AVGUST
16	P Sv. Rok
17	T Hijacint
18	S Helena
19	C Ludovik, škof
20	P Bernard +
21	S Ivana Frang. ©
22	N 14. pobink.
23	P Filip Benicij
24	T Jernej, apostol
25	S Ludovik, kralj
26	č Zefirin
27	P Jožef Kal. +
28	S Auguštin 3
29	N
30	P
31	T
15. pobink. Rozalija, dev. Rajmund
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Yj CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. _
(Official Organ of four, Slovenian Organizations}
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LISTR ZDRUŽENIH PRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 160.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. AUGUSTA — THURSDAY, AUGUST 19, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
- Francija razburjena
Bitka se razširila na celo mesto Šangaj in udeleženih je v . njej do 100,000 mož. — Glad pritiska na prebivalstvo. UP — Mesto na več mestih gori—Nevarnost, da se iz tega . spora ne izcimi splošna svetovna vojna.
Šangaj, Kitajska. — Sovražnosti med Kitajsko in Japonsko so v tukajšnjem mestu dosegle tako višino, da zdaj ni več mogoče govoriti o posameznih spopadih, mar-LVeč celo mesto je postalo eno samo bojišče in v bitkah je udeleženih, kakor se računa, do 100,000 mož. Iz splošnega spopada so sicer izvzeta tujezemska naselja, zlasti francoska, vendar tudi tukaj ni nihče življenja več varen, in enako tudi ni sigurno, kako dolgo se bo mogla raz-paljena bojna blaznost ozirati na meje, ki delijo mesta v posamezna naselja. Zato se tudi tujezemci z vso naglico izseljujejo.	»
Stiska kitajskih domačinov v mestu je nepopisna. Med tem, ko so v stalni smrtni nevarn|os!tii, je pa 'med nje pritisnil tudi glad, kajti trgovina je takorekoč popolnoma prenehala in živil si je skor?,j nemogoče preskrbeti. Podobno se godi tudi mnogim tuje-zemcem. Ako bo ta bitka kaj dolgo divjala, grozi mestu popolno uničenje; granate so razdejale že zdaj število poslopij, poleg tega pa se na različnih delih mesta vne-majo požari drug za drugim, ki so jih zanetili izstrelki in ki jih veter hitro razširja.
Med tem pa, ko divjajo te začetne bitke med obema mongolskima narodoma, seje pričelo jresn,o ugibanje, kako daleč se bo znala ta vojna razširiti, namreč, ali bo zajela še druge države. S sigurnostjo se trdi, da se bo med Kitajci in Japonci vodila vojna do skrajnosti, kajti Japonci bodo gotovo porabili to Priliko, da si končnoveljavno podvržejo Kitajsko. Ali bo Rusija to mirno gledala? Dvomljivo je to, kajti lahko z veliko verjetnostjo pričakuje, da bo po porazu Kitajske Prišla ona /(in njen vzhodni del na vrsto. Zelo možno je torej, da Rusija 'priskoči iz lastnih interesov Kitajski na Pomoč. S tem pa se vojna nevarnost takoj prenese tudi »a Evropo, kajti Hitler bo težko zamudil priliko1, da bi v tem slučaju ne udaril po Rusiji in ji ne odtrgal bogate Ukrajine, po kateri tako hrepeni. Na ta način bi Rusija Prišla med dva močna sovražnika, ki bi jima bila tež-
ko kos, in tako bi bile pritegnjene v vrtinec evropske demokratične države, zlasti fjancija in Anglija, katerim * Pretila velika nevarnost, ^ko zmaga fašistična Nemči-Ja> in bi bile skoraj prisilje-^ poseči vmes, da to pre-PreČijo. Za druge, manjše Vropske države bi bilo sko-
le
nemogoče ostati nevtral-in tako bi imeli končno
Ponoven splošni vojni požar.
d so sicer le ugibanja, ven-izar ,.se lahko jasno razvidi n njih, kako svetovno nevar* st tvori spopad na Dalj-vzhodu, in na to nevaiv
KOCLJIVOST NEVTRALNOSTI
Predsednik ima odločiti, ali obstoja vojna.
Washington, D. C. — Vojna na Daljnjem vzhodu je postavila pred predsednika Roosevelta kočljivo vprašanje, namreč, kako stališče naj zavzame Amerika napram njej; ali naj jo smatra kot vojno, ali ne. V slučaju, da se proglasi, da obstaja vojna, je predsednik dolžan po novem nevtralnostnem za konu, da prepove izvoz bojnih potrebščin obema bojujo-čima se državama. S tem bi pa prizadel le Kitajsko, kajti Japonska se je itak že prej dovolj pripravila. Ako pa predsednik izjavi, da vojna ne obstoji, ker ni bila napovedana, bi bilo to v nasprotju s slučajem glede Španije in Abesinije, kjer tudi ni bila vojna napovedana, a se kljub temu uveljavil nevtralnosti zakon. Kočljiv položaj.
-o-
LJUBOSUMNOST SE DOMNEVA KOT POVOD ZA UMOR Berea, Ky. — Policija je v torek iskala 20 letnega dijaka na tukajšnjem kolegiju, Geo. Wellsa, proti kateremu je bila vložena obtožba umora. Žrtev umora je postaia v ponedeljek zvečer 18 letna dijakinja Opal Sturgell, katera je bila ustreljena, ko se je sprehajala z nekim drugim sošolcem. Napadalec je sicer takoj pobegnil, vendar 'je sum takoj padel na omenjenega Wellsa, kjajti fejnano je bilo, da je prej on užival naklonjenost dekleta a ga je ta poznje zapustila. Poleg tega je Wells nedolgo pred umorom jezno zagrozjil dekletu, "da se ',bo kesala". Umor je vzbudil splošno presenečenje, kajti Wells je bil mirne narave in se je najraje bavil s pesnikiovanjt-m.
-o-
DEČKI SE SPRAVILI NA
PUSTOLOVŠČINO Chicago, 111. —t Družina Crofoot, 2536 Uinjden pl., je že pred dobrim tednom obvestila policijo!, da so njeni trije mladi dečki, stari 14, 11 in 10 lejfc, izginili od doma; do tega torka še niso prišli na sled malim beguncem. Kakor se je izrazila njih mati, jih bodo najbolj sigurno našli kje na zapadu, kajti slišala jih je,ko so se navdušeno med seboj pogovarjali o zapadnih "cowboys" in o Indijancih. V soboto 7. avgusta, jih je mati poslala raz-prodajat doma izdelane slaščice in jih ni bilo nazaj.
PREUREDITEV DAVKOV
Izvedenci sestavljajo osnutek
novega Mavčnega zakona.
Washington, D. C. — Računski in davčni izvedenci so že več mesecev na delu, da sestavijo osnutek novega davčnega zakona, katerega namerava vlada' predložiti kongresu prihodnje leto. Sporoča se, da bo ta osnutek do-gotovi j en tekom dveh tednov, na kar bo dan predsedniku \ pregled. Ni znano, kaj bo ta načrt vseboval; ugotavlja se le toliko, da ne bo priporočal nikakega zvišanja dohodninskih davkov za manjše dohodke, pač pa, da se višje obdavčijo dohodki preko $5000 na leto.
nost je pred nekaj tedni ameriška vlada sama opozorila Kitajsko in Japonsko, roteč ju, naj ne prično sovražnosti.
