**£taa plačana v gotovini postale I gruppo “
Cena 50 lir
TRST, nedelja, 26. februarja 1967
Leto XXm. - Št. 48 (6632)
..iv.;':-:.'.:.
• ■	V-' •
:
■ IS
-***
i

idinstven primer
oteklo soboto in v nedeljo je bilo v Gorici tret-Je srečanje organizacij J*)1 narodnostnih manjšin: m anske’ ki živi v JuSosla-jljj 1® slovenske, ki živi v Ita-J; Taka srečanja so nekaj ia-
a, kot nam je znano, ^ *a prvi primer, da se dve ^Jšini vsedeta za skupno ter vsaka iz svojega zor-vuta« ^ota obravnavata ista hi^anja manjšinske zaščite,
5|^nih pravic in njenega polo-Taki razgovori
V
še
in taka zlasti iz-
lVnavanja so
Sini*’. P°mlslimo> da manj-
, ki v podzavesti Tmso pozabljeni.
0 tretje srečanje
- živita v povsem drugačni ureditvi: v Jugosla-|jj, ®e gradi socializem, v Ita-obstaja buržoazno - demo-nJ^hi sistem. In končno, Ul ^nii osnovnimi značilnostjo ^ nič manj pomemben jjpiovinski moment, saj gre .^ejo, ja ge pred zelo krat-Ijjjb razdobjem še zdaleč ni {.tako odprta, kot je sedaj, M) se vršili tragični do-ljudi
vr .■ jc tretje srečanje take S,t,| in je doživelo tudi naj-ie i °dmev v javnosti. Prvo n0 ‘° začetka nekako neopaz-Trstu, vendar pa se je Uj asi in postopno izkazovalo, tto80 nekatere misli in neka-jj* stališča, ki so bila izreži ba tem zasedanju le pro-Pfja v zavest javnosti in v zavest krogov, ki liri0 skrl3eti za zaščito manj-W ^go srečanje je bilo bolj lužnega značaja, saj je bi-vJJhejeno samo na šolska Cfanja in že zaradi tega ni vzbuditi večje pozor-
(I bilo slučajno, da je bilo srečanje prirejeno v Gotu; SaJ je bilo prvo srečanje Pl fjžu, drugo pa na Reki. in tudi slučajno, da je Ca. vse mesto brez izje-pL." srečanje izredno toplo javila, da je o njem ob-bj 0 Poročal lokalni tisk vseh Pj * da je bilo deležno dolžil Pozornosti lokalnih pred-PW!t0v °blasti in predvsem tpv^a meščana — goriškega iwba. To priča že o določe-§1^ Prodoru nove miselnosti lp odnosa do manjšin in ki tl^draz splošnega demokratki razvoja goriškega pod-PoC’.lrjer na primer ni bilo Pip dih težav in nacionalistični * ruhov, ko je šlo za
jpj Cipav sinTronn&v v nhčin-
dovinskimi in drugimi činitelji in okoliščinami, kot je istočasno potrebna tudi načelna platforma rešitve tega vprašanja.
Goriško srečanje je konkreten prispevek k takemu reševanju, zato je tudi doživelo pomemben odmev in prav zato bi bilo tudi koristno, če se ne bi ustavili samo pri skupni deklaraciji obeh .manjšin, temveč bi se s pričetim delom na ustrezen način nadaljevalo.
Pozitivni so odmevi srečanja tudi v lokalni italijanski in slovenski javnosti, pa čeprav med Slovenci povsem neupravičeno in nepotrebno prihajajo do izraza nekatere malenkostne ljubosumnosti prestižnega značaja, ki ob takih primerih niso nikakor umestne.
,°be
bitev Slovencev v občin-pokraj inski odbor, organizaciji, ki sta pri-tov Srečanje: Unija Italija-Istro in Reko ter Slo-iV|>2aa kulturno gospodarska bjip 1 sta se v svojih izvaja-Hi 0lIleJili predvsem na nar 5 ^rašanja in sta skušali tt * °a zornega kota podčrta-\ *atera načelna stališča od-?0y °blasti in vladajočih kro-manjšin: potrebo po 1 manjšine, ki je že za-Svojega položaja v pod-k položaju; nujnost, da J«kt atlJšina upošteva kot sub-he Nekega dogajanja in da se °rišča za druge cilje;
vloS° manjšine kot kot posrednika dobrin ih r barodov na stični točki podobno.
bot jV Pogobitev načelnih vred-DouJ1 Potreb pa je še izredno *>l s?bbna in menimo, da ne Potih el° ostati samo pri na-»U °beh manjšin. Zato je 'd ]eU(Ji zelo umesten predlog, *hj “i! izrečen na srečanju, Pri deželnem odboru i|W< ‘ Julijske krajine bn 6 Pusebna komisija, ki °b prisotnosti predstavni ^manjšine ukvarjala s te-n^jPmš&nJi. Še zlasti pa zar % Pozornost predlog za u-inštituta za manj šinili /Prašanja, ki bi se s te-% (a®anJi ukvarjal poglob-Vs m na znanstveni način. izkuSnje modernega sve-« J°, da nacionalno vpra-^b0 Se zdaleka ni odšlo v po-Si°Pa ibbrveč prav obratno, all	bolj v prve vrste,
^*ab *eJe. da stopi v drugi Si>le ko je pravilno in i t^pb0 rešeno. To v nič manj-ne velja za vprašanje J*b. ki se vedno bolj akut-n C avUa povsod tam, kjer Jeno in kar velja tudi za
Sš»PodroeJe- Rešitev te?a
®hh.abJa pa še zdaleč ni tako ^ |°sta, kot to
Prizor iz drugega dejanja Benedetičeve drame «Ne vedno kakor lastovke«, katere krstna predstava je bila pretekli četrtek v Kulturnem domu v izvedbi tržaškega Slovenskega gledališča.
(Foto M. Magajna)
Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze je objasnil položaj slovenske manjšine na trezen in objektiven način, in tem izrazil težnje vse manjšine, kar so vsi priznali. Seveda pa to še ne pomeni, da si SKGZ lasti neki monopol predstavništva, kar je bilo na zasedanju tudi jasno in odkrito povedano ter obrazloženo. Bistveni niso torej sporčki o ugledu, temveč dejstvo, da so na najbolj stvaren, avtoritativen in tudi javen način prišli do izraza slovenski problemi.
Istočasno je tudi bistvena primerjava s položajem italijanske manjšine v Jugoslaviji, ki za nas ni primerjave s cilji neke reprocitete, ali uveljavljanja načela «do ut des», temveč moralno politični kapital, na katerega se upravičeno lahko sklicujemo. Mi si želimo samo plemenito tekmo, kdo bo manjšinsko vprašanje na osnovi modernih demokratičnih načel bolje rešil tudi v lastnem interesu.
BOGO SAMSA
«Jedrski dežnik» namesto jamstva
Po ustanovitvi prve brez-atomske cone na svetu
V novem poslovanju mehiškega zunanjega ministrstva, ki je zraslo na starem azteškem trgu «Treh kultur«, v sanjskem stilu prihodnjega stoletja, držijo funkcionarji strokovnjaki, od ministra do referenta za brezatomsko cono — fige Podpisi na sporazumu «iz Tlalte-lolca«, kakor uradno pravijo dogovoru 21 latinskoameriških držav o ustanovitvi prve brezatomske cone, so se sicer že začeli vrstiti, odkar so dokument sredi tega meseca «dali na podpis«. Toda število podpisnikov je še majhno, novi pa prihajajo precej počasi.	I
Težnja Latinske Amerike, da u-bere nova pota, je naletela na nove ovire, črnilo s prvim podpisom mehiškega pooblaščenca Alfonsa Garcia Roblesa, predsednika pripravljalnega odbora za denukle-arizacijo Latinske Amerike, se praktično še niti ni posušilo na dnu protokola o prepovedi jedrskega orožja na tem področju, ko so že začele prihajati iz Buenos Airesa, s sestanka ministrske konference organizacije ameriških držav (OAD) neprijetne novice. ZDA so za zeleno mizo v srcu Latinske Amerike predlagale delegatom latinskoameriških držav novo • vojaško zvezo «po zgledu atlantske«. Namesto jamstva o spoštovanju brezatomske cone, ki so Jo latinskoameriške države ustanovile brez ameriškega sodelovanja, so ZDA ponudile svojim «partnerjem na polobli« — «jedrsk! dežnik«. Dve zamisli o sodelovanju in odnosih, stari prav toliko kakor zveze ZDA z Latinsko Ameriko, sta spet trčili druga ob drugo.
Velikemu mehiškemu državniku Adolfu Lopezu Mateosu vsekakor gredo zasluge za ustanovitev prve brezatomske con« na svetu. Tedanjega mehiškega predsednika so zaskrbeli zapleti j aji okoli karibske krize, z jedrskim orožjem, ki se je konec leta 1962 pojavilo na Kubi. Zato je sprožil idejo o ustanovitvi brezatomske cone v Latinski Ameriki. Ob podpori tedanjih šefov Brazilije (Goularta), čila (A-lessandrija), Bolivije (Paza Esten-sora) in Ekvadora (Arossemena) je pridobil Lopez Mateos za svojo programsko deklaracijo o nujnosti, da se Latinska Amerika izog ne nevarnosti Jedrskih katastrof, ne le ves mehiški narod in narode Latinske Amerike, ampak tudi Združene narode.
Od takrat pa vse do pred nekaj dnevi je pripravljalni odbor z veliko požrtvovalnostjo in s spremenljivo srečo oblikoval pravkar
..............................................................mm....................................................................................................................................mm.........n......................—............................................................................................umu........................
OB PRISOTNOSTI KANCLERJA KLAUSA IN ZUNANJEGA MINISTRA
Danes v Innsbrucku zasedanje o «paketu» predlogov glede Južne Tirolske
Prisotni bodo tudi predstavniki SVP in deželne tirolske vlade - Poletni-ka med Bonomijem in predsednikom ACLI Laborjem o Federconsorzi
AMERIŠKA VOJNA V VIETNAMU
Napad na električni centrali blizu Hanoja in Hajfonga
Ameriška letala bombardirajo tudi kamboško in laoško ozemlje
RIM, 25. — Po vesteh iz Bočna bosta tudi avstrijski kancler Klaus in minister za zunanje zadeve Tončič prisostvovala jutri v Innsbrucku predvidenemu zasedanju o južnotirolskem vprašanju v zvezi s sedanjimi pogajanji z Rimom. Na zasedanju bodo prisotni predstavni
WPrvi
morda kaže r«bV<1 Pogled, temveč je po-dobro upoznavanje z njegovimi platmi, zgo-
ki južnotiroiskega prebivalstva, predsednik SVP Magna-go, podpredsednika in tajnik, tirolsko deželno vlado pa bodo zastopali predsednik Wall-noefer in nekateri strokovnjaki.
»Dolomiten« piše, da bo na zasedanju verjetno prisoten tudi avstrijski veleposlanik v Italiji in da se bo pričelo ob 9.30, kasneje pa bosta prisotna tudi kancler Klaus in zunanji minister Tončič. Isti list piše, da bodo na zasedanju razpravljali o vprašanjih, o katerih se lahko Dunaj razgovarja z Italijo, in o vprašanjih, o katerih se lahko razgovarjajo samo južni Tirolci. Jutrišnje zasedanje bo zelo važno in morda celo odločilno, vendar pa zaključuje list, da so možni še nadaljnji sestanki.
Iz Bočna tudi poročajo, da so včeraj zvečer ob 22.50 minirali daljnovod blizu Brunecka. Pod vsemi štirimi stebri so postavili naboje v skupni teži šest kg «do-narita«. Dva naboja sta eksplodirala in budo poškodovala daljnovod, tretji Je povzročil le manjše poškodbe, četrti naboj pa ni eksplodiral. Daljnovod ni bil porušen in ni bila prekinjena dobava električne energije.
V rimskem političnem življenju velja popolno zatišje, ki pač odra-
ža trenutni položaj, ko se čakajo zaključki razgovorov med Vladnimi predstavniki, za katere se niti dobro ne ve, kdaj bo do razgovorov prišlo in na katera vprašanja se naj nanašajo. Nedvomno pa bo eno osrednjih vprašanj prav zadeva Federconsorzi in je zato zanimivo stališče, ki sta ga zavzela danes Bonomi, predsednik združenja kmetov, ki ima dejansko v rokah tudi Federconsorzi in predstavnik levičarske demokristjanske delavske organizacije ACLI Labor.
Bonomi se postavlja na formalno stališče, češ da nihče ni vprašal za stališče članov in torej okrog 800.000 včlanjenih kmetov ter da se bodo odločno uprli kakršni koli spremembi, ki bi bila zunaj zakonskih okvirov, češ da lahko spremembe sprejemajo samo redne ali izredne skupščine. Z ničemer se ni dotaknil vprašanja obračunov odkupov za preteklo poslovno dobo ln je celotno Izjavo zaključil z grožnjo, češ da razprava o Federconsorzi koristi samo komunistom.
Predsednik Labor pa govori povsem drug jezik, ko ugotavlja, da se je sekcija za kmetijstvo že Izrekla za demokratizacijo struktur in novo juridično obliko Federconsorzi, kar pomeni, da je bil dosedanji notranji sistem ne-
demokratičen ln da je zato tudi Bonomi lahko imel oblast v rokah ln lahko tudi grozi s kongresi. Labor istočasno tudi zahteva nadzorstvo nad kmetijskimi konzorciji in zlasti nadzorstvo nad odkupom. Vendar pa je najbolj učinkovito nadzorstvo prav v demokratičnosti upravnega sistema. V tej zvezi Labor pravi, da se lahko samo čudi, ko kdo trdi, da je v Federconsorzi vse v redu, ker se menda spoštuje zakon Izpred dvajsetih let In se pri tem ne upošteva, da je demokratična zavest na kmetih zrasla, če he zaradi drugega vsaj zato, ker je minilo 20 let.
V četrtek se sestane skupščina Confindustrie, ki združuje vse In-dustrijce v Italiji in na kateri bodo prisotni delegati 105 pokrajinskih združenj. Razpravljali bodo o trenutnem gospodarskem položaju in o predvidevanjih za prihodnost.
Sindikalne organizacije lastnikov lekarn še niso odgovorile na včerajšnji poziv ministra za delo Bosca, da se ohrani normalno stanje pri prodaji zdravil za zavarovance. Vendar pa sta napovedani dve skupščini, na katerih bodo dokončno odločali.
Huda železniška nesreča pri Novski
BEOGRAD, 25. — Ena smrtna žrtev, devet poškodovanih in okrog
pet milijonov novih dinarjev materialne škode je rezultat hude prometne nesreče, do katere je prišlo danes zjutraj okrog 4.20 na železniški postaji Novska, ko je brzo-vlak štev. 10 na poti iz Beograda proti Zagrebu, trčil v brzovlak štev. 8, ki je imel postanek na postaji. Sreča v nesreči Je bila, da sta zadnja dva vagona kompozicije brzovlaka, ki je stal na železniški postaji v Novski, bila grelni parni kotel in pa potniški vlak jeklene konstrukcije, ki sta udarec omilila. Najbolj so poškodovani Dlesel-lokomotiva, poštni vagon in službeni vagon brzovlaka štev. 10, na katere se je prenesel požar, ki je nastal pri uničenju grelnega vagona drugega vlaka. V tej kompoziciji je bil poškodovan tudi salonski vagon Izvršnega sveta skupščine Slovenije.
Od devetih potnikov, ki so bili poškodovani, je pet zadržanih na zdravljenju v bolnišnici v Pakracu, medtem ko so ostali, katerim so nudili zdravniško pomoč v Novski, nadaljevali potovanje. V službenem vagonu druge kompozicije, ki je zgorel, so danes popoldne našli ostanke enega človeka. Gre verjetno za železniškega nameščenca An-ta Rukavino iz Zagreba, ki bi moral biti v trenutku trčenja v službenem vagonu.
Vzrok nesreče je bil morda nepravilno postavljen signal oziroma nepozornost strojevodje druge kompozicije, ki ni videl rdečega signala? Naloga preiskovalne komisije je ugotoviti pravi vzrok trčenja.
SAJGON, 25. — Ameriška letala so včeraj bombardirala dve električni centrali v Severnem Vietnamu: eno blizu Hanoja, drugo pa blizu Hajfonga. V Južnem Vietnamu nadaljujejo ameriški vojaki operacije na tako imenovanem področju «C», kjer sodeluje 25.000 vojakov. Toda do sedaj ni bilo večjih spopadov z Osvobodilno vojsko.
Iz VVashingtona poročajo, da bo težko topništvo ameriškega sedmega brodovja v kratkem začelo cbstreljati razne objekte v Severnem Vietnamu. Do sedaj so ameriške vojne ladje obstreljevale samo baterije in radarske postaje.
Bivši južnovietnamski predsednik vlade Tran Van Hu je v Parizu izjavil, da po njegovem je edina rešitev sestaviti južnoviet-namsko vlado iz ljudi, ki so v Sajgonu. Dejal je, da ti ljudje ne morejo sedaj priU v ospredje, ker bi jih sajgonski generali umorili ali aretirali. Pred dnevi Je Tran Van Hu zanikal trditve saj-gonskega tiska, da namerava u-stanoviti v Parizu vlado v izgnanstvu ob podpori osvobodilne fronte. Dejal Je, da bi vlada, «ki bi predstavljala prebivalstvo Južnega Vietnama, bila prvi korak za rešitev političnega stanja v Sajgonu in za konec vojne«. Vendar pa ni povedal, kako naj se rešijo generala Kija, ki ga je označil za ameriškega agenta.
Nato je Tram Van Hu 'zjavU, da Američani grešijo, ko se skušajo pogajati s Hanojem. Pripomnil je: «Amerlčanl bi morali začeti pogajanja s pravimi predstavniki Juga ln ne s Hanojem.« Na koncu je izjavil, da bi nova
vlada, ko bi se sestavila, morala začeti pogajanja tako z Američani kakor z osvobodilno fronto, da odločajo o prihodnosti Vietnama.
Kam boška tiskovna agencija je objavila izpavo, v kateri poudarja, da je kamboška vlada ogorčena zaradi napada, ki so ga a-meriškl in Južnovietnamski vojaki Izvršili 20. februarja na neko kamboško vas. Ameriški vojaki so se pripeljali s helikopterji in njih pristanek na kamboškem ozemlju je krilo topništvo. Sledil je spopad med ameriškimi vojaki in branitelji vasi, ki je trajal poldrugo uro. Med Kambodžanl sta bila dva mrtva ln trije ranjeni. Naslednjega dne so se ameriška letala vrnila In bombardirala vas ter kamboške obrambne položaje.
Sexernovietnamska tiskovna a-genoija poroča, da je glavni tajnik gibanja Neo Lao Haksat Funti Vongviohit podal sopredsednikoma ženevske konference za Laos spomenico, v kateri obtožuje ZDA in Južnovietnamske oblasti, da so večkrat napadle področja, ki Jih nadzoruje Patet Lao. Obtožuje jih, da pošiljajo vedno večje število letal, da bombardirajo gosto obljudena področja ter spuščajo lz letal strupene kemične snovi. Sovražna letala so v nekaj mesecih več kot tisočkrat bombardirala osvobojena področja v Laosu.
MOSKVA, 25. — Ministrski svet SZ pripravlja delno reorganizacijo ministrstev, da se razširijo njih polnomočja in da dobe večjo avtonomijo. Govora je bilo tudi o uvedbi tržišča za surovine in polizdelke za podjetja, tako da bi prešli od dobav, določenih s centra na prosto tržišče in svoboden nakup.
sprejeti sporazum. Kajti vtem ko sta v Mehiki in Čilu nova predsednika Dlaz Ordas in Frey solidarno sprejela politiko svojih predhodnikov, pa se spremembe v preostalih treh državah rvlBo nanašale zgolj na osebnosti, ampak tudi na režime. Usmeritev na vojake — na srečo se je to nekoliko pozneje v Ekvadoru vendarle spremenilo — se je razširila na druga področja, predvsem na Argentino, vrh pa je dosegla v famoznih kritičnih dogodkih okoli Dominikanske republike. Enostransko ameriško vojaško vmešavanje v tej mali deželi je dobilo v hipu tudi svoj »latinskoameriški plašč« ob sočasnem poskusu uveljaviti stari washlngtonsfci načrt, o ustanovitvi stalnih «medamerišklh oboroženih sil«, baje — «zaradi ohranitve miru«.
V tako kritičnem položaju ni bilo potem res nič čudnega, da so se razprave v pripravljalnem odboru za denuklearizacijo tedne, mesece in celo leta usmerjale v pravo «Ucltacijo o pogojih«. Težnja Je bila, da se navzoči rešijo odgovornosti za morebitni neuspen v prizadevanjih za ustanovitev cone ln jo naprtijo — odsotnim. Ker je Kuba zavrnila, da pride na mehiško konferenco, preden ne dobi jamstva, da bodo v bodočo cono vključena oporišča na latinskoameriških tleh (Guatanamo, Deviški otok, Portorioo in cona Panamskega prekopa), Ja to povzročilo nastanek skrajne «desne» skupine v pripravljalnem odboru, zbrane okoli Brazilije ln Argentine. Ta skupina je zahtevala, da so v bodoči brezatamski coni prav vse latinskoameriške države — ali pa nobena. Kljub opominjanju mehiških in Miških delegatov, da pomeni ustanovitev na «vse ali nič« v bistvu toliko kot priznati vsaki posamezni latinskoameriški državi pravico do veta na bodočo cono, so naletela stališča Brazilije in Argentine, čeprav iz popolnoma drugih motivov, na velik odmev pri mnogih drugih, še zlasti pa pri majhnih ameriških državah. Tako Je Venezuela navajala, da Je nujno vključiti Kubo že zato, ker je svetovna Jedrska kriza in vojna nevarnost nastala svoj-čas prav zaradi Kube. Guatemala in Panama pa sta se zavzemali, da se «brezatomski režim« razširi tudi nad ozemlji, ki ju že od nekdaj štejeta za svoje nacionalno o-zemlje, vendar sta še danes pod tujo oblastjo in nadzorstvom. V prvem primeru gre za ozemlje Beldse ali za tako Imenovani ((britanski Honduras«, v drugem pa za — področje Panamskega prekopa.
Te utemeljene zahteve ln dokazi malih držav so sl v pripravljalnem odboru hitro utrli pot m se kažejo danes v dveh dodatnih protokolih k sporazumu o b-ez-atomski coni, kakor tudi v vredno važni politični resoluciji proti kolonialnemu statusu še cele vrsta ozemelj v Latinski Ameriki. Argentinska skrb za status Malddvij-skega otočja, pod britansko oblastjo in z angleškim imenom »Falklandsko otočje«, francoske posesti v Antilih, nizozemski Surinam In Se druge posesti — vse to je pripravilo latinskoameriške države, da so začele obravnavati vprašanje cone in svoje enotnosti z edine možne — protikolonialne osnove. Ideološke razlike s Kubo so morale zato dati prostor veliko stvarnejšlm razlikam z ZDA — zaradi številnih vojaških oporišč na latinskoameriških tleh.
V sedanjem sporazumu kakor tudi v dodatnih protokolih ki zahtevajo od kolonialnih in Jedrsk'h sil Jamstva za brezatomsko področje, ni zdaj nič več takega, <ar bi lahko še motilo Kubo. Nasprotno, brazilsko - argentinska linija «vse ali nič« z namenom prevre-čl zaradi nesodelovanja Kube na to državo tudi neuspeh v pripravljanju bodoče cone, je pripeljala k edino realni enotnosti, k proti-kolonialnim konceptom proti tujim vojaškim oporiščem, ameriškim v prvi vrsti, na tleh Latin ske Amerike.
Od prvotne naklonjenosti denu-klearlzaclje so ZDA zavoljo tega evoluirale ln uradno že navedle številne pripombe na račun prve brezatomske cone v svetu. Od tihega odstopa od »stalnih med-ameriških vojaških sli« so prešli ameriški predstavniki zdaj na predloge v »novi vojaški zvezi po zgledu na pakt NATO«
Latinskoameriška enotnost, dosežena prav zavoljo skrbi za ohranitev miru na lastnih tleh v obliki brezatomske cone ln v mednarodnih razmerah kot prispevek ln nova spodbuda za ukrepe na poti k splošni in popolni razorožitvi, se Je spoprijela tudi tokrat s svojim osnovnim glavnim proble-
B. R,
(Nadaljevanje m 2. strani)
ZAČETEK «NORMALIZACIJE> NA KITAJSKEM
Maocetung se je moral trenutno odreči smotrom «kulturne revolucije»
To pa zaradi odpora prebivalstva in vojske • Aretacije voditeljev skupin «revolucionarnih upornikov» - Razpuščenih devet <revolucionarnih» organizacij * Komentar sovjetskega tiska
pozival na zmernost, tudi zaradi tega, da «se ne ogroža zdravje« voditeljev, ki jim grozi Čistka, čuen-laj Je poročal o primerih smrti nekaterih voditeljev, ker so jih rdeči gardisti mučili.
List pravi nato, da so sedaj zelo zapleteni odnosi med Maocetungo-vo skupino In vojsko. Sedanje stanje navaja zahodni tisk na trditev, da se Maocetung v sedanjem trenutku odreka smotrom kulturne revolucije. Gre za koncesije, ki jih je morala vodilna skupina dati zaradi odpora prebivalstva in vojske. Spopadi pa se Se nadaljujejo v vsej državi.
List «Sovjetskaja RoslJa» ironizi-
PEKING, 25. — Nadaljnji dogodki na Kitajskem potrjujejo, da zavzema notranja politika povsem novo smer in teži po «normalizaciji» in po odporu proti pretiravanjem tako ime-novanih revolucionarnih množic.
Danes so javili, da je komisija za vojačke zadeve v pekinškem uradu za varnost odredila razpustitev devetih organizacij ((revolucionarnih upornikov«. Uradno pa sporočilo komisije pravi, da «so ugotovili reakcionarni značaj nekaterih vse-kitajskih organizacij«, ki so zakrivile številne zločine, širile laži, hujskale množice na nasilja, podpirale so ekonomizem, napadale številne državne z&vode in zasedale njihove prostore. Sporočilo dodaja, da so nekateri člani teh 9 organizacij imeli nedopustne odnose z dekleti.
«V skladu z željo množic, pravi sporočilo, odločamo razpustitev teh organizacij. Njihovi voditelji in člani, ki so izvršili zločine, bodo zaprti.
Drugi člani ne bodo preganjani, toda s pogojem, da se vrnejo v svoje kraje in se zopet lotijo dela ter napravijo javno samokritiko.«
V poznih jutranih urah so se na enem glavnih trgov zbrale velike skupine ljudi, ki so prihajali iz tovarn, zavodov in raznih delov mesta, da zahtevajo ((poenotenje revolucionarne oblasti v vsej Kitajski«. Bilo je več zborovanj, ki so trajala več ur. Na zborovanjih so udeleženci odobravali ukrepe proti 9 organizacijam. Zatem so zborovalci odšli na veliki stadion v vzhodnem delu Pekinga.
Na današnjem zborovanju so zborovalci odobrili sklep o aretaciji voditeljev nekaterih organizacij. List «Ljudski dnevnik« objavlja manifest ki se je pojavil na šanghajskih ulicah, ki pravi, da nekateri maoce-tungovci niso dobro razumeli smotra kulturne revolucije. Rečeno je, da ta ni imela namena izgnati ljudi iz službe, kakor se je dogajalo v zadnjih mesecih na Kitajskem. Pač pa je šlo za ideološko borbo, ki naj «znova oblikuje samo naravo posameznikov in ki naj spodbuja revolucijo mislečega bitja«. Manifest dodaja, da, če so se omejili sistematično poditi revizioniste iz službe in če se to ni dogajalo na podlagi i-deoloških pogledov, «še vedno ostaja seme za pojav revizionizma«.
Agencija «Nova Kitajska« piše o tem, da manifest postavlja glavno vprašanje v vrstah proletarskih revolucionarjev in poudarja možnost ideološke in zavestne rešitve s kampanjo, ki naj ljudi pripelje na pravo pot.	*
Šanghajski radio je nocoj javil, da je šanghajska policija razpustila dve organizaciji Maocetungovih nasprotnikov ter aretirala številne voditelje.
Pekinški radio je danes javil tudi nujen ukaz, da morajo vojaški oddelki pomagati kmetom, ki se pripravljajo na spomladansko setev.
Poleg tega bodo morala biti v vseh krajih države do 28. februarja zborovanja komunističnih kadrov, ki morajo razpravljati o ((vprašanjih enotnosti, borbi proti «napadom reakcionarjev« in o izvajanju navodil in pozivov Maocetunga«.
Moskovske «Izvestija» pišejo nocoj, da je bila pri centralnem komiteju KP Kitajske imenovana nova vodilna skupina «z izrednimi nalogami«. Vodi jo Kang šeng, čigar glavni svetovalec je predsednik vlade čuenlaj. List piše, da bo glavna naloga odbora skrbeti o kadrih.
Zatem piše list, da se je v Pekingu uradno stališče do partijskih voditeljev in do vladnih oblasti menjalo.
Sam predsednik vlade Cuenlaj je
ra z gospodarskimi teorijami, kil so sedaj v modi na Kitajskem. Trdi se namreč, da je ((revščina najvišja dobrina revolucionarjev«. List ugotavlja, da se v imenu tega načela pobijajo oblike zdrave uprave in težnje delavcev, da bi bolje živeli. Ta politika se na Kitajskem Imenuje «borba proti ekonomizmu«. Eden glavnih sedežev te bitke je Šanghaj, kjer v imenu ((borbe proti ekonomizmu« preganjajo delavce, partijske kadre in komuniste.
Nato pravi list, da Je «borba proti ekonomizmu« samo logičen razvoj zgrešenih gospodarskih izkušenj Kitajcev, katerih prvi zgled je teorija ((velikih skokov naprej« in ustanovitev ((ljudskih komun«.
List ostro kritizira nato kitajsko propagando, ki zahteva od posameznika, da se popolnoma uniči v ((visoki revolucionarni zavesti«. «Ki-
iiiuiimiiiiMiiuiiiiiiiiimHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiniiiiiiiiiiimniimtiiiiHi
Kriza v indijski vladi ker več ministrov ni hib izvoljenih
Kongresna stranka je do sedaj obdržala v osrednjem parlamentu absolutno večino
NOVI DELHI, 25. - Predsednica indijske vlade Indira Gandi ima sedaj opravka s krizo svoje vlade, ki je nastala, ker ni bilo sedem ministrov in voditeljev kongresne stran ke ponovno izvoljenih na parlamentarnih volitvah. Zaradi tega so odstopili minister za gospodarstvo, za železnice, trgovino in finance. Ni še znano, ali bo Indira Gandi sprejela njih ostavko ali pa jih bo zaprosila, naj ostanejo na svojem mestu, dokler ne bo izbrana nova vlada.
Štetje glasov se nadaljuje. Do sedaj je kongresna stranka dobila v osrednjem parlamentu 195 sedežev (sešteli so glasove v 371 sedežih od skupnih 520). Skrajno desničarska stranka Jan Sang je dobila 26 poslancev, liberalci 34, «kitajski» komunisti 19, »sovjetski« komunisti 13, socialisti 17, neodvisni 30, druge stranke 37.
Kar se tiče volitev v zakonodajne skupščine posameznih držav, so znani izidi o 3438 sedežih od skupnih 3563. Kongresna stranka je dobila 1799 glasov, skrajno desničarska stranka Jan Sang 253, liberalci 251, socialisti 223, kitajski komunisti 131, sovjetski komunisti 111, neodvisni in druge stranke 67.	'"i-	'
Poraz vec kongresnih voditeljev in velikega števila članov vlad posameznih držav je veliko presenečenje. Med tistimi, ki so izgubili mesta, so ne samo člani osrednje vlade, temveč tudi cela vlada države Madras in vsi ministri za kmetijstvo krajevnih vlad. Govori se, da so ministri za kmetijstvo izgubili zaupanje volivcev zaradi prehrambene politike in zaradi povečanja cen prehrambenim proizvodom. Poraz celotne vlade v Madrasu pa pojasnjujejo z nezaupanjem volivcev do vladnega stališča glede jezika in z nezadovoljstvom z vprašanji juga na splošno.
Na splošno vzeto prevladuje mnenje, da so volivci to pot oddajali glasove novim mladim ljudem in ne poznanim ljudem.
Od 17 držav in 10 ozemelj Indije ne bo kongresna stranka mogla sestaviti krajevne vlade v 4 državah, ki so Novi Delhi, Bengala, Kerala in Madras. Absolutno večino je kongresna stranka do sedaj ohranila
„„„................
Protinacistična
Bela vrinita 1967»
BONN, 25. — Bavarski študenti so ustanovili organizacijo z imenom «Bela vrtnica 1967» (Welsse Kose 1967) za pobijanje nevarnosti širjenja nacističnih idej. Ime spominja na podobno organizacijo, ki sta jo pred 24 leti ustanovila So-phie in Hans Scholl in pozivala tedanjo mladino na odpor proti hitlerizmu.
Pobudniki sedanjega gibanja so Izjavili, da je v Zah. Nemčiji še vedno nevarnost okrepitve skrajne desnice in da nova nacistična stranka je «samo vidna stran celotnega ledenika«.
Naloga nove organizacije Je pobijati politično indiferentnost. Pri tem poudarja, da je popolnoma neodvisna od vseh drugih strank. Mladi člani organizacije poudarjajo, da nimajo namena nastopati neposredno proti novi nacistični stranki (proti ((nepopravljivim«), temveč se bodo obračali na nezadovoljneže, «na tiste, ki so zašli na slabo pot«.
Afriško-azijsko gospodarsko sodelovanje
KARAČI, 25. — Afriško-azijski svet za gospodarsko sodelovanje je zaključil svoje delo. Posebni komisiji je dal nalogo, naj prouči način za ustanovitev neke vrste skupnega tržišča držav tega sveta. V komisiji so predstavniki 7 afriških in 7 azijskih držav (Kitajska, Indija, Indonezija, Iran, Japonska Kuvajt, Pakistan, Etiopija, Gana, Gvineja, Liberija, Libija, Maroko in ZAR). Komisija mora pregledati možnost, da si države članice medsebojno prizna-
vajo določbo o največjlb ugodnostih, in hkrati mora pregledati možnost uvedbe svobodne trgovine za nekatere proizvode in nekatera področja. Med zasedanjem sveta je Kitajska vztrajala, da bi morale afriško-azijske države prekiniti vezi z mednarodnimi organizmi, ki jih nadzoruje Zahod.
Strela udarila v štiri nogometaše
BIRMINGHAM, 25. — Strela je udarila v štiri nogometaše na igrišču v Shirljrju, ko so igrali nogometno tekmo med amaterskima moštvoma. Trije niso huje poškodovani, srednji napadalec Tony All-den pa se bori s smrtjo. Tekma se je pričela pod hudim dežjem, ob 28. minuti prvega polčasa pa je nenadoma na igrišče udarila strela. Najprej so gledalci Culi lažji grom, nato pa se Je močno zabliskalo. Vsi so se vrgli na tla in ko so se dvignili ,so videli štiri igralce nezavestne na tleh. Od telesa srednjega napadalca Tony Alldena pa se Je kadil dim. Enega igralca so odnesli v slačilnico, kjer je kmalu prišel k zavesti, ostale tri pa v bolnišnico. Allden Je dobil hude opekline po prsih in njegovo stanje je kritično, stanje ostalih dveh nogometašev pa ne vzbuja zaskrbljenosti.
Podoben dogodek st Je že pripetil v Angliji leta 1948, ko je strela u-darila v sodnikovo piščalko v Al-dershotu med vojaškim prvenstvom In sta dva nogometaša umrla, šest oseb, in med njimi sodnik, pa je bilo ranjenih.
samo v 9 državah. Manjkajo še izidi iz Kašmira in Manipura, kjer se bodo volitve zaključile v torek.
0 ugrabljenih umetninah v Sovjetski zvezi
VARŠAVA, 25. — Novinar poljskega lista «Tribuna Ludu« je imel v zaporu razgovor z bivšim «gaulei-terjem« Vzhodne Prusije Erichom Kochom, ki je obsojen na dosmrtno ječo in ki je dal zanimive izjave o umetninah, ki so jih med vojno Nemci pokradli v Sovjetski zvezi in katerih do sedaj še niso odkrili, ter so verjetno še vedno skrite. Gre predvsem za 800 starih ikon velike vrednosti, številne slike in verjetno tudi za «jantarjev salon«, ki je bil v Carskem selu (sedaj Puškinov) blizu Leningrada, kjer je bila poletna rezidenca carja.
Koch pravi, da so te umetnine skrili v Kalininu (bivši Koenigs-berg), ko je ->ilo mesto prestolnica Vzhodne Prusije.
uW^#e M pričeli zbirati, čim so se nemške čete zasedle Puškino, in to po povelju Samega Kocha, ki pa je pri tem- imel podporo Bor-manna,- 'Goering*, poveljstva Wer-machta, in menda samega Hitlerja. Svojo rezidenco je Koch spremenil v pravi muzej, vendar so bila številna umetniška dela uničena med ameriškim bombardiranjem 1944. leta, številna pa so ostala nedotaknjena in med drugim tudi jantarjev salon. Salon so razstavili na dele in skupno z ostalimi umetninami zaprli v zaboje, katere so skrili pod zidovi neke stare cerkvice v Kalininu, ko so sovjetske čete mesto že obkolile.
Celotno operacijo je vodil strokovnjak dr. Alfred Rodhe, za stvar pa sta vedela tudi poveljnik SS Rin-gel in župan Will. Materialno delo je opravila skupina Judov, katere so kasneje ustrelili, da ne bi bilo prič.
Koch trdi, da še vedno ve, kje sta dve skrivališči v pristaniškem področju mesta.
Po drugih vesteh je samo ena izmed treh oseb, ki jih Koch imenuje sedaj pri življenju. Gre za bivšega župana Willa, ki sedaj prebiva v Zah. Nemčiji. Ringe! se je prav tako vrnil v Zah. Nemčijo, kjer Je živel več let in kjer je pred leti umrl. Poljski list piše, da je bl-vši poveljnik SS še prej usmrtil strokovnjaka Rodheja, ki se je bal, da bi vlaga lahko uničila u-metnine in ki je zato hotel izdati skrivnost o skrivališčih sovjetskim oblastem. Dan preden sta to hotela nared-iU, pa sta skupno z ženo na skrivnosten način izginila in v njunem stanovanju so našli zdravniška potrdila, češ da sta umrla ra. grižo. Preiskava pa je dokazala, da v Kalininu noben zdravnik ni nikoli podpisal takih potrdil, niti nikoli niso našli njunih trupel.
Novinar poljskega lista zaključuje poročilo, češ da so marsikatere izjave povsem nove m verjetno resnične, ter da Koch zeio verjetno ve še marsikaj.
Razgovori CSSR-SZ
MOSKVA, 25. — Zaključili so se razgovori med zunanjima ministroma SZ Gromikom in ČSSR Vracla-vom Davidom, ki je danes zapustil Moskvo. V uradnem poročilu je govora, da so razpravljali predvsem o dvostranskih odnosih, in se daje manjši poudarek mednarodnim vprašanjem. Med obiskom so češkoslovaškega zunanjega ministra sprejeli tudi tajnik KP SZ Brežnjev, predsednik vlade Kosigin in predsednik vrhovnega sovjeta Podgorni.
«Aspida»
ATENE, 25. — Parlamentarna skupina Papandreujeve zveze centra se je sestala danes na izredni seji v zvezi z zahtevo atenskega državnega pravdnika, naj se odvzame parlamentarna imuniteta poslancema Andreju Papandreuju in Pavlu Varadlnojanisu, ki ju obtožujejo veleizdaje zaradi udeležbe pri vojaški zaroti «Aspida», katere namen naj bi bil polastiti se oblasti in uvesti v Grčiji režim, kakršen je v ZAR. Andrej Papandreu je označen kot politični voditelj Aspide. Parlamentarna skupina je sklenila zahtevati obširno debato v parlamentu o vsej zadevi. Poleg tega je skupina zavrnila zahtevo svojih dveh poslancev, naj Jima dovolijo, da se prostovoljno odrečeta parlamentarni imuniteti in se predstavita sodišču.
tajsko gospodarstvo, poudarja list, preživlja posebno težavne trenutke, predvsem ker se voditelji niso brigali, da bi zavzemali za prema-ganje zaostalosti, ki so jo podedovali od kapitalizma. Namesto da b! postavili materialne temelje razvoja in za blaginjo delavcev, vztrajajo maocetungovci, da se mora delavski in kmečki razred odreči vsaki osebni koristi, in pravijo, da je ((Strahotno misliti na dobo, ko bodo vsi bogati«.
Pred izboljšanjem življenjskih pogojev delavcev, nadaljuje list, dajejo kitajski voditelji prednost ohranitvi privilegiranega buržoaznega razreda. V vseh mestih, kjer so se revolucionarni uporniki in rdeči gardisti polastili oblasti, morajo delavci in kmetje vedno bolj stiskati pas, medtem ko buržuji živijo nemoteno. Samo v Šanghaju živi na primer najmanj 90.000 bivših lastnikov podjetij, ki vedno dobivajo visoke zneske od države za njihovo zaplenjeno imetje. Te družine razsipajo denar v restavracijah in hotelih, ki so posebej rezervirani zanje. Družina Vu, ki je ena od 300.000 kapitalističnih družin na Kitajskem, ima letni dohodek nad 50.000 dolarjev. Milijonar Jung Ji Jen dobiva letno od vlade 2 milijona 500.000 juanov za šest velikih predilnic, ki so mu bile zaplenjene. Že 11 let je, ko redno dobiva odškodnino.
List zaključuje: »Kitajski revolucionarni skrajneži so mnogo bolj popustljivi do kapitalistov kakor do delavcev. To je sramotno bistvo borbe proti ekonomizmu, ki je dejansko borba proti socialističnim pridobitvam kitajskega ljudstva in njegove komunistične stranke.«
Severna Koreja prosi pomoč SZ
MOSKVA, 25. — Danes je Brežnjev sprejel delegacijo Severne Koreje, katero vodi podpredsednik vlade Kirn Ir Sen. Delegacija je v SZ že od 14. januarja in je po kratkem obisku Moskve naredila daljše potovanje po SZ. Niso uradno znani razlogi za obisk, vendar se govori, da je Severna Koreja prišla po pomoč, ker se je praktično končala izmenjava s Kitajsko v zvezi s ((kulturno revolucijo«. Torej, 50 verjetno razpravljali predvsem o gospodarskih vprašanjih in ne toliko o političnih, kar izhaja iz pisanja sovjetskih listje^. ki so delegacijo ocenili kot vladno in ji niso dali političnega obeležja.
V. Vlahovič v Novi Gorici
NOVA GORICA, 25. — Član predsedstva CK ZKJ Veljko Vlahovič je imel danes v Novi Gorici daljši razgovor z zastopniki tovarne pohištva «Meblo», tovarne cementa in salonita iz Anhova z zastopniki občinskega komiteja ZK, občinskega sindikalnega sveta in občinske skup ščine. V razgovorih so tako Vlahovič kot ostali poudarili, da bi bilo potrebno strokovnjake v gospodarstvu osvoboditi vseh političnih ob veznosti, da bi se lahko posvetili vprašanjem proizvodnje m tehnologije. Prav tako bi bilo potrebno delavske svete osvoboditi nekaterih pristojnosti in jih prenesti na svete komisije in druge organe samoupravljanja. Vlahovič se je strinjal z udeleženci današnjega razgovora, da je v Jugoslaviji le preveč sestankov in predpisov, da Je na področju političnega in idejnega dela precej progmatizma, verbalizma in demagogije.
Daljši razgovor Mičunovič-Rusk
WASHINGTON, 24. — Ameriški zunanji minister Dean Rusk je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Washingtonu Veljka Mlčunovlča in se zadržal z njim v daljšem razgovoru, do katerega je prišlo na zahtevo jugoslovanskega veleposlanika. V razgovoru sta Rusk in Mlčunovič, poleg aktualnih vprašanj s področja dvostranskih odnosov razpravljala tudi o vprašanjih v zvezi z nedavnimi napadi na jugoslovansko veleposla ništvo in konzularna zastopstva 29. januarja. Mlčunovič bo te dni odpotoval v Beograd na redno posvetovanje.
«Jedrski dežnik»
(Nadaljevanje s 1. strani)
mom, z urejanjem odnosov z močnim severnim sosedom. Ideja o vojaški zvezi, z ((jedrskim dežnikom«, ki ga ZDA ponujajo zdaj Latinski Ameriki, bi dokončno zaustavila že tako in tako težak in zapleten mehanizem za uveljavitev sporazuma o brezatomskl coni. Odločnost Mehike, čila in še devet ali deset majhnih držav, da se z enostranskimi izjavami odrečejo Jamstvom velikih sil, v prvi vrsti ZDA, odpira zato možnost, da se pot k prvi brezatomskl coni na svetu vendarle hitro odpre. Obseg te «majhne, vendar aktivne brezatomske cone« v okviru ((zemljepisno optimalne«, vendar za zdaj šele samo latinskoameriške cone v željah, ker Je še ni, bo očitno odvisen zgolj od sposobnosti Latinske Amerike, dg. se ypre pritiskom za vstop v novo vojaško zvezo.
imiiiimiiimiiiiiiiiifiiiiiiimiiiittmiiiiiiiMiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimitiviiiMiiiiiiiiiiiii
Romunija bo razvila trgovino z vzhodom in z zahodom
Stalno naraščanje zunanje trgovine . Romunija je dobila iz tujine ^zanimive predlogo
BUKAREŠTA, 25. — Glavni tajnik KP Romunije Ceausescu Je na se-Stanku, posvečenem romunski zunanji trgovini izjavil, da namerava Romunija razviti svojo trgovino s kapitalističnimi državami prav tako kakor s socialističnimi. Izjavil je, da je napor romunskega gospodarstva neposredno povezan z razvojem mednarodnega gospodrrskega sodelovanja in da je romunska vlada dobila s tem v zvezi zanimive predloge.
Nato je poudaril, da se Je romunska zunanja trgovina povečala za 75 odstotkov med leti 1960 in 1966 in da sedanji petletni načrt določa za leto 1970 novo povečanje za 55 odstotkov v primerjavi z letom 1965. Nato je Ceausescu obrazložil oblike gospodarskega sodelovanja z drugimi državami ne glede na njihov socialni in politični sistem. Te oblike bi morale po njegovem biti naslednje: v Romuniji bi morali graditi industrijske naprave tudi z dolgoročnimi krediti drugih držav. Graditi bi morali popolne ali delne industrijske naprave skupno s tujimi podjetji, izdelovati naprave in stroje za države, ki sodelujejo z Romunijo.
Romunija bi morala izdelovati razne naprave v drugih državah. Sporazumeti bi se morali o vzajemnem dajanju tehninčne pomoči v zamenjavo za blago, sodelovati bi morali s tujimi podjetji za prodajanje romunskih proizvodov in po potrebi naj bi Romunija bila udeležena pri ustanovitvi teh podjetij.
V ta namen pa je treba romunsko zunanjo trgovino reorganizirati, ker je sedaj preveč centralizirana. Večjo pobudo je treba pustiti gospodarskim ministrstvom in organizmom za zunanjo trgovino. Materialna pobuda teh podjetij in njihovega osebja se mora izboljšati.
Ceausescu je predlagal ustanovitev treh novih državnih organizmov v zvezi z zunanjo trgovino. Prvi bi moral koordinirati gospodarsko, znanstveno in tehnično raziskovanje. Drugi bi nadzoroval pravilno izvajanje izvoznih pogodb, tretji pa bi proučeval svetovna tržišča in svetovne cene.
Zakon o verah
v
v Španiji
MADRID, 24. —■ španska vlada je odobrila zakonski predlog o verski svobodi, ki znatno spreminja sedanji režim uradne katoliške Cerkve. Zakon mora sedaj odobriti
še parlament. Zakon predvideva svobodo vere in verskih obredov. Samo načelnik države mora biti katoličan, vsi ostali funkcionarji pa so lahko tudi verniki drugih Cerkva. Vojaki in zaporniki niso več obvezani prisostvovati nedeljski maši. Starši odločajo, če njih otroci ne bodo več posečall verouka, kar morajo pismeno zahtevati, šlu-dentje od 18 let dalje pa se lahko ne udeležujejo verouka.
Zakonski predlog ukinja člen 6 prejšnjega zakona, ki je predvideval, da je katoliška Cerkev uradna Cerkev španske države, in ki Je prepovedoval vsak zunanji izraz drugih ver. Vendar tudi novi zakon prepoveduje manifestacije, ki bi Jih lahko razlagali kot žalitev katoliške vere ali bi lahko povzročale nerede.
V okviru ministrstva za sodstvo bodo ustanovili posebno generamo ravnateljstvo za nekatollške vere, kateremu bo morala vsaka nekato-liška verska skupnost vsako leto predložiti obračun dela z dokumentacijo sredstev in predvsem izvorom sredstev, s katerimi so razpolagali.
• • •
MADRID, 25. — Sodišče za javni red v Madridu je obsodilo pet državljanov iz Oveda (Asturija) na kazni od enega do štdrih let in dveh mesecev zapora, ker so vodili ((ilegalno propagando« med zadnjo volilno kampanjo glede referenduma 14. decembra. Obtožene so prijeli, ko so v noči med 7. in 8. decembrom lepili letake po Oviedu z na piši «No votar!« (Ne glasuj tel).
Goldberg v Tokiu
TOKIO, 25. — Ameriški predstavnik v OZN Goldberg je prišel sinoči v Tokio v okviru obiska petih azijskih prestolnic. Ob tej priložnosti Je glede Vietnama oonovil vse do sedaj tolikokrat ponovljene ameriške teze.
Glede načrta proti širjenju jedrskega orožja je Goldberg Izjavil, da ameriška vlada ne želi onemogočiti nejedrskim državam dostopa do miroljubne uporabe jedrske e-nergije. Pripomnil je, da je težava v tem, kako naj se prepreči, da bi to energijo začeli uporabljati v vojaške namene.
Davi se je Goldberg pogovarjal z japonskim zunanjim ministrom. Govorila sta predvsem o Vietnamu Jutri bo Goldbedg odšel v Kloto, v ponedeljek pa se bo vrnil v Tokio, kjer se bo sestal s predsednikom vlade Satom. Se istega dne bo od-
NAMIZNI TENIS
POKRAJINSKO PRVENSTVO
Edi Bole (B°r)
dvakrat prvak
Brez konkurence v III. kategoriji in med mladinci
Član Bora Edi Bole je včeraj zabeležil izreden uspeh: na pokrajinskem namiznoteniškem prvenstvu je z izvrstno igro premagal vse
svoje tekmece in si osvojil tako v naslov pokrajinskega prvaka. Bole magal člana Soffitte Leno s 3:1 (22:24, 21:19, 21:15, 21:16), v finalu mladincev pa iste tekme nič manj kot z 2:0 (21:9, 22:20).
DOMAČI ŠPORT
III. kategoriji kot pri mladincih je v finalu III. kategorije pre-
NOGOMET
III. KATEGORIJA
Ob 10.30 v Nabrežini Vesna — Roianese * * ♦
Ob 10.30 na stadionu «Prvi maj« Primorec — Tecnoferramenta ...
Ob 10.30 na Igrišču Sv. Andrea
Don Bosco — Rosandra Z.
...
Ob 10.30 v Boljuncu Union — Campanelle ...
Ob 15. uri v Nabrežini Primorje — Aurisina ...
Ob 15. uri v Boljuncu Breg — S. Sergio
JUNIORJI
Ob 9. uri na stadionu «Prvi maj« Union — S. Sergio ...
Ob 12.15 na igrišču S. Sergio Primorje — Triestina
...
Ob 13. uri v Boljuncu Breg — Roianese
E
DEŽELNA C LIGA Ob 16.30 v Gorici (Largo Culiat) Gasilci (Gorica) — Kras
Danes ob 15.30 Bor-Ldera
Danes ob 15.30 bodo v Ul. della Valle Borovi košarkarji igrali proti pordenonski ekipi Edere. Srečanje je v okviru promocijskega prvenstva. Borov trener Savo Spacal je najavil naslednjo postavo: Ambrožič, Gergolet, Rudež, Zavadlal, Cesar, Borut Spacal, Babuder, Fabjan in Lakovič.
Izid te tekme je velike važnosti za plave, ki trdno sledijo cilju, da bi dosegli končno drugo mesto na lestvici. Več ekip namreč se poteguje za drugo mesto, kajti zmaga je praktično že v žepu premočne goriške peterke Ardite.
ITALIJANSKA A LIGA
Danes ob 10. uri Soffitta - Libertas
Danes ob 10. uri bo na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta, tekma finalnega dela italijanskega namiznoteniškega prvenstva A lige med domačo Soffitto in ekipo Libertasa iz Castellamare dl Stabia. Za Soffitto bodo nastopili Durazzano, Cre. chica in Floreani, za Libertas pa Rossano, Raiola in D’Ambrosio.
Končni lestvici pokrajinskega prvenstva sta naslednji:
III. KATEGORIJA
1.	BOLE EDI (Bor)
2.	Lena (Soffitta)
3.	Tomšič Karel (Bor)
4.	Birsa (Soffitta)
5.	Tavčar Adrijan (Bor)
6.	Pierberger (UNI)
7.	Vamerin (Soffitta)
8.	Ragusin (UNI)
MLADINCI
1.	BOLE EDI (Bor)
2.	Lena (Soffitta)
3.	Venuti (Soffitta)
4.	Bole Emil (Bor)
PRVENSTVO A LIGE
Inter	1
Lecco	1
MILAN, 25. — Današnja ^ prvenstva A lige med Interje^j Leccom se je končala neoo*"6 1:1 (0:1). Prvi gol je v 22’ P-P' jf segel Incerti, Bedin pa je J; jj. d. p. Izenačil. Enasterici sta a°a^ pili v naslednjih poštah:
INTER — Sarti; Burgnich, * chettd; Bedin, Landini, Picchi. Mazzola, Cappellini, Suarez, L« LECCO — Meraviglia;
Bravi; Schiavio, Malatrasl, Incerti, Azzimonti, Clerioi, lo, Bonfanti.
SODNIKA — Vitullo iz Kotov ie bilo 7:3 za LeccOv-g
HITROSTNO DRSAM
INZELL, 25. — Med niedhgffi nimi tekmami v hitrostnem dis ^ so danes kar dvakrat izboljšali ^ tovnl rekord na 3000 m dolg Lj. gi. Prvič je rekord zrušil mec Kees Verkerk, ki je fvjs-kronometer pri 4’21”9. P°V,uSmi# neje pa je njegov rojak Ard
___T-1	Vv/ii;X4 Ane 1T1	^
zabeležil
4’18”4.
TELOVADBA
še boljši čas 1»
iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiimii11
NEAPELJ, 25. — Jugoslavti»|. nocoj premagala v dvoboju vTtajije ni telovadbi reprezentanco ™ 270,90 : 267,90.
SMUČANJI
Jugoslovani prvenstvo v alpskih panoji
‘C
V slalomu Jakopi in Majda Ankeletov#
Demetzova in Berthod zmagovala veleslaloma za pokal Gigi Pan&
TCf*
KRANJ, 25. — Ob idealnem vremenu se je danes na terenih vavca nadaljevalo jugoslovansko prvenstvo v alpskih discipi*11
Na sporedu je bal slalom. Izida ----	MJf*'
tekmovanja sta naslednja.	3- Brigita Vatovec (Branik
MOŠKI
1.	JAKOPIČ (Jesenice) 93,8
2.	Oto Pustoslemšek (Mežica) 94,1
3.	Peter Lakota 94,5
ŽENSKE
1.	Majda Ankele (Triglav Kranj) 91,2
2.	Vida Tevž (Fužinar) 100,3
Giustina Demetz — njeni vsi italijanski naslovi
lllllllllimilllllilllllllllliliinilllillllllllllllllimuililllilllllilllillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DANES NA STADIONU «P. GREZAR»
Pro Pa tria lahek 1'en Triestine?
pU
Danes bo Triestina imela v gosteh Pro Patrio, ki je sicer nižje v lestvici od tržaškega moštva, vendar jo zaradi tega ne smemo pod. cenjevati. Trener Radio, ki se zaveda nevarnosti, je že opozoril igralce v rdečih dresih, katerim je tudi zabičal, da morajo dati vse Iz sebe, ker bodo samo z vztrajnostjo in borbenostjo prišli do obeh točk.
Postava Triestine je že znana in sicer Colovatti, Da Rol, D’Eri, Ca-pitanio, Kuk, Ferrara, Ridolfi, Sca-la, Ive, Beorchia in Gentlli. Za rezervi je Radio določil Zadela in Sadarja.
A SKUPINA
C
nm.
Ma JbUSa
(5. povratno kolo)
TRIESTINA—PRO PATRIA Trllli
BIELLESE—ENTELLA Tabanelll
CRDA—SOLBIATESE Ghetti
LEGNANO-UDINESE
D’Amlco
MARZOTTO—TREVISO Campanini
MESTRINA—TREVIGLIESE Rodomonte
MONZA—CREMONESE Valagussa
PIACENZA—COMO Levrero
RAPALLO—VERBANIA Bencetti
I*1
(5.
BOLOGNA—
Bemardis
>o vrat no kolo)
SPAL
CAGLIARI—ROMA Marengo
JUVENTUS—TORINO Sbardella
LR VICENZA—BRESCIA Gonella
LAZ IO—MILAN Francescon
MANTOVA—FIORENTINA Lo Bello
NAPOLI—ATALANTA
VENEZIA—FOGGIA Canova
B
(4. povratno kolo)
ALESSANDRIA—VERONA Pleronl
AREZZO—PALERMO Gussonl
CATANIA—SALERNITANA Dl Tonno
CATANZARO—VARESE Genel
GENOA—MODENA Acemese
N OV ARA—S AMPDORIA De Robtrio
PADOVA—MESSINA Branzoni
PIŠA—LIVORNO D’Agostini
REGGIANA—POTENZA Barbaresco
REGGINA—SAVONA Sabattinl
3.	Brigita Vatovec bor) 104,8
* * *
COURMAYEUR, 25.-------->v„
je z veleslalomom za pokal■ -fifa Panei« (pred dnevi umrlega'^jeki je skupno z Roso izgub11 nje pod plazom), zaključil Sl id tekmovanja v alpskih panoga*^' je bil vezan z italijanskim P..ji»' stvom. Tudi v današnjem J pe-lomu je bila najboljša Giustinj^to metz, medtem ko je drugo *‘$ pripadlo juniorski prvakinj* tovi. V jutranjem veleslal011^,#? moške pa je zmaga pripadla , f cu Berthodu. Izida tekmovaL#-. pokal Gigi Panei sta nas*
MOŠKI
1.	Franco Berthod (SC yeur) 1’45”38
2.	Bruno Piazzalunga (SC
re) 1’46”33	hMiefl)
3.	Enrico Demetz (GS Cara*»‘ 1’46”35
4.	Felice De Nicolb 1’46”76
5.	Giuseppe Compagnoni 1 4
6.	Stefano Sibille 1’47”43 „ol
7.	Walter De Tommaso l’48
ŽENSKE
1.	Giustina Demetz (SC P*r°' 1’37”78
2.	Daniela Giolito (SC Sp«1
1'42”15	, ,-42'S
3.	Lotte Nogler (Gardena)
4.	Patrizia Medail (Roma)
5.	Giuseppina De Guio (SC
,M,”’7n	Bard^'
Co^
Sest^
no) 1’43”70 6. Clotilde Fasolis (SC
chia) 1’44”04 7. Paola Klaus
(Rovereto)
1’45”
GARMISCH - PARTENKlRf/V 25. — Franco Nones je dan®, p močno zmagal v teku na 18 ie “ pokal Kurikkala. Za njim s®3 1* vrstil Avstrijec Janz, tretji Pj# bil Italijan Mario Bacher llKOj so zmagali tudi v juniorsk* * pr v renči, kjer je na 10 km dois , p gi zmagal Felice Darioli, r je bil Pierfrancesco Scherla8'^' mec Franz Keller je osvoji* raji? go v nordijski kombinaciji po Berauer. Drugi je bil ItaliJ8*1 Damolin.	(A$?'
V ekipni lestvici Je prv® w \ a ker ta ne spada med alp*®)# žave, je pokal nordijske cije pripadel Nemčiji pred jo, Italijo in Francijo.
* * *	rtf9!
SCHRUNS, 25. — Mlada Gabi je danes zmagala v = jj, f avstrijskega prvenstva v alp^fiik
njo se je uvrstil®
nogah. Z nju se je	viirc‘r,r
Schinegger. V moški kon^g^1 je naslov osvojil Heini 84 pred Karlom Šchranzem-
Danes v Sappadi 271 tek***°v
Veleslalom in tek na za Trofejo Tommasini
Danes bo v Sappadi prvenstvo tržaških društev fejo Tommasini Šport. Na r
hn VAlPsIalnm	cn (ra Ur°.„ir I*
znani progi «Pista nera«, W 1 jttjf 5 km. Na startu bodo gorije: od najmlajših pa '9 setletnikov. Za letošnjo vedbo tekmovanja se je P ig, J 271 tekmovalcev in tekmov® ^ bodo zastopali SC XXX u 8 SCI C Al Trieste, SAI, ACLL^gfi5' Giusto in Dopolavoro Feff
iivnPM.nfftp
Od torka na Dunaju svetovno prvenstvo 5
DUNAJ, 25. - Od 28.	t
marca bo na Dunaju sveW^rs^\f venstto v umetnostnem ° ud®.,, Danes so se zbrali že izid1*,« ženci tekmovanja, ki so P*e vr®P:, drsališča. Razmeroma leP? t0, s.». spravlja prireditelje v žaga po* Je znano, da bo tekmovanj kalo na odprtem. Svetovno bistvo bo potekalo po spored" tet skega, ki je bilo v začet« meseca v Ljubljani.
dim!),
dledol:
Slama na skednju je vedno nekaj vredna
(Odlomek iz knjige Mož s sedmimi imeni - Mladinska knjiga ■ Ljubljana)
Tako je. Seveda je vedno ne-W vredna. Vse je odvisno od kako ravnaš z njo. Važno je pno, kako kako stvar kupcu opi-7", Pa če je to brezzoba kobila, 11 Pa stara šklemfa ,ki naj tiska r1141'. ali pa delnice družbe, ki J® bi ustanovljena. Celo električ-j voz lahko človek proda, če je flovolj spreten.
Agostinho Serra je mislil na to, Je govoril svojemu delovodju. položaj je slab, Luis, zares slab.» P le-ta je zmignil z rameni, mi-da bo gospodar že vedel. "Sedem mernikov ni dovolj, da 1 Plačali najemnino, to ti lahko Povem. Ce znaš seštevati, kar vze-
V zbirki žepna knjiga ( ZENIT, ki jo izdaja založba , Mladinska knjiga v Ljubija- / ni' je izšla knjiga portugal-s*tega pisatelja Redola «Mož s sedmimi imeni». Mož s sed-®*to*i imeni — s sedmimi usodami — je junak nenavadne sgodbc. ki jo sam pripovedu-ta nekemu ujetniku v gestapovskem zaporu v Franciji. ®*>a sta Portugalca in drugi,
*1 je zaprt iz političnih raz-*°gov, si zapisuje doživljaje tovariša, ki je prišel v ječo **radi uboja. Pred nami zaživi Portugalska pred drugo svetovno vojno, njeni slikoviti kraji in ljudje z značaji to navadami, ki so nam ne-*nane in se nam zaradi tega ••le eksotične, v dramatičnih in Presentljivih dogodkih, ki navsezadnje prevedejo mladega moža v Afriko, kjer postane član zloglasne tujske togije. življenje legionarjev, njihovi boji z nasiljem nad domačimi se odvijajo pred Parni v okviru strašne vojne,
*i je zajela svet. In poleg vSfga tega se oglaša kot stal-Pi pretresljivi klic hrepenele mladega človeka po sreči,
P° ljubezni in domu. Toda junak romana je prišel med *°lesa zgodovine; kako mu fazmere in ljudje, ki ga ima-v oblasti, spet in spet Prekrižajo načrte in ga pah-Pejo v novo obdobje življe-Pja, dokler jih ne doživi se-I torn, je snov tega izredno na-Petega romana. Pisatelj je Prejel zanj nagrado portu-galske Akademije znanosti in Pntetnosti, potem pa še dru-*° nagrado: da so njegove knjige z drugimi naprednimi "Pjigami vred na ukaz diktatorskega portugalskega reži'
Pto sežgali na grmadi.
j svinčnik v roko. Banki mo-c to Plačati obresti. Celo če se iz-plačilu amortizacije, mo-jjto. Plačati obresti. In seme za Pico. Vse to je zapisano v ti-^hjigi. Zdaj dodaj še čas, ko j^tolja leži neobdelana, pa pletje ter Setev in žetev, poleg motorja stalnih hlapcev...« desetine.«
^'Tako je, in desetine. In zapiši " Pva vola ,ki sta crknila.« j., Najemnina bo požrla vse,« je delovodja.
j^toli naj rijem po zemlji za nič? H Prav to delam. Trudi se dan in računaj, pa si priboriš ugodil s‘’ da boš čez eno leto dela razburjanja	lahko	ostal brez
je in obtežen z dolgovi. Delo tem Pajmanj. živcev si po vsem Vjto človek	ne	more	več	popra-
iJ^ospodar, res ste videti deset starejši ,to je dejstvo.« ^Razočaranja ubijejo moža. Za-lj| Sa lahko ubijejo. Celo če nam j. 'jiatia pomagala z denarjem, bi jjie’ malo možnosti, da bi uspe-v"‘	da dežela	potreta	ko je
Vi.
Vsi govore,
si V Pšenice, pšenice je ba letina — ta skoraj vedno s„ slaba letina — se naj človek „ to izvleče iz kaše. To kmetova-
le
»ah,
Kakšen spomin imaš, Luis! Tako misliš? Seveda, če ne bo dobil niti fioka, bo pogorel. In ko že govorim o gnju, sem se spomnil tudi na zavarovanje. Ravno včeraj sem plačal premijo. Se en strošek. Ko bi bil vedel, da imam samo sedem mernikov, bi mi bilo prekleto vseeno ,če pšenica pogori.«
«In če bi res pogorela?«
Agostinho Serra je trznil z rameni in zagnal klobuk na mizo.
«Ce bi pšenica zgorela, bi iztožil zavarovalnico. Kar se ji ne bi nič posebno poznalo. Se nikdar ni šla nobena zavarovalna družba po gobe. Ta posel je tako varen, kakršno ima ime. In zakaj bi pšenica sploh zgorela? Kadar hočeš, da bi zgorelo, nikdar ne zgori.«
Nadzornik je zmignil z rameni, ne vedoč, kako naj pomaga svojemu delodajalcu, da bi se izvlekel iz stiske. Večkrat je že rekel svoji ženi: »Najemniki dobro živijo,
toda tako pogosto jih boli glava, da za dvakrat toliko denarja ne bi nikdar z njimi zamenjal.«
Nadzornik je bil videti zaskrbljen. Gospodar je opazil njegov izraz ter šel po svojo knjigo računov.
»Kakšen kup računov — tisoč in tisoč eskudov! Zdaj je vse končano. Sel bom naravnost k lastnikom ta odstopil. Isto bom storil pri banki in žitnici: Tukaj sem, gospodje, jim bom rekel, storil sem vse, kar sem mogel, toda stvari so šle slabo in vremenu ne morem ukazovati... Najhujše pa je, da sem hodil okrog in govoril, da imam dvanajst mernikov.«
«Tudi jaz. Govoril sem isto. Tako ste mi rekli.«
«Kaj hočeš? Da se jim ne bi zdel nebogljenček, sem lepo zagazil, glej. Nikdar nisem hotel, da bi se drugim smilil. In zdaj sem se do konca ujel. Lastnik,
(Nadaljevanje na 10. strani)
j
OPERA NARODNEGA GLEDALIŠČA «IVAN ZAJC» Z REKE
bo v dneh 10., 11. fn 12. marca gost tržaškega Slovenskega gledališča
V KULTURNEM DOMU
Izvajala bo opero JAKOVA GOTOVCA
«Ero z onega sveta»
V posameznih vlogah bodo nastopili:
ERO: LJUBOMIR STRGAČIČ, JOSIP ŠUTEJ (Zagreb) - v alternaciji DJULA: ZORKA WOLF, MIRKA KLA.RIČ (Zagreb) — v alternaciji DOMA: BLANKA ZEC, NEVENKA TOMAŠIČ - v alternaciji MARKO: FRANJO GODEC, TOMISLAV NERALIČ (Berlin) - v alternaciji MLINAR: TUGOMIR ALAUPOVIČ, MILIVOJ KUČIČ (oba Zagreb) —
v alternaciji
Režiser: DINKO SVOBODA	Inscenator: ANTUN ŽUNIČ
DIRIGENT:	VLADIMIR BENIČ
9
Je navadna neumnost! Zdaj ve.s denar v industrijo. No,
S ------
lj» t*ežela, delavci zapuščajo po-itj 111 zdaj zdaj bomo pričeli je-
t- ~‘_‘u bodo videli, kam bo zašla
toirnesto kruha vijake ta za-
® ta zvitke in žice.«
.3 to pa...«
jvjtobenih to pa, človek botfji! K° je, kot ti pravim. Seveda
stao
krivi mi. Ce bi vsi kmetova-
v obrnili hrbet in rekli: ,Naj si ^taha ^ h°če kruha, sam poišče
‘*Po
RAZGOVOR S SKLADATELJEM UBALDOM VRABCEM
Čemu in kako je nastala najnovejša
pesem «Moj rojstni kraj»
Končana je že koncertna priredba pesmi «Polka je ukazana» in simfonija za mali simfonični orkester - V svoji miznici pa ima Vrabec še marsikaj
