644 M. Prelesnik: Pesmi nagrobnice. zbor. V tretjič se je zgodilo to 1. 1880. V tej častni, a težavni službi se je boril 17 let. Ko je praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva, poslali so mu njegovi volilci premnogo zaupnic v znamenje, da so popolnoma zadovoljni ž njegovim političnim delovanjem. Saj pa tudi ni nikoli zamolčal resnice, naj je še tako bodla v oči Nemce, in ta moška neustrašenost mu je pridobila srca Slovencev. Omeniti nam je še jedno stran njegovega delovanja za narod, njegovo skrb za družabno življenje. L. 1855. je ustanovil s stolnim pridigarjem Hadererjem „društvo katoliških rokodelskih pomočnikov" ter je bil temu društvu vedno velik dobrotnik in podpornik. Po njegovem prizadevanju je vstala 1. 1863. tudi celovška čitalnica, a šest let pozneje je sodeloval pri ustanovitvi „Katoliškega političnega društva v Celovcu". Toda vse to še ni nič proti nekemu drugemu delu Einspielerjevemu : proti „M o h o r j eV i družb i". — L. 1851. sta se sešla pri Slom-šeku v St. Andražu lavantinski stolni prost Sorčič in Einspieler. Plod njih sestanka in pomenka je bila „družba sv. Mohorja", ki je stopila na dan 1. 1852. Ko se je 1. 1860. izpre-menila v bratovščino, bil je Einspieler iz- voljen za blagajnika in podpredsednika ter je tudi ostal malone do svoje smrti. Einspieler in nihče drugi jo je po brezmejnem trudu in velikih žrtvah postavil na trdne noge ter ji pomogel k uspešnemu razvitku, kateremu se po vsej pravici čudimo, na katerega se sklicujemo, s katerim se ponašamo pred vsvetom. Ko bi pokojni Andrej Einspieler ne bil storil nič drugega ko to, bilo bi dosti, da mu ohranimo Slovenci hvaležen spomin. In kaj je prejel Einspieler na tem svetu za svoje neumorno, požrtvovalno delovanje? Svetnih častij pač malo. L. 1859. ga je imenoval knezoškof Wiery duhovnim svetovalcem, a k zlati maši mu je podelil sv. Oče Leon XIII. naslov častnega komornika papeževega: postal je monsignor. A narod slovenski, posebno naši bratje v Korotanu, ohranili so mu hvaležen spomin ter odkritosrčno ljubezen in udanost. Ta čustva so naznanili posebno ob zlati maši svojega prvoboritelja. Mislimo, da je dovolj povedano, ako rečemo: Einspielerjeva zlata maša je bil pravi narodni praznik. Saj se je pa Einspieler tudi pošteno trudil, da bi Slovencem pomagal; a ob tem ni iskal niti dobička niti časti, ampak le srečo narodovo. Pesmi nagrobnice. (Zložil M. Prelesnik.) 1. Spominščica. Spominščica, spominščica, Ki cveteš tu na grobi, Zakaj ne cveteš raje ti Na oknu v topli sobi? Na oknu tople sobice Vse lepše bi cvetela, Tam tebi polivala bi Mladenke roka bela. Mladenke bela rokica Lepo bi te gojila, Ce tebe bi od ženina V predrag spomin dobila. „Ne žabi me, ne žabi me!" Tako bi ponavljala Besede ženinove si In tebi prilivala. Tako pa ti, spominščica, Na grobu tu samevaš, Le mrzel veter boža te, In ti blediš, zvenevaš! — - Pa kaj mi de spominščica: Prijatelj, ti se varaš, Če cvetem tu na grobi jaz, Zakaj, zakaj me karaš ? M. Prelesnik: Pesmi nagrobnice. 