N AZIJI PRELETELI ATLANTIK
New York, N. Y. — Nemški pomorski aeroplan Nord-meer je pretekli ponedeljek dovršil svoj polet iz Nemčije v Ameriko, kar je bil nekak poizkusni polet za staln'o zračno zvezo, ki se Namerava upostaviti prihodnje leto. Aeroplan, s katerim se je pripeljala posadka štirih mož, je napravil vmesni postanek na Portugalskem in na Azor-skih otokih.
MEDNARODNA PRAVDA PRED SODIČŠEM
New York, N. Y. — Tukajšnje mestno sodišče se bo imelo ta četrtek baviti z nenavadnim slučajem, kajti obravnavati bo moralo v resnici nekak mednarodni spor. Na zatožni klopi bo sedel neki 24 letni Kitajec,po imenu Wong Sin June, po poklicu voznik truka. Policijska obdolžba proti njemu je, da je Vozil proti rdeči luči ter je bila njegova 'zavora zanič in končno, da je povzročil javni nered. Dugo obtožbo proti njemu pa je vložil neki Italijan, dalje neki Grk, neki Jud in končno še neki Kitajec. Obtoženec je namreč s trukom prevrnil voziček nekega prodajalca "peanuts", se zaletel v neko stojnico s sadjem in končno zavozil v skupino ljudi, zbranih na oglu. -o-
SLAVNI PEVEC ŽEL BUREN APLAVZ
Chicago, 111. — Posetniki, ki so pretekli ponedeljek obiskali javni koncert, kakoršni se prirejajo brezplačno vsak večer v Grant parku, so bili deležni jčzrednega umetniškega užitka. Ta večer je namreč nastopil operni pevec Tito Schipa, ki je znan kot eden najboljših tenoristov na svetu sedanjega časa. Objava o njegovem nastopu je privabila h koncertu tolikšne trume ljudi, da se je moglo njih število le približno ugotoviti — okrog 145,000. j Pevec je s svojim glasom tako očaral ljudstvo, da je moral ponovno in ponovno nastopiti ter je pel dolgo preko ure, do katere ti koncerti navadno trajajo.
KONTEST V TEKU NA LESENIH NOGAH
Omaha, Nebr. — Geo. A. Johnson iz Omahe in C. Hig-genbottom iz Kansas City sta si napovedala kontest, kateri zna hitreje teči. Tekma se je imela vršiti ta torek, in sicer za stavo $100. Tekma je bila zanimiva predvsem zato, ker imata oba moža umetne lesene noge.
1-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
KRIZEMJVETA
—	Tokio, Japonska. — Tukajšnja vlada je končno pokazala, da pričakuje resnično vojno s celo Kitajsko. V ponedeljek je namreč izdala naročilo vsem svojim konzulom širom Kitajske, naj za-pro svoje urade in se vrnejo domov.
—	Campos, Brazilija. — Oblasti so pretekli ponedeljek dale razgnati neko zborovanje fašističnih "zeleno-srajčnikov," pri čemer je prišlo do spopada s policijo z usodnimi posledidami: Enajst oseb, med njimi dve ženski, je bilo ubitih in 10 ranjenih.
—	Berlin, Nemčija. — Tukajšnje zavarovalninske družbe so zadnji ponedeljek razveljavile vse zavarovalninske police za blago, ki se ima poslati na Kitajsko, na 'Japonsko, na Korejo ali v Mandžu-kuo.
rwr
PROBLEM SREDOZEMLJA
Torpediranje španske ladje daleč proč od Španije, pri Dardanelah, ogorčilo Fran-
i liiiF
C1JO.
m-i-
AMERIŠKI HRVAT ARETIRAN V ZAGREBU
Zagreb, Jugoslavija. — M. Butkovich, vodja potovalne skupine ameriških Hrvatov, ki se nahajajo že par mesecev na obisku v stari domovini, je bil pred par dnevi aretiran v tukajšnjem mestu.
Pariz, Francija. — Poleg resnega položaja na Daljnem vzhodu se Francija bavi z vso skrbjo fco časno tudi z novim razvojem, ki je nastopil v zvezi z vojno na Španskem. Vpleteno1 v 'to vojno je namreč postalo celo Sredozemsko morje in francoski interesi so resno ogroženi.
Pripetilo se je 'zadnje tedne že več slučajev torpedi-ranja ladij v Sredozemlju. Da pa ne vzbude javnega spora glede te kočljive točke, so Francozi te incidente uradno prezrli. Zadnji ponedeljek se je pripetil zopet podoben slučaj, katerega pa ni več mogoče tako lahko prezreti. Na neko ladjo španske vlade je bilo od neke podmornice izvršen napad, a ne blizu Španije, marveč skoraj dva tisoč milj daleč od nje, namreč pri Dardanelah ob Turčiji.
Da so podmorniki, ki izvršujejo te napada, last Italije, o tem skoraj ni dvoma. S tem napadom pa je pokazala Italija, da smatra celo Sredozemsko morje za svojo last in plovba po njem ni več varna. To jej, kar vznemirja Francijo in kar povzroča vprašanje,kako dolgo bo mogla še vzdržati v nevtralnosti.
Rojaki so priredili zadnjo nedeljo zvečer poslovilni banket in ob ftej priliki je imel Butkovich Igovor, v katerem je z vso srditostjo napadal jugoslovansko vlado', na kar je sledila aretacija.
PIKETI SI OLAJŠALI DELO

wftrrr '
mm
liof. lllf
Iz Jugoslavije
Zanimivi poskusi z umetno meglo, s katero bi ob morebitnem zračnem napadu obvarovali falsko elektrarno pred uničenjem. — Močan potres na dalmatinskih otokih. — Smrtna kosa. — Nezgode in nesreče. .
Stati na nogah po več ur na dan pri piketiranju je naporno delo in slika kaže brihtne možake, ki so si ga znali olajšati. Kakor se vidi, vozi eden kolo, h kateremu je pripet voziček, in na njem sedi drugi piket. Slika je bila vzeta pred nekim poslopjem v Detroit u, kjer so piketi protestirali proti odpustitvam iz WPA.
Fala zavita v umetno meglo
Maribor, 28. julija. — Falska elektrarna je ogromnega gospodarskega pomena za ves severni del Slovenije. Je pa ta elektrarna naša Ahilova peta, ker leži jedva 15 km oddaljena od meje. Ogromen jez je občutljiva zadeva za vsakega napadalca, pa' naj pride ta napad iz zraka ali iz dalekometnih topov. Zaradi tega je treba misliti na primerno zavarovanje elektrarne.« Najprimernejše se izvrši to z umetno zameglitvijo. Takšni poskusi se v iznozemstvu delajo na zelo velikopotezen način. V Mariboru smo jih imeli lansko leto pri tovarni "Kovina" na Teznu, včeraj popoldne pa so se vršili v veliko večjem obsegu na Fali. Tovarna "Kovina" v Mariboru izdeluje raznovrstne aparate za u-metno zameglitev. Z njenimi ročnimi, malimi aparati se je napravil te dni poskus na Fali. Mariborski gasilci so izvedli zameglitev s štirimi takimi aparati ter so v teku 20 minut zavili v gosto, belo in nepregledno meglo 2 kvadratna kilometra površine. Domačini na Fali so z začudenjem gledali, kako se sredi najlepšega solnčnega popoldneva nenadoma zavija elektrarna in vsa njena okolica v gosto meglo. Dolgo si tega zagonetnega pojava niso mogli razlagati. Megla je zavijala Falo in falsko dolino kakih 25 minut. Ker pa je bil neugoden veter, jo je kmalu razkadil ter raznesel v belih kosmih po pohorskih vrhovih. Zameglitvi so prisostvovali vojaški strokovnjaki, člani banovinskih odborov za obrambo proti napadom iz zraka iz Zagreba in Ljubljane ter strokovnjaki.