Tega razgovora nisem zapisal zato, da bi skladatelja, pevovodjo in glasbenega pedagoga Ubalda Vrabca komur koli predstavljal. To sploh ni potrebno, ker ga poznajo vsi, ki tudi le mimogrede in pasivno spremljajo naše kulturno ta glasbeno življenje še posebej. Pozna in cepj.. ». Judi -im. slovenski glasbeni svet, pa celo ostalim jugoslovanskim narodom ni tuj, saj po-jejo njegovo «Bilečanko» z enakim navdušenjem kot v Sloveniji tudi v Srbiji, Cmi gori, Bosni ta drugod. Skladbe »Zdravica«, »Slovenska pesem«, «Veter» in še druge so redno na repertoarjih slovenskih pevskih zborov in le malo je slovenskih zborovskih skladb, ki bi tako vžigale srca in tako razvnemale navdušenje poslušalcev kot »Zdravica« ali «SIovenska pesem«. Sam Vrabec pravi, da se mu kot pevovodji še ni pripetilo, da ga pri «Zdravici» ne bi prekinilo navdušeno ploskanje, vsakokrat ko pridejo na vrsto besede «žive naj vsi narodi...« To pač pomeni, da je znal kot skladatelj na izredno komunikativen način kompozicijsko izraziti idejo ta da je tudi sicer kot skladatelj silno občutljiv za vsebino, ki je osnova njegovega kompozicijskega izražanja.
Cernu potem ta razgovor, če naj ni njegov namen govoriti o Vrab-čem glasbenem delu na splošno? Pobuda zanj mi je prišla ob otvoritvi prenovljenih prostorov pevskega zbora «Jacobus Gallus« in sledeči Prešernovi proslavi v Kulturnem domu, ko je zbor pod Vrabčevim vodstvom izvajal njegovo najnovejšo zborovsko skladbo »Moj rojstni kraj« na besedilo pesnika dr. Rada Bordona. Hotel sem se z njim nekoliko pomeniti o tej novi skladbi, pa sem zvedel še za toliko drugih
bi imeli lepo godljo. Res oj... godljo! In niso varčevali z iRJUbami: dobili boste več tega hj> več onega — na koncu pa je 3 kot vedno. Vse, kar imam, jjjto zabil v to kmetijo, iz izčr-we zemlje sem naredil vrt in kij.ri 1116 bodo brcnili ter mi reto« 2b°g°m, prijateljček, pozno j3aJa. Drugi prihaja, ki ponuja let 1 ali pet tisoč eskudov več na ta konec!«
iiT k0 ta to je bilo.« ly r° vsi vedo. In to ni zemlja, bi lahko plačala za delo, ki si VS vtožil vanjo. Moral bi pustiti g‘fl skupaj in oditi v Afriko. Do gr<f Sem slt te misli. Toda, ali Ojto lahko sam? Kamor gredo tja grem lahko tudi jaz, kita st pravim. Zdaj pa mi povej, bjjJjRaj storim s sedmimi mer-
'Reto malo je.»
bi 4eta malo, prekleto! Sploh nič !eiv, ®6ttam mernikov pomeni natisi10. Kaj pa druge stvari? Ali Prodam kobile? Ali naj pro-b^.Rotor? Kaj pa hipoteka pri
fcSla bo lastnik zemlje kaj
toagam,
^taj no, kakšen spomin imaš!
primicij, ki jih nikakor ne morem zadržati zase, saj je navsezadnje prav in celo potrebno, da vemo, da se naš zamejski slovenski skladatelj nikakor ne zadovoljuje s svojimi dosedanjimi uspehi, temveč da ima na zalogi še mladostne življenjske sile, da je v njem še tisti «brvinec», ki ga ščipa in spodbuja k ustvarjanju.
A najprej vendarle o «Mojem rojstnem kraju«. Zakaj si se odločil prav za ta tekst?
Že ko sem pesem, ki mi je čisto slučajno prišla v roke, prvič prebral, me je pritegnila njena vsebina, ki je zelo podobna Prešernovi «Zdravici», le da je bolj lokalna, tržaška. Prešernova obča misel «2u ve naj vsi narodi», je tu ožje, toda za nas konkretneje izražena, saj pravi pesnik, da je «Trst vsesal sicer dosti slovenske krvi», da pa je treba ugledati v bodočnost, ker živimo v istem mestu, v katerem naj bi se med seboj ljubili, saj vsi otroci ene smo družine, čeprav eni imenujejo naš kraj Trst, drugi pa Trie-ste».
Potemtakem te je vsebina seveda tudi inspirirala pri kompozicijski zasnovi?
Načelno skušam po svojih močeh vedno dati pravilni glasbeni poudarek tekstu kot celoti in tudi posameznim besedam. In ker sem obenem tudi pevovodja s precejšnjimi izkušnjami, saj vodim zbore že nekaj desetletij, upoštevam tudi izvajalske možnosti vsake skladbe. To pa seveda ne pomeni, da se odrekam prirojeni težnji po svobodnejši obdelavi pa celo kakšnim eksperimentom, vendar le do neke razumne meje tako, da me pevci ne kolnejo . .
Se ti je osnovni koncept takoj porodil?
Komponistični koncept sam po sebi že, njegova obdelava pa je šla skozi dve fazi. Prvotno sem napisal skladbo le za moški zbor. Potem pa se mi je porodil dvom glede možnosti izvajanja skladbe v moški zasedbi pri nas, spričo predvidevanja, da bi ta zborovska skladba bila zanimiva predvsem za naše zbore in ne toliko za zbore v Slo-
veniji, kjer bi sama vsebina ne n-tegnila biti toliko zanimiva in občutena. Zato sem pesem priredil še za mešani zbor, da sem jo lahko s svojimi pevci preizkusil in potem tudi izvajal v krstni izvedbi Tako imam sedaj dejansko dve varianti za moški in mešani zbor, pri katerih je samo tematika ista, obdelava pa bistveno različna.
Uvrščaš skladbo med lažje ali zahtevnejše iz ciklusa tvojih?
Ce smem soditi po tem, kako smo se je učili, bi dejal, da sodi med težje, torej med take, ki so primerne' za boljše zbore
Imaš na vokalnem področju š.» kaj v pripravi?
(}V pripravi-rte,Alsaj trenutno ne, sicer pa o tem, kaj bom naredil, ne maram govoriti, ker se potem lahko kako drugače obrne. Imam pa nekaj že dokončanega in če ne boš mislil, da si kaj domišljujem, bi tudi dejal, da se mi je stvar posrečila. Gotovo se boš spomnil, da sem že večkrat ugotavljal kako mi Slovenci nimamo primerne izbire koncertnih priredb narodnih pesmi. Imamo sicer nekaj Maroltovih, Tomčevih, Mirkovih, pa še kakšno Pahorjevo, Simonitijevo, a je vse to vendarle malo, predvsem pa že prepete. Sam si lahko opazil, kako se slovenski zbori na raznih mednarodnih tekmovanjih v folklornih kategorijah radi zatekajo k bogatejšemu izboru drugih jugoslovanskih narodov. Dogaja se tudi, da na raznih mednarodnih tekmovanjih nastopajoči slovenski zbori izvajajo isto skladbo, ali pa da nastopajo celo samo v polifonskih kategorijah. No in prav to dejstvo me je pripravilo k odločitvi, da sem se lotil koncertne priredbe pesmi «Pol-ka je ukazana».
Pa saj imamo prav za to narodno pesem že kakšno drugo priredbo ...
Res jo imamo in če se ne motim celo dveh avtorjev, le da sta obe — po moji sodbi — premalo svobodni in kljub vsemu vendarle v kitični obliki. Sicer pa me je k odločitvi spodbudil tudi uspeh moje priredbe Prešernove «Zdravice», katero sta pred menoj že obdelala vsaj dva
avtorja, oba v kitični obliki, pa je moja priredba vendarle najpogosteje izvajana. Za razliko od prejšnjih pa je moja koncertna priredba «Pol-ke» nekitična. V njej sem se strogo držal enostavne intonacije in je zato brez posebnih intonančnih problemov, sem jo pa obogatil z nekaterimi ritmičnimi elementi, ki pa so tudi vsi izpeljani iz osnovne motivike pesmi.
Bi bila mogoča kakšna primerjava te tvoje koncertne «Polke» s kakšno znano skladbo, mislim po značaju?
Zbor, ki ga vodim, je že večkrat Izvajal Papandopulovo «Skoči kolo» in občutek imam, da je ta moja prirčdba «Polke» slovenska inačica tega kola. Ne mislim sicer, da ji ie podobna, pač pa, da je tako efektno izpeljana, da bi morala po mojem mnenju imeti pri publiki podoben zunanji učinek kot Papandopulovo kolo.
Bomo »Polko« kaj kmalu slišali v izvedbi tvojega ali kakšnega drugega zbora?
V Trstu mislim da še ne, ker moj zbor že tako preveč poje moje skladbe, drugi naši mešani zbori pa bi se je morda ne mogli lotiti, vsaj za krstno izvedbo ne. Sel pa bi z njo v «Arezzo», če se bomo seveda z «Gallusom» odločili za sodelovanje na letošnjem tekmovanju v tem slovitem toskanskem mestecu.
Kaj pa v Sloveniji, saj bi jo lahko tam izvajali...
Tega ne izključujem Poslal sem jo namreč tudi znani reviji «Naši zbori», ki izhaja v Ljubljani in ki jo prejemajo vsi slovenski zbori. Mislim, da jo bodo zaradi že prej omenjenih razlogov slovenski zbori radi peli in da jo bodo vključili v svoj repertoar.
Ce bi krstno izvedbo doživeli v Trstu, bi to bilo seveda zelo lepo in tudi najbolj prav. In ko se že meniva o tvojem skladateljskem delu, si mogoče na račun zborovskih skladb povsem opustil komponiranje orkestralnih del. Ce se ne motim, si mi nekoč nekaj pravil tudi o operi.
No, opere sicer nisem napisal, ker zahteva tako delo ogromnega časa
in skrbne izbire libreta, ki te mora navdušiti in navdahniti, toda orkestralnega komponiranja nikakor nisem opustil. Nasprotno, prav pred kratkim sem končal kompozicijsko plat simfonije v treh stavkih.
In to mi poveš tako nekam skrivnostno, sramežljivo, kot da ne bi bi bilo zanimivo! Povej, povej mi kaj več o tem .. .
Kaj več bi ti lahko pravzaprav povedal, ko jo bom povsem izdelal. Lahko ti povem le to, da je pisana za mali simfonični orkester in da gre v bistvu za čisto muziko brez izrazite tematike. Prvi stavek ie mllegro modernto», drugi nekak «adaggio» in tretji bolj živahen '<al legro». Dolžine sicjep.Je nisem, minu-tiral, vendar bi trajala izvedba o-krog 20 minut.
In če bi takole pobrskala po predalih, bi našla še kaj, kar se ti je izlilo na notni papir in kar še ni bilo izvajano?
Kaj bi se pa res našlo. Napisano imam kantato za zbor in orkester, eno simfonijo, ki sem jo svoj čas imenoval «Veselo», s čimer je že označen njen značaj. in tudi en preludij. Vse te skladbe še čakajo na izvedbo. Povrhu imam še nekaj zborovskih skladb, ki sem jih napisal po naročilu, ki tudi še čakajo na prvo izvedbo.
Tak je ta naš Vrabec. Vodi pevski zbor «Gallus», ukvarja se s publicistiko, piše koncertne kritike, hodi na sestanke raznih komisij ta odborov, rad se zadrži v veseli ta duhoviti družbi ta kakšno pove «na okroglo pa na oglato« kot pravijo Srbi, zraven pa komponira kar na veliko Ustvarja, ker mu je to v krvi, ker mu je glasba sinonim za mladost ta življenje. Neki tržaški italijanski skladatelj mu je nekoč dejal (to mi je zaupal preden svo se razšla), da ni treba tehtati in meriti vsako noto pri komponiranju, da pa on ostaja pri svojem, pri tehtanju in merjenju, ker da je trmast.
Res, kako prav je, da je človek včasih, vsaj pri svojem delu, trmast.
Razgovor zapisal
Jože Koren
Anton Ingolič: GIMNAZIJKA
Eden najbolj branih in plodovitih slovenskih pripovednikov Anton Ingolič je pred kratkim praznoval svojo šestdesetletnico. Založba Mladinska knjiga je njegov življenjski jubilej počastila z izdajo najnovejšega Ingoličevega pripovednega teksta, romana o slovenski gimnazijski mladini. Ta nepreobsežen roman je pod naslovom GIMNAZIJKA izšel v zbirki Levstikov hram in se tako pridružil številnim Ingoličevim pripovednim delom, v katerih je Ingolič prikazal življenje in probleme lukarjev, viničarjev, splavarjev, izseljencev, rudarjev in drugih malih slovenskih ljudi.
Zdaj je avtor segel po tematiki, ki mu je bila kot dolgoletnemu gimnazijskemu profesorju močno blizu in odkrito, pošteno in brez vsakih predsodkov prikazal življenje sodobne slovenske dijaške mladine. In odkril nekatere njene probleme v zanimivem pripovednem tekstu, ki bo kot vsa Ingoli-čeva dosedanja dela, prav gotovo deležen simpatij bralcev. Čeprav ob strožji analizi roman ne bo docela zadovoljil, ga smemo kot nov originalen tekst, ki obravnava novo temo in kot zanimivo pripoved .toplo pozdraviti.
Zgodba, ki jo pisatelj pripoveduje, pravzaprav ni nova in smo za tako ali podobno že slišali. Gre za mlado, sedemnajstletno dijakinjo tretje gimnazije, ki je na domači zabavi zanosila z nekim fantom, katerega sploh ni pobliže poznala. Šlo je pač za priljubljeno zabavo mladine... Dekle je svojo nosečnost spretno prikrivala in takoj po končani šoli, ob začetku počitnic, odšla v Pariz.
Tam je imela dogovorjeno zamenjavo, da bi se bolje priučila francoščine. V Parizu pa se je še le zavedla svojih težav. In skoraj je že obupala nad seboj, ko je njeno stanje spoznala gospodinja njenih gostiteljev. Tej se je dekle zaupalo in ta ji je tudi pomagala. Spravila jo je k svojim sorodnikom v rudarski Lens in tu je mlada dijakinja rodila, šele po rojstvu otroka je to sporočila svojim staršem in doma povzročila preplah.
Zlasti mati, ki je bila zaposlena vse bolj z raznimi sestanki in sejami kakor pa s skrbjo za družino, sprva o hčeri ni hotela nič slišati. Potem pa je le bila glasna, da se je mož odpeljal po hčerko in otroka. Po majhnem ' špdpadu sprejmeta oče in mati hčerko edinka z otro kom spet nazaj; p ppoje okri-
tudi neprizadeto. Življenje, ki ga prikazuje, ga osebno ne prizadene. On ga samo gleda in bolj ali manj hladno registrira. Zato ostaja vseskozi le opazovalec, nikoli nc čutimo, da bi bil tak umetniški oblikovalec, ki bi ga problemi prizadeli in naravnost primorali, da bi jih razodel javnosti.
Druga hiba pa je v tem, da Ingolič problem le registrira, kvečjemu rahlo komentira, ne pa tudi podrobneje analizira in išče globljih družbenih vzrokov. Vsaj v romanu Gimnazijka je tako. Ingolič slika nečedno ravnanje mladine, morda gimnazijce še rahlo pokara kot dober profesor, nikakor pa problemov ne razčlenjuje, globlje ne analizira. Ingolič v tem romanu ne išče vzrokov in ne nakazuje rešitev. Tako nujno ostaja v svojem delu nepopoln, saj mora roman z aktualno družbeno problematiko ne samo slikati probleme. temveč te tudi globlje analizirati in nakazovati reštve. Zato nas v tem pogledu njegov roman ne zadovolji. Prav tako nas ne zadovolji, ker zaman pričakujemo kdaj bo pisatelj razodel svoje prepričanje in svoje stališče. Čutimo sicer pisateljeve tople simpatije do mladine, čutimo, da mu je ta pri srcu, da drži s tistimi profesorji, ki so za ponoven sprejem dijakinje spet v šolo. Toda pri vsem tem pa išče neprepričljiva opravičila in konec koncev le prikaže mladino kot tako, ki si želi samo zabav, spolne razbrzdanosti in plehkih užitkov. Vzrokov za vse to pa ne išče niti jih noče iskati. Dovolj je, da na pojave opozarja. To je sicer veliko, toda čutimo, da bi lahko iz take snovi nastal močnejši, družbeno kritičen tekst.
Ingolič pa je — kljub temu — tudi v tem romanu prijeten in zanimiv pripovednik, ki zna svoje zgodbe spretno oblikovati in v prijetni obliki posredovati bralcem. Vseskozi je njegov tekst o doživetjih in stiskah gimnazijke privlačen in bralce pritegne, čeprav konec koncev celoten roman zahtevnejšega bralca ne pri-
Pisatelj Anton Ingolič je pred kratkim dopolnil 60 let
Ije. Po burni konferenci na šoli pa se svoje moralne obveznohti zavedo tudi profesorji in sprejmejo dijakinjo v šolo, da bo lahko končala gimnazijo in se vpisala na romanistiko.
To je zgodba, ki ni niti nova, niti nas ne preseneča, saj podobne primere, čeprav ne pogoste, poznamo iz življenja. Ingolič nam torej z romanom ni odkril nič novega. Pač pa je storil veliko, da je problem, sam po sebi močno ne všečen in zapleten, odkrito in btez predsodkov obdelal v literarnem tekstu. Seveda pa pri tem ne moremo biti povsem zadovoljni, kako je to storil, kajti ostal je le na pol poti.
Ingolič običajno življenje opisuje in v svojih delih prikazuje z, neke odmaknjenosti, lahko rečemo |
zadene in ga pušča hladnega.
V	romanu Gimnazijka so značaji dobro orisani, prepričljivo je podan zlasti lik glavne junakinje in nekaterih profesorjev, medtem ko nekatere osebe ostajajo kljub vsej odločujoči vlogi blede. Med najboljšimi prizori je vsekakor prikaz konference v zadnjem poglavju in predstavitev razreda in dijakov v prvem poglavju, kar je spričo pisateljevega poklica tudi razumljivo.
V	teh dveh podobah se nam Ingolič pokaže kot mojstrski opisovalec. V ostalem pa ostaja kljub aktualnim problemom neprizadet prikazovalec problemov sodobne mladine in se ne dvigne na nivo družbenega kritika. To pa je škoda, saj so nakazani problemi naše mladine vendarle aktualni.
Sl. Ru.
IZ SPOMINOV RUDOLFA GOLOUHA
Golouh nas nadrobneje seznanja z organizacijo in delovanjem Jugoslovanske socialdemokratične stranke v Trstu, na Goriškem in v Istri, vpoštevajoč tudi hrvat-ski del Istre in Reke ter celo Dalmacije. Zanimivi so njegovi kratki portreti tedanjih glavnih organizatorjev:	Kopača, Kermo-
lja, Mihevca, Regenta, Gosparija, E Kristana, dr. Tume idr. Posebno pomembni so njegovi spomini na srečanje z Ivanom Cankarjem. Tržačane bo nedvomno zanimala tudi karakterizacija nekaterih italijanskih socialističnih voditeljev:	Pittonija, Vivanteja,
Puecherja.
Danes, ko se žal premalo ali skoro nič ne piše o narodnem prebujenju tržaških in sploh primorskih Slovencev ali se to delo opravlja bolj omalovaževalno, marsikdaj celo s kako zaničevalno ali skrajno žaljivo opazko, zvenijo posebno osrečujoče Go-louhove besede, ko omenja to delo. «Narodno gibanje v Trstu, pravi, zbrano v društvu 'Edinost.’, je znatno prispevalo k prebujanju narodne zavesti med Slovenci v Primorju, ni pa imelo posluha za socialne potrebe delovnih ljudi... Kljub vsemu pa je bodrilno vplivalo na naše ljudi na kmetih, ki so se naglo prebujali. To lahko danes objektivno priznamo tem vnetim čuvarjem slovenstva ob Jadranskem morju.«
Toda tudi v tedanjem sociali-
stičnem gibanju med Slovenci Je videl pomanjkljvosti. «Z današnje perspektive, pravi, je predvsem očitno, da je stranka, ki se Je upravičeno proglasila za edino zastopnico interesov vseh delovnih ljudi, stalno odlagala delo med kmečkim proletariatom, med malimi kmeti ta mladino.« Za tako delo sta si prizadevala dr. H. Tuma in J. Srebrnič.
Nejasno je bilo tudi zadržanje socialističnih organizatorjev do intelektualcev v svojih vrstah, zlasti do tistih, ki so končali študije v Pragi (dr. Dermota, dr. Lončar in dr. Ferfolja).
Za nas sta posebno zanimivi poglavji, ki se nanašata na obdobje 1914-1921. Tedaj so se, piše Golouh, pokazale škodljive posledice ideološke neizoblikovanosti in nekritičnega podrejanja socialistične stranke Dunaju. Glavno socialistično glasilo «Arbeiter Zeitung« na Dunaju je pozdravilo vdor nemških čet na francosko ozemlje z uvodnikom «Auf nach Pariš« in tik pred vstopom Italije v vojno, se je vpliven vodja nemških sindikatov Berlina oglasil v uredništvu tržaškega lista «11 Lavora-tore» ta tam iskal podporo za svojo «misijo», da bi pridobil delavstvo v Italiji za vojno »nemškega ljudstva«.
Z vojno je stopilo narodno vprašanje v ospredje. Slovenske socialiste je našlo razdvojene. »Mladini« (h katerim je pripadal tudi Golouh), so se zavedali, da ne mo-
re socialistična stranka pasivno stati ob strani v času, ko gre za usodo naroda. «Starini» pa so se sklicevali na tivolsko resolucijo, češ da je s to resolucijo iz časa pred vojno vse že storjeno. Dr. Tuma se (podobno kot Plttoni) nikakor ni mogel sprijazniti z mislijo, da bo Avstrija razpadla in je do konca veroval v rešitev narodnega vprašanja s strani tedaj dejansko že pokopane socialistične internacionale.
Tržaški socialisti so spričo vedno bolj napetih razmer v mestu ustanovili poseben akcijski odbor, v katerem so se bile ostre diskusije o prihodnosti: Pittoni je bil za nekakšno tržaško republiko, Puecher za priključitev Trsta in Primorja Italiji, Golouch za pravico Slovencev, da sami odločajo o svoji usodi na svojih tleh. Go-louhovo tezo je v skrajnem italijansko šovinističnem duhu pobijal glavni urednik dnevnika «11 Lavoratore« Passigli.
Ko se je Golouh spomladi 1913 udeležil skupnega shoda Slovencev v tržaškem Narodnem domu in tam izjavil, da se slovenski socialisti pridružujejo gibanju za združitev vseh Jugoslovanov in da odklanjajo habsburški scepter, je Tuma v «Lavoratoru» obsodil njegov nastop, češ da zatiranim narodom zagotovi svobodo «le delavska internacionala vsega sveta«. Na ta članek je odgovoril Golouh z daljšim člankom v istem listu in socialistični reviji »Demo-
kracija«. Sledila je ostra polemika v «Lavoratoru», pri kateri je bil najbolj strupen Passigli.
Toda dogodki so terjali dejanja .V začetku oktobra 1918 so zastopniki jugoslovanskih socialističnih strank na konferenci v Zagrebu izjavili, da stojijo neoma-jeno na stališču popoldne samoodločbe narodov ter zahtevajo zato »združitev Jugoslovanov v samostojno demokratično državo«.
V skladu s tem stališčem so se socialistični zastopniki vključili v Narodni svet, ki se je tedaj ustanovil v Zagrebu in je družil jugoslovanske narode z območja Avstro Ogrske. 2e prej so se slovenski socialisti pridružili Narodnemu svetu za Slovenijo. Tudi v Trstu so slovenski socialisti sodelovali v krajevnem Narodnem svetu, njihova zastopnika sta bila Golouh in dr. Ferfolja. Dr. Tumo pa so zaradi njegovega zadržanja odklanjali vsi člani sveta, čeprav je Golouh ponovno predlagal njegov sprejem.
Poleg Narodnega sveta pa je v tistih dneh obstajala v Trstu še druga politična oblast, Odbor za javni blagor, v katerem je bilo po 12 zastopnikov italijanske nacionalne ta socialistične stranke ter po 2 zastopnika slovenske narodne in socialistične stranke. Slovenske socialiste sta zastopala dr. Ferfolja in Golouh.
Položaj v Trstu je bil v tistih dneh zelo zapleten. Težko je bilo vzdrževati red in prebivalstvo je
stradalo. Tedaj se je v Odboru rodila misel, da bi zaprosili poveljstvo antantnega brodovja na Jadranu, ki je tedaj bilo v Benetkah, naj pošlje po morju hrano.
Proti pozivu antanti so bili italijanski nacionalisti, ki so hoteli, da bi se neposredno obrnili na i-talijansko poveljstvo in ga varno pripeljali v Trst. Obveljal pa je prvotni načrt. Zveza z Benetkami pa je bila mogoča samo po morju. to pa je oilo tedaj posejano z minami. Edino možnost povezave je nudila bivša avstrijska tor-pedovka, s katero je razpolagal Narodni svet, ki je v Trstu prevzel vse, kar je prej pripadalo avstro-ogrski vojni mornarici.
Epizodo s tem odposlanstvom v Benetke bom navedel ta extenso iz Golouhove knjige, ker je je dr. Tuma v svojih spominih prikazal v skrivljeni luči in so Tumov prikaz prevzeli razni drugi pisci, ki omenjajo to epizodo.
Golouh je bil član Narodnega sveta ta Odbora za javni blagor, v Narodnem svetu mu je bil poverjen prav resor vojne mornarice.
Narodni svet je vezal vso (od Odbora za javni blagor predlagano) akcijo na določen pogoj: da se stopi v stik z antantnim bro-dovjem in zaprosi za pomoč v živilih in zdravilih antantsko vojsko. Italijanski člani Odbora za javni blagor so naposled sprejeli te pogoje in imenovali svojega zastopnika v delegacijo za pogaja-
nja s poveljstvom antantnega brodovja v imenu tržaškega prebivalstva.
Odbor za javni blagor je nato 31. oktobra poslal naslednjo brezžično brzojavko:
Poveljniku antantskega brodovja v Benetkah.
Odbor za javni blagor v Trstu namerava glede na zelo težaven položaj v mestu poslati v petek,
1.	novembra zjutraj, torpedovko jugoslovanskega Narodnega sveta zaradi dogovora z antantnim bro-dovjem. Prosimo, da nam pridete nasproti pri Caorlu.
Odbor za javni blagor.
Brzojavko je po dolgem iskanju prestregla neka francoska vojna ladja na Jadranu ta, ker nismo dobili odgovora, je odbor poslal še naslednjo drugo brzojavko:
«Odgovorite, ali ste prejeli. Pričakujemo. Ker imamo enega samega radiotelegrafista na razpolago, nam odgovorite ob 9. uri zvečer.»
Na to je prišel odgovor:
«Dobro! Prav dobrof»
Ob 9. uri zvečer pa še naslednje sporočilo:
n Evo odgovora: Odboru za javni blagor v Trstu: Dobro. Jutri zjutraj od 9. ure dalje.
Vrhovni poveljnik v Benetkah.»
Parlamentarno delagacijo na tor-pedovki so sestavljali poleg zastopnika italijanske nacionalne stranke Samaie zastopnik italijanskih socialistov Calltai. zastoonik
slovenskih članov Odbora za javni blagor dr. Ferfolja in dr. Tomašič kot lastnik torpedovke, ki je plula pod srbsko zastavo. Pooblastilo članov delegacije se je glasilo:
«Pooblastilo Odbora za javni blagor članom delegacije za intervencijo pri antanti za pomoč Trstu: Odbor za javni blagor v Trstu pošilja s torpedovko, ki mu je bila dana na razpolago, svoje zastopnike, da zaprosijo antanto za takojšnjo pomoč tržaškemu mestu.»
Kako je delegacija opravila svojo nalogo in s kakšnim rezultatom, se vidi iz zapisnika, ki je bil sestavljen na krovu torpedovke 3. novembra. Zapisnik, ki je bil, kakor omenjene brzojavke ta pooblastila, tiste dni v celoti objavljen v tržaških italijanskih in slovenskih listih, se glasi dobesedno takole:
ePoročilo odposlancev Odbora za jami blagor v Trstu o uspehu parlamentarne misije:
Sprejel jih je admiral Marzollo. Odposlanci so se legitimirali s pooblastilom Odbora za javni blagor in razložili namen svoje misije. Odposlanec Marca Samaia je orisal obširno zelo žalostne in težavne razmere v mestu, povedal, da so avstrijske oblasti zapustile Trst in da je vsa oblast v rokah Odbora za javni blagor, v katerem so zastopane vse stranke, Italijanske in slovenske.
Lavo Čermelj
(Nadaljevanje sledi)
; PflmorsEPJnSvHlk
Vreme vCer«J: najv-išja temperatu-
i	r® 7-9- najni4ja 4.5, ob 19. url 7.5 j stopinje, vlaga 78 odst., zračni tlak
ii	1019.9 stanoviten, nebo pooblačeno, £ morje mimo, temperatura morja 8 J. stopinj.
Tržaški dnevnik
februarja
Danes. NEDELJA. 26. februarja
Andrej
Sonce vzide ob 6.50 ln zatone oj* 17.46. Dolžina dneva 10.56. Luna vzide ob 20.10 In zatone ob 5.57.
Jutri, PONEDELJEK, 27. februarja
Gabrijel
PO POSREDOVANJU ODBORNIKA ZA ZDRAVSTVO NARDINUA
Združenje lastnikov lekarn prekinilo stavko lekarnarjev
Prihodnji petek bo na ministrstvu za zdravstvo sestanek za rešitev spornih vprašanj
Združenje lastnikov lekarn sporoča, da je prekinjena stavka zasebnih lekarnarjev, ker so jim sporočili, da je bil določen za prihodnji :■ petek na ministrstvu za zdravstvo :■< sestanek za rešitev spornih vpra-i sanj, medtem ko so doslej skušali jr reševati ta vprašanja le preko mi-»mistrstva za delo. Zaradi tega se je lapor med zasebnimi lekarnarji in 1 zavarovalnimi ustanovami vlekel toliko let.
Za srečanje na ministrstvu za •zdravstvo je posredoval deželni odbornik Nardini, na katerega so se pred dnevi obrnili tržaški predstavniki zasebnih lekarn. Zaradi vesti jo sestanku v Rimu prihodnji petek ij;je združenje takoj naročilo vsem p svojim članom, naj prenehajo s (/stavkovnim gibanjem, s čimer bo-jdo lekarne ponovno dajale zavarovancem INAM zdravila kot doslej -jin ne za neposredno plačilo, kot je jjjbilo včeraj sporočeno.
/Danes dopoldne v kinu »Alabarda«
■	~ "V,. M’ r ____j_______________
flf
ič
•*r
I
Javno zborovanje za mir v Vietnamu
j Danes dopoldne, ob 10.30 bo v kino dvorani «Alabarda» Javna manifestacija za mir v Vietnamu, .ki Jo prireja pokrajinski odbor za 'mir ln neodvisnost Vietnama.
Med manifestacijo bo govoril dr. /Antonello Trombadori, znan umet-Snostnl kritik, ki je pred nedavnim obiskal Vietnam in prisostvoval veji ikim bojem v tisti deželi. Tema .njegovega izvajanja bo: «VIDEL SEM BOMBARDIRATI HANOJ«. i Sledilo bo predvajanje filma, «Ne--.bo ln zemlja«, ki ga Je posnel na j, vietnamskih bojiščih znan režiser (J Joris Ivens, In ki je vzbudil že to-lj liko zanimanja povsod, kjer so ga /predvajali, saj Je neoporečna dokumentacija ameriškega napada na liVietnam ln junaške partizanske iborbe vietnamskega ljudstva, ki se L bori za obrambo in neodvisnost svo-8 je dežele.
Prebivalstvo vljudno vabimo k j udeležbi.
• * *
Podohna manifestacija bo jutri, §27. februarja ob 20. url v Miljah. Tudi ob tej priliki bo govoril dr.
1 Antonello Trombadori.
Jutri predavanje o temi «Promet v velikih mestih»
Drevi pride v Trst prof. rimske univerze Giuseppe Pompilj, ki bo Imel jutri zvečer ob 18.30 v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nl-oolb predavanje o temi «Promet v velikih mestih«.
Jutri dopoldne se bo prof. Pompilj udeležil sestanka, ki mu bo predsedoval župan inž. Spaccini in katerega se bodo udeležili prof. Da. boni, prof. Marussi, Inž. Pellis in arh. Semerani, o vprašanju mestnega prometa v Trstu. Kot Je bilo že svoj čas sporočeno pripravlja tržaška občina podrobno študijo o tem važnem vprašanju, ki bo zajela poleg mesta tudi okoliške občine.
Seja upravnega sveta gledališča Verdi
Upravni svet gledališča Verdi je pod predsedstvom župana Ing. Spac-cinija proučil zakonski osnutek vlade za novo ureditev opernih gledališč in glasbenih dejavnosti. Po daljši debati so določili stališče do osnutka.
Glavna pomanjkljivost v njem se tiče načina razdelitve 12 milijard podpor, ki jih dajejo trinajstim o-pemim gledališčem. Zakon je nejasen in pretekle Izkušnje kažejo, da bi lahko le prispeval k zvišanju stroškov, namesto da bi bolj varčno upravljali, saj znaša že sedaj primanjkljaj opernih gledališč 20 milijard lir. Kakor je zakon sedaj sestavljen, bi dali največ nagrade tistim gledališčem, ki najslabše gospodarijo. Zakon predvideva namreč samo en kriterij, t. j. strošek za orkester, za zbor, balet itd. S tem bi bila prikrajšana tista gledališča, ki so skušala do sedaj čimmanj trošiti. Tako je na primer Verdi imel 750 milijonov izdatkov In 160 milijonov inkasa, kar pomeni, da je kril z inkasom 23,58 odst. izdatkov, medtem ko je na primer rimska Opera krila samo 8,33 odst. z inkasi, ker je inkasirala 300 milijonov, Imela pa je 3 milijarde 700 milijonov izdatkov. Podobni odstotki veljajo tudi za druga gledališča.
Komisija gledališča Verdi predla-
ga tri kriterije za razdelitev državne podpore: eno tretjino naj bi dali na podlagi odstotka za izdatke za orkester, zbor, balet itd. (tako imenovane «mase»); eno tretjino sorazmerno z opravljeno umetniško dejavnostjo in eno tretjino na osnovi odstotka inkasa ln obiska občinstva. Te predloge bodo predložili parlamentarcem iz dežele, da jih podprejo.
Zupan inž. Spaccini je včeraj sprejel predsednika in člane odbora Tržaškega teniškega kluba. Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi odbornik za šport Ceschia, je predsednik kluba_ kapitan Tarabocchia obrazložil težave te športne organizacije za letošnjo teniško dejavnost, ker so ji bila odvzeta igrišča v Ul. Reni.
Župan in odbornik sta zagotovila predstavnikom teniškega kluba pomoč občine, da se najdejo ustrezna zemljišča za nova igrišča
V PETEK NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Razgovori med predstavniki reške in tržaške zbornice
Gosta z Reke sta bila glavni tajnik zbornice za gospodarstvo Ante Vidulič in načelnik oddelka za informacije Josip Sušanj
AMATERSKA DRAMSKA SKUPINA P.D. «IVAN C AN KAR»
Krstna predstava Verčeve drame «Kocke v kocki»
Občinstvo, ki je natrpalo dvoranico do poslednjega kotička, je mladega avtorja in prizadevne igralce-amaterje nagradilo z zasluženim priznanjem
S profesionalnega na amaterski o-1 nje za včerajšnjo prireditev še po-der: v presledku treh dni dve krst-1 sebej upravičeno spričo dejstva, da ni izvedbi del domačih avtorjev, Be- je bila na programu pač krstna izvedba igre, ki jo je napisal mladi in podjetni vodja društvene dramske skupine Sergej Verč. Napisati igro ni kar tako; za kaj takega ne zadoščata samo volje in pogum temveč je poleg same vsebinske zasnove in dramaturškega koncepta potrebno tudi določeno poznavanje dramske strukture in gledališke tehnike, pa seveda določen občutek za dramski dialog itd. Mladi Sergej Verč je pokazal, da je vsemu temu v znatni meri kos in čeprav ni naš
nedetičevega v Kulturnem domu in sinoči Verčevega v dvoranici v Ul. Montecchi v izvedbi amaterske dram ske skupine prosvetnega društva «/-van Cankar».
Društvena dvoranica v Ul. Montecchi je bila za to priložnost do kraja natrpana, kakor ni bila že zlepa, čeprav nam je p.d. tl van Cankar» tudi že kdaj prej pripravilo kakšno lepo in privlačno prireditev. Med gledalci niso bili samo domačini od Sv. Jakoba in bolj ali manj stalni obiskovalci društva, temveč tudi mnogi iz mesta, ki spremljajo naše prosvetno življenje in ki znajo ceniti prizadevnost naših prosvetnih društev, njihovih dramskih skupin in sploh njihovo dejavnost, ki posebno v zadnjih letih priča o razveseljivem oživljanju naše ljudske prosvete.
Seveda pa je bilo tolikšno zanima-
V petek je bil gost tržaške trgo- canju občni zbor študentov ekono-
HiifiiiiiiitiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiMniimiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiii
SPOROČILO POKRAJINSKE TURISTIČNE USTANOVE
Napori za pritegnitev cim večjega števila turistov iz Anglije
Pokrajinske in krajevne turistične ustanove iz dežele bodo skupno nastopile s propagando v Veliki Britaniji
Tržaška pokrajinska turistična u- govsko« ln se potem zaposlili v raz-/stanova je v januarju sklicala seli s tanek vseh treh pokrajinskih ustali nov v deželi skupno z naj večjimi krajevnimi turističnimi ustanovami,
|to je lignansko, gradeško in tržaško.
|Na sestanku so se sporazumeli o ''skupni propagandni kampanji v tu-liini, zlasti pa v Angliji, Franciji in Nemčiji. Ker je reklama v Veliki . Britaniji zelo draga, so se ustanove || obrnile na deželo, ki jim je dala /znatno pomoč. Tako upajo, da bo-(j do pritegnili čimveč angleških turistov.
j Predsednik tržaške EPT je odšel ■/januarja v London, kjer ga je pod-pri krajevni delegat ENIT. Od v.
Terpin je skušal združiti turistično propagando z družbama Alitalia in angleško letalsko družbo BEA. Na ta način bi lahko prihajali turisti na naše obale z letali. Sporazum je bil dosežen za Alitalio, medtem ko je takrat BEA izjavila, da se bo morebiti pridružila kasneje. Sklenili so, da bodo poverili propagando angleški specializirani agenciji Mi-nalo — Tatersfield Ltd., ki bo proučila turistično tržišče, kategorije morebitnih turistov ter najboljši način turistične propagande.
Terpin se je 9. februarja vrnil v London, kjer je v imenu turističnih organizacij sklenil dokončni sporazum z Alitalio za letošnjo turistično kampanjo. V ta namen bodo pri-jspevale turistične ustanove v deže-li 7 milijonov lir, Alitalia pa 4 milijone. Končno se je tudi BEA odločila, da bo prispevala 2500 funtov.
V najbolj razšHenih angleških li-i stih bodo objavili oglase čez celo ! stran.
13. februarja je bila v Gorici skupna seja predsednikov zainteresiranih turističnih ustanov, na kateri je odv. Terpin poročal o sporazumu, sklenjenem v Londonu.
Predsedniki so odobrili dejavnost odv. Terpina in se zahvalili odbor-
nih poklicih doma ln v tujini.
Konec učenja je v mnogih primerih pomenil tudi prekinitev vezi med samimi absolventi ter med njimi in Solo, kar Je bilo v škodo prizadetih in skupnosti, v kateri živimo.
Naloga ustanavljajočega se združenja bo, da izpopolni to vrzel in v okviru strokovnega in družabnega delovanja zbere pod skupno streho vse absolvente slovenske trgovske akademije
Družabno srečanje bo 16. marca v mali dvorani Kulturnega doma ln nanj že sedaj opozarjamo in vabimo vse kolege.
Pripravljalni odbor Združenja absolventov Slovenske trgovske akademije
niku Giačomettiju za podporo. Včeraj je končno BEA uradno potrdila, da se bo udeležila propagandne | kampanje za letos in prispevala v ta namen 2500 funtov.
Ob 20-letnici ustanovitve šole
Srečanje absolventov trgovske akademije
Absolventi SLOVENSKE TRGOV-SKE AKADEMIJE bomo, čeprav z zamudo, praznovali 20-4etnlco obstoja naše šole v obliki srečanja vseh bivših dijakov in profesorjev.
Ob tej priložnosti bomo tudi u-atanovili združenje, katerega namen bo nuditi absolventom možnosti strokovnega izpopolnjevanja ter medsebojne pomoči.
Pobuda je naletela na velik odmev ter ugoden sprejem med velikim številom absolventov, ki so v teh dvajsetih letih dokončali «Tr-
Skupščina KPI
vinske zbornice glavni tajnik reške zbornice za gospodarstvo Ante Vidulič, ki ga je spremljal načelnik zborničnega oddelka za informacije Josip Sušanj. Oba reška strokovnjaka sta se zadržala v daljšem razgovoru z glavnim tajnikom zbornice dr. C. Steinbachom in funkcionarjem oddelka za zunanjo trgovino dr. G. Tamarom.
Na sestanku, ki predstavlja nekakšno nadaljevanje zasedanja, ki je bilo na Reki 30. decembra lanskega leta, pa so si gospodarstveniki izmenjali mnenja in nove vesti v zvezi z delovanjem obeh zbornic, zlasti na področju sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi poslovnimi krogi. Razprava se je raztegnila tudi na ustroj gospodarskih organizacij v Jugoslaviji, s poudarkom na kompetence, ki so značilne za pokhmezne republiške zbornice in pa za zvezno gospodarsko zbornico v Beogradu, ter na organizacijo teh ustanov v Italiji in na zveze, ki obstajajo med de želnimi združenji trgovinskih zbornic ter vsedržavnim združenjem teh organizacij.
Posebnega pomena je bila izmenjava vesti v zvezi z nalogami, ki jih sproti rešujejo posebni oddelki trgovinskih zbornic, bodisi na u-pravni ravni, kakor tudi v okviru prizadevanj za razvoj splošnega gospodarstva. Prav tako je bila koristna izmenjava mnenj in podatkov, ki so se nanašali na gospodarski potencial obravnavanih področij. Jugoslovanska gosta sta po zaključenih razgovorih obiskala glavne oddelke trgovinske zbornice ter se zadržala dalj časa v kemičnem laboratoriju ter v prostorih tržaške borze.
V zvezi z obiskom reških gospodarstvenikov poudarjajo v krogih blizu trgovinske zbornice, da spadajo takšni stiki med gospodarstveniki s te in one strani meje v okvir splošnega razvoja sodelovanja med reško in tržaško zbornico; to sodelovanje teži predvsem za tem, da bi se med prizadetimi področji v bodoče razvilo čim popolnejše in širše gospodarsko sodelovanje.
v avli «F. Venezian«. študentje gotovo vedo za veliko važnost, ki jo ima ta edinstvena prilika, da se iz tajništva izrinejo desničarske sile in smo zato prepričani, da se bodo občnega zbora polnoštevilno udeležili.
Odbor UGI je po kratkem posvetovanju določil tudi kandidate, ki naj v tajništvu predstavljajo italijanske in slovenske študente naše fakultete. Ti so: Klun-Coloni Tatjana, Gombač Boris, Venza Claudio, Venza, Mancini in Casciano.
Važno obvestilo študentom ekonomije
Odbor UGI za ekonomsko fakulteto sporoča vsem študentom, da je zaradi zapadlosti roka za sklicanje občnega zbora študentov ekonomije, ki letno izvoli tajništvo, zbral med študenti dvesto podpisov in na tej osnovi sklical za ponedeljek 27. februarja 1967 ob 16.30 v prvem in 17. uri ob drugem skli-
V torek, 28. t. m. ob 20. uri bo v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 skupščina trža-ške federacije KPI. Obravnavali bodo vprašanja, ki so Jih proučili na zadnjem sestanku centralnega komiteja in ki se tičejo akcije KPI, da bi spravili državo iz krize, ki jo je povzročil levi center, ter zadolžitve partije za enotnost, mednarodnega komunističnega gibanja in za borbo za mir v Vietnamu.
Poročilo bo podal Vittorio Vidali.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiHHumiMiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiHiaiitiiiiii
SMOLA DVEH TRŽAŠKIH TIHOTAPCEV
V čolnu sta tihotapila za 12 milijonov din blaga
Z obale ju je zagledala patrulja jugoslovanskih vojakov in ju prisilila, da sta priveslala k obali, kjer so ju prijeli . Oba sta v koprskih zaporih
Patrulja jugoslovanske ljudske armade, ki je stražila vzdolž meje v neposredni bližini Debelega rtiča, je 7. februarja zvečer okrog 22. ure zasačila dva zlikovca iz Trsta, ki sta v ukradenem čolnu prevažala na Koprsko tihotapsko blago. Gre za 35-letnega Gina Coronico in 25-letnega Bruna Monda oba iz Trsta, ki sta v čolnu prevažala 7400 ženskih naglavnih rut in 78 ženskih kompletov v skupni vrednosti 12 milijonov starih dinarjev.
Zlikovca sta v Trstu baje nekaj dni prej ukradla čoln z oznako TS 324, vpisan na tržaškem pristaniškem poveljstvu, ga natovorila s tihotapskim blagom in odplula proti Kopru. Veslala sta zelo blizu oba. le, ker sta se verjetno bala, da bi ju morski tokovi odnesli na odprto morje. Ni znano, kje bi bila morala oddati tihotapsko blago in zelo verjetno je, da sta se blizu Debelega rtiča približala obali, kjer
ju je morda čakal pajdaš.
Coronlca ln Mondo svojega tihotapskega podviga nista izpeljala do konca. Kot rečeno, zapazili so ju stražniki na meji in Jima zaklicali naj se ustavijo. Ob pozivu «stoj!» sta se tihotapca zbala naperjenega
orož,'- *-	......
so
Stražniki so Coronico ln Monda Izročili policijskim oblastem, ki so
ižja in se približala obali, kjer ju prijeli
je obsodilo tudi odre-
ju odpeljali v Koper na zaslišanje. Tri dni kasneje ju j koprsko sodišče, ki je dilo zaplembo čolna ln tihotapske ga blaga. Coronico ln Monda je koprsko kazensko sodišče obsodilo vsakega na plačilo 6 milijonov starih dinarjev globe. Ker pa zlikovca nista plačala globe, so Ju zaprli v koprske zapore. Kakor so izjavili pristojni organi, bosta Coronica in Mondo ostala v zaporu toliko časa, dokler ne plačata kazni.
Danes, 26. februarja, ob 9. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio
redni občni zbor Kmečke zveze v Trstu
z naslednjim dnevnim redom:
Pozdrav predsednika Volitve delovnega predsedstva Poročilo tajništva Poročilo nadzornega odbora Referati strokovnjakov o posameznih panogah kmetijstva:
a)	vprašanje mleka
b)	jusarske zadeve
c)	vrtnarstvo
t) vinogradništvo
d)	vpliv Skupnega evropskega tržišča
e)	k raški travniki Diskusija
Volitve novega upravnega odbora Razno
Vabimo vse člane, da se udeležijo občnega zbora.
Tajništvo KZ
namen, da bi se v tem poročilu spu-1 ščali v podrobnosti, je treba ven-darle priznati, da je njegova drama «Kocke v kockh kar dobro zasnovana in grajena, da ji ne manjka zunanje napetosti, ki se začenja že pri sami zasnovi in se potem dovolj naravno stopnjuje, ne glede na hibe, ki jih nujno ima vsak prvenec.
Sergej Verč pa ni samo avtor dra-i me, temveč je bil obenem tudi re , User in nosilec ključne vloge, krea-! tor lika, ki sproži dramski konflikt in ga tudi zaključi.
V posamezniti vlogah so nastopili še Stojan Colja kot Rudolf, Jurij Kufersin kot Karel, Ivan Verč kot Eavard, Boris Gombač kot Albert, Vojka Lavrenčič kot Alma, A-na Mikulus kol Berta in Mara Rogelja kot Barbara. Vsi, prav vsi z režiserjem vred zaslužijo vse priznanje za požrtvovalnost in prizadevnost, saj so naredili vse popolnoma sami brez najmanjše pomoči kakšnega izkušenega gledališkega delavca. Sami so zasnovali (Ivan Verč) in izdelali sceno, tehnično vodstvo je bilo v rokah Bruna Jankoviča, iepetalka pa je bila Jasna Raiiber. Sami so napisali in tudi tehnično izdelali gledališki listič.
Občinstvo, ki je že po prvem dejanju izvajalcem navdušeno ploskalo, je na koncu vse nastopajoče nagradilo z burnim aplavzom, avtorju igre in igralkam pa so poklonili lepe šopke cvetja.
Predstavo sta si ogledala tudi člana žirije za republiško dramsko sre. Čanje Združenja kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije, režiser Marjan Belina in direktorji Mestnega gledališča v Ljubljani in dramatik Miloš Mikeln. Za to srečanje, na katerem nastopajo najboljše a-materske dramske skupine iz Slovenije, in ki bo v začetku maja v Murski Soboti, se je namreč prav s tem Verčevim delom prijavila tudi dramska skupina p.d. «Ivan Čan-karu in če bo delo sprejeto za zaključni nastop v Murski Soboti, bo to prva dramska skupina is-zamejstva na takem srečanju.
1- k.
Podlegla je poškodbam
Na ortopedskem oddelku bolnišnice je predvčerajšnjim opolnoči izdihnila 80-letna upokojenka Ester Stipanovich vd .Zigiotti iz Ul. Gin-nastica 46. Priletna ženska se Je ponesrečila 15. t. m. v kuhinji last. nega stanovanja, kjer je spodrsnila in tako nerodno padla, da si Je verjetno zlomila levo nogo. Dva dni kasneje so Stipanovichevo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 90 dni. Vse nege pa so bile zaman in nesrečnica je podlegla zadoblje-nim poškodbam.
Jutri se poročita v ZUrichu
Nada Opuhač in
Bogdan Nardin
Prisrčno jima čestitajo in želijo vso srečo mama, sestra, sorodniki in prijatelji.
iiiHiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Vceraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
25. februarja 1967 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 15 oseb.
UMRLI SO: 75-letnl Antonio Gla-vlna, 73-letna Maria Manzanl vd. Ar-banos, 77-tetnl Adotfo Ulcakar, 88-let-na G kislin a Valencie h vd. Hrib, 79-letna Anna Zacoh'i-gna por. Manzut-to, 81-letnl Antonio Cavezzo, 62-letnl Gugllelmo Pinzan, 8-letna Renata Miutton, 70-letni Giovanni Pruni, 71-letnl Em 111 o VeccMet, 89-letna Ester Stipamovioh vd. Ztgiottl, 444etnl Go-gomlr Kocjan, 36-letna Amalla Dl Lenardo, 85-letna Agnese Cammozzo vd. Zecohln, 91-letna Enmtnla Reol-Ung.
OKLICI: Šofer Karel Winzig ln prodajalka Anna Oressevlch, šofer Marino Moro ln barlstka Silvana Schergat, agent Javne varnosti Romano SfUlgol ln uradnica Laura Ma-teUi. reprezentant Lulgi Selattl in prodajalka Maria Grazla Bubnič uradnik Luci a no Ferluga ln uradnica Leda Kajzel, mehanik Mario Terzonl ln uradnica Ada Marina Carii, uradnik Gugllelmo Dragovl-na in tkalka Maria Pia Flego, inštalater Vito Blanco in figurantka N-i-coietta Dl Mauro, cevar Attilio Bonih in prodajalka Luciana Zacchigna, uradnik Armando Taucer ln študentka Gabrlella Bonato, uradnik Franco Flcicola in uradnica Ardea Cervi, 11-notiplst Claudio Purini ln gospodinja Livia Smolars, uradnik Glullano Tamaro in prodajalka Nevia Robotti, uradnik Silvano Dambrosi in uradnica Fulvia Stalni, ind. Izvedenec Claudio Leeb In uradnica Silvana Lupini, uradnik Silvio Comar ln gospodinja Rita Florella Češenj, šofer Romolo Spadaro in prodajalka Laura Sterle, pomorščak Angelo Strani ln gospodinja Vlncenza Strano, uradnik Rosario Leotta in učiteljica Onelia Gulduccl, gradbeni asistent Llvlo Co-lautti ln prodajalka Maria Lorenzln, pomorščak Renato Metton in pomor-ščaklnja Lldia Monari, uradnik Tul-lio Franco ln nameščenka Nives Or-tolanl, podčastnik karabinjerjev Be-nlto Leo In diplomirana bolničarka Claudia Prandstraller, mehanik Marino Vecchiet ln uradnica Claudia Tro-bla, karabinjer Giuseppe Sgura in telefonistka Liliana Terrana, elektro-i mehanik Girolamo Rlviani in urad-
nica Serena Giraldi, uradnik Claudio Turolo in uradnica Blanca Blanco-llnl, industrijski izvedenec Francesco Soprano ln gospodinja Graziella Agi-le, trgovec Franco Gaggiamelll ln gospodinja Mana Pia Brandolin, barlst Franco Viti in barlstka Ernesta Za-natta. mehanik Lulgl Gorza in gospodinja Liliana Pečar, hotelir Gianclau-dio Fidel in profesorica Maria Pia Arculin, brivec Alessandro Sartl in prodajalka Helga Roth.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Ali'Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Marchlo, Ul. Ginnastica 44; Mlanl, Drevored Miramare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Ali a Baslllca, Ul. S. Glusto 1; Bu-solini, Ul. Revoltella 41: INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2: Manzonl, Ul Settefontane 2.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV-NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, je treba telefoni-ratl na štev. 90-235.
LOTERIJA
BARI	76	88	79	31	58
CAGLIARI	82	64	60	28	36
FIRENCE	71	75	86	52	44
GENOVA	14	27	67	51	4
MILANO	48	30	24	28	68
NEAPELJ	49	25	20	18	81
PALERMO	63	88	4	45	90
RIM	38	30	17	42	32
TURIN	29	56	58	40	84
BENETKE	71	4 ENALOTTO		48	9	77
2 2 2 1	X X 2	X I	2 1	1	
Kvote: 12 točk — 10,907.000 lir, 11 točk — 299.200 Ur, 10 točk 22.400 Ur.
Razna obvestila
SPD Trst obvešča svoje člane, da lahko poravnajo članarino vsak torek In petek v Slovenskem klubu od 19. do 20. ure.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM FILIBERT BENEDETIC
Ne vedno kakor lastovke
drama v dveh delih krstna predstava
Scena, kostumi ln režija: J02E BABIČ
Sodelavca pri sceni in kostumih: DEMETRIJ CEJ in ANJA DOLENČEVA
Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC
Pri predstavi sodeluje ansambel «5 f a n s »
PONOVITVE
DANES, 26. t. m. ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski in. okoliški)
V	torek, 28. t. m. ob 20. uri (študentovski abonma)
V	sredo, 1. marca ob 21. uri
V	četrtek, 2. marca ob 21. uri
V	nedeljo, 5. marca ob 16. url
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
VOZNI RED OKOLIŠKIH AVTOBUSOV ZA PREDSTAVO SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V NEDELJO, 26. T. M.
Avtobus štev. 1		Avtobus štev. 3	
Prečnik	15.05	Sempolaj	14.50
Mavhinje	15.10	Praprot	14.50
Cerovlje	15.15	Trnovca	14.55
Vižovlje	15.20	Samatorca	15.00
Sesljan	15.25	Salež	15.05
Nabrežina	15.30	Koludrovca	15.10
		Zgonik	15.10
		Mali Repen	15.15
Avtobus štev. 2		Briščiki	15.20
Križ	15.25	V. Repen	15.25
Prosek	15.30	Col	15.30
Kontovel	15.30	Tabor	15.30
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK•KONTOVEL
priredi danes, 26. t. m. ob 17.30 v prosvetnem domu na Proseku
PREŠERNOVO PROSLA VO
Na programu Je nastop pevskega zbora, dramske družine z uprizoritvijo Linhartove veseloigre v dveh dejanjih Zupanova Micka in recitatorjev.
Vljudno vabljeni 1
PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN IZ NABREŽINE
priredi danes, 26. t. m. ob 16.30
Prešernovo proslavo
s sodelovanjem pevskega zbora Kraški slavček in znanih solistov.
Vljudno vobljeni 1
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE
priredi v četrtek, 2. marca ob 20. uri v svojih prostorih
Prešernovo
proslavo
s sodelovanjem domačih ustvarjalcev.
Vljudno vabljeni!
V torek,
28. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani bo predaval naš tržaški rojak
prof. dr. Lavo Čermelj o temi
«Po sledovih tržaškega procesa iz leta 1941»
člani in prijatelji vljudno vabljeni!
Gledaljšča
Verd)
Pri blagajni gledališča »Verdi« se nadaljuje prodaja vstopnic za drugo predstavo Bellinijeve «Norme», ki bo danes ob 16. uri za dnevne abonmaje vseh redov. Nastopili bodo isti umetniki kot na prvi predstavi.
Razstave
V foyerju balkona Kulturnega doma razstavlja od 23. t. m. do 6. marca slikar Demetrij CeJ. Obiskovalce predstav Slovenskega gledališča vabimo, da si razstavo ogledajo pred predstavo ali v odmoru.
TURISTIČNO DRUŠTVO V KAMNIKU
bo priredilo v okviru mednarodnega leta turizma v začetku Jeseni že tradicionalni
«DAN NARODNE NOŠE«
Naša želja bi bila, da bi se udeležila tega zbora slovenskih narodnih noš tudi narodna noša iz slovenskega dela PrfffiSrske.
Morebitne interesente, posameznika in skupine naprošamo, da prijavijo svojo udeležbo na naš na. slov.
Hkrati naj sporočijo tudi pogoje za udeležbo na naši prireditvi.
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK
Nazionale 14.30, 21.46 «11 dot tor Zlva-go« Metrocolor tz romana Borisa Pasternaka. Geraldlne Chaplin, A lec Guinnea. Omar Sbarlf.
Deseti teden.
Ezcelsior 14.00 «Da Be ritno 1’Apoca-lisse« Technlcolor. Roger Hanin. Margaret Lee.
Penice 14.30 «Le streghe« Technlcolor. Silvana Mangano, Alberto Sor-di. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 14.30 lngmar Bergmanov film «Persona» Bibi Andenen. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 13.30 «L’uomo del banco dei pegni« Hod Steiger. Prepovedano mladini pod 18. letom.
KHz (Ulica San Francesco 10)
14.00	»Funerale a Berli-no« Technl color. Eva Renzi, Michael Calne.
AlaDarda 14,30 «Joe VValker operazio-ne Estremo Oriente« Colorscope, Tony Kendall, Barbara Frey.
Fllodrammatico 14.30 «11 corpo« Colorscope. M. Saga. Y. Kavasu. Pre povedano mladim pod 18. letom.
Moderno 14.00 »Vlaggio alluclnante« Technlcolor. Stephen Boyd, Raquel Welch, Edmond 0’Brien.
Zadnji da-n,
Crlstallo 14.30 «L'a-rcidlavolo» Vittorio Gassmari, Claudine Auger
Garibaldi 14.30 «Due maflosi contro Al Capone« Technlcolor, Franco Franchi, Clcclo Ingrassla.
Aurora 14.45 »Kartum«.
Capitol 14.30 «Scusi lei i favorevole o contrario?« Alberto Sordi, Anita Ekberg. Paola Pi gora. Technlcolor
Impero 15.00 «Le fate« Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 14.30 «Ne onore ne gloria« Anthony Quinn, Claudia Cardinale, Mlchele Morgan.
Ideale 14.00 «1 combattenti della not-te» Technlcolor. Kirk Douglas, Sen-ta Berger, John Wayne.
Asturla (Klica Zoruin. tilubus si l>
14.00	«La carovana delPAUeluja« Burt Lancaster, Lee Remick, Parne-la Tlfflti,
Astra 15.30 «Come svaltgiammo la Banca d’ltalia».
Abbazla 14.00 «M5 codlce diamanti« Technlcolor. Sandra Dee, Melina Mercourl, James Garner.
GLASBENA MATICA TRST
V SOBOTO, 4. marca 1967 ob 21. uri
v KULTURNEM DOMU
St 0 VENSKI OKTET
IZ LJUBLJANE
DANILO ČADEŽ RUDOLF FRANCL BOŽO GROŠELJ MARIJ KOGOJ TONE KOZLEVČAR DRAGIŠA OGNJANOVIČ MARIJAN ŠTEFANČIČ ANDREJ ŠTRUKELJ
Umetniški vodja: VALENS dr. VODUŠEK
Rezervacija in prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, tel 61-792 ter eno uro pred pf*; četkom koncerta pri blagajn1 Kulturnega doma.
Mali oglasi
• CITHUENi — samaritani m MJJ* — Servis v Ulici Klttmayer 4-a. stava ln prodaja avto potrebščin Ulici Glulla 41.
RABLJENE ŽAGE clrkularke. tf*J ne žage. koinbinlrke za obdelavo sa na 4 različne načine, svedri.
SOLA
GLASBENE MATICE TRST
Drugi interni nastop gojencev bo v torek, 28. t. m. ob 20. uri v dvorani glasbene šole.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina inž. Milana Pertota daruje Vida Martelanc 2.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Inž, Milana Pertota daruje družina PuhalJ-Marte-lanc 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin pok. staršev Marije 'n Ivana Rijavec darujejo otroci 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob drugi obletnici smrti Cirila Škerlja darujejo sestre in brat 3.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Josipi-ne vd. Bavčar darujejo otroci 5.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. dr prof Petra Zavrtanika darujejo Alojz Rebula 1.000, Dora Caharija 1 000 In Zofija Košuta 1.000 lir za Dijaško matico.
Miloš Kodri« daruje 3000 lir za Dijaško matico.
ratl za varjenje. Najugodnejše c*"« Bevilacqua, Trst. Ul. della Tesa Tel. 93.071
PRODAM mesnico konjskega h165’.! solastništvu skupno z opremo v (j boljšem stanju v okraju Sv. jaK°° j Telefonira-tl na št. 23-524 od 16-19. ure.
VELIKO PODJETJE V TRSTU |J*J fante in dekleta v višjo srednje*01 g Izobrazbo, z znanjem sloveniti00 pripravljeni na zunanje delo, Z”, tovljena bodočnost, dober zaslui0* ,. delovni pogoji. Delo zanimivo P',f( vsem za začetnike, pisati pod S'L. »Velepodjetje! na upravo PrlmoJ* ga dnevnika. Ul. S. Francesco. "■
DELAVCA, močnega išče skla^1^ vreč Via Fonderia 10.
Sintetične preprog*
tn preproge za nodnike a P1* stike «BAIJ\TUM» tn »ME”" KLON-t Moderno pokrivanj* podov z gumo «M(jytlET*rB’ tn ploščice »RIKETT« J" <ARMSTR( iNU« Bežna vrat« «R()LI,Pi )RT» beneške *9tfe?f (tende venezlanel Hitra ureol tev s specializiranim osebjenj A. R P ITALPLAHI rrs' Trg Oapedale 4t 6 Tel (M”
TRGOVINA pohištva Huzzl, Ul- „|, scoli 5 ima na Izbiro spalnice. 8° nje. dnevne sobe, omare, sl,ra','S(j|. sprejemnice Itd Dobri pogoji (a"s te nast
ELEKTRIČNI gospodinjski stroji-
pralni stroji, hladilniki, štedilniki' ^ stenci. Izredni popusti. RADIO Sl6 LA, Ul. Foscolo 5.
VELEPODJETJE išče saffl17 stojno od 30 do 40 let stari poslovodkinjo (vodja person® la) ln več marljivih prodajal« in vajenk. Pogoji dobri Nasi0* na upravi lista Ul. S. France' sco 20, tel. 37338
Naznanjamo žalostno vest, d®Ls je nenadoma zapustila naša °r mati in nona
Marija Briščik
Pogreb pokojnice bo v P ljek ob 15. uri iz hiše žalosti proseško pokopališče.	.
Žalujoči: sin Franc z 7-e"0Jii! berto, hčerke z dru vnuki in vnukinje in dru sorodstvo
Briščiki. 26. februarja 1967	^
ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo
"5
>o
»c ZOilvaiJUJCinu -a;
ki so nam stali ob strani ob s‘ naše drage
Terezije Sosič
Posebna zahvala sosedom, ^ jaj-ji v času njene dolge bolezri. p šali trpljenje, darovalcem cvetiiei>l vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI VNUK FRfri
in drugi sorodniki
Opčine, 26 februarja 1967	^
*■ A . » V A L A
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našo nepozabno
JOSIPINO GRILANC vd. JAZBEC
Posebna zahvala č.g župniku, darovalcem cvetja in vsotn ki so na kateri koli nač.n počastili njen spomin.
Žalujoči družini: Jazbec in Grilan< tn drugi sorodniki
Nabrežina - Zgonik, 26.2 67
ŽAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvoval ob izgubi naše nepozabne
KATARINE MAGANJA
Enaka zahvala pevskemu zboru «Vesna», darovalcem cvetj® ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin & Jo spremili k zadnjemu počitku
2*WjOči: mož, hčerke in drugo soroda*0® Križ, New Vork, 26.2.67
V SREDO NA POBUDO PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GREGORČIČEVI DVORANI
Znanstvenika prof. Poldini in prof. Mezzena o vlogi naravnih rezervatov na našem Krasu
Njuno izvajanje je namenjeno predvsem našim kmetovalcem, ki so z vprašanjem neposredno zainteresirani ■ Sodelovanje z obeh strani meje
sim. Pobudo Primor-«-°a dnevnika bosta
!S!dnJ° sredo zvečer strokovnjaka za
paniko
prof. Poldini
^.Prof. Mezzena, kate-•bieni sta povezani sedm-?.nirn načrtom o *atrs naravnih rezer-su „ na tržaškem Kra-(e'BovorUa v Gregorči-'-leiav°rani o tem prouči]11' ki -'e velike važ-Sto 1 za kmete z na-djBa Podeželja pa t.u-Jltni? našo slovensko “Pnost nasploh. Na Ha d ^. s Profesorje-ietj.voldinijem in Mez-ktn., vabimo predvsem
h zemiiH1 imai° sv°-njh em‘.fišča na označe-sninK rezervatih, ter C0vse r°jake- w jib Predvsemto vprašanje, it Irt 01 Pa Profesor-tie’ Poučujejo narav-!n I“be na naših šolah jejo UtJente, ki obisku-tete znanstvene fakul-sta1 ®irokovnjaka bo-t e »vi Prinesla s seboj Po§y,6v i d prizadetih
riiH^i.i in sicer v me-
ari?-
i-;25.000, ter bosta tudi šlavne
ta o zakonskega načr-ustanovitvi narav-i n„re,zervatov, ki ga tat£slanec Belci pred H^na izročil parla-
t^Znimanje naravoslovci n? kraški svet o-ti0,f,Trsta in v notra-So^1 se med tem ča-'tta 52 dneva v dan ij : Tukajšnja univer-W® s tem v zvezi stik ~ dnevi stopila v W- Zavodom za spo-varstvo iz C d ane’ in vse kanj „,Se bo predvsem dkjPobudo prof. Pol-stjJa med obema u-iajyjlVama v prihodnje tanil10 tesno sodelo-toi , Slede ustanovitve ti!) Opravljanja narav-iWezervat;ov na kra-‘ svetu tostran in Dat>]j?n meje. Tudi v sosedni re-Ca$a W Sloveniji se namreč že delj Cse PriPravljajo na to, da pro-nekaj področij za naravne kt J/81«. Na področju Krasa naj Organizirali dve takšni j»od-Hot^Prvo naj bi zajelo ozemlje Imaginarne črte, ki bi potili S!a Vremščico, Štanjel, Bra-Ho’ p°men, vrh Videša, škocjan-H diamo in ponovno Vremščico, teiftb}R°, ki naj bi zajelo v glav-Vornik, Kakovo dolino, Po-!tto 5S° jamo in Cerkniško je-rvo Področje je področje ti-'«araPa kgolega« Krasa, drugo pa te*eh, ?neS<a» Krasa. V okviru teh ***iu , naj bi bil zaščiten na-tUfu, videz krasa in zaselkov, pri v* kultur pa bi šli tako daleč, telit1 obranili tudi tipično porazna'' Sveta na njive in pašnike, Stj bi se morala ta zaščita iz-fitaj na na0m, ki bi ne prejudi-h združevanje parcel v več-r',16v e za koristno uporabljanje V okviru tega širšega za-HanjfPk kroga pa bi bile številne StlC« oaze. ki bi
m ograjene, in v katere