645 Vse raje cvetem le-tu jaz: Tu sama sem na grobi, A koliko cvete cvetic Na oknu v topli sobi! Prilivajo jim deklice, Vesele vse življenja, Jaz pa oznanjam z groba vsem, Da vse na svetu jenja. Svet vrh zemlje prerad, prerad, Samo na ta svet misli, A misli na minljivost, smrt — Kdo ima jih še v čisli! Kdo misli rad na božji vrt, Kdo rad se ga spominja, Aj, pri spominu na njega Ga mraz samo prešinja! Kdo spomni se prijatelja, Ce tukaj enkrat spava? Vsem iz spomina gre, ko grob Njegov obraste trava. Zato pa mestu njega tu Jaz vsem oznanjam z groba: „Ne žabi me, ne žabi me, Saj moja boš — podoba!" 2. Poznaš li kraj . . .? Poznaš li kraj, kjer so jednaki Mogotci si in siromaki, Kjer ni razločka več stanu, Ne pokoljenja, ne rodii? Na groblji, ti popotnik, išči Ta kraj, na skupnem bivališči; Oj tje, oj tje Naj tvoja noga večkrat spe! Poznal poprej si mogočnjaka, Castitega povsod veljaka — Glej, blizu zdaj ubožca spi, Ki žil je prej, kot da ga ni; Sedaj na istem groblji spita In tebi potniku velita, Da tje, da tje Naj tvoja noga večkrat spe! Poznaš li kraj, kjer tolažila Dobodeš največ in krepila, Da sredi zemeljskih težav Živiš pošteno, resno, prav? Na groblji si srce ublažiš, Ojačiš se in potolažiš; Oj tje, oj tje Naj tvoja noga večkrat spe. 3. Ločitev. Odločeno za slehernega je človeka, Da ta svet zapusti in umrje, Življenja ura hitro vsakemu se steka, Naposled smrt jo sleharnemu stre. In ločiti se mora duša od telesa, Aj, loči jo poslanka božja, smrt, In duša gre po sodbi — ta v nebesa, Ta v kraj, ki ga je vstvaril božji srd. Aj k vsakemu, aj k vsakemu smrt, bela žena Prišla s koso bo preje ali slej, In zrušila se bo do tal ločilna stena, Ki loči nas od onostranskih mej. 646 M. Prelesnik: Pesmi nagrobnice. 4. Kako, kako si grenka Kak6, kako si grenka, Oj smrt, ti bela ženka, Nebeška ti poslanka, Ki žanješ brez prestanka! Kako je žalen tvoj spomin, Poln tvoj spomin je bolečin! Ko človek svet uživa, O sreči svoji sniva, O r&dosti bodoči In o bodoči moči — Že tvoja kosa se glasi, Da skoro njega pokosi. Moža od žene loči, Da reva solze toči, In mater od otroka, Da se sirota joka. — Povsod za koso tvojo jok Razlega se in glasen stok. Ti prav nič ne izbiraš, Od kraja vse podiraš, Nikdar se ne upehaš, Kositi ti ne nehaš, Res žalostna je tvoja pot, — Pa saj si kazen ti grehot! Da, ti si kazen greha! A to nam je uteha: Kdor čist se tu ohrani, Ga tvoja moč ne rani; S tega sveta ga pokosiš, Pa v lepši svet ga presadiš! 5. Tolažba. Zakaj, zakaj težk6 Si delamo slovo? Zdaj vidimo mi kot v uganjki In skoz zrcalo oni svet, Vse boljše vidi zdaj naš ranjki, Ki našim je očem odvzet. Saj iz obličja pa v obličje On božje gleda zdaj veličje —. Zakaj, zakaj težko Si delamo slov6 ? Zakaj, zakaj težko Si delamo slovo ? Nekoliko le zdaj spoznamo, In marsikaj je skrito nam, Podobo gledamo zdaj samo: O kaj pa ranjki gleda tam! Boga on gleda tam očito, Oj tam je njemu vse odkrito Zakaj, zakaj težko Si delamo slovo ? 