še preveč.
Vodja prevoza pa je bil navad-
no dolgo isti jetnik. (V letu
1942 je bil precej časa učitelj
Rado Vršič. Op. V. R.)
Rantu so se moči počasi vra-
čale, ker je bil ves dan na sve-
žem zraku. Tudi hrana je bila
boljša kakor v mariborskem za-
poru, posebno še zaradi vtiho-
tapljene hrane. Slaba hrana v
mariborskem zaporu je povzro-
čila, da so Rantu izpadli skoraj
vsi zobje.
Od vodnega poveljstva je
prišel Rant približno čez mesec
dni v gozdno poveljstvo —
NVaIdkomando; v bližnjem goz-
du so zaporniki tega poveljstva
podirali drevje in ga žagali na
metrska polena. Taka so nosili
vsak po enega na grad. Stopali
so v vrsti, drug za drugim, ob
straneh pa so jih čuvali stražar-
ji z brzostrelkami. Včasih se je
gozdnemu poveljstvu pridružil
sam vodja. Verjetno si je zaže-
lel svežega gozdnega zraka. Na
gradu je bila druga skupina je-
tnikov, ki je dolga polena raz-
žagala na krajše kose in jih raz-
sekala. To je bilo lesno povelj-
stvo — Holzkomando.
Ker je bilo na gradu veliko
lončenih peči, je delalo gozdno
poveljstvo vsak dan, tudi ta-
krat, ko je padlo živo srebro
pod 30 stopinj C pod ničlo.
Kljub hudemu zimskemu mra-
zu je bil Rant slabo oblečen. Ni
imel zimskega perila, ne tople
obleke, ne plašča, ne tople obu-
tve in pokrivala na glavi. Pošte-
no ga je zeblo, včasih je bil ves
trd od mraza.
Ženske niso hodile pozimi
na zunanja dela. Čistile so pro-
store in ribale po tleh. Le opra-
no perilo je bilo treba splahniti
v mrzli dravski vodi. V polet-
nem času so hodile na zunanja
dela, na vrtove in njive grajske-
ga posestva.
Pozimi so bili jetniki bolj la-
čni kakor poleti, saj bi potrebo-
vali v tem času izdatnejšo hra-
no. Nekateri zaporniki so lačni
pobirali celo odpadke hrane,
skorje kruha, krompirjeve
olupke in še kaj kar iz smetnja-
ka. Ko je bil Rant določen za
glavnega jetniškega kuharja, ni
znal kuhati. Pomagale so mu
pomočnice, ki so bile zaposle-
ne v jetniški kuhinji že pri
prejšnjem kuharju. Kmalu seje
kuhati naučil.
Skladišče hrane je nadzoro-
val starejši policist. Ker ni bil
dovolj pozoren, je Rant vedno
natehtal več sladkorja, več
krompirja, več moke in drugih
potrebščin, kot je bilo za kuho
določeno, da so bile jedi bolj
izdatne. Na jetniškem jedilniku
sta bili najpogostejši jedi krom-
pirjeva in fižolova juha. Red-
kokdaj je kuhar dobil iz skla-
dišča kaj riža, pšeničnega zdro-
ba ali makaronov Za zajtrk je
skuhal črno kavo iz nekega na-
domestka. Za dvesto ljudi je
dobil za kavo le po en kilo-
gram in pol sladkorja. Zato je
bila kava skoraj grenka.
Pisati je moral dnevnik pre-
hrane, kjer je bilo navedeno
število zapornikov, jedilnik in
količina porabljenih živalskih
potrebščin. Skoda, da se je
dnevnik izgubil.
Na Borlu je bil jetnikom
kruh najljubša hrana. Da je bil
pravično razdeljen mednje, je
skrbel kuhar. Kruh sta prinaša-
la vsak dan na grad v velikih
košarah iz Gabrovčeve pekarne
ob borlskem mostu dva jetnika
v spremstvu stražarja. Taboriš-
čna uprava je skupino imeno-
vala »Brotkommando«. Za po-
licijsko posadko so pekli v pe-
karni boljši kruh. Jetniki so
prejemali na dan le okrog dve-
sto gramov kruha, kar je bilo
spričo pičle druge hrane pre-
malo.
(Vir: Jože Rant: Spomini na
vojne dni. /Kopijo je posodila
za povzetek Milena Rau,
Ptuj/)
JETNICA Z MEDAUONOM
Borlska jetnica Milena Bok-
ša je povedala, da so gestapov-
ci nekega dne, menda je bilo
maja 1942, poslali njo in jetni-
co Ančko Kočarjevo na pod-
strešje, ker so tam odkrili shra-
njen porcelan. Milena in An-
čka sta morali porcelan zbrati v
servise, ga očistiti in zložiti v
škatle. V neki porcelanasti vazi
pa ju je presenetil zlat nakit:
medaljon, okrasna igla za klo-
buk in uhani. Nakit sta skrbno
skrili in po opravljenem delu
vprašali Mileno Bercetovo za
nasvet, kaj naj z njim storita.
Milena je svetovala, da tega
policistom ne povedo in si na-
kit med seboj razdelijo z name-
nom, da ga bodo po vojni izro-
čile lastnici borlske graščine. O
najdbi pa ne bodo nikomur po-
vedale niti besedice. Tako je
vse ostalo skrivnost obeh Mi-
len in Ančke.
Nakit so si razdelile takole:
Mileni Bercetovi sta najditelji-
ci ponudili medaljon, okrasno
igrlo je vzela Milena Boksa,
Ančka Kočar pa uhane. Milena
Berce si je medaljon privezala
na vrvico in ga obesila okoli
vratu, vanj pa vstavila sliko
svojega moža. Policisti so hitro
opazili jetnico z medaljonom
in vodja Stossel je Mileni sve-
toval, naj ga ne nosi. Dejal je,
da ji sam tega ne bi branil, a
zaradi drugih ga nositi ne sme.
Zelo se je hudoval nad Mileno
zaradi medaljona tolmač Fili-
pič, pač pa je dobrodušni ku-
har odobraval, da Milena nosi
medaljon s sliko svojega moža.
Milena je vsem povedala, da
medaljona ne bo nikoli odloži-
la.
Od kod je Milena dobila me-
daljon, niso raziskovali. Gesta-
povci so verjetno mislili, da ga
je prinesla s seboj v zapor in ga
sedaj, po smrti moža, hoče no-
siti. Vest o Mileninem odlo-
čnem nastopu, da medaljona
ne bo odložila, se je hitro razši-
rila med borlskimi jetniki in
povečala Milenin ugled.
Se nadaljuje
Milena Berce, roj. Petovar.
6 — STRANKE SE PREDSTAVLJAJO
29. marec 1990 - TEDNIK
Težka leta »revolucije« so
za nami. V novo obdobje
vstopamo skozi »velika vra-
ta«. V ZSMS menimo, da si
lahko upravičeno lastimo ve-
lik del zaslug za razvoj demo-
kracije pri nas, saj smo nekaj
zadnjih let bili trn v peti
vsem, ki niso hoteli radikal-
nih sprememb. Kar nekaj na-
ših akcij in pobud je povzro-
čilo odmevne reakcije (ukini-
tev štafetne palice, zahteva
po neodvisnih sindikatih in
večstrankarstvu, svobodne in
neposredne volitve ...).
Kljub velikim odporom,
predvsem uradne politike, pa
smo z mnogimi pobudami
uspeli, ker smo vedeli, da
imamo prav, in ker ste to ve-
deli tudi vi. Vendar se z vsem
tem ne nameravamo zadovo-
ljiti. Hočemo več — hočemo
še naprej in še bolj krojiti
razvoj slovenske države. Ne
zaradi želje po oblasti, am-
pak zaradi vseh nas, ki si že-
limo mirnejše in boljše življe-
nje. Vse to pa nam bo uspelo
le skupaj z vami in z vašo
podporo, katere nam do se-
daj ni manjkalo.
Nočemo vzbujati lažnega
upanja in ne zidamo gradov
v oblakih. Zaupamo pa vase
in v svoj program. Naša po-
nudba je poštena in naši ra-
čuni so čisti. Zato vam, cenje-
ni Ptujčani, v zameno za vaše
glasove ponujamo naslednje:
—	turizem naj postane go-
nilna sila ptujskega go-
spodarskega razvoja, saj
ima Ptuj z okolico in s
svojimi naravnimi in kul-
turnozgodovinskimi da-
nostmi neomejene mož-
nosti za razvoj turizma
—	takšno kurentovanje in
karneval, ki bosta zaščitni
znak Ptuja tako v Sloveni-
ji kot v drugih delih Evro-
pe in sveta
—	pestrejšo in stalno kultur-
no in zabavno ponudbo
vse leto
—	kvalitetno infrastrukturo
kot temelj vsakega razvo-
ja
—	čisto industrijo in dosled-
no izvajanje ekoloških
predpisov
—	ustrezno stimulativno
davčno politiko, ki naj
primore k razmahu pod-
jetništva
—	absolutno enakopravnost
vseh oblik lastnine — NE
SAMO NA PAPIRJU,
AMPAK TUDI V PRAK-
SI
politiko produktivnega
zaposlovanja v ptujski
občini s poudarkom na
strokovnosti in sposobno-
sti kadrov
—	aktivno vplivanje na
zmanjševanje števila ne-
zaposlenih z omogoča-
njem različnih oblik za-
poslovanja in samozapo-
slovanja občanov
—	podpiranje takšne kmetij- J
ske politike, ki bo zagoto-
vila kmetom delež cene,
ki jim pripada, in jim bo
omogočala ustanavljanje
in združevanje v zadruge
po lastnih željah in inte-
resih.
To so samo nekatera od
mnogih programskih izho-
dišč ptujskih liberalcev. Na
žalost zaradi omejenosti pro-
stora ne moremo na tem me-
stu podrobno razložiti svoje-
ga celotnega programa. Za-
gotavljamo pa vam, da smo
ga sposobni in trdno odloče-
ni uresničiti, če nam boste to
omogočili vi, spoštovani vo- \
lilci, s svojimi glasovi na vo- |
litvah. Nismo niti tiranski |
avantgardisti niti nepremišlje-
ni avanturisti. Naša zgodovina
ni zgodovina spreobračanj po
vetru, glajenja nezgladljivega,
pa tudi ne prazen list papirja.
Nasprotno, odlikujemo se po
trdni pretehtanosti svojih idej,
po obljubah, ki se imajo nava-
do uresničiti.
Naša pot iz socializma, pot
svobode, je znana in prepozna-
vna, njeno nadaljevanje pred-
vidljivo in zanesljivo. V tem je
naša moč in temelj zaupanja.
Sanjati o družbi prihodno-
sti se nam ne da več. Zato smo
naš program imenovali:
»PROGRAM ZA DANES«.
Odkrili ne bomo nič novega.
Prišli bomo le tja, kjer polovi-
ca človeštva že udobno živi,
druga polovica pa si na vse
kriplje trudi tja priti.
ZELENI
PTUJA
•	Zeleni Ptuja nismo stran-
ka, ki bi se zapirala v okvire ob-
činskih meja. Tega nam ne dovo-
ljujejo niti naravni faktorji niti
osebna prepričanja. Podtalnica,
zrak in reke se onesnažujejo na
različnih točkah, ki se pozneje —
odvisno od vremenskih vplivov
ali pa od geografske strukture —
širijo kot rakasto obolenje. Nuj-
no je torej, da smo organizirani
čimbolj celovito in da delujemo
na čimveč področjih.
•	V Sloveniji smo ZELENI
— v kratkem času predložili liste
v vseh 14. volilnih območjih. To
je podatek, ki po eni strani razve-
seljuje, po drugi pa spet sili v
razmišljanje in k nujni ugotovi-
tvi, da v Sloveniji ni več kotička,
kjer bi se prebivalci strinjali z ob-
stoječim ekološkim stanjem.
•	Jasno je seveda, da nam je
program »REŠITVE NARAVE«
prvenstven v vseh ozirih. Ne mo-
remo ga opredeliti kot občinske-
ga, čeprav na primer reka Drava
še kako sodi v našo občino. Drži
pa tudi to, da prinaša svoj vonj
in značilno barvo umazane reke
iz Maribora, naše prispevke pa
skupaj z mariborskimi razkazuje
v Ormožu in tako naprej.
# Zeleni Ptuja se zavedamo,
da je tudi v čistem okolju treba
napolniti želodec, in nismo poza-
bili na gospodarstvo kot poglavit-
no panogo materialne eksisten-
ce. Poudariti je treba pojem last-
ništva in tržne konkurence. Smo
za bogatega kmeta brez zemlji-
ških omejitev in za bogatega pri-
vatnika, ker se na koncu koncev
zavedamo tudi tega, da je ekolo-
gija draga stvar. Vendar nikakor
ne sme biti predraga. Ta misel-
nost se mora zasidrati v vseh
oblikah in točkah našega življe-
nja, tudi v politiki. Zato predla-
gamo med drugim tudi uvedbo
ministrstva za EKOLOGI.IO
Na ključnih mestih v političnih
krogih pa naj sedijo ljudje, ki so
demokratični, učeni, sposobni in
strpni.
•	Občinska uprava mora biti
povsem nevtralna. Kompletni
politični aparat se mora v naj-
krajšem času umakniti iz gospo-
darstva.
•	Tudi v turizmu vidimo po-
membno gospodarsko panogo,
ki jo spet pogojuje čisto okolje.
Naše naravne in kulturne zapu-
ščine in pa samo ime PTUJ so
zelo privlačne danosti, ki jih mo-
ramo znati izkoristiti. Če doda-
mo k tem dejstvom še primeren
program pridelovanja naravne in
»bio«-hrane, dobimo že celovi-
tejšo sliko, ki lahko zajema tudi
kmečki turizem. Ta pa lahko v
prvi fazi rešuje probleme neraz-
vitih področij.
•	Nikakor pa ne smemo po-
zabiti na bodoče generacije, ki
jih še vedno, ne vzgajamo v eko-
loškem duhu. Naj vas samo
spomnim na prvi stik učenca s
knjigo SPOZNAVAJMO NA-
RAVO na 2. razred OŠ. Na prvih
straneh piše: ČLOVEK IZKO-
RIŠČA NARAVO. S svojimi de-
janji tega seveda nikakor ne opo-
rekamo, še več, dajemo zelo ne-
marne primere, ki si jih mladi ze-
lo hitro zapomnijo. Če želimo
kaj spremeniti, moramo korenito
prodreti v sistem šolstva in mlade
popeljati v naravo. Za takšnO
spremembo pa je zelo primeren
ŠPORT, ki pa kot celovita pano-
ga družbenega življenja prav ta-
ko močno šepa. Nujna je uredi-
tev rekreacijskega centra v Ljud-
skem vrtu, da bomo lahko naše
mlade napotili z asfalta med ze-
lenje.
• Preveč skromno odmerjene
so te vrstice, da bi lahko nanje
zlili vse naše predloge, ki imajo
skupen cilj izboljšati življenje.
zato na koncu še slogan, ki se ga
spomnite verjetno še iz mladosti:
»Ce bo zdravje, bo tudi denar!«.
Za zdravje pa je dandanes po-
trebno ogromno postoriti. Naj-
prej bomo potrkali na vratih
TGA-ja, AGIS-a, Kmetijskega
kombinata Perutnine in še neka-
terih drugih.
Za vas pa bomo to storili kan-
didati Zelenih Ptuja:
Volilna enota 1-mesto Ptuj: dr.
Stanko Tominc iz Ptuja, mag.
Boris Gerl iz FHuja, prof. Mija
Vaupotič iz Ptuja, prof. Vlado
Čuš iz Ptuja, študent Peter Vese-
njak iz Ptuja, prof.Miran Muhič
s Turnišč, študent Andrej Turk s
Turnišč, Marjan Ribič iz Ptuja in
ing. Zdravko Peklar iz Ptuja.
Volilna enota 2 — Dravsko po-
lje: Mirko Draškovič iz Cirkovc,
Ivo Vogrinec iz Skorbe, Darja
Lukman iz Ptuja, Jože Šafranko
iz Kidričevega, Magda Kidrič iz
Stoperc, Dominika Fakin-Slanič
iz Majšperka, prof. Vili Podgor-
šek iz Cirkovc in Danilo Polajžer
iz Ptuja.
Volilna enota 3 — Haloze:
Wan Božičko iz Tržca, Stanko
Žunec iz Ptuja, Branko Veselič iz
Zavrča, Ivan Vidovič iz Ptuja,
Franc Vindiš iz Ptuja in Mirko
Vindiš iz Ptuja.
Volilna enota 4 — Slov. Gori-
ce: dr. Rajko Brglez iz Ptuja, An-
drej Pihler iz Ptuja, Mladen Me-
sarič iz Ptuja in Peter Pribožič iz
Ptuja.
Volilna enota 5 — Ptujsko po-
lje: Janez Horvat iz Markovec,
Rudi Lesjak iz Sobetincev, Janez
Korpič iz Prvencev, Sandi Obran
iz Moškanjcev, Anita Abraham
iz Domave in Stanko Zupanič iz
Moškanjcev.
Zeleni pozdrav
Zeleni Ptuja
na država, ki naj izhaja iz temeljne
medčloveške solidarnosti. Vsem brez
razlike je potrebno zagotoviti osnovni
socialni standard z vidika zdravstve-
nih, izobraževalnih, socialno-varstve-
nih in drugih potreb.
Na področju vzgoje in izobraževa-
nja si prizadevamo za prenovo šolske-
ga sistema, zlasti za ponovno ovred-
notenja nekdanjih gimnazij.
Navedli smo nekaj programskih
zasnov Slovenskih krščanskih demo-
kratov, ki jih želimo uresničiti tudi na
področju Ptuja in Ormoža.
Ptuj je mesto muzej, ki je skozi sto-
letja čuval, ohranjal in razvijal tudi
krščansko kulturno dediščino. Vrni-
mo zgodovinski spomin eni od naj-
lepših cerkva na Slovenskem — poru-
šeni minoritski cerkvi, in ji omogoči-
mo celovito obnovo.
Prihodnost Ptuja je v turizmu,
predvsem v zdraviliškem. S turiz-
mom, kulturo in zasebnim podjetni-
štvom odpirajmo nova delovna me-
sta.
Podpiramo prizadevanje Kmečke
zveze za vrnitev nezakonito odvzete
zemlje ali plačila odškodnine, za usta-
novitev klasičnih zadrug ter za ustvar-
janje razmer za trdne družinske kme-
tije. Za nove melioracijske posege je
potrebno upoštevati interese kmetij-
stva, zaščite okolja, pitne vode, živali
in rastlin. Potrebno je začeti postopke
za razseljevanje velikih farm, saj bi s
tem posegom reševali ne samo okolje,
ampak tudi zasebne kmetije.
Ze jutri naj v Halozah zasveti elek-
trika v vsaki hiši.
Družina je sicer zasebna stvar vsa-
kega posameznika, vendar so pogoji
za materialno varnost družine skrb
družbe, skrb Ptuja in skrb Ormoža.
Odgovorno starševstvo, srečni otroci
in matere samohranilke, ki bodo zmo-
gle preživljati svoje otroke, podaljša-
ni porodni dopust do otrokovega dru-
gega leta starosti, z nadomestilom,
enakim osebnemu dohodku (zaradi
česar bi lahko ukinili jasli) — to naj
bodo nadaljnje usmeritve našega
skupnega delovanja.
Vsa ta prizadevanja veljajo tudi za
Ormož; zlasti se moramo potruditi,
da bi ga s skupnimi močmi dvignili iz
nerazvitosti.
Skupaj z vsemi, ki se čutijo odgo-
vorne za boljši jutri, se bodo za ures-
ničitev teh nalog trudili tudi naši kan-
didati v DPZ Skupščine občine Ptuj:
Volilna enota št. 1: Ivan Jurkovič,
živinozdravnik, Dušan Vinkler, uči-
telj, Jože Jagarinec, strojni tehnik,
Marija Pajič, med. sestra, Marija Roz-
man, ekonomistka, Ivan Krapša, trgo-
vec, Anton Grobelnik, strojni tehnik,
Marija Jakolič, natakarica — vsi iz
Ptuja.
Volilna enota št. 2: Marjan Čeh,
ekonomist, Kungota; Jože Medved,
kmet, Lovrenc; Marija Pšeničnik,
kmetovalka, Stoperce; Jakob Peršuh,
prometni tehnik, Majšperk; Anton
Dvoršek, upokojenec, Podlože; Silva
Bezjak, ek. tehnik, Formin; Matevž
Jurkovič, upokojenec, Ptuj.
Volilna enota št. 3: Milan Šosterič,
vet. tehnik, Videm p. Ptuju; Tonček
Horvat, ing. agr., Videm p. Ptuju;
Marija Flajs, ad. tehnik, Videm p.
Ptuju; Jože Muršek, kmet. tehnik, Ju-
rovci; Jakob Kmetec, strojnik, Videm
p. Ptuju; Maks Feguš, ek. tehnik,
Podlehnik.
Volilna enota št. 4: Ivan Herga,
kmet, Gabmik; Hubert Špes, šofer,
Doraava; Štefan Čeh, pek, Bišečki
Vrh; Anton Mohorič, kmet, Trnovska
vas; Franc Pintarič, upokojenec, Pa-
cinje; Marija Tašner, upokojenka,
Zagorci.
Volilna enota št. 5: Tomaž Petek,
upokojenec, Gajevci; Ivan Vojsk, el.
tehnik, Zagojiči; Stanislav Kitak, me-
hanik, Prvenci; Marija Sok, gospodi-
nja, Borovci; Miran Kline, tehnik,
Gorišnica; Jože Kolenko, kmet. teh-
nik, Nova vas pri Ptuju.
SLOVENSKA
KMEČKA
ZVEZA
Človek
zdaj
Brez zvenečih besed in velikih
obljub stopamo na politično prizoriš-
če, opirajoč se na neminljive vrednote
s pogledom, uprtim v človeka. Člove-
ka, ki je v svoji enkratni neponovlji-
vosti izhodišče in cilj vsakega kultur-
nega, gospodarskega in političnega
dela. Človeka, ki je temelj družine, te-
melj naroda, temelj družbe. Vrniti mu
moramo dostojanstvo in neodtujljive
pravice, ki izhajajo iz njegove enkrat-
nosti, sposobnosti in prizadevnosti,
ne pa iz njegove ideološke in stran-
karske pripadnosti. Njegova ustvar-
jalnost naj bo omejena samo z odgo-
vornostjo do drugega in narave, nje-
gova svoboda pa s svobodo drugega.
Izhajajoč iz najžlahtnejših izročil krš-
čanskega etosa pomagajmo sočloveku
poiskati najgloblje vrednote, da jih
lahko uresniči.
Človekova volja do življenja je po-
gojena z njegovo osebno in socialno
varnostjo, kar mu lahko zagotavlja le
prenova družbenega in političnega ži-
vljenja v duhu demokracije, vzposta-
vitve politične odgovornosti, civilne
družbe in pravne države. Predvsem
ločitev zakonodajne, izvršne in sodne
oblasti, svobodni sindikati, depoliti-
zacija armade — opravljanje vojaške
službe za državljane Slovenije v Slo-
veniji, slovenščina kot poveljevalni je-
zik in civilno služenje, skrajšanje vo-
jaškega roka. Če k temu dodamo še
polno suverenost slovenske države z
dvodomnim republiškim parlamen-
tom (brez zbora združenega dela) in
enodomno občinsko skupščino, bo
slovenska družba in država odprla
možnosti za duhovni razvoj, polno
dostojanstvo in neodtujljive pravice
človeka in družine, vseh, ki so s kore-
ninami ali poštenim delom vezani na
ta prelepi košček sveta. Narodna
sprava kot moralno očiščenje je osno-
vni pogoj vrnitve zgodovinskega dol-
ga. Mirno in dostojanstveno, brez
maščevanja, po zlatem pravilu skup-
nega sožitja: — Ne delaj drugemu ti-
stega, kar ne želiš, da tebi drugi stori.
Vendar ni duhovne rasti in svobo-
de brez materialne neodvisnosti, brez
trdnega gospodarstva z različnimi
lastninskimi oblikami. Gospodarski
interesi morajo biti podrejeni kakovo-
sti okolja. Nujno je potrebno prepre-
čiti ropanje družbene lastnine in pre-
mišljeno uvajati tuji kapital. V kriznih
časih, ki prihajajo, je potrebna social-
Slovenska kmečka zveza in Sloven-
ska kmečka mladina sta stanovski po-
litični organizaciji, ki imata svojo po-
družnico v Ptuju že od 8. septembra
1988. Trenutno imamo 1300 članov.
Poleg programa, ki je v prvi vrsti pro-
gram za boljše življenje slovenskega
Po vojni je bil slovenski kmet
obsojen na propad. Le svoji trmi,
ponosu in pridnosti se ima zahvali-
ti, da oblasti to ni uspelo.
kmeta, je naš skupni program z De-
mosom:
1.	sprememba političnega sistema
2.	samostojnost Slovenije
Menimo, da bo edino tako mogoče
urediti razmere v naši družbi in kme-
ta postaviti na mesto, ki mu v družbe-
ni celoti pripada.
Ptujska kmečka zveza si bo priza-
devala:
— za pospešen razvoj družinskih
kmetij kot najracionalnejše oblike
gospodarjenja, ki si bo prizadeva-
la za ohranitev in varovanje kul-
turne krajine;
I — za povečanje socialne skrbi kme-
1 tov ter pospešitev pravočasne pre-
daje kmetije nasledniku;
h met je podot>en trtici. Bolj Jo
/vijaš, bolj je trdna in uravnana, ko
jo spustiš. Celo močnejša je.
Ideologijo marksizma je potreb-
no izseliti iz šol in učbenikov. !Sa
njeno mesto naj se naseli spozna-
vanje kmečkih opravil. Da bodo
naši otroci znali posaditi drevo in
razumeti umetnost narave...
—	za oskrbo prebivalstva z biološko
čisto hrano, dostopno za vsakega
potrošnika po ugodnih cenah;
—	za vrnitev nacionalizirane kmečke
zemlje ter stabilizacijo trga kmetij-
skih pridelkov;
—	pospešitev razvoja čistih kakor tu-
di mešanih kmetij;
—	za ukinitev davka kmetijam Haloz
in Slovenskih goric ter po tej poti
delno stimulirati razvoj kmetij;
Spomnimo se svojih korenin.
ISajbrž med nami ni nikogar, kate-
rega korenine — babica aH dedek
— ne bi bile s kmetov.
—	za uvedbo klasičnih zadrug, ki bo-
do resnično kmetove z njegovim
deležem in upravljalsko pravico;
—	za razvoj specializiranih zadrug
po klasičnem principu;
—	sodelovanje s strokovnimi institu-
cijami in skrb za njihov nadaljnji
strokovni razvoj;
—	za razvoj takšne bančne posojilni-
ce, ki bo pospešila z ugodno poso-
jilno politiko hitrejši razvoj tržno
usmerjenih kmetij;
—	za izenačitev družbenega sektorja
z zasebnim in uvedbo enakih po-
gojev za oboje;
—	izločitev posrednikov v predelo-
valno-prodajni verigi;
—	za ekonomsko upravičeno delitev
nepovratnih sredstev;
—	za zmanjšanje stroškov armade in
omogočanje spodobnega življenja
kmetov in delavcev;
—	za pomoč in razvoj mladim druži-
nam pri ustvarjanju družinskih
kmetij.
Delavec, kmet in inteligenca so
bili doslej vedno na stranskem tiru.
Včasih jih je uspelo oblasti tudi
skregati med seboj Čas je, da vsi
trije postavijo narob državni apa-
rat; ta naj jim pokorno služi.
NAŠI KANDIDATI:
Dravsko polje: Maks Medved, Jože
Gajšt, Alojz Ulez, Jože Bauman, Edi
Leskovar, Srečko Frangež, Ivan Brod-
njak in Milan Brodnjak.
Haloze: Anica Jagarinec, Slavko
Belšak, Martin Žuran, Franc Gojko-
šek, Stanko Kolar in Rozina Satler.
Ko smo bili pod monarhijo, so
naši fantje služili vojsko na vasi.
Danes pa se moramo v lastni drža-
ji boriti, da bi naši fantje lahko
služili vojsko na svoji zemlji.
Slovenske gorice: Janko Valenko,
Janez Žampa, Simon Toplak, Stanko
Šegula, Jože Kampl in Janko Muršec.
Ptujsko polje: Marjan Horvat, Mi-
ran Vernik, Franc Tement, Janko Žni-
darič, Damjan Finžgar in Franc Pin-
tarič.
TEDNIK - 29. marec 1990
STRANKE SE PREDSTAVUAJO — 7
SDZ je slovenska nekomunistična napredna
stranka sprememb. Z glasom, ki ga boste oddali za
nas, se boste odločili za suvereno, demokratično,
svobodno Slovenijo. Program, ki se nanaša na
ptujsko občino, smo razdelili po področjih.
DRŽAVNA UPRAVA: popisati je potrebno vse
premoženje bivših političnih organizacij (ZK,
ZSMS, SZDL), ukiniti nepotrebne, nesmiselne in
samozadostne upravne organe, zmanjšati število
funkcionarjev in zaposlenih uradnikov, uvesti
strokovno usposobljen in politično nevtralen ob-
činski upravni aparat, uvesti zakonska zagotovila
za kontrolo nad količino, kvaliteto in strokovnost-
jo dela funkcionarjev in odgovornih oseb ter zago-
toviti izvirne pristojnosti občine.
ŠOLSTVO: pregledati je potrebno vse šolske
učbenike, ukiniti je potrebno usmerjeno izobraže-
vanje, srednješolski center je potrebno razformira-
ti na manjše samostojne enote, v osnovni šoli je
potrebno zagotoviti diferencirane programe, prila-
gojene glede na področje, na katerem šole so, po-
seben poudarek je potrebno dati izobraževanju na
področju kmetijstva in praktičnemu delu. Pono-
vno je F>otrebno uvesti klasično gimnazijo in pri-
vatne šole, razširiti program delavske univerze ter
uvesti poklicno izobraževanje z vajeništvom.
ZDRAVSTVO: razpustiti je potrebno Zdrav-
stveni center ter uvesti samostojne zdravstvene
enote. S tem se bo zmanjšal administrativni aparat
ter sprostila sredstva za ukinitev participacije, pri-
dobitev dostojnih prostorov in opreme, strokovno
izpopolnjevanje, in za človeka vredno nagrajeva-
nje zdravstvenih delavcev. V zdravstvu je potrebno
uvesti menedžei-stvo, potrebno je uvesti zasebno
prakso, ki bo pomenila konkurenco že obstoječe-
mu zdravstvenemu sistemu. Ustanavljanje zasebne
prakse v zdravstvu je potrebno stimulirati z ustrez-
nimi krediti ter davčno politiko. Slovenskim
zdravnikom je potrebno zagotoviti delovno mesto
in statusu primeren standard v Sloveniji, da jim ne
bo treba le-tega iskati v tujini, nam pa ne bo treba
zaposlovati zdravnikov iz drugih krajev Jugoslavi-
je.