Sedem področij naravnih rezervatov
» UAVU U kC
?a kroga pa 1 k%nB Haze- ki bi bile stro,;e zait Ittioijbi ograjene, in v katere «l ,:eb dostop samo raziskovalci Kotanstveniki.
,®rih Primer, kako bi se v neka-ftltj Podrobnostih izvajala ta za-H	na primer omenimo, da
HftJ10 na «zaščitenem» področju slewedano postavljati cementne Cocr \ vinogradih, ter bi morali niki rabiti v ta namen te
v«alne kole
Njo01 Podobnosti namer, ki jih c4a s*-r°kovnjaki glede zaščite u oa tej in na oni strani me-•Io med tukajšnjimi strokov-'Potj,-‘b predstavniki Zavoda za miško varstvo kmalu vzpo- 1
stavljeno tesno sodelovanje, ki u-tegne roditi še nove uspehe in zanimiv razvoj na področju mednarodnega turizma. Ena izmed idej, za katere se ogrevajo prizadeti strokovnjaki ,je na primer ta, da bi po uskladitvi pravilnikov o vzdrževanju naravnih rezervatov uredili na tukajšnji meji «mednarodni» park, ki bi se raztezal nekako od Kokoši do Grmade, in po katerem naj bi speljali vrsto panoramičnih cest, ki bi bile dostopne brez posebnih formalnosti tudi tujim turistom. Nekaj takega naj bi se v doglednem času doseglo tudi na Obmejnem področju med .Slovenijo in Avstrijo v Savinjskih in Kamniških Alpah. Glede tega načrta se tudi že dalj časa vodijo razgovori med Ljubljano in Celovcem, «med-narodni turistični pas« pa naj bi zajel področja okoli Kamnika, Kranja, ter Jezerskega na jugoslovanski strani ter področja Borovelj in Železne Kaple na avstrijski strani
plače uslužbencem (uradniki, delavci, vajenci);
prispevki za socialno zavarovanje;
prispevki za zavarovanje proti nezgodam;
redna popravila, najemnina prostorov;
pisarniške potrebščine, telefon,
luč ipd.;
prevozni stroški;
odpis in raba inventarja;
splošni upravni stroški.
Izkupiček v zvezi s poslovanjem preteklega leta.
VAŽNO ZA LASTNIKE NEPREMIČNIN
Lastniki zgradb morajo letos prijaviti poleg morebitne najemnine, ki jo prejemajo za zgradbe v najemu, tudi KATASTRSKI DOHODEK (reddito catastale aggiornato), po zakonu 23.11. 1960 čl. 2 št. 131).
Ti podatki so na razpolago na okrajnem davčnem uradu, Piazza Evangelica, 3. nadstropje, soda 124 ali pa na tehničnem uradu (ufficio tecnico erariale), Corso Cavour 1, 3. nadstropje. Prizadeti naj se iz kažejo z davčnimi kartelami.
SPOROČILO FINANČNE 1NTKN DANCE V TRSTU
Kdo in kako je dolžan izpolniti prijavo Vanoni
Obrazci so brezplačno na razpolago za neposredne davke in na prodaj v
doma, toda vse njeno kljubovanje zavratni bolezni je bilo zaman.
Pokojnica je bila doma iz šušo-brega v Slavoniji. Pred 16. leti je prišla v Križ omožena z domačinom Radom Maganjo. sedanjim upravnikom prosvetnega doma. Križani so jo kmalu vzljubili in spoštovali so njeno marljivost ter mir- _ nodušnost. Svoji dve hčerki, od ka. j
Urad za javne stike finančne in-tendance v Trstu sporoča, da je treba pri izpolnjevanju obrazca «Vanoni» upoštevati naslednja os novna pravila:
1.	Prijava za vse neposredne davke mora biti predložena najkasneje do 31. marca letos in mora vsebovati vse dohodke davčnega zavezanca v letu 1966.
2.	Prijavo je treba napraviti na
terih je ena poročena v NewYorku, I zadevnih obrazcih, ki jih prizadeti
je vzgojila v čistem slovenskem duhu.
Prejšnjo sredo smo jo spremili na zadnji poti, pevski zbor ((Vesna« pa ji je zapel v slovo žalostin-ko. S hudo užaloščeno družino sožalujejo vsi Križani, Viktoriji pa naj bo lahka naša zemlja.
SV. KRIZ
Umrla je Viktorija Maganja
Nepričakovano nas je v tem tednu zapustila v komaj 48. letu starosti Viktorija Maganja. Ni še minil mesec, odkar smo jo po povratku iz bolnišnice videli zopet
dobi brezplačno v uradih za neposredne davke, ali pa jih kupi v tobakamah. Zato teh davčnih obrazcev ne bodo več pošiljali na dom, kot pretekla leta.
Obrazci za prijavo neposrednih davkov so sestavljeni iz več strani, ki so označene s črkami A, B itd., ter z navedbo vira dohodkov ali dejavnosti, iz katerih davkoplačevalec črpa razne dohodke (zemljišča, zgradbe, trgovska dejavnost in podobno).
Prijavo morajo izpolniti in predložiti vse osebe, ki imajo obdavčljive dohodke, med katerimi navajamo sledeče:
1. Lastniki zgradb, katerih dohodek ni oproščen obdavčitve in ki presega vsaj 2000 lir letno; 2. imetniki dohodkov na kapital (obresti) ali dosmrtnih dohodkov, ne glede na njihovo višino; 3. imetniki dohodkov, ki so obremenjeni z dohodninskim davkom z vpisom v seznam (ruolo), ki presegajo 240.00(1 lir letno .Profesionisti pa morajo (čeprav samo v smislu davka na poslovni promet) prijaviti dohodek, tudi če je nižji od 240.000 lir letno; 4. delojemalci, katerih plače so obdavčene, če skupni dohodki presežejo 960.000 lir letno. (Pri tem je treba omeniti, da se navedena vsota nanaša na točko 8 na strani o-
značeni s črko G, in torej na kosmati dohodek iz katerega še niso bili izključeni predpisani odbitki).
Stalni odbitek na dohodke žene, ki je zaposlena, ni več 240.000 lir, marveč samo 50.000 lir.
Ni treba, da predložijo prijavo o dohodkih osebe: ki imajo samo dohodke ob zemljišč in kmetijstva (dominikalni in agrarni), če skupna vsota dohodkov pomnožena za
pri uradih tobakarnah
24 (dominikalni dohodki) in za 36 (kmetijski dohodki) ne preseže 960 tisoč lir letno; osebe, ki posedujejo samo zgradbe in katerih doho dek ne preseže 2000 lir letno; osebe, ki imajo samo dohodke, obremenjene z dohodninskim davkov (a ruolo), ki ne preseže 240.000 lir letno; osebe, ki so v delovnem odnosu in ki njihovi že obdavčeni dohodki ne presežejo 960.000 Ur letno.
SPOROČILO DRUŽBE SAP
Dnevna avtobusna zveza Irst-Pulj
Od 1. marca 1967 dalje bo mednarodna avtobusna zveza Trst - Pulj ki jo upravlja druž ba SAP — avtomobilska služba za okolico, poslovala vsak dan na naslednji progi: Trst Ko per Izola Portorož Buje Vižinada Poreč Žbandaji Baderna odcep za Sošiči Bale Vodnjan Pulj Odhod iz Trsta ob 7.25 (z avtobusne postale na Trgu Li-bcrtži)
Odhod iz Pulja ob 15.40.
IrrlllllllilllllllllllllllllllllllllliiliilliillllimilliiiiiiHiiiillinililiiiliiiiliiiiiiiiililliilliilllllllllllillliillllllllllllllMIIIIIIIlIlilIllllliilMllIiilllIlllllllIlliiiuIllIllllllIllIllll
SESTANEK MED TRŽAŠKIM IN MILJSKIM ŽUPANOM
Pojasnila v zvezi z gradnjo naprav za predelovanje smeti pri Orehu
Pojasnila naj hi pripomogla k umiku pridržkov miljskili občinskih svetovalcev - Miljski župan zagotovil svoje posredovanje
KALIK (Moretto)
Velika izbira konfekcij - rut dežnih plaščev bundovk - oblek iz dralona in revlona pletenin na debelo in na drobno
TRST, UL. XXX OTTOBRE 6
VOZNI RED VLAKOV
NA GLAVNI POSTAJI V TRSTU