6. Ob rakvi. Še jeden p6gled, jeden vzdih, — Pa si ugasnil, pa si tih: Zaspal, preminul si na vek, Dokončal zemeljski si tek, Tu v rakvi spiš sedaj pred nami, In kmalu, kmalu spal boš v jami! Okrog prijatelji stoje, Igrajo vsem v očeh solze, Saj pač lahko žalujejo, Saj pač lahko togujejo: Prijatelja so zdaj zgubili, Ki so prisrčno ga ljubili. Še lahko žil bi mnogo let, Užival njega sad in cvet, Lahko še dolgo svet bi zrl, Pa je prerano nam umrl — Zdaj oplakujemo to zgubo, Ker zgubili smo dušo ljubo. Toda slušajte me, ljudje: Čemu obilne te solze? Ob blago dušo smo zares, Pa zdaj že biva vrh nebes, Naj nam ne bo pri srcu teško, Lepoto zre on že nebeško. M. Prelesnik: Pesmi nagrobnice. 647 7. Blagor mu . Blagor mu, kdor umrje v Gospodu! K sebi v raj Gospod ga bo sprejel, Da užival ga bo v vek vesel. A v Gospodu tisti umrje, Kdor življenje ga je ljubil vse, Kdor v življenju mu je bil po godu! Duh Gospodov mu ob smrti pravi: Bil si kristijan v življenju cel, Ti pridobil si si dobrih del. Dobra dela za teboj gred6, Za teboj gredo v sveto nebo, Tamkaj v rajski bodeš živel slavi! Tam ne bo ni stiske ni nadloge, Pod katero zdaj ječi zemljan, Tam zašije njemu lepši dan, Lepši dan, oj solnčne sreče svit, Ki bo vekomaj nad njim razlit — Tam zemljan pozabil vse bo toge. Tam mu Bog vse solze bo obrisal, Smrti grenke tam ne bode več, Žalovanje in bolest bo preč, Preč bo vse, kar bilo je poprej, Srečo sdmo bo užival slej, Bog ga je v življenja knjigo vpisal. Blagor mu, kdor umrje v Gospodu, Saj on odmrje skrbem sveta, Odmrje viharjem vsem sred, Srečen vekomaj bo vrh neba, Saj užival bode tam Boga, Vekomaj Gospodu bo po godu! 8. Zadnja poslovitev. Zapel je zvon s cerkvenih lin, Zapel tako mil6, Kaj pač pomenijo ti glasi, Ki se glase tako počasi? Oj, za pogrebCe opomin Zvonenje je le-t6: Mrliča naj vzemo na ramo, In naj ga poneso tje v jamo. Kako glasovi ti zvonov Vsem segajo v srce, Vele, da treba je odnesti Sedaj pokojnika po cesti, Odnesti treba v dom ga nov, Tje, kjer mrliči spe, Da v hladnem grobu slej počiva, Sladak pokoj in mir uživa! Tako zapuščaš dom ti svoj, Prijatelj naš, sedaj? Zapuščaš svoje bivališče, Rodišče svoje in ognjišče! In v grob uživat greš pokoj, Ne bo te več nazaj ? Naj bo zdaj domovanje prazno, Ki toli milo je, prijazno? Glej! še tvoj prejšnji dom stoji, Dom rodni, zemski raj, Se notri bivajo preblage Osebe, tebi toli drage, Na vrtu slavec še drobi, Prav kakor je nekdaj — A ti zato več sluha nimaš, Za te stvari se ne zanimaš! Pa kaj se zmenil boš za dom, Ko vsak ga stre vihar, Ti zemeljski si dom ostavil, Pa drugega ti je pripravil — Ki ga ne stre noben polom — Nebeški gospodar: Tam v raju dal ti je prostora, Uživaj slast tam brez odmora! 648 M. Prelesnik: Pesmi nagrobnice. 