KULTURA IN TURIZEM: Ptuj kot najstarejše
slovensko mesto pomeni simbol slovenske samo-
bitnosti, narodne zavesti in kulture slovenskega
naroda. Potrebno je narediti natančen elaborat
kulturne dediščine, v katerem je potrebno obdelati
popis, vzdrževanje, financiranje ter j>omen posa-
meznih kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Iz-
delati je potrebno dolgoročni načrt s strategijo
vrednotenja spomenika. Organizirati je potrebno
strokovni organ oziroma team strokovnjakov, ki
bodo usmerjali dejavnost na tem področju. Za vse
večje posege v kulturne in zgodovinske objekte je
potrebno razpisovati javne natečaje ob doslednem
spoštovanju kulturnega in zgodovinskega pomena
objektov. Prek strokovnih poslancev v republiški
skupščini je potrebno doseči ustanovitev posebne-
ga sklada za mesta PIRAN, SKOPJA LOKA in
PTUJ. Ptujskim ulicam in krajevnim skupnostim
spremeniti imena tako, da jih najprej poimenuje-
mo po slavnih Ptujčanih in Slovencih, šele ko takš-
nih več ni, pa jim dati imena, kot so Srbski trg. Trg
mladinskih delovnih brigad. SDZ bo to uresniče-
vala po svojem delegatu v družbenopolitičnem
zboru skupščine Slovenije Zdenku Rebercu —
dipl. ing. arh.
GOSPODARSTVO: materialna baza za rešitev
gospodarstva je po mnenju SDZ ukinitev dajanja
denarja v sklad za nerazvite. S tem denarjem se
morajo v Sloveniji odpirati nove tovarne, ki bodo
ekološko sprejemljivejše, ekonomsko upravičene
in racionalne. S tem se bodo odpirala nova delo-
vna mesta. Razvijati je potrebno zasebništvo in
podjetništvo z ustrezno stimulativno kreditno in
davčno politiko ter učinkovitim obveščanjem
zdomcev o možnostih, ki jih čakajo v rodnem kra-
ju. V Ptuju je potrebno končno rešiti problem
AGISA, razviti stacionarni turizem v Ptujskih to-
plicah, ustanoviti Haloško vinsko pot z vinotoči
po vzoru Avstrije, gospodarstvo pa opreti na
KMETIJSTVO, TURIZEM, GOSTINSTVO ter
EKOLOŠKO ČISTEJŠO INDUSTRIJO.
OBRAMBA: Demilitarizirati je potrebno vsa
podjetja, šole, kulturne in znanstvene ustanove v
Ptuju, ptujskim nabornikom pa omogočiti služenje
vojaškega roka v Sloveniji.
SOCIALNA POLITIKA: SDZ se bo zavzemala
za ohranitev pravice do splava, saj je mnenja, da
se da rodnost povečati z drugimi načini, kot so po-
višanje otroškega dodatka, posebno še za drugega,
tretjega in vsakega nadaljnjega otroka, polnim na-
domestilom za odsotnost z dela zaradi bolezni
otroka do starosti 14 let, ovrednotenjem gospo-
dinjskega dela in vzgoje otroka kot poklicnega de-
la, podaljšanjem p>orodniškega dopusta na 18 me-
secev, možnostjo zaposlitve ženske s polovičnim
delovnim časom. Ustanoviti je potrebno posebno
komisijo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj.
Podlaga, da se vse to lahko uresniči, pa je, da slo-
venski narod prvič v svoji zgodovini sprejme sam
svojo SLOVENSKO USTAVO.
Kulturni
forum —
edina slovenska
stranka, ustanovljena
na Ptuju
Kulturni forum ne obljublja ničesar. Mi
smo dovolj vestni in odgovorni in ne bomo
volilcev zavajali s predvolilnimi parolami, ki
jih ne moremo uresničiti. Smo ljudje, ki po-
znamo probleme in vemo odgovore. Čaka
nas trdo, garaško delo za boljše življenje.
Boljše življenje se ne bo začelo že jutri le za-
radi tega, ker smo se spomnili na demokraci-
jo, pluralizem, človekove pravice, pravno dr-
žavo ter drugih prvin civiliziranega sveta, ki
so seveda pogoj za upanje na boljše življe-
nje. Nočemo le upati. Hočemo doživeti ži-
vljenje, ki ga živijo v Evropi in razvitih drža-
vah sveta. Storili bomo, kar je potrebno, da
se le-to uresniči tudi pri nas.
Mnogo bolj kot drugi sc zavedamo dej-
stva, da tega ne moremo doseči, če celotna
družba ne bo temeljila na izobraženem in
kulturnem posamezniku. Tak bo enakovre-
den partner tudi vsakomur. Vsak mora kon-
I čati kakovostno šolo, si prodobiti osnovno
I znanje kot njegovi vrstniki v svetu, mora
' spremljati sodobne spremembe v svoji stro-
ki.
Kultura je plemenita pregraja duha proti
škodljivim vplivom krute potrošniške logike.
Znanost moramo uveljaviti v vsakem pod-
jetju, ker moramo prodajati znanje, ne zgolj
izdelke ali surovino.
Kulturni forum je edina slovenska stran-
ka, ki je ustanovljena na Ptuju. Zato edino
kulturni forum oblikuje svojo politiko za
Ptuj in na Ptuju. Kulturni forum najbolj po-
zna probleme v občini in jih edini lahko re-
šuje brez namigov iz različnih strani. Kljub
temu nismo lokalna stranka, smo dovolj širo-
kih obzorij in dovolj sposobni, da Ptuj posta-
vimo tja, kjer je že bil — v svet.
Kako to doseči?
Obstaja le ena pot. Težavna in zahtevna, a
vendar edina. Vsem mora biti zagotovljeno
kakovostno izobraževanje. Občino morajo
voditi najsposobnejši — enako velja za pod-
jetja, javne ustanove in upravo. Občinska
davčna politika mora stimulirati uspešne go-
spodarstvenike in poslovneže. Našo kultur-
no dediščino in naravne lepote moramo
ohraniti in jih turistično predstaviti. Turi-
zem, zdravo kmetijstvo in čista industrija ter
obrt so temelji našega gospodarskega na-
predka.
Nosilec vsega pa je izobražen, ustvarjalen
in kulturen posameznik. On je naša osnovna
investicija. Večji delež narodnega dohodka
moramo nameniti za šolstvo (5 %), za kultu-
ro (1,5 %), za znanost pa takšen delež iz drža-
vne blagajne, ki bi ob tistem, ki ga podjetja
sama investirajo v lasten razvoj, pomenil
odločilen korak za dohitevanje sveta.
Podpiramo vse stranke in tiste dele njiho-
vih programov, ki se zavzemajo za splošne
civilizacijske dosežke, korist naše države in
ljudi. Tudi druge stranke so spoznale kako-
vost naših članov in njihovih programov ter
jih kandidirale na svojih listah.
Predlog kandidatov Kulturnega foruma za
DPZ občine Ptuj:
1.	Boris Miočinovič, roj. 1953, pravnik, rav-
natelj Pokrajinskega muzeja Ptuj,
2.	Franc Damiš, roj. 1942, trgovski delavec.
Mladinska knjiga,
3.	Darinka Cretnik, roj. 1952, profesor. Sred-
nješolski center Dušana Kvedra Ptuj,
4.	Srečko Lovrenčič, roj. 1966, koordinator
vodniške službe. Pokrajinski muzej Ptuj.
SPOŠTOVANI!
Vabimo vas na pot uresničevanja
programa ZA RAZVOJ OBČINE
PTUJ, ki nas pelje v EVROPO ZDAJ
in TU!
SMO ZKS - STRANKA DEMO-
KRATIČNE PRENOVE, ki se je
odrekla političnemu monopolu in ker
želimo v svobodni konkurenci z dru-
OPREDELJUJEMO SE ZA
Želimo si, da bi naš program postal
tudi vaš program dela in življenja. Le
skupno z vami, spoštovani volilci, bo-
mo lahko dosegli cilj ŽIVETI V MI-
RU, UUBEZNI, SVOBODI, ZDRA-'
VO IN POLNO, v spoznanju, da so te
vrednote edine vredne našega truda.
Nič velikega in neuresničljivega
vam ne obljubljamo. Hočemo biti in
Ostati noitpni	mr»rpmn vam 7P
gimi Strankami pridobiti vaše zaupa-
nje.
SMO STRANKA DEMOKRATI-
ČNE PRENOVE, ki je soustvarjala
in spodbujala »slovensko pomlad«.
SMO STRANKA, katere cilje je
evropska kakovost življenje, zato vam
ponujamo sodoben program, nov na-
čin delovanja in kvalitetne kandidate.
zdaj obljubljati blagostanja, ko pa vsi
vemo, da bo pot do evropske kakovo-
sti življenja še zelo naporna.
Ponujamo pa vam vodnik, kako
priti do boljšega, po vami poti, brez
stranpoti, hitreje in ob tem tudi živeti
bolje.
ZAUPAJTE NAM, SAJ HOČE-
MO ŽIVUENJE, ki ga je vredno ži-
vptil
Naše izhodišče je človek s svojimi
vsakdanjimi potrebami.
Človek, ki hoče živeti v miru,
ustvaijalnosti, skladno z naravo, kul-
Podpiramo in zaupamo vsem
drugim kandidatom, ki se l)odo
zavzemali za napredek in razvoj
občine kot celote.
tumo, zdravo, socialno varno, v ljube-
zni. sreči, igri in lepoti.
Kandidati ZKS — stranke demo-
kratične prenove za DPZ OBČINE
PTUJ po volilnih enotah:
1.	volilna enota:
Vilko Pešec, Ljubomir Cimerman,
Lidija Majnik, Anka Osterman,
Ivan Geijovič, Martin Mlakar, Jo-
že Petrovič, Irena Petek-Zebec,
Oton Polič.
2.	volilna enota:
Janko Baštevc, Fredo Bauman,
Vladimir Korošec, Ciril Murko,
Janez Pu^ Rafael Mohorko, Ivan
Mazera, Sefan Vidovič.
3.	volilna enota:
Mijo Bračko, Mirko Obran, Ivan
Emeršič, Marija Žnidarič, Božidar
Novak, Franjo Levstik.
»ZKS — STRANKA DEMO-
KRATIČNE PRENOVE se ho še
naprej borita za ohla.sl. vendar sa-
mo na demokratičnih pluralističnih
volitvah«, so mish na.iega prvega
kandidata, kandidata za predsed-
nika Predsedstva republike Slove-
nije tov. Milana Kučana.
4.	volilna enota:
Vlado Žgeč, Marija Velikonja,
Alojz Čuš, Bojan Učakar, Tatjana
Vaupotič-Košanski, Vida Toš.
5.	volilna enota:
Francka Petrovič. Robert Kostevc,
Peter Kovačič, Jože Foltin, Franc
Visenjak, Franc Vreže.
Vsi naši kandidati, izvoljeni v skup-
ščino občine Ptuj in v skupščino Slo-
venije bodo delovali za uresničitev te-
ga programa z vsem svojim znanjem,
voljo in poštenjem.
Za tem programom stojijo sposob-
ni ljudje. Znamo in zmoremo!
Naše poti so usmerjene v evropsko
kakovost življenja. Skratka smo ZKS
stranka demokratične prenove ob-
čine Ptui.
(BJaZVOJ iy ŠIRITEV vodovodnega omrežja, elektrifikacije, telefoni-
je, kanalizacije, da bi izravnali življenjske razmere občanov
[aIgroživilski program s poudarkom na pridelavi in predelavi
bio hrane
l^DRAVO irw ČLOVEKA VREDNO ŽIVUENJE za vsakega občana
mZGOJO, IZOBRAŽEVANJE, KULTURO IN TELESNO KULTU-
RO še bolj približati mladini in odraslim
IHbrtne dejavnosti oziroma zasebno podjetništvo, da dosežemo
pestrejšo ponudbo ia nova delovna mesta
[JJaSNE in UČINKOVfTE AKCIJE v nadaljnjih vlaganjih v manj raz-
vita območja Haloz in Slovenskih goric ter odpravo posledic ujme v letu
1989
Občani — program je namenjen vam! Sprejmite ga in nam ga poma-
gajte uresničevati! Pričakujemo kritično in pravično presojo našega dela in
vašopodporo.
[BJOCASTVO v RAZLIČNOSTI vsakega posameznika ne glede na nje-
govo versko ali ideološko opredeljenost, ne glede na pripadnost interesni ali
kaki drugi skupini, sprejemamo pošteno in odkrito sodelovanje za skupne ci-
{aiSTO, ZDRAVO in VARNO OKOUE — prijazno življenje
UJNOVATIVNOST in USTVARJALNOST posameznikov in skupin v
vsakem okolju, na vsakem delovnem mestu
{^ADZOR
kot sestavni del vsake oblasti, občinska uprava naj bo za ljudi
priiazma ia učinkovita
t^NERGETSKO VARČEN RAZVOJ — postopno uvajanje varčnih
oblik porabe energije ter varnih in čistih tehnologij
[^DJETNISTVO in gospodarstvo brez okov politike
UJURIZEM kot samostojno razvojno obetavno gospodarsko panogo v ob-
čimi
{HsMERJEISOST razvoja
občine v EVROPO 92 in soustvarjanje Slove-
nije 2000
UJa
VNOST DEL — odprtost za pobude — soustvarjanje skupnega, no-
vega, soodgovornost vsakega izmed nas.
SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
OK SZDL PTUJ
Z demokracijo
in ustvarjalnostjo
v boljše življenje
Slovenski socialisti smo dediči 200-letnega ev-
ropskega socialističnega gibanja, zato sodimo, da
je naposled prišel čas, ko lahko storimo tisto, kar
so naši somišljeniki v zahodni Evropi že storili.
Aktivnost SZDL Slovenije je usmerjena v iz-
gradnjo demokratične države slovenskega naroda
in vseh državljanov Slovenije. Svojo suverenost
bomo gradili na človekovih pravicah, državljan-
skih svoboščinah in vladavini dela. Hočemo pra-
vno državo, civilno družbo, svobodno združevanje
in politični pluralizem. Povezovali se bomo z vse-
mi, ki se bodo trudili za lepše in človeka vrednejše
življenje. Prizadevali si bomo za polno vključeva-
nje občanov v razreševanju skupnih vprašanj po
samoupravni poti. Prav tako bomo svojo aktivnost
usmerili za bolj zdravo in čistejše okolje in razvoj,
ki ne bo potraten na energiji in surovinah. V Jugo-
slaviji želimo živeti le, če bo v celoti zagotovljena
suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do sa-
moodločbe narodov, spoštovanje in varovanje
manjšin in različnosti vseh vrsta in če bo v njej
mogoče življenjsko pomembne skupne zadeve ure-
jati po načelu soglasja.
V OK SZDL Ptuj se bomo zavzemali za tako so-
cialno državo, ki bo državljanom omogočala mate-
rialno in duhovno bogato življenje, najvišjo mo-
žno osebno blaginjo in socialno varnost. To lahko
dosežemo z racionalnim obremenjevanjem gospo-
darstva, z organiziranim prekvaliliciranjem delav-
cev, s pravično davčno politiko ter smotrno vode-
no socialno, zaposlitveno in stanovanjsko politiko.
Gre nam za približno enake možnosti posamezni-
kov in posameznic v družbi, v kateri si bo mogel
vsak delovno sposoben državljan zaslužiti sredstva
za dostojno življenje. Tistim, ki so zaradi mladosti,
starosti, bolezni ali česa drugega nemočni, pa mo-
ra družba zaeotoviti človeka vredno živlienie.
Zahtevali bomo, da se invalidom omogoči ena-
kopravna vključitev v delo in življenje. Pokojnina
mora omogočati zadovoljno in preskrbljeno sta-
rost.
Te aktivnosti bomo vodili skupaj z vsemi, ki jim
bo osrednja skrb za človeka, njegovo delo, boljše
počutje in bogatejše, človeka vrednejše življenje.
Pri svojem delu bomo upoštevali pluralizem
mnenj, lastnin, nazorov in idej. Svoje člane, sode-
lavce in simpatizerje pričakujemo iz vrst vseh teh.
V naše delo jih bomo vključevali enakopravno,
ne glede na narodnost, versko ali kakšno drugo
pripadnost. Ločuje naj nas le boljše ali slabše de-
lo. Te in druge naloge bomo uresničevali z vsemi,
ki zaupajo Socialistični zvezi in ji želijo pomagati,
da bi se tudi sama spremenila. Socialistična zveza
bo še naprej delovala kot samostojna družbenopo-
litična organizacija. Se naprej se bo ukvarjala s ti-
stimi problemi, ki ne bodo zapisani v programih
nobenih zvez, organizacij ali skupščin, bomo pa
kot člani Socialistične zveze te probleme zaznali in
začutili, da jih moramo reševati — ne le samo v
dobro organizacije, pač pa v dobro soseda, prijate-
lja ali pa znanca. Na osnovi teh programskih
usmeritev republiške konference Socialistične zve-
ze Slovenije bo občinska konferenca Socialistične
zveze Ptuj uresničevala tudi naloge, ki izhajajo iz
opredelitev ustave SR Slovenije in njenih amand-
majev.
Iz teh programskih usmeritev je OK SZDL Ptuj
izdelala program, ki ga bo realizirala v novem po-
litičnem sistemu parlamentarne demokracije po
KANDIDATI ZA DPZ SO PTUJ
VE I: dr. Ciril Korpar, Ferdo VeingerI, Konrad Riž-
ner, dr. Tone Florjančič, Marjan Cojkovič, Hilda Sle-
kovec. Greta Lesjak, Branko Voljč, Ivo Rau.
VE 2: Marjeta EberI, Jože Rober, Stanko Meško,
Jože Hebar, Jože Pieteršek, Franc Širovnik, Ana Žu-
mer.
VE 3: Miro Lesjak, Danica Putora, Stanko Ropič,
Janko Kozel, Peter Vesenjak, Vinko Širec.
VE 4: dr. Alojz Arko, Franc Simeonov, Anton Veli-
konja, Franc Toš, Franc Kuharic, Jože Hojnik.
VE 5: Zalika Obran, Franc Prelog, Feliks Bagar,
Slavko Visenjak, Jožica ^irovnik, Ivan Poplatnik.
svojih delegatih, ki so jih predlagale krajevne kon-
ference SZDL Ptuj in ici izhajajo iz okolij v katerih
živijo. Te naloge so zaupane ljudem, ki jim za člo-
veka, njegove stiske, za njegov boljši jutri ni žal ne
časa ne energije.
Za naše programske opredelitve in konkretna
ravnanja bo veljalo: Kdor vse obeta, ne izpolni ni-
česar, iidor se vsem prilizuje, ni nikomur zvest. (Slo-
venski socialist, Ivan CANKAR.)
ZATO SLOVENSKI SOCIALISTI OBUU-
BUAMO SAMO TISTO, V KAR SMO PREPRI-
8 — STRANKE SE PREDSTAVLJAJO
29, marec 1990 - TEDNIK
SKUPŠČINA SLOVENSKE OBRTNOPODJETNIŠKE STRANKE JE 1. FEBRUARJA
1990 SPREJELA:
Program Slovenske obrtno-podjetniške stranke
I.	Slovenska obrtno-podjetni-
ška stranka bo s svojim politi-
čnim delovanjem skrbela za ja-
vno uveljavljanje in uresničeva-
nje delovnih, stanovskih in drža-
vljanskih interesov vseh svojih
članov, zlasti obrtnikov in drugih
nosilcev samostojnega osebnega
dela ter zasebnih podjetnikov.
Načelno bo Slovenska obrtno-
podjetniška stranka podpirala
vsa politična izhodišča, ki bodo
zagotavljala demokratično druž-
beno ureditev in svobodno tržno
gospodarstvo v Sloveniji in Jugo-
slaviji s posebnim poudarkom na
enakopravnem položaju samo-
stojnega osebnega dela in zaseb-
nega podjetništva. V te namene
bo tudi sama oblikovala politi-
čna izhodišča, smernice in stališ-
ča ter sama ali v sodelovanju z
drugimi političnimi subjekti
predlagala ustrezne rešitve na
normativnem področju.
Slovenska obrtno-podjetniška
stranka si bo prizadevala za utr-
jevanje državnosti Slovenije in
za njen enakopravni položaj v
Jugoslaviji, za njeno gospodar-
sko vključevanje v Evropo in
razviti svet ter odpravo vseh ad-
ministrativnih in drugih ovir za
nemoteno poslovanje s tujimi
partnerji.
II.	Sprejeti program in intere-
se svojih članov bo Slovenska
obrtno-podjetniška stranka ures-
ničevala z neposrednim sodelo-
vanjem svojih predstavnikov, iz-
voljenih v organe oblasti in dru-
ge državne in družbene organe.
V ta namen bo Slovenska obrt-
no-podjetniška stranka predlaga-
la svoje kandidate v zbore druže-
nega dela, zbore krajevnih skup-
nosti in zbore občin ter s samo-
stojnimi listami kandidatov za
družbenopolitične zbore skup-
ščin v občinah, posebnih družbe-
nopolitičnih skupnostih in v Slo-
veniji nastopala na splošnih vo-
litvah.
III.	Slovenska obrtno-podje-
tniška stranka bo pri svojem de-
lovanju upoštevala raznolikost
mnenj in pogledov svojih članov.
Zato bo kot politična organizaci-
ja v javnosti ter oblastnih in dru-
gih državnih in družbenih orga-
nih uveljavljala in uresničevala
tiste zahteve, stališča in mnenja,
ki bodo imela podporo večine
članstva.
IV.	Temeljni programski cilji,
ki jih bo Slovenska obrtno-pod-
jetniška stranka po vseh demo-
kratičnih in parlamentarnih po-
teh javno uveljavljala in si priza-
devala za njihovo uresničitev, so:
1.	popolno spoštovanje vseh
mednarodno priznanih človečan-
skih pravic in svoboščin ter zago-
tavljanje teh pravic in svoboščin
z nedvoumnimi ustavnimi in za-
konskimi določbami;
2.	uveljavitev političnega plu-
ralizma s svobodnim strankar-
skim, zunajstrankarskim in nad-
strankarskim delovanjem v pra-
vni državi s parlamentarno de-
mokracijo ;
3.	spoštovanje in izvajanje ve-
ljavnih ustavnih in zakonskih re-
šitev in spreminjanje le-teh po
parlamentarni poti, če se ne uje-
majo s programskimi cilji stran-
ke in interesi večine njenega
članstva;
4.	javna osebna odgovornost
vseh nosilcev oblastnih funkcij v
skupščinah, izvršnih in upravnih
organih ter drugih državnih in
družbenih orpnih in javna argu-
mentirana kritika ali pohvala nji-
hovega delovanja;
5.	izhodiščna enakopravnost
vseh oblik lastnine (pri tem mo-
rajo vse ustavne in zakonske reši-
tve še posebej zagotavljati ena-
kopravnost zasebne lastnine in
zasebnega kapitala v razmerjih
do družbene in zadružne lastnine
ter do družbenega, zadružnega
in še zlasti tujega kapitala),' od-
prava nikogaršnje lastnine in re-
vizija vseh vrst nacionalizacij in
neupravičenih sodnih procesov;
6.	zakonska uveljavitev takš-
nih rešitev, ki bodo zagotavljale
neokrnjenost slovenskega narod-
nega bogastva in premoženja, in
to z aktiviranjem zasebnega ka-
pitala, ki bo imel pri ohranjanju
narodnega bogastva in premože-
nja prednost pred tujim kapita-
lom;
7.	popolna izenačitev pogojev,
v katerih poslujejo vsi subjekti
tržnega gospodarstva ne glede na
vrsto lastnine in lastnike kapita-
la;
8.	sprejem vseh ukrepov, ki
bodo zagotovili, da nosilci samo-
stojnega osebnega dela in zaseb-"
ni podjetniki ne bodo v neenako-
pravnem položaju z drugimi sub-
jekti, zlasti na naslednjih po-
dročjih:
—	obremenitve z davki in pri-
spevki ter drugimi družbenimi
dajatvami,
—	pogoji za plačilni promet in
poravnavo dospelih obveznosti,
—	pravna varnost na vseh po-
dročjih;
9.	zagotavljanje stimulativnih
pogojev za prosto investiranje v
nove proizvodne, storitvene aH
druge delovne zmogljivosti in za
zaposlovanje novih delavcev na
produktivnih delovnih mestih;
10.	uveljavljanje načela, da
vsak državljan sam (z lastnim de-
lom, znanjem, kapitalom) zago-
tavlja svojo eksistenco in social-
no varnost, in nasprotovanje
vsem zakonskim rešitvam in dru-
gim ukrepom, ki bi socializirali
nedelo in neproduktivno zapo-
slovanje in z ekstenzivno politi-
ko socialnih pomoči na račun in
v breme ustvarjalnih državljanov
omogočali posameznikom izko-
riščanje državnih in družbenih
skladov brez izrecno utemeljenih
razlogov.
Ivan Gomilšek
Posamični kandidati
za občinski družbenopolitični
zbor
Volilna enota št. 1:
L Dragica Polanec, roj. 1950. višja medicinska sestra. Žgečeva 6, Ptuj
Volilna enota št. 2:
L Janez Dolšak, roj. 1959, ing. kmetijstva. Grdina 11
2.	Jožef Žunkovič. roj. 1967. kmetijski tehnik, Grdina 2
3.	Darinka Adam, roj. 1961. Kupčinji Vrh 29
4.	Martin Lorber. roj. 1964, kmetijski tehnik. Stoperce 4
5.	Janko Jernejšek, roj. 1947, premikač. Stoperce 78
6.	Janko Jus, roj. 1936. kmetovalec. Grdina 20
7.	Anton Domine, roj. 1953. kovinorezkar, Dolena 45/a
Volilna enota št. 3:
1.	Franc Cesar. roj. 1943. trgovski poslovodja, Kozminci 15/a
2.	Stanislav Gole. roj. 1949. Pristava 21/a, Cirkulane
3.	Jože Petrovič, roj. 1949. učitelj tehničnega pouka — strojni tehnik. Gra-
dišča 84
4.	Vlado Medved, roj. 1958. kmetovalec. Dobrina 63
5.	Izidor Štajnberger. roj. 1967. delavec, Žetale 94
Volilna enota št. 4:
I. Angela Fras, roj. 1951. predmetna učiteljica, Biš 66/a.
Volilna komisija volilne enote 11 za volitve delegatov v DPZ skupščine Re-
publike Slovenije s sedežem v občini Ptuj je prejela do vključno 12. marca 1990 z
vročitvijo osebno pri volilni komisiji ali po pošti naslednje liste kandidatov za vo-
lilno enoto 11:
I. SOCIALDEMOKRATSKA
ZVEZA SLOVENIJE
1.	Katja Boh, roj. 16/5-1931, Levstikova 22,
Bled
2.	Avgust Zavernik, Močna 21, Pernica
3.	Miran Prajnc, roj. 22/9-1953, Ulica ruške
čete 5, Ruše
4.	Stanko Šerbelj, roj. 1/9-1923, Ul. Borisa
Kidriča 4, Slovenska Bistrica
5.	Mirko Gregorič, roj. 5/2-1930, Travniška
ul. 22, Slovenska Bistrica
6.	Miran Kramer, roj. 17/7-1953, Industrij-
ska ulica 16, Ruše
Predstavnik liste: Avgust Zavernik, Močna
21,62231 Pernica
II.	SOCIALISTIČNA
ZVEZA SLOVENIJE — SZDL
1.	Leop>old Turnšek, roj. 4/8-1945, Kajuho-
va 73, Slov. Bistrica
2.	Tone Simonič, roj. 14/1-1938, Kidričeva
ul. 12, Ruše
3.	Elizabeta Krajnc, roj. 5/11-1942, Cankar-
jeva ul. 14, Lenart
4.	Anton Luskovič, roj. 31/5-1949, Ptujska
2, Ormož
5.	Marjan Gojkovič, roj. 5/5-1949, Gajzerje-
va ul. 21, Ptuj
6.	Vida Lipoglav, roj. 10/6-1947, Zg. Bistri-
ca 81
Predstavnik liste: Ladislav Cvahte, MS SZ
podravskih občin, Prešernova 17, Maribor
III.	ZELENI SLOVENIJE
1.	Boris Geri, roj. 14/4-1935, Ul. Stanka
Brenčiča 1, Ptuj
2.	Stanko Žunec, roj. 3/10-1963, Ul. 5. pre-
komorske brigade 17, Ptuj
3.	Aloj Sok, roj. 27/3-1959, Ptujska 12/b,
Ormož
4.	Vlado Čuš, roj. 11/2-1957, C M D 9, Ptuj
5.	Robi Gorjak, roj. 30/11-1969, Ivanjkovci
47, Ormož
6.	Franc Vindiš, roj. 22/8-1963, Selška cesta
17, Tumišče
Predstavnik liste: Stanko Žunec, Ulica 5.
prekomorske brigade 17, 62250 Ptuj
IV.	DRŽAVLJANSKA
LISTA ZELENIH
1.	Vladimir Korošec, roj. 21/10-1955, Prole-
tarska 14, Kidričevo
2.	Ivan Potrč, roj. 1/1-1937, Selniška 22,
Ruše
3.	Marjan Toš, roj. 16/9-1957, Strma pot 23,
Lenart
4.	Jože Pleteršek, roj. 14/2-1947, Mihovce
60/a, Cirkovce
Predstavnik liste: Vladimir Korošec, Prole-
tarska 14, 62325 Kidričevo
V.	SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA
1.	Ivan Pučnik, roj. 17/8-1927, Črešnjevec
107
2.	dr. Ludvik Toplak, roj. 13./7-I942, Cesta
v Podbor št. 1, Črnuče
3.	dr. Jože Bešvir, roj. 21/8-1931, Ul. Kneza
Koclja 5, Ormož
4.	Ivan Špindler, roj. 12/11-1951, Jurovski
Dol 3,
5.	Jože Jurše, roj. 27/5-1943, Smolnik 25
6.	Mirko Tomanič, roj. 3/11-1937, Maribor-
ska 10, Ptuj
F>redstavnik liste: Ivan Vogrinec, Skorba 60,
62250 Ptuj
VI.	ZVEZA ZA OHRANITEV
ENAKOPRAVNOSTI OBČANOV
1.	Spasoje Kosorič, roj. 7/3-1941, Pot na Fu-
žine 43, Ljubljana
2.	Dragiša Tomič, roj. 6/5-1957, Trg oktobr-
ske revolucije 5, Ljubljana
3.	Miraš Lazovič, roj. 2/3-1962, Polje 479,
Ljubljana
4.	Nedeljko Mandič, roj. 21/9-1958, Gora
8/a, Komenda-Kamnik
5.	Bogdan Matovič, roj. 1/1-1951, Deteljica
3, Tržič
6.	Nedeljko Kojič, roj. 23/6-1957, Polhov
Gradec 29
Predstavnik liste: Spasoje Kosorič, Pot na
Fužine 43, 61000 Ljubljana
VIL SLOVENSKA OBRTNO-
PODJETNIŠKA STRANKA
1. Rihard Ajd, roj. 13/4-1944, Štuhčeva ul. 9,
Slov. Bistrica
2.	Ivan Gomilšek, roj. 18/9-1938, Maistrova
50, Ptuj
3.	Edi Voljč, roj. 5/12-1939, Hardek 40/c,
Ormož
4.	Mirko Šijanec, roj. 15/6-1940, Benedikt
98
5.	Anton Pokeržnik, roj. 29/5-1938, Obrtni-
ška 4, Selnica ob Dravi
6.	Slavko Štamberger, roj. 20/5-1940, Slo-
venska C. 41, Središče ob Dravi
Predstavnik liste: Rado Bergant, Zg. Game-
Ije 18, 61000 Ljubljana
VIII.	DEMOKRATIČNA
ZVEZA KOSOVA — LJUBLJANA
1.	Marjana Rafolt, roj. 27/1-1944, Knifičeva
ul. 19/a, Ruše
2.	Fadil Bajrami, roj. 15/6-1960, Kettejeva
12,	Domžale
Predstavnik liste: Marjana Rafolt, Knifičeva
19/a, 62342 Ruše
IX.	SLOVENSKA
OBRTNIŠKA STRANKA
1.	Janez Hafner, roj. 23/6-1950, Žabnica 81
2.	France Snedic, roj. 15/10-1950, Koroška
92, Tržič
3.	Jurij Križnar, roj. 19/4-1949, Sv. Duh
93/a, Škofja Loka
4.	Stanko Kern, roj. 2/2-1941, Partizanska 5,
Kranj
5.	Barbara Hočevar, roj. 26/4-1969, Ul. Mo-
še Pijadeja 44, Kranj
6.	Alojz Grmek, 27/11-1937, Cesta JLA 32,
Kranj
Predstavnik liste: Janez Hafner, Žabnica 81,
64209 Žabnica
X.	SLOVENSKA
DEMOKRATIČNA ZVEZA
1.	prof. dr. Peter Jambrek, roj. 14/1-1940,
Cesta v Megne 4, Bled
2.	dipl. ing. arh. Zdenko Reberc, roj.