•	Nemški šivalni stroji PhAKI' za družino, obrt in industrijo
•	Italijanski šivalni stroji VI-GORELI I
•	Originalni švicarski pletilni stroji SVVISS MAGIC
A Stroji za krpanje nogavic VITO
d Naprave za prevlaeevanje kovmskih gumbov
f Stroji za likanje in likalniki za obrt in industrijo
•	Šivanke, potrebščine, specializirana popravljalnim
Delponte Pietro & C.
Trst, Ul. Timeus, 12 Tel. 90.279
|_________________________________I
Obvestilo Slovenskega gospodarskega združenja
Tajništvo SGZ vabi svoje člane, da se čimprej zglasijo za izpolnitev davčne prijave za leto 1966. S seboj naj prinesejo:
1.	Tiskovine za prijavo Vanoni in davčne kartele vs.ij zadnjih dveh let.
2.	Izvleček poslovnih stroškov za leto 1966:
znesek nakupljenega blaga, ki je razviden iz računov in faktur;
!jllXO PKOSF.K-KONTO Vf.7.
Izdvaja danes, 26. t. m. ob 16. uri dramatični barvni cinema-film;
lano di hattaglia
(HIMNA BOJA)
**rajo; rock HUDSON, MART HA HYER in DAN DURYEA
Ob zaključku razgovora je tržaški župan inž. Spacoini zaprosil miljskega župana, naj posreduje pri članih miljskega občinskega sveta, da bodo dosedanji pridržki odstranjeni, in da se bodo lahko dela za gradnjo naprav čim prej začela. Miljski župan se je zahvalil za dana mu pojasnila in izjavil, kot pravi sporočilo tržaške občine, da bo storil vse kar je v njegovi moči, da,$a zadeva r«iši.
Sporočilo tržaške občinske uprave pravi nadalje, da ko bodo te težave odstranjene, se bo lahko urad pokrajinskega zdravnjka izjavil glede vprašanj, ki so v njegovi pristojnosti in predvsem glede izbranega zemljišča, nakar bo sklep občinskega odbora z dne 23. novembra, da se pooblasti družbo SASPI za gradnjo teh naprav, deželni odbor za nadzorstvo nad krajevnimi upravami lahko proučil in ga odobril. Gradnja teh naprav bi se morala zaključiti, po dogovoru z omenjeno družbo, v osemnajstih mesecih od začetka del.
Tržaški župan inž. Spaccini se je sestal z miljskim županom Millom, da bi se z njim pogovoril o nekaterih pridržkih, ki so jih postavili miljski občinski svetovalci glede izbire zemljišča, na katerem namerava tržaška občina zgraditi naprave za uničevanje in predelovanje odpadkov v organska gnojila.
Kot smo že svoj čas poročali, naj bi te naprave zgradili pri Orehu, na zemljišču)^ kia jte'last tržaške občine, ki pa leži v miljski občini. Sestanka so se udeležili tudi bivši odbornik za mestno čistočo De Gioia, novi odbornik Vascotto, odbornik za zdravstvo dr. Blasina, tržaški občinski zdravnik dr. Fabiani, ravnatelj oddelka za javna industrijska podjetja dr. Quargnali in ravnatelj mestne čistoče inž. Vasselli. Slednji je na sestanku podrobno obrazložil vse tehnične podrobnosti naprav, ki naj bi jih zgradila družba SASPI iz Firenc, in ki naj bi v najkrajšem času začela z deli za gradnjo tega podjetja, ki je velike važnosti predvsem za zdravstvo in higieno mesta in okolice. Inž. Vasselli je poudaril, da bo družba SASPI prevzela v svojo režijo celotne naprave, med katerimi bodo tudi naprave za predelavo odpadkov v organska gnojila, za petnajst let.
Na sestanku se je torej miljski župan seznanil neposredno s tem važnim vprašanjem, ter so mu bile razložene vse tehnične podrobnosti omenjenih naprav, s katerimi bodo 50 odst. odpadkov upepe lili ali drugače uničili, ostalih 50 odstotkov pa, ki predstavljajo organske snovi, predelali v organska gnojila. Vsa dela, kakor tudi raztovarjanje odpadkov ter njihova predelava se bo vršila v zaprtih lopah, ki bodo obsegale 15.000 kv. metrov. Položaj zemljišča pa je takšen, da zagotavlja, vsaj tako trdijo funkcionarji tržaške občine, da dovoz odpadkov in odvoz organskega gnojila ne bosta motili prometa na tistem področju, ter da bodo nameščene naprave delovale na način, da bodo za 80 odst. uničile neprijetna hlapenja s posebnimi filtri, ki bodo nameščeni v 45 m visokem dimniku.
PODLONJER
Sinu Francu in vsem ostalim svoj-cemi izražata uredništvo in uprava Primorskega dnevnika najgloblje sožalje.
LIFIFiHINIE Ln ^LPK JFJMF
»si Diviin^
rpcf Viale XX Settemnre 16 ,no’	tel (16016
NABREŽINA (center)
SESLJAN (center)
ZLA TI US SKKHRM OKU ASM PRKimKTl
^vaja danes, 26. t. m. ob 15. uri Technicolor Panavision We-
r» film:
Nevada smith
**rajo; STEVE McQUEEN, KARL MALDEN, BRIAN KEITH, ARTHUR KENNEDY, SUZANNE PLESHETTE in RAF VALLONE
l V
Ponedeljek, 27. t. m. ob 18. uri ponovitev filma
NEVADA SMITH
Umrl je Ivan Ludovisi (Udovič) predan antifašistični borec
Po dolgi in mučni bolezni je včeraj dopoldne umrl v bolnišnici pri Sv. Ivanu v 81. letu starosti Ivan Ludovisi (Udovič) iz Podlonjerja. Pokojnik je bil v svojem okolju in med tržaškimi antifašisti zelo poznan in spoštovan.
Že od mladih let je bil član naj prej socialistične stranke, v prviii letih fašističnega režima pa je vstopil v komunistično partijo, v kateri je bil aktiven član zlasti v sekciji v Podlonjerju, dokler mu je zdravje dovolilo.
Pokojni Ivan je bil zvest čitatelj našega lista od vsega začetka njegovega izhajanja.
Pogreb bo jutri ob 14.15 iz kapele bolnišnice pri Sv. Ivanu na pokopališče pri Sv. Ani.
Ali bomo tudi letos pili po osmicah?
Lani je bilo na Tržaškem polno osmič, ki so razmeroma hitro izpraznile odvečne količine vina. Teh bi ne bilo, če bi bili vino odkupili naši gostilničarji, oziroma če bi ne bilo med proizvajalcem in potrošnikom toliko trgovin z vinom, ki po-, nujajo bla^o veliko ceneje kot vinogradnik. Kako je to mogoče, si lahko vsakdo predstavlja, oziroma ve.
Kako pa kaže letos? Dočim smo tani imeli osmice že pozimi, nismo letos naleteli na takšen primer. Kaže, da se je trg odprl in se nekateri gostilničarji zanimajo za nakup večjih količin vina. Verjetno so uvideli, da so gostje veliko bolje postreženi z domačim naravnim pridelkom. Nedvomno gre tudi za kakovost letošnjega pridelka, ki prekaša po kakovosti lansko letino; grozdje je bilo zdravo in dozorelo, torej dva osnovna pogoja za kakovosti.
Dobro vino pa se lahko speča kupcem za domačo potrebo. Le ti poznajo prednosti pristnega vina in sporazumno nabavijo večjo količino. (Tako gre teran onkran meje). Ni torej bojazni, da bi letošnjega pridelka ne mogli vnovčiti. Zadrega se pojavi le 'v primerih, kjer ni vinogradnik izpolnil svoje naloge niti v vinogradu in še manj v kleti Ljubitelj pristne kapljiče
TAPETNI PAPIR NAJBOLJŠIH UOMAČIH IN INOZEMSKIH
proizvajalcev BORITE PRI...
CIAN0
TRST VIALE XX SETTEMBRE 38-b
DOPIS Z DEŽELE
kino	PHOSKli
Odvaja danes. 26. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film:
OSS117 Furia a Bahia
(OSS 117 bes v Bahii)
BORBA PROTI NEVIDNEMU SOVRAŽNIKU
FREDERICK STAFFORK, MYLENE DEMONGEOT, RAYMOND PELLEGRIN in ANNIE ANDERSON
Prenizke so odškodnine za škodo zaradi lova
Lovci običajno podcenjujejo škodo, ki jo povzročajo bodisi divjad, bodisi oni sami
:em prometu | larvi uničile 2 q ajde. Za to Je do-sraie. ki i ‘ "
Prispevajte :ta DIJAŠKO MATilCOl
Industria ('ommemo Articoli Tccnici
ANTONIO QUINT AVALLE
NAVADNO IN POSEBNO ORODJE ZA MEHANIČNO DELAVNICO
NA DEBELO
TRST • Ulica 8attisti št 4
NA DROBNO
Telefon 36-838
ujske ilja z
Tudi lov igra v tu. važno vlogo To vel. imajo različno divjačino in boljše pogoje (gozdovi, ravnine z močvirji). Strastni lovci, ki ljubijo lovske posebnosti in trofeje, žrtvujejo za ta užitek visoke vsote. Ljubitelje lova imamo tudi pri nas, le da je ta šport neprimerno cenejši. Lovske družine plažujejo občinam za to svojo zabavo in seveda tudi za ulov razmeroma skromne zakupnine.
Je povsem naravno, če so naši kmetje in občinski možje, ki se zavzemajo za napredek kmetijstva, zavzemajo za to zadevo. Saj sami vedo, da ne more ta postavka mno. go odtehtati, a gre za načelo, češ: gospoda se poceni zabava in še kaj pridobi, mi pa nosimo škodo. Kako ravnajo lovske družine z nami in zakaj smatrajo vsako škodo za ničevo. Malenkosti niti ne prijavljamo. A za njih je vse malenkost in če že škodo priznajo, doseže odškodnina le skromen del resnične škode (Prirvnr: srne V' neke mu kmetu iz nabrežinske občine ‘
od lovcev oglasi, da bi brez lovoev kmetje imeli še večjo škodo. To drži le navidezno, a ne resnično. Nekoč nam ni divjačina nikoli povzročala takih preglavic. Zakaj ne? Zato, ker se je množila naravno in je bila v nekem razmerju z danimi pogoji (zavetišča, hrana, itd.). To je porušila tista (lovska) strast, ki ji ni le za zabavo, ampak tudi za ulov. Saj smo rekli, da so za to poskrbeli pri nas in v Jugoslaviji. Imamo jate fazanov, srne ne poznajo državnih mejnikov, zajci pa so se sami razmnožili, ker jih po naših ogradah nihče (ne sekira, ne govedo, na pastir) ne moti. To je menda znano tudi lovcem, a njih zanima le njihova korist. Takšno ravnanje s posestniki pomeni skrajno omalovaževanje in če je komu predvsem upravnim telesom — res za napredek našega že dovolj osiromašenega kmetijstva, naj bi se zavzel tudi v tem primeru (lov, odškodnine).
F.
PHILIPS
več vrednosti vašemu denarju
gospodinjski stroji radio TV
KNEZ VALTER Nabrežina
Tel. 20-123 Za izvoz poseben popust
Benetke - Milan Pariz - Rim - Bari
ODHODI
5,43 A Portogruaro 6.10 R Benetke - Bologna - Milan (1) • Genova
Benetke - Milan - Turin - Rim
Benetke Rim. (Za Rim obvezno prednaročilo > 9.32 DD Benetke - Milan - Pariz 10.15 A Portogruaro Benetke Portogruaro Benetke
Tržič - Portogruaro 17.28 DD Benetke - Milan L. - Pa-riz
17.57 A Portogruaro 19.20 A Portogruaro
20.30 D Benetke Rim (skozi Mestre)
22.25 DD Benetke - Milan -Turin -Genova Ventimiglla Marseille (spalru vozovi in spalni pogradi Trst -Genova) Mestre Bolo gna Rim (spalni vozo-spalm pogradi
6.40 D
8.52 R
13.00 R 13.30 A 14.45 D 16.50 A
vi in Trst ■ Rim)
z obveznim
1) Samo I. razr. prednaročilom
PRIHODI
6.22 A Cervinjan - Tržič 7.25 A Portogruaro Tržič 8.00 DD Turin Milan Benetke Rim (spalni vozovi tn spalni pogradi Rim Trst	Marseille	Ge-
novo)
9.18 D	Benetke	- Rim
11.36 DD Pariz - Milan - Benetke 13.30 D	Ban	Benetke	Bo
logna
Cervinjan Tržič Benetke Milan Pariz Benetke Portogruaro • Cervinjan Tržič (**)
Bologna Benetke (*) Portogruaro Tržič
Milan - Benetke -	Rim -	Benet-
ke (•)
22.55 A	Benetke	Tržič
23.48 DD Turin • Milan Genova (II) Rim • Bologna -Benetke
13.55 A 15.28 D 17.20 D
18.18 A 18.45 R 19.10 A 19.54 DD Pariz 21.16 R Milan
(•) Samo I. razr — (••). Ob ne-Videm - Dunaj Salzburg - Miinchen
3.40 A
5.20	A
6.15	D 6321 A
7.16	D
9.45 A
12.20	D 12.30 A 14 30 A 16.36 A 17.48 A 19.15 D 19.53 A 20.52 D
22.03 A
1.07 A 6.58 A 7.50 A 8.20 D 9 .07 A 9.25 D
12.02 A 15 08 A 17.32 A
ODHODI Videm Trbiž Videm
Videm • Trbiž Videm
Videm - Trbiž - Dunaj • Miinchen Videm - Trbiž ‘ Videm Videm Videm
Videm • Trbiž Videm Videm Videm
Videm - Trbiž • Dunaj-
Miinchen
Videm
PRIHODI
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
Dunaj Miinchen • Trbli-Videm
Trbiž Vtaem
Videm
Videm
Videm
18.55	DD Trbiž 19.47 A Videm 2105 A Videm 22 35 A Videm
22 45 DD Muncl.en - DunaJ-Trblž-Videm
Opčine-Ljubljana-Beograd
ODHODI
0.22 D Opčine Ljubljana Beograd	Zagreb	Budim-
pešta
7.03	A Opčine
9.00	D Opčine - Ljubljana Za-
greb Beograd
11.55	DD Opčine Ljubljana - Za-
greb Reka 13 40 A Opčine 18.05 A Opčine
19.00	D Ljubljana (do 31. XII.
1966)
2014 D Opčine LJubljana-Beo-grad	Atene	Istanbul
20.22 A Opčine
PRIHODI
Beograd - Budimpešta -Zagreb - Ljubljana Opčine
Ijana Opčine Opčine
Istanbul Beograd • Ljubljana Opčine 9.55 D Ljubljana 16.53 A Opčine
17.03	DDReka Zagreb Ljub-
ljana Opčine
19 58 D Beograd Zagreb-LJub-ijana Opčine 21 40 A Opčinp
5.30 D
7.12 A 8.30 D
FKANKO
PAHOR
ŽENSKA in moška KONFEKCIJA
TRST
UL. IMBRIANI, 9 DREV. MIRAMARE,
SEBOFLEX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 53 - Tel. 733-361
Prijatelje ln znance naprošamo, da nas obiščejo 11
VELIM PROPAGANDNA PRODAJA
OD 25. FEBRUARJA 00 13. MARCA 1967
Samo nekaj dni izredne cene za vse predmete
kristal, porcelan, kuhinjski pribor, jedilni pribor, oprema za kopalnice in drugo
&
m
TRIESTE - TRST, IIUC« CARDUCCI 22 - TELEFONI 95173 - 77260 - 55646
..
NEDELJA, 26. FEBRUARJA PONEDELJEK, 27. FEBRUARJA
Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša . 9.50 Godalni orkestri - 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu -
11.15	«Pastirji severnih jelenov«, roman - 11.45 Ringaraja - 12.15 Vera in naš čas - 12.30 in 13.30 Glasba po željah - 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... - 14.45 Pianist George Fe-yer - 15.00 S pesmijo naokrog -
15.30	«Bluf ali Laž in resnica«, komedija - 17.40 Operetne melodije -
18.00	Koncert v miniaturi - 18.30 Kino, včeraj in danes - 19.00 Glasba za dobro voljo - 19.15 Nedeljski vestnik - 19.30 Napevi iz vseh dežel - 20.00 Šport - 20.30 Iz slovenske folklore - 21.00 Kromatič-na fantazija - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Sodobna glasba - 22.25 Grške pesmi - 22.45 Jazz.
9.30	Kmetijska oddaja - 12.15 Tamburaški ansambel - 11.30 Za prijatelje cvetja - 12.15 športni teden - 14.00 «E1 Campanon«.
Koper
7.30,	12.30, 14.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.05 Zabavni zvoki •
9.30	Nedeljsko srečanje - 9.45 Oktet Frontiere - 10.00 Prenos RL •
10.30	Pesmi - 10.45 Glasbeni zmenek - 11.00 Dogodki in odmevi •
11.15	Nove plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.50 in 13.05 Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pre gled - 13.30 Sosedni kraji in ljud je - 14.00 in 14.45 Glasba po že ljah - 15.30 Domače pesmi in me lodije - 16.00 in 19.30 Prenos RL
19.00	športna nedelja - 22.15 Ples
Nacionalni program
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Skladbe za godala - 9.15 Nabožna oddaja - 10.45 Nove plošče - 11.40 Roditeljski krožek - 13.28 Poje Mario Abbate - 14.30 Lahka glasba -
15.10	in 17.00 Popoldne z Mino -
16.00	Nogomet od minute do minute - 17.45 Simf. koncert - 19.15 Pianist Errol Garner - 20.25 Glas-beno-govomi spored - 21.05 Športni dnevnik - 21.15 Violinist S. Ac-cardo in pianist A. Beltrami -
22.00	Plesna glasba.
II. program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 7.35 Glasbeni spored -8.45 Oddaja za ženske - 9.35 Nedeljski variete - 11.00 Zbori z vsega sveta - 11.35 Juke box - 12-00 športna prognoza - 13.00 Radijski kvizi - 14.30 Teden aktualnosti -
15.00	Oddajali smo - 16.30 Program za avtomobiliste -	17.00
Športna nedelja: rezultati, kronike in komentarji - 18.35 Mednarodna lahka glasba - 20.00 Glasba po željah - 21.00 Z mikrofonom v
Luganu - 21.40 Gledališke orgle -
22.00	Glasbeno-govomi spored.
III. program
18.30	Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Haendel, Schubert in Weber - 20.30 Sodna pomota — razprava - 20.50 Verzi Uga Foscola - 22.30 Schumann, Chopin, Ravel itd.
Slovenija
II. kanal
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole
-	12.00 Popevke treh rodov - 12.10 «Fran Žgur« - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Priljubljene melodije
-	17.00 Orkester - 17.25 Radio za šole - 17.45 Zabavala vas bosta orkestra - 18.00 Pravna posvetovalnica -18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Schoenberg: Koncert za klavir in orkester - 19.00 Tržaški pripovedniki: »Vladimir Bartol« -
19.30	Postni govori - 19.45 Zaploskajmo jim - 20.00 šport - 20.35 Italijanski pentagram - 21.00 Kulturni odmevi - 21.25 V plesnem ritmu - 22.30 M. Cipra: Sonata za violončelo in klavir - 22.55 Južnoameriški odmevi.
12.05	Poje Hilde Mauri - 12.25 Tretja stran • 13.15 Ansambel Pac-chiori - 13.30 Zbor sv. Ignacija v Gorici - 14.00 Pianistka E. Beltram - 14.25 Jazz.
Koper
6.30,	7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30,
19.15	— Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL . 10.15 Orkester - 10.45 Lahka glasba - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek -
12.00	in 13.00 Glasba po željah -
13.40	Plošče - 14.00 Zvoki in barve
-	18.00 Popevke - 15.45 Ansambel F. Korbarja . 16.00 športno življenje na Primorskem - 16.20 šport
-	16.30 Neznani jazz - 17.00 Jugoslavija v svetu - 17.10 Sopranistka M. Bisiacchi - 17.40 Orkestri -
18.00	in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Costa - 22.15 Ritmi -
22.35	Koncert.
Nacionalni program
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Narek tem za 14. evropski dan šole - 8.45 Jutranje pesmi - 9.07 Glinka, Warren, Mancini itd. - 10.05 Neapeljske - 10.30 Šola - 11.00 Triptih - 11.23 Zdravnikovo mnenje - 11.30 Donizetti, Verdi, Puccini - 13.33 Pesmi brez besed . 14.40 Pesmi s festivala v Sanremu - 15.45 Album plošč -
16.00	Oddaja za bolnike - 16.40 Plošče - 17.30 Stendhal: «Luciano Leuwen», II. epizoda - 18.15 Glas ba za mladino - 19.30 Luna park 20.20 Zmenek petih - 21.05 Kon cert, sodelujeta sopranistka D Carral in tenorist G. Baratti
22.30	Jazz.
II. program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Pet celin -
10.40	Glasba - 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Tedenski športni pregled - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbena paleta - 15.15 Robert Cassa-deus - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 17.05 Ital. pesmi - 17.35 Južnoameriška glasba - 18.35 E-notni razred - 20.00 Revijski spored - 20.50 New York 67 - 21.15 Znanstvena oddaja - 21.40 Ples.
III. program
18.30 Lahka glasba - 18 45 Kul-
tumi pregled - 19.15 Koncert 20.15 V. Brancati: «Raffaele»
22.30	Glasba danes.
6.00,	8.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Veseli tobogan -
9.05	Naši poslušalci čestitajo -
10.00	Še pomnite, tovariši...: General Grovs: Po sledeh nemških a-tomskih tajnosti; P. Marjanovič: Operacija »Žerjav« - 10.45 Lepe melodije - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Orkestralna glasba -
12.05	Naši poslušalci čestitajo -
13.30	Nedeljska reportaža - 13.50 Godala v ritmu - 14.00 Nedeljsko športno popoldne - 15.30 F. Adum: Privilegij (humoreska) - 17.05 Operetne melodije - 17.30 Otčenašek: Romeo, Julija in tema - 18.37 Prokofjev: «Romeo in Julija« - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 «Potujoča glasbena skrinja« - 21.00 Matija Bravničar — 70-letnik - 22.10 Novosti zabavne glasbe - 22.25 Jazz -
22.50	Literarni nokturno - 23.05 H. Shapero: Godalni kvartet št. 1.
Slovenija
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja - 11.00 Jabožna oddaja - 15.00 športno »poldne - 17.00 Program za mla-Lino - 18.00 Glasbeni spored «Set-evoci« - 19.00 Dnevnik - 19.10 Re-[istriran polčas nogometne tekme 19.55 Športni dnevnik in kronike frank - 20.30 Dnevnik - 21.00 A: Ulais - P. Passalacqua: «11 caso 31aireau» - 22.20 športna nedelja: ■ezultati in kronike - 23.15 Dnev-
6.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 _ Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže . 9.10 Orkestralna glasba - 9.45 O-troški vrtec Ljutomer - 10.15 Gregorc: Suita za godalni orkester -
10.35	Rosental: Na bregovih Nigera
-	10.55 Glasbena medigra - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Vesela godala - 12.00 Na današnji dan
12.10	Slovenski pevci - 12.30 Kme tijski nasveti - 12.40 «Municipal de Madrid« - 13.30 Priporočajo vam..
-	14.05 Melodije - 14.35 Naši poslu šalci čestitajo - 15.20 Zabavni in termezzo - 15.30 Zbor «Ljubljansk zvon« - 16.00 Vsak dan za vas
17.05	Operni koncert - 18.00 Ak tualnosti - 18.15 Glasba za ples 18 45 Prof. dr. M. Derganc: Zdrav ljenje opeklin - 19.00 Lahko noč otroci! - 19.15 Glasbene razgledni ce - 20.00 Simf. koncert Slov. fil harmonije - 21.35 Dela L. M. šker janca - 22.10 Trobentač U. Koder
22.30	Zabavni zbori - 22.50 J. Gla zer: Pesmi - 23.05 Jazz v noči.
Ital. televizija
18.00	Otroški simfonični orkester iz Sofije - 21.00 Dnevnik -
21.15	Večerna glasba - 22.00 Film «11 rifugio« - 22.55 Tedenski program
Od 8.30 do 12.00 Šola . 17.00 Giocagib - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino 18.45 Knjižne novosti - 19.15 Zemlja naš dom - 19.45 športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 TV tednik . 22.00 Glasbeni spored -
22.35	Film «Carovnice» - 23.00 Dnevnik.
II. kana!
18.30	Angleščina - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Film «Dobra zemlja« - 23.25 Gledališke in filmske kronike.
TELEVIZIJSKI SPORED OD 26. II. DO 4. III. 1967
NEDELJA, 26. februarja
9.25 Poročila - 9.30 Narodna lasba . 10.00 Kmetijska oddaja -9.45 Tisočkrat zakaj - 11.30 Nena-adni konj Champion — film -
2.00	TV konferenca - 14.00 Med-arodn: atletski turnir - 16.00 Po-avljamo za vas - 16.30 Prenos portnega dogodka - 18.15 Poročila 18.20 Izgubljeni v vesolju — Lač-o morje - 19.10 Andrič: Sosedi — lladinska igra - 20.00 Dnevnik -
9.50	Zabavno-glasbena oddaja •
1.50	Dnevnik.
PONEDELJEK, 27. februarja
9.40, 11.40 in 14.50 TV v šoli -0.40 in 15.50 Ruščina - 17.15 Porodila - 17.20 Mali svet - 17.40 Ri-;anke - 17.55 TV obzornik . 18.15 ie) tovariši — partizanska pesem 18.45 Otrok in zdravje - 19.15 Te-lenski športni pregled - 19.40 Vlo-;a centralnih komitejev — aktual-la tema - 20.00 Dnevnik - 20.30 Ja-niaque: Vražji rep — TV drama ->1.45 Von Weber: Koncert za kla-•inet - 22.45 Knjiga, gledališče, 'ilm - 22.10 Poročila.
TOREK, 28. februarja 18.25 Poročila - 18.30 Torkov ve-r - 18.50 To naše ljubo zdravje reportaža - 19.40 TV obzornik 20.00 Nevarna pot — jug. film -.30 Kulturna panorama - 22.10 uročila.
SREDA, 1. marca 9.40 in 14.45 TV v šoli - 10.35 15.45 Angleščina - 11.00 in 16.10 snove splošnega izobraževanja -.00 Poročila - 17.05 Drejček in ije marsovčki - 17.30 Ekspedicija
-	serijski film - 17.55 Obzornik -
18.15	Združenje radovednežev
19.00	Karneval — studio Skopje
19.30	Mozaik kratkega filma - 20.00 Dnevnik - 20.25 Inter-Real, v odmoru Cikcak - 22.15 Dnevnik -
22.30	S svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju.
ČETRTEK, 2. marca 9.40, 14.50 in 16.10 TV v šoli
11.00	Angleščina - 11.35 in 16.40 Glasbeni pouk - 17.05 Poročila -
17.10	Gumasti medvedek - 17.25 Pionirski TV studio - 17.55 Obzornik - 18.15 Se en korak — mladinska tribuna • 18.35 Pet notnih črt za popevko - 19.05 Človek in kultura - 19.40 Prospekt - 20.00 Dnevnik - 20.30 Aktualni razgovori -
21.10	Svetovno prvenstvo v umet. drsanju - 22.40 Dnevnik.
PETEK. 3. marca
9.40	in 14.50 TV v šoli - 10.35 in 15.45 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.15 Poročila - 17.20 Filmi za otroke -17.55 Obzornik . 18.15 Opema scena - 18.50 V. Hugo: Nesrečniki -
20.00	Dnevnik - 20.37 Resnica O ženskah — film - 21.45 Svetovno prvenstvo v umet. drsanju - 23.00 Poročila.
SOBOTA, 4. marca
9.40	in 14.50 TV v šoli - 16.10 Prenos športnega dogodka - 17.55 Obzornik - 18.15 Vsako soboto -
18.30	Zaplešite z nami - 19.15 Neznani kraji — film - 20.00 Dnevnik
-	20.30 Humoreska Vase Popoviča
-	21.20 Prvenstvo v umetnostnem drsanju - 22.30 Ben Casey — film
-	23.20 Poročila.
Gorišbo-beneški dnevnik
I
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Zaključena razprava o pravilniku poobčinjene trošarinske službe
Na prihodnji seji zanimiva razprava o odrskem delu «Gorizia 1916»
Goriški občinski svet je na zadnji seji v petek zvečer razpravljal o pravilniku neposredne uprave trošarinske službe v Gorici, ki obsega 30 točk ter ima prilogo o tiskovinah. Z nekaterimi spreminje-valnimi predlogi, ki so jih že poprej sporočili občinskemu odboru svetovalci Moise, Battello in Pe-droni, so z glasovanjem sprejeli vse člene pravilnika, o pravilniku samem pa še niso glasovali ter bodo po vsej verjetnosti na prihodnji seji izglasovali oba pravilnika, tudi pravilnik o osebju, in pa sejni sklep o poobčinjenju trošarinske službe.
V nadaljevanju seje so svetovalci odobrili nakup zemljišča 19 gospodarjev, ki so se z občinsko upravo sporazumeli glede prodaje. Zemljišče, ki se razprostira v kraju Moc-chetta, bo služilo za izgradnjo občinskega vodovoda. Sporazum o prodaji so podpisali naslednji zemljiški lastniki: Bandelli Dario, Capra-ra Telemaco, Brumat Antonio, Za-vertanik Luigi, Bizjak Riccardo, Bo-schin Maria, Bregant Giuseppe in Luigi, Devetak Carmela, Bregant Olga, Klauclc Maria in Leopolda, de Fomasari Duilio, Klaucic Fede-rico in Elda, Culot Stefania, Co-ciancig Riccardo in Miranda, dediči Hvalic ter Maria in Anna Klaucic.
Odobrili so prispevek za operne predstave v okviru proslav 50-let-nice zasedbe Gorice, niso pa se sporazumeli o prispevku za gledališko delo «Gorizia 1916». O njem sploh niso pričeli razprave, ker bi bila nujno zelo obsežna, župan pa je že v začetku seje predlagal, na) bi jo zaključili ob 21.30. O «Gorl-zia 1916» je misin Pedroni svoj čas vložil interpelacijo, ker naj bi predstavljala žalitev «patriotskih čustev«. Med predstavo so namreč nekateri člani bojevniških organizacij zapustili dvorano v znak protesta. O zadevi bodo po vsej verjetnosti raz-
pravljali na prihodnji občinski seji. Ker svetovalske skupine niso imele jasnega stališča, ali naj se o zadevi debatira ali ne, je predsedujoči odbornik Candussi nekaj po
51.30	sejo zaključil.
Jubilej goričkega rojaka Cirila Budihne
g*-.

■uiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiMimuiiiiinii
Gorico
VERDI. 15.0Qm «Papa, ma che cosa hai fatto in guerra«, J. Cobum in G. Ralli. Ameriški kinemasko-pfe v barvah.
CORSO. 15.00:	«La contessa di
Hongkong«, S. Loren in M. Bran-do. Kinemaskopski barvni film.
MODERNISSIMO. 15—22.30:	«In-
compreso«, S. Colagrande in G. Moll. Italijanski barvni film.
CENTRALE. 15.15:	«OSS 117 —
a Tokio si muore«, M. Vlady
kinemaskopski
in F. Stafford; barvni film.
VITTORIA. 15.00: «Ringo, il volto della vendetta«, Antony Steffen, v barvah in kinemaskopu.
Tržič
AZZURRO. 14—22:	«L’amante ita-
liana«, Gina Lollobrigida, L. Jordan. Barvni film.
EXCELSIOR. 14—22: «Gambit», S. M. Laine, v kinemaskopu in barvah.
PRINCIPE. 14-22: «1 professionisti«, Burt Lancaster in Claudia Cardi-nale, v kinemaskopu in barvah
S.	MICHELE. 14—22: «Massacro a Panton Hill«, D. Douguer. Kinemaskopski film v barvah.
Konke
EXCELSIOR. 15—22: «Made in Ita-ly», V. lisi, A. Sordi, K. Spaak in S. Koscina.
RIO. 15—21.30: «Tramonto di un idolo«, S. Boyd, L. Parker, E. Sommer. Kinemaskope v barvah.
DE2URNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI — BASSI v Raštelu št. 26, tel. 33-49.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je v Ronkah odprta lekarna «All’Ange-lo» dr. S. Olivetti — Via Roma 22, tel. 72392.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
«S. Nicolo« dr. G. Olivetti — Via 1 Maggio 94 — tel. 73328.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Danes, 26. februarja je v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italija št. 34, tel. 53-71.
V	Budihnovi družini Podturnom
Gorici imajo danes praznik. Družinski poglavar Ciril Budihna praznuje danes, v nedeljo 26. februarja svoj jubilej — 74 let. Prav na ta dan se je namreč rodil leta 1893 v Zaloščah pri Dornberku.
Že kot 13-letni deček je odšel v Trst, da bi se izučil v trgovini. Leta 1910 je prišel v Gorico in prevzel jestvinsko trgovino. Pozneje je bil uradnik na begunskem uradu v Ljubljani (po prvi svetovni vojni), nato pa se je zopet vrnil v Gorico. V Renčah je obnovil gospodarsko konzumno društvo, dokler mu fašisti niso onemogočili nadaljnjega dela. Vrnil se je v Gorico in prevzel trgovino Podturnom, ki jo je vodil do predlanskim.
V	svojem življenju, zlasti v dobi obeh vojn in med njima je moral kakor drugi zavedni Slovenci naš jubilant marsikaj pretrpeti in prenesti. Poleg svojega normalnega dela se je vedno aktivno udeleževal v javnem življenju, tako pri telo-
vadnem društvu Sokol in pri Posojilnici pred prvo svetovno vojno in po njej v Gorici ter po drugi vojni pri Dijaški matici, pri Podpornem društvu ter v upravnem svetu Kmečke banke, kjer deluje še sedaj, kljub svojim 74 letom.
Naš jubilant je tudi stalen naročnik in čitatelj Primorskega dnevnika in naprednega čtiva na splošno. Znanci in prijatelji mu želijo ob današnjem jubileju še mnogo let življenja v zdravju in zadovoljstvu. Njihovim čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
Pobiranje davkov v Sovodnjah
V četrtek 2. marca bodo na županstvu v Sovodnjah med 8. in 12. uro pobirali februarski davčni o-brok.
NA POBUDO EPT
Začetek gastronomskega tekmovanj21 med osmimi goriškimi gostišči
Med njimi so tudi gostilne Ožbot iz Rupe, Miro Hmeljak iz Sovodenj in Sirk iz
V četrtek zvečer 2. marca se bo začelo na Goriškem drugo gastronomsko tekmovanje med goriškimi gostišči, ki so se v ta namen priglasila. Tekmovanje je organizirala pokrajinska turistična ustanova (EPT) z namenom, da bi prikazala ob tej priliki posebnosti goriške kuhinje in seznanila z njimi širši krog sladokuscev. Obenem naj bi s tem natečajem poživili domačo kuharsko tradicijo z vsemi njenimi specialitetami.
K tekmovanju se je priglasilo o-sem gostišč, med katerimi so tri slovenska in sicer Jožef Sirk iz Subi-de pri Krminu, Danilo Ožbot iz Rupe ter Miro Hmeljak iz Sovodenj. Ocenjevalna komisija bo imela za oceno na razpolago 100 točk. 40 od-teh je namenjenih za goriško kuharsko specialiteto, po 20 za okusnost jedil in za vina, ter po 10 za pripravo mize in postrežbo ter za ceno v skladu s serviranimi jedili.
Prvi dan. bodo preizkusili jedilnik
v restavraciji «A1 Puias> na Moc-chetti, katerega lastnica je Vittoria Blason. VečeOja bo tu stala 1500 lir; za ta denar bodo nudili juho, raco z oljkami, zelje s klobaso, več toplih prikuh, sadje in domače pecivo; vino se računa posebej. Začetek ob
20.30.	Vsak četrtek bo konkurirala po ena izmed vpisanih gostiln; slovenska gostišča bodo prišla vsa na vrsto meseca aprila in bomo o njih še pisali.
V tem drugem tekmovanju ne sodeluje nobeno izmed gostišč, ki so se udeležila prvega tekmovanja. Na ta način bodo z obema tekmovanjema kar najbolj razširili krog sodelujočih, ki bodo imeli od take reklame nedvomno samo korist. Kot že pri prvem tekmovanju bo pri oceni sodelovalo tudi tokrat občinstvo, se pravi gostje. Ti bodo lahko izrazili svoje mnenje na posebnih listkih, kjer Sodo dali svojo oceno in pripombe tako glede jedil kot glede vina, s katerim jim bodo postregli.
iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiMiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Vse več primerov gospodarskega sodelovanja s podjetji iz Italije
Med taksna podjetja spadajo Aluminij iz Komna, Avtopromet, Žica iz Kanala - Italijanski partnerji sodelujejo tudi s posojili
Čeprav v Jugoslaviji še niso spre- Komna, ki izdeluje pralne stroje za
jeli ustreznih zakonov, ki bi urejali odnose na finančnem področju med domačimi in tujimi podjetji, ki poslovno sodelujejo, pa je čutiti, da gospodarstvo pritiska na čimprejšnje ukrepe v tej smeri. Zlasti postaja to aktualno na obmejnem področju, kjer vrsta podjetij že več let razvija poslovne odnose z italijanskimi partnerji. Ti odnosi so že daleč prešli navadne trgovinske aranžmaje, v bistvu pomenijo že neke vrste kooperacijo, saj si partnerji med drugim pomagajo tudi s strokovno delovno silo.
Najdlje ima na Goriškem razvito poslovno sodelovanje z italijanskim partnerjem podjetje Aluminij iz
iiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiminiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
VESTI IZ BRD
V torek v Števerjanu redna občinska seja
Priprave za podelitev podpor dijakom * Obvestilo živinozdravnika
V	torek 28. februarja ob 20. uri se v Števerjanu sestane občinski svet. Zanj Je občinski odbor pripravil naslednji dnevni red:
1.	Naknadna ureditev položaja občinskega uradnika Marjana Trpina;
2.	najem posojila za kritje proračuna za leto 1965;
3.	prošnja na deželo za finančno pomoč pri napeljavi javne razsvetljave;
4.	povišanje posebnih doklad občinskim uslužbencem.
V	občini Steverjan bodo v kratkem razdelili denarne podpore dijakom in osnovnošolskim učencem, 23 dijakom bodo izplačali po 10.000 Ur, enemu, ki obiskuje strokovno šolo, pa 25.000. Denar bodo pre-jeU pri blagajni v Gorici. Naknadno bodo izplačaU prispevek za pot-nine; sredstva bo prispeval šolski patronat.
Kar zadeva štipendije občina opo. zarja družinske poglavarje prizadetih dijakov, naj se čimprej zglasijo na županstvu, kjer bodo dvignili nakazilo.
Občinski živinozdravnik opozarja vse živinorejce v števerjanski občini, naj mu nemudoma Javijo vsak primer bolezni med svojo živino. To lahko storijo vsako sredo na županstvu.
Iz tržiške bolnišnice
Z vrelo vodo se je včeraj opekla 4-letna Gianna Pinzan iz Jamelj št.
SLOVENSKA PRUSVESIM ZVEZA
priredi v nedeljo, 5. marca ob GORICI, Verdijev korzo 13
16.30	v Prosvetni dvorani v
Prešernovo proslavo
sledečim programom:
—	Nagovor
—	Nastopijo
pevski zbori:
•Srečko Kosovel« — Ronke •Jezero« — Doberdob •Kras« — Dol - Poljane •Oton Župančič« — Štandrež «Briški grič — Števerjan ((Veliki Repen«
•Vesna« — Križ Vstopnina 300 Ur, dijaki 150 Ur.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom proslave.
19. OdpeljaU so jo v tržiško bolnišnico, kjer ji je zdravnik ugotovil opekline prve stopnje na četrtem prstu leve noge. Okrevala bo v nekaj dneh.
Tudi 12-letnega Maura Cosellija iz Sesljana, Borgo S. Mauro 105, so sprejeU za 10 dni na zdravljenje v ortopedskem oddelku. Na cesti mu je namreč spodrsnilo, padel Je in si izpahnil ter verjetno tudi zlomil zunanji gleženj desne noge.
Ponesrečenec v je včeraj umrl
CRDA
Včeraj ob 7. uri Je v tržiški civilni bolnišnici umrl 33-letni Česa-re Fontana, ki je prejšnji dan padel na ladji «Mirafiori» ter si prebil lobanjo. Brž ko so delavci CRDA izvedeU za novico so v znak žalosti zapustili delovna mesta: ob 11.30 so vsi odšU iz ladjedelnice in se niso več vrnili na delo.
Fontana je padel v znak z odra visokega komaj 60 cm, ker je popustila železna vrv, ter s tilnikom udaril ob tla. OdpeljaU so ga v bolnišnico, vendar je bilo njegovo zdravstveno stanje zelo resno ter mu vsa zdravniška skrb ni nič pomagala. Zapušča ženo in majhnega otroka.
potrebe bolnišnic, gostišč in drugih večjih objektov. V zadnjih mesecih je veliko storilo na tem področju novogoriško avto prevozniško podjetje, ki se je dogovorilo z neko firmo iz Milana za gradnjo žičnice na Sveto goro ter se pravkar pogaja z isto firmo tudi za gradnjo kaninskih žičnic. Prav te dni zaznamujeta pomembne rezultate tudi podjetje Žica iz Kanala ter izdelovalec poljedelskega orodja iz Batuj. Podjetje Žica si je nabavilo ogromen 50-tonski r .oj za proizvodnjo gajb iz plastične mase, katerega zmogljivost znaša 1000„gajb. na dan, podjetju za proizvodnjd poljedelskega orodja pa je italijanski partner preskrbel strojne naprave za proizvodnjo litoželeznih elementov. Proizvodnja v obeh podjetjih je stekla prav te dni. Kaže, da bo v kratkem sklenila poslovni dogovor s partnerjem iz nekega mesta v Italiji tudi tekstilna tovarna iz Ajdovščine.
Značilno za vse primere, ki smo jih omenili je, da italijanski partnerji deloma tudi sodelujejo s posojili. To je pomembno zlasti zato, ker so s takim sodelovanjem zainteresirani, da naprave, ki jih dobavljajo jugoslovanskim podjetjem, v redu delujejo. Nedvomno se bo po sprejetju ustreznih zakonov o vprašanjih udeležbe tujega kapitala v jugoslovanskem gospodarstvu tako sodelovanje še poglabljalo. Imelo bo blagodejen vpliv na oba partnerja, na eni strani bo pomagalo razvijati sodobno tehnologijb, na drugi pa bo prispevalo tudi k razširjanju tržišča za razne proizvode.
Z razvijanjem motornega prometa narašča v novogoriški občini tudi število prometnih prekrškov. Sodnik za prekrške je imel v minulem letu v postopku več kakor 1300 oseb, ki so napravile tak ali drugačen prekršek. Več kakor 300 je bilo takih, ki so vinjeni sedli za volan ali pa niso imeli vozniškega dovoljenja. Za krajši ali daljši čas je sodnik odvzel vozniško dovoljenje okoli 400 osebam. Enega pa je ukazal pripreti zaradi hudega prekrška kar 40 dni. Zanimivo je, da je med kaznovanimi manjše število poklicnih šoferjev.
Priprave balincarskega društva Gradina iz Doberdoba
V avtobusu je padla
Včeraj ob 14.30 so sprejeli za 4 dni na zdravljenje v goriško civilno bolnišnico 72-letno Giulio Bregant iz Gorice, Ul. Goldoni H. Zdravniki so ji ugotovili udarec na hrbtu. Žena je povedala, da se je poškodovala malo prej, ko se je peljala z mestnim avtobusom po Korzu Ita-lia v smeri proti Južni postaji. Pri Ul. Trento je avtobus nenadoma u-stavil, da bi preprečil trčenje z nekim križajočim vozilom. To je ženo spravilo iz ravnotežja, padla Je in se poškodovala. Zapisnik je napravila cestna policija.
Včeraj dopoldne, nekaj pred 10. uro, je nastal zaradi okvare na napravah, ogenj v transformatorski kabini na vogalu Ulic Ristori in Ci-prlani. Takoj so poklicali goriške gasilce, ki so s pomočjo pogaše-valca v pol ure odstranili vsako nadaljnjo nevarnost. Ogenj Je vsekakor uničil nekatere notranje naprave in povzročil občutno škodo.
V četrtek zvečer se je po dolgem premoru ponovno sestal odbor balincarskega društva «Gradina» iz Doberdoba. V glavnem so govorili o tekmah, ki bodo letos na programu, za katerega jim Je UBI že poslal razpored za celo sezono. Za drugi pokal občine Doberdob je UBI določil datum 20. avgusta. Odbor se s tem datumom ne strinja ter bo prosil UBI, da določi kakšen drug dan, morda celo 1. maj, ker se lahko zgodi, da bo tekme v avgustu motilo vreme, kakor se je to že zgodilo lansko leto.
že na prvi letošnji tekmi, ki bo v Fiumicellu 5. marca, bodo v kategoriji četveric (quadretto) nastopili tudi gradinarji. Postavo so sestavili iz dveh tolkačev in dveh zapiračev, ki so se lani najbolje izkazali, in sicer iz Marina Gerina, Slavka Marušiča, Evgena Gergoleta in Evgena Ferfolja. Sklenili so, da si nakupijo majice oranžne barve z belim ovratnikom. Sprejeli so tudi predlog predsednika, da se sedanje ime društva «Gradina» spremeni v «Gredlna», kar ustreza dejanskemu imenu hriba za vasjo.
Tako bomo tudi letos navijali za edino aktivno športno delovanje v
naši vasi, dokler športnega igrišča ših časov.
nam izdelava ne prinese bolj-
V klubu «S. Gregorčič» predavanje o dr. Lavriču
V klubu «S. Gregorčič« v Gorici,
Verdijev korzo 13, bo v sredo 1. marca ob 20.30 zanimivo predavanje z naslovom «Dr. Karel Lavrič in njegov čas». Predaval bo prof. Branko Marušič, ravnatelj goriške-ga muzeja v Kromberku. Snov predavanja je povezana z zgodovino goriških Slovencev ter spada v o-kvir priprav za proslavo stoletnice prvih slovenskih taborov na Goriškem.
Si#
Naročila za večerjo naj eve- ^ klienti pravočasno sporočijo ^ sredno gostilničarju, ki je tisti čer v tekmovanju. Za najbolJs®,f stišča so določene priznalne me in za vse prispevek za stN5^
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POR
Od 19. do 25. februarja se h goriški občini rodilo 33	^
občini rodilo umrlo je 28 oseb, bile so roke in trije oklici.	o\ot
ROJSTVA: Maurizio Vanon. “ pj, gio de Fornasari, Silvia “ oo«, Massimiliani Rasci, Donatella. > Jordan Grillo, Michele De Antonio Conte, Liliana Vida, -jj. ra Zotti, Marina Dilillo, Mann® p, sini, Alfonso Esposito, kbJLjfrl* Zorzi, Consuelo Lorenzon, pj,;# Lorenzon, Paola Bonetti, Vittori, Michela del Piero, Zamarian, Giuliano Martin,■ gi Goz, Elena Aglialoro, Pacorig, Daniela Rupnich, ni Battista Godeas, Renzo m gtf. si, Michela Magris, Flaviano .), cul, Silvia Višintin (mrtvoroJ f Fulvia Paulin, Francesco G1® ni, Alessandro Spanghero. , (j\t SMRTI: kmetovalec 56-letmjjj seppe Lutman; upokojenka Giuseppina Medvešček vd. jt upokojence 60-letni Luigi °ij®'(je; letna Francesca Vuk, vd. ^ 73-letni Giacomo Debesnach; 8 yd. dinja 70-letna Elena Gaoucoj® vš. Giuliani; 85-letna Elena SclulleLjo-Bevilacoua; 82-letna Ildegarda *■
0
pich vd. Prodani; gospodinj®, f letna Joe Linder vd. Conten%,S;
letni upokojenec Giuseppe
invalid 67-letni Raffaele If^apO; invalid 76-letna Celestina Fak}' el( kojenka 37-letna Giovanna ocig.le*’ vdova di Gleria; upokojenec (jji) ni Medardo Faeanelli; 83-letn® ^ ha Nabergoj; 68-letna Irma 63-letni Edoardo Zorzin: upo®' v*’ «2-letni Luigi Zuliani; frizer®*^* jenka 18-letna Bruna Fain; ®u_ \i> Sofia Cebron por. Zel; 78-letn® f Pussi por. Nicolich; upokojen*^ letni Luigi Codermatz; 82-letna pjjjp' gherita Zof vd. Zotti; 76-letna ^ pina Pulieta vd. Marceglia; jt valeč 51-letni Giuseppe Luknja*’^ čar 47-letni Gustavo Zante; J Carla Selva por. Cerutti; 7U' Eleonora Porta por. Pettarin- «(6
POROKE: delavec Gianni in šivilja Licia Trentadue; . vn» Bruno Vidoz in tiskaska “f Rita Vidoz: uradnik Giorg)°pejse bej in prodajalka Benedetta r 8lia-
OKLICI: uradnik Mario # Antonio di Gennaro in Giuseppina Kavčič; uradnik^ seppe Vit.torelli in uradnica rT sca Tarantino.