9. Žalni sprevod. Sprevod se po cesti vije, V zrak donijo melodije, Z lin zvonovi se glase, S svečami gred6 ljudje — Oj, vrši se žalosten pokop, Tebe, dragi, nesemo na grob! Kmalu te objame zemlja . . . In na zadnjem potu spremlja Tebe množica ljudij; Vsem solze vro iz očij: Oj solze po duši dragi so, Oj solze po duši blagi so . . . Potniki smo v tem življenju, V tem vrvenju, v tem borjenju, Danes ti oznanjaš nam: Vsakdo bode kmalu tam, Na poslednjem potu kot zdaj ti; Vsakdo, vsakdo kmalu premini. Grejo, grejo zemlje sini Po letej solza, dolini, Ali vsak jo zapusti, Prej še, kot se prav mu zdi; Vse, vse mora popustiti on, V dolgo večnost mora iti on. Pa saj nima tu na sveti Človek vekomaj živeti. Stvarjen je za drugi kraj: Za nebeški lepi raj. Tam bivanje njemu trajno bo, Domovanje neomajno bo. 10. Ob tihi jamici. Jamica pred nami zeva, Cuj: lopata že odmeva; V jamico prst sipljejo, Nam pa srca vtripljejo . . Jamica, ti kraj pokoja Koncem zemeljskega boja Ves čas človek se poti, Slednjič v tebi mir dobi! Človek išče kraj pokoja, Boja ni ga strah ni znoja, Ko pripravlja sebi krov, Krov, ki bil bi ves njegov Morda ga že dolgo išče, Pa dobi — pokopališče: En dom vsak ima gotov, To je jama, grob njegov! Jamica, ti dom tišine In miru za zemske sine, Dom zares brezhrupen si, Dom ti vsem nam skupen si! Ti objameš mogočnjaka Kot trpina, siromaka, Enkrat dom boš tudi moj, -Le mi daj sladak pokoj! 11. Vrba žalujka. Na tihi božji njivi Pa vrba mi stoji, Po njivi žalostivi Zalobno mi šumi. Prepira ni več todi, Ki vedno se glasi Sicer v človeškem rodi, Tu vrba le šumi. Vse tiho je okolu, Povsodi vlada mir, Po žalostnem tem dolu Ne vlada več prepir. Šumi tako skrivnostno, Kot da ječala bi, Otožno, neradostno, Kot da plakala bi. Do m i r li. Risal J. Vavpotic. 650 M. Prelesnik: Pesmi nagrobnice. Le šumi, vrba, šumi, Žalobno pesem poj Tej tihi, nemi trumi, Ki vživa tu pokoj! Na njivi tej v grobovih Nebrojna truma spi, In sanjajo o dnovih, Ki več nazaj jih ni. Nekdaj so vsi živeli Ti speči vrh zemlje In radi vsi so peli — A zdaj v grobovih spe. Le šumi, vrba, šumi, Zdaj ti jim pesem poj! Tej tihi, nemi trumi Ti vošči ljub pokoj! 12. Vstajenje. Jaz sem vstajenje in življenje, Odrešenik nam govori, Kdor v mene veruje, bo živel, Dasi on ta svet zapusti. Položili smo ga k počitku Prijatelja v gomilo zdaj, A upajmo, da enkrat vstal bo In živel bode vekomaj. Na dan vesoljnega vstajenja Pokojnik, upamo, bo vstal, Vstal prost nadloge, prost trpljenja: Gospod mu večni raj bo dal. 13. Poveličanje. Truplo v zemljo smo sedaj dejali, Ne dejali, mi smo je vsejali, Kakor zrno jedenkrat vskali, Vskalil, vstal, prijatelj, bodeš ti: S poveličanim telesom Dvignil bodeš se k nebesom. Seje v zemljo se telo strohljivo, Ali vstalo bo neumrljivo, Seje v zemljo se telo slabo, Ali vstalo v časti bo, močno, Poveličano bo vstalo, Bo duhovno, rajsko zalo. 14. Svidenje. Tam v dolini Jozafat, Svidenja bo dan, Ko pri sodbi bo takrat Rod človeški zbran. Tromba takrat pela bo Po grobeh glasntf In ljudem velela bo, Naj se vkup zber6. Zopet bodo zbrani vkup Bratje in sestre In otroci s stariši, Z ženami možje. Znanci in prijatelji Vsi, vsi vstajajo, Gledajo si spet v oči, Roke si podajajo . . . To bo lepo svidenje V dolu Jozafat, Upajmo pa, da ne bo To poslednjikrat. Le prosimo mi sedaj, Da bi oni dan Vsak iz nas postavljen bil Na pravičnih stran. Velimir: Volja in nevolja. 