■-o-
Potres v Dalmaciji
Ljubljana, 23. julija. — 2e včeraj so razna poročila iz Dalmacije javljala, da so v torek zjutraj občutili v Splitu močan potresni sunek. Zdaj pa poročajo iz raznih krajev, da so bili najmočnejši potresni sunki na otoku Hvaru. Dočim so v Splitu, Makarski in na Braču občutili samo eden sunek, so jih prebivalci Jelše, Vrisnika in Starega grada na Hvaru občutili okrog 60. Blizu Vrisnika so potresni sunki povzročili velik plaz, na občinskem poslopju v Jelši pa so močno razpokani zidovi. Tam so poškodovane še razne druge stavbe in je mnogo prebivalcev prebilo vso noč v okoliških gozdovih. V Starem gradu je poškodovana najbolj cerkev sv. Luke, a tudi na mnogih drugih zgradbah se vidijo posledice močnih potresnih sunkov.
Otroška naivnost
Na Grajski planoti v Ljubljani živi družina Stainer, katere 9 letni sinček Stanko je po nesreči prišel v bližino nekega stroja za
razpletanje žime. V svoji otroški naivnosti, ki hoče povsod imeti svoje prste vmes, kjer ni treba, je z roko posegel preveč v bliži-
no stroja in že je fantek zajokal. Stroj ga je namreč zgrabil za roko in mu jo močno razmesaril.
-o-
Smrtna kosa V Liscih pri Celju je od kapi zadet umrl daleč znani posestnik in podoficir v pokoju Tomaž Blanc, star 58 let. — V Mariboru je umrl Anton Požavka, vpo-kojeni strojevodja državnih železnic, star 55 let. — V Ljubljani je umrla Ana Majnik, rojena Žgur, vdova po pečarskem pomočniku, stara 79 let.
-o-
Dober plen
Mariborska policija je na cesti ki vodi iz Cmureka na Marijo Snežno in Sv. Jakob na ba-novinsko cesto Maribor—Št. Lenart, na Gačniku, kjer gre cesta precej v breg zajela avto v katerem so zaplenili 681 vžigalnikov in ogromno količino vžigal-nih kamenčkov. Avto sta vozila Franc Kestenbauer, gostilničar in posestnik ter lastnik avtomobila in Anton Unger, oba iz Mu-recka, katerega ne bosta videla leto dni, ker ju bodo za tihotapstvo zaprli.
Z drevesa je padla
Iz Podlipca, v bližini Dobrniča na Dolenjskem poročajo, da je padla z drevesa 17 letna Marija Trunkelj, ko je na domačem vrtu z drugimi obirala sadje in se nevarno poškodovala.
Napad	1
Neki moški so napadli 23 letnega delavca Florijana Graho-varja iz Malega Tabora pri Hu-mu ob Sotli in ga nevarno ranili.
Čebele so zgorele
Pri posestniku Pečniku na Spodnjem Bregu pri Ptuju je nastal v čebelnjaku požar, ki je uničil 48 panjev čebel. Lastnik trpi okolu 40.000 dinarjev škode.
-o-
Huda nesreča
Težka nesreča je doletela Boltazarja Brgleza po domače Kolantar, dosedanji cerkveni ključar v Šaleku. Ko je delal v svojem kamnolomu pod razvalinami grada, se je udrlo nanj okolu 30 kubičnih metrov skale. Eno nogo mu je dvakrat zlomilo, drugo in pa glavo pa močno poškodovalo. Odpravili so ga v bolnišnico.
Zagonetna najdba
Mestni tržni nadzornik Jakob Poznič v Celju je neke nedelje popoldne na mestnem pokopališču obiskal grob, v katerem počiva njegov sin in je opazil, da. je cvetje, ki raste na grobu razrvano,zemlja pod njim pa razrahljana. Ko je nekoliko odgrnil prst, je pod tanko fdastjo .zemlje našel otroško trupelce, zavito v raztrgan predpasnik. Orožniki preiskujejo slučaj in poizvedujejo za nesrečno materjo.
Stran Z
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek", 19. augusta 19?7 "
Amerikanski Slovenec
M» m
EDINOST PUBLISHING CO. 1549 W. Cermak RcL, Chicago
fca četo
Za pol leta _
b četrt leta _ Za'Chicac^, Za c«l« le** _
Za pol leta _
Za četrt leta _
. 2.5C _ 1.50
■46.00 _ 3.00
_ 1.75
UMNOST PUBLISHING CO. Addteaa oi 1349 W. Cermak RdL,
ČAKAL SSM
For oae r fpor half a For three
Chicago, For one year For half a For three month«
_ ZJSC
Jt&M _ 3J00 _ 1J5
Dopisi raznega ii muni ta hitro objaro morajo biti doposlaai »a t*r» rsai das hi pot fwe4 fcrmm. ko tzida liafcr-nZa zadnjo številko r taa do četrtka dntniH—. — Ma fefkia* hrex aredaištvo ne vrača.
POZOR!—Številka poleg vaiega naslov« do kedaj imate list plačan. Obnavljajte • tem veliko
na listu znači, točno, ker
Entered as second class matter November 10, 1925, at the
Chicago, Illinois, under'the "Act of March 3, 1879.__
velesil. Nevtralnost, za katero se polagoma izrekajo posamezne neposredno prizadete države, se od politike "ne-vmešavanja v notranje zadeve" razlikuje prav po tem, da potiska ideološke pomisleke in predsodke vstran, na njih mesto pa postavlja zgolj stvarne interese velesil. Ta preobrazba v zadržanju velesil je do neke mere že sedaj znatno približala Italijo in Anglijo. Zato se s takim poudarkom prav te dni na obeh straneh naglasa potreba vzpostavitve januarskega džentlmenskega sporazuma, kateremu je razplet španskih dogodkov odvzel vso praktično vrednost.
V tem novem razvoju se je Francija za hip znašla v zagati, vendar je izven dvoma, da se bo tudi ona brigala predvsem za zavarovanje svojih interesov v Sredozemlju, ne pa za zmago te ali one ideologije na Iberskem polotoku. Mednarodna plat španskega vprašanja se potemtakem šele sedaj odpira s prave strani, ko polagoma odpada krinka ideologij in se tudi v zapadnem delu Sredozemlja odpirajo samo — stari problemi...
\t? ^
Španija in velesile
Med tem, ko se na Daljnem vzhodu zaostruje nova napetost, ki bolj in bolj obrača pozornost mednarodne javnosti nase, se zdi, da se španska zadeva izgublja v brezkončnih polemikah v londonskem odboru, ne da bi se kaj približala svoji rešitvi. Površna ugotovitev je, da so di-plomatje, ki rešujejo špansko krizo, zašli v "slepo ulico", iz katere zaman iščejo izhoda, dočim se na bojiščih vojna usoda še ni odločila in je z manjšimi spremembami še vedno "vse pri starem".
Vendar pa je le videz tak. Vedno prepričevalnejše se zdi, da stopa španska kriza v novo fazo, v kateri se pojavlja povsem drugačno gledanje velesil na španski problem, kako rsmo ga bili vajeni spoznavati do sedaj. Predvsem kakor smo ga bili vajeni spoznavati do sedaj. Predvsem ga vprašanja ideološki vidiki vidno v ozadje, namesto njih pa se uveljavljajo le še stvarni interesi velesil. Politika "nevmešavanja", ki je bila v razpletu španske državljanske vojne neštetokrat prekršena, prehaja v fazo popolne likvidacije, namesto nje pa se na diplomatskem obzorju kažejo že prvi obrisi politike tako zvane nevtralnosti. Prehod iz ene v drugo je postal pereč v trenutku, ko sta Italija in Nemčija po znanih incidentih s kontrolnimi ladjami odrekli sodelovanje v izvajanju kontrole in sta kot protiutež angleško-francoskemu predlogu o omejenem izvajanju pomorske kontrole postavili zahtevo, naj se obema taboroma v Španiji priznajo pravice bojujočih se strank.