IZ OBČINE DOBERDOB
Včeraj so razdelili podpore dijakom in učencem
deželnega
Višina podpor iz občinskega in denarja znaša precej nad en milijon lir
Včeraj popoldne so ob prisotnosti predstavnikov občinske uprave razdelili denarne podpore dijakom in učencem občine Doberdob. Osnovnošolski učenci in dijaki nižjih srednjih šol so prejeli za prevoze nekaj nad en milijon lir, štipendije za srednješolske dijake (11 po številu) bodo znašale 30.000 Ur, za strokovno šolo (2), pa po 25.000 Ur. Dijaki višjih srednjih šol bodo prejeU podpore za prevoze v dveh obrokih, sedaj polovico, ostalo polovico pa v juniju.
V soboto splavitev ladje «Mirafiori»
V soboto bodo v ladjedelnici v Tržiču splavili cisterno «Mirafiori», ki jo je CRDA zgradila za brodarsko podjetje S. Teresa iz Palerma. Svečanosti, ki bo ob 10. uri, bo prisostvoval minister NataU.
«Mirafiori» je 1.896. plovni objekt, zgrajen v ladjedelnici. Ladja je dolga 254 metrov, visoka skoraj 39, ima nosilnost 76.766 ton, razvijala bo 16,3 vozla na uro.
Prispevajte za DIJAŠKO MATICO:
Predavanje o urbanističnih problemih v Gorici
ItaUjanski krožek za svobodo kulture v Gorici, Ul. Dante 12, bo pripravil za torek 28. t. m. zvečer ob 18.15 uri predavanje z naslovom ((Panorama urbanističnih problemov v Gorici in na njenem področju«. Predavala bo arhitektka Lui-sa CodelUa. Organizatorji vabijo vse

tiste, ki se za ta problem jo, naj pridejo poslušat pred® ki mu bo sledila debata
V Štandrcžu so pokopa Jožefa Lutmana
Pretekli ponedeljek so v &taj^
idr*
žu pokopali komaj 57-letneg® " fa Lutmana, ki je že dalj ča® lehal ter končno podlegel 1,0 fitr -	-	nof
mačinov, pa tudi znancev in
sožalje.
Darovi in prispevki
Jožefa Lukmana
Žalujoči: brata >n
SCS"
Sovodnje, 26. februarja
1967
zahvala
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega drag®8® moža in očeta
JOŽEFA LUTMANA
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem veno« in cvetja, č. g. župniku ter vsem, ki so ga spremili na gOSi jadnji poti.
Žalujoča žena EMA, sinova MAKS In SEVER11’ hči STANA in drugo sorodstvo
Štandrež, 26. februarja 1967
Pogreba se je udeležilo rna0tLrjj8' mačinov, pa tudi znancev in teljev z druge strani meje; v vodu so nosili tudi mnogo	jeC.
Pokojnik je bil zaveden kmet0^ ki je trgoval tudi z zelenja'’" ^ toliko d"ugih Štandrežcev._	po-
veden Slovenec je tudi družin0 jj jil v tem duhu. Zapustil je z®j^iijH tri odrasle otroke. Družini
■0^
Za Podporno društvo na G?‘: daruje Ciril Budihna ob priliK1 jega jubileja 2000 lir.
ZAHVALA	^
Vsem, ki so z nami s0‘'ustlgH^ in nam stali ob strani ob našega dragega brata
se najiskreneje zahvaljujemo^,^ sebna zahvala darovalcem 0 in cvetja ter vsem, ki so koli način počastili njegov SP°
NA DANAŠNJEM OBČNEM ZBORU KMEČKE ZVEZE V TRSTU
Poročilo tajništva o delovanju, uspehih in bodočih nalogah KZ ter analiza razmer in predlogi za razvoj tukajšnjega kmetijstva
Socialno zavarovanje
Objavljamo celotno besedilo po-rotfiJa, ki ga je za današnji obč-zbor Kmečke zveze sestavil tajnik KZ Lucijan Volk.
>>° je že 17 let od ustano-ktih naše ^gsnizacije. V vseh teh ttjj Je Kmečka zveza, kljub vsem fg]a am in oviram, ki se je mo-L 2 njimi spoprijemati, vedno ° in z ljubeznijo spremljala OSpPMe našega kmeta, mu po-^briih Pri Sevanju njegovih o-problemov in težav, obenem Iq .^ibudneje sledila problemom ‘avam, ki so splošni za vse
kmete in za naše kmetijstvo, kitali 16111 sv°jem delovanju ni ta. a. zahval niti pohval, ker je kj,rfVZacija kmetov, ki so si jo ^etie ustai
^ let delovanja je pa pri-
(^"'■''jrstanovili in jo kmetje vo-> 1
'je svojih elanov ter tudi
j^Kmečki zvezi upoštevanje in
n^e ln Priznanje ustanov in ltv0 ki so pristojne za kmetij-*u’,SePrav na žalost to priznanje ^katerih primerih še ni zadobilo Jtgj^ne oblike, zlasti kar se tiče j, i&vništva v nekaterih odborih.
* tbrv>Vna ^oba od za£injega občne-ia ij 0ra je precej dolga, predolga, treba v prihodnje poskrbeti, (h,.0 °bčni zbor redno vsako leto, kj r~YJbo to terjalo od organizacije, la polaga s skromnimi sredstvi la i„ ak° malo osebja, razmisleka re<lnih naporov.
blla pa to poslovna doba iz-, .1 delavnega udejstvovanja na-Doy eanizacije v korist svojih čla-
sWo'hV3el1 kmetov in kmetijstva na ij ^Pomnimo se samo borbe Slu anitev vrtnarstva na Kolon-tamu* in tamkajšnji vrtnarji so t» , PtiCa, kako je bila dolga in lLJ1 ka; pomoči, ki so jo razla-“ 1 |skali in dobili pri nas ob razlastitvah zadnjih let;
Sinih
nastopa naše organizacije ob uvedbi novega občinskega davka na narastek vrednosti zazidljivih zemljišč, ki se je bilo bati, da bo prizadel naše okoličane, namesto špekulantov, katerim je bil namenjen; posredovanje pri občinskih upravah in oblasteh, da se reši vprašanje škode, ki jo povzročajo nedeljski izletniki; napori, ki še trajajo, za priznanje odškodnine za škodo, ki jo povzroča divjačina.
V tem času je Kmečka zveza vztrajno zagovarjala na vseh oblastvenih ravneh, pri vseh javnih ustanovah, ki so pristojne za kmetijstvo, upravičene zahteve naših kmetov in potrebe našega kmetijstva. Bila je tudi edina organizacija, ki je spregovorila o kmetijstvu na konferenci o tržaškem gospodarstvu, ki jo je organizirala tržaška občina 30 in 31. januarja 1965, in je najodgovornejšim gospodarskim in političnim predstavnikom mesta, pokrajine in dežele prikazala nujnost, da se tudi kmetijstvu v naši pokrajini posveti tista skrb, ki je potrebna, da se lahko ohrani in razvija. Prikazala je probleme in tudi nakazala možnosti in poti za njih o-bravnavanje in reševanje. S tem si je pridobila ugled in priznanje.
Pri tem poročilu bi lahko nanizali številke in člene zakonov, pa statistične podatke itd. Toda mislimo, ker je občni zbor namenjen predvsem članom, da bi to člane dolgočasilo, in smo rajši razdelili poročilo v nekaj poglavij, ki 1 o-bravnavajo glavna vprašanja našega kmetijstva in delovanja naše organizacije. To je vprašanje razlastitev, kmečkega socialnega zavarovanja, obračun delovanja Kmečke zveze, odnosi z ustanovami in organizacijami ter končno zaključke in perspektive.
Kmetje neposredni obdelovalci so še vedno glede socialnega zavarovanja najbolj zapostavljena kategorija med vsem delovnim ljudstvom. Njihove pokojnine so občutno manjše od minimalnih pokojnin in jih prejemajo pet let pozneje kot vsi drugi delavci. Premnoge kmečke žene, ki so vse svoje življenje trdo delale na kmetiji ne morejo dobiti pokojnine, ker so jim do leta 1962 dodelili premalo prispevkov, ko so jih dodeljevali na podlagi velikosti kmetije, kar je potem ustavno sodišče proglasilo za protizakonito. Toda kljub temu morajo te kmetice sedaj čakati do leta 1971, da jim priznajo pokojnino, ali pa morajo vlagati prošnje za invalidnino, ker jim ni niti dovoljeno da prispevke nedoknadijo, ko že niso bile one krive, da jih niso
Razlastitve
1*0 la
L * za slovenskega kmeta ta-9ften°*ee ProbIem> da Ka Je naša Nih C'Ja obravnavala na vseh *i»la obenih zborih in ga postavnih vedno in povsod ob vseh jav-Vzia*?'pravah o našem kmetijstvu, b^ena je bila skoraj vsa naj-Htj/ kmetijska zemlja v nižin-
Htw delu naše pokrajine, najbolj Wriv,na za specializirane kulture, S j pridelke sta mesto in de-** je ^alt Prisiliena uvažati, in 'H A zadnjih časih govora o no-^ *kih namenih.
kil . Mogoče nasprotovati napredke ? industrializaciji, toda Krneč-je bila vedno in bo ved-•ktijJJ^Ptna takim obsežnim nedi-
le^phranim razlastitvam, ki so v
fcasu cel° zel° vPllvni ita‘
Hie CasoPlsi priznali, da jih ni kdtjj? narekovala zgolj gospodarska ‘.^npBic tudi drugi manj čisti ^ ev,’ in bo vedno našim kme-Ht) b strani, ko so prisiljeni bra-vj bi]j0i0 zemljo. To je storila, ko V nevamosti vrtnarji na Ko-*Wveu in je ob njihovi enotni h Ohs 0b PodP°ri vsega tržaške-iškega sveta to področje <e s i5tvu ohranjeno. Ne hvalimo *4detiterri, dovolj nam je, da pri-Vrtnarji vedd>, da enotna or-\Qlaria akcija je edina, ki pri-*Vre do uspehov. To je Kmečka na.storila tudi ob razlastitvah •HeUj/tPvod, ko je skupaj z Zvezo Km Posestnikov in Slovenskim Vaškim združenjem dala po-n en°tno organizirano akcijo koj^rtzadetih v obrambo njihovih
l(ituJai0 vajeni polemizirati in po-^ ban^i ne iščemo, ker se nam dr, koristno nekaj narediti, kot b, 8e kritizirati. Toda gospod Ustja-Xraine (ki Je med dru-
gim edini — razen fašistov — ki nas Slovence še pita z «allogeni» v poročilih za svoje shode) ni samo napadel na svojem občnem zboru 1965 Kmečko zvezo zaradi pobude, ki jo je dala za ustanovitev Konzorcija razlaščencev ob razlastitvah za naftovod, ampak je skušal prepričati ljudi, da je taka skupna akcija škodljiva in draga, da «se v najboljšem primeru ne doseže nič, na splošno pa samo izguba« in da «bi bil vesel, če -bi ga. dogodki prisilili priznati, da nima prav«. Povemo mu lahko, da naj se 'kar veseli, > Po zaslugi,- nočem "reči izključno, tudi tega Konzorcija, ki ni bil prav nič drag, ker je pristopnina bila samo 1.000 lir, so naši ljudje pridobili najmanj 420 milijonov več, kakor bi jih pa dobili brez skupne akcijo. Naj dr. Rustja-Trai-ne skuša vprašati tiste, ki — mogoče ker so njega poslušali — so se pogajali posamezno, koliko so izgubili (in gre tudi tu za težke milijone) — pa mogoče ne bo imel razloga za kakšno posebno veselje. Trdil je tudi, da njegova federacija »zasleduje z največjo pozornostjo pojav« razlastitev, v isti mah pa, da je nudila pomoč v celem letu 1964 v SEDMIH PRIMERIH, v letu 1965 jih sploh ne omenja, ter da njegova organizacija «si pridržuje, da bo nastopila ob pravem času v korist morebitnih razlaščencev«.
O tej intervenciji ni pa nič znanega, še zlasti ne o kakšnih rezultatih, in tokrat mu pa mi povemo, da bi bili izredno veseli, če bi nas fakti prepričali o nasprotnem.
Mi smo in ostajamo mnenja, da le organizacija ob podpori vseh prizadetih lahko uspešno ščiti interese našega kmeta.
a*aiiii||||||„|,||,||||||,|||||iiiiiiiiiiiiiinniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiMliiii»uiiiiii*in*e
go PODATKIH TROŠAKINSKIH URADOV
^ letu 1966 so na Tržaškem Vdelali skupno 15140 hi vina
^>*oy polovica vaegu pridelka v tržaški občini 30 odst. manj pridelka kot v letu 1964 uj Več ji padec v nabrežinski in miljski občini
^ Pahljamo statistične podatke o prijavah vinskega pridelki at Tržaškem v letu 1966, ki jih morajo po zakonu predlo-hiogradniki trošarinskim uradom.
%> 2^ina
V^Tabok
$4
sKupNo
Pihler j avo s pripravljenim vinskim pridelkom iz leta “javljamo skupne podatke za dve leti.
?beiha
*<?ABRE2INA
V
Belo	vino	Črno vino	Skupno
89.190 litrov		25.950 litrov	115.140 litrov
89.340	»	27.730	»	117.070	»
9.695	»	14.200	»	23.895	»
257.605	»	79.980	»	337.585	»
102.830	»	69.650	»	172.480	»
474.865	»	273.024	»	747.889	»
1,023.525
490.534	»	1,514.059
S?ABOE
stcttpNO
Leta	1964	Leta	1966
227.990	litrov	115.140	litrov
208.420	»	117.070	»
39.050	»	23.895	»
443.000	»	337.585	»
318.300	»	172.480	»
914.562	»	747.889	»
2,151.322	»	1,514.059	»
prej plačale.
Tudi glede zavarovanja proti boleznim so kmetje veliko na slabšem kot vse druge kategorije; plačati si morajo sami zdravila, niso deležni zavarovanja proti tuberkulozi in tudi ne splošnega zavarovanja po upokojitvi, to se pravi ko so na stara leta še najbolj potrebni nege. To je krivično, še zlasti ker je kasacijsko sodišče lani z dvema razsodbama potrdilo pravico kmetov, da so kot vse druge kategorije deležni zavarovanja po upokojitvi in proti tuberkulozi.
Državno gospodarsko načrtovanje stremi za odpravo neskladnosti in prevelikih razlik med produktivnimi sektorji (n. pr. industrijo in kmetijstvom); tu, pri socialnem zavarovanju kmetov, je prav kričeč primer zapostavljanja, ki postavlja
kmeta v ponižujoč zapostavljen položaj. To krivico je treba popraviti, da se bodo kmetje čutili enakopravne državljane.
Za letos obeta državna vlada neposrednim obdelovalcem družinske doklade, toda samo za otroke in samo 22.000 lir letno. Bolje je nekaj kot nič, toda moramo tudi pri tem ugotoviti, da so neposredni obdelovalci še vedno diskriminirani v primerjavi z vsemi drugimi kategorijami, celo s kmečkimi delavci. Obljubljajo sicer, da bodo postopoma izenačili družinske doklade kmetov z drugimi kategorijami, toda do sedaj ni bil še izglasovan niti prvi zakon, in bi bilo preuranje-no, da bi hoteli potegniti kakšne zaključke. Kmečka zveza je izvedla akcijo za pooblastila v pričakovanju zakona, ki je dobro uspela in smo se tu dolžni zahvaliti zavednim članom, ki so nam po vaseh v tej akciji pomagali.
Odnosi z drugimi organizacijami in ustanovami
O odnosih z Zvezo malih posestnikov lahko trdimo, da bi težko mogli biti boljši; praktično je naše delo tako koordinirano, da so vse akcije enotne.
Z bratsko goriško Kmečko zvezo so bili odnosi do sedaj v teh dveh letih od njene ustanovitve zaradi izredne obremenjenosti obeh organizacij presporadični in je vsekakor treba te odnose napraviti tesnejše in bolj stalne. Prav tako s Kmečko zvezo v Celovcu, ker bo izmenjava izkušenj prav gotovo vsem koristila.
Tudi naši odnosi z vsedržavno in deželno organlzaoijo «Alleanza col-tlvatori«, h kateri smo pričianjeni kot avtonomna organizacija so dobri, a večkrat prerahli zaradi naše izredne obremenjenosti s posebnimi vprašanji našega kmetijstva (razlastitve, vsi problemi, ki so v zvezi z bližino mesta). Delegacija Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov je nastopila na drugem vsedržavnem kongresu te organizacije v Rimu in na deželnem kongresu, ter v slovenščini (s prevodom) seznanila italijanske kmete s problemi slovenskih kmetov, za kar je dosegla priznanje In odobravanje.
Posebno prisrčni in prijateljski so odnosi Kmečke uveze s Slovenskim gospodarskim združenjem in s Kmetijsko zadrugti in so se začele že prve oblike-'posvetovanja in sodelovanja z nekaterimi koristnimi pobudami, zlasti pri vprašanju izboljšanja obmejne izmenjave na sektorju kmetijstva. Le preobreme njenosti vseh teh organziacij pri tako skromnem staležu je pripisati, da smo pri reševanju nekaterih problemov, ki so skupnega interesa, še v začetni fazi.
Dolžni smo se zahvaliti društvu naših odvetnikov ((Pravniku«, za pomoč, ki nam jo je ponudilo pri
spevkov za semena, ali pri sprejemanju prošenj za prispevke za kmetijske stroje.
Tudi odnosi z Kmečko bolniško blagajno, čeprav še vedno obstaja vprašanje njene demokratične uprave, pa še posebej praktično vprašanje potrebe, da se poskrbi, da naš kmet lahko tam obrazloži svoje potrebe v svojem jeziku, kar bi prav gotovo koristilo tudi poslovanju samega urada — 1 ter z uradom za združene kmetijske prispevke — so prav dobri.
če naj med ustanove omenimo še tisk, moramo izraziti zahvalo
vsemu našemu tisku, prav posebej ((Primorskemu dnevniku« in ((Gospodarstvu«, ki zasleduje kmetijska vprašanja, se zanima za probleme ln težave našega kmeta, ipu svetuje m pomaga pri pjegovlh naporih. Zato nam je prav žal, da od začetka leta ne dobimo več v ((Primorskem dnevniku« mesečne kmetijske priloge, niti nedeljske cele kmetijske strani; upamo pa in vemo, da bo »Dnevnik« kljub tem tehničnim spremembam tudi vnaprej posvetil toliko svoje pozornosti našemu podeželju ln tako podpiral našega kmeta kot vedno do sedaj.
Delovanje
Delovanje organizacije kot je Kmečka zveza v prid svojih članov je tako vsestransko, da je skoraj težko navajati s številkami njegov obseg. To je lahko storiti za delovanje navadne uprave, kjer lahko štejemo število zadev, ki smo jih našim članom uredili.
Tako smo npr. vložili v letih 1963. 1964, 1965 in 1966: vlog v zvezi s kmečko bolniško blagajno ln s pokojnino (vpis ali izbris iz seznamov upravičfenečv, 'Spremembe pri sestavi družine ali posestva, prošnje za starostno ali invalidsko pokojnino); 1871W''pAS-Vprfečfld"47 na leto; prijave vina: 290, ali povprečno 83 na leto; dovoljenje za sečnjo za dvolastnike: 161. ali povprečno 40 na leto; uvozna dovoljenja za dvolastnike: 488 ali povprečno 122 na leto; prijave Vanoni: 903, ali povprečno 226 na leto.
Kmečka zveza Je skupaj z Zvezo malih posestnikov ln Kmetijsko zadrugo priredila letni že tradicionalni dvodnevni poučni izlet na med-
proučevanju pravnih plati kmetij-1 nar°dho vinsko razstavo v Ljubija-ske problematike. Temu sodelova- | rV' prožen z ogledom kmetijskih
n§°rnjih podatkov je razvidno, da je bilo lani prijavlje-)> °V rt Tržaškem skupno 1,514.059 litrov pridelka, to je 637.263 %] 5ahj kot v letu 1964, kar pomeni približno 30 odstotkov )n h>'i večja razlika je v na brežinski občini in v miljski Jer je skoraj polovica manj prijavljenega vinskega kot v letu 1964.
nju je treba še dati pravo formalno obliko in značaj stalnosti in bo to ena prvih nalog novega upravnega odbora
Na splošno so odnosi Kmečke zveze z javnimi ustanovami, ki so pristojne za kmetijstvo, dobri. Mogli bi biti pa še boljši, če bi j( bilo omogočeno predstavništvo še v tistih odborih in komisijah, kjer še nima svojega predstavnika. To so deželni posvetovalni odbori, trgovinska zbornica, pokrajinski odbor za lovska vprašanja in še drugi. S tem bi Ji bila dana možnost, da konstruktivno prispeva k reševanju vprašanja kmetijstva, kar je dokazala, da lahko stori povsod tam. kjer ima svoje predstavnike.
Tako so zelo dobri naši odnosi z deželnim odbornlštvom za kmetijstvo, s katerim imamo stike že od ustanovitve dežele Furlanije-Ju-lijska krajina in nam je dalo možnost, da mu prikažemo težave ln posebne probleme kmetijstva v naši pokrajini in da tudi tolmačimo naša gledišča ln naše predloge.
Zelo koristno se nam zdi sodelovanje s tržaško pokrajinsko upravo, ki je prišlo do izraza, ko nas je k temu povabila ob problemu razdelitve podpor kmetom, ki so bili oškodovani po neurju julija 1965.
Dobri so naši odnosi tudi z vsemi občinskimi upravami naše pokrajine še zlasti s tistimi, kjer delujejo komisije za kmetijska vprašanja in se je koristnost teh odnosov že nekajkrat izkazala. Na žalost pa še nismo mogli doseči, kljub prizadevanju ln vztrajanju, da bi se za kmetijska vprašanja začela bolj zanimati tudi tržaška občina, ki pravzaprav vključuje še največ kmetijskih površin v pokrajini, tipamo, da bo nova uprava bolj dovzetna za naše predloge in da bo enemu odborniku dodelila skrb tudi za kmetijstvo. Problemi se pač ne morejo reševati, če se prej z njimi n« seznanimo in jih proučimo Prav tako so odnosi med Kmečko zvezo in gozdarskim ter kmetijskim nadzornlštvom dobri, želeti pa Je, da pride do večjega sodelovanja in posvetovanja s kmetijskim pokrajinskim nadzornlštvom glede po bud ln posegov za napredek našega kmetijstva, ker imajo ln morajo imeti strokovne organizacije vedno večjo vlogo pri obravnavanju ln reševanju vseh problemov kmetijstva Veliko bolje se nam zdi, da je dana možnost poprejšnjega posvetovanja ln dogovora, kot da morajo organizacije potem nastopati ln protestirati, kot se je npr. zgodilo pri vprašanja načina dodeljevanja pri-
objektov v Sloveniji. Povprečno se je izleta udeležilo po 100 članov, ki so vsi izrazili organizatorjem zadovoljstvo in zahvalo. S svoje strani mora Kmečka zveza Izreči izletnikom priznanje za vzorno obnašanje in upoštevanje reda, kar je pri tako množičnih izletih pogoj za njih uspeh.
Ob predlanski siabi vinski letini smo priredili predavanje inž. Grgiča, ki naj bi svetovala vinogradni-
kom v stiski. Ta predavanja so bila prirejena tudi v sodelovanju z Gospodarskim društvom na Proseku in s prosvetnim društvom v Barkovljah, ter še v Zgoniku in na Repentabru. Bila so lepo obiskana ln zamišljena kot uvod v stalnejši način seznanjanja naših kmetov s sodobnim načinom kmetovanja.
Nismo tu omenili vlog za priznanje odškodnine za vojno škodo, ker se te zadeve na žalost vlečejo leta in leta; predlanske prijave kupoprodaj zemljišč v smislu zanona o občinskem davku na narastek vred-nostt-gradbenih zemljišč, ki jih Je1 naš urad izpolnld ln oddal več kot 400; vseh vlog, ki so v zvezi z razlastitvami; prizivov proti višini družinskega davka; prizivov proti davkom na kupoprodaje za kmetijsko posest, ki smo jih vložili in dobili. Se zlasti je nemogoče s številkami navesti vsega dela v zvezi z zapuščinskimi in posestnimi zadevami, vseh poti na katastrski in tavolarni urad, vseh intervencij pri pristojnih oblasteh in uradih, za ureditev skupnih in posameznih problemov.
Tega dela je bilo toliko, in to vedo vsi naši člani, ki se vsak dan zatekajo k nam po nasvet in pomoč, da je treba resno razmišljati o potrebi okrepitve urada, da bo lahko delu kos. S tem v zvezi bi tudi radi opozorili člane, da je veliko bolj koristno, če pridejo po nasvet in pomoč že takoj, ko se znajdejo v stiski, ne pa — ko se na žalost pre. pogosto dogaja — šele takrat, ko so nekaj že storili in podpisali in je zato dosti teže pomagati.
Zaključki in perspektive
Kmetijstvo v naši pokrajini ima I panoge, škoda po nedeljskih izlet-
neke značilnosti, ki ga razlikujejo od splošne slike deželnega in državnega. To je treba upoštevati, ko se obravnavajo njegovi problemi in se določajo smernice za njihovo rešitev.
Naša pokrajina je organizem z veliko glavo in majhnim telesom, veliko mesto in potrošno središče z malo kmetijske površine. Posestva so izredno razdrobljena, 60% kmetov je že prekoračilo 50. leto starosti. Izključno s kmetijstvom se u-kvarja samo 808 družin, s približno 2.000 člani; toda še mnogo več je takih, ki si poleg zaslužka v drugi gospodarski panogi vsaj enega člana družine še obdelujejo svojo zemljo in goji nekaj goveda.
Bližina mesta kmetijstvu z ene strani koristi, ker olajša prodajo pridelkov, z druge strani pa predstavlja škodljiv moment (razlastitve, pritegnitev mlade delovne sile v industrijo in druge gospodarske
lllllllllllllllll||llll|||||||||||||||||||llllll||||mmilv|||Mlll„lM||m||||||||m||||||||||m|||n||m||||rf|nm||||m||||(||||||||m|||||||||n|||||||||||||||||||||||l||,,|,lllll|||||||||,
Kmečki holedatcek m mafiec
nikih). To stanje naravnost narekuje čim večjo specializacijo kultur in intenzivno obdelovanje zemlje ter zadružništvo.
Za to pa je potrebna strokovno usposobljena kmečka mladina, ki ji je zato treba posvetiti vso potreb, no skrb, ji posredovati strokovno znanje in ji omogočiti obstoj na zemlji.
Glede tega nočemo in ne smemo biti pesimisti. Mlad, napreden kmetovalec, oborožen s strokovnim znanjem ima možnost, kot drugi specializirani delavci, da živi dostojno od svojega dela, je pa poleg tega na svojem in bolj samostojen. Vsak od nas pozna nekaj teh mladih naprednih kmetov, ki so celo opustili delo v industriji in se lotili modernega kmetijstva.
Ne bomo zašli v podrobnosti. O posameznih panogah kmetijstva bodo spregovorili strokovnjaki, ki so tako hvale vredno sprejeli predlog,
da dajo svoj prispevek našemu občnemu zboru.
Ponovili bomo le, kar smo poudarili na konferenci o tržaškem gospodarstvu. Več kot polovico kmetijskega gospodarstva v pokrajini predstavlja živinoreja; tej je treba dati možnost, da se obdrži in da se iz nje in poleg nje razvije specializacija. Ce se živinorejci ne bodo obdržali, ne bo koga specializirati.
V	sedanjih razmerah, kljub vsem zakonom in investicijam za njen »razvoj«, živinoreja nujno nazaduje in mladina jo zapušča. V desetih letih od 1956 do 1965 je padlo število goveje živine od 4492 na 3301, torej za več kot četrtino. To je razumljivo in nujno, dokler prejemajo živinorejci za mleko 20 lir pri litru manj, kot jih same stane. Ceno mleka pri hlevu je treba zvišati, potem pa živinorejcu pomagati, da zmanjša proizvodne stroške s pomočjo zadružnih oblik pri proizvodnji in pri prodaji pridelka.
Cvetličarstvu in vrtnarstvu je treba omogočiti cenejše namakanje. Ni mogoče od kmeta zahtevati, da plačuje vodo za namakanje po isti ceni kot za pitje. Urediti je treba poljske poti.
V	zaključkih konference o tržaškem gospodarstvu je svarilo pred »zadušitvijo mesta v ovratnik industrij na Krasu«. Torej naše podeželje mora ostati v glavnem kmetijsko. Toda za to mu je treba posvetiti večjo skrb in mu omogočiti obstanek.
Prvi Zeleni načrt je mimo, konec oktobra je parlament izglasoval drugega. O tem drugem Zelenem načrtu, tj. o zakonu 27. 10. 1966 št. 910, se nam zdi preuranjeno soditi, ker so šele v začetku tega meseca izšli splošni predpisi za njegovo izvedbo, ni pa še znano kakšna bodo podrobna navodila za našo deželo in našo pokrajino.
Vsekakor je prvi vtis, da mu je osnovna smernica razvoj zadružništva in specializiranje kultur. Razlikuje se od prvega Zelenega načrta po obliki pomoči, ki jo nudi. Priznava skoraj izključno posojila, prispevki so omejeni le malim kmetijskim strojem (25% na največji strošek 1 milijona) ter za to leto tudi za kmečke hiše.
Iz izkustva prvega Zelenega načrta pa izhaja, da se mali kmetje niso zanimali za posojila, ki So jim med drugim težko dostopna, in so jih dobivali v glavnem veliki posestniki; mali kmet je SkdVflj' izkljUčt no prosil za prispevire.
Dežela, za katero se j£ Kmečka zveza tako zavzemala, je 'že izdala nekaj zakonov, ki se tičejo kmetijstva (prispevek za zavarovanje pro. ti toči, ustanovitev komisij). Pred odobritvijo sta pa prav v teh dneh dva zelo važna deželna zakona: za kon o ukrepih za napredek živinoreje in zakon o ustanovitvi deželne Ustanove za razvoj kmetijstva.
Naša zveza se je vedno zavzemala za ustanovitev te ustanove, ki naj bi koordinirala vse javne pobude za ta prepotrebni napredek. Sedaj se zdi, da bo v kratkem ustanovljena. Ce naj bo res demokratična, morajo biti v njej predstavljeni predvsem tisti, ki jim je namenjena, to je kmetje.
V	naši pokrajini deluje že dolgo Ustanova za preporod kmetijstva (Ente rinascita agrlcola), ki se nam ne zdi, da se more ponašati z zaslugami za ta preporod, po našem ravno zaradi tega, ker ne morejo kmetje odločati ali soodločati o njenem delovanju. Ne more uspeti nobena njena pobuda npr. za zadružno klet, ki ima od zadružnega samo ime, ker je ae bi upravljali kmetje, ali prav tako za nekakšno sirarno, kot se je svoj čas slišalo. Ni mogoče pričakovati, da bo kmet navdušen z občasnim lističem, ki ima v slovenščini, to se pravi njegovem jeziku, samo poziv za plačevanje naročnine; kmet ne čuti za svojo ali sebi namenjeno organizacijo, ki prireja sicer mednarodno cvetlično razstavo, mu morda prizna tudi medaljo, toda se ji zdi premalo fino, da bi ga povabila na zaključno slovesnost. Kmet tudi ne more razumeti za kakšen preporod kmetijstva služi mednarodni salon živali za družbo, ki ga je ta ustanova priredila pretekli november. Kmet ima namreč toliko dela, da se pač ne utegne dolgočasiti, da bi potreboval psičko ali papigo, da bi mu delala družbo. Radi bi videli, da bi se ta sredstva res investirala za kmetijstvo, ki jih je tako prepotrebno m bi tudi rad povedal svoje, ko se odloča o investicijah za «preporod kmetijstva«.
Kolikor moremo soditi po branju samo zakonskih načrtov za omenje-
na deželna zakona, ki bosta kot re. čeno v kratkem odobrena, ne bi imeli razloga za kakšne posebne ugovore. Toda veliko bolj važna je praktična izvedba zakonov in sodi se lahko samo po rezultatih. Tudi pri teh zakonih je glavni smoter specializacija in zadružništvo in njima je priznana velika prednost pri investicijah in prispevkih.
Zdi se torej, da so prevladali novi pogledi na vprašanje reševanja krize kmetijstva, da se je prešlo od podpiranja k usmerjanju kmetijstva.
To seveda pomeni, da bo moral kmet razmisliti o novih prijemih pri vodenju svojega posestva, o usmerjanju proizvodnje na specializacijo kultur ter o pristopu k zadružnim oblikam, še zlasti pri na kupih, pri predelavi in pri prodaji pridelka, da bo s tem povečal svojo pogodbeno moč do trga in čimbolj odpravil posrednike.
V zadnjih časih so se že porodile nekatere pobude v tem smislu, zlasti med živinorejci v Gročani, pa prav zadnje dni med vinogradniki v Križu.
Zakoni predvidevajo močno podporo takim pobudam, strokovne organizacije jih podpirajo in jih bodo podprle vsestransko. Se posebej jih pa morajo materialno podpirati pristojne oblasti, ker je od uspeha teh prvih pobud odvisen razvoj za. družništva.
Te perspektive nalagajo seveda
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiuiiiiHiifiiiimiiiiiiimiiiHHiiiiiiiUMiiiiiiiiiuimiuiiiiiiHiiuamiiiiiiiiiii
VAŽNO SPOROČILO ŽIVINOREJCEM
Pobude deželne uprave za razvoj živinoreje
Prispevki za hleve, telice, junice, odbrane krave in svinjake
Pokrajinsko kmetijsko nad-1 jo kupiti krave molznice z viso-zorništvo sporoča živinorejcem kim rodovnikom za izboljšanje
tržaške pokrajine, da bo s sred-  -------------*"u“ —’"J '—v'1“-
stvi, ki jih je dal na razpolago urad za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo hribovitih predelov dežele Furlanije - Julijske krajine, izvedlo v prid izboljšanja krajevne živinoreje, sledeče pobude:
li Pokrajinski natečaj sa izboljšanje hlevov, senikov in na-‘ bavo tozadevne opreme.
!Vsi živinorejci, ki nameravajo izboljšati svoje hleve (popraviti ležišča, strop, povečati ali napraviti nova okna, cementne jasli, gnojnične jame itd.) lahko vložijo pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu v Trstu prošnjo v roku do 28. februarja letos.
Tozadevna dela morajo biti končana do 30. junija letos.
Odkazane nagrade ne bodo presegale 50% stroškov za izvršena dela (delo in potreben material).
Ce bo vreme še ugodno, nas čaka v marcu precej dela.
NA VRTU sejemo špinačo, redkvico, peteršilj, korenček, ra-dič, solato, vrtno peso in vse vrste graha. Iz tople grede presadimo rano zelje, kolerabico, glavnato solato. ((Kraljica maja« in rano kodrasto, v tople grede pa sejemo paradižnike, jajčevec (melancane), papriko, vrzote, kumare. V Benečiji in na Krasu je zadnji čas za saditev čebulčka, česna in šparg-ljev. Zemljo moramo dobro pognojiti in jo razrahljati ter jo razkužiti.
NA NJIVI mora biti preorana zemlja. Sadimo krompir in si pripravimo semenski fižol. V
tem mesecu sejemo tudi krmn-no peso, korenje, lucerno ali večno deteljo.
V	VINOGRADU obrežemo trte in končamo z vezanjem ter premenjamo kole preden se začne trta solziti. Trte okopljemo in jim pognojimo. Zdaj je zadnji čas za saditev trt. Vsaj vsako tretje leto moramo gnojiti s hlevskim gnojem, v vmesnih letih pa raztrosimo vsaj nekaj superfosfata (na 100 kv. m po 5 kg).
V	SADOVNJAKU Je zadnji čas za saditev sadnega drevja. Prav tako bi moralo biti sadno drevje že očiščeno in poškropljeno. Poskrbeti si moramo potrebne cepiče, ker bo v drugi
.............——
polovici meseca že nastopil čas cepljenja.
V KLETI bomo čez kakšen teden morali pretočiti vino. Predvsem moramo paziti, da se v vinu ne razvije cik, in skrbeti, da bo posoda polna. Prazno posodo operemo, zažveplamo in zamašimo.
ČEBELNJAK ob lepem vremenu pregledamo in, če je treba združimo slabotnejše družine.
SENOŽETI in deteljišča prevlečemo z ostro brano, zdrav-namo krtine in, kjer je ruša redka, posejemo dobro seme.
NA DOMU poskrbimo za kras hiše, lončnicam zamenjamo zemljo, obrežemo vrtnice, sadimo begonije in gladiole.
strokovni organizaciji kot je Kmečka zveza nove naloge in terjajo od nje novih naporov.
Potrebna je tesnejša povezava z vasjo. Treba bo uvesti stalno periodično službo po vaseh, da je stik z ljudmi in problemi čim bolj neposreden.
V okviru organizacije je treba ustanoviti komisije za posamezne panoge kmetijstva. Najbolj potrebne se nam zdijo za sedaj komisije za vrtnarstvo in cvetličarstvo, za vinogradništvo, za živinorejo ter za vprašanja dvolastnikov.
S tem je tesno povezana potreba prirejanja okroglih miz o teh posameznih vprašanjih, s sodelovanjem domačih strokovnjakov, da se ta vprašanja globoko proučijo in se jim nakaže perspektiva. Verjamemo, da so strokovnjaki, ki so danes tako širokosrčno hoteli prispevati k uspehu našega občnega zbora, tudi v bodoče pripravljeni pomagati našemu kmetu in njegovim organizacijam.
Vemo, da niso naloge, ki smo jih tu nakazali, za našo organizacijo lahke. Vemo pa tudi, da Jih Je treba prevzeti in izvajati. Predvsem pa verjamemo v našega človeka, v njegovo navezanost na organizacijo, ki si jo je sam postavil in ki jo sebi v korist sam vodi. Ce jo bo tudi v teh novih naporih podpiral, bomo že na dobri poti k uspehu.
2.	Nagrade za dobro vzrejo odbranih telic.
Vsi živinorejci, katerih živina , e podvržena nadzorstvu mleka in je vpisana v rodovniško knjigo, lahko vložijo prošnjo na pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo za vzrej no nagrado telic. Omenjene nagrade, v znesku 15 tisoč lir, bodo dodeljene po četrtem mesecu starosti telcice.
3.	Nagrade za dobro vzdrževanje brejih junic.
Vsi živinorejci, katerih živina je vpisana v rodovniško knjigo lahko vložijo prošnjo za prejem nagrade za dobro vzrejo brejih junic.
Omenjene nagrade, do največ 30.000 lir, bodo dodeljene po četrtem mesecu brejosti junice.
4.	Prispevek za nakup odbrane goveje živine.
Vsi živinorejci, ki namerava-
živinorejske ravni svojega hleva, lahko vložijo prošnjo v roku do 10. marca letos.
Prispevek bo znašal 25%, a ne bo presegel 75.000 lir, za vsako govedo, ki mora biti tudi v posesti rodovniškega in živino-zdravniškega izpričevala, ki ne sme biti starejše od 36 do 38 mesecev.
5. Natečaj za zidanje novih in izboljšanje že obstoječih svinjakov.
Vsi kmetovalci, ki nameravat jo izboljšati ali sezidati svinjak, morajo predložiti v roku do 28. t. m. prošnjo pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu,
Dela bodo morala biti izvršena v roku do 30. junija letos. Nagrade za izgotovljena dela ne bodo presegale 50% stroškov (delo in material).
Za podrobnejša pojasnila se živinorejci lahko obrnejo vsak dan, razen sobote, na živinorejski urad pokrajinskega kmetijskega nadzomištva v Ulici Ghe-ga 6/1, tel. 23-927 in 38-673.
NOVA TRGOVINA
KMETIJSKIH
POTREBŠČIN
v NABREŽINI št. 106
vam nudi po ugodnih cenah
—	VSA SEMENA ZA SPOMLADANSKO SETEV
—	UMETNA GNOJILA
—	KMEČKO ORODJE
—	PISCETA itd.
Obiščite nas!
TRGOVINA
ŽELEZNIN
Sergio
TRST — UL. SETTEFONTANE 36
TELEFON 732212
Pri nas dobite v veliki izbiri; orodje, obešalnike, opremo in potrebščine za kopalnico, okvire za zavese, pipe, ogrodje za švedsko pohištvo, kuhinjske predmete, ročaje, ključavnice in železnine na splošno
«VALPADANA»
TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV
TRAKTORJI MOTORNE KOSILNICE OKOPALNIKI
NAJMOČNEJŠI, IZPOPOLNJENI IN VSESTRANSKO UPORABNI STROJI
Razklopljiv mali traktor
Pogon na vsa 4 kolesa — Motorji Lombardini od 18 do 24 KM Diesel — Z vsemi priključki -Posebno primeren za obdelavo vinogradov — Trodvižni plug s hidravlično napravo — Najmanjši notranji obračalni premer 65 cm — Teža 1000 kg.
Glavni zastopnik za Jugoslavijo: GENERALTECNICA IMPEX TRST, Trg S. Antonio 6	GORICA, Korzo Italia 75
OBIŠČITE VZORČNO RAZSTAVO