651 Tam gori, tam gori Se vidimo.spet, Kjer angelski zbori .Spev pevajo svet. 15. Nad zvezdami. Kot zvezdic po noči Po leti miglja, Svetnikov tisoči Blešče vrh neba. Zdaj preč so težave, Trpljenje je preč, Saj v kraju so slave, Solza tam ni več . . . Poslušajo vneto Ta angelski spev; To pevanje sveto Budi v njih odmev. Volja in nevolja. (Slika iz življenja v pismih. (Dalje.) Spisal Velimir.) XVI. V Klancu, grudna 189 . Predragi! Ti si pač brez volje. Kolikokrat sem Te že prosil, sam si spoznal, in zdravnik Ti je svetoval, da si varuj svoje zdravje: toda nič se Te ne prime! Vsekako si hočeš smrtno kal umetalno gojiti. Ako boš „krokal", tedaj Ti dam črno na belem, da ne bodeš dolgo tlačil trave. Opravila imam dovolj. Moj prednik je bil star in bolehen, zato je marsikako delo zaostalo. Trudim se in urejam, kdo ve, ali tudi za-se? Toda bodi! To je pač naš poklic. Vendar pa tudi veselih uric ne pogrešam. Tukajšnji posestnik, znanec iz dijaških let, ima lov. Tudi mene so povabili že večkrat. Nisem se branil, in prav ugaja mi lov na zajce. Človek se nekoliko razvedri. Ako Ti rečem, da mi je sreča mila in da sem ustrelil že dva zajca in dve jerebici, moraš priznati, da imam poklic za lovca. Bilo je zadnji ponedeljek. Evo Ti slike tega dne! Lovski rog trobi, psi nemirno preletavajo cesto, lovci prihajajo skupaj, oblačno nebo in mirno vreme napoveduje ugoden lov. Tudi jaz potegnem raz steno puško dvocevko, žepe napolnim s patronami — in hajdi v gore! Dopoldne je; stojim na svojem postanku, kjer se križajo pota na vse strani. Iz žepa izvlečem debelo rumeno hruško ter zasadim svoje zobe va-njo, menda iz dolgega časa, ker mi tako dolgo nič ni prišlo na vrsto, da bi poskusil svojo dvocevko. Kar začujem po vresju počasne stopinje. Obrnem se, pogledam, in glasan smeh zazveni iz tankega grla. V tistem hipu zaženo psi glasno cviljenje, lajanje. In predno se zavem, požene se skokoma čez skalnati rob urnonoga srnica. Kakor veš, sem flegmatičen: toda v tistem trenutku sem bil do cela izven sebe. Nevolja se je kuhala v meni, da sem tako po nemarnem zgrešil prihitelo srno, hruška mi je obtičala v grlu, tam izza smerek pa se mi režita naproti dve bitji, na kateri sem toliko mislil kakor na svojo smrt. „Diabolus rotae!" zakliče mi porogljivo izza grma moška oseba. „To je lepo, gospod administrator, da se vam srnice smilijo." „Pumf!" zabobni strel od nasprotnega griča. Srna je pala. „Da le leži", odgovorim mirno, „a povem vama, da vidva ne zaslužita, da bi jo jedla, ker sta mi tako zmešala predeno. A povejta vendar, od kod vaju je sapa prinesla?" Moški je bil Alojzij Brodnik, moj prijatelj iz mesta, gospodična pa njegova sestra