27/8-1933, Osterčeva 8, Ptuj
3.	Milan Dobljekar, roj. 18/4-1921, Sovreto-
va 5, Ptuj
4.	Igor Tumpej, roj. 19/8-l%2, Zoisova pot
13,	Ptuj
5. Alojz Kuhi, roj. 15/8-1957, Vrhloga 9,
Slovenska Bistrica
Predstavnik liste: prof. dr. Peter Jambrek,
Cesta v Megne 4, 64260 Bled
XI. ZSMS — LIBERALNA
STRANKA
1. Bogomir Vaupotič. roj. 7/3-1963, Grajena
56, Ptuj
T. Zvonko Potočnik, roj. 2/6-1948, Tomšiče-
va 22, Slovenska Bistrica
3.	Breda Slavinec, roj. 19/8-1962, Ul. heroja
Lacka 9, Lenart
4.	Emil Mesarič, roj. 18/11-1960, Panonska
4, Ptuj
5.	Milorad Pešič, roj. 31/1-1962, Gregorči-
čev drevored 8, Ptuj
6.	Vlado Fridl, roj. 3/7-1962, Gubčeva 33,
Ptuj
Predstavnik liste: Mirko Vaupotič, Grajena
56, 62250 Ptuj
XIL SLOVENSKI
KRŠČANSKI DEMOKRATI
1.	dr. Josip Cačkovič, roj. 5/3-1938, Tomši-
čeva 37, Ptuj
2.	prof. Jakob Emeršič, roj. 30/6-1940, Ču-
farjeva 16, Ptuj
3.	Branka Sok, roj. 28/1-1962, Ptujska cesta
12/b, Ormož
4.	Srečko Soršak, roj. 7/2-1938, Zidanškova
20, Slov. Bistrica
5.	Jože Rajšp, roj. 8/8-1957, Lormanje 4/a,
Lenart
6.	Marjan Lušicky, roj. 18/3-1953, Ul. Silve
Breznik 1, Ruše
Predstavnik liste: dr. Josip Čačkovič, Tomši-
čeva 37, 62250 Ptuj
XIII. ZKS — STRANKA
DEMOKRATIČNE PRENOVE
1.	Miran Potrč, roj. 27/3-1938, Poljanska 19,
Ljubljana
2.	Stanko Brodnjak, roj. 3/11-1950, Ul. Jo-
žefe Lacko 36, Ptuj
3.	dr. Terezija Štefančič, roj. 13/10-1936,
Cvetlična ulica 1, Ormož
4.	Meta Puklavec, roj. 17/6-1945, Volkmer-
jeva 9, Ptuj
5.	Branko Vasa, roj. 7/8-1937, Zg. Polskava
6.	Matija Gjerkeš, roj. 17/3-1945, Jurčičeva
7, Lenart
Predstavnik liste: Miran Potrč, Skupščina
SR Slovenije
TEDNIK - 29- marec 1990
VOLITVE '90 — 9
Zbirna lista kandidatov za volitve delegatov v družbenopolitični
zbor Skupščine občine Ptuj na volitvah 22. aprila 1990
Volilna enota št. 1
volilna enota obsega naslednje območje: KS Boris ZiherI, KS Bratje Keš, KS Bu-
jina Brstje, KS Dušan K>eder, KS Ivan Spolenak, KS Jože Potrč, KS Olga Me-
glic. KS Franc Osojnik, KS Spuhlja, KS Tone 2nidarič, KS Turnišče.
Voli se 9 (devet) delegatov.
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
1. Ivan JUKKOViC, roj. 1942, živinozdravnik, stanujoč Vodova II, Ptuj
2! Dušan VV INKLER, roj. 1955, roj. 1955, učitelj praktičnega pouka, stanujoč
Ormoška 41, Budina
3. Zlatko FINTAR, roj. 1958, strojni tehnik, stanujoč Arbajterjeva 5, Rabeljčja
vas
4 Ivan KRAPŠA, roj. 1932, trgovec, stanujoč Crtkova 5, Ptuj
5. Anton GROBELNIK, roj. 1949, strojni tehnik, stanujoč Rajšpova 8, Ptuj
5. Marija JAKOLIČ, roj. 1941, natakarica, stanujoča Tomšičeva 34, Ptuj
7. Josip JAGARINEC, roj. 1951, strojni tehnik, stanujoč Spuhlja 63
g. Marija PAJIČ, roj. 1945, medicinska sestra, stanujoča Potrčeva 44, Ptuj
9. Marija ROZMAN, roj 1954, stanujoča Panonska 5, Ptuj
ZELENI SLOVENIJE
1.	Stanko TOMINC dr. med., roj. 1955, zdravnik, stanujoč Ulica Stanka Brenči-
ča 4, Ptuj
2.	Boris GERL mag., roj. 1935, magister veterine, stanujoč Ulica Stanka Brenčiča
I, Ptuj
3.	Marija VAUPOTiC prof., roj. 1958, profesor biologije in kemije, stanujoča
Mariborska 13/A, Ptuj
4.	Vlado ČUŠ prof., roj. 1957, profesor telesne kulture, stanujoč CM D 9, Ptuj
5.	Peter VESENJAK, roj. 1966, študent, stanujoč Arbajterjeva 10, Ptuj
6.	Miran MUHiC prof., roj. 1961, profesor telesne kulture, stanujoč Zidanškova
26, Ptuj
7.	Andrej TURK, roj. 1968, študent, stanujoč Selška cesta 5, Ptuj
8.	Marjan RIBIC, roj. 1951, elektrotehnik, stanujoč Golobova 16, Ptuj
9.	Zdravko PEKLAR, roj. 1963, ing. strojništva, stanujoč Peršonova 3, Ptuj
ZSMS
1.	Jože GLAZER, roj. 1950, dipl. sociolog, stanujoč CMD 17, Ptuj
2.	Marjan BERLiC, roj. 1948, dipl. arhitekt, stanujoč Ulica 5. prekomorske bri-
gade 7, Ptuj
3.	Ivan KLARiC, roj 1941, višji org. športne org., stanujoč Ormoška 46, Ptuj
4.	Gabriel BERLIČ, roj. 1946, predmetni učitelj, stanujoč Trstenjakova 9, Ptuj
5.	Marija HERNJA-MASTEN, roj. 1950, gimnazijski maturant, stanujoča Spo-
lenakova 18, Ptuj
6.	Irena LEŠNIK, roj. 1952, ing. kemijske tehnologije, stanujoča Gregorčičev dre-
vored 4, Ptuj
7.	Marija HEMGHELMAN, roj. 1946, delavka, stanujoča Ob studenčnici 13,
Ptuj
8.	Janez PETEK, roj. 1964, študent ob delu, stanujoč Potrčeva 50, Ptuj
9.	Emil MESARIC, roj. 1960, samostojni obrtnik, stanujoč Panonska 4, Ptuj
KULTURNI FORUM
1.	Boris MIOCiNOViC, roj. 1953, pravnik, stanujoč Trg svobode 2, Ptuj
2.	Franc DAMIŠ, roj. 1942, trgovec, stanujoč Kvedrova 2, Ptuj
3.	Darinka ČRETNIK, roj. 1952, profesor, stanujoča Kraigherjeva 20, Ptuj
4.	Srečko LOVRENČIČ, roj. 1966, koordinator vodniške službe, stanujoč Vinta-
rovci 56
ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE
PRENOVE
1.	Vilko PEŠEC, roj. 1955, dipl. oec., stanujoč Kajuhova 5, Ptuj
2.	Ljubomir CIMERMAN, roj. 1946, ing. gradbeništva, stanujoč Mariborska
37/b, Ptuj
3.	Lidija MAJNIK, roj. 1953, predmetna učiteljica, stanujoča Plojeva 7, Ptuj
4.	Ana OSTRMAN, roj. 1940, dipl. sociolog, stanujoča Kajuhova 5, Ptuj
5.	Ivan GERJOViC, roj. 1940, dipl. oec., stanujoč Zupančičeva 18, Ptuj
6.	Martin MLAKAR, roj. 1942, prometni tehnik, stanujoč Kvedrova 4, Ptuj
7.	Jože PETROVIČ, roj. 1943, zobozdravnik, stanujoč Strma ulica 7/A, Ptuj
8.	Irena PETEK-ZEBEC, roj. 1961, učiteljica, stanujoča Belšakova 47, Ptuj
9.	Oton POLIČ, roj. 1932, kmetijski tehnik, stanujoč Gajzerjeva 13, Ptuj
SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA
STRANKA
1.	Robert MUHIČ, roj. 1941, mizar, stanujoč Ulica Heroja Lacka 5, Ptuj
2.	Fridrih HRNČIČ, roj. 1944, kovinostrugar, stanujoč Ziherlova pl. 1, Ptuj
7.
SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
ZVEZA SOCIALISTOV - SZDL
1.	Ciril KORPAR dr. med., roj. 1935, zdravnik specialist, stanujoč Frankovičeva
8, Ptuj
2.	Ferdo VEINGERL, roj. 1950, ing. gradbeništva, stanujoč Danjkova 5, Ptuj
3.	Konrad RIŽNER, roj. 1942, finomehanik, stanujoč Spuhlja 107/B
4.	Anton FLORJANČIČ dr. med., roj. 1937, dr. stom. — specialist, stanujoč Sa-
gadinova 24, Ptuj
5.	Marjan GOJKOVIČ, roj. 1949, profesor, stanujoč Gajzerjeva 21, Ptuj
6.	Hildegarda SLEKOVEC, roj. 1938, defektologinja, stanujoča Ziherlova ploš-
čad 14, Ptuj
7.	Greta LESJAK, roj. 1941, ekonomska tehnica, stanujoča Stojkova 2, Ptuj
8.	Branimir VOLJČ, roj. 1927, dipl. ing. agronomije, stanujoč Zavčeva 24, Ptuj
9.	Ivan RAU, roj. 1924, dipl. prav., stanujoč CMD 10, Ptuj
8.
SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA -
SDZ
1.	Ivan LOVRENČIČ, roj. 1954, dipl. zgodovinar, stanujoč CMD 7, Ptuj
2.	Ksenija KUKOVEC, roj. 1953, viš. upr. delavka, stanujoča Peršonova 29, Ptuj
3.	Silvester RESNIK, roj. 1964, geometer, stanujoč Mariborska 48, Ptuj
4.	Zvonko WEIS, roj. 1940, stanujoč Gregorčičev drevored 1, Ptuj
5.	Milan ČRNJAVIC, roj. 1954, stanujoč Arbajterjeva 10, Ptuj
6.	Andrej VRBNJAK, roj. 1965, delavec, stanujoč Ziherlova pl. 15, Ptuj
7.	Manfed MUNDA, roj. 1931, upokojenec, stanujoč Meglova pot 1, Ptuj
8.	Miroslav KOROŠEC, roj. 1927, upokojenec, stanujoč Abramičeva 13, Ptuj
USTA POSAMIČNIH KANDIDATOV
1.	Dragica POLANEC, roj. 1950, višja medicinska sestra, stanujoča Žgečeva 6,
Ptuj
^a zbirni listi je 1 (eden) kandidat.
Volilna ^ota št. 2
Volilna enota obsega naslednje območje: KS Cirkovce, KS Dolena, KS Hajdina,
KS Kidričevo, KS Lovrenc na Dr. polju, KS Majšperk, KS Ptujska gora, KS Sto-
perce.
Voli se 8 (osem) delegatov.
1.
SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA -
SDZ
1- Marjan SAGADIN, roj. 1966, stanujoč Starošince 38
2.	Franjo TERBUC, roj. 1934, stanujoč Tovarniška cesta 4, Kidričevo
ZSMS
Bogomir JURTELA, roj. 1940, predmetni učitelj, stanujoč Cirkovce 61/C
2.	Viktor GOJKOVIČ, roj. 1945, akademski kipar, stanujoč Sp. Hajdina 47/A
Dušan OREŠEK, roj. 1948, strojni delovodja, stanujoč Poljska cesta 29, Sp.
Hajdina
Frančiška PETROVIČ, roj. 1947, ekonomist, stanujoča Zg. Pristava 25, Dole-
na
S- Ernest LIKAVEC, roj. 1957, kmetovalec, stanujoč Janški vrh 19
Stanko KOROŠEC, roj. 1964, medicinski tehnik, stanujoč Skorba 26/A
Viktorija KOSTANJEVEC, roj. 1969, študentka ob delu, stanujoča Draženci
26/A
Vladimir FRIDL, roj. 1962, sekretar, stanujoč Gubčeva 33, Sp. Hajdina
3.
ZELENI SLOVENIJE
Mirko DRAŠKOVIČ, roj. 1967, tehnik računalništva, stanujoč Spodnje Jabla-
ne 49
\ Ivo VOGRINEC, roj. 1958, ing. agronomije, kmetovalec, stanujoč Skorba 60
Darja LUKMAN, roj. 1961, dipl. novinarka, stanujoča Ulica 5. Prekomorske
brigade 17, Štuki, Ptuj
Jože ŠAFRANKO, roj. 1945, predmetni učitelj, stanujoč Strnišče 9/A Kidnce-
vo
' Magdalena KIDRIČ, roj. 1965, stanujoča Kupčinji vrh 24, Stoperce
6.	Dominika SLANIC-FAKIN, roj. 1967, ing. agronomije, stanujoča Sp. Sveča
14, Majšperk
7.	Vili PODGORŠEK prof, roj. 1957, profesor geografije, stanujoč Dragonja vas
8.	Danilo POLAJŽER, roj. 1958, obrtnik, stanujoč Ulica 25. maja 7, Štuki, Ptuj
SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE -
ZVEZA SOCIALISTOV - SZDL
1.	Marjeta EBERL, roj. 1966, ekonomska tehnica, stanujoča Stogovci 6, Ptujska
gora
2.	Jože ROBER, roj. 1943, vkv. elektrikar, stanujoč Sestrže 36
3.	Stanko MEŠKO, roj. 1938, oec., stanujoč Tovarniška c. 2, Kidričevo
4.	Jože HEBAR, roj. 1925, upokojenec, stanujoč Zg. Pristava 35, Dolena
5.	Jože PLFTERŠEK, roj. 1947, tekstilni tehnik, stanujoč Mihovce 60/A
6.	Franc ŠIROVNIK, roj. 1939, kmetovalec, stanujoč Dol pri Stopercah 4
7.	Anka ŽUMER, roj. 1941, ekonomska tehnica, stanujoča Hajdoše 69
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
1.	Marjan ČEH, roj. 1960, oec., stanujoč Kungota pri Ptuju 93, Kidričevo
2.	Jožef MEDVED, roj. 1926, upokojenec, stanujoč Pleterje 42
3.	Marija PŠENIČNIK, roj. 1942, kmetovalka, stanujoča Stoperce 16
4.	Jakob PERŠUH, roj. 1949, prometni tehnik, stanujoč Majšperk 11
5.	Anton DVORŠEK, roj. 1923, upokojenec, stanujoč Podlože 83
6.	Silva BEZJAK, roj. 1950, ekonomski tehnik, stanujoča Formin 26/A
7.	Matevž JURKOVIČ, roj. 1925, upokojenec, stanujoč Zagrebška 23, Ptuj
8.	Janez VAUPOTiC, roj. 1933, kmetovalec, stanujoč Mala vas 20
ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE
PRENOVE
1.	Janko BAŠTEVC, roj. 1953, gradbeni tehnik, stanujoč Zg. Jablane 40
2.	Ferdo BAUMAN, roj. 1957, prodajalec, stanujoč Lovrenc na Dr. p. 126
3.	Vladimir KOROŠEC, roj. 1955, mag. geografije, stanujoč Proletarska ulica
14, Kidričevo
4.	Ciril MURKO, roj. 1932, ing. varstva pred požarom, stanujoč Majšperk 40
5.	Janez PURG, roj. 1939, učitelj, stanujoč Ulica B. Kraigherja 37, Ptuj
6.	Rafael MOHORKO, roj. 1926, upokojenec, stanujoč Majšperk 60
7.	Ivan MAZERA, roj. 1927, ekonomski tehnik, stanujoč Ul. B. Kraigherja 16,
Kidričevo
8.	Štefan VIDOVIČ, roj. 1946, dipl. oec., stanujoč Hajdoše l/F
7.
SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA
STRANKA
1.	Janez GOMILŠEK, roj. 1938, strojni tehnik, stanujoč Ulica Vide Alič 44, Kr-
čevina pri Ptuju
2.	Viktor CVETKO, roj. 1945, strugar, stanujoč Savinova 11, Orešje, Ptuj
8.
SLOVENSKA KMECKA ZVEZA - SKZ
1.	Maks MEDVED, roj. 1944, tekstilni tehnik, stanujoč Dragonja vas 40/A
2.	Jože GAJŠT, roj. 1951, delavec, stanujoč Podlože 63
3.	Alojz ULES, roj. 1945, kmetovalec, stanujoč Hajdoše 15
4.	Edi LESKOVAR, roj. 1961, kmetovalec, stanujoč Skrblje 3
5.	Martin TURNŠEK, roj. 1946, orodjar, stanujoč Skorba 29
6.	Srečko FRANGEŽ, roj. 1967, kmetijski tehnik, stanujoč Zg. Jablane 11
7.	Milan BRODNJAK, roj. 1953, kmetovalec, stanujoč Zg. Hajdina 56
LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV
1.	Janez DOLŠAK, roj. 1959, ing. kmetijstva, stanujoč Grdina 11
2.	Jožef ŽUNKOVIČ, roj. 1967, kmetijski tehnik, stanujoč Grdina 2
3.	Darinka ADAM, roj. 1961, stanujoča Kupčinji vrh 29
4.	Martin LORBER, roj. 1964, kmetijski tehnik, stanujoč Stoperce 4
5.	Janko JERNEJŠEK, roj. 1947, premikač, stanujoč Stoperce 78
6.	Janko JUS, roj. 1936, kmetovalec, stanujoč Grdina 20
7.	Anton DOMINC, roj. 1953, kovinorezkar, stanujoč Dolena 45/A
Na zbirni listi je 7 (sedem) kandidatov.
Volilna enota št. 3
Volilna enota obsega naslednje območje: KS Cirkulane, KS Leskovec, KS Podleh-
nik, KS Videm, KS Zavrč, KS Žetale.
Voli se 6 (šest) delegatov.
SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA -
SDZ
1.	Stanislav ZAVEC, roj. 1957, dipl. org. dela, stanujoč Volkmajerjeva 24, Ptuj,
Štuki
2.	Maks FERK, roj. 1953, carinik, stanujoč Mariborska 46, Ptuj
2.
ZELENI SLOVENIJE
1.	Ivan BOŽIČKO, roj. 1957, ing. lesarstva, stanujoč Tržeč 46
2.	Stanko ŽUNEC, roj. 1963, upravnik kluba mladih, stanujoč Ul. 5. Prekomor-
ske brigade 17, Ptuj
3.	Branko VESELIČ, roj. 1957, dipl. vet., stanujoč Pestike 4, Zavrč
4.	Ivan VIDOVIČ, roj. 1949, oec., stanujoč Mariborska 58, Ptuj
5.	Franc VINDI^ roj. 1963, živilski tehnik, stanujoč Selška cesta 17, Turnišče
6.	Mirko VINDIS, roj. 1963, športnik, stanujoč Ulica 5. Prekomorske brigade 9,
3
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
1.	Milan ŠOSTERIČ, roj. 1955, veterinarski tehnik, stanujoč Videm 25
2.	Anton HORVAT, roj. 1958, ing. agronomije, stanujoč Videm 66
3.	Maksimiljan FEGUS, roj. 1939, ekonomski tehnik, stanujoč Podlehnik 5/A
4.	Marija FLAJS, roj. 1965, administrativni tehnik, stanujoča Pobrežje 88
5.	Jožef MURŠEK, roj. 1949, kmetijski tehnik, stanujoč Jurovci 5
6.	Jakob KMETEC, roj. 1940, strojnik, stanujoč Videm. 66
4.
SLOVENSKA KMECKA ZVEZA - SKZ
1.	Ana JAGARINEC, roj. 1955, ing. agronomije, stanujoča Mala Varnica 4/B
2.	Zvonko KORPIČ, roj. 1956, kmetovalec, stanujoč Dravci 4
3.	Slavko BELŠAK, roj. 1941, kmetovalec, stanujoč Gorenjski vrh 31
4.	Martin ŽURAN, roj. 1928, kmetovalec, stanujoč Cirkulane 76
5.	Stanislav KOLAR, roj. 1927, kmetovalec, stanujoč Žetale 80
6.	Rozalija SATLER, roj. 1922, kmetovalka, stanujoča Gorca n. h.
5.
ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE
PRENOVE
1.	Mijo BRAČKO, roj. 1945, strojni tehnik, stanujoč Zg. Leskovec 10
2.	Mirko OBRAN, r^. 1946, lovski tehnik, stanujoč Zavrč 11
3.	Marija ŽNIDARIČ, roj. 1948, učiteljica, stanujoča Ziherlova pl. 14
4.	Božidar NOVAK, roj. 1952, avtoličar, stanujoč Videm 39
5.	Franc LEVSTIK, roj. 1934, predmetni učitelj, stanujoč Videm 68
6.
ZSMS
1.	Jožef KRIVEC, roj. 1953, strojni tehnik, stanujoč Žetale 1
2.	Jožef ŽERAK, roj. 1935, delavec, stanujoč Rodni vrh 34
3.	Danica ZELENIK, roj. 1956, predmetna učiteljica, stanujoča Stojnci 59
4.	Igor PETROVIČ, roj. 1969, veterinarski tehnik, stanujoč Hrastovec 73
5.	Ivan Kolar, roj. 1967, strojni tehnik, stanujoč Žetale 68
6.	Anton KRAJNC, roj. 1964, gradbeni tehnik, stanujoč Slatina 31
7.
SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
ZVEZA SOCIALISTOV - SZDL
1.	Mirko LESJAK, roj. 1955, komercialni tehnik, stanujoč Cirkulane 68/A
2.	Danica PUTORA, roj. 1959, ing. gradbeništva, stanujoča Pestike 4/A
3.	Stanko ROPIČ, roj. 1951, dipl. ing. org. izobraževanja, stanujoč Pobrežje 121
4.	Janko KOZEL, roj. 1959, ekonomski tehnik, stanujoč Zgornji Leskovec 1 l/A
5.	Peter VESENJAK, roj. 1945, ekonomski tehnik, stanujoč Turški vrh 1
6.	Vincenc ŠIREC, roj. 1954, skladiščnik, stanujoč Kočice 55
LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV
1.	Franc CESAR, roj. 1943, trgovski poslovodja, stanujoč Kozminci 15/A
2.	Stanislav GOLCl roj. 1949, stanujoč Pristava 21/A, Cirkulane
3.	Jože PETROVIČ, roj. 1949, učitelj tehničnega pouka — strojni tehnik, stanu-
joč Gradišča 84
4.	Vlado MEDVED, roj. 1958, kmetovalec, stanujoč Dobrina 63
5.	Izidor ŠTAJNBERGER, roj. 1967, delavec, stanujoč Žetale 94
Na zbirni listi je 5 (pet) kandidatov.
Volilna enota št. 4:
Volilna enota obsega naslednje območje: KS Dornava, KS Destrnik, KS Grajena,
KS Juršinci, KS Polenšak, KS Trnovska vas, KS Vitomarci.
Voli se 6 (šest) delegatov ...
1.
SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
ZVEZA SOCIALISTOV - SZDL
1.	Alojz ARKO dr. med., roj. 1944, zdravnik specialist, stanujoč Krčevina pri Vur-
bergu 132
2.	Franc SIMEONOV, roj. 1929, miličnik, stanujoč Vintarovci 49/B
3.	Anton VELIKONJA, roj. 1942, mag. pedagogike, stanujoč Dornava 140/C
4.	Franc TOŠ, roj. 1931, voznik — šofer, stanujoč Vintarovci 41/A
5.	Franc KUHARIČ, roj. 1954, mizar, stanujoč Polenšak 7/B
6.	Jože HOJNIK, roj. 1953, strojni tehnik, stanujoč Bratislavci 52/A, Polenšak
2.
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
1.	Janez HERGA, roj. 1936, kmetovalec, stanujoč Gabrnik 8
2.	Hubert ŠPES, roj. 1942, šofer, stanujoč Dornava 111
3.	Štefan ČEH, roj. 1944, pek, stanujoč Bišečki vrh 2
4.	Anton MOHORIČ, roj. 1927, kmetovalec, stanujoč Trnovska vas 25
5.	Franc PINTARIČ, roj. 1923, upokojenec, stanujoč Pacinje 19
6.	Marija TAŠNER, roj. 1930, upokojenka, stanujoča Zagorci 67
ZSMS
1.	Ervin HOJKER, roj. 1944, predmetni učitelj, stanujoč Grajena 40
2.	Bogomir VAUPOTIČ, roj. 1963, absolvent PA, stanujoč Grajena 56
3.	Stanislav KOVAČIČ, roj. 1946, PTT tehnik, stanujoč Polenšak 45
4.	Drago SKURJENl, roj. 1959, pedagog, stanujoč Vitomarci 34
5.	Boris MATJAŠIČ, roj. 1969, metalurški tehnik, stanujoč Mestni vrh 34
4.
SLOVENSKA KMECKA ZVEZA - SKZ
1.	Janez VALENKO, roj. 1947, kmetovalec, stanujoč Dornava 32
2.	Janez ŽAMPA, roj. 1929, kmetovalec, stanujoč Levanjci 10
3.	Simon TOPLAK, roj. 1940, kmetovalec, stanujoč Juršinci 21
4.	Stanislav ŠEGULA, roj. 1944, kmetovalec, stanujoč Polenci 41
5.	Jože KAMPL, roj. 1942, kmetovalec, stanujoč Grajenščak 14
6.	Janko MURŠEC, roj. 1939, kmetovalec, stanujoč Bišeki vrh 59
ZELENI SLOVENIJE
1.	Rajko BRGLEZ dr. med., roj. 1953, zdravnik, stanujoč Kraigherjeva 36, Ptuj
2.	Andrej PIHLER, roj. 1966, veterinar, stanujoč Gomilškova 15, Ptuj
3.	Mladen MESARIČ, roj. 1954, trgovec, stanujoč Ulica B. Kraigherja 29, Ptuj
4.	Peter PRI BOŽIČ, roj. 1963, kmetijski tehnik, stanujoč Ormoška 89 Ptuj
SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA -
SDZ
1.	Branko RESNIK, roj. 1953, odvetnik, stanujoč Ul. Vide Alič 14, Ptuj
2.	Daniel VRBNJAK, roj. 1968, delavec, stanujoč Ziherlova pl. 15, Ptuj
3.	Milan BURINA, roj. 1956, stanujoč Janežovci 10
ŽKS - STRANKA DEMOKRATIČNE
PRENOVE
L Vlado ŽGEČ, roj. 1960, strojni tehnik, stanujoč Strejaci 10
2.	VELIKONJA, roj. 1940, predmetna učiteljica, stanujoča Dornava
3.	Alojz ČUŠ, roj. 1943, TT monter, stanujoč Vitomarci 11
4.	Bojan UČAKAR, roj. 1960, dipl. oec., stanujoč Janežovci 8/B
5.	Tatjana KOŠANSKI, roj. 1961, predmetna učiteljica, stanujoča Grajena 56
6.	Vida TOŠ, roj. 1937, predmetna učiteljica, stanujoča Vitomarci 41/A
LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV
1.	Angela FRAS, roj. 1951, predmetna učiteljica, stanujoča Biš 66/A
Na zbirni list je 1 (eden) kandidat.
Volilna enota št. 5
Volilna enota obsega naslednje območje: KS Markovci, KS Gorišnica, KS Rogoz-
nica.
Voli se 6 (šest) delegatov.
1.