Znane so zagate londonskega odbora, ki so sledile tej italijansko-nemški zahtevi. Vznemirjenost zaradi usode "nevmešavanja" je dosegla 9. julija letos svoj višek. Tedaj so se diplomati po skoro štirinajstdnevnih zakulisnih pogajanjih rešili iz zagate s tem, da so angleški vladi poverili izdelavo novega kompromsnega predloga, ki naj bi tvoril osnovo za nov sporazum. Angleška vlada je svoj predlog izdelala v petih dneh, 14. julija so ga imele že vse v londonskem odboru zastopane države na vpogled. V načelu so se zanj takoj izrekle vse države. Pojavile pa so se nove razlike v dveh osnovnih vprašanjih: glede odpoklica tujih prostovoljcev in glede priznanja enakopravnosti obema španskima taboroma. Francija je vezala svoj pristanek na priznanje vojnih pravic Burgosu in Valenciji na poprejšen odpoklic tujih prostovoljcev. Temu stališču se je pridružila tudi Rusija. Italija in Nemčija pa sta se v prvi vrsti zavzemali za takojšnje priznanje Burgosa kot mednarodno enakopravne vojne stranke.
Angleški načrt obsega devet točk, ki bi jih na kratko in po istem vrstnem redu lahku strnili v naslednje glavne predloge: opusti se pomorska kontrola s posebnimi kontrolnimi ladjami; namesto nje se uvede sistem nevtralnih opazovalcev na vseh ladjah, ki odhajajo v Španijo, in v vseh španskih lukah; obnovi se kontrola na suhem; obema španskima taboroma se priznajo pravice bojujočih se strank, vendar pod gotovimi pogoji, med katerimi je tudi pogoj odstranitve tujih prostovoljcev. Posebna točka se nanaša na morebitno uvedbo zračne kontrole, v ostalih pa se priporoča ustanovitev posebne komisije, ki izvede sklepe o odpoklicu tujih prostovoljcev.
Predlog je bil v svoji celoti, dasi s pridržki, sprejet od vseh držav, zastopanih v londonskem odboru za nevmeša-vanje. S tem nastaja povsem nov položaj,! za katerega presojo sta značilni zlasti dve stališči: Italija in Nemčija sta se v načelu izrekli za odpoklic tujih prostovoljcev, Francija in Anglija pa priznanje vojnih pravic obema španskima taboroma. Prav ta preokret zgovorno potrjuje domnevo, da se ideološki vidiki presoje španskega problema čedalje bolj umikajo v ozadje in da se namesto njih pojavlja v ospredju samo še interesna igra velesil. Odmikanje ideoloških momentov nudi bolj in bolj možnost direktnega sporazuma z obema španskima taboroma, kar si seveda posebno močno že a Anglija, kise zaveda, da svojega kompromisnega predlogi ne bo mogla uveljaviti, ako ne pristaneta nani tudi obe španski stranki.
Ta značilni preokret v zadržanju velesil, zlasti Anglije, pa je vnesei nove elemente tudi v medsebojno razmerje

-"••vi-p:---- ~ '■■wTLJ.	..fflTOjWirMJim«
KAKO JE MED NAŠIMI FARMARJI V KAN-SASU IN COLORADO
Fredonia, Kans.
Sprejmite g. urednik tudi od mene nekaj novic in jih spravite v list Amerikanski Slovenec, da bodo cenjeni či-tatelji videli, kako smo po 25. letih potovali v Colorado in nazaj. — Dne 25. julija so prišli k nam moja sestra in družina, njen sin, oziroma moj nečak s svojo ženo in dvema otrokoma. Nečak Joe Stefanich vpraša, če bi hoteli iti v Colorado. Omenil je da je prostora dovolj in da pričakuje, da bomo imeli prav prijetno vožnjo. Bila sem takoj zadovoljna oditi, le moj mož se je nekoliko pomišljal, češ, da je predaleč in da je na farmi preveč dela. Jaz sem mu pa rekla, da bo delo še počakalo in otroci so tudi bili zadovoljni da naj gremo, da bodo že oni napravili doma prav tako, kot bi midva. Tako smo se domenili in dne 27. julija ob 6 zjutraj odpo-Itovali. Imeli smo srečo, da je j Joe dober voznik in tako smo bili ob 5 uri popoldne že na farmi pri Franku Bojcu. — V enajstih urah smo torej prevozili okolu 600 milj. — Tam so nas bili prav veseli ter smo gi pripovedovali to in ono. Mr. in Mrs. Boje sta prav prijazna in postrežljiva. Še isti večer so šli z nami k našim prijateljem Tony Pritekel in njegovi družini. V prijateljskem pogovoru nam je kaj hitro mineval čas. Drugi dan smo se odpeljali v Pueblo, Colo., z nami je šel seveda tudi Mr. Boje, da nam pokaže, kje stanujejo naši sorodniki. Najprej smo se oglasili pri družini Kolbezen, ki je teta mojega nečaka; >'ma-jo lepo družSno in prijazno hišo. Seveda smo se drug drugega silno razveselili in si imeli veliko za povedati, toda mladina je hotela videti Pueblo, zato smo se kmalu podali k družini Joe Sustar, ki je moj bratranec in ima tudi lepo hišo, krepke sinove
in eno hčer, pa so vseeno žalostni, ker so letos izgubili hčer in sina. Bog jih potolaži. So jako prijazni in po-strežljivi, za kar hvala lepa.
—	Drugi dan 29. julija smo šli v Colorado Springs, Pikes Peaks* Cave of ,the winds, Garden of Gods, Seven Falls, Royal Bridge in še drug$ zanimivosti smo si ogledali', ki jih je v državi Colorado vse polno. Vse je lepo in veličastno in človek se ne more dovolj načuditi in nagledati tem lepotam. Šli smo cez najvišji most na svetu in opazovali, kako se je spodaj v globini vil vlak, kot velika črna kača. Vzeli smo v roke daljnoglede, da smo bolj razločno videli. Tam £e vlak ustavi in menda vsi potniki izstopijo, da gledajo in občudujejo veličastnost prirode, ki je tukaj nanizala svojo krasoto.
—	Tudi ljubljanski škof dr.
Rožman, ko so se tod vozili, so izstopili in gledali veličastnost stvarstva. — Tam je namreč postaja in ljudje gredo po mali žični železnici gori in doli, ter občudujejo, kako lepo je vse Bog ustvaril, pa tudi da občudujejo iznajdljivost ljudi, ki si je znala priboriti marsikatera čuda.