Le nekaj misli
o obveznem zavarovanj u
Pred dnevi so v Rimu začeli ponovno razpravljati o obveznem zavarovanju avtomobilov, odnosno avtomobilistov. Državni organi, ki jim Je to na skrbi, so poklicali na pomoč tudi izvedence CNEL, ki so se tudi izrekli za obvezno zavarovanje. Čeprav je res, da se je o obveznem zavarovanju že večkrat govorilo, ne da ta bili kdaj prišli do ustreznega zaključka, je tudi res, da so se sedaj problema lotili nekoliko bolj resno, zato Je tudi bolj verjetno, da ga bodo tokrat speljali do konca.
Za to govori več čini tel Jev, med katerimi tudi ta, da Je Italija — če se ne motimo — edina država v Evropi, kjer obvezno zavarovanje še ni bilo uvedeno. Toda ne glede na to, je vrsta člnlteljev, mimo katerih ne moremo več. Ustavimo se pri teh:
Avtomobil in motorno kolo sta danes že nujnost, kajti čas postaja vedno bolj dragocen in peš ne prideš nikamor. Zato je tudi motoriziranih ljudi veliko in jih bo vedno več. Toda med milijoni motoriziranih ljudi je veliko takih, ki bi v primeru hujše prometne nesreče, ki bi Jo zakrivili, ne mogli kriti povzročene škode. Zavarovanje je torej logična nujnost.
Povprečen avtomobilist bo rekel, da je to samo ob sebi razumljivo. In vendar ni tako. Statistični podatki govore drugače. Vsak peti avtomobil, ki ga srečamo na cesti, ni zavarovan. Ker kroži po Italijanskih cestah nad 6 milijonov in pol avtomobilov, pomeni, da kroži po naših cestah okoli •n milijon 300 tisoč potencialnih »ložnta prometnega incidenta, potencialnih povzročiteljev nesreče, od katerih v konkretnem primeru nesreče oškodovani ne bo mogel praktično nič izterjati.
Se veliko hujša pa je slika, če vzamemo v poštev motoma vozila in njihove vozače. Čeprav je motornih koles za kak milijon manj kot avtomobilov, je zadeva hujša, ker je — po statističnih podatkih — Ie vsak četrti motociklist poskrbel za zavarovanje.
že ta slika je dokaj prepričlji va, da je uvedba obveznega zava ravan j a nujna. Se bolj prepričlji ve bodo številke o prometnih ne srečah, žal še nismo zasledili urad nlh podatkov o prometnih nesre čah v vsem lanskem letu in imamo na voljo le podatke za prvih deset mesecev 1966. Tl podatki pravijo, da Je do konca oktobra lani obležalo na italijanskih cestah kar 7.200 žrtev prometnih Incidentov, ki jih je bilo v desetih mesecih okoli 250.000 in pri katerih je bilo nadalje več ali manj poškodovanih še 175 tisoč oseb.
Iz navedenega nazorno izhaja, kako je zavarovanje nujno. Iz tega pa logično izhaja, da je nujna tudi uvedba obveznega zavarovanja.
Toda Kakšna?
Iz doslej dosegljivih virov se točno ne ve, kaj vse novi zakonski načrt glede tega predvideva. In tudi ne glede na to, se bomo ustavili le pri dveh stvareh. Kakor je bilo dano vedeti, zakonski načrt o obveznem zavarovanju predvideva, da zavarovalnina ne bo krila škode do zneska 30.000 lir.
Zagovorniki te pobude najdejo veliko opravičil in utemeljitev te «novo3ti», ki niti ni tako nova. Toda sami vozači vedo, kaj bi, posebno za ljudi, kj so primorani voziti prvenstveno po mestih, to -pomenilo. Pri današnji izredni prometni gneči v mestih, kjer je na vsakem koraku možno, da pri-do do incidenta, po navadi blage ga, je teh incidentov veliko in vo zač, ki vestno plačuje zavaroval no premio, se upravičeno vprašu Je, zakaj bi moral on trpeti to škodo, pa čeprav je manjša od
30.000	lir.
Drugi moment, pri katerem se glede uvedbe obvezne zarovainine velja ustaviti, Je moment, o katerem je bilo pred dnevi govora tudi v dovolj kvalificiranih krogih in na kvalificiranem mestu. Rečeno je namreč bilo, da se stroški zavarovalnih družb močno večajo, da so bile zavarovalne «norme» sprejete pred dobrimi desetimi leti in več, ko je bila vrednost valute veliko nižja tn da Je zato nekako logično, da se zavarovalne premije ustrezno povečajo. Reče-
no je bilo celo, da bi bilo treba premije močno dvigniti.
že zgoraj smo prikazali kako velika, ogromna je materialna škoda. To povsem drži. Toda napravimo le majhen račun: Od 6 milijonov in pol avtomobilistov je zavarovanih 80 odstotkov, to se pravi dobrih 5 milijonov, če računamo. da plača vsak zavarovanec ' le 70.000 lir zavarovalne premije na leto, kar je vsekakor nizka kalkulacija, dobijo zavarovalne družbe 420 milijard lir na leto. To je vsekakor ogromna vsota, s katero se morajo kriti -tudi velikanski izdatki, pa čeprav bi se določeni «plafoni» odškodnin za smrtne primere dvignili, kot nekateri predlagajo, celo zahtevajo.
Drugi moment, ki ga je treba pri tem upoštevati, Je ta, da bi vsako, tudi ne kdove kako veliko povišanje zavarovalnih premij, nujno povzročilo zastoj v motorizaciji z vsemi ustreznimi posledicami, torej tudi s posledico, da bi mnogi lastniki vozil bili primorani se vozilu odpovedati, saj je znano, da je danes veliko motoriziranih ljudi, ki že komaj zmagujejo stroške motorizacije.
Zato je zaključek enostaven: vsak vozač pozdravlja vsako pobudo, ki teži za tem, da se uvede obvezno zavarovanje, hkrati pa Je proti neupravičeni zahtevi, da naj stroške pod 30.000 krije sam. kot Je tudi proti ven-tiliranl zahtevi, da naj se zavarovale premije povišajo.
Prometne razmere v Franciji niso najboljše
PARIZ, 24. — Francija je med tistimi evropskimi, deželami, kjer je motorizacija najbolj ■ razvita, hkrati pa tudi močno »zanemarjena«. Francoski avtomobilisti se Jezijo na oblast, češ da, ne skrbijo dovolj za ceste, hkrati pa so tudi sami zelo površni ln je treba številne incidente pripisati prav njihovi malomarnosti pri vzdrževanju vozil. Da te besede niso le Izmišljeno opravičilo francoskih organov, ki jim je na skrbi varnost prometa, dokazujejo podatki, ki jih je pred dnevi objavil osrednji center za varni promet v Parizu. Po teh podatkih je vsako tretje vozilo v Franciji «v slabem stanju«, celo v takšnem stanju, da «moro spraviti v nevarnost življenje vozača in potnikov, .ter življenje vozača in potnikov drugih vozil«. Do tega sklepa so prišli na osnovi podatkov, ki jih je zbralo 131 »središč za varni promet«, ki so posejana po vsej Franciji.
VAŽNO OPOZORILO AVTOMOBILISTOM
Pojutrišnjem, v torek, 28. februarja, zapade rok za plačilo pristojbine na vozniških dovoljenjih (vidimazione del-la patente).
Vsi, ki pristojbine niste še plačali, pohitite! Dovolj je, da greste v najbližji poštni urad, ali v urad ACI v Ul. Coroneo.
Ne pozabite plačati pristojbine, da se izognete sitnostim in plačevanju glob!
Jasno, da v teh centrih niso pregledali vseh vozil, toda pri pregledu 560.000 avtomobilov so ugotovili, da Je kar 34 odst. vozil, Ki krožijo po francoskih cestah, »v slabem stanju«. Glavne «napake» pa so slabe in neučinkovite zavq-re, slabe in izlizane gume, nepravilna usmerjenost žarometov itd..
Pri takšnem stanju vozil, ni nič čudnega, da je v Franciji razmeroma veliko prometnih nesreč. Pravzaprav se nikjer ne moremo pohvaliti z kdove kakšnimi rezultati, ki naj bi jilt prinesla polovičarska «prometna disciplina«, ki se zadnja leta uvaja po vsem motoriziranem svetu, toda podatki, ki so jih objavili v Franciji, govore naslednje:
V letu 1966 so imeli v Franciji nekaj nad 210.000 prometnih incidentov, pri katerih je bilo poškodovanih 288.000 oseb, 12.277 oseb pa je obležalo mrtvih na cestah. V primerjavi z letom prej, so imeli lani za 2.4 odst. več incidentov. Toda pri tem je treba dodati, da se je cestni promet povečal kar za 8.7 odst. Da se število incidentov lani ni sorazmerno dvignilo, je treba pripisati dejstvu, da so povsod uvedli «cestna sodišča«, ki se jih vozači vendarle nekoliko bojijo, ker smejo »cestna sodišča« izreči tudi zelo stroge kazni.
Ko že govorimo o prometnih incidentih in žrtvah motorizacije, stopimo še k sosedi Francije, v Švico. Tudi v Švici se je lansko leto število prometnih incidentov povečalo za dobra dva odstotka, v primerjavi z letom 1965. Lani so imeli v Švici nekaj nad 65 tisoč prometnih nesreč, pri katerih je bilo ranjenih nad 30.000 oseb, 1300 pa jih je bilo mrtvih.
NA PODLAGI PREDPISOV CESTNEGA ZAKONIKA
Pravice in dolžnosti pešcev pri prečkanju ceste
Nima vedno prednosti tisti, ki se poda čez cesto na zebrastem prehodu - Razdalja zaviranja se poveča v sorazmerju s hitrostjo avtomobila - Osnovno pravilo vseh uporabnikov ceste: previdnost
S povečanjem cestnega prometa na cestah je umevno, da se je povečalo tudi število cestnih nesreč. Ne bomo tu govorili o hudih nesrečah na velikih cestah, ampak o nesrečah, ki se dogajajo v mestu in še posebno o tistih — in teh je kar precej — ki se pripetijo pri neprevidnem prečkanju ceste.
Nekoč smo že iz teh stolpcev opozarjali pešce na nevarost neprevidnega prečkanja, pa čeprav na zebrastih prehodih. Danes pa bi opozorili obe kategoriji uporabnikov ceste na zakonske določbe cestnega zakonika, ki bodisi pešcem, bodisi avtomobilistom, dajejo določene pravice, vendar nalagajo tudi dolžnosti.
Splošno mnenje je, da ima pešec prednost pri prečkanju ceste na označenih prehodih in večkrat se dogaja, da pešci žugajo avtomobilistom, ki se pred temi prehodi ne ustavijo. Z druge strani se avtomobilisti jezijo na pešce, ki meni nič tebi nič, par metrov pred prihajajočim avtom, stopajo s pločnikov in se podajajo čez
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
9. MARCA OTVORITEV AVTOMOBILSKEGA SALONA V ŽENEVI
Italijanske in inozemske tovarne obetajo velike novosti	““ ■»—
*	jetno predstavila nov
model «fiat 125» - «Dino fiat» v prodaji že konec marca - Tudi «Lancia» je pripravila novo «fulvio» - Novosti nemških avtomobilskih toyarn
Fiat 125, podoben 124, je pa daljši za 15 cm in ima štiri žaromete. Motor je derivat modela 124 «$pider» in ima 1580 kubikov
Pomlad. Nova sezona, nova moda, novi avtomobili. Prešlo je že v tradicijo, da se ob pričetku vsake pomladi začne vztrajno govoriti o novih modelih avtomobilov, ki jih bodo predstavila razne tovarne. Tega ni manjkalo tudi letos in na skorajšnjem avtomobilskem salonu v Ženevi, se bodo razne tovarne kosala v predstavljanju novih modelov svojih vozil.
Za letošnjo pomlad So italijanske tovarne pripravile precej novosti. Začnimo kar z največjo italijansko tovarno Fiat. Iz zanesljivih virov se je izvedelo, da bo Fiat na avtomobilskem salonu v Ženevi, ki ga bodo otvorili 9. marca, zelo verjetno predstavila nov modeli osebni voz 125, derivat današnjega 124. Nov model že proizvajajo in se dosti ne razlikuje od 124. Karoserija novega modela je za 15 centimetrov daljša od fiata 124, spredaj ima štiri namesto dveh žarometov, zadaj pa pokočne namesto vodoravnih signalnih luči. V ostalem je notranjost bolj luksuzna in armaturna plošča je opremljena z inštru-
F.I.A.R.
TOVARNA AMORTIZERJEV VSEH VRST
TRST - Ul. Jacopo CavalU 7 — Tel. 96-523
menti, ki se dosti ne razlikujejo od inštrumentov v fiatu 850 coupe’. Novi model 125 montira iste pogonske organe modela 124 šport, le da je kuba-tura znatno večja, približno 1600 kubikov kar daje vozilu precejšnjo hitrost okrog 150 km na uro.
Ko smo že pri naštevanju novosti tovarne Fiat, naj o-menimo, da turinska tovarna avtomobilov pripravlja še en model in sicer 130. Kar se je doslej dalo izvedeti, bo baje novo vozilo montiralo šestcil-nidrski motor z 1800 kubikov, ali celo preko 2000. Fiatov model 130 pa je šele v pripravi in ga bo tovarna predstavila šele v jeseni, če že ne prej, na turinskem avtomobilskem salonu.
Zahtevni ljubitelji športnih vozil bodo z veseljem sprejeli na znanje, da namerava turinska tovarna že v teku meseca marca dati v prodajo novi športni voz »Dino spider«, ki ga je predstavila na lanskem turinskem salonu. Proizvodnja je sedaj stekla in naročniki bodo vozila lahko dvigovali že konec marca. Kot znano, poganja to vozilo šest-cilindrski motor «Ferrari» s 1987 kubikov, ki daje temu vozilu odlike pravega športnega avtomobila.
«Dino spider« je zelo okretno vozilo, ki doseže 210 km na uro. Ima pet prestav, diskaste zavore, s servo pripravo in dvojnim hidravličnim sistemom zaviranja, kar praktično izloči vsakršno možnost okvare. Armaturna plošča je o-premljena z vsemi najbolj po-
polnimi inštrumenti avtomobili pa je opremljen z žarometi na jod.
Istočasno z «Dino spider« bo turinska tovarna vrgla na trg tudi «Dino coupe’«, ki se od «Dino spider« razlikeje samo v tem, da ima streho in štiri zelo udobne sedeže.. Dvojček «Dino coupe’« bo imeli tudi močnejši motor. Cena slednjega športnega avta bi se morala vrteti med tremi milijoni in pol in tremi milijoni in
600.000	lir.
Poleg omenjenih Fiatovih prestižnih športnih avtomobilov, ki sta namenjena zahtevna odjemalcem, je turinska tovarna poskrbela tudi za manj zahtevne uporabnike njenih vozil. Tako bo predstavila poleg že znanega modela «124 spider«, odprtega dvosedežnega športnega vozila, tudi šti-risedežnega «124 coupe’«. Cena tega športnega vozila za manj zahtevne »športne šoferje«, se bo vrtela okrog enega milijona in 450.000 lir.
Te so novosti tovarne Fiat, vendar tudi ostale tovarne pripravljajo nove modele, ki jih nameravajo v čimkrajšem času tudi dati v prodajo. Druga turinska tovarna »Lancia): je že pripravila novo «fulvio» z motorjem 1216 kubikov, torej z istim, ki ga že montira «fulvia coupe’«. Nadaljevala pa bo s proizvodnjo sedanje verzije »fulvie 20» z motorjem 1091 kubikov, le linija karoserije bo bolj enostavna. Za «flavio» pa se vztrajno govori, da bo dobila novo «obleko». Že več časa namreč tehniki tovarne «Lancia» študirajo, da bi model «flavia» opremili s
V' ’	^
čisto novo karoserijo, medtem ko bi n»< tor ostal isti.
Tudi ostale evropske tovarne avtomobilov obetajo več novosti. Nemška «Auto Union« bo že v najkrajšem času dela na trg nov model »Audi sape-90», ki ga je že predstavila na lanskem salonu v Parizu. Zelo elegantno vtzilo bo montiralo motor 1760 kubikov in dosegalo najvišjo hitrost 163 km na uro. Na razpolago bodo po želji modeli z dvema in štirimi vrati. Na italijanskem trgu je cena tega vozila že določena: milijon in 620.000 lir,
70.000	lir več za modela s štirimi vrati.
Nemška tovarna NSU, ki je pred kratkim znižala cene svojih vozil, bo sredi marca predstavila športno verzijo znanega «prinz 1000». Nov model, imenovan «prinz 1000 TTS«, bo imel zračno hlajen motor 1100 kubikov in dosegal 160 km na uro. Cena: milijon in 300.000 lir. Kot obljubljajo tehniki nemške tovarne, bo novo vozilo porabilo le 9 litrov goriva na 100 km.
In še novost nemške G. M. Gre za novo verzijo »opel rekorda«, ki bo verjetno montiral šestcilindrski motor 2200 kubikov. Novo vozilo bo verjetno imelo tudi olepšano karoserijo in se bo po vsej verjetnosti imenovalo ncommo-dore«.
Novosti je torej kar precej. Ni znano kaj pripravljajo druge avtomobilske tovarne. Eno je gotovo, da se bodo vse kosale ,v izpopolnjevanju že znanih modelov in pripravljanju novih. Kupec pa ima samo zadrego pri izbiri.
Kamuflirano vozilo na zgornji sliki je fiat 130, ki bo po vsej verjetnosti imelo šestcilindrski motor 1800, ali celo 2000 kubikov. Novi model bo tovarna predstavila šele jeseni
cesto. Avtomobilisti so tako prisiljeni hitro zavirati in še sreča, da ne pride do hujšega.
Preglejmo na kratko kaj predvideva zakon. Člen 102 cestnega zakonika zapoveduje avtomobilistu, da mora voziti z zmerno hitrostjo v bližini križišč, šol, navzdol po strmih cestah, v megli, ponoči, v naseljih in na ozkih cestah. Poleg tega mora voziti s hitrostjo v skladu z zmožnostmi vozila, zavornega sistema, teže in stanja ceste. Vsak avtmobilist mora nadalje zmanjšati hitrost, ko vidi skupino ali posamezne pešce, ki hodijo čez cesto, ali se počasi premikajo.
Naslednji člen 103 predpisuje maksimalno hitrost v mestih in zaselkih, ki ne sme presegati 50 km na uro, razen v tistih krajih, kjer je po uvidevnosti krajevnih uprav predpisana drugačna omejitev.
In sedaj poglejmo kaj pravi zakon za pešče. Člen 134 zapoveduje pešcem, da morajo hoditi po pločnikih, ali po levem robu ceste, če pločnikov ni. Pri prečkanju se morajo pešci posluževati označenih prehodov, če pa so ti v razdalji več kot 100 metrov, lahko prečkajo cesto na nezavarovanem prehodu v pravem kotu in ne v diagonali, Prepovedano je ustavljanje na cestišču ali oviranje prometa. Pešci imajo absolutno prednost samo na semaforskih prehodih. Na teh prehodih se morajo avtomobilisti ustaviti. Če pa pešci prečkajo zebraste prehode, kjer ni semaforjev, imajo sicer prednost, vendar je njih dolžnost, prepričati se, da so prihajajoči avtomobili v sorazmerni razdalji. Pešci, ki prečkajo izven zebrastih prehodov, pa morajo dati prednost avtomobilistom. Za kršitelje predvideva zakon daname kazni" od 4000 do
10.000	lir.
Kot torej vidimo, nimajo pešci v vseh primerih prav. Absolutno prednost imajo samo na tistih prehodih, kjer stoji semaforska luč ali stražnik Imajo tudi prednost na vseh drugih zebrastih prehodih, vendar je njih dolžnost, da se prej prepričajo, da ni nobene nevarnosti. Nimajo prednosti, če prečkajo izven prehodov.
In sedaj še ena ugotovitev. Upoštevati je treba, da se avtomobil, pri katerem zavore v redu delujejo, ne more ustaviti v nekaj centimetrih. Znane je, da se razdalja zaviranja poveča v sorazmerju s hitrostjo vozila, ta razdalja pa je precejšnja. Izračunano je, da e>e avtomobil pri hitrosti 50 km/h ustavi šele po 16 metrih zaviranja, pri hitrosti 80 km na uro po 42 metrih, pri hitrosti 100 km na uro pa po 65 metrih. Te razdalje se skoraj podvojijo, če je cestišče mokro. V teh podatkih je vračunana tudi razdalja, ki jo prevozi avtomobil, od trenutka ko avtomobilist opazi oviro do trenutka, ko pritisne na zavorni pedal.
Iz tega sledi, da je torej nemogoče ustaviti avto v nekaj metrih, pa četudi avtomobilist vozi s predpisano brzino 50 km na uro. Prav zaradi tega bi morali vsi pešci paziti na razdaljo prihajajočega avtomobila, preden se odpravijo čez cesto. Skrajno neprevidno je, stopiti s pločnika in se podati po zebrastem prehodu v trenutku, ko je avto le tri ali štiri metre oddaljen. Tu ne pride več v poštev prednost pešca, temveč njegova neprevidnost in zaletavost, ko si hoče izsiliti prednost, ki je praktično, po zakonu, nima. Nemogoče je, da bi avtomobilist ustavil avto, ko je tako blizu, zato je bolje počakati, še enkrat pogledati najprej na levo in potem na desno in šele nato stopiti s pločnika in se podati čez cesto.
Še enkrat torej opozorilo vsem uporabnikom ceste. Avtomobilisti naj vozijo previd no, vendar tudi pešci naj preč kajo previdno in naj ne misli jo, da če že hodijo po zebra stih prehodih, imajo absolutno prednost pred vsemi motoriziranimi uporabniki ceste. Vsi imamo določene pravice, vendar tudi dolžnosti in pri prečkanju ceste ne moremo zahtevati, da se bodo zaradi nas pešcev avtomobilisti zaletavali
in bili prisiljeni k nenadnim zaviranjem. Z malo več previdnosti in z bolj razvitim čutom dolžnosti, si bomo prihranili gorje in težave. Bolje je priti nekaj minut kasneje, kot nikoli.
L. Abram
Sam« 29.900.- ^
boste potroSili za namestitev avtord"10
r----------- »

A UTO VOlj
v svoj avtomobil
☆
Zastopstvo in servisna
RADIO R0SELLI
TRST, Via Tor San Ref* Tel. 31294
VSE ZA AVTOMOBILISTA IN MOTOCIKLISTA
LORENZI
TRST — ULICA S. LAZZARO 17 — TEL. 24-245
AMORTIZERJI R|V IN DRUGI ZA VSE VRSTE VOZU-
Nadomestni deli in pritiklin^ sveče — trikotniki — svetil#' preproge — odbijači itd. Pnevmatike ENGELBERT
Rezerviran parkirni prostor za stranke
S.p.A.
A. REJNA
TRST
UL. CASSA Dl RISPARMIO 4 - TEL.
36094
NAJVEČJA IZBIRA AVTOMOBILSKIH PRITIKLIN
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PREVLEČ LASTNE PROIZVODNJE
Pri F. R. A. M. A
TRST
Piazza Dalmazia 3 - Tel. 31 -766
DOBITE
VSE ZNANE NADOMESTNE
DELE IN ORIGINALNE		potrebščine
• CARELLO	•	PIRELU
• FRAM	•	TRICO
• STARS	•	CHAMPION
• ROL.F - PIRELL1	•	AGAPRES - PIRELhl
• KLITZ	•	FACET
•	MULTIVOX	•	VIF
AUTOACCESSORIO C0RTELLI —
TRST - UL. LOCCHI 26 2 ■ TELEFON 94-2$
6
0 Prevleke in preproge raznih #,,al za vse avtomobile
% Najpopolnejša izbira nadomestni!1 delov v službi vozača
ZELO Uf.OPNE CENE S POSEBNIMI POPlgC % Prikladen parkirni prostor _/

A UTO NAU0
demarcRI
NADOMESTNI DEU AVTO PRITIKLINE
POSEBNI POPUSTI ZA JUGOSLOVANSKE KUPCE
TRST - ULICA DANNUNZIO št. 25 - TELEFON M
#5"

POZOR'
A VTOMOBlLISTI
ŽELITE VARNO VOZITI V
, p'
Dajte brezplačno pregledati vodne poti v motorju
S A P U P P O
POPRAVLJALNICA AVTOMOBILSKIH HLADILNIKU TRST, UL. S. FRANCESCO 41
Autoaccessori PIPAN
Prtljažniki — Nosilci za smuči — Snežne verige — vala za radiatorje — Antifriz ter vse avtomobilske Pot^stj. ščine in nadomestni deli najboljših znamk in kak°T_g POSEBEN POPUST ZA JUGOSLOVANSKE K^1^ Velik parkirni prostor	Takojšnje montlf*
TRST — UL. SETTEFONTANE 34
Nenavadna ljubezen
w	^	tf
Petra Iljiča Čajkovskega
8v2med vseh ljubezenskih , 2' ki so jih imeli znameniti 8 slavni glasbeniki vseh čar jJ' vsekakor najbolj ne-, adna tista ruskega sklada-a petra Iljiča Čajkovskega
Nadeždo von Meck.
Ospa von Meck je bila brez tisti čas ena najboga-JSih žen v Rusiji. Nje pokoj-i »lož je gradil prve železni-y v Rusiji. Ves dobiček, ki k« majhen, je vložil v na-oiš, palač in razsežnlli po-- ^v na podeželju. In tako PjjJe njegova vdova mogla ki °SCiti sleherno razkošje, j v tistem času to je oko-|(®ta 1880 bilo sploh mo-•-ee' Vdova Nadežda von je mnogo potovaia. Po (ran01686067 je preživela na ke°Coski rivieri ali pa v ka-vJ1 Italijanskem mestu. In Žp. n° je potovala v svojem Riškem vagonu.
5e ajk°vski je bil takrat še |e °a» in nepomemben pro-v5t r ha moskovskem konser-^ °riju, a njegove prve sklad-^’e Poslušalcem še kar {g. • čeprav niso vzbujale po-J'pga zanimanja.
Q 6k°č je obiskal ravnatelj ovskega konservatorija, peniti Nikolaj Rubinstein, bj]jp° von Meck in ji, kot je r,a njegova navada, zaigral klavir kaj novega. Tokrat ‘a'gral skladbo Nevihta pro-
11J T11111 »TI
Razmerje med obema, trajajoče 13 let, ne da bi se kdaj sestala - Peter Iljič je bil mizogin - Izdatna renta, ki jo je Nadežda dajala Čajkovskemu, mu je omogočila, da se je povsem posvetil glasbenemu ustvarjanju
fesorja Čajkovskega. Nadežda, ki jo je ta skladba močno prevzela, je še tisti večer napisala skladatelju navdušeno pismo, v katerem ga je naprosila, naj ji pošlje še kaj svojih skladb, a pismu je priložila tudi precejšen bankovec.
Tako se je med njima začelo in je trajalo celih trinajst let.
Kaj? Kaj je trajalo trinajst let? To je tisto, kar je pri vsem tem tako nenavadno in nihče ne bi mogel tega dovolj razumljivo razložiti.
Peter Iljič Čajkovski je bil rojen 7. maja 1840 in je bil drugi od šestero otrok rudarskega inženirja Ilija Petroviča in Aleksandre Andrejevne Assier, ki je bila po rodu Francozinja. Ko je mladi Peter dokončal pravno šolo je komaj 19-leten dobil službo v pravosodnem ministrstvu v Petrogradu. Z glasbo pa se je ukvarjal le za razvedrilo, kot vsi drugi izobraženi mladeniči njegove starosti, ki so za zabavo kdaj kaj zaigrali. Šele nekaj let pozneje je jel mladi Peter, ki je spoznal svoj
uiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiii
r	3	P	5	rp		7	a	9	10	11	L	
				i		13"					IH	L
					1L						17	15
				20					m	21		
a?				23					1	%			
		%						37				
3	25					e	29					
si ,					a	32 ,					1	
				a	31!	■				m	[33	3t
		C'	a	36	-• * * v;			4 *	e	39.	n	
		a	M					m	hi			
	31	M.					e	M				
	J.7						*i6					
1					1		.	- . -				Mm			
Wtj ^®AVNO: 1. vesoljski po-<tv„, 2- panoga poklicnega udej-\ !a.nia, 13. vrsta publikacije, Virmanjkljaj, 16. moderna nalil ;Sska naprava, 17. kratica vt.;jh telistično društvo*, 19. po-Prostor, 20. tolkalno glasuj’ zemeljska ožina na Ma-
«5-22. pregovor, izrek, 23. sre-\ * tržaško-komenskega Krasa, **%• en> 25 • kemični znak za
O- 26. poljedelski delavec Vi -a v geodeziji, 28. argen kil , sahovski velemojster, ki je kta ^tovni mladinski prvak, 29.
.2®' ime španske filmske fe V in pevke Montiel, 32. tu-Ho**ko ime, 33. skrajšano žen-Vi!me' 34. ime italijanskega Sirf1ga pralca Stoppa, 35. za-^ jugoslovanskega izumite-ie j0® polju elektrotehnike, ki V. °val v ZDA, 37. ime slo-
RESITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO:	1. mastiks, 8.
stanca, 14. ' aspirin, 15. Kopler, 16. Skopaš, 17. Samo, 18. L(ili) N(ovy), 19. Kalan, 20. Žale, 21. Leo, 22. ar, 23. lord, 24. tabu, 25. intriga, 29. Karel, 30. arena, 31. Doris, 32. kralj, 33. Dumas, 34. Orane, 35. komisar, 37. ravs, 38. rida, 39. AP, 4. osa, 42. seno, 43. oboki, 46. no, 47. Arno, 48. sveder, 49. Italci, 51. opereta, 52. Nantes, 53. kastrat. NAVPIČ-no: 50. A(da) N(egri).
glasbeni talent, sistematično študirati glasbo. V ta namen se je vpisal na konservatorij. To je bilo tedaj dokaj smelo dejanje, če pomislimo, da takrat niso v Rusiji poznali poklica glasbenika. Leta 1863 je pustil službo na ministrstvu in se je posvetil popolnoma glasbi.
Dve ženski sta vplivali na življenje Petra Čajkovskega: Antonina Nikolajevna Milju-kova in Nadežda Filaretovna von Meck. Obe pa sta si bili po značaju in v odnosu z njim zelo nasprotni. Prva je bila njegova žena, druga pa je bila njegova skrivnostna dobrotnica.
Peter Čajkovski je spoznal Antonino na konservatoriju, kjer je poučeval in ki se je zaljubila v svojega, takrat že dokaj znanega profesorja. Kot se je kmalu pokazalo, pa ni bilo njeno čustvo do njega ljubezen, marveč jo je k njemu privlačeval le njegov sloves. Dokaj nerazumljivo pa je vsekakor ravnanje Čajkovskega, ki prav gotovo ni gojil do Antonine nobenih čustev, a je bil poleg tega znan med svojimi prijatelji in znanci kot mizogin, to je sovražnik žensk, zaradi česar ni bil sposoben za zakonsko življenje. Nekoliko osvetljuje njegovo ravnanje pismo, ki ga je pisal o tem svojemu bratu Modestu:
«Dolgo sem razmišljal o sebi in svoji prihodnosti. Odslej bom resno mislil na zakon. Dobro vem, da utegnejo biti moja nagnjenja nepremostljiva ovira za mojo srečo; vendar se moram proti svoji naravi bojevati. Ko bi ti vedel, kako me žalosti, ko vidim>Lda so mnogi moji bližnji pripravljeni mi odpu&titi.pste stvari, za katere nisem sam prav nič kriv. In, ali ni strašno misliti na to, da bi se me mogli moji dragi sramovati? To se je že zgodilo, in kdove kolikokrat se še bo. Zato torej: s svojo poroko bom zaprl usta vsem, ki jih preziram. ki pa bi mogli povzročiti mnogo bolečin meni dragim osebam.»
Peter Iljič je imel torej nenaravna nagnjenja, zaradi česar je precej prestal. In zato se je poročil. Kaj bi se čudili, če je bil zakon že od vsega začetka nesrečen! Z grozo je spoznal svojo nepopravljivo napako. Toda, kaj je mogel! Sklenil je svoji ženi An-tonini pobegniti. Svoji prijateljici Nadeždi von Meck je o tem takole pisal:
«Dva tedna sem preživel v Moskvi s svojo ženo: niz
neznosnega trpljenja. Zavedel sem se, da je ne bom mogel nikdar prenašati. V sebi sem začutil tolikšno sovraštvo do nje. da bi jo najraje zadavil. A kriv za to ni nihče drug kot edinole jaz sam...»
Druga žena, ki je imela u-sodno vlogo v življenju Petra Iljiča Čajkovskega pa je bila že omenjena Nadežda von Meck. Njun odnos je vsekakor nadvse nenavaden. O njej je nekoč v prav zaupnem pogovoru Peter Iljič dejal: «To je naj zvestejša duša, ki jo imam. Zmerom je tolažilno misliti nanjo. Popolnoma prav je, da sem ji posvetil Četrto simfonijo kot svoji najboljši prijateljici. Da, najboljša prijateljica mi je, duševna prijateljica, naj zanesljivejše bitje...«
A zanimivo je pri tem to, da se nista nikoli videla. Neskaljeno razmerje, ki sta ga gojila le z medsebojnim dopisovanjem. Ona je poznala in razumela njegovo glasbo, torej njegove misli, njegovo življenje. Bogata in radodarna gospa von Meck je na vsak način želela podpreti Čajkovskega tako, da se bo lahko brez denarnih skrbi popolnoma posvetil glasbenemu u-stvarjanju. Seveda je Peter Iljič to oberoč sprejel. Toda romantična vdova Nadežda von Meck je stavila pri tem tale pogoj: Nikoli se ne smeta videti. Ako pa bi se po naključju le primerilo, da bi se kje srečala, se ne smeta ne pogledati ne pozdraviti. In tako je tudi ostalo.
Je bilo med njima prijateljstvo? Morda. Vsekakor sta si Čajkovski in bogata vdova od takrat zfelo' živahno dopisovala. Njeni službniki so po večkrat na dan prehodili pot med obema hišama, noseč njena pisma in njegove odgovore. Ko pa sta bila v različnih krajih, sta si oba vsak dan redno pisala. V pismih pa sta obravnavala predvsem umetnost in glasbo, vendar pa sta razpravljala tudi o verskih, filozofskih, socialnih in podobnih vprašanjih. Njena pisma so bila često zelo nežna. Pogosto je ta nenavadni par tudi potoval po Evropi: v Firence, Berlin, na Dunaj... Toda vselej sta uredila tako, da nista na teh potovanjih nikoli trčila skupaj. Vozila sta se v različnih vlakih ali vsaj vsak v drugem vagonu; stanovala pa sta v različnih hotelih, oziroma je Nadežda zase po navadi najela kako vilo.
Nujno se mora človek vprašati, kaj je Nadeždo von Meck
vezalo s tako močjo na Petra Iljiča? Občudovanje njegovega genija? Ljubezen? Kakšen smoter naj bi pravzaprav imelo to vsekakor nenaravno razmerje? Gotovo je, da Nadežda ni niti slutila o njegovi abnormalnosti. O vsem tem pa moremo le ugibati. Odgovora na vsa ta vprašanja ne bomo dobili nikoli. Njuno prijateljstvo se je začelo, ko je bilo Petru 36 let, Nadežda pa je bila takrat mnogo let starejša. In v tistih časih je to pomenilo že starajočo se žensko. Zato se je bala njegovega razočaranja, ako bi prišla skupaj. No, zanj pa se tako ve, da mu ni bilo nič mar za ženske.
Tisoč pisem sta si pisala, a nikoli ni bilo med njima ne toplega pogleda ne ljubečega stiska roke, kje še da bi prišlo do poljuba! In vendar je bila Nadežda za Čajkovskega toliko kot Kostanca za Mozarta, Klara za Schumanna in Cosima za Wagnerja.
S. A.
Slika nam kaže 20-letno Francozinjo Katjo Moguy, hčerko znanega režiserja ruskega porekla, ki je med drugim zrežiral tudi zelo znana filma «Jutri bo prepozno« ter «Ječa brez zapahov«. Katja bo nastopila v Lattuadovem filmu «Don Juan na Siciliji«. Sicer pravi, da je ni film nikoli mikal, a da jo je Lattuada končno prepričal, naj se loti poklica filmske igralke.