ZKS — STRANKA DEMOKRATIČNE PRENO-
VE
L Frančiška PETROVIČ, roj. 1945, učiteljica, stanujoča Pacinje 19/A
2.	Robert KOSTEVC, roj. 1965, komercialist, stanujoč Gorišnica 14
3.	Peter KOVAČIČ, roj. 1954, dipl. ing. strojništva, stanujoč Prvenci 16/A
4.	Jože FOLTIN, roj. 1944, predmetni učitelj, stanujoč Ul. Jožefe Lackove 13
5.	Franc VISENJAK, roj. 1950, dipl. oec., stanujoč Prvenci 14/A
6.	Franc VREŽE, roj. 1949, srednja PŠ CK ZKS, stanujoč Nova vas pri Ptuju
25/E
ŽELENI SLOVENIJE
1.	Janez HORVAT, roj. 1957, kmetovalec, stanujoč Zagojiči 15
2.	Rudolf LESJAK, roj. 1932, gradbeni inženir, stanujoč Sobetinci 30
3.	Janez KORPIČ, roj. 1968, strojni tehnik, stanujoč Prvenci 8/C
4.	Sandi OBRAN, roj. 1965, ing. kemijske tehnologije, stanujoč Moškanjci 65
5.	Anita ABRAHAM, roj. 1969, ekonomski tehnik, stanujoča Mezgovci 2/C
6.	Stanko ZUPANIČ, roj. 1966, stanujoč Moškanjci 30
3.
SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE - ZVE-
ZA SOCIALISTOV — SZDL
1.	Rozalija OBRAN, roj. 1945, višja medicinska sestra, dipl. org. dela, stanujoča
Moškanjci 2/B
2.	Franc PRELOG, roj. 1922, upokojenec, stanujoč Sobetinci 15
3.	Feliks BAGAR, roj. 1930, sekretar, stanujoč Slovenskogoriška 6, Ptuj
4.	Slavko VISENJAK, roj. 1957, ing. kmetijstva, stanujoč Moškanjci 75
5.	Jožica ŠIROVNIK, roj. 1946, ekonomski tehnik, stanujoča Ulica Anice Kola-
rič 5, Ptuj
6.	Ivan POPLATNIK, roj. 1961, strojni tehnik, stanujoč Sobetinci 10
4.
SLOVENSKA KMECKA ZVEZA — SKZ
1.	Marjan HORVAT, roj. 1957, ing. strojništva, stanujoč Sobetinci 22
2.	Miran VERNIK, roj. 1956, dipl. vet., stanujoč Moškanjci 79
3.	Franc TEMENT, roj. 1960, kmetovalec, stanujoč Cesta 8. avgusta 18, Rogozni-
ca
4.	Janko ŽNIDARIČ, roj. 1958, sanitarni inšpektor, stanujoč Gorišnica 68
5.	Damjan FINŠGAR, roj. 1956, stanujoč Kraigherjeva 29, Ptuj
6.	Franc PINTARIČ, roj. 1958, kmetovalec, stanujoč Pacinje 15
5.
SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA -
SDZ
1.	Jurij CVITANIČ, roj. 1954, stanujoč Gorišnica 62
2.	Marjan TUŠ, roj. 1961, zdravstveni tehnik, stanujoč Mezgovci 1/B
6.
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
1.	.'omaž PETEK, roj. 1926, upokojenec, stanujoč Gajevci 16/A
2.	Ivan VOJSK, roj. 1933, elektrotehnik, stanujoč Zagojiči 14/C
3.	Stanislav KITAK, roj. 1968, mehanik, stanujoč Prvenci 19
4.	Marija SOK, roj. 1935, gospodinja, stanujoča Borovci 25
5.	Miran KLINC, roj. 1961, kmetijski tehnik, stanujoč Gorišnica 45
6.	Jožef KOLENKO, roj. 1963, kmetijski tehnik, stanujoč Nova vas pri Ptuju 102
ZSMS
1.	Marija ŠUMANDL, roj. 1939, dipl. biolog prof. stanujoča Ulica Jožefe Lacko
10
2.	Zdenko HOVNIK, roj. 1957, strugar, stanujoč Formin 37
3.	Ivan ŠTRAFELA, roj. 1965, predmetni učitelj, stanujoč Markovci 5/A
4.	Janko ERHATIČ, roj. 1969, komercialni tehnik, stanujoč Muretinci 55
5.	Martin ARNUŠ, roj. 1968. ključavničar, stanujoč Ulica Jožefe Lackove 50
6.	Vladimir SITAR, roj. 1961, predmetni učitelj, stanujoč Videm 11
Številka: 108-6-3/89-1
Datum: 20/3-199«
Predsednica
Občinske volilne komisije Ptuj
Elizabeta ŠOŠTARIČ, 1. r.
10 — VOLITVE '90
29. marec 1990 - TEDNIK
Seznam kandidatov za volitve delegatov v zbor krajevnih
skupnosti Skupščine občine Ptuj na volitvah 22. aprila 1990
številka volilne enote: 1
Območje volilne enote: KS Cirkovce
Voli se I (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Jane/ ČKLOKIGA, roj. 1953, komercialni tehnik, stanujoč Spodnje Jablane
Predlagatelj: Svet Skupščine KS Cirkovce
2.	Darko DOl.ENC, roj. 196«, monter, stanujoč Zgornje Jablane
Predlagatelj: Svet skupščine KS Cirkovce
3.	Jože KOTNIK, roj. 1936, kmetovalec, stanujoč /.gornje Jablane
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj — DKMOS — zdru-
žena opozicija
V	seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 2
Območje volilne enote: KS Cirkulane
Voli se I (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Anton ŽUMBAR, roj. I93(), upokojenec, stanujoč Pohorje
Predlagatelj: KS Cirkulane
2.	Zvonko AKNEČlC, roj. 1959, kmetijski tehnik, stanujoč Gradišča
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj — DKMOS — zdru-
žena opozcija
3.	Vili JLRGEC, roj. 1958, delavec, stanujoč Gradišča
Predlagatelj: KS Cirkulane
4.	Milan VOGLAR, roj. 1954, elektrikar, stanujoč Pristava
Predlagatelj: KS Cirkulane
V	seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati.
Številka volilne enote: 3
Območje volilne enote: KS Destrnik
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
t. Feliks MAJERiC, roj. 1944, gimnazijski maturant, stanujoč Destrnik
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj — DEMOS — zdru-
žena opozicija
2.	Anton KOVACEC, roj. 1957, kv. delavec, stanujoč Zgornji Velovlek
Predlagatelj: KK Socialistične zveze Destrnik
3.	Marjan PŠAJD, roj. 1956, trgovski poslovodja, stanujoč Drstelja
Predlagatelj: KK Socialistične zveze Destrnik
V	seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 4
Območje volilne enote: KS Dolena
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidata sta:
1.	Stanislav VAUPOTIČ, roj. 1960, mehanik — šofer, stanujoč Popovci
Predlagatelj: Zbor volilcev KS Dolena
2.	Marjan ZELENKO, roj. 1951, industrijski tehnik, stanujoč Bolečka vas
Predlagatelj: Zbor volilcev KS Dolena
v seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 5
Območje volilne enote: KS Dornava
Voli se t (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Ivan MEŠKO, roj. 1947, strojni delovodja, stanujoč Mezgovci
Predlagatelj: Skupina občanov Dornava
2.	Franc CIGULA, roj. 1953, kmetovalec, stanujoč Dornava
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj
3.	Janez STARCiC, roj. 1952, šofer, stanujoč Mezgovci
Predlagatelj: Zbor volilcev KS Dornava
V	seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 6
Območje volilne enote: KS Gorišnica
Voli se t (eden) delegat.
Kandidata sta:
1.	Ivan OBRAN, roj. 1942, kmetijski tehnik, stanujoč Moškanjci
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj
2.	Dušan BEZJAK, roj. 1954, tajnik KS, stanujoč Gorišnica
Predlagatelj: Slovenska demkratična zveza
V	seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 7
Območje volilne enote: KS Grajena
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidata sta:
1.	Anton ZOREČ, roj. 1940, ing., stanujoč Grajena
Predlagatelj: Skupščina KS Grajena
2.	Janez VERTiC, roj. 1951, strojni tehnik, stanujoč Mestni vrh
Predlagatelj: OK ZSMS Ptuj
v seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 8
Območje volilne enote: KS Hajdina
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Ivan VOGRINEC, roj. 1930, kmetovalec, stanujoč Skorba
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj — DEMOS — zdru-
žena opozicija
2.	Mihael ZEMLJiC, roj. 1949, kmetijski tehnik, stanujoč Slovenja vas
Predlagatelj: Skupščina KS Hajdina
3.	Jože ROZMAN, roj. 1931, strojni tehnik, stanujoč Skorba
Predlagatelj: Skupščina KS Hajdina
v seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 9
Območje volilne enote: KS Juršinci
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Martin ŽAJDELA, roj. 1932, trgovski poslovodja, stanujoč Juršinci
Predlagatelj: KK SZDL Juršinci
2.	Dušan HOLC, roj. 1957, strojni tehnik, stanujoč Zagorci
Predlagatelj: KK SZDL Juršinci
3.	Martin CVETKO, roj. 1960, delavec, stanujoč Gradiščak
Predlagatelj: Jože NOVAK, Juršinci
v seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 10
Območje volilne enote: KS Kidričevo
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidata sta:
1.	Vojteh RAJHER, roj. 1938, dipl. ing., stanujoč Njiverce
Predlagatelj: Krajevni odobr KS Kidričevo
2.	Stanislav LAMPiC, roj. 1950, ing., stanujoč Njiverce
Predlagatelj: Vaški odbor Njiverce
v seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 11
Območje volilne enote: KS Leskovec
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Daniel ZAVRATNIK, roj. 1960, dipl. vet., stanujoč Spodnji Leskovec
Predlagatelj: Zbor volilcev KS Leskovec
2.	Janez SMIGOC, roj. 1933, kmetovalec, stanujoč Mala Varnica
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj
3.	Marta VINDIŠ, roj. 1954, defektolog, stanujoča Belavšek
Predlagatelj: Zbor volilcev KS Leskovec
v seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 12
Območje volilne enote: KS Lovrenc
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Jožef PERŠUH, roj. 1949, elektrikar, stanujoč Župečja vas
Predlagatelj: Skupščina KS Lovrenc, Slovenska kmečka zveza. Podružnica
Ptuj — DEMOS — združena opozicija
2.	Janez DOLENC, roj. 1962, varnostnili, stanujoč Pleterje
Predlagatelj: KK Socialistične zveze Lovrenc
3.	Marjan KIRBIŠ, roj. 1951, delavec, stanujoč Zupečja vas
Predlagatelj: KK Socialistične zveze I>ovrenc
4.	Slavko PULKO, roj. 1964, avtomehanik. stanujoč Lovrenc
Predlagatelj: Zbor volilcev KS Lx)vrenc
5.	Danilo BERANIČ, roj. 1958. elektrotehnik, stanujoč Pleterje
Predlagatelj: KK Socialistične zveze Ix>vrenc
v seznamu kandidatov je vpisanih 5 (pet) kandidatov.
Številka volilne enote: 13
Območje volilne enote: KS Majšperk
v oli se I (eden) delegat.
Kndidata sta:
1.	Jožef RAKOVEC, roj. 1943, učitelj, stanujoč Majšperk
Predlagatelj: OO ZKS Majšperk
2.	Milan OBRKH I, roj. 1955, ing. strojništva, stanujoč Breg
Predlagatelj: OO ZKS Majšperk
v seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 14
Območje volilne enote: KS Markovci
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidata sta:
1.	Franc OBRAN, roj. 1959, kmetovalec, stanujoč Zabovci
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj
2.	Franc l OPLAK, roj. 1942, dipl. ing., stanujoč Strelci
Predlagatelj: KK Socialistične zveze Markovci
v seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 15
Območje volilne enote: KS Podlehnik
Voli se I (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Filip MAUCiC, roj. 1938, lesni tehnik, stanujoč Zakl
Predlagatelj: Prosvetno društvo Podlehnik
2.	Alojz GRABROVEC, roj. 1956, orodjar, stanujoč Podlehnik
Predlagatelj: KK SZDL Podlehnik, razširjena seja sveta KS Podlehnik
3.	Stanislav VAUPOTC, roj. 1953, vDdovodni instalater, stanujoč Stanošina
Predlagatelj: Razširjena seja sveta KS Podlehnik
4.	Stanislav SAKELŠEK, roj. 1953, trgovski poslovodja, stanujoč Gorca
Predlagatelj: Prosvetno društvo Podlehnik
5.	Anton GABROVEC, roj. 1957, kurir, stanujoč Zg. Gruškovje
Predlagatelj: Razširjena seja sveta KS Podlehnik
6.	Janko KOJC, roj. 1965, gimnazijski maturant, stanujoč Dežno
Predlagatelj: Razširjena seja sveta KS Podlehnik
v seznamu kandidatov je vpisanih 6 (šest) kandidatov.
Številka volilne enote: 16
Območje volilne enote: KS Polenšak
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Jožef MUNDA, roj. 1948, strojni delovodja, stanujoč Polenšak
Predlagatelj: Skupina krajanov. Predsedstvo KK SZDL, Svet KS Polenšak
2.	Franc KUKOVEC, roj. 1960, lesarski tehnik, stanujoč Lasigovci
Predlagatelj: Skupina krajanov. Predsedstvo KK SZDL, Svet KS Polenšak
3.	Viktor MUNDA, roj. 1945, mizar, stanujoč Prerad
Predlagatelj: Skupina krajanov. Predsedstvo KK SZDL, Svet KS Polenšak
V seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 17
Območje volilne enote: KS Ptujska gora
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidata sta:
1.	Slavko DVORŠEK, roj. 1951, ing. elektrotehnike, stanujoč Podlože
Predlagatelj: Svet KS Ptujska gora
2.	Danica CERNENŠEK, roj. 1954, ekonomski tehnik, stanujoča Ptujska gora
Predlagatelj: Svet KS Ptujska gora
v seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 18
Območje volilne enote: KS Rogoznica
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Janko Ceh, roj. 1958, kmetovalec, stanujoč Podvinci
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj
2.	Janko ZAVRŠNIK, roj. 1950, uslužbenec, stanujoč Rogoznica
Predlagatelj: Svet skupščine KS Rogoznica
3.	Marija VODA, roj. 1956, uslužbenka, stanujoča Podvinci
Predlagatelj: Svet skupščine KS Rogoznica
v seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 19
Območje volilne enote: KS Stoperce
Voli se I (eden) delegat.
Kandidata sta:
1.	Anton GALUN, roj. 1939, gozdarski tehnik, stanujoč Grdina
Predlagatelj: Svet KS Stoperce, K K SZDL Stoperce
2.	Janko VRABiC , roj. 1938, kmetovalec, stanujoč Kupčinji vrh
Predlagatelj: Svet KS stoperce
v seznam kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 20
Območje volilne enote: KS Trnovska vas
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Danilo MURŠEC, roj. 1959, predmetni učitelj, stanujoč Biš
Predlagatelj: Zbor volilcev KS Trnovska vas. Zeleni Slovenije Ptuj
2.	Leopold Ceh, roj. 1942, kmetijski tehnik, stanujoč Trnovska vas
Predlagatelj: Zbor volilcev KŠ Trnovska vas
3.	Majda DRUMLiC, roj. 1960, predmetna učiteljica, stanujoča Biš
Predlagatelj: Zbor volilcev KS Trnovska vas
4.	Jožef KAPUN, roj. 1952, barvar, stanujoč Trnovska vas
Predlagatelj: Zbor volilcev KS Trnovska vas
5.	Zmagoslav ŠALAMUN, roj. 1965, strojni tehnik, stanujoč Biš
Predlagatelj: OK ZSMS Ptuj
v seznamu kandidatov je vpisanih 5 (pet) kandidatov.
Številka volilne enote: 21
Območje volilne enote: KS Videm pri Ptuju
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Jožef BRACIC, roj. 1954, novinar, stanujoč Lancova vas
Predlagatelj: Svet skupščine in predsedniki terenskih odborov KS Videm pri
Ptuju
2.	Franc KIRBIŠ, roj. 1943, ing. varnosti, stanujoč Tržeč
Predlagatelj: Svet skupščine in predsedniki terenskih odborov KS Videm pri
Ptuju
3.	Franc KODERMAN, roj. 1942, uslužbenec, stanujoč Pobrežje
Predlagatelj: Svet skupščine in predsedniki terenskih odborov KS Videm pri
Ptuju
4.	Štefan MURKO, roj. 1950, predm. učitelj, stanujoč Pobrežje
Predlagatelj: Svet skupščine in pre^lsedniki terenskih odborov KS Videm pri
Ptuju
5.	Franc EMERŠlC, roj. 1951, samostojni obrtnik, stanujoč Lancova vas
Predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati
v seznamu kandidatov je vpisanih 5 (pet) kandidatov.
Številka volilne enote: 22
Območje volilne enote: KS Vitomarci
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidata sta:
1.	Milan KURI, roj. 1957, rezkalec, stanujoč Drbetinci
Predlagatelj: Svet KS Vitomarci
2.	Janez ItANŽEL, roj. 1956, kmetovalec, stanujoč Novinci
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj — DEMOS — zdru-
žena opozicija
v seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 23
Območje volilne enote: KS Zavrč
Voli se I (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Slavko KOKOT, roj. 1947, kmetovalec, stanujoč lurški vrh
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj — DEMOS — zdru-
žena opozicija
2.	Stanislav IVANCiC, roj. 1950, strojni ključavničar, stanujoč Hrastovec
Predlagatelj: Predlagatelj: Skupščina KS Zavrč
3.	Milan FOSTNARiC, roj. 1949, sobopleskar, stanujoč Hrastovec
Predlagatelj: Skupščina KS Zavrč
4.	Dragutin GRECJL REC, roj. 1925, upokojenec, stanujoč Zavrč
Predlagatelj: Skupščina KS Zavrč
v seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati.
Številka volilne enote: 24
Območje volilne enote: KS Žetale
Voli se I (eden) delegat.
Kandidata sta:
1.	Anton BUTOl.EN, roj. 1955, predm. učitelj, stanujoč Žetale
Predlagatelj: Svet KS Žetale
2.	Herman KOPŠE, roj. 1958, komercialni tehnik, stanujoč Žetale
Predlagatelj: Svet KS Žetale
v seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 25
Območje volilne enote: KS Boris Ziherl
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Viktor PILINGER, roj. 1957, pravnik, stanujoč Volkmerjeva cesta
Predlagatelj: Zbor volilcev KS Boris Ziherl
2.	Franc CIGLAR, roj. 1939, kmetijski tehnik, stanujoč Arbajterjeva ulica
Predlagatelj: KS Boris Ziherl Ptuj
3.	Silva RAZLAG, roj. 1948, ekonomski tehnik, stanujoča Ulica 5. Prekomorske
brigade
Predlagatelj: KS Boris Ziherl Ptuj
v seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 26
Območje volilne enote: KS Bratje Reš
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidata sta:
1.	Stanko PEKLAR, roj. 1939, elektrotehnik, stanujoč Zavčeva ulica
Predlagatelj: KS Bratje Reš Ptuj
2.	Anton KRAJNC, roj. 1951, višji upravni delavec, stanujoč Maistrova ulica
Predlagatelj: KS Bratje Reš Ptuj
v seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 27
Območje volilne enote: KS Budina Brstje
Voli se I (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Janez SUKiC, roj. 1938, dipl. organizator dela, stanujoč Severova ulica
Predlagatelj: KS Budina Brstje Ptuj
2.	Janez SEBELA, roj. 1938, ing. organizacije dela, stanujoč Belšakova ulica
Predlagatelj: Zbor volilcev KS Budina Brstje Ptuj
3.	Gorazd ŽUPEC, roj. 1964, strojni tehnik, stanujoč Ormoška ulica
Predlagatelj: KS Budina Brstje Ptuj
v seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 28
Območje volilne enote: KS Dušan Kveder
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Ljubomir CUCEK, roj. 1954, pravnik, stanujoč Srbski trg
Predlagatelj: KS Dušan Kveder Ptuj
2.	Albin PIŠEK, roj. 1930, višji upravni delavec, stanujoč Srbski trg
Predlagateljj Zbor volilcev KS Dušan Kveder Ptuj
3.	Bojan BEDZUH, roj. 1952, stanujoč Prešernova ulica
Predlagatelj: KS Dušan Kveder Ptuj
v seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 29
Območje volilne enote: KS Franc Osojnik
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidata sta:
1.	Rajko FAJT, roj. 1959, dipl. ing. elektrotehnike, stanujoč Ulica Stanka
Brenčiča
Predlagatelj: KS Franc Osojnik Ptuj
2.	Janko PETEK, roj. 1957, ekonomist, stanujoč Ulica Lackove čete
Predlagatelj: KS Franc Osojnik Ptuj
v seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 30
Območje volilne enoe: KS Ivan Spolenak
Voli se I (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Marjan OGRIZEK, roj. 1939, strojni tehnik, stanujoč Abramičeva ulica
Predlagatelj: KK SZDL Ivan Spolenak Ptuj
2.	Jurij ZUPANC, roj. 1926, upokojenec, stanujoč Ob železnici
Predlagatelj: KK SZDL Ivan Spolenak, Ptuj
3.	Stane MESARIC, roj. 1928, upokojenec, stanujoč Selišarjeva ulica
Predlagatelj: Zbor volilcev KS Ivan Spolenak Ptuj
V	seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 31
Območje volilne enote: KS Jože Potrč
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidata sta:
1.	Jože SOTLAR, roj. 1917, upokojenec, stanujoč CMD
Predlagatelj: KS Jože Potrč Ptuj
2.	Boris KRAJNC, roj. 1945, ing. tehnol. stanujoč Kvedrova ulica
Predlagatelj: KS Jože Potrč Ptuj
V	seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 32
Območje volilne enote: KS Olga Meglič
Voli se I (eden) delegat.
Kandidata sta:
1.	Janez GORNIK, roj. 1951, ing. agronomije, stanujoč Slomškova ulica
Predlagatelj: KS Olga Meglič Ptuj
2.	prof. Jože GREGORC, roj. 1914, upokojenec, stanujoč Cesta kurirjev NOV
Predlagatelj: Slovenska demokratična zveza — DEMOS — združena opo-
zicija
V	seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 33
Območje volilne enote: KS Spuhlja
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Zvonko KOKOL, roj. 1957, ekonomski tehnik, stanujoč Spuhlja
Predlagatelj: KS Spuhlja Ptuj
2.	Branko BOLCAR, roj. 1961, avtomehanik, stanujoč Spuhlja
Predlagatelj: KS Spuhlja Ptuj
3.	Branko ČEH, roj. 1955, delavec, stanujoč Spuhlja
Predlagatelj: KS Spuhlja Ptuj
V	seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 34
Območje volilne enote: KS Tone Žnidarič
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidata sta:
1.	Franc KOLARiC, roj. 1925, upokojenec, stanujoč Ormoška ulica
Predlagatelj: Zbor volilcev KS Tone Žnidarič Ptuj
2.	Darko STROPNIK, roj. 1950, ekonomski tehnik, stanujoč Nova cesta
Predlagatelj: Skupščina KS Tone Žnidarič Ptuj
V	seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 35
Območje volilne enote: KS Turnišče
Voli se I (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Franc PREMUŽlC, roj. 1944, ing. organizacije dela, stanujoč Na postajo
Predlagatelj: KS Turnišče Ptuj
2.	Zlatko Ml HlC, roj. 1964, stanujoč Zidanškova ulica
Predlagatelj: Slovenska demokratična zveza — DEMOS — združena opo-
zicija
3.	Franc ŠTRUCL, roj. 1944, strojni ključavničar, stanujoč Sodnice
Predlagatelj: KS Turnišče Ptuj
4.	Irena ŠIC, roj. 1961. pravnica, stanujoča Zagrebška cesta
Predlagatelj: KS Turnišče Ptuj
V	seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati.
Številka: 108-6-2/89-1
Datum: 20/3-1990
Predsednica
Občinske volilne komisije Ptuj
Elizabeta ŠOŠTARIČ, 1. r.
TEDNIK ~
VOLITVE '90-11
Seznam kandidatov za volitve delegatov v zbor združenega
dela Skupščine občine Ptuj na volitvah 12. aprila 1990
številka volilne enote: I
Voli se 3 (tri) delegate.
Kandidati so:
1.	Teodor DEČMAN, roj. 1958, dipl. oec., zaposlen TGA »Boris Kidrič« Kidriče-
vo
Predlagatelj: DS TGA »Boris Kidrič« Kidričevo
2.	Slane HOJAK, roj. 1942, elektroinženir, zaposlen TGA »Boris Kidrič« Kidri-
čevo
Predlagatelj: DS TGA »Boris Kidrič« Kidričevo
3.	Franc KKAJNC, roj. 1931, elektrotehnik, zaposlen TGA »Boris Kidrič« Kidri-
čevo
Predlagatelj: DS TGA »Boris Kidrič« Kidričevo
4.	Viktor MARKOVlC, roj. 1941, dipl. org. dela, zaposlen TGA »Boris Kidrič«
Kidričevo
Predlagatelj: DS TGA »Boris Kidrič« Kidričevo
5.	Feliks ŽIŽEK, roj. 1957, zaposlen TGA »Boris Kidrič« Kidričevo
Predlagatelj: Slovenska demokratična zveza
6.	Andrej GASPARlC, roj. 1964, zaposlen TGA »Boris Kidrič« Kidričevo
Predlagatelj: Slovenska demokratična zveza
7.	Andrej VRABIČ, roj. 1951, delavec, zaposlen TGA »Boris Kidrič« Kidričevo
Predlagatelj: Slovenska demokratična zveza
V	seznamu kandidatov je vpisanih 7 (sedem) kandidatov.
Številka volilne enote: 2
Volita se 2 (dva) delegata.
Kandidati so:
1.	Ivan BURINA, roj. 1952, strojni tehnik, zaposlen Agis Ptuj
Predlagatelj: Republiški odbor sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije
Slovenije *
2.	Zoran DANILOViC, roj. 1955, dipl. ing. strojništva, zaposlen Agis PTUJ
Predlagatelj: DS Agis Ptuj
3.	Zvonko MILOŠIČ, roj. 1955, dipl. ing. strojništva, zaposlen Agis Ptuj
Predlagatelj: DS Agis Ptuj
4.	Anton ILEC, roj. 1942, mag. ekonomskih znanosti, zaposlen Agis Ptuj
Predlagatelj: DS Agis Ptuj
5.	Igor MAJNIK, roj. 1952, dipl. iur., zaposlen Agis Ptuj
Predlagatelj: DS Agis Ptuj
V	seznamu kandidatov je vpisanih 5 (pet) kandidatov.
Številka volilne enote: 3
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Janez CUČEK, roj. 1957, organizator dela, zaposlen ŽG TOZD za vzdrževanje
voz Ptuj
Predlagatelj: DS ŽG TOZD za vzdrževanje voz Ptuj
2.	Zvonko POTOČNIK, roj. 1955, strojni tehnik, zaposlen ŽG TOZD za vzdrže-
vanje voz Ptuj
Predlagatelj: DS ŽG TOZD za vzdrževanje voz Ptuj
3.	Anton DRAŠKOViC, roj. 1952, ing. organizacije dela, zaposlen Hiko »Olga
Meglič« Ptuj
Predlagatelj: Hiko »Olga Meglič« Ptuj
4.	Vlado FRAS, roj. 1946, strojni ing. kmetijske mehanizacije, zaposlen TAM
Maribor, PE Proizvodnja zavor Ptuj
Predlagatelj: TAM Maribor, PE Proizvodnja zavor Ptuj
V	seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati.
Številka volilne enote: 4
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1. Marijan BOMBEK, roj. 1947, elektrotehnik, zaposlen Elkom DO Mali elek-
tromotorji
Predlagatelj: Elkom DO Mali elektromotorji
V	seznamu kandidatov je vpisan 1 (eden) kandidat.
Številka volilne enote: 5
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Emil TOMAŠiC, roj. 1939, ing. organizacije dela, zaposlen Sava Kranj Tovar-
na Gumama Ptuj
Predlagatelj: Strokovni svet Tovarne Gumarne in DE Avtozračnice
2.	Erika MIHELAC, roj.1942, oec., zaposlena Intes Pekarne in slaščičarne Vinko
Reš Ptuj
Predlagatelj: DS Intes Pekarne in slaščičarne Vinko Reš Ptuj
3.	Avgust LAH, roj. 1941, ing. agronomije, zaposlen Mlekarna Ptuj
Predlagatelj: Mlekarna Ptuj
4.	Olga MEŠKO, roj. 1948, dipl. ing. živilske tehnologije, zaposlena Mlekarna
Ptuj
Predlagatelj: Mlekarna Ptuj
V	seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati.
Številka volilne enote: 6
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Branko JOHA, roj. 1951, oec., zaposlen OPTE Ptuj
Predlagatelj: DS OPTE Ptuj
2.	Stanislav TOPLAK, roj. 1944, dipl. oec. tehniške smeri, zaposlen Elektro Ma-
ribor, TOZD Elektro Ptuj
Predlagatelj: DS Elektro Maribr, TOZD Elektro Ptuj
3.	Bojan KOVAC, roj. 1953, tekstilni tehnik, zaposlen Planika Kranj, Obrat
Majšperk
Predlagatelj: Planika Kranj, Obrat Majšperk
V	seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
številka volilne enote: 7
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati sta:
1.	Rudolf KLARiC, roj. 1936, ing. kemijske tehnologije, zaposlen TVI Majšperk
Predlagatelj: DS TVI Majšperk
2.	Jože PAVLENiC, roj. 1937, dipl. ing. tekstilne tehnologije, zaposlen TVI Maj-
šperk
Predlagatelj: DS TVI Majšperk
V	seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
številka volilne enote: 8
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidata sta:
Anica KOKOL, roj. 1951, konfekcijski delovodja, zaposlena Labod TOZD
Delta Ptuj
Predlagatelj: Labod, TOZD Delta Ptuj
2. Daniel NOTERZBERG, roj. 1951, avtomehanik, zaposlen Labod TOZD Del-
ta Ptuj
Predlagatelj: Ijibod, TOZD Delta Ptuj
V	seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata
Številka volilne enote: 9
Volita se 2 (dva) delegata.
Kandidati so:
L Erih ŠARA, roj. 1940, ing. kmetijstva, zaposlen PP Ptuj
Predlagatelj: DS Perutnina Ptuj
2- Nada KRAJNC, roj. 1956. dipl oec., zaposlena PP Ptuj
Predlagatelj: DS Perutnina Ptuj
* seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 10
Volita se 2 (dva) delegata.
Kandidati so:
1.	Franc ŠILAK, roj. 1954, ing. agronomije, zaposlen KK Ptuj
Predlagatelj: DS KK Ptuj
2.	Alojz ERLAC, roj. 1952, dipl. oec., zaposlen KK Ptuj
Predlagatelj: DS KK Ptuj
3.	Marjan GOZNIK, roj. 1951, ing. kemijske tehnologije, zaposlen KK Ptuj
Predlagatelj: DS K K Ptuj
4.	Slavko JANŽEKOVIC, roj. 1951, dipl. vet., zaposlen OZVŽ Ptuj TOZD Živi-
noreja
Predlagatelj: OZVŽ Ptuj
V	seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati.