—	Poleti je v Colorado silno živahno. Ljudje prihajajo od vseh krajev, da občudujejo te zares lepe kraje. — Opoldne smo južinali na Pikes Peaku; gori ni bilo veliko snega, toda hladna sapa je pihala da se je bilo treba precej dobro zaviti, ker smo se mudili precej dolgo tam, zaradi krasnega razgleda. Sploh smo se mudili okolu po gorovju okolu dva dni. V petek večer smo bili zopet nazaj v Puebli na farmi pri Tony Pritekel, kamor so nas povabili na večerjo. Ni bila to samo večerja, ampak prava (gostija, za kar naj jim dobri Bog stotero povrne. — V soboto sva šla z možem v Pueblo^ obiskat stare znance in prijatelje, vozil nas je pa seveda Mr. Boje, ker on ve za vse naše rojake. Mnogo sva jih obiska-
la in vsi so silno prijazni in postrežljivi in Bog jih ohrani še mnogo let in zdrave in zadovoljne. Za zvečer nas je pa povabil Mr. John Gorsich, na svoj dom. Ima prav lepo vre j eno trgovino, ki jo vodi prav spretno njegov sin, dve hčeri mu pa pomagati gospodinjiti. On ima studi lepo farmo, na kateri ima pa najemnika. Bili smo tam zbrani Mr. in Mrs. Boje, Mr. in Mrs. Centa, Mr. in Mrs. Pritekel in midva z možem ter še nekaj drugih. Bil je prav prijeten večer, katerega ne bom nikoli pozabila. Bog vam vsem povrni vašo dobroto in postrežljivost. — V nedeljo smo šli k maši v cerkev, kjer ava se pred 36 leti poročila in kjer je bilo krščenih pet najinih otrok, izmed katerih so trije že tam v šolo hodili, predno smo odšli na farme.
i— Z več starimi znanci sva se srečala in lepe spomine sva obujala na nekdanje dni. Le škoda, da ni bilo č. g. Fathra Cirila doma, vem da bi bili veseli, ko bi nas zopet videli, pa tudi midva bi jih rada videla. — Obiskali smo Rev. Rojca, kateri so nas poznali pa le po imenu in pa za hišo vedo,katero smo imeli predno smo odšli na farme. — Od tam smo se potem podali zopet na farmo k Centavi družini, kjer so nam prav po kraljevsko postregli, česar še nisem opazila pri navadni hiši ; toliko in tako okusnih jedi je bilo, da smo se čudili. Mrs. Centa je že 57 let stara, pa izgleda še vsa mlada in živahna; pridna, hitra in postrežljiva. Vsi smo ji eastita-li k njenim iznajdbam ter ji rekli da bi vsakemu hotelu delala čast kot kuharica. Kot ustvarjena je za postreči. Vedno ima kaj v rokah in takoj opazi, če kateri ni s tem ali onim postrežen. Bog ji obilo poplačaj njeno dobroto. Bili so pa tam tudi drugi, ki so nas prišli obiskat in tudi bratranec mojega moža, tam iz Viktor Colo., je prišel, to je Florijan Pavlin, fejst fant. Takrat, ko je moj mož odhajal v Ameriko še ni bil ro jen, zato sta se prav lepo pozdravila. — Že samo za to je bilo vredno iti v Colorado., je rekel moj mož. — V ponedeljek 2. avgusta so nas pa Centovi vzeli v mesto, ki so zopet vedeli za dobre prijatelje, pridne in postrežliive.
—	Po večini, kolikor sem imela priliko videti, so naši ljudje globoko verni. V hišah imajo prav lepe svete podobe. Zlasti sem si zapomnila ono pri Mr. in Mrs. Anžič, kjer imajo eno sobo tako okrašeno, kot malokatera cerkev, kar je hvale in posnemanja vredno. Imata pa tudi dobro Jlruž^no; dva sina in snahe vodijo gostilno pošteno in uspešno. Prav lepa hvala za postrežbo in Bog vas živi.
—	Zvečer smo bili povabljeni k družini Kolbezen in Cra-hek; šli smo na City park, na Wiener ro,ast party, kar je bilo seveda bolj za mlade, pa je bilo tudi nam starim v veselje, gledati zadovoljne in
vesele obraze, kako so se šalili in se igrali. Bili so tam Mr. in Mrs. Martin Kolbezen ter njenih pet otrok, Mr. in Mrs. John Grahek in njunih šest odraščenih otrok, nevesta, en sin in midva. — Par-krat.ko smo hodili po Pueblu, smo šli tudi mimo hiše, v kateri smo poprej stanovali, ko smo bili v Pueblu, kjer so me obšle vsakovrstne, prijetne in neprijetne misli. V Pueblo je bil tisti čas izšel "Glas Svobode" in takrat se je začelo tisto nesrečno prerekanje. Ker sem imela bordarje, vem., kako so nastale med njimi takoj dve stranki. Eni so bili naročeni na "Glas Svobode", drugi na katoliški list "Mir", ki so ga izdajali č. g. Rev. Ciril Zupan. Kako je bilo takrat hudo, nihče ni smel ničesar reči, zlasti ne gospodinja, da bi se komu ne zamerila, kajti bordarjem se zameriti, je bilo tedaj skoro neodpustlftvo. > Vendar ; pa včasih le nisem mogla biti ti.ho, zlasti kadar so začeli grdo govoriti čez vero. Neko nedeljo so prišli z dela. Ko so se najedli so odšli ven, kjer so začeli grdo govoriti čez vero. Jaz jih nisem mogla več poslušati in sem jim rekla, kako je to grdo. Pa so bili zaradi tega silno hudi name). Celo popoldne sem morala biti s tremi malimi otroci zaprta v moji sobi. Nekoč je eden že precej postaran možakar zapeljal enega mlajšega fanta in ko sem mu opomnila da se to ne sme, j"e silno vzrastel proti meni. P9-grabil je težak delavski čevelj in šel nad me, kričal, da mi glavo razbije. — Še veliko drugega sem se spomnila iz časov, ko je 'Glas Svobode' izhajal. Jaz sem se vselej .potegnila za dobro stvar, pa četudi sem bila potem zmerja-na, zato mi je pa Bog dal še vsekako dobro srečo in mi ni bilo prehudo na tem svetu. Vse tri hčere, ki so bile rojene v omenjeni hiši, so sestre in delujejo za naš dobri slovenski narod. _ Take in enake misli so me obhajale, kadar sem šla mimo one hiše, v kateri smo bili predno smo odšli na farme. — V torek 3, avgusta smo se zopet podali na pot in srečno prišli domov na farmo v Kansas. Doma je bilo vse dobro, otroci so bili veseli da smo se vrnili in sedaj gre spet farmarsko živ-
V šoli — Učitelj: "Zakaj gradimo mostove?"
"Učenec "Da morejo reke pod njimi teči."
Zna si pomagati — Neki gospod pride po zdravnika. Ta naglo pripravi svoji avto in kmalu oddrdrata. Med potjo vpraša tujec: "Koliko pa zaručunavate za obisk, gospod doktor?"
"Pet dolarjev."
"Tu imate denar," odvrne gost in skoči z avta. "Taksi pa je hotel imeti osem dolarjev, da bi me pripeljal semkaj."
*
Pred sodnikom — Sodnik: "Ali ste oženjeni?"
Obtoženec: "Ne, gospod sodnik, bulo na nosu sem dobil pri pretepu v gostilni..."
* * *
* * *
Radodarnost — Veronika: "Ali je tvoj mož tudi tako radodaren kakor moj?"
Bernardka: "Še bolj. Le pomisli, kupi mi vse, kar more dobiti na kredo."
--o-
Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine.
1 j en je po starem naprej. —-Se enkrat hvala vsem za vse in pa pozdravljeni.
Frank in Ivana Bambič
DELO DOBI NA FARMI
delavec, ki je vajen farmar-skih del, kot molsti krave, delati s poljskimi stroji. Na starost se ne gleda, če je 50 ali, 55 let star. Delo stalno, dober dom. Za pojasnila se obrnite na Mrs. Anna Koz, Route 3, Union City, Pa.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
OR, JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dari od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
DENARNE P0Š1LJATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu v vse dele sveta. — Prejemniki dobijo denar po pošti na dom brez vsakega odbitka. -Včeraj so bile naše cene:
V JUGOSLAVIJO:
Za:
$ 2.55 .........