KRAMLJANJE O KRZNU
Samo mogočniki so se pred stoletji odevati v krzno
Kasneje pa so si privoščili krznene plašče tudi bogati meščani in njihove žene
Krzneni plašč ali kožuh je dandanes dostopen skoraj vsem in malo je več redkih krzen, ki so dostopna samo ožjemu krogu bogatih izvoljenk iz visoke družbe. K tem slednjim krznom spada krzno kanadske kune zlatice (nerz), majhnega glodalca z gosto, svileno mehko dlako. Toda za en sam krzneni plašč je potrebnih do 200 kož kun zlatic, zato ni čudno, da je tak plašč silno drag. Drago je tudi krzno činčilov, majhnih, polhom podobnih sivih živalic, ki živijo v Južni Ameriki na visokih pobočjih Andov. Za navadne smrtnike je skoraj nedosegljiv tudi krzneni plašč iz srebrne sobolje-vine, za katerega je potrebnih približno 80 kož teh živali in ki predstavlja približno enako vrednost kot krzneni plašč iz približno 150 kožuščkov činčilov.
Prvenstveni vzrok, da je dandanes krzno zgubilo na vrednosti,
pisatelja Murnika, 38 0znak2 za široko izva-'ča ' “S. varuh domačega ognji-Sod ■ slar‘h Rimljanih, 40. med-'itvj] 1 jezik, ki pa se ni uve-ISoi- 41- plesan na vinu, 42. j?!, 44 ’ 43. kemični znak za ’*■ /akev, 45. grad pri Trstu, ka bolezen, 48. pevec z ^^glasom, 49. zapornica v
^tn^K-NO: 1. glavno mesto iška Je’ 2- prileten moški. 3. ri-ot-^ebščina, 4. del telesa, !šht,agan. vida, 6. predlog, 7. ži-"• ii^, Ptica pevka, 8. sedem dni, %|j največjega slovenskega pi-% C Cankarja, 10. staroperzijski, id ln vojskovodja, 11. med-J°lijin : eden oc* kontinentov, 16. •V/^ljenec v znani Shakes-VaVl .tragediji, 18. ime sovjet-ti h.;.Vl°linista Ojstraha, 20. des-rVinj Save pri Samcu, 21. Sen?i ^rijsko-obrtniški kraj na I? Ckem, 23- majhna in okrogli«	v gorah, rupasta
5 ni. 24- veroizpoved, načela, el ?aJvečje mesto v Afriki, 27. S$k ito obleke, 28. slovita ma-uk 5 umetnostna galerija, 29. Si S’ 30. kamenina, ki se da N<kv tanke liste, 31. deček s Sk , svetilko iz «Tisoč in ene Salif, • šaloigra, burka, 34. del St * e8a avditorija, 35. graji'« div topek, 36. čudovita alp-Sični i P°d Triglavom, 38. tu-i S * aJ na Gorenjskem, izho-
%m C?z Savo na Bled, 39. ena avnih moških oseb v Tol-;*• k 1° romanu »Ana Karenina* Sa ,,‘Padnik starodavnega na-Ski »veliki Britaniji, 42. srbski kS VUpan iz sredine 12. sto-(Stirvi se je uspešno boril proti t' i?.S’ 44. gora nad Kobaridom, Ni dvS Paklonjenosti, darilo, 47. ^ ^nf asn‘k' 48, kemični znak
je v tem, da mnogo yrpt, teh živali z gostimi, mehkimi kožuščki, ki jih je bilo pred leti treba loviti v naravnem okolju, kjer so živele, gojijo danes na tisoče in tisoče v posebnih farmah.
Krzno pa je pred nekaj stoletji predstavljajo pravo redkost, ki so jo mogočniki odtehtali z zlatom, še več, za težo kožuha iz krzna so dajali večkratno težo v zlatu. Krzno je nekoč predstavljalo tudi stan nositelja. Zato so na primer ruski carji namesto krone dolgo časa nosili na glavi iz srebrne so-boljevine izdelano kučmo, ki je bila okrašena z zlatom in briljanti.
Pred nekaj stoletji so bili krzneni kožuhi privilegij plemstva. Meščanstvu, ali še huje nižjemu stanu, je bilo pod strogimi kaznimi prepovedano nositi krznene plašče, ali si prisvajati to pra vico, ki si jo je lastilo samo plemstvo. Razumljivo je, da je v tistih časih bila med plemstvom po stanu strogo in natančno razdeljena zvrst krzna, ki so ga imeli plemiči nositi. Cesar je lahko nosil, pravzaprav si je to pravico pridržal zase, plašče iz črne so-boljevine, ki je najdragocenejša zvrst krzna po srebrni soboljevini. Belo, črnopikasto hermelinovo krzno so smeli nositi samo kralji, princi in vojvode, kar lahko vsakdo vidi na slikah in portretih tistega časa, ko so take osebnosti na zelo visokih položajih nosile razkošne plašče iz hermelinovega krzna. Nižje plemstvo pa se je moralo zadovoljevati s primernimi manj vrednimi vrstami krzen.
To pravico o nošnji krznenih plaščev, ki si jo je lastilo plemstvo, pa je meščanstvo vedno znova kršilo. Bogati meščani, ki so si lahko kaj takega privoščili, so si nabavljali dragocene krznene plašče iz cesarjeve soboljevine, ali kraljevega hermelina, vendar si tega niso upali pokazati. Toda bogati trgovci so začeli nositi krznene plašče, sešite iz manj vrednih krzen, tako so imeli plašče iz kunovega, lisičjega krzna in drugih zvrsti živali. O tem pričajo številne slike, saj so se vplivni trgovci srednjega veka večkrat dali portretirati, navidezno čisto brez povoda, oblečeni v krznene plašče.
Gorje spogledljivi srednjeveški meščanki pa, če se je upala pokazati na cesti s krznom, pa čeprav samo s krznenim ovratnikom. Mestni stražniki v Parizu so v tistih časih imeli namreč strog ukaz, da morajo take ženske nemudoma prijeti in jih privesti pred najbližjega sodnika. Kazni, ki jih je sodnik potem določal, so bile večkrat zelo stroge, ker sodniki niso hoteli zgubiti dobrotljive naklonjenosti pri
svojih visokih predstojnikih in veliki gospodi.
In dogajalo se je še v 18. stoletju v raznih majhnih kneževinah, da so predstavniki oblasti, kakor hitro so zapazili v krzno oblečeno meščansko gospo, taisto aretirali in jo gnali pred sodnika in nato v zapor.
V tem pogledu se današnjim gospem bolje godi, tudi kar se cen krznenih plaščev tiče. Svoj čas namreč je bilo treba krznarskemu mojstru za en sam krzneni plašč položiti na roko znesek, ki je približno odgovarjal vrednosti štirih do petih hiš. Krzneni plašč dandanes ni več samo privilegij plemenitašev, ki so se tedaj zavijali v vsakovrstne drage kožuhe. Krzneni plašč je v današnjih dneh že vsakdanji pojav in popolnoma samoumevno je, da so tudi čevlji, škornji, jopiči in še druga oblačila podložena s krznom.
el-ja.
Prepovedano cepivo proti raku
Veljavnost severnoameriškega zveznega odloka, ki začasno prepoveduje izdelovanje cepiva proti rakastim obolenjem in ki ga izdeluje «Rand Developement Corporation*, so raztegnili na nedoločen čas v pričakovanju, da se zaključi proces, ki ga je ameriška vlada sprožila proti omenjeni farmacevtski družbi. Farmacevtski družbi očitajo, da je izdelovala in razpečavala cepivo proti rakastim obolenjem in s tem kršila predpise o proizvodnji in razpečevanju zdravil. Neki predstavnik državnega zavoda za higieno in zdravstvo je na sodni obravnavi izjavil, da so cepico «Rand» uporabljali pri zdravljenju raka, ne da bi cepivo temeljito preizkusili. Doslej so namreč cepivo preizkusili le v laboratoriju in sicer na enem konju, 12 zajcih in 40 miših, kar je po medicinskih predpisih vsekakor mnogo premalo.
Angleške razporoke bodo prihodnje leto bolj poceni. Treba bo le, da se mož in žena ločita kot dobra prijatelja. Zakonski osnutek namreč predvideva, da kadar ni prepira, lahko razsoja o razporokl krajevno sodišče, kar bo precej znižalo izdatke celotnega postopka.
• • «
Ker je osem .odstotkov Britancev »levičarjev*, izdelujejo tovarne zanje celo vrsto uporabnih predmetov, od ružilnice za ruže-nje fižola do palice za igranje golfa. Neki levičarski pisatelj, po imenu Michael Barsley, je celo napisal knjigo, ki obravnava vpra> šanje »levičarjev*.
HORO
SKOP
Veljaven od 26. februarja do 4. marca
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uživali boste razumevanje, kakor želite. Nobena neprijetna zadeva ne bo motila vaše vedrine. Ne pozabite na dopisovanje in na interese, ki so z njim povezani. Se boste prehladili. Kar se nasvetov tiče, skušajte dobro razumeti namene tistega, ki vas nadleguje.
BIK (od 21. 4. do 20- 5-) V čustvenih f	zadevah bodo okoli-
ščine ugodne zaskle-j/ panje novih prija-teljstev. Na delu boste mnogo stvari uredili po vaših težnjah in vaših potrebah. Zdravje bo zelo dobro, toda pa. zite, da se ne prehladite. Svetujemo vam, da ne sprejmete prenagljenih sklepov.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) V ljube-skih zadevah bo položaj spremenljiv. Doživeli boste trenutke samote in obžalovanja. Sicer pa boste doživeli nato lepo presenečenje. Na delu se bo mnogo stvari uredilo, napredovali boste na vsak način. Kar se zdravja tiče, ravnajte se po zdravnikovih nasvetih.
RAK (od 21. 6. do /Os 22. 7.) V ljubezen. r -L ■' - 3 skih odnosih bodo
\cy
) lahko neki izlet, se-
stanek, darilo poživili nekam ohlajene odnose. Na delu boste lahko uresničili neki program, ki vam je zelo pri srcu. Zaradi zdravja uživajte takšno hrano, da si boste očistili kri. Bodite iskreni s prijatelji.
LEV (od 23. 7. do
22. 8.) V ljubezen-f g _ A skih odnosih boste J srečali neko zelo do-V J bro osebo. Ne po->—S kvarite neke prilike za srečno življenje. Na delu boste morali odložiti neke zadolžitve. Ta teden se boste laže prehladili, na vsak način se pazite pred mrazom. Izberite najbolj prikladen trenutek za svoj nastop.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ta teden boste uresničili željo, ki jo gojite že nad pol leta, čeprav boste spravili s tem v obup drago osebo. Toda glavno je pač, da boste srečni vi. Na delu nadaljujte po izbrani poti. Bolela vas bodo Jetra in glava. Izpolnite svoje obljube, da vam ne bodo mogli očitati neznačajnosti.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) V ljubezni boste imeli mnogo sreče v nekem novem okolju, toda zaradi vašega
skepticizma bi lahko pokvarili vse. Na delu se bo vse uredilo in neki prijatelj vam bo pomagal	uresničiti važen načrt.
Zdravje	se bo popravilo. Poj-
dite v družbo, ki je primerna za vas.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) V lju bezenskih zadevah boste doživeli veliko razočaranje in hud udarec, od katerega
se	boste	le težko opomogli. Ste
namreč prenaivni. Na delu je primeren čas za nove pobude. Skušajte malce več počivati, da si ne popolnoma pokvarite živcev. Ne odlagajte svojih zadolžitev.
STRELEC (od 22.
11.	do 22. 12.) V ljubezni boste doživeli miren teden in boste polni zaupanja. Ce boste vztrajni,
boste končno pobrali dobre sadove. Na delu boste imeli krasno priložnost, da boste napredovali. Cas je primeren za uži vanje poživil. Ne pozabite, da morate biti v ravnanju z znanci diplomatični.
KOZOROG (od 23.
12.	do 20. 1.) V lju-
fj bezenskih zadevah l	J bodo pojasnili vst
N.	dvomi m vedro bo-
'	^ ste živeli z ljubljeno
osebo. Na delu boste imeli mnogo sreče in se lahko lotite reševanja najbolj zapletenih vprašanj. Boste nervozni in trudni. Ravnajte zelo mirno in potrpežljivo.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Uživali boste v svojem krogu spoštovanje in ljubezen. Lahko boste računali na pomoč drage osebe. Na delu boste morali spremeniti svoje energije v stvarne pobude. Zelo boste zdravi, le pred prehladom se pazite. Napnite vse sile, da uresničite neki načrt.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V ljubezni se ne smete , preveč raz-y i burjati ln bo bolje, da se boste kazali ^ brezbrižne. Samo na ta način boste ohranili mir in vedrino. Na delu ne bodite preveč skromni, marveč zahtevajte plačilo na podlagi tega, kar naredite. Ne odkrivajte preveč svojih namenov.
©
Slama na skednju je vedno nekaj vredna
(Nadaljevanje s 3. strani)
banka In žitnica zdaj že vsi vedo, da sem govoril kar sem, in če pridem k njim ter jim rečem, da imam manj, si bodo mislili, da jih hočem prevari«. In temu se reče biti preklet, če kaj storiš, ali pa če ne storiš.*
«Kaj pa, gospodar... Da, kaj pa če...»
«Seveda Jim moram povedati resnico. Ce mi ne bodo verjeli, naj me vtaknejo v Ječo. Tako bo šel poštenjak v Ječo. Ne bi bil prvi.*
•Gospodar, prijatelje imate...«
«Ki me bodo ozdravili mrzlice po moji smrti. O tem si lahko prepričan. Toda možje so ustvarjeni zato, da kljubujejo težavam, Luis. In tako je z menoj... Potrpljenje, vse mine s časom. Nekega dne sem ti nameraval dati kos zemlje, da bi jo sam obdeloval. No, namen je bil dober. Sicer pa ti s tem ne bi napravil usluge — zaslužil bi. Vedno si bil dober prijatelj, več kot tovariš pri delu. In rad bi sam našel delodajalca, kot ga lahko ti — čez noč.«
•To mislite vi, gospod. Stvari ne gredo tako dobro. Sicer pa imajo že vsi delovodje. Tisti, ki so potrebovali usluge, so bili že postreženi. Toda k vragu s tem. Da ne bi...»
«Kaj?»
•Karkoli! Tako delate tu vse življenje in...«
«No... Saj imam še eno življenje, Luis.*
Nadzornik Je spačil obraz in trznil z rameni, potem pa šel k steni, sunil vanjo s pestjo :n se prav tako nemiren vrnil; potem si je pogladil lase z roko, ki se mu je tresla od razburjenja, ter stopil čisto blizu h gospodarju, ki Je še vedno sedel z glavo v rokah.
•Gospodar, rekli ste — če bi pše-rica zgorela...«
Agostinho Serra se Je obrnil s čudnim izrazom na obrazu.
•Da? In potem? Pšenica zgori od ognja. Ogenj lahko pride samo z neba. Ali pa od iskre.*
«Ali pa če ga kdo nastavi.* •Toda to bi bilo vražje, Luis!* •Ali lahko lastnik kaj izgubi?* Je vztrajal nadzornik.
•Oh, on... Ta niti bogu ne bi odpustil dolga.*
«In banka, gospodar?*
«Niti banka, niti državna žitnica.*
•In zavarovalna družba nima nikdar izgube.*
•No, nima izgube," reči hočem, niti če bi zgorel kak skedenj, ne bi imela izgube. Ali pa če bi zgorela dva ali trije. Seveda pa imajo manj dobička.*
«In če gre letos vaše imetje po zlu ,ali boste še kdaj lahko plačali premijo?«
•Kaj hočeš reči?*
«Ali ne bodo imeli s tem izgube? Seveda jo bodo imeli. In če bi vsi kmetovalci šli na boben?*
«Potem bi bilo konec zavarovalnice.*
«Tako?»
«Kam meriš? Poglejmo, če te razumem. Oprosti: od vsega tega nimam čisto jasne glave. Zdaj pa sedi.*
Nadzorniku so se oči smehljale. Sedel je poleg najemnika, sklenil roke na kolenih ter se poigraval z njimi, kakor da hoče skriti svoj nemir .
•Ko bo pšenica vsa na skednju, vsa, se razume, bi lahko nastal požar. Ali ni tako?* •Seveda.*
«In bi bili vi zato zelo jezni, gospodar? Ali bi se zelo razjezili, če bi jaz plačal majhno vsoto, denimo kakih petsto milreisov?* «Hm!»
•Potem si denite klobuk na glavo in zajahajte konja, pojdite v mesto ter spijte kozarec sladkega vina z vašo gospo in sinom. Pijte tudi na moje zdravje. Dogovorjeno?*
EVROPSKI NOGOMETNI POKAL PRVAKOV
Nove enajsterice na obzorju Inter še vedno glavni favorit
Marsikatero presenečenje (izločitvi Liverpoola in Anderlechta) Van Himst najboljši strelec turnirja s 6 goli, Mazzola pa najboljši nogometaš - Novo ime: Cruyff (Ajax Amsterdam)
Letošnji nogometni pokal prvakov je do sedaj nudil ljubiteljem precej presenečenj in zanimivosti. Največje presenečenje je bila vsekakor izločitev ene najmočnejših evropskih enajsteric, in sicer Liverpoola, ki je moral kloniti Ajaxu iz Amsterdama. Bill Shankly, po rodu Škot in trener angleškega prvaka, je tako dobil najhujši udarec
v svoji karieri, toda še vedno trdi, da ni enajsterice močnejše od Liverpoola... Vztrajnost ali bolje tr-
ma! Je pač Škot.
Vsekakor visoka zmaga Ajaxa v Amsterdamu (5:1) z Liverpoolom
ni bila sad slabe forme angleških predstavnikov; nasprotno, Liverpool je standardno zaigral. Ajax, morda edino amatersko (v pravem pomenu besede) moštvo na tem turnir ju, je povsem zasluženo zmagalo. V povratnem srečanju so namreč Holandci prisilili Liverpool na delitev točk (2:2). In povsem razveseljivi presenečenji sta bila igralca holandske enajsterice Cruyff in Kei-zer. Prvi je srednji napadalec in njegova glavna značilnost je omamljajoči dribling. Šibke postave, saj so mu zdravniki večkrat odsvetovali športno udejstvovanje, Cruyff zna nadoknaditi pomanjkljive atletske sposobnosti z izvrstno tehniko;
skratka, nekak Corso. Keizer pa je
....................id:
simbol Ajaxa. Igra levo krilo, toda skrbi predvsem za organizacijo igre. Neutrudljiv, odločen v tacklu, Keizer je najlepša slika tega Ajaxa, ki si je z dolgim in požrtvovalnim delom zaslužil zavidljivo mesto v eliti evropskega nogometa.
Presenečenje je tudi izločitev Anderlechta po zaslugi Dukle iz Prage, v kateri je veteran Masopust še vedno najboljši predstavnik in nedvomno eden najmočnejših režiserjev na svetu. Dukla si je zaslužila pot v četrtfinale tudi po zaslugi svojega vratarja Viktorja, ka-
terega kritiki postavljajo na drugo mesto najboljših vratarjev za «ru sko lisico* Jašinom.
Kdo bo osvojil letošnji pokal? Favorita sta Inter in Real Madrid. Milansko moštvo gotovo ni imelo lahke naloge na tem turnirju. Že v prvem srečanju se je moralo spoprijeti z močno sovjetsko enajste rico Torpeda iz Moskve. Rusi so presenetili v Milanu: Voronin je praktično onemogočil Mazzolo, Strel-sov se je izkazal za izredno nevarnega napadalca, Brednjev pa je popolnoma nevtraliziral Suareza. Celotna sovjetska enajsterica je pokazala soliden nogomet in izredno atletsko pripravo. Torpedo je bil izločen le zaradi Voroninovega avtogola.
Milansko moštvo se je nato moralo spoprijeti z Vasasom, kjer tre-
nutno igra najmočnejši madžarski nogometaš Farkaš. Mazzola je v Budimpešti skoro zbesnel. Realiziral je oba odločilna gola in si pridobil vsesplošno evropsko in svetovno slavo. Marsikdo je izjavil, da je Mazzola trenutno takoj za Pele-jem. In nedvomno bo Sandrino igral odločilno vlogo tudi v Madridu v povratni tekmi (v Milanu je Inter zmagal z 1:0 s Cappellinijevim golom) proti Gentu in drugim.
Lep uspeh je žela tudi Vojvodina, ki je po treh tekmah izločila nič manj kot Atletico Madrid. Mislimo pa, da se je tu evropska pustolovščina Vojvodine končala. Zakaj? Ker je najboljši član jugoslovanskega prvaka Takač odšel v Francijo (denar...), ker je večina igralcev diskvalificiranih zaradi izgredov v prvenstvu. S Celtic Glasgovv bo morala po vsej verjetnosti nastopiti rezervna postava. Torej ni upanja.
V osminah finala je bilo stanje naslednje:
Ekipi	Rezultata		Kvalificirana ekipa
Vojvodina — Atletico Madrid	3:1	0:2	Vojvodina (tretja 3:2)
Nantes — Celtic Glasgovv	1:3	1:3	Celtic Glasgovv
Miinchen 1860 — Real Madrid	1:0	1:3	Real Madrid
Ajax Amsterdam — Liverpool	5:1	2:2	Ajax Amsterdam
Dukla Praga — Anderlecht	4:1	2:1	Dukla Praga
Inter — Vasas Budimpešta	2:1	2:0	Inter
Vaalerengen Oslo — Linfield	1:4	1:1	Linfield Belfast
CSKA Sofija — Gornik Zabrze	4:0	0:3	CSKA Sofija
NAJBOLJŠI STRELCI:
6 golov: VAN HIMST
(ANDERLECHT)
5 golov: Pol (Gornik Zabrze)
4 gole: Devriendt (Anderlecht), Konietzka (Miinchen), Luis (Atletico), Lajos Pu-
TURISTIČNI KOLEDARČEK
•	driam
6 C3IIBLRANA

J J\^

STOP — trgovina moške in žen-fekcije, Ul. Carducci 39
LUX MODA — torbice, kovčki, zložljivi dežniki — Largo Bar-riera Vecchia 2 (nasproti avtobusne postaje)
VISTA — naočniki, daljnogledi, fotografski material Ul. Carducci 15
FANO — ure in zlato 18 karatov Ul. Mazzini 49
PIPAN — avtomobilske potrebščine in nadomestni deli Ul. Settefontane 34
DELOVNI ČAS TRGOVIN
od 8,30 do 12.30 ter od 15,30 do 19. ure.
Ob ponedeljkih dopoldne so trgovine zaprte.
Banke so ob sobotah zaprte, odprte pa so zasebne menjalnice. MENJAVA BANKOVCEV
Dolar ZDA	621
Kanadski dolar	566
švicarski frank	143,5
Francoski frank	125
Belgijski frank	11,90
Nemška marka	156
Angleški šterling	1738
Avstrijski šiling	23,90
Dinar	43
skas (Vasas), Thomas in Scott (Linfield)
Kot vidimo, je večina najboljših strelcev handikapirana, kajti njihove ekipe so izločene. Posebno nevarna sta le Thomas in Scott (Linfield), nedvomno pa bo ta lestvica
utrpela še marsikatero spremembo.
Kaj pa s posamezniki, s tako imenovanimi zvezdniki nogometa? Velikih novosti ni, Mazzola je trenutno najpriljubljenejši igralec vseh kritikov. Mladi Cruyff (Ajax) je najzanimivejši element, Voronin je potrdil svojo slavo, Amancio (Real Madrid) je še vedno najnevarnejši pred vrati itd.
Sestavili smo lestvico najboljših nogometašev za prva tri posamezna mesta, ki naj bi bila taka: VRATARJI: 1. Viktor (Dukla), 2.
Pantelič (Vojvodina), 3. Sarti (In-1
ter) in Betancourt (Real).
DESNI BRANILCI: 1. Hulshoff (A-jax), 2. Burgnich (Inter), 3. Ka-postza (Vasas).
LEVI BRANILCI: 1. Facchetti (Inter), 2. Sanchiz (Real), 3. Hila-rio (Sporting).
STOPPERJI: 1. Voronin (Torpedo), 2. Taborski (Dukla), 3. De Fe-lipe (Real).
PROSTI IGRALCI: 1. Picchi (Inter), 2. Novak (Dukla), 3. Mc Neil (Caltic).
LEVI KRILCI: 1. Geleta (Dukla), 2. Pirri (Real), 3. Murdock (Celtic).
DeoNA KRILA: 1. Amancio (Real), 2. Takač (Vojvodina), 3, Molnar (Vasas).
REŽISERJI: 1. Masopust (Dukla), 2. Suarez (Inter), 3. Brednjev (Torpedo).
SREDNJI NAPADALCI:	1. Van
Himst (Anderlecht), 2. Cruyff (A-jax), 3. Mv Byrde (Celtic).
LEVE ZVEZE (pravi napadalci): 1. Mazzola (Inter), 2. Farkaš (Vasas), 3. Konietzka (Miinchen 1860) in Trivič (Vojvodina).
LEVA KRILA: 1. Keizer (Ajax), 2. Thompson (Liverpool), 3. Gento (Real).
JOLLY: 1. Corso (Iriter), 2. Vela-squez (Real), 3. Devriendt (Anderlecht).
Torej najboljša postava «pokala prvakov* naj bi bila: Viktor; Hulshoff, Facchetti; Voronin, Picchi; Geleta, Masopust, Corso; Amancio, Van Himst, Mazzola. To pa je povsem hipotetično, kot je tudi hipotetično vsako predvidevanje za končnega zmagovalca najboljšega evropskega kluba.
Žreb za prihodnja srečanja je dal za četrtfinale naslednji izid:
Ajax Amsterdam — Dukla Praga 1. in 8. marca (povratna tekma) Vojvodina — Celtic Glasgow I. in 8. marca Inter — Real Madrid 1:0, povratna tekma 1. marca Linfield Belfast — CSKA Sofija 1. in 8. marca
Žrebanje polfinalistov bo 21. marca na Dunaju.
—edson—
Ostale športne vesti na 2. strani.
Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa.
Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti.
Dobite ga po konkurenčnih cenah v
TRGOVINI
MEBLO
KIDRIČEVA, v NOVI GORICI
Kupcem s področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo.
CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE
v trgovini «MEBLO» v NOVI GORICI
(D)
naj novejši izum moderne tehnike
SUPERAUTCI MATIC a 57 rubini it z 88 rubini
cLuU D’ Or» najtanjša ura na svetu
P
> Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRA* Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Import - Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti • Garancije
(b
ŠVICARSKA SUPERMARKA
F——^ _	_	_ pai/piHi Turisti, izletniki - najv*&
tud MARKET
imajo P • MARKiH
• KOPRU • SEŽANI • NOVI GORI*'*

PREHRAMBENO BLAGO
BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
SPOMINKI
TRAVEL PAKETI

BIFE
MENJALNICA
10% POPUST PRI NAKUPU NEPRE« BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO ODPRTO NEPRlK«N’ENO OD 7. DO 20. OB NEDELJAH PA OD 7. DO II. URE
uk®’
REHRANA
SPIOSNA PLOVBA Pl RAN
vzdržuje s svojimi tovorno (n,m1*k1 ml ladjami:
redno linijo okoli »veta redno linijo t Južno Ameriko redno ll nijo * zahodno Afriko le? nudi prevoze po vsem svetu * moder nlmi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
'ta vse Informacije se obrnite na upravo podjetja:
«SPLOSNA PLOVBA*. Piran Zupančičeva ul 24 in na naše agente po vsem sveta Telesi: 035-22. 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477

HOTKI. SI.ON MURI.JAN*
I KL. 206 li • 43
HOTEL 2 MODERNIM KONrORTOM • PRIZNA** MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • N 0 C N J BAR 2 MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOJ • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI BANKETNI PROSTORI
SiiiHsHS jšHtiHirnHšHsHsrišnHrrrHIssšijršHHisšišsišHsirirrsšriiHHriitrHrršjHisisšišiitižšsstšHiišHiiriištšižšišiššisšrisijiHsšiiišiiisišSsitšišjšrišiirsširj::::*::::::«!::^«*!*!****::::: išir


CARLO LEVI
mm so kajisi
Ne, ni inženir, mi je rekel, prišel je od spodaj, praktik je: tla, žveplo, delavci in rovi samo zanj niso imeli skrivnosti. Edino on je vse vedel in izkopali niso brez njega niti prgišča zemlje. Palermski gospod mi je prav tako dejal, da je tudi on sam lastnik enega rudnika v tem območju in da zelo dobro pozna gospoda N. In z veliko prijaznostjo mi je dal svojo posetnico, ki bi mi naj poslužila, da se uvedem pri tem žveplenem čarodeju. Slišal sem bil govoriti (in tudi zdelo se mi je, da sem nekaj o tem bral v časnikih), da je bila v Lercari stavka, toda upal sem, da je bila stavka do takrat že končana: kakorkoli že, biti je moral predvsem poskus stavke, delna stavka, ki naj ne bi ovirala mojega obiska. Bilo je prav po tistem razgovoru o mafiji, kot sem že prej omenil, o tem, da je mafija samo legenda, iznajdba, mafija, ki sploh ne obstaja. Drugega o Lercari Friddi nisem vedel razen tega, da je domovina uglednega «Amerikanca» Lucky Luciana, ki ga Je vrnila ameriška policija, ki pa, kakor pišejo časniki, rajši živi v miru in počitku na otoku Capriju. Tako smo se odpravili kar na slepo srečo v kraj, ki ga sploh nismo poznali.
že smo pustili za seboj Misilmeri, povzeli smo se in spet spustili po prelepi cesti, obrasli z drevjem in pred nami se je odpiral prelep pogled na gore v notranjščini. Med počasnim vzponom smo prispeli do Bolognette.
•Bolognetta, torej majhna Bologna,* je rekel B. «Majhna Bologna?* je odvrnil Gianni. «Kakopak! To je pravo gnojišče! Niti odtočnih naprav nimajo: kot Palermčana me je prav zares sram. Toda,* je dodal zaskrbljeno, «za to naj skrbe tisti, ki so višji od mene.* Izgovoril je ime, ki mi ni bilo novo. Spomnil sem se, da sem bral v poročilih o procesu v Viterbu o procesu proti Giulianovi bandi, da je nanj prišel pričevat tudi belolasi starec Serafino di Peri, ki je bil zaprt skupaj s stodevetimi osebami zaradi skupnega sodelovanja pri zločinih in, ki je imel, da uporabim poročevalčeve besede «strahoten obraz ter bi lahko bil glavni junak kateregakoli kriminalnega filma* in, ki je bil, vse do leta 1948 župan v Bolognetti.
Po Bolognetti se je pričela neznana dežela in to ne samo zame in za B., temveč tudi za najinega šoferja, ki skoraj nikoli ni bil zapustil Palerma in ni nikoli še prišel semkaj ter je bil ves vzradoščen nad novimi kraji in odkritji. Pripovedoval nama je, da bi rad odšel odtod, pa čeprav na celino. Tam je povsem drugačno življenje: da ima zaročenko, toda, da je dela malo; skratka, da bi sploh rad odšel. Ker pa sva midva, opazujoč, te razsežnosti in nenavadne gore, ki so vstajale na vseh straneh, govorila o tej vzvišeni lepoti, je Gianni dopolnjeval: «Prav imata! Vsi imamo polne oči za stvari, ki niso naše: lastnih stvari pa niti ne opazimo.*
Stari motor se je na vzponih preveč ogreval: kdaj pa kdaj smo ga morali ustaviti, da bi ga hladili. Kmalu za Bolognetto smo se morali ustaviti. Izstopila sva, da bi si ogledala zapuščeno fevdalno pokrajino, dolge in široke suhe doline brez dreves, ki so bile popolnoma zapuščene. Stopila sva za kak korak ali dva na kakšno polje ali pa po strmem pobočju: zapuščeni osel Je bil počenil na tla in zdel se je kot da je brez nog in bil je edino živo bitje v tej samotni razsežnosti. Toda takoj zatem nama Je že pritekel iz globine doline nasproti kak pes in za psom se je v teku povzpel proti nama kak kmet, za njim kak starejši možak, pa spet
deček samo zato, da bi videli, kdo smo. Ko so dospeli do nas, smo jih vprašali, čigava je ta zemlja. «Fevd grofa San Marca*, so rekli. «Sicer ni več ves njegov, prodal ga je po koščkih. Mi pa imamo samo pet trupel in to je vse naše premoženje.* Bili so prijazni in zaupljivi. Pred nami Je visoka gora zapirala obzorje od doline proti nevidnemu morju. Vprašal sem, če je to morda pogorje Madonie. «Mi mu pravimo Montagna de Cane,» je rekel starec. «Slišali smo za Madonio, de Gane in Bolognetto.*
Nadaljevali smo pot prek teh negibnih meja sveta. Na desni smo pustili neverjeten in šiljast poganjek, ki moli čez Marineo, vrinili smo se v doline in gore, ki so bile še vse bolj samotne z oddaljenimi vasmi, ki so čepele na brežinah, peljali smo se pod ravnimi skalami, med širokimi kotanjami, kjer so se najbolj oddaljene črede pomešale s kamenjem, pot pa nam je včasih prekrižal kak samoten pastir, kak voznik ali pa kak cestar, ki je skoraj gol skrbno polnil luknje na cesti. Ves molk juga je rosil po vsej tej samoti; pod nebom so letale vrane: vsa zemlja je bila zavita kakor v čm plašč, v žalostno veličastje zapuščenih vasi.
Zopet smo se morali zaradi motorja ustaviti ob vstopu v vas Vicari, ki je bila visoko na nekem griču s hišami, ki so imele barvo zemlje in bile nakopičene na belkasti skali muhastil oblik. Štiri ženske, oblečene v črno, so potrpežljivo čakale, sedeč na stopnišču, prihoda avtobusa, ki bo kdove kdaj prišel. Po strmi cesti je na berglah hitro šepal kruljav deček. Kmet na konju se je spuščal proti poljem s plugom, pritrjenim na sedlo, ki je bil videti kot kak dolg, predzgodovinski žebelj. Od tam zgoraj se nam je Odpiral brezmejno obzorje na fevde brez konca, in je oko lahko blodilo kakor po sivorumenkastem morju. Na robu polja, ob meji vasi, Je bil na kolu napis: «Naprodaj za zidanje.* Pomislil sem, le kdo bo hotel zidati v teh puščavah. Toda, še malo više, je neka družina skrbno zidala svojo hišo. Delali so vsi: ženske, moški in otroci; kopali so plitke jarke, nosili ka-

menje, medtem ko so na vetru bili dva polomljena ® s
~ _ 4   __    1 i A    U 7 n X .a ■ - a-. m a. u . -a —1 • a 1w .—. a. a A t — a—a fc-a n a". *<f f tl
miza, pokrita s pločevino paradižnikove konzervne prva oprava torej, ko bo hiša sezidana.
Z našim počasnim popotovanjem, polnim postanke^ ^ se dokaj zakasnili: bilo je že skoraj tri popoldne: t0 .
kaj boljšega za P
ot*
so nam povedali, da bomo našli —„	^
v Lercari. Skozi odprta vrata smo videli v kmečke ti0v
in ° >
borno opremo butare suhega vejevja za kurjavo ^ v naročju mater. Neki garjav in ščetinast pes, podoben [k nam je cvileč sledil. Pod nekim okrasom na oboku . tf1’ dekleta skoraj pokopana pod gorami mandeljev, J s kladivi in jih devala v vreče. Ko so ugledale B ?,ivostL vimi aparati prek prsi, kako z nekoliko preveliko vs*toift nanerla aoarat Droti niim. so se v strahu pred f0 g e?1’
ranjem umaknile in ga pričele zmerjati in psovati.J®
med njimi si je celo prizadevala sezuti copato, kot hotela zagnati vanj Ko smo bili spet v avtomobilu, je rekel: «če bi jo fotografirali, bi bila v strahu, fr zaročenca. Toda že,» je potem razmišljal z meščans* zofijo, «kjer so polja, so tudi k...»	tnetlč,
LJU, «Kjei 50 puljtt, 50 VUU1 K...M
Cesta se Je vzpenjala po vse bolj pustil krajih- . d mo srečali: samo z veliko brzino nam je prekH
nismo 3m.au. sauiu t. vcuau uiamu nam jo p*—	, p- .
neki sladoledar na motornem kolesu in nisem v pjjjal
gre in komu bo prodajal sladoled v teh gorah. *_ ce mrzel veter, nebo se je prekrilo s sivimi oblaki, s. poK® bilo izginilo, ko se je za nekim ovinkom v daljaVvajl{5,
zala vas Lercara Friddi Bila je razpotegnjena s nizkimi hišami, stisnjenimi k tlom, na levi pa se golo, sivo in bledorumeno področje, pokrito s sto pl grički melišč: to so bili rudniki In kaj kmalu srno na glavni ulici Lercare: komaj smo izstopili iz avt°vfts, v smo že opazili, da smo vstopili v srce neke bitke, v se je zdela, kot oblegana
sledi’
( Nadaljevanje
20 - Telefon 87-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 U'
H-S*7!.
Lir DoTiema t too ur celoletna 7 700 Ur - smi posamezna številka . tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 dta (1 000 starih dinarjev), letno 100 din 110.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči rečun: Založništvo paškega tiska Trst'5 ^ r mhltana Start trs S/l telefon 2° 207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: r na oglasnv: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, Hnančno-upraonl 250, osmrtnice 150 Ur -	ogian »0 lir beseda - Oglasi
SFRJ: ADiT. jZS. Ljubljana. Stari trg J/U	pri upravi - Iz vseh drugih jkmUn Italije pri •Socletk PubbUcltk Itallana* - Odgovorni ............... STANISLAV RENKO - Izdaja In tiska Založni*,vo tržaškega trska Trs,