Številka volilne enote: 11
Voli se 1 (eden) delegat. -
Kandidati so:
1.	Janez VRECER, roj. 1945, dipl. ing. agronomije, zaposlen KZ Ptuj
Predlagatelj: Zbor delavcev KZ Ptuj
2.	Mirko VERONEK, roj. 1956, ing. gradbeništva, zaposlen VGP Drava Ptuj
Predlagatelj: VGP Drava Ptuj
3.	Marjan RADEK, roj. 1954, gradbeni tehnik, zaposlen VGP Drava Ptuj
Predlagatelj: VGP Drava Ptuj
4.	Ferdo HORVAT, roj. 1940, pravnik, zaposlen VGP Drava Ptuj
Predlagatelj: VGP Drava Ptuj
5.	Liljana SKOK, roj. 1939, kv. vrtnar — cvetličar, zaposlena AB Agraria Brežice
TOZD Cvetje Čatež, Obrat vrtnarija Ptuj
Predlagatelj: Katica KRAJNC, Obrat vrtnarija Ptuj
V	seznamu kandidatov je vpisanih 5 (pet) kandidatov.
Številka volilne enote: 12
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidata sta:
1.	Franjo ROZMAN, roj. 1965, strojni tehnik, zaposlen IMP — Elektrokovinar
Ptuj
Predlagatelj: IMP — Elektrokovinar Ptuj
2.	Martin TURK, roj. 1960, dipl. oec., zaposlen Cestno podjetje Ptuj
Predlagatelj: Cestno podjetje Ptuj
V	seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka volilne enote: 13
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Jernej ŠOMEN, roj. 1961, mag. kemije, zaposlen KGP Ptuj
Predlagatelj: KGP Ptuj
2.	Emil KORENJAK, roj. 1944, gimnazijski maturant, zaposlen GIP Gradiš
TOZD Gradnje Ptuj
Predlagatelj: GIP Gradiš TOZD Gradnje Ptuj
3.	Darija ERBUS, roj. 1964, dipl. sociolog, zaposlena KGP Ptuj
Predlagatelj: OK ZSMS Ptuj
4.	Željko PLOHL, roj. 1947, ing. arh., zaposlen Projekta-inženiring Ptuj
Predlagatelj: Slovenska demokratična zveza
V	seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati.
Številka volilne enote: 14
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Franc GOJCiC, roj. 1956, strojni tehnik, zaposlen Agrotransport Ptuj
Predlagatelj: Agrotransport Ptuj
2.	Ivan MAHER, roj. 1940, ing. PTT prometa, zaposlen PTT Podjetje Maribor,
PE za PTT promet Ptuj
Predlagatelj: PE za PTT promet Ptuj
3.	Jože SORŠAK, roj. 1941, prometni tehnik, zaposlen ŽG Ljubljana, Železniška
postaja Kidričevo
Predlagatelj: ŽG Ljubljana, Železniška postaja Ptuj
4.	Janko BEZJAK, roj. 1944, oec., zaposlen Petovia avto Ptuj
Rpedlagatelj: DS Petovia avto Ptuj
5.	Ivan MESAREC, roj. 1960, blagovni manipulant, zaposlen Čevljarstvo Kidriče-
vo
Predlagatelj: Čevljarstvo Kidričevo
6.	Anton HRGA, roj. 1949, avtomehanik, zaposlen Certus Maribor, DE Ptuj
Predlagatelj: Zbor delavcev Certus Maribor
V	seznamu kandidatov je vpisanih 6 (šest) kandidatov.
Številka volilne enote: 15
Volita se 2 (dva) delegata.
Kandidati so:
1.	Franc ZADRAVEC, roj. 139, politolog, zaposlen MIP Ptuj
Predlagatelj: MIP Ptuj
2.	Franc LAŠiC, roj. 1940, dipl. oec., zaposlen MIP Ptuj
Predlagatelj: MIP Ptuj
3.	Vladimir DRUZOViC, roj. 1954, ing. cestnega prometa, zaposlen MIP Ptuj
Predlagatelj: Zbor delavcev MIP Ptuj
V	seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 16
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Drago ŽLENDER, roj. 1940, ekonomski tehnik, zaposlen Petrol Ljubljana
Predlagatelj: Petrol Ljubljana, Bencinski servisi Ptuj, Skladišče Ptuj
2.	Marjan OSTROŠKO, roj. 1945, oec., zaposlen Emona Merkur Ptuj
Predl^ateli: Emona Merkur Ptuj
3.	Vida CaJIC, roj. 1949, oec., zaposlena Les Ptuj
Predlagatelj: Zbor delavcev Les Ptuj
4.	Frančišek ZIBRAT, roj. 1962, komercialni tehnik, zaposlen Les Ptuj
Predlagatelj: OK ZSMS Ptuj
V	seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati.
Številka volilne enote: 17
Volita se 2 (dva) delegata.
Kandidati so:
1.	Branko TONEJC, roj. 1947, predm. učitelj, zaposlen Osnovna šola Kidričevo
Predl^atelj: Osnovna šola Destrnik, OŠ Franja Žgeča Dornava, OŠ Hajdi-
na, OS Leskovec, Glasbena šola Karol Pahor Ptuj
2.	Metka PUKLAVEC, roj. 1945, dipl. ing. kemijske tehnologije, zaposlena
SŠC Dušana Kvedra Ptuj
Predlagatelj: SŠC Dušana Kvedra Ptuj
3.	Milan CIMERMAN, roj. 1941, učitelj telesne vzgoje, zaposlen SŠC Dušana
Kvedra Ptuj
Predlagatelj: SŠC Dušana Kvedra Ptuj
4.	Nataša VODUŠEK, roj. 1948, novinarka, zaposlena Zavod Radio Tednik
Ptuj
Predlagatelj: Zavod Radio Tednik Ptuj
5.	Biserka KOROŠEC, roj. 1955, razredna učiteljica, zaposlena OŠ Tone Žni-
darič Ptuj
Predla^telj: OŠ Tone Žnidarič Ptuj
6.	Ivo TEŽAK, roj. 1937, profesor, zaposlen OŠ Franc Osojnik Ptuj
Predlagatelj: OŠ Cirkovce, Svet šole OŠ Franc Osojnik Ptuj
7.	Jožica KORPAR, roj. 1939, prof. pedagogike, zaposlena SŠC Dušana Kvedra
Ptuj
Predlagatelj: SŠC Dušana Kvedra Ptuj
8.	Bojan TERBUC, roj. 1956, učitelj zgodovine — geografije, zaposlen SŠC Du-
šana Kvedra Ptuj
Predlagatelj: SŠC Dušana Kvedra Ptuj
9.	Izidor GMLŠEK, roj. 1959, predm. učitelj, zaposlen OŠ Maksa Bračiča Cir-
kulane
Predlagatelj: Svet šole OŠ Maksa Bračiča Cirkulane
10. Kristina ŠAMPERL-PURG, roj. 1950, prof. zgodovine in umetnostne zgodo-
vine, zaposlena Zgodovinski arhiv Ptuj
Predlagatelj:_ Zgodovinski arhiv Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj
II. Aleksandra CA I ER, roj. 1959, zaposlena Zgodovinski arhiv Ptuj
Predlagatelj: Slovenska demokratična zveza. Področni odbor Ptuj
V	seznamu kandidatov je vpisanih 11 (enajst) kandidatov.
Številka volilne enote: 18
Volita se 2 (dva) delegata.
Kandidati so:
1.	Ida JURGEC, roj. 1962, učiteljica za duševno prizadele, zaposlena Zavod dr.
Marijana Borštnarja Dornava
Predlagatelj: Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava
2.	Justina VUJNOViC, roj. 1949, višja medicinska sestra, zaposlena Zavod dr.
Marijana Borštnarja Dornava
Predlagatelj: Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava
3.	Miroslav LUCI dr. med., roj. 1946, zdravnik specialist internist pulmolog, za-
poslen ZC Ptuj—Ormož TOZD Osnovno zdravstveno varstvo
Predlagatelj: DS TOZD Osnovno zdravstveno varstvo
4.	Kristina DOKL, roj. 1951, dipl. org. dela, zaposlena Dom upokojencev Ptuj—
Muretinci
Predlagatelj: Svet Doma upokojencev Ptuj—Muretinci
5.	Henrik ŽLEBNIK dr. med., roj. 1944, zdravnik specialisti medicine dela, za-
poslen ZC Ptuj—Ormož TOZD Osnovno zdravstveno varstvo
Predlagatelj: DS TOZD Osnovno zdravstveno varstvo, OO ZKS Bolnica
Ptuj, Zobna ambulanta. Zdravstveni dom Ptuj
6.	Franc CIZERL, roj. 1956, zobozdravnik, zaposlen ZC Ptuj—Ormož TOZD
Zobozdravstvo
Predlagatelj: DS TOZD Zobozdravstvo Ptuj
7.	Dušan KOLARiC dr. med., roj. 1951, zdravnik specialist pediatrije, zaposlen
ZC Ptuj—Ormož TOZD Splošna bolnišnica Ptuj
Predlagatelj: DS TOZD Splošna bolnišnica Ptuj
8.	Svetlana KLINKON dr. med., roj. 1946, zdravnica, zaposlena ZC Ptuj—Or-
mož
Predlagatelj: Slovenska demokratična zveza
9.	Tončka POTOČNIK dr. med., roj. 1941, zdravnik specialist pediatrije, zapo-
slena ZC, TOZD Splošna bolnišnica Ptuj
Predlagatelj: DS TOZD Splošna bolnišnica Ptuj
10.	Božena BRATUŽ, roj. 1950, vzgojiteljica, zaposlena VVO »Miran Saeadin«
Ptuj
Predlagatelj: VVO »Miran Sagadin« Ptuj
11.	Marija KOVACiC, roj. 1942, dipl. psiholog, zaposlena Center za socialno de-
lo Ptuj
Predlagatelj: Zbor delavcev Centra za socialno delo Ptuj
12.	Aljoša PLANINŠEK dr. med., roj. 1939, zdravnik, zaposlen ZC Ptuj—Ormož
TOZD Splošna bolnišnica Ptuj
Predlagatelj: Zdravniško društvo Ptuj—Ormož
13.	Radica BENCEVIC, roj. 1947, vzgojiteljica, zaposlena VVO »Miran Saga-
din« Ptuj
Predlagatelj: Slovenska demokratična zveza
V	seznamu kandidatov je vpisanih 13 (trinajst) kandidatov.
Številka volilne enote: 19
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Žarko MARKOVlC, roj. 1959, prof. sociologije, zaposlen SO Ptuj, Občinski
komite za družbene dejavnosti
Predlagatelj: Zbor delavcev upravnih organov SO Ptuj
2.	Jarmila AVEIS, roj. 1946, višji upravni delavec, zaposlena SO Ptuj,
Predlagatelj: Slovenska demokratična zveza
3.	Marija PLANINC, roj. 1951, dipl. oec., zaposlena LB KB Maribor, Poslovna
enota Ptuj
Predlagatelj: Svet delavcev LB KB Maribor, Poslovna enota Ptuj
4.	Štefan HAJDUK, roj. 1939, tajnik KS, zaposlen Skupne službe KS občine Ptuj
Predlagatelj: Delovna skupnost skupnih služb KS občine Ptuj
5.	Ivan TEMENT, roj. 1961, dipl. oec, zaposlen SDK v SR Sloveniji, Podružnica
Ptuj
Predlagatelj: SDK v SR Sloveniji, Podružnica Ptuj
6.	Sonja VREZE, roj. 1953, administratorka, zaposlena Temeljno sodišče Mari-
bor, Enota v Ptuju
Predlagatelj: Zbor delavcev Temeljnega sodišča v Mariboru, Enota v Ptuju
7.	Martina KOREZ, roj. 1942, oec., zaposlena LB KB Maribor, Poslovna enota
Ptuj
Predlagatelj: Svet delavcev LB KB Maribor, Poslovna enota Ptuj
8.	Jožefa SAJKO, roj. 1958, dipl. oec., zaposlena SDK v SR Sloveniji, Podružni-
ca Ptuj
Predlagatelj: Svet delovne skupnosti SDK v SR Sloveniji, Podružnica Ptuj
V	seznamu kandidatov je vpisanih 8 (osem) kandidatov.
Številka volilne enote: 20
Volita se 2 (dva) delegata.
Kandidati so:
1.	Stanko TOPLAK, roj. 1945, ing. kmetijstva, kmetovalec
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj
2.	Franc POŽEGAR, roj. 1951, kmetovalec
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj
3.	Ivan KELENC, roj. 1956, kmetovalec
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj
4.	Milan MEZNARiC, roj.1959, kmetovalec
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj
V	seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati.
Številka volilne enote: 21
Volita se 2 (dva) delegata.
Kandidati so:
1.	Milan TACINGER, roj. 195^ kmetijski tehnik, kmetovalec
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj
2.	Anton ZEMLJAK, roj. 1955, kmetovalec
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj
3.	Milan UNUK, roj. 1952, kmetovalec
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj
4.	Silvo DREVENŠEK, roj. 1963, kmetovalec
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza. Podružnica Ptuj
V	seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati.
Številka volilne enote: 22
Volijo se 3 (trije) delegati.
Kandidati so:
1.	Bojan TOFANT, roj. 1963, zlatar graver, samostojni obrtnik
Predlagatelj: OK ZSMS Ptuj
2.	Janez RIŽNAR, roj. 1950, strojni tehnik, zaposlen Obrtno združenje Ptuj
Predlagatelj: Obrtno združenje Ptuj
3.	Herman CERNIVEC, roj.1956, strojni tehnik, podjetnik
Predlagatelj: Obrtno združenje Ptuj
4.	Franc MUZEK, roj. 1942, obrtnik
Predlagatelj: Zbor volilcev zasebnih obrtnikov
V	seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati.
Številka volilne enote: 23
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidata sta:
1.	Valentin FEKONJA, roj. 1946, oficir JLA, zaposlen Kasarna Dušana Kvedra
Ptuj
Predlagatelj: Gamizija Ptuj in OŠTO Ptuj
2.	Alojz SATLER, roj. 1946, vojaška oseba, zaposlen OŠTO Ptuj
Predlagatelj: Garnizija Ptuj in OŠTO Ptuj
V seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka: 108-6—1/89-1
Datum: 20/3-1990
Predsednica
Občinske volilne komisije Ptuj
Elizabeta ŠOŠTARIČ, 1. r.
12 - VOLITVE '90
29. marec 1990 - TEDNIK
SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV
V	ZBOR OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE
NA VOLITVAH 8. APRILA 1990
Številka volilne enote: 54
Območje volilne enote: del občine Ptuj, ki obsega območje KS Cirkulane, Cirkov-
ce, Dolena, Hajdina, Kidričevo, Gorišnica, Leskovec, i.ovrenc na Dr. Polju, Maj-
šperk, Podlehnik, Ptujska Gora, Stoperce, Videni pri Ptuju, Zavrč, Žetale, Ivan
Spolenak Ptuj in Turnišče Ptuj.
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Ivan BOŽICkO, roj. 1957, dipl. ing. lesarstva, stanujoč Tržeč
nedlagalelj: Svet skupščine KS Videm pri Ptuju in predsedniki terenskih od-
2.	Janez VL K, roj. 1939, dipl. oec., stanujoč Majšperk
Predlagatelj: Svet skupščine KS Majšperk
3.	Franc PLAMNSEK, roj. 1957, mehanik kmetijskih strojev, stanujoč Pleterje
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — DFMOS — združena opozicija
4.	Štefan MURKO, roj. 1950, predmetniučitelj, stanujoč Pobrežje
Predlagatelj: Svet skupščine KS videm pri Ptuju in predsedniki terenskih odbo-
rov
5.	Ivan GERJOVIC, roj. 1940, dipl. oec., stanujoč Ptuj
Predlagateli: KS Kidričevo
6.	Miran LONCAR, roj. 1958, dipl. politolog, stanujoč Ptuj
Predlagatelj: OK ZSMS Ptuj
V	seznamu kandidatov je vpisanih 6 (šest) kandidatov.
Številka: 108-6-5/89-1
Datum: 20/3-1990
Predsednica
Občinske volilne komisije Ptuj
Elizabeta ŠOŠTARiC, 1. r.
SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV
V	ZBOR OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE
NA VOLITVAH 8. APRILA 1990
Številka volilne enote: 55
Območje volilne enote: del občine Ptuj, ki obsega območje KS Destrnik, Dornava,
Grajena, Juršinci, Markovci, Polenšak, Heroja Lacka Rogoznica, Trnovska vas,
Vitomarci, Boris Ziherl Ptuj, Budina-Brstje Ptuj, Bratje Reš Ptuj, Dušan Kveder
Ptuj, Franc Osojnik Ptuj, Jože Potrč Ptuj, Olga Meglič Ptuj, Spuhlja in Tone
Žnidarič Ptuj.
Voli se 1 (eden) delegat.
Kandidati so:
1.	Milan CuCEK, roj. 1950, ekonomski tehnik, stanujoč Nova vas pri Ptuju
Predlagatelj: OK ZSMS Ptuj
2.	Janez ŽAMPA, roj. 1929, upokojenec, stanujoč Levanjci
Predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — DEMOS — združena opozicija
3.	Darja LUKMAN, roj. 1961, novinar, stanujoča Štuki
Predlagatelj: Zeleni Slovenije
4.	Frančiška PETROVIČ, roj. 1945, učiteljica, stanujoča Pacinje
Predlagatelj: DPO in vaška samouprava KS Heroja Lacka Rogoznica
5.	Ignac VRHOVŠEK, roj. 1944, delavec, stanujoč Nova vas pri Ptuju
Predlagatelj: OO SDZ Ptuj — DEMOS — združena opozicija
6.	Milan KNEŽEVlC, roj. 1938, dipl. oec., dipl. ing. gozdarstva, stanujoč Nova
vas pri Ptuju
Predlagatelj: OK ZKS Ptuj
7.	Brane ing. KMETEC, roj. 1955, ing. gradbeništva, stanujoč Rogoznica
Predlagatelj: DPO in vaška samouprava KS Heroja Lacka Rogoznica
V	seznamu kandidatov je vpisanih 7 (sedem) kandidatov.
Številka: 108-6-5/89-1
Datum: 19/3-1990
Predsednica
Občinske volilne komisiie Ptuj
Elizabeta ŠOŠTARiC, I. r.
SEZNAM
KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV V ZBOR
ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
NA VOLITVAH 12. APRILA 1990
V^olilna enota št.: 1
Dejavnost: industrija
Voli se 1 (en) delegat.
Kandidati so:
1.	Mirko t.ukner, roj. 1942, ing. org. dela, lovarna Jože Kerenčič Ormož;
predlagatelj: I)S Tovarne Jože Kerenčič Ormož
2.	Anton Šalamon, roj. 1955, komercialni tehnik, lovarna Jože Kerenčič Ormož;
predlagatelj: 1)S Tovarne Jože Kerenčič Ormož
V	seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Volilna enota št.: 2
Dejavnost: industrija
Voli se 1 (en) delegat.
Kandidati so:
1.	Marjan Mohorko, roj. 1963, dipl. oec., Upiyi iirnio^,
predlagatelj: Ivanka Puklavec, Mihalovci
2.	Stanko Šincek, roj. 1958, elektrotehnik, Optyl Ormož;
predlagatelj: Samo Medik, Središče ob Dravi
V	seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Volilna enota št.: 3
Dejavnost: industrija
Voli se 1 (en) delegat.
Kandidati so:
1.	Franc Herga, roj. 1950, ing. kemijske tehnologije. Tovarna sladkorja Ormož;
predl^atelj: Tovarna sladkorja Ormož
2.	Emil Skrinjar, roj. 1959, dipl. ing. kemijske tehnologije, Tovarna sladkorja Or-
mož;
Predlagatelj: Tovarna sladkorja Ormož
3.	Branka Sok, roj. 1962, dipl. oec.. Tovarna sladkorja Ormož;
predlagatelj: Tovarna sladkorja Ormož
4.	Božo Jaušovec, roj. 1955, ing. agronomije. Tovarna sladkorja Ormož;
predlagatelj: Tovarna sladkorja Ormož
5.	Ladislav Novak, roj. 1958, KV klepar. Tovarna sladkorja Ormož;
predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Miklavž
6.	Miro Mele, roj. 1951, dipl. ing. kemije, Tovarna sladkorja Ormož;
predlagatelj: Tovarna sladkorja Ormož
V	seznamu kandidatov je vpisanih 6 (šest) kandidatov.
Volilna enota št.: 4
Dejavnost: industrija
Voli se 1 (en) delegat.
Kandidati so:
1.	Marija Glavinič, roj. 1951, pravnica, Mercator Ograd — IGP Ormož;
predlagatelj: OO ZK Mercator Ograd — IGP Ormož
2.	Marija Šiker, roj. 1943, ekonomist, Mercator Ograd — IGP Ormož;
predlagatelj: OO ZK Mercator Ograd — IGP Ograd
V	seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Volilna enota št.: 5
Dejavnost: industrija
Voli se I (en) delegat.
Kandidati so:
1.	Janez Paušner, roj. 1946, konfekcijski tehnik, Pletilstvo Prosenjakovci — Kon-
fekcija Ormož;
predlagatelj: Plestilstvo Prosenjakovci — Konfekcija Ormož
2.	Silva Kukovec, roj. 1955, administrator. Tovarna obutve Peko Tržič — obrat
Ormož;
predlagatelj: Tovarna obutve Peko Tržič — obrat Ormož
V	seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Volilna enota št.: 6
Dejavnost: industrija
Voli se 1 (en) delegat.
Kandidati so:
1. Ivan Rakovec, roj. 1948, ekonomski tehnik. Droga Portorož — obrat Središče
ob Dravi;
predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Središče ob Dravi
2. Pavel Žnidarič, roj. 1945. KV pek. Družbeno podjetje Kruh — pecivo Pekarna
in slaščičarna Ormož;
predlagatelj: Družbeno podjetje Kruh — pecivo Pekarna in slaščičarna Ormož
\ seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Volilna enota št.: 7
Dejavnost: kmetijstvo
\ oli se I (en) delegat.
Kandidati so:
1.	Miran Topolovec, roj. 1955, dipl. ing. agronomije, Slovin KK Jeruzalem Ormož
—	TOZD Kmetijstvo;
predlagatelj: Slovin KK Jeruzalem Ormož — TOZD Kmetijstvo
2.	Katja Grabovac, roj. 1941, dipl. ing. agronomije, Slovin KK Jeruzalem Ormož
—	rOZD Vinogradništvo;
predlagatelj: Slovin KK Jeruzalem Ormož — TOZD Vinogradništvo
3.	Maks Antolič, roj. 1936, ing. agronomije, Slovin KK Jeruzalem Ormož -
DSSS;
predlagatelj: Slovin KK Jeruzalem Ormož — DSSS
V	seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Volilna enota št.: 8
Dejavnost: kmetijstvo
Volita se 2 (dva) delegata.
Kandidati so:
1.	Anton Marčec, roj. 1956, elektrotehnik, dela na kmetiji;
predlagatelj: Slovin KK Jeruzalem — TOK Kooperacija Ormož
2.	Alojz Korpar, roj. 1952, kmet, dela na kmetiji;
predlagatelj: Slovin KK Jeruzalem — 1()K Kooperacija Ormož
3.	Marjan Cvetko, roj. 1954, trgovec, Slovin KK Jeruzalem — TOK Kooperacija
Ormož;
predlagatelj: Slovin KK Jeruzalem — TOK Kooperacija Ormož
4.	Miroslav Krajnčec, roj. 1957, trgovski poslovodja, Slovin KK Jeruzalem —
TOK Kooperacija Ormož;
predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Središče ob Dravi
V	seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati.
Volilna enota št.: 9
Dejavnost: gradbeništvo, promet in zveze ter storitvene dejavnosti
Voli se 1 (en) delegat.
Kandidati so:
1.	Roman Žličar, roj. 1948, gimnazijski maturant. Ljubljanska banka Kreditna
banka Maribor — ekspozitura Ormož;
predlagatelj: Ljubljanska banka Kreditna banka Maribor — ekspozitura Or-
mož
2.	Dušan Jevšovar, roj. 1958, gradbeni tehnik. Železniško gospodarstvo — Sekci-
ja za vzdrževanje proge Maribor — Nadzorništvo prog Ormož
predlagatelji: Železniško gospodarstvo — Sekcija za vzdrževanje prog Maribor
—	Nadzorništvo proge Ormož, Železniško gospodarstvo — Sekcija za promet
Pragersko — železniška postaja Ormož in Središče ter Odsek za elektroener-
getiko Ormož
3.	Marjan Zebec, roj. 1956, gradbeni tehnik. Komunalno podjetje Ormož;
predlagatelj: Delavski svet Komunalnega podjetja Ormož
4.	Zvonko Vnučec, roj. 1953, gradbeni tehnik. Komunalno podjetje Ormož;
predlagatelj: Delavski svet Komunalnega podjetja Ormož
V	seznamu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati.
Volilna enota št.: 10
Dejavnost: trgovina
Voli se I (en) delegat.
Kandidati so:
1.	Vjekoslava Burger, roj. 1956, ekonomski tehnik, Mercator - Zarja Ormož-
predlagatelja: Mercator - Zarja Ormož in Krajevna konferenca Socialistične
zveze UrfFioz
2.	Alenka Novak, roj. 1961, trgovka, TIMA Ormož;
predlagatelj: OO sindikata TIME ORMOŽ
Na seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Volilna enota št.: 11
Dejavnost: gostinstvo in turizem
Voli se 1 (en) delegat.
Kandidati so:
1.	Ivan Janžekovič, roj. 1964, dipl. oec., Slovin KK Jeruzalem Ormož — TOZD
Gostinstvo;
predlagatelj: Slovin KK Jeruzalem Ormož — TOZD Gostinstvo
2.	Štefan Mesaroš, roj. 1945, natakar,^ DO Gostinstvo Gorca Maribor — bife pri
Štefanu Ormož;
predlagatelj: Slovin KK Jeruzalem Ormož — TOZD Gostinstvo
3.	Franc Podplatnik, roj. 1960, ekonomski tehnik, Slovin KK Jeruzalem Ormož
—	TOZD Gostinstvo;
predlagatelj: Slovin KK Jeruzalem Ormož — TOZD Gostinstvo
V	seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Volilna enota št. 12
Dejavnost: storitvene in ostale dejavnosti
Voli se 1 (en) delegat.
Kandidati so:
1.	Jože Jaki, roj. 1943, strojni tehnik, obrtnik;
predlagatelj: Obrtno združenje Ormož
2.	Franc Cvetko, roj. 1952, avtoklepar, obrtnik;
predlagatelj: Občinska konferenca Socialistične zveze Ormož
3.	Danilo Ivanuša, roj. 1966, elektrotehnik, obrtnik;
predlagatelj: Obrtno združenje Ormož
V	seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Volilna enota št.: 13
Dejavnost: družbene in druge dejavnosti
Voli se 1 (en) delegat.
Kandidati so:
1.	Boris Skok, roj. 1947, predmetni učitelj. Osnovna šola Velika Nedelja;
predlagatelj: Osnovna šola Velika Nedelja
2.	Dana Prapotnik, roj. 1948, spec. pedagog. Osnovna šola Stanka Vraza Ormož;
predlagatelj: Osnovna šola Stanka Vraza Ormož
3.	Franc Sulek, roj. 1948, predmetni učitelj, Vzgojnovarstvena organizacija Or-
mož;
predlagatelj: Vzgojnovarstvena organizacija Ormož
4.	Marjana Surič, roj. 1953, predmetna učiteljica. Osnovna šola Ormož;
predlagatelj: Osnovna šola Ormož
5.	Anica Rajh, roj. 1939, predmetna učiteljica, Osnovna šola narodnega heroja
Vinka Megla Tomaž pri Ormožu;
predlagatelj: Osnovna šola narodnega heroja Vinka Megla Tomaž pri Ormožu
6.	Anica Pevec, roj. 1947, predmetna učiteljica. Osnovna šola narodnega heroja
Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu;
predlagatelj: Osnovna šola narodnega heroja Jožeta Kerenčiča Miklavž pri
Ormožu
V	seznamu kandidatov je vpisanih 6 (šest) kandidatov.
Volilna enota št.: 14
Dejavnost: družbene in druge dejavnosti
Kandidati so:
1.	Ana Geč, roj. 1945, višja medicinska sestra. Zdravstveni center Ormož — Ptuj
—	TOZD Zdravstveni dom Ormož;
predlagatelj: OO ZK Zdravstvenega centra Ormož — Ptuj — TOZD Zdrav-
stveni dom Ormož
2.	mag. Marijan PREGL, roj. 1938, nevropsihiater. Zdravstveni center Ormož —
Ptuj - TOZD Psihiatrija Ormož;
predlagatelj: Zdravstveni center Ormož — Ptuj — TOZD Psihiatrija Ormož
V	seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Volilna enota št.: 15
Dejavnost: družbene in druge dejavnosti
Voli se I (en) delegat,
kandidati so:
1.	Stanka Premuš. roj. 1955, višji upravni delavec, t pravni organi občine Ormož;
predlagatelj: Delovna skupnost upravnih organov občine Ormož
2.	Janko Šoštarič, roj. 1967, ekonomski tehnik. Služba za področje skupnih druž-
benih potreb občine Ormož;
predlagatelj: Delovna skupnost upravnih organov občine Ormož
V	seznamu kandidatov sta vpisana 2 (dva) kandidata.
Številka: (M»8-l/9t)
Datum: 26. 3. 1990
PKI DSKDMK
OBCiNSkK VOl II NF KOMISIJE
\ OKMOŽt
Janko KKCFK, s. r.
ZBIRNA LISTA
KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE
OBČINE ORMOŽ
Volilna enota št. 1 obsega območje občine Ormož.
Voli	se 16 (šestnajst) delegatov.