$ 5.00 .........
$ 7.20 .........
$11.65 .........
$23.00- .........
$45.00 .........
V ITALIJO:
Din •	Za:	Lir:
. 100	$ 6.50 ......	......... 100
. 200	$ 12.25 ......	......... 200
300	$ 30.00	.. 500
. 500	$ 57.00 ......	.........1000
.1000	$112.50 ......	.........2000
.2000	$167.50 ......	.........3000
V DOLARJIH:
Pošljite:
$ 5.75	za..
$10.85	za..
$16.00	za..
$21.00	za..
$41.25	za..
$51.50	za...
Dol.: $ 5.00 $10.00 $15.00 $20.00 $40.00 $50.00
Pri v mo tudi
ečjih svotah še poseben popust. Za nujne slučaje pošilja-potom kabla. Pošiljatvc naslavljajte na:
JOHN JERICH, 1849 WEST CERMAK ROAD.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(83)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BllITOUghs
Nazadnje je Lulimi poklical k sebi služabnika, kateremu je velel naj gre h Kali Bwana, kar je ta takoj storil. Služabnik je stopil k prestrašeni deklici, jo rahlo prijel s strašnimi kremplji da bi jo ne ranil in ji velel iti. Kali Bwana je vsa v strahu ubogala in mu sledila kamor jo je on vodil.
Prišedši do nekih vrat, jo je služabnik porinil)! notri i ti Kali Bwana se je naenkrat znašla v velikem dolgočasnem prostoru, v katerem je že bilo kakih dvanajst odurnih žensk. "Tu tukaj", ie začel Ltjlirrujev služabnik, "je nova .velik.i duhovnica boga Leoparda. Pri pravite jo za nocojšnje daritve! —
:— Tako zapoveduje veliki duhovnik Lulimi," Komaj je služabnik to izgovoril, že je izginil skozi vrata. Takoj nato so ženske, ki so hile male duhovnice boga Leoparda, obstopile Kali Hwano, jo grdo gledale in se ji režale v obraz. Jezilo jih je, da je ta tujka lepša kot so one. zato so jo sovražile.
Poleg tega je te duhovnice tudi jezilo to, da bo od sedaj naprej ta bela tujka gospodarila nad njimi. Najraje bi jo raztrgale od jeze in iavistl, toda bale so se strašnega maščevanja velikega duhovnika Lulimija, ki bi jih zadelo. Qhstopile so jo in začele z vso surovostjo vleči z nje obleko.

Četrtek", 19. augusta 1937
'AMERIKANSKt SLOVENEC
Stran
POKRET ZA NOVI LIST -
MESEČNIK!
K pokretu za novi list mesečnik se je pridružil te dni:
MR. JOHN DOLClC, iz Girarda, Ohio............................$3.00
ISKRENA HVALA IN BOG DAJ OBILO POSNEMALCEV!
Pokret za novi list mesečnik le počasi napreduje. Ako se zanimanje za novi list ne bo pospešilo in dvignilo, tedaj bo treba celih pet let, predno bi spravili skupaj potrebni ustanovni fond in pa 1000 predplačanih naročnin.
Res čudno! Za kako dobro plemenito stvar ni mogoče prebuditi nikogar. Za kake brezpomembne stva\i, se pa vse dvigne in zanima.
Katoliški Slovenci, katoliške organizacije, katoliška društva, bi morali vendar vedeti, da taki le pokreti pokažejo v pravi in čisti luči našo zavednost. Neradi govorimo tako naravnost, pa vendar čutimo, da je to naša dolžnost. Bomo vsaj vedeli in imeli zavest, da smo to jasno povedali in s tem storili svojo dolžnost.
Katoliški Slovenci dobro vemo, kako silno škodo povzroča med nami protiverski in brezverski tisk. To stoji. Pa vprašaj kdo za podporo, za večji in jačji lastni katoliški tisk, je pa taka ti-hota med nami, kakor bi človek govoril in pisal v nerazumljivem jeziku. Da, prav tako je. Čudna zavednost je to. Ali se morda ne drži tudi mene in tebe predragi čitatelj? Vprašajva se!
Ako hočemo katoliški Slovenci ustvariti kaj lastnega, si moramo vendar to sami ustvariti. Nikar ne mislite, da bodo to nam z kakim občinskim relifom servirali. Nekaj požrtvovalnosti moramo pa že imeti do takih akcij med nami.
Angleški katoliški dnevnik "Catholic Daily Tribune" zadnje mesece zbira v svoj tiskovni fond za podporo lista. Ali veste kako prispevajo. Na stotine se jih priglaša, pa ne z niklji. Mnogo jih da po $25. najmanj pa po $5. — Pri nas, kadar gre za kaj takega — je že nikelj preveč! Imamo nekaj častnih izjem in tem vsa čast in priznanje. Ampak v splošnem pa prav malo smisla za tako požrtvovalnost.
Katoliški Slovenci v Ameriki pomnite, da za vaše lastno dobro se je ta akcija začela. Mi smo še danes prepričani in trdno verujemo, da med 250 katoliškimi društvi po slovenskih naselbinah po Ameriki in pa med nekako 80,000 katoliških Slovencih v Ameriki, ki spadajo v katoliška društva in naše župnije, bi se moralo kar čez noč dobiti 1000 takih zavednih katoliških Slovencev, ki bi rekli: "MOJE KATOLIŠKO PREPRIČANJE IN MOJA KATOLIŠKA ZAVEST JE TOLIKO VREDNA, DA SI NAROČIM TAK LIST ZA ENO LETO V NAPREJ, DA POMAGAM DOBRI IN POTREBNI STVARI NA NOGE !"
Katoliški Slovenci!. Določen čas se bliža! Ali bomo res morali zapisati: Vsled ne zanimanja med nami, se je moralo akcijo opustiti. Bomo res morali to zapisati? Katoliški Slovenci, bo vam prav, če se bo moralo tako zapisati? Zdaj je čas, zdaj govorite.
^ Katoliški Slovenci! Slovenska katoliška društva! Ne dovolite tega! Ampak takoj se odločite in pokažite svojo zavednost v tem oziru. Pristopite k temu pokretu za novi list mesečnik. Postanite ustanovitelji te akcije. Ustanovnina stane $3.00, letna naročnina pa $2.00. Skupaj $5.00. Kdor ne more postati usta-novnik in naročnik pa naj postane samo naročnik, ki je le samo $2.00. Storite pa to takoj!
NE ČAKAJ TOREJ NA JUTRI — ŠE DANES SE ODLOČI IN PRISTOPI!
KITAJEC NA STRAŽI
Kitajski vojak na straži v strelskem jarku blizu mesta Peipinga. Kitajska sila pa je bila na tem kraju preslaba in so Japonci zavzeli mesto.
RESEN OPOMIN NAŠIM
ROJAKOM!
Piše John Dolčič, Girard, Ohio
Dragi mi katoliški bratje in sestre mile naše Slovenije!
Čas je, da se zdramimo iz našega brezbrižnega spanja in u-stavimo kazalec na uri, ki že z vso naglico drvi proti zatonu in se nagiba k zadnjim udarcem, ko bo nam naznanil-, da smo sami v svoji ozkosrčnosti zanemarili, da je nam že ura odbila dvanajst. In ako hočemo da ta udarec preprečimo, je edini izhod za nas vse, da se zberemo Pod okrilje naše katoliške in narodne vzajemnosti in se tako kot hrabri boritelji oprimemo velikega požrtvovalnega dela za pogret novega lista — mesečnika. Taka revija predragi rojaki je nam res potrebna. Potrebni smo eiega takega splošnega družinskega lista, ki bo nas bodril, učil lr> vodil v naših borbah in pa tu-v našem kulturnem delovanju.