1.	Slovenski krščanski demokrati — Občinski odbor Ormož
1.	Alojz Sok, roj. 1959, dipl. veterinar, Ormož
2.	Slavko Mlinarič, roj. 1954, ing. strojništva, Šalovci
3.	Jože Tušek, roj. 1939, ekonomist, Pušenci
4.	Franc Puklavec, roj. 1943, kmetovalec, Frankovci
5.	Anica Magdič, roj. 1947, komercialna tehnica, Ormož
6.	Mira Kukovec, roj. 1958, ekonomska tehnica. Središče ob Dravi
7.	Miroslav Viher, roj. 1943, kmetovalec. Gradišče
8.	Minka Kosi, roj. 1950, trgovska pomočnica. Strmec
9.	Franc Trstenjak, roj. 1965, kmetijski tehnik, Pavlovci
10.	Marija Ozmec, roj. 1946, kmetovalka, Osluševci
11.	Ivan Kota, roj. 1919, KV delavec, Sejanci
12.	Vlado Mar, roj. 1961, orodjar, Bresnica
13.	Bojan Janežič, roj. 1958, trgovski pomočnik, Pušenci
14.	Marija Vesenjak, roj. 1955, trgovska pomočnica, Mihovci
15.	Marija Cvetko, roj. 1938, kmetovalka, Trgovišče
16.	Jakob Žalar, roj. 1925, kmetovalec. Veliki Brebrovnik
2.	Socialistična zveza Slovenije — Občinska konferenca Ormož
1.	Anton Luskovič, roj. 1949, dipl. pravnik, Ormož
2.	Irena Kumer, 1956, prof. slovenskega jezika, Hermanci
3.	Ana Lukaček, roj. 1933, dipl. ekonomistka, Ormož
4.	Zdenka Dogša, roj. 1957, predmetna učiteljica, Grabe
5.	Stanko Hartman, roj. 1930, kmetovalec. Dobrava
6.	Jože Plohi, roj. 1936, kmetovalec, Sejanci
7.	Janez Moravec, roj. 1958, trgovski pomočnik, Senešci
8.	Franc Lah, roj. 1938, KV ključavničar, Podgorci
9.	Ivan Orešnik, roj. 1960, agronom, Ivanjkovci
10.	Stanko Žličar, roj. 1936, gozdarski tehnik, Ivanjkovci
11.	Majda Mertik, roj. 1947, predmetna učiteljica, Hardek
12.	Stanko Pignar, roj. 1946, PTT tehnik, Cvetkovci
13.	Franc Petek, roj. 1952, živilski tehnik, Runeč
14.	Mirko Šerod, roj. 1965, ekonomski tehnik, Sodinci
15.	Bojan Mlakar, roj. 1956, kmetijski tehnik. Središče ob Dravi
16.	Vinko Cimerman, roj. 1958, KV strugar. Vinski Vrh
3.	Slovenska obrtno-podjetniška stranka — Območni odbor za Podra-
vje Maribor
1.	Rudi Plaveč, roj. 1948, avtomehanik, I.operšice
2.	Franc Zemljič, roj. 1924, slikopleskar, Ormož
3.	Edi Voljč, roj. 1939, stavb, klepar, Hardek
4.	Slavko Stamberger, roj. 1940, ekonomski tehnik. Središče ob Dravi
4.	ZKS — Stranka demokratične prenove občine Ormož
1.	mag. Vinko Štefančič, roj. 1936, dipl. ing. agronomije. Ormož
2.	Bojan Burgar, roj. 1951, specialni pedagog, Ormož
3.	dr. med. Vesna Mele, roj. 1951, zdravnica. Središče ob Dravi
4.	Milan Lukaček, roj. 1937, ing. strojništva. Ormož
5.	Majda Lukner, roj. 1948. dipl. ekonomistka, Ormož
6.	Andrej Pučko, roj. 1949, dipl. ing. strojništva, Sp. Ključarovci
7.	Lidija Ruška, roj. 1939, dipl. ing. kemijske tehnologije. Ormož
8.	Zdrpvko Hlebec, roj. 1946, dipl. ing. organizacije dela, Kog
9.	Gabriela Kuhar, roj. 1941, pravnica. Središče ob Dravi
10.	Mirko Novak, roj. 1943, predmetni učitelj, Ormož
11.	Majda Keček, roj. 1951, dipl. ing. organizacije dela, Ormož
12.	Srečko Voršič, roj. 1949, elektromehanik, Pavlovci
13.	Milena Krame, roj. 1946, ing. agronomije, Ormož
14.	Aleksander Stampar, roj. 1947, kmetijski tehnik, Kajžar
15.	Martin Kramar, roj. 1931, KV kovinar, Pavlovci
16.	Tanja Kovše, roj. 1965, administrativna tehnica, Tomaž
5.	Slovenska kmečka zveza — podružnica Ormož in Slovenska demo-
kratična zveza — podružnica Ormož — DEMOS
1.	dr. Jože Bešvir, roj. 1931, dipl. veterinar, Ormož
2.	Stanko Curin, roj. 1929, kmetovalec, Kog
3.	Vekoslav Kumer, roj. 1940, ing. agronomije, Trgovišče
4.	Ivan Hržič, roj. 1941, kmetijski tehnik, Mihovci
5.	Anton Hanželič, roj. 1960, ing. agronomije, Cvetkovci
6.	dr. Slavko Gregurec, roj. 1948, dipl. ekonomist, Ormož
7.	Irena Janežič, roj. 1950, ekonomska tehnica. Vel. Brebrovnik
8.	Ivan Cvetko, roj. 1925, ekonomist, Ormož
9.	Vinko Štefančič, roj. 1962, dipl. ing. agronomije, Ormož
10.	Franc Zadravec, roj. 1937, kmetovalec. Vinski Vrh
11.	Marko Kočevar, roj. 1966, kmetovalec, Obrež
12.	Danilo Vogrinec, roj. 1964, ing. računalništva, Ormož
13.	Jože Hudžar, roj. 1954, avtoprevoznik, Koračice
14.	Jakob Ivanuša, roj. 1961, ing. agronomije, Loperšice
15.	Matej Trstenjak, roj. 1958, ing. agronomije, Pušenci
16.	Franc Zemljič, roj. 1953, gimnazijski maturant, Ormož
6.	ZSMS — Občinska konferenca Ormož
1.	dr. med. Mladen Šimunič, roj. 1945, zdravnik, Ormož
2.	Marjan Majcen, roj. 1957, dipl. ing. gozdarstva, Cvetkovci
3.	Janko Klajnčar, roj. 1953, kmetovalec, Vodranci
4.	Jože Zadravec, roj. 1961 kmetovalec, Vitan
5.	Štefka Borak, roj. 1956, višja upravna delavka, Ormož
6.	Marjetka Munda, roj. 1963, kmetijska tehnica, Frankovci
7.	Tomaž Bolcar, roj. 1960, ekonomski tehnik, Ormož
8.	Vesna Juršič, roj. 1967, višja medicinska sestra, Ivanjkovci
9.	Ljuba Fišer, roj. 1954, vzgojiteljica, Ormož,
10.	Tomo Milosavljevič, roj. 1961, KV strugar. Središče ob Dravi
11.	Marija Kmetec, roj. 1964, predmetna učiteljica, Tomaž
12.	Peter Ivanuša, roj. 1965, živilski tehnik. Ormož
Na zbirni listi je 80 (osemdeset) kandidatov.
Številka: 008-1/90
Datum: 29. 3. 1990
PREDSEDNIK
OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE
V ORMOŽL
Janko KECEK, s. r.
TEDNIK - 29- marec 1990
VOLITVE '90 — 13
SEZNAM
KANDIDATOV ZA VOLITVE DELEGATOV V ZBOR
KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
NA VOLITVAH 22. APRILA 1990
Številka volilne enote: 1
Območje volilne enote: Krajevna skupnost Ivanjkovci
Volita se 2 (dva) delegata.
Kandidati so:
1.	Jože Slavinec, roj. 1932, kmet, Mihaiovci;
predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — podružnica Ormož
2.	Franc Corjak, roj. 1942, strojni tehnik, Stanovno;
predlagatelj: Krajevna skupnost Socialistične zveze Ivanjkovci
3.	Ivan Kociper, roj. 1961, kmet, Stanovno;
predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — podružnica Ormož
4.	Vera Sušnik-Vozlič, roj. 1953, dipl. s4>cialna delavka, Žerovinci;
predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Ivankovci
V	se/namu kandidatov so vpisani 4 (štirje) kandidati.
Številka volilne enote: 2
Območje volilne enote: Krajevna skupnost Kog
Voli se 1 (en) delegat.
Kandidati so:
1.	Slavko Pere, roj. 1965, študent, Vodranci;
predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — podružnica Ormož
2.	Anton Bolkovič, roj. 1924, upokojenec, Lačaves;
predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Kog
3.	Stanko Plemenič, roj. 1959, kmetijski tehnik, Kog;
predlagatelj: ZKS — Stranka demokratične prenove — OK KS Kog
V	seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 3
Območje volilne enote: Krajevna skupnost Miklavž
Voli se 1 (en) delegat.
Kandidati so:
1.	Miroslav Tramšek, roj. 1941, učitelj, Miklavž pri Ormožu;
predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Miklavž pri
Ormožu
2.	Gustek Janežič, roj. 1947, kmetijski tehnik. Veliki Brebrovnik;
predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — podružnica Ormož
3.	Janez Fajfar, roj. 1930, upokojenec, Miklavž pri Ormožu;
predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati — Občinski odbor Or-
mož
V	seznamu kandidatov so vpisani 3 (trije) kandidati.
Številka volilne enote: 4
Območje volilne enote: Krajevna skupnost Ormož
Volijo se 4 (štirje) delegati.
Kandidati so:
1.	Franc Trstenjak, roj. 1955, gimnazijski maturant, Frankovci;
predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Ormož
2.	Jože Podplatnik, roj. 1937, poslovodja živilske stroke, Ormož;
predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — podružnica Ormož
3.	Martin Kudolf, roj. 1949, kmet, Sp. ključaruvci;
predlagatelj: Slovenska kmečka zveza - podm/aica Orvo/
4.	Jože Trstenjak, roj. 1952, kmet, Pušenci;
predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — podnilaica Onao/
5.	Nobert Lsar, roj. 1952, dipl. veterinar, Orrao/;
predlagatelj: Krajevna konferenca Socialističae	OnBO/
6.	Slavko Petek, roj. 1954, predmetni učitelj glasbe. Ilardck;
predlagatelj: krajevna konferenca Socialističae zveze OnacJ
7.	Janko Sever, roj. 1941, predmetni učitelj, l^peršicr;
predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — podmisica Onnol
8.	Martin Torič, roj. 1942, kmet, Frankovci;
predlagatelj: ZKS — Stranka demokratične preaove — OO KS
Ormož
9.	Milena l.uskovič, roj. 1953, socialna delavka. Onsož;
predlagatelj: ZKS — Stranka demokratičiM prrBove — OO KS
Ormož
10.	Miran Fišer, roj, 1956, ing. kmet, strojništva, Onsož;
predlagatelj: ZKS — Stranka demokratične prenove — OO KS
Ormož
11.	Mirko Munda, roj. 1937, trgovski pomočnik, Sp. Kljačarovci;
predlagatelj: ZKS — Stranka demokratične prenove — OK KS
Ormož
12.	Štefka Šoštarič, roj. 1951, ekonomski tehnik, l>obrata;
predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Omož
13.	Ivan Kukovec, roj. 1949, ing. cestnega prometa, l.operšice;
predlagatelj: ZKS — Stranka demokratične prenove — OK KS
Ormož
14.	Stanko Torič, roj. 1969, kmečki delavec, Frankovci;
predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — podružnica Onaoi
15.	Marjan Kukovec, roj. 1959, elektrotehnik, Lešnica;
predlagatelj: zbor volilcev Lešnica
V	seznamu kandidatov je vpisanih 15 (petnajst) kandidatov.
Številka volilne enote: 5
Območje volilne enote: Krajevna skupnost Podgorci
Volita se 2 (dva) delegata.
Kandidati so:
1.	Janko Gašparič, roj. 1969, kmet, Podgorci;
predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — podružnica Omraž
2.	Franc Hergula, roj. 1952, klepar, Cvetkovci;
predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Podgorci
3.	Jože Ozmec, roj. 1947, kmet, Osiuševci;
predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — podružnica Onnož
4.	Jože Canjko, roj. 1957, ing, gradbeništva, Bresnica;
predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Podgorci
5.	.Martin Kukovec, roj. 1937, kmet, Ritmerk;
predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati — Občinski odbor Or-
mož
6.	Ivan Ozmec, roj. 1954, kmetijski tehnik, Cvetkovci;
predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati — Občinski odbor Or-
mož
V	seznamu kandidatov je vpisanih 6 (šest) kandidatov.
Številka volilne enote: 6
Območje volilne enote: Krajevna skupnost Središče ob
Dravi
Volita se 2 (dva) delegata.
Kandidati so:
1. Otilija Kolarič, roj. 1944, kmetovalka. Obrez;
predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Središče ob
Dravi
2.	Avgust Čulek, roj. 1931, upokojenec. Središče ob Dravi;
predlagatelj: Krajevna skupnost Središče ob Dravi
3.	Matija Podgorelec, roj. 1957, kmet. Šalovci;
predlagatelj: Slovenska kmečka zveza - podružnica Ormož
4.	Anton Meznarič, roj. 1931, kmet. Šalovci;
predlagatelj: Krajevna skupnost Središče ob Dravi
5.	Stanko Čurin, roj. I94X, kmet. Središče ob Dravi;
predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — podružnica OrnMŽ
V	seznamu kandidatov je vpisanih 5 (pel) kandidatov.
Številka volilne enote: 7
Območje volilne enote: Krajevna skupnost Tomaž pri Or-
možu
Volita se 2 (dva) delegata.
Kandidati so:
1.	Ludvik Belec, roj. 1944, kmet, Koračice;
predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — podružnica Ormož
2.	Franc KaušI, roj. 1961, kmetijski tehnik, Bralonečice;
predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — podružnica Ormož
3.	Alojz Hergula, roj. 1918, upokojenec, Hranjigovci;
predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Tomaž
4.	Janez Rep, roj. 1943, ekonomist, Tomaž;
predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Tomaž
5.	Marija Reihss, roj. 1951, delavka, Rucmanci;
predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati — Občinski odbor Or-
mož
V	seznamu kandidatov je vpisanih 5 (pet) kandidatov.
Številka volilne enote: 8
Območje volilne enote: Krajevna skupnost Velika Nede-
Ija
Volita se 2 (dva) delegata.
Kandidati so:
1.	Franc Vajda, roj. 1937, ekonomski tehnik, Mibovd;
predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Velika Nede-
lja
2.	Franc Meško, roj. 1937, kmet. Velika Nedelja;
predlagatelj: Slovenska kmečka zveza — podružnica Ormož
3.	Id? Meško, roj. 1945, ing. agronomije, Mihovci;
predlagatelj: Krajevna konferenca Socialistične zveze Velika Nede-
Ija
4.	Franc Cajnko, roj. 1954, prodajalec, Mihovci;
predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati — Občinski odbor Or-
mož
5.	Franc Bombek, roj. 1931, upokojenec. Velika Nedelja;
predlagatelj: Slovenski krščanski demokrati — Občinski odbor Or-
mož
V	seznamu kandidatov je vpisanih 5 (pet) kandidatov.
Številka: 008-1/90
Datum: 26. 3. 1990
PREDSEDNIK
OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE
V ORMOŽU
Janko KEČEK, s. r.
Kaj hoče ZSMS — liberalna stranka
16. marca je bil v Ormožu predvolilni shod
ZSMS — liberalne stranke. Na njem so spre-
jeli kandidatno listo za družbenopolitični zbor
skupščine občine Ormož in svoj volilni pro-
gram, v katerem še posebej poudarjajo, da so
organizacija, neobremenjena s preteklostjo.
Svojo vizijo vidijo v hitrejšem razvoju občine,
zmanjšanju nezaposlenosti, izboljšanju social-
nega položaja ogroženih slojev prebivalstva,
razvoju turizma, ekološko čistem okolju, raz-
voju kmetijstva, ohranjanju kulturnega življe-
nja, večjem upoštevanju žensk, v mladinskem
prostovoljnem delu, razmahu družbenega ži-
vljenja in svobodni šoli.
Program kot program. Lahko bi rekli, da
so programi vseh strank dobri, ker je v vseh
zapisana vizija razvoja tega manj razvitega
območja Slovenije. V pogovoru z vršilcem
dolžnosti sekretarja OK ZSMS — liberalne
stranke Ormož Tomažem Bolcarjem pa smo
hoteli izvedeti, kaj so v tej stranki delali in še
bodo ob volilnem programu.
Tomaž Bolcar: »Kaj pravzaprav hočemo?
Mislim, da smo bili zelo konkretni že v volil-
nem programu, kjer smo povedali, kaj hoče-
mo. Volitve bodo v mesecu dni končane in
po tistem času bo potrebno narediti kaj oti-
pljivega, ne glede na to ali bomo prišli na
oblast ali ne. Organizacija oziroma stranka
bo živela dalje, izpolnjevala bo nekatere pro-
grame, ki smo si jih zadali že jeseni, kljub te-
mu da je trenutno ZSMS Ormož organizaci-
ja, kjer delajo sami neprofesionalci, in da je
to organizacija, ki ima najmanjše in najmlaj-
še vodstvo. Moram pa reči, da se kljub vsemu
lotevamo zelo resnih projektov. Mednje sodijo
'Mladinski kulturni center, ustanavljanje mla-
dinskega servisa in ekološko-raziskovalni ta-
•>or Ormož 1990.«
Mladi v Ormožu nimajo svojega stalnega
prostora in zato ni čudno, če jih najdemo po-
vsod, kjer je prostor vse prej kot primeren —
^ hotelu na kegljišču, sedaj v biljardnici v
^nostovžu TIME in še kje, kjer imajo igralne
avtomate in podobno. Prav zaradi takega
stanja so si na OK ZSMS Ormož že pred leti
Prizadevali pridobiti za mlade v mestu in se-
seda tudi za tiste iz okolice prostor, kjer ne bi
»»kogar motili (imeli so svoj prostor v mestu.
Pa so motili vse, ki imajo nekoliko manj trd-
•^o spanje in so že pozabili, da so bili nekoč
l^di sami mladi). Takšen prostor je grajska
dovolj daleč od spalnega naselja. Koliko
^^la so morali mladi opraviti, da so očistili
nekHan;«
so prostor izpraznili, so ugotovili, da je to
resnično tisto, kar hočejo. Ob pomoči širše
skupnosti, nekaterih delovnih organizacij in
s svojim prostovoljnim delom so ta prostor
vsaj za silo usposobili; za dokončno ureditev
jim je zmanjkalo časa predvsem pa denarja.
Da bi opozorili na svoj problem, so v petek,
16. marca, v teh prostorih pripravili koncert
ormoške rok skupine Pridigarji in skupine
CZD iz Maribora. Koncert je bil hkrati tudi
promocija plošče skupine Pridigarji — »Zad-
nji odcep za paleozoik«, ki jo je izdala ZSMS
— liberalna stranka Ormož v podporo tovr-
stni glasbi v občini, hkrati pa je to najverjet-
neje prva plošča tega žanra, ki je izšla v Or-
možu.
»Take in podobne dejavnosti bodo delo mla-
dinskega kulturnega centra,« je nadaljeval
Tomaž Bolcar. »Poleg glasbenih stvari se bo
mladinski kulturni center ukvarjal še s števil-
nimi drugimi kulturnimi aktivnostmi. Poleg
tega bodo tu našle svoj prostor še številne
aktivnosti, s katerimi se je sedaj ukvarjal
center za prosti čas. Mladinski kulturni cen-
ter pa je seveda samo še želja. Prostor je ko-
maj v začetku gradnje in akutnost problema
smo hoteli pokazati, ko smo organizirali kon-
cert v tem nedokončanem prostoru. Konec po-
mladi bomo poskušali razpisati natečaj o
ustanovitvi delniške družbe ali neke podobne
organizacije, v katero bi vključili vse, ki bi
želeli vložiti svoja sredstva v mladinski kul-
turno-zabavni center. Poleg že omenjenih
kulturnih prireditev bi se seveda ukvarjali še
z organizacijo zabavnih prireditev, ki bodo
seveda center finansirale.«
Drugi večji projekt, s katerim se trenutno
ukvarjajo pri O K ZSMS liberalni stranki je
ustanavljanje mladinskega servisa, s katero
so poskušali v Ormožu že pred poldrugim le-
tom, vendar so ob poprejšnji skrbni raziskavi
ugotovili, da ni dovolj zanimanja in da tudi
v organizacijah združenega dela ne bi bilo
dovolj dela. Sedanje nezavidljivo stanje
predvsem glede socialnega položaja mlade
generacije pa je vzpodbudilo potrebo po ta-
kem servisu. Nekatere zakonske olajšave v
zadnjem času bodo omogočile, da bodo ta
projekt izpeljali lažje kot pred poldrugim le-
tom.
Tretji, najverjetneje največji projekt pa je
nadaljevanje ekološko-raziskovalnega tabo-
ra z mednarodno udeležbo, kot je bil pred
dvema letoma.
Vida Tiinolovec
|OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXXXXIOOOOOOe«XKa<XKKIW
Vse za srečno družino
11 športna dvorana pri Veliki Nedelji je bila v nedeljo, 25. marca, skoraj premajhna za	>
] I	vse, ki so želeli priti na proslavo prvega materinskega dne ali praznika družine občine Or-	j
i	mož, ki naj bi postal tradicionalni praznik vseh slovenskih družin. Geslo srečanja, ki so ga	i,
I	pripravile Slovenska kmečka zveza ~ podružnica Ormož, občinski odbor Slovenskih laš-	} i
I	čanskih demokratov Ormož in odbor Slovenske demokratske zveze iz Ormoža, pove smisel	%'
i	in namen tega in prihodnjih srečanj ter praznovanj: Vse za srečno družino.	i,
j V prvem delu so v besedi in pesmi mladi iz Ormoža in Velike Nedelje, folklorna skupi-	|
I	na iz Obreža. inslmmentalisti Glasbene šole Ormož, otroci velikonedeljskega vrtca, Domi-	j
i	nika Cajnko in Vekoslav Kumer predstavili nekaj utrinkov veselega in odgovornega dru-	I j
I	žinskega življenja, ki določa našo skupno prihodnost. V drugem delu pa je po predavanju	j i
I	prof. Načeta Polajnapa iz Ljubljane tekla beseda o družini, kjer so na vprašanja obisko-	11
i	valcev odgovarjale tri družine, ki so prišle v Veliko Nedeljo iz Vidma pri Ptuju, Ljubljane in	I j
I	Ptuja. Vida Topolovec	j i
Predvolilni shod združene opozicije v
Slovenski Bistrici
Dvorana DPD Svoboda v
Slovenski Bistrici je bila v ne-
deljo, 18. marca daleč pre-
majhna za vse, ki so želeli
prisluhniti, kaj bodo pred le-
tošnjimi volitvami povedali
prvaki Demosa. Največ
aplavza je požel domačin dr.
Jože Pučnik, eden izmed šti-
rih kandidatov za predsedni,-
ka predsedstva Republike
Slovenije. Z aplavzom so
prav tako prisrčno pozdravili
dr. Katjo Boh, ki je kandidat-
ka Demosa za republiški
družbenopolitični zbor iz te-
ga volilnega okrožja, kakor
tudi druge voditelje opozici-
je: dr. Ludvika Toplaka, dr.
Petra Jambreka, Vaneta Goš-
nika in mag. Dragana Čeme-
tiča.
Podobno kot občni zbor
podružnice Slovenske kmeč-
ke zveze teden dni prej so tu-
di ta zbor pričeli s kulturnim
programom. Slovenske ljud-
ske pesmi je zapel oktet iz
Loč pri Poljčanah, Zdenka
Bizjak pa je prebrala odlom-
ke iz Cankarjevih del.
Svojim rojakom je govoril
tudi dr. Jože Pučnik. Sam
pravi, da skoraj ni mogoče
verjeti, da je DEMOS v tako
kratkem	zrasel v tako
mogočno gibanje. »Sloven-
ska združena opozicija noče
izvesti..nobene revolucije. Mi
imamo dovolj revolucije, te
se naj gredo tisti, ki mislijo,
da bodo z njo nekaj koristne-
ga naredili, naj se je gredo ti-
sti, ki imajo za to čas in de-
nar. Mi pa hočemo enosta-
vno ustvariti razmere za nor-
malno življenje, da bi delali,
se znojili, se trudili, vendar s
predpostavko, da bi od tega
tudi nekaj imeli,« je med
drugim povedal dr. Jože Pu-
čnik.
Povedal je tudi, da v pro-
gramih DEMOSA ni visoko
donečih besed, ne praznih
obljub, ki jih ne bi mogli
uresničiti. Govoril je o slo-
venskem odporništvu, ki se je
najprej po vojni pričelo čisto
na tihem med slovenskimi
kulturniki. Danes se to giba-
nje slovenskih intelektualcev
steka v slovenski opoziciji. O
tej problematiki je dr. Jože
Pučnik povedal: »Napačno
bi bilo, če bi slovensko od-
pomištvo vezali samo na kul-
turne delavce. Še močnejši
viri tega gibanja so drugje,
tudi v slovenskem kmetstvu,
ki so ga po čudni logiki po
vojni proglasili za razredne-
ga sovražnika.«
V nadaljevanju je dr. Pu-
čnik omenil še, da se mora-
mo otresti ideološkega poj-
movanja lastnine; razumeti
jo moramo kot pravico in
sposobnost odločanja.
Dr. Katja Boh je povedala,
da ima opozicija v svojih vr-
stah ogromno znanja, ki se
do sedaj ni moglo izkazati ni-
kjer. Svoje izvajanje je skle-
nila z mislijo, da je v vsakem
poskusu nekaj tveganja, ena-
ko je tudi v njihovem — De-
mosovem.
Dr. Ludvik Toplak, ki se
ukvarja z analizo kulaških
procesov, je povedal, da je
ob tem delu spoznal, da ne
gre samo za kulake, temveč
za vse kmete, pa tudi za obr-
tnike, kmečke intelektualce,
skratka za vse, ki so nekaj
imeli in ki so nekaj znali;
vsem so nekaj pripisali.
Vane Gošnik je govoril o
ekoloških problemih, ki jih
tudi v občini Slovenska Bi-
strica ne manjka. Dr. Peter
Jambrek pa je prisotne se-
znanil s pripravami za novo
slovensko ustavo.
Navada je, da ob takih pri-
ložnostih ljudje postavljajo
vprašanja, in jih tudi v nede-
ljo v Slovenski Bistrici ni
manjkalo. Vida Tonolovec
14 — OD TU IN TAM
29. marec 1990 - TEDNIK
Pnijski pilulai orkester pod taktirko profesorja Antona Horvata.
Koncert ptujskega in divaškega
pihalnega orkestra
Člani ptujskega pihalnega orkestra, ki ga vodi profesor Anton
Horvat, so se v petek, 16. marca, v ptujskem gledališču predstavili s
svojim letošnjim koncertnim programom, v katerem je bilo tudi nekaj
zabavnoglasbenih novosti. Ptujskemu občinstvu pa so se predstavili
tudi člani pihalnega orkestra iz Divače.
Ob tej priložnosti je Mitja Gobec iz Zveze kulturnih organizacij
Slovenije izročil dolgoletnemu dirigentu in glasbenemu delavcu An-
tonu Horvatu visoko kulturniško priznanje — Gallusovo listino. Če-
stitamo!
Foto: M. Ozmec
Uspela revija odraslih pevskih
zborov občine Ormož
Z mislijo predsednika občinske Zveze kulturnih organizacij Or-
mož Milivoja Zemljiča »Pesem od nekdaj, pesem od včeraj, pesem za
prihodnje rodove, predvsem pa pesem za današnjo robo« se je minuli
petek pričela v Obrežu revija odraslih pevskih zborov občine Ormož.
Zbralo se je za ormoške razmere precejšnje število obiskovalcev, za
Obrež, kjer ljudje radi pridejo na razne prireditve, pa veliko manj. V
dvorani, ki sprejme več kot 600 ljudi, so našli prostor tudi tisti pevci,
ki trenutno niso nastopili, in so s ploskanjem bodrili nastopajoče.
Med petimi nastopajočimi zbori, ki so zapeli 20 pesmi, se je do-
mačemu občinstvu najprej predstavil mešani pevski zbor Tovarne
sladkoija Ormož, ki ga vodi Greta Glatz. Sledila sta dva zbora DPD
Svoboda iz Ormoža — ženski pevski zbor, ki ga vodi Jože Barin—Tu-
rica, in moški, ki ga vodi Stanko Pšak. Občinstvo so navdušile pevke
ženskega pevskega zbora DPD Svoboda iz Ptuja, ki ga prav tako vodi
Greta Glatz, revijo pa je sklenil mešani pevski zbor KPD Miklavž pri
Ormožu, ki ga v^i Leon Lah. Revijo je po strokovni plati spremljal
prof. Jože Gregorc.
Vida Topolovec
Dr. Marko Demšar na Ptuju
v četrtek je bila v polni dvora-
ni doma Franca Krambergerja
konvencija ZSMS — liberalne
stranke. Na prireditvi so se pred-
stavili kandidat za predsednika
predsedstva doktor Marko Dem-
šar, nosilci posameznih list libe-
ralne stranke Bogomir Vaupotič,
Jože Božo Glazer in Milan Cu-
ček ter predsednik slovenskih li-
beralcev Jožef Školč.
Dr. Marko Demšar je pozdra-
vil vse Ptujčanke in Ptujčane.
Dva dni zapored je obiskal kraje,
kjer je pred leti živel. V sredo je
sodeloval na manifestaciji libe-
ralne stranke, da se zgradi avto-
cesta Celje—Ljubljana. V četrtek
si je ogledal novosti v zavodu dr.
Marjana Borštneija v Dornavi (o
tem poročamo posebej). V nago-
voru zbranim je povedal, da je
na poti zaradi svojega prepriča-
nja, da v Sloveniji ne sme biti
odročnih krajev in zapostavlje-
nih predelov. Vsem, ki so na vo-
lilnih listah, je zaželel veliko
uspehov pri delu, izrazil pa je še
svojo željo, da bi bili najboljši ti-
sti, ki so na listi ZSMS — liberal-
ne stranke.
Večkrat so predsedniškega
kandidata že vprašali, kaj bo na-
redil najprej, & bo izvoljen. Ta-
kole je odgovoril na to vprašanje
dr. Marko Demšar: »Najprej bi
povedal, da sem ponosen, ker
sem izvoljen na prvih svobodnih
volitvah po vojni, potem bi pove-
dal, da sem ponosen, ker je Slo-
venija takšna, kot je, kot tretje pa
bi zavihal rokave, da bi vsi vide-
li, da ne skrivam v njih čarovnih
pripomočkov; z zavihanimi ro-
kami pa se tudi bolje dela.«
Bogomir Vaupotič, kandidat
ptujskih liberalcev za republiški
družbenopolitični zbor, je govo-
ril o preteklosti, o prvenstvu slo-
venske mladine pri prediranju zi-
du na poti k demokraciji in svo-
bodnim volitvam. Zavzel se je za
napredno Slovenije znotraj kon-
federativne Jugoslavije in znotraj
Evrope.
Milan Čuček, kandidat za
zbor občin, je poudaril, da se bo-
do zavzemali za nadaljevanje de-
la, ki so ga začeli. Povedal je, da
ne obljubljajo veliko, obljubljajo
pa več reda, svobode in dela, kar
je za liberalce pogoj za rešitev si-
tuacije, v kateri smo tako v Slo-
veniji kot v Jugoslaviji. Govoril
je tudi o Halozah in tamkajš-
njem človeku, ki ga je družba iz-
črpavala dolga leta, sam pa je
ostal odrezan od sveta, brez
ustreznih cest, telefona in pogo-
sto tudi elektrike. Tem ljudem li-
beralci obljubljajo več pozorno-
sti.
Jože Božo Glazer, nosilec ob-
činske liste DPZ, je govoril o
znanju, ki ga premalo izkorišča-
mo in ga ne jemljemo niti tam,
kjer ga imamo. Zato se bodo
kandidati liberalne stranke v
družbenopolitičnem zboru zav-
zemali za večje vrednotenje in iz-
koriščanje znanja ter za odpira-
nje v širši prostor na tem področ-
ju.
Jožef Školč, predsednik slo-
venskih liberalcev, je opozoril na
problem Kosova, saj, kot je po-
vedal, ob stvareh, ki se dogajajo
tam, človek ne more ostati brez-
brižen. Izrazil je željo, da bi
stranka, ki jo vodi, ohranila sen-
zibilnost tako za majhne kot veli-
ke probleme ljudi in da jih bo re-
ševala, kjer se bodo problemi po-
javili.
MS
Zbor liberalcev v domu Franca Krambergerja. (Posnetek: M. Ozmec.)
Cegnarjeva deveta
v petek, soboto in nedeljo je v Mariboru v dvorani Tabor pote-
kalo državno pionirsko prvenstvo v namiznem tenisu. Nastopilo je 48
najboljših pionirjev in 32 najboljših pionirk, ki so si pravico nastopa
priborili na republiških prvenstvih. Iz namiznoteniškega kluba Peto-
via so nastopili Urh Strašek, Nino Križe, Mateja Cegnar in Petra
Mlakar. Strašek je v svoji predtekmovalni skupini zmagal dvakrat in
osvojil četrto mesto. Za uvrstitev med 16 najboljših bi moral biti bolj
borben, kar je pokazal Križe, ki mu je ta uvrstitev usi>ela, v finalni
skupini pa je potem osvojil 1L mesto. Podobno kot za Urh^ ki je si-
cer še mlajši pionir, velja tudi za Mlakarjevo, ki je bila v svoji skupini
zadnja. Presenetila pa je Cegnaijevo z osvojitvijo devetega mesta.
Kljub temu pa si vsi štiije zaslužijo pohvalo, saj je dosežek že uvrsti-
tev na državno prvenstvo. Toliko udeležencev niso imeli niti centri s
profesionalnimi treneiji in svojimi dvoranami, kar vse manjka v Ptu-
ju.
1. k.
Odlični mladi judoisti
V	soboto in nedeljo so imeli mladi judoisti republiško prvenstvo. V soboto
se je v Lendavi zbralo 180 pioniijev iz 25 klubov. Naši tekmovalci so bili znova
uspešni. Republiški prvak je postal Marko Petek iz Gorišnice, drugi mesti sta
osvojila Žan Horvat iz Gorišnice in Sebastijan Kolednik iz Drave, tretji pa Ptuj-
čana Dejan Vogrinec in Nikola Seničič. Peta mesta pa so v svojih kategorijah
osvojili Gorišničani Aleš Kvar, Tadej Žnidarič, Rene Brodnjak in Andrej Geč
ter ftujčana Egon Predikaka in Matej Gregorec.
V	nedeljo pa je bilo v Slovenski Bistrici še republiško prvenstvo za mlajše
mladince. Nastopilo je 106 tekmovalcev iz 22 klubov. Naši so bili tudi v tej sta-
rostni kategoriji uspešni. Brez prave konkurence je republiški naslov osvojil
Damjan Petek iz Gorišnice, s prvim mestom pa je presenetil njegov klubski to-
variš Vlado Muhič. Drugi mesti sta si priborila Marko Petek in Zdravko Erha-
tič, oba iz Gorišnice, tretji pa Ptujčan Boštjan Dobovišek in Drago Cvetko iz
Gorišnice. Peta mesta so osvojili Peter Hameršek in Boris Petek iz Gorišnice ter
Gorazd Sagadin iz Ptuja. Največ uspeha so sicer imeli mladi tekmovalci Impo-
la, Gorišnica pa je druga.
1. k. in M. Petek
Leto: XXVI Ptuj. 29. marec 1990 Številka: H
VSEBINA:
KRAJEVNE SKUPNOSTI
39. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinansiranje srednjero- '♦O- »referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka /h
čnegli plana krajevne skupnosti v letih 1990-1995 za Izgradnjo kimu. ^^ ^ ^^ '
nalnih in drugih objektov na območju KS Vitomarci J® "" ^ "^deljo l«/j-iyyu
39.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku
(Uradni list SRS 3/73 in 17/83), 8. člena Zakona o re-
ferendumu (Uradni list SRS št. 23/77). 49. člena Sta-
tuta krajevne skupnosti Vitomarci in izida referendu-
ma z dne 18/3-1990 je skupSčina KS Vitomarci na
svoji seji 18/3-1990 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinansiranje
srednjeročnega plana krajevne skupnosti v letih
1990—1995 za Izgradnjo komunalnih in drugih objek-
tov na območju KS Vitomarci.
1. člen
Na podlagi odločitve krajanov na referendumu,
dne 18/.^-1990 se uvede samoprispevek v denarju na
območju celotne krajevne skupnosti Vitomarci. ki ob-
sega naslednja naselja: Drbetinci, Gibina. Hvaletinci.
Novinci. Rjavci. Slavšina in Vitomarci.
2: člen
Samoprispevek se uvede za dobo 1/4-1990 do
31/3-1995
3.	člen
Zavezanci za samoprispevek so krajani, ki imajo
stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti
Vitomarci. odnosno. ki si bodo stalno prebivališče
pridobili v času, ko bo trajal samoprispevek.
4.	člen
Samoprispevek v denarju se uvede;
—	občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega
razmerja oz. nadomestila po stopnji 1.5% od neto
osebnega dohodka;
~ občani, ki imajo dohodke od kmetijske dejav-
nosti po stopnji 5 % od letnega katastrskega dohod-
ka;
—	zavezanci, ki prejemajo pokojnino, ki je višja
od pokojnine z varstveijim dodatkom po stopnji 1 %
od izplačane pokojnine v mesecu;
—	za zavezance, ki imajo dohodke od samostojne-
ga opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti
ali intelektualnih storitev oz. nadomestil, po stopnji
2 % od osebnega dohodka in ostanka čistega dohod-
ka. Za zavezance, ki plačujejo davek v paviSalnem
znesku po stopnji 4 % od odmerjenega davka.
—	občani, ki so na delu v tujini plačajo 1.5% od
povprečnega letnega osebnega dohodka v SRS.
Samoprispevek v delu:
—	vsak za delo zmožen krajan en delovni dan na
leto razen zavezancev, ki so po 12. členu Zakona o sa-
moprispevku opravičeni.
V kolikor zavezanec ne opravi delovne obveznosti
je dolžan to obveznost poravnati v denarju in sicer v
višini 180.00 din. ki pa se letno valorizira v skladu z
ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu.
5.	člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od socialnih
podpor, invalidnine, in pokojnine z varstvenim do-
datkom. od otroškega dodatka, štipendij, nagrad
učencev usmerjenega izobraževanja in Študentov ter
dohodkov za katere velja oprostitev po zakonu.
6, člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinansiranje
naslednjih komunalnih in drugih objektov:
—	50% zbranih sredstev za modernizacijo 3.5 KM
lokalnih in krajevnih cest v dolžini 3 KM;
—	15%zbranih sredstev za izgradnjo telefonije in
javne razsvetljave;
—	10% zbranih sredstev za izgradnjo vodovoda
Vitomarci;
—	10% zbranih sredstev za vzdrževanje krajevnih
cest;
—	10 % zbranih sredstev za sofinansiranje funkcio-
nalnih izdatkov KS ter za vzdrževanje osnovnih sred-
stev ;
—	5 % zbranih sredstev za sofinansiranje vzdrževa-
nje cerkve sv. Andraža in dru.^tva; -
—	zgoraj navedena namenska sredstva se lahko tu-
di preusmerijo s sklepom zborov krajanov ali skupšči-
ne KS,
7, člen
Samoprispevek od osebnega dohodka in nadome-
stil iz delovnega razmerja ter pokojnin obračunava in
odteguje izplačevalec osebnega dohodka oz. pokoj-
nin od izplačil in ga nakazuje na račun pri SDK Ptuj
št, 52400-842-041-82266 krajevne skupnosti Vitomar-
ci,
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani in se ukvar-
jajo z osebnim delom v kmetijstvu, obrti ali drugi go-
spodarski dejavnosti in intelektualnih storitvah od-
merja in pobira Uprava za družbene prihodke SO
Ptuj v imenu KS Vitomarci,
Delavci, ki so na začasnem delu v tujini nakazujejo
samoprispevek na račun pri SDK Ptuj St.
52400-842-041-82266 krajevne skupnosti Vitomarci in
sicer do 30/6 tekočega leta,
8.	člen
Za zbiranje in izvajanje del. ki se bodo finansirale z
zbranimi sredstvi krajevnega samoprispevka odgovar-
ja svet KS Vitomarci, ki poroča o uporabi sredstev
vsako leto na zborih krajanov in na seji skupSčine KS.
Svet je odgovoren, da se zbrana sredstva krajevnega
samoprispevka strogo namensko uporablja za izved-
bo programa za katerega je bil uveden krajevni samo-
prispevek,
9.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti
plačila v roku iz drugega in tretjega člena tega sklepa
se bo krajevni samoprispevek izterjal po predpisih za
izterjavo prispevkov in davkov občanov.
10.	člen
Nadzor o pravilnosti in doslednosti izvajanja tega
sklepa opravlja odbor samoupravne kontrole in druž-
benega nadzora krajevne skupnosti Vitomarci. ki ob
ugotovitvah poroča na zborih krajanov in sejah skup-
ščine krajevne skupnosti.
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož—Ptuj,
Vitomarci 19/3-1990
Predsednik skupSčine KS:
Čuček Milena. 1. r,
40.
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in dru
gih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS 4t
23/77) daje volilna komisija Krajevne skupnosti Vito
marci
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispev
ka za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na ob
močju Krajevne skupnosti Vitomarci, ki Je bil v nedelj)
18/3-1990.
1.	člen
Komisija je ugotovila, da je s sklepom skupSčine
KS Vitomarci z dne 18/2-1990 razpisan referendurt
za uvedbo krajevnega samoprispevka za celotno ob
močje krajevne skupnosti in sicer za srednjeročno ob
dobje 1/4-1990 do 31/3-1996 za izgradnjo komunal
nih in drugih objektov. Sklep je bil objavljen v Urad
nem vestniku občin Ormož—Ptuj St, 4/90,
2.	člen
Volilna komisija Krajevne skupnosti Vitomarci jt
na podlagi pregleda celotnega gradiva preverila /ako^
nitost referenduma in ugotovila, daje bil postopek zii
izvedbo referenduma in sam referendum izveden \
skladu z zakonom ter. da ni bilo nepravilnosti, ki bi
i'' ko vplivale na izid glasovanja.
3.	člen
Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugotovila, di
je izid glasovanja naslednji:
a) v glasovalne sezname je bilo vpisanih 904 glaso
valcev;
b glasovanja seje udeležilo 567 glasovalcev od tegti
je glasovalo:
—	»ZA« uvedbo krajevnega samoprispevka 501
glasovalca.
—	»PROTI« uvedbi krajevnega samoprispevka j«
glasovalo 58 glasovalcev,
—	neveljavnih glasovnic je bilo 7.
c) odsotnost v tujini in JLA je 100 glasovalcev, ki st
glasovanja niso udeležili in se po 21. členu Zakona c
referendumu ne .Štejejo med glasovalne upravičence.
4.	člen
Glede na to volilna komisija ugotavlja, da je bik
na referendumu 567 upravičenih glasovalcev. Od tegii
je na referendumu glasovalo »ZA« uvedbo krajevne
ga samoprispevka 502 glasovalca.
Na podlagi navedenega izida glasovanja komisija \
smislu 21, člena Zakona o referendumu (Uradni lisi
SRS 23/7) ugotavlja, da je na referendumu za uvedbe
krajevnega samoprispevka na območju Krajevnt
skupnosti Vitomarci za srednjeročno obdobje
1/4-1990 do 31/3-1996 uspel, saj se je zanj izrekla ve
čina glasovalnih upravičencev,
Vitomarci. dne 19/3-1990
Pred, volilne komisije
VrSič Ivan. 1, r.
Ur«dnl vestnik občin Ormož In Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, In to v četrtek, Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj i
Tednikom Izdajatelj: Radio - Tednik Ptuj, VoSnjakova 5, Urejuje urednISkI odbor - Odgovorna urednica MARICA FAJT. Sedež uredništva: Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Q2I
Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor
t^EDMIK- marec 1990
OD TU IN TAM — 15
Otroci so naše največje bogastvo
Dan: torek, 20. marca 1990
Kraj: igrišče pred domom učencev
na Piuju
Udeleženci: skupina otrok-stano-
vjlcev doma, dve tako imenovani to-
varišici, naključni opazovalec
Cas: 17.00 ura popoldan
Sedim na klopci pred dijaškim do-
piom in opazujem otroke, ki se veselo
igrajo na soncu; zdi se, kot da so ko-
niaj čakali, da se rešijo svojih vsako-
jnevnih navad in se veselo prepustijo
prihajajoči pomladi.
Najmlajši pogumno delajo svoje
prve korake v življenju in zavistno
opazujejo starejše, ki že znajo tako
imenitno tekati za žogo in se voziti s
kolesom.
Med vsem tem živžavom je tudi
skupina otrok, ki stanuje v domu
učencev na huju, pouk pa obiskujejo
v šoli s prilagojenim programom. Prvi
hip se ne razlikujejo od drugih otrok.
Ce pa bolje pogledaš, opaziš ogrom-
ne razlike. Otroci so zamazani, raztr-
gani, premalo oblečeni za ta letni čas.
Najmlajšega med njimi so slekli sko-
raj do golega in sedaj ga vlečejo po
mrzli zemlji. Pomislim, da bi ti otroci
vendarle morali imeti nekje svojega
vzgojitelja, ki bi znal pravilno usmer-
jati njihovo veliko energijo in skrbeti
za njihovo zdravje. Po z!elo natan-
čnem opazovanju ugotovim, da ti
otroci imajo s seboj celo dve »tovari-
šici«, ki sedita na klopci nekoliko
vstran od njih. Obe sta urejeni, kot iz
butika, veselo puhata dim v zrak, skrb
za otroke jima je deveta briga. Med-
tem ko se njihovi varovanci napol go-
li in razcapani podijo okrog, onidve
verjetno razpravljata o tem, da je ka-
va v Metroju boljša in cenejša kot pri
Berti.
Postanem besen.
Gospe vzgojiteljci sta za svoje delo
plačani, dobita celo dodatek za težav-
nostno delo, obe morata imeti vzgojni
program, po katerem bi morali delati,
in skoraj ne verjamem, da je v tem
programu zajeta tudi ena ura klepeta,
sončenja in kajenja na svežem zraku.
Potem postanem žalosten.
Ti otroci so v življenju prikrajšani
za vse, niso si sami iskali takšnega ži-
vljenja, niso si sami iskali svojih tova-
rišic in niso si zbrali sami tega sveta
in te družbe. Lahko pa jim družba vr-
ne vsaj nekaj iskric v oči na ta način,
da jim da takšne vzpjiteljice, ki jih
bodo imele rade, ki jim bodo obrisale
zamazane roke in smrkav nos. Vzgoji-
teljice, ki bodo znale vsaj nekaj otro-
ških iger z žogo in ne bodo zrle skozi
njih, kot da bi bili z drugega planeta.
Potem postanem obupan.
Kaj smo res postali takšni, da nam
ni več mar za mala dragocena bitja, ki
so res nekoliko drugačna in živijo v
nekoliko svojem svetu, kaj jim res ni-
smo možni dati vsaj malo srca in lju-
bezni? Ce imajo brezizrazne in nevid-
ne gospe vzpjiteljice, kaj potem lah-
ko pričakujejo ti otroci od ostale
družbe? Verjetno nič dobrega.
Lep dan se je tako končal z gren-
kobnim okusom. Ko sem odhajal,
sem pomislil: delo vzgojiteljice je res
lepo, naporno in odgovorno. Samo
takšno je le tisto delo, ki se pošteno
opravi, mar ne?
prof. Brane Rokavec
ARHIV JE STAR ŽE PETINTRIDESET LET
Zgodovinski spomin Ptuja
Zgodovinski arhiv v Ptuju je 24. marca praznoval 35 let obstoja. O jubileju
je ravnatelj Ivan Lovrenčič povedal: »Za delovno organizacijo, ki hrani 500 in
več let staro gradivo, je 35 let kratek čas, ni kakšen poseben jubilej. Ob obletnici
pa smo povabili nekdanje delavce arhiva in druge ter pripravili pogovor o tem,
kaj smo vendarle dosegli v teh letih. Skupaj smo ocenili naša prizadevanja, da
je arhiv danes takšen, kot je, pa tudi kakšne so naše naloge v prihodnjih letih.«
Ptujski arhiv ima v slovenskem prostoru v tej dejavnosti posebno mesto.
Ustanovljen je bil predvsem zaradi izredno pomembnega gradiva, ki ga hrani.
To pa so predvsem urbarji gospoščine Hrastovec. Ti urbarji bodo letos izšli v
posebni publikaciji. V njej bo vsak urbar tehnično obdelan in strokovno zapi-
san s prevodi nekdanjih imen v imena, ki jih uporabljamo danes. Publikacija ne
bo pomembna zgolj za slovenski prostor, ampak tudi širše, saj gre za gradivo, s
katerim se lahko le redki pohvalijo. Gre namreč za obdobje 300 let in ohranjeni
so skoraj vsi urbarji tega obdobja za posest gospoščine Hrastovec. Gre za nena-
domestljiv zgodovinski vir za raziskovanje preteklosti srednjega dela Sloven-
skih goric, ko se nam razkrivajo kmetijstvo tistega obdobja, način življenja, šte-
vilo prebivalcev in mnogi drugi podatki.
OBČNI ZBOR ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA V PTUJU
Spoštovanje naše preteklosti
Usposabljanje članov zgodovinskega društva z organiziranjem poučnih
ekskurzij in strokovnih predavanj, spodbujanje ustvarjalnosti in pridobiva-
nje novih članov so najpomembnejše naloge, ki si jih je Zgodovinsko društvo
Ptuj začrtalo tudi za letošnje leto. h temu so dodali še priprave na izdajo še-
stega Ptujskega zbornika, ki naj bi izšel v letu 1993, ko bo Zgodovinsko
društvo Ptuj slavilo lOO-letnico svojega delovanja. To je glavna vsebina let-
nega občnega zbora, kije bil v petek, 23. marca v ptujskem Domu učencev.
Po izvolitvi organov zbora je pred-
sednik društva prof. Bojan Terbuc
poročal o delu v letu 1989. Vse načr-
tovane naloge so bile opravljene. Fi-
nančno poročilo je pokazalo, da je
društvo dobro poslovalo, poročilo
nadzornega odbora pa potrdilo, da je
bilo delovanje pravilno. Zato tudi o
teh poročilih ni bilo bistvene razpra-
ve.
Bolj se je razprava razživela o pro-
gramu dela z novimi predlogi in po-
budami. Pooblastili so izvršni odbor,
da vse pobude preuči in jih vključi v
program za letošnje leto, česar pa le-
tos ne bo možno uresničiti, naj vklju-
čijo v program za prihodnje leto.
Soglasno so tudi sklenili, da bo od-
slej članarina 50 din letno na člana.
Trenutno ima Zgodovinsko društvo
Ptuj okoli 240 članov. Dobra petina
teh je prišla na občni zbor. Pogrešali
pa so predvsem člane iz Pokrajinske-
ga muzeja Ptuj, saj je dejavnost dru-
štva močno povezana z muzejsko de-
javnostjo, zlasti še priprave na jubilej.
Ob koncu občnega zbora je pred-
sednik čestital Milojki Aličevi ob
30-letnici članstva v društvu, Adalber-
tu Slekovcu pa ob 40-letnici članstva
m 80-letnici rojstva!
V strokovnem delu občnega zbora
je učitelj zgodovine Franc Golob, ki
je v prostoru občnega zbora pripravil
tudi zanimivo razstavo razglednic
Ptuja, govoril o 120-letni zpdovini
•nastanka in razvoja dopisnic, pred-
hodnic razglednic, ki so jim ob koncu
prejšnjega in v začetku tega stoletja
posvečali mnogo večjo skrb kot da-
nes. Za vsakogar poučno in zanimivo
predavanje. Po njem so si navzoči še s
toliko večjim zanimanjem ogledali
razstavo in se nazadnje zadržali še na
tovariškem srečanju. Občnega zbora
se je udeležil tudi častni član zgodo-
vinskega društva pisatelj Ivan Potrč z
ženo Branko Jurca.	pp
ZEMUA SKRIVA, ARHEOLOG ODKRIVA
Stoji, stoji
mestni stolp
Po obnovi ptujskega mestnega stolpa so arheologi pogledali še pod
stolp; že pod tlakom so bili ostanki rimskih stavb, odkrili so tudi
zgodnje srednjeveške ostanke stavb, našli črepinje, keramiko in
novce
Arheološka skupina Zavoda
za naravno in kulturno dediščino
Maribor že od decembra lani ra-
ziskuje v ptujskem mestnem stol-
pu in okrog njega. Tako kot je že
navada v Ptuju, vsak poseg v
zemljo odkrije kaj novega, raz-
krije kaj več o zgodovini tega
ozemlja, ki je bilo naseljeno že
pred našim štetjem. Prvi mestni
stolp je na mestu, kjer je še da-
nes, stal že v štirinajstem stole-
tju, vendar se ni ohranil. Ta, ki
ga danes občudujem, je iz šest-
najstega stoletja.
Arheolog Ivan Tušek o izko-
pavanjih pravi: »Ko se je pričel
okrog stolpa polagati valjanec za
strelovod, smo morali arheologi
poseči v zemljo in pričeli smo že
lani z zaščitnimi izkopavanji, saj
so delavci pri izkopu naleteli na
ostanke stavb. Gre za to, da ugo-
tovimo gradbene faze in ugotovi-
mo, kam se vsi ti temelji navezu-
jejo in kaj pomenijo. Nekateri
od najdenih zidov so kot nekak-
šni podporniki, predvsem na vo-
galih stolpa, drugi zidovi, ki jih
nismo mogli takoj opredeliti, so
v različnih gradbenih fazah. Na-
leteli smo na poznorimske grad-
bene ostanke. V notranjosti stol-
pa nas je predvsem zanimala
Vzhodna, južna in severna stena,
ker so tukaj temelji dokaj dobro
ohranjeni. Tako smo ugotovili,
da je še posebej zahodna stran,
l^i je bila grajena na plazečem te-
'^enu, morala biti temeljena glo-
^'Ije, tudi do globine 2,4 metre,
f>a vzhodni in severni strani pa
so temelji precej nižji. Zlasti na
Vzhodni strani, kjer se predvide-
la, da naj bi bil vhod v stolp iz
štirinajstega stoletja; tam so te-
'^elji le do globine 80 centime-
trov. Računati pa je treba, da ti
temelji stojijo na starejših mo-
čnejših temeljih, ki jih znotraj ni
■"avno videti, je pa na tem prosto-
ogromna teža, saj so zidovi sa-
mega stolpa debeli tri in nekateri
celo več metrov.«
Vse, kar so doslej arheologi
odkrili, vedenja o samem stolpu
ne spreminja, spreminja pa vede-
nje o samem prostoru, kjer stoji-
ta mestni stolp in proštija.
Najbrž v osemnajstem stoletju je
bilo s tega mesta posnetega
ogromno terena, saj so arheologi
odkrili najstarejše najdbe tako
rekoč takoj, ko so odstranili tla-
kovano površino okrog stolpa.
Takoj pod tlakom so odkrili
ostanke rimskih stavb, enega od
temeljev so našli tudi v notranjo-
sti stolpa v smeri sever jug, na-
dalje zgodnjesrednjeveške in tu-
di kasnejše srednjeveške stavbe,
za katere doslej še niso imeli po-
datkov. To pa pomeni, da bodo
lahko povezali ne samo rimske
ostaline, ampak tudi srednjeve-
ške in mogoče celo določili, kam
spadajo in v katera obdobja se-
gajo gradbene faze, katerih ele-
mente so odkrili. Dokončne be-
.sede pa v tem trenutku še ni mo-
goče reči. Proti jugu in zahodu se
pojavlja rimska kulturna plast, v
kateri so našli predmete in ostan-
ke zidov. Žal pa je prav na tem
mestu teren bil že velikokrat pre-
kopan in je tudi močno poškodo-
van. Rimski novci, ki so jih našli'
na tem prostoru, govorijo o tem,
daje bilo tu življenje ali pa je na-
stajalo že v drugi polovici prvega
stoletja. Najden je bil namreč
bronasti, novec rimskega cesarja
Vespazijana, ki je bil prav v Ptu-
ju izvoljen za cesarja. Najdena
sta bila tudi dva srednjeveška
novca in keramika iz tega obdob-
ja. Na vzhodnem delu izkopa so
odkrili jamo, v kateri so prazgo-
dovinski ostanki keramike, ki ka-
žejo na to, da je bila tukaj pose-
litvena faza že nekje v bronasti
dobi.
Kaj razkrivajo arheološka iz-
kopavanja na prostoru okrog
stolpa in nedaleč vstran na grad-
bišču Zlatega noja? Ivan Tušek
je menil: »Seveda daje vse sku-
paj nov pogled na ta prostor.
Poudariti je treba, da v tem pro-
storu na dvoriščih arheologi tako
rekoč nismo bili prisotni, pa
najbrž tudi ne najbolj dobrodo-
šli. Prav posegi na dvorišče Zla-
tega noja pa so nam razkrili, da
poselitvena obdobja na tem pro-
storu niso samo v času bronaste
dobe, ampak tradicija posega še
precej nazaj. V nekaterih jamah
smo namreč našli tudi eneolitsko
keramiko. Žal pa so številni po-
segi na mestnem področju skoraj
povsem uničili kulturno plast.
Na osnovi tega, kar je ostalo, po-
skušamo vse skupaj povezati, to
pa daje nov pogled in v nekem
smislu spreminja zgodovino tega
prostora. Z gotovostjo lahko tr-
dimo, da je bil ta prostor pose-
ljen že v prazgodovini, da se je
naselbina terasasto spuščala po
grajskem hribu navzdol do da-
našnje Prešernove ulice in naprej
do Drave. Doslej je namreč ve-
ljalo, daje bil v prazgodovini na-
seljen le sam vrh grajskega hri-
ba.«
Tokrat naj bi arheologi nekaj
tega, kar so našli, prezentirali na
kraju samem. V notranjosti stol-
pa bodo predstavili samo južno
steno in na njej prikazali gradbe-
ne faze, dopolnjene s slikovno
dokumentacijo. Okrog stolpa pa
bodo v tlaku prikazali temelje
najstarejših stavb, ki so jih na
tem prostoru našli, predvsem iz
rimskega časa in zgodnjega sred-
njega veka.
NaV
Ivan Tušek: »Ta prostor je bil že velikokrat prekopan, zato so najdbe
zelo, zelo uničene — žal...«
Ostanki zidov rimskih in srednjeveških stavb.
TEATER III GLEOAUŠČA DPD SVOBODA PTUJ
Ujetniki svobode
v abonmaju
Nocoj ob 19.30 bodo abonenti ptujskega gledališča videli delo
Eimila Filipčiča Ujetniki svobode v izvedbi Teatra III gledališča DPD
Svoboda iHuj. Gre za izredno uspelo predstavo mladih igralcev. Reži-
serka Branka Bezeljak-Glazer je uspela narediti predstavo, kakršne v
ptujskem gledališču z amaterji še nismo videli. Teater III bo zastopal
ptujsko občino tudi na območnem srečanju gledaliških skupin seve-
rovzhodne Slovenije v Gornji Radgoni. Predstava je za abonma in iz-
ven.
NaV
Prizor iz Ujetnikov svobode.
(Foto: Langerhoic.)
Gledališče je mladim na
široko odprlo vrata
Tradicija gledališča je v ptujski občini živa, in kar je najbolj raz-
veseljivo, vedno več je mladih, ki jih mika Talijin hram. Gre seveda
za ljubiteljsko dejavnost, kar prinaša s seboj tudi vzpone in padce pri
kakovosti. Levji delež, da se na odrih po ptujski občini še kaj dogaja,
pa imajo seveda mentorji, običajno učitelji, ki jim ni žal velikega šte-
vila ur, ki jih preživijo z mladimi. ,
Občinsko srečanje otroških in odraslih gledaliških skupin je mi-
mo. Najboljši so in še bodo aprila nastopili na območnih srečanjih.
Območno srečanje otroških gledaliških skupin Naša beseda je bilo
27. marca v občini Ljutomer. Nastopilo je pet skupin iz severovzhod-
ne Slovenije, med njimi kar dve iz ptujske občine. Otroška gledališka
skupina STOPINJE DPD Svoboda Ptuj seje predstavila z igrico Noč,
ko je posijalo sonce Vike Grobovšek in v režiji Branke Bezeljak-Gla-
zer. Skupina osnovne šole Videm pri Ptuju je predstavila pod mentor-
skim vodstvom Marije Cernila delo Toneta Partljiča Taki ste, taki
smo.
Teater III gledališča Delavskega prosvetnega društva Svoboda
Ptuj pa bo zastopal ptujsko občino na območnem srečanju odraslih
gledaliških skupin, ki bo 8., 9. in 10. aprila v Gornji Radgoni. Nasto-
pilo bo sedem skupin iz severovzhodne Slovenije. Ptujčani bodo na-
stopili z delom Emila Filipčiča Ujetniki svobode v režiji Branke Beze-
Ijak-Glazer.
NaV
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE - IZJAVA ŠT. 425
Imate petdeset par?