že takoj od početka te akcije Sem skrbno in točno zasledoval Vse klice in dopise glede tega velikega zgodovinskega pomena za '^s narod v tej novi domovini.
sem vesel, ko sem zagledal, ('a se je nam pridružil sam naš '"'evzv. vladika nadškof Grego-^J Rožman, naš veliki duševni |'°ditelj vseh nas izseljencev. Ta-<0J sem rekel, nadškof ova bese-in vzpodbudna beseda bo pa ^enda že uplivala na naš narod. a žali Bog tega nisem opazil.■
Jaz sem čakal in čakal dose-UJ. da bom videl, kaj bo narod 0l'il v tej pozni uri, glede te |'ePrecenljive revije. Trdno sem 11 Prepričan, da naši katoliški v0Jaki ne bodo držali roke krilni. B|i sem tU(ii mnenja, kaj 0 storila naša prva in najsta-slovenska podporna orga-
nizacija KSKJ. Tu se nisem motil. Naša prva in najstarejša podporna organizacija se je velikodušno odzvala. Spoštovani glavni odbor te organizacije je na zadnji polletni seji enoglasno odobril in s tem pokazal, da se zaveda svoje narodne dolžnosti v tem oziru. Tako je prav, tako se pokaže narodno dolžnost in zavednost do naroda in članstva.
Zato sem jaz še naprej molčal glede te akcije. Zdelo se mi je in bil sem mnenja, da glavni faktor za podporo tega mesečnika bi morala biti ta organizacija in ako bi ona to delo izvršila že pred četrtstoletjem, bi bila storila nekaj, kar bi ji bilo že danes v velik ponos, z ozirom na ideal-nost in katoliško kulturnost. Rojaki, danes se ne moremo več cepit.i v razne grupe, ampak moramo z vsemi močmi se oprijeti tega že skoraj zamujenega dela. Tega apela za ustanovitev tega lista mesečnika bi ne smel noben katoliški Slovenec, ne Slovenka preslikati. Za nas vseh gre!
Prav iskreno pohvalo in priznanje izrekam Mr. Leonu Mladiču, za vzpodbudne besede, ki so bile zadnji teden v tem listu res prav na mestu. Krivda nas samih je, da nasprotniki tako rovarijo proti nam katoličanom in naši veri, ako bi mi pokazali tem odpadnikom, da njih proti-,verska dela nimajo nikakega prostora med nami, saj bi ne bilo tako, bi kaj hitro utihnili. Ker pa na me,sto, da bi se jim postavili v močni armadi nasproti, jih pa še podpiramo, da tako s svojimi protiverskimi listi in revijami nas same blatijo in nam in
gg. slovenske duhovnike, da bi je obupano, kajti sedaj mu je se vsi, ki se še niso zganili za to voda odnesla ali pokvarila še to, stvar. Treba je, da vsi stopimo kar je po toči ostalo. Dopisnik se v ospredje za to akcijo, pred- je razgovarjal z g. županom iz vsem voditelji naroda. Naj bi Brusnic, ki je ves obupan, in ne vsi posnemali našega velikega, ve, kaj bi^toril, da bi ljudem za boritelja za katoliški tisk ured- silo pomagal, nika "Ave Maria" P. Bernarda j Razdejanja ,kakršno je po-Ambrožiča. Le na ta način bo- vzročilo sinočno deževje, ne ske podatka o življenju našega mo kaj dosegli.	pomnijo niti najstarejši ljudje,
naroda iz vseh »naših naselbin, j Končno še enkrat vam kličem Mnogo škode je silovito dežev-To bo veliko delo, ki že samo za-' bratje in sestre, da stopimo sku-1 je napravilo posebno še mlinar-
naši mladini trgajo vero iz src. Le pomislite če ni res tako. Pa ne samo priti do tega zaključka, ampak potem tudi za akcijo novega lista kaj storite! Potem bote pokazali svojo zavednost!
Poleg tega bo ta revija storila pa tudi veliko narodno zgodovinsko delo, ko bo zbirala zgodovin-
DOŽIVLJAJI PROFESARJA
M AT IKE
P. d. Stric Luka
služi vsega priznanja in ki se z denarjem plačati ne da. Šele potom te revije bo narod spoznal, kaj je naš slovenski narod storil v tej zemlji za svojo vero in za medsebojno pomoč slovenskih izseljencev.
Apeliram tudi na naše vse čč.
paj za to veliko delo, da bi vsaj	jem, ki imajo svoje mline ob za božične praznike dobili kot Težkem potoku. Pri Znančevem
darilo tak list, ki bi gotovo nas	mlinu je tekla voda preko obeh
vse razveselil. Zato le vsi na de-	mostov. Strla je mlinsko kolesje,
lo, pristopajte sami in še druge	z žage pa je odnesla velike mno-
nagovarjajte. Oglasite se k tej	žine okroglega in rezanega lesa.
stvari z vašimi idejami! Po-	V mlinu je pokvarila vso moko
zdravljeni in živeli!
POROČILA 0 KATASTROFAH V DOMOVINI
Opustošenje okolu Kostanje- svinjaki. Povsod pa je polno
vice	i gramoza, kamenja in blata. Vas
. , • . • 0	Sv. Križ je popolnoma opustoše-Sv. Kriz pri Kostanjevici, 2. , , , . ,
„ v. , • - i „	na. Gospodarska poslopja so do-avg. — Snoci ob 7 je začelo silno v. , , ,	. ,
, , ,. . „ ri	.	bila cisto drugo lego. Banovinska
deževati pri Sv. Križu pri Ko-	/6 6 .	. v
. ...	- i ! cesta, ki pelje skozi Sv. Kriz, je
stanjevici ter po vsej okolici. '	, . 0, , .
7 , v .	popolnoma razdejana. Sloh je
Naliv je bil tako strasen, da	1 1	J
strehe niso več zdržale. Že se je
oglasil z bližnjih zvonikov plat
zvona. Kot v trenutku je pridrlo
silovito vodovje z Gorjancev.
Potok Sušica je pridrl s silno
naglico radi hudournikov, ki so
drveli od vseh strani. Voda je
začela vdirati skoz vrata in	. .
,	t ,	, Brusnice, Blagje in Senovce. Ob
okna, preden so sploh po hišah v. . ,, 6J ,
mogli misliti na kakšno reševanje. Ljudje so hiteli iz spodnjih prostorov v podstrešja, kjer so
prečuli strahotno noč, mnogi ce- v .	.	, ,
lo v temi in silnem strahu pred nocnjf neu/J eJ zaenkrat
. MT A^A/IA V* n rn vi/>'
vedno hujše naraščajočim vodovjem, ki je začelo izpodkopa-vati temelje hiš. Za reševanje živine po hlevih in prašičev ni bilo časa. Živino je voda odnesla s hlevi in svinjaki vred. Nekaj goveje živine in prašičev so pozneje rešili že onstran Krke v
pogled na to vas strahoten.
Pa tudi kostanjeviška okolica je silno trpela. V vasi Osterc je nastalo celo jezero na rodovitnem potju. V Črneči vasi so izginili vinogradi in travniki. Najhuje so prizadete vasi Osterc, Črneča vas, Grabnje, Brusnice, Blagje in Senovce. Občina je odtrgana od sveta. Niti ena cesta ni več uporabna, vse so razrite od hudournikov.