»Zadnjič sem v trgovini slišal, da je blagajničarka vprašala: >AIi
mogoče imate petdeset para?< Ah ni para samostalnik, ki sodi v prvo
žensko sklanjatev in se v množini sklanja kot npr. lipe, torej pare, par,
param, pare, pri parah, s parami. Blagajničarkino vprašanje bi bilo
pravilno, če bi rekla: >Ali mogoče imate petdeset par?< Odkod napa-
čni način sklanjanja?«
M. J. iz Ljubljane
Kot ste pravilno ugotovili, je v slovenščini drugi sklon množine
samostalnika para par, torej dvajset, petdeset par; tako kot pet omar,
kitar, in ne pet omara, kitara. Rodilnik para (npr. vse skupaj ni vred-
no pet para) je iz srbohrvaščine. Napaka je stara in, kot kaže, trdo-
vratna, saj se je takoj ob ponovni uporabi par spet pojavila. Nanjo
opozarja že Breznik-Ramovšev Pravopis (Ljubljana 1935, Ljubljana
1937), ki pri samostalniku para posebej navaja zgled 25 par. Da je
sklanjanje petdeset para nepravilno, izrecno opozarjata obe povojni
izdaji Slovenskega pravopisa, kjer je napačno sklanjanje označeno s
križcem ali krožcem: 50 par (^para) oziroma 50 par (°para). Še dolo-
čnejši je bil Stanko Bunc v Jezikovnem svetovalcu (Kranj 1951), ki na-
vaja napačne primere v koloni slabo, pravilne pa v koloni dobro: 50
para, dobro: 50 par.
Napačni množmski rodilnik pa se kljub zavračanju jezikoslovcev
pojavlja ne samo v govoru, ampak tudi v pisani besedi. Leta 1980 smo
npr. prebrali: »Poleg tega bodo trgovini za sortiranje steklenic prizna-
le še 25 para, za steklenice, težje od 0,7 I, oziroma 15 para za manjše.«
Napaka se lahko pojavi tudi pri bolj veščih piscih. Pavle Zidar v delu
Pišem knjigo zapiše: »Mislil si reči petdeset para.« (Treba je seveda
pripomniti, da leposlovni ustvarjalec lahko uporabi tako sklanjanje
kot stilno sredstvo). Primerov bi lahko navedli še več, zlasti pogosta
pa je ta napaka v govoru.
O napačnem množinskem rodilniku besede para je pisal leta
1981 tudi Janez Gradišnik v Večeru: »Vsem..., ki pišejo tako, pa
mnogim Slovencem, ki tako govorijo, priporočam, naj si ogledajo naš
>rumeni< drobiž. Na vsakem teh kovancev bodo našli okoli številke
venec napisov v štirih jezikih (ali pisavah), da lahko izbirajo eden
med njimi se glasi PAR, kaj pa, če je ta slovenski?« Od kod srbohrva-
ška končnica množinskega rodilnika? In zakaj samo rodilnika?
Paro smo si izposodili iz turškega besednega zaklada, Turki pa
sojo naredili iz arabske besede bara, kar pomeni srebro (tako Klaičev
Rječnik stranih riječi, Zagreb 1978). Para je bila drobiž v stari Srbiji
od leta 1868, v kraljevini SHS, v stari in novi Jugoslaviji.
Gradišnikov nasvet, naj se Slovenci ravnajo po napisu na kovan-
cu, je bil načelno pravilen, vendar... Dr. Peter Kos iz Narodnega
muzeja v Ljubljani je na našo prošnjo pregledal kovance: dvajset let
po drugi vojni je bil na parah samo srbohrvaški (sicer latinični) napis
50 para, šele od leta 1965 je njihova vrednost zapisana v štirih jugo-
slovanskih jezikih, torej tudi slovensko 50 par.
Rodilnik para namesto par ima torej zgodovinske vzroke, čisto
nesmiselno pa bi bilo ta tujek še naprej uporabljati. Treba bi bilo le
za petdeset par več znanja in skrbnosti.
16 - TV SPOREDI
29. marec 1990 - TEDNIK
TEDNIK	^^^^
ZA RAZVEDRILO - 17
18 — OD TU IN TAM
29. marec 1990 - TEDNIK
ROKOMET
Drava druga v republiki!
Članom Ormoža v soboto ni uspelo
premagati ekipe iz Ajdovščine. 2iačc-
tek tekme v Veliki Nedelji je za Or-
možane veliko obetal, saj so povedii s
4 : 2. To pa vse, kar jim je dobrega
uspelo. Gostje so namreč v nadaljeva-
nju prevzeli vse niti v svoje roke, pol-
čas dobili s 13 : 8, v drugem delu pa
vodili že s sedmimi goli prednosti.
Domačinom je proti koncu po zaslugi
mlajših igralcev uspelo poraz le omi-
liti. Ormožani so slabo igrali v obram-
bi (razen vratarjev), premalo strpno v
napadu, v obup pa jih je spravljal tu-
di odlični vratar Prin6č. Končni re-
zultat je bil 25 : 21 za Ajdovščino. V
domači ekipi sta |X) šest zadetkov do-
segla Šandor in Alan Potočnjak, pri
gostih pa je odločilni Kovšca v polno
zadel kar devetkrat.
Članice Drave pa so v prvem spo-
mladanskem kolu igrale 20 : 20 v No-^
vem Mestu z domačo ekipo IM V.
Tekma je bila borbena in trda, Ptuj-
čanke pa so si točko priborile popol-
noma zasluženo. Tudi tokrat se je iz-
kazala Katica Mumlek, ki je dosegla
10 zadetkov, Podpadčeva pa jih je da-
la 5.
Izjemen dosežek pa je uspel starej,
šim pionirjem Drave, ki so v finalu
republiškega prvenstva, bilo je v so-
boto v Ljubljani, osvojili drugo me-
sto, do republiškega naslova pa jih je
delil le en samcat zadetek. Kljub te.
mu pa so dosegli največji uspeh ptuj.
sk(^a pionirskega rokometa, zato si
vsi igralci in trener Peklar zaslužijo
pohvalo. V prvem srečanju so mladi
Ptujčani s 14 : 15 izgubili z Inlesom,
nato igrali 17 :17 s Celjani in v zadnji
tekmi z 18 :13 premagali domači Slo-
van. Republiški naslov so osvojili
mladi Celjani. Najboljši strelec finala
je bil član Drave Renato Vugrinec.
Ekipo viceprvakov sestavljajo: Ov-
čar, Vugrinec, Rampre, Kotar, Brez-
nik, Šmigoc, Pisar, Šoštarič, Lešnik,
Kolar, Belšak, Kolednik, Šeruga in
Belič.
V	soboto popoldan se bodo članice
Drave v dvorani Center pomerile z
Olimpijo iz Ljubljane (ob 18. uri), Or-
mož pa gostuje v Izoli.
I. k.
Odbojkarski pokal
V	petek, 30. marca, se bodo ptujske
odbojkarice v pokalnem srečanju po-
merile z drugo ekipo Palome Branika
iz Maribora. Tekma bo v dvorani
Center s pričetkom ob 17.30.
1. k.
Remija Središča in Drave
V	nedeljo se je začel spomladanski del prvenstva v območnih no-
gometnih ligah. Naša ligaša sta bila uspešna na gostovanju. Središče
je v Celju igralo 1:1 (zadetek je dosegel Rakovec) z domačim Kladi-
varjem, z enakim izidom pa se je v Pekrah končalo srečanje domači-
nov z Dravo (zadetek za Dravo je dosegel Lukas). Središče je po 12.
kolih tretje za Nafto in Kladivarjem, Drava pa deseta. V nedeljo bo v
Središču gostoval Partizan iz Slovenj Gradca, v Ptuju pa mariborski
Kovinar.
V	13. kolu prvenstva v 1. razredu članov MNZ so bili doseženi
naslednji izidi: Aluminij—Gorišnica 1:5, Markovci—Hajdoše, preki-
njeno v 45. minuti pri rezultatu 1:0, Impol Osankarica—Gerečja vas
4:2, Stojnci—Skorba 2:0, Hajdina—Boč 0:2 in Slovenja vas—Prager-
sko 3:0. Vodi Impol Osankarica (20 točk) pred Hočem (19) in Slove-
nje vasjo (17), četrte pa so Hajdoše (16 in tekma manj). V soboto po-
poldan bodo srečanje Gorišnica—Slovenja vas, Pragersko—Hajdina
in Boč—Stojnci, v nedeljo dopoldan pa Skorba—Impol Osankarica,
Gerečja vas—Markovci in Hajdoše—Aluminij.
L k.
TEDNIK - marec 1990
OGLASI IN OBJAVE — 19
LENART ZDAJ • LENART ZDAJ • LENART ZDAJ • LENART ZDAJ • LENART ZDAJ
SPLOŠNI PODATKI O VOLITVAH V OBCINI LENART
Veliko dela na volilni komisiji
Kot določa občinski odlok o volitvah, ima lenar-
ška občina tri zbore s po šestnajst delegati. Za vse
občinske in republiške zbore so na volilno komisijo
dobili 138 prijav; vse kandidate so predlagale stran-
ke ali druge organizacije, niti enega samostojnega
kandidata ne bo na volilnih lističih občine Lenart.
Za zbor združenega dela bodo v Lenartu volili 16
poslancev v osmih krajevnih skupnostih, ki bodo
tokrat tudi volilne enote. V KS Lenart bodo zaradi
velikosti in številčnosti volili tri delegate, v Lokavcu
S*ojo predvolilno konvencijo bodo imeli tudi
Socialdemokrati Lenarta. Predstavili bodo pro-
gram in kandidate. Pri njih bosta gostovala Aa-
drej Zori, predstavnik republišk^a vodstva, in
Sepp Hartiuger, predstavnik SFO Avstrije. Pri-
redite* bo v soboto, .11. marca, ob 10. uri pred
blagovnico Lenart. Radovedneže in pristaše soci-
aldemokratov vabijo. Gostoval bo ansambel Ka-
valirjL
pa zaradi majhnosti le enega, drugim KS pripadata
po dva delegata. Odprtih bo 24 volišč.
Zbor združenega dela se bo določil v 14 volilnih
enotah, v vsaki bodo izvolili po enega delegata, v
Klemosu in Kmetijski zadrugi pa po dva.
V družbenopolitičnem zboru občine bodo volilci
izbirali med petimi [x)polnimi in eno delno listo.
Popolne liste s po šestnajst kandidati so predložile:
Kmečka zveza, ZKS - stranka demokratične pre-
nove, Socialdemokratska stranka. Socialistična zve-
za in ZSMS — liberalna stranka. Štiri delegate za ta
zbor so predlagali še člani Slovenske obrtno-podje-
tniške stranke.
Kot so povedali na volilni komisiji Lenarta, je na
zborih volilcev v tej občini dr. Jože Pučnik zbral
338 glasov, Milan Kučan pa 197.
Na zborih volilcev je kot kandidat za člana slo-
venskega predsedstva dobil največ, kar 339 glasov
Vsi problemi na tem svetu so rešljivi. .\aše ro-
ke, vaše delo. To sta gesli, ki občane Lenarta na
privlačnih rumenih letakih vabita, naj se obrnejo
na tamkajšnji Mladinski servis.
Prostore imajo v ISikovi 9, delajo pa vsak po-
nedeljek, sredo in petek. Ponujajo pomoč pri go-
spodinjskih in kmečkih opravilih, pomoč trgov-
cem in gostilničarjem ter podjetnikom, pa tudi in-
štrukcije za učence osnovnih in srednjih šol ter "
inanje, ki pride prav pri prostočasnih dejavnostih t,
v šolah.
Dolgoročno se namerava Mladinski servis osa-
mosvojiti in prevzeti posredovanje dela tudi za ti-
ste, ki so brezposelni. Postati namerava torej
pravo samostojno podjetje — servis za posredova- a
nje dela.	i
Ivan Oman, naslednji je po številu glasov bil dr. Di-
mitrij Rupel s 196 glasovi, sledila sta Franc Miklav-
čič in dr. Dušan Plut.
Program lenarških komunistov
v dosedanjem razvoju občine so si v Zvezi komunistov Slovenije - stranki
demokratične prenove prizadevali čim hitreje priti iz zaostalosti, ki jo simboli-
rajo težko dostopni domovi, slabe cestne povezave, pomanjkljiva oskrba z vo-
do, slabe elektrike in telefonske povezave, problemi v šolstvu, zdravstvu in so-
cialni zaščiti, pomanjkanje delovnih mest itd.
V programu so komunisti zapisali, da so doslej zgradili primeme šolske
prostore, vrtec, asfaltne povezave, gramozirali so ceste, večini so zagotovili pit-
no vodo, osnovno zdravstveno zaščito, preskrbo in skoraj 2000 delovnih mest. V
programu so zatrdili: »Kar smo obljubili, smo tudi naredili.« Zase v programu
pravijo, da so bili pobudniki in nosilci novih idej in so jih uspeli uresničiti zato,
ker so postale last in vodilo vseh, ki so želeli hitrejši in skladen razvoj občine.
V programu obljubljajo nova delovna mesta; kot piše, so ustvarjene vse osno-
vne razmere za nadaljnji pospešen razvoj vseh dejavnosti. Obljubljajo podjetni-
štvo, nova podjetja, obrtne delavnice, preoblikovanje sedanjih podjetij, ustvar-
janje razmer za vračanje lenarških strokovnjakov, ki so odšli iz občine.
Svojo blagovno znamko vidijo v kmetijstvu. Zagotavljali bodo razmere za
pridelavo kvalitetnega sadja pod blagovno znamko »SADJE IZ SLOVEN-
SKIH GORIC«. Prizadevali si bodo, da bo njihovo področje kot sadni vrt Ev-
rope.
^vzemajo se k za enakomeren razvoj vseh krajevnih skupnosti, za hitrejši
razvoj zunanjih krajevnih centrov in naselij, za zmanjšanje družbene režije in za
večjo prilagojenost režije človeku.
Ta program bodo uresničili kandidati ZKS — SDP, ki so se že doslej izkazali
s poštenim in dobrim delom, vsak na svojem področju, so zapisali lenarški ko-
munisti. Obljubljajo strpno in odgovorno sodelovanje z vsemi tistimi, ki jim je
skupen cilj razvoj občine v skladu s programom komunistov iz Lenarta.
Lenarški socialisti
Socialistična zveza se bo še naprej ukvarjala z vsemi tistimi problemi člove-
ka, ki ne bodo zapisani v programih nobenih zvez, organizacij in skupščin, bo-
do pa kot člani Socialistične zveze te probleme zaznali in začutili, da jih morajo
reševati — ne v dobro organizacije, pač pa v dobro soseda, prijatelja ali pa ne-
znanca.
Tako so v svoj program zapisali lenarški socialisti. Zapisali pa so tudi, da
bo njihovo delovanje usmerjeno v ustvarjanje demokratične države slovenskega
naroda in vseh državljanov Slovenije. Hočejo pravno državo, civilno družbo,
svobodo združevanja, politični pluralizem. Povezali se bodo z vsemi, ki si bodo
prizadevali za boljše, bogatejše in srečnejše življenje, za bolj svobodno delo, z
vsemi, ki se bodo trudili za lepši, človeka vrednejši samoupravni socializem.
Prizadevali si bodo za večje vključevanje občanov v razreševanje skupnih vpra-
šanj po samoupravni poti. Prav tako bodo svojo aktivnost usmerili za bolj zdra-
vo in čistejše okolje in razvoj, ki ne bo potraten na energiji in surovinah. So za
večjo povezanost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter večjo povezanost z
Evropo in svetom.
Tako so si svoj volilni program zastavili v Socialistični zvezi Lenarta, zapisali
pa so še, da bodo te aktivnost vodili skupaj z vsemi tistimi, ki jim bo osrednja
skrb človek, njegovo delo, boljše počutje in bogatejše, človeka vrednejše življe-
nje. Pri svojem delu bodo upoštevali pluralizem mnenj, lastnin, nazorov in idej.
Konkretne zadeve, ki se jih bodo lotili lenarški socialisti, so: skrb za boljšo
oskrbo prebivalstva in sodelovanje potrošnikov, skrb za pitno vodo, lepo oko-
lje, za reševanje vprašanj zdravstva, otroškega varstva, šolstva, kulture in tele-
sne kulture. Poživili bodo tudi delo humanitarnih organizacij, poskrbeli za bolj-
še informiranje, za namensko izkoriščanje samoprispevka, za izenačenje pogo-
jev zasebnega in družbenega kmetijskega sektorja.
M. Samec
V vinu resnica o kletarju
Ocenjevanje vina zasebnih kletatjev v Ptuju sicer
še nima globokih korenin, pa se je kljub temu prije-
lo. To dokazuje vedno večje zanimanje zasebnih
kletarjev, da s pomočjo strokovne ocene svoje vin-
ske kapljice zvedo, kako vešči so v kletarjenju in kje
ima njihovo znanje največje luknje.
Strokovna komisija je na letošnjem ocenjevanju
vina v organizaciji KZ Ptuj in društva kmetijskih in-
ženirjev in tehnikov ocenila 92 vzorcev. Tri so izlo-
čili že zaradi sumljivega vonja, pokusili so torej 89
vinskih vzorcev. Daleč največ je bilo vzorcev meša-
nega belega vina, sledila so sortna bela vina in trije
vzorci rdečega vina, ki zadnje čase pri nas ni naj-
bolj cenjeno, v svetu pa mu cena znova raste.
Po petkovem ocenjevanju je bilo v soboto v Na-
rodnem domu še zanimivo predavanje. Magister
Tone Zafošnik je govoril o primernih sortah vinske
trte na območju podravskega vinorodnega rajona.
Pri tem je večkrat poudaril nekritičnost vinogradni-
kov pri izbiri trsnih cepljenk, saj s cenejšimi sadika-
mi neznanega porekla mnogokrat delamo sebi in
slovesu vinorodnega območja veliko škodo. Opo-
zarjal je tudi na eno največjih napak naših vino-
gradnikov, to je prezgodnja trgatev. Pravo kakovost
vina je mogoče doseči le s pravočasno, bolje nekaj
dni poznejšo kot prezgodnjo trgatvijo. To so potrdi-
li tudi pristojni vinogradniki in kletarji, ki so dobro
ocenjeno vino pridelali iz pozneje trganega grozdja.
Predsednik ocenjevalne komisije dipl. ing. Tone
Vodovnik iz Kmetijskega zavoda Maribor je dejal,
da je s kakovostjo ocenjenih vinskih vzorcev zado-
voljen glede na lansko vinsko letino. Menil je, da se
vsakoletno preverjanje znanja zasebnih kletarjev že
obrestuje. Letos je komisija izločila samo tri vzorce,
v nobenem pa niso ugotovili znakov bolezni, tem-
več tipične napake pri kletarjenju. Najpogostejša je
bila oksidacija ter okus in vonj po nepolni posodi.
Najpogostejši vzrok slabega vina je nezaščitenost s
prosto žveplasto kislino. Vzrok je torej v nepravil-
nem žveplanju in nepravočasnem pretoku; sedaj je
mimo čas drugega pretoka.
Ker vsak nekoliko večji vinogradnik in kletar želi
z dobrim vinom doseči tudi zaslužek, je zelo po-
membno, da svoje kletarsko znanje iz leta v leto
preverja na takih vinskih ocenjevanjih. Ocenjevanje
je anonimno, vsak udeleženec pa lahko pozneje od
članov ocenjevalne komisije dobi natančnejša navo-
dila in opozorila o tem, kje je v svojem kletarskem
delu grešil. Dobro vino je navsezadnje tudi čast vsa-
kega, tudi zgolj ljubiteljskega kletarja. S slovesom
svoje kleti pa bo vsak posameznik prispeval delček
k slovesu vinorodnega območja, vino s tega območ-
ja pa bo na trgu, tudi mednarodnem, vse bolj cenje-
no.
J. Bračič
Centro shop v Prešernovi v Ptuju
Na Prešernovi 25 bo Marija Golub 2. aprila ob 12. uri odprla za-
nimivo trgovinico z imenom Centro shop. Že ime pove, da bo v njej
mogoče kupovati tuje izdelke po zelo konkurenčnih cenah. Izbira bo
velika, saj bo tujo ponudbo dopolnila z domačimi izdelki. Na vidnem
mestu bodo tudi spominki, ki jih v Ptuju zelo primanjkuje.
Da bodo Ptujčani v njej radi kupovali, ni dvomiti, saj je na priv-
lačnih policah blago, ki ima v drugih ptujskih trgovinah znatno višjo
ceno. Za kupce bodo imeli odprto vsak dan od 9. do 12. in od 14. do
20. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure.
Centro shop je registriran za prodajo na drobno in komisijsko
prodajo. S svojo ponudbo pa je dodatna privlačnost nekdanje Gospo-
ske ulice.
MG
(Posnetek: J. Bračič)
IZIDI ŽREBANJA NAGRADNE
KRIŽANKE ČISTILNICE FRANGEŽ
Odziv n» aagradno križanko ČISTILNICE FRANGEŽ je bil zelo do-
ber, saj je D« naslov RADI A—TEDNIK Ptuj prispelo več kot 300 kuponov z
izpi^^nim geslom: DANES ODDAŠ, JUTRI DVIGNES SAMO V ČI-
STILNICI FRANGEŽ.
Nagradno žrebanje smo opravili v petkovi oddaji radia Ptuj. Sreča je
bila naklonjena šestim reševalcem:
1.	nagrado — kupon za čiščenje v vrednosti 300 dinarjev — prejme Ve-
ra Tramšek, Miklavž pri Ormožu
2.	nagrado — kupca za čiščenje » vrednosti 200 diaarjev — prejme Vili
Pajenk (mlajši), Ziheriova ploščad 3, Ptuj
3. nagrado — kupon za čiščenje v vrednosti 100 dinarjev — prejme Mira
Keienc, Cirkulane 54
4.	nagrado — kupon za čiščenje v vrednosti 100 dinarjev — prejme Mi-
lan Seruga, V. P. 7059/15, Ohrid
5.	nagrado — knpon za čiščenje v vrednosti 100 dinarjev — prejme An-
dreja Lah, Draženci 12 b, Hajdina, ter
6.	nagrado — kopon za čiščenje v vrednosti 100 dinarjev — prejme
Klavdija Kozoderc, Skorba 51, Hajdina.
Vsem nagrajencem naše iskrene čestitke, pa seveda tndi čestitke ČI-
STILNICE FRANGEŽ, ki obljublja, da boste nagrade kmalu prejeli po po-
šti.
OTROK PRED AVTO
Od Ptuja proti Ormožu je 19.
marca vozil osebni avto italijan-
ski državljan Roberto Ricci. V
Cvetkovcih, KS Podgorci, je za-
del 4-letnega dečka M. O., ki je
pred avtom stekel čez cesto. Hu-
do poškodovanega otroka so
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
TRČILA OSEBNA AVTOMO-
BILA
Na magistralni cesti v Stanoši-
ni pri Podlehniku sta 20. marca
trčila osebna avtomobila, ki sta
ju vozila Ljubiša Miletič iz To-
pličine in Stjepan Levak iz Se-
svet. Do trčenja je prišlo zaradi
tega, ker je Miletič nenadoma za-
peljal na levo stran ceste. Pri tr-
čenju se je Miletič hudo ranil.
MOPEDIST PADEL V JAREK
Po lokalni cesti v Šalovcih se
je 21. marca okoli 17.30 peljal z
mopedom Štefan Malec iz Sre-
dišča ob Dravi. Med vožnjo je iz-
gubil oblast nad vozilom, zape-
ljal s ceste in padel v jarek. Hu-
do ranjenega so prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico.
IZGUBIL OBLAST NAD VO-
ZILOM
V soboto, 24. marca, ob dveh
zjutraj se je po cesti skozi Sela,
KS Dolena, na kolesu z motor-
jem peljal I8-letni Dušan Hebar
iz Zgornje Pristave. Med vožnjo
je izgubil oblast nad vozilom, za-
peljal na kup zemlje in padel. Pri
padcu je udaril z glavo ob trdi
predmet in se hudo poškodoval.
Prepeljali so ga v ptujsko bolniš-
nico.
GORELO JE GOSPODARSKO
POSLOPJE
Prejšnji torek dopoldne je iz-
bruhnil požar na gospodarskem
poslopju Marije in Ferda Kocu-
vana v Dragoviču 37, KS Juršin-
ci. Pogorelo je celotno ostrešje
16 X 16,5 metra, uničeni so pu-
halnik za seno, stroj za ličkanje
koruze, traktorski obračalnik, tri
nakladalke sena, 15 vreč pšenice,
precej gradbenega materiala in
orodja. Požar so gasili in omejili
gasilci iz Ptuja in Gabrnika. Sko-
da je ogromna. Sumijo, da je bil
požar podtaknjen.
FF
ZGORELO JE MLADO
SMRECJE
Letošnjo pomlad je bilo tudi
na našem območju veliko gozd-
nih požarov, ki so jih povzročili
največ ljudje pri neprevidnem
zažiganju dračja in suhe trave.
Eden zadnjih večjih požarov v
letošnjem suhem marcu je bil v
soboto v Starem Gradu pri Ma-
kolah. Terezija Rebernišek je na
travniku kurila suho travo, pote-
gnil je veter in plameni so zajeli
mlad ismrekov gozd. Zgorelo je
nad 500 smrečic. Okoliški gasilci
in prebivalci so požar lokalizira-
li. Upajmo, da je dež, ki je začel
padati v nedeljo, za letošnjo po-
mlad odpravil nevarnost gozdnih
požarov.
FF
letošnja žgečeva priznanja sta najza.služnejšim prosvetnim delav-
cev izročila predsednik občinskih sindikatov Avgust Ivartnik in predsed-
nik odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanje Ivan Šumandl.
(foto: KOSI)
Dan delavcev vzgoje
in izobraževanja
Občinski odbor sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju je
skupaj z občinskim sindikalnim svetom občine Ptuj pripravil minuli
petek, 23. marca, v dvorani Narodnega doma osrednjo občinsko pro-
slavo ob dnevu delavcev v vzgoji in izobraževanju (dnevu prosvetnih
delavcev).
Slavnostni nagovor je imel Polde Bibič, zatem pa so izročili letoš-
nje zlate in srebrne plakete ter plakete v obliki listine petnajstim za-
služnim posameznikom (plakete dr. Pranja Žgeča).
Zlato plaketo so prejeli: Božena Bratuž (VVZ Ptuj), Rozika Ko-
vač (OŠ Martina Koreza Podlehnik) ter Branko Turkuš (OŠ Tone
Žnidarič Ptuj).
Srebrno plaketo so prejeli: Štefan Mally (OŠ Majšperk), Marija
Robar (OŠ Videm pri Ptuju) ter Anica Šeruga (OŠ F. Osojnik Ptuj).
Plakete v obliki listin pa so prejeli: Zora Bajič (OŠ Uudevita Pivka
Ptuj), Anica Čuš (OŠ Tone Žnidarič), Ljubo Gaiser (OS Olga Meglič),
Irena Kajzovar (OŠ Podlehnik), Anica Kotar (OS Hajdina), Uroš
Langerholc (OŠ Dornava), Erika Maurič (OŠ Destrnik), Ela Novak
(OŠ Majšperk), Christa Pevec (VVO Ptuj), Mihaela Šnepf (OŠ Goriš-
nica), Danica Trafela (VVO Ptuj), Rosita Tušek (OŠ I. Spolenak Ptuj),
Marija Vaupotič (OŠ Olga Meglič Ptuj), Katica Vidovič (OŠ Markov-
ci) ter Anica Vogrinec (Dom učencev Ptuj).
Slovesnost so s svojim nastopom prijetno popestrili učenci glas-
bene šole Karol Pahor iz Ptuja.	.OM
V Žetalah so za samoprispevek
Nedeljskega referenduma o podaljšanju krajevnega samopri-
spevka se je v Žetalah od vpisanih 1098 udeležilo 866 glasovalcev. Za
nadaljevanje samoprispevka se je odločilo 708, proti pa 152. Referen-
dum je torej uspel in naslednjih pet let bodo delavci prispevali 2 od-
stotka plače, kmetje 5 odstotkov letnega katastrskega dohodka, upo-
kojenci brez varstvenega dodatka 1,5 odstotka, obrtniki 2 odstotka od
osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka, zaposleni krajani v
tujini 2 odstotka od povprečnega letnega osebnega dohodka v Slove-
niji, prispevali pa bodo tudi lastniki počitniških hišic na območju KS
Žetale. Žbrana sredstva bodo namenili v glavnem za moderniziranje
cest, gradnjo elektroobjektov, gradnjo mrliške vežice, ptt omrežja, lo-
kalnega vodovoda in druge manjše naloge pri razvoju krajevne skup-
nosti.	JB
Rodile so:
Darinka Petek, Drstelja 35 —
Moniko; Milica Podgorelec,
Hardek 31 — Gregorja; Olga
Plohi, Lasigovci 17 — Tomasa;
Andreja Šafarič, Obrež 123 —
Viko; Irena Kos, Grajenščak
64/a — dečka; Majda Danilovič,
Slov. Bistrica, Tomšičeva 17 —
Saša; Nada Kuharič, Loperšice 4
— Jerneja; Jožica Muršec, Ločič
5 — dečka; Slavica Vrbančič,
Zagojiči 25 — Marka; Milena
Kolarič, Drstelja 49 — Davida;
Ana Petek, Hlaponci 48 — de-
čka; Karmen Perkovič, Stanošin-
ce 28 — Sebastijana.
Poroke:
Bojan Ljubeč, Zg. Hajdina
107/a, in Simona Vidovič, Zg.
Hajdina 107/a; Oto Coklin, Kr-
čevina pri Vurberku 137, in
Ljudmila Cof, Krčevina pri Vur-
berku 137; Vladko Tavzelj, Dor-
nava 88, in Monika Bombek,
Dornava 88.
Umrli so:
Alojz Rihtarič, Volkmerjeva
24, roj. 1919, umrl 20. marca
1990; Anton Božič, Dravinjski
Vrh 66, roj. 1920, umri 16. marca
1990; Jožef Mulej, Moravci v
Slov. goricah 10, roj. 1905, umri
15. marca 1990; Avgust Mašek,
Cerovec, Stanka Vraza 38, roj.
1908, umri 19. marca 1990; Juli-
jana Vodušek, Kidričevo, Tovar-
niška 2, roj. 1905, umrla 21. mar-
ca 1990; Ana Vršič, Bišečki Vrh
24, roj. 1908, umria 21. marca
1990; Alojzija Lenart, Destrnik
7, roj. 1911, umrla 22. marca
1990; Ivana Vedernjak, Kicar 42,
roj. 1903, umria 23. marca 1990;
Matilda Horvat, Dom upokojen-
cev Ptuj, roj. 1913, umria 22.
marca 1990; Marija Petrovič,
Spuhlja 107/a, roj. 1928, umria
23. marca 1990.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno de-
javnost RADIO-TEDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (namestnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič. NASLOV:
Radio-Tednik, Raičeva 6, 62250
Ptuj p. p. 99; tel.: 062/771-226.
Celoletna naročnina 200 dinar-
jev, za tujino 380 dinarjev. ŽIRO
RAČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tisk: GZP Ma-
riborski tisk Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proizvo-
dov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.