Škodo, ki jo je povzročilo si-
še ni
mogoče natančno preceniti, ven-: dar pa je takoj na prvi pogled ; jasno, da gre v težke milijone.
-o-
Noč groze v Brusnicah
Velikem Mlačevem. Voda je deloma odnesla deloma pa pokvarila zaloge živeža ter obleko. Pretresljivi so bili klici bolnikov in otrok, ki si sami niso mogli pomagati. Največ je trpela vas Dol, ki leži v v soseščini Gorjancev ob globoki strugi Sušice. Tudi tu je voda z neverjetno naglico pridrvela od vseh strani, pobrala vse mostove na Su-šici in gladko odnesla hišo in mlin posestnika Franca Strgar-ja. Družina se je komaj rešila. Čez noč so postali berači brez vsega imetja. Podoba vasi je čez noč postala po tej katastrofi čisto druga. Povsod leže velike množine kamenja, nanešene zemlje in peska, ki ga je voda tako rekoč kar v plazovih prinašala z bližnjih pobočij. Z vsem tem je pokrila travnike, polje, gozdove in vinograde.
Podobno je trpela tudi vas Šutna, kjer je nekaj hiš popolnoma razkopanih. Uničeno je tudi tu skoro vse polje, prav tako kakor v vasi Sv. Križ. Posebno hudo je bilo prizadeto polje, ki se nahaja od Šutne proti Krki in ki meri približno 2000 ha.
Pri Sv. Križu je voda odnesla šest mostov čez Sušico. Po vasi leži vse polno nanešenih hlodov,
Novo mesto, 3. avg. — V noči od nedelje na ponedeljek je obiskala občino Brusnice silovita nevihta, ki je hudo prizadela posebno vasi Brusnice in Suhadol in napravila po dosedanjih cenitvah nad milijon dinarjev škode. Na poljih je bilo uničeno vse, tudi otave ne bo. Vinogradi, ki so še dosti obetali, so opu-stošeni, ker so vsi razkopani. Voda je drla kot v veletokih z Gorjancev. Do pasu so stali ljudje v njej in skušali rešiti, kar jim je bilo najpotrebnejšega. Voda je nosila s seboj ogromne množine zemlje, peska, drevja in podobnega ter s tem natrpala na debelo vsa polja. Ta deroča voda se ni ustavila niti pred trdnim jezom, ki ga je pred kratkim zgradila banovina. Podrla je tudi vse zasilne naprave ob hudournikih, ki so jim tudi pred nedavnim skušali umetno zastaviti pot.
Strašna je bila noč za vse tukajšnje prebivalstvo. Ljudje so v naglici skušali poiskati mesta, kjer bi bili varni pred deročo vodo. Živina po hlevih je naravnost podivjala in mukala, kakor da bi slutila, da se ji bliža pogin. Voda je bila tolikšna, da je gladko odnašala cele svinjake. Posestniku Horvatu iz Brusnic je utonilo kar osem prašičev.
Prebivalstvo, ki je bilo že zad-
in žito. Pri Štinetovem mlinu je voda razdrla in deloma odnesla oba mostova, ravno tako se je naravnost poigrala z brvmi ob Kovačičevem in Trpinčevem mlinu. Mlinar Trpine sam se je sre-', di noči komaj še rešil iz preplavljenega mlina in zbežal v bližnji kozolec, da ga ne bi dosegla voda. Preplavljene so vse njive in travniki, mnogo pa bo treba truda in dela, da bodo kmetje svoja polja očistili blata, ki je naneseno vsepovsod.
-o-
Uničen kozjanski okraj
V ponedeljek, dne 26. julija okoli 5 popoldne so se nad sodnim okrajem Kozje pričeli zbirati grozeči oblaki, ki so namah okraj zagrnili v skoro popolno temo. Ob pol 6 pa se je po celem okraju vlila strašna ploha, spremljana s treskanjem in viharjem. Pričela je padati kot oreh debela toča, ki je zmlela v polurnem divjanju vse poljske pridelke, oklestila vinske gorice in sadno drevje.
Vse ceste so se spremenile v rečne struge, globoke do tričetrt metra, tako da je bil vsak prehod preko njih nemogoč. Vihar je lomil veje, podiral drevesa, razkrival hiše in pobijal šipe. Samo na šoli v Bučah je pobitih 125 šip. Veliko je pobite tudi divjačine, ptic in rib.
Vsa letošnja letina, edina na-da tukajšnjega prebivalstva — sadje in vinske gorice — sta toča in vihar tako uničila, da so ostali le goli trsi in drevje. Ker so trsi in sadna debla vsa ranjena in razpokana, je s tem tudi v ■bodoče, gotovo vsaj za tri leta up na dobro letino nemogoč. Pas toče je bil širok 3 km in je zavze-
ostankov hiš, podrti so hlevi in njič po toči tako zelo prizadeto,
K sm potolažu muj sitn želode z dobrm Šornovm gulažm, k je biv taku dobr, de lahku rečem buljš, ko-kr se da dobit morda pr sa-F i ga birt v Leblan,
aC nemu
sm poti snu m u j celindr malu postran, pa sm šu taku p o n o s n po šentklarsk cejst, kokr b bla vsa muja. Sam navejm kaku dovgu sm taku globuku zatoplen v razne misli hodu sm pa tja. Kar za-čujem nejku prov milu in lejpu petje. Slavenska pajsm je bla, vejža pa taku mila, de me je kar žgačkalu po ušesih. Vlečem in vlečem na uho pa slišim:
"Bila je ženka tam nekje . . . Ki moža ljubiti znala ni. O jaz pa takšna ne bom — Za svoja moža vse strila bom!"
Verjemite mi, al pa ne, de sc me kar sovze polile, k sm to sli-šov. To mora bit pa že anu hadu zlatu srce, sm djav, sam pr seb, k zna taku lejpu pet. Srečn mož, k jo bo dobi v. Hej, saj sm jest večkrat djav, de Slavenc imamo najbulše dekleta na svejt. Pa ne samu tu, najbel fejst so, najbel lejpu znajo pejt. Njih melodije so kokr srebrna nit, k se vednu svejt in nikdar ne potemni, taku njih srebrn glas nikdar ne izvejni, ampak doni in doni, kakor ana večna božja struna. To vidte so slovenska dekleta. Bodimo ponosn na nje, sm sam pr seb v src gavoru, in vesel bodimo, de je nam Bog dav, taku do-
bre, taku fejst pa tako pridne slavenske dekleta.
Pr teh mislih se me je začelo kar srce širt, v glavi pa se je dvignila misl: le kdu je ta dekle k taku lejpu poje.. Tu pa moram odkrit, de bom vejdu kdu je ta deklica. Pa sm se prbližu k vra-> tm, de b se zapomnu numaro. Pa k pridem k vratm, sm pa zapazu na meji baksi ime: Cibrova Špela.
Taku m je torej usoda življenja zanesla pred sama vrata slavne C. Š. Srce mi je močno utrijpalo, ali poguma pa nisem imu, da bi kar potrka v na okence in poklicav Špelo na razgu-vor. Nak, tak junak pa prafesar Matika še ni. To pa menda zato ne, ker so mi ankrat oče djal, ko sm biv še mal poba: Dobro kravo se ne kupi na vsakm sejmu, pa tudi dobre ženke se ne dobi za vsakim vogalom. Naglca ni nikjer dobra je djav tud povž, k je vidu, kaku hitro je vozu cug mimo njega. Pa sm s vse tu za nauk vzev, pa sm djav, jo bom že še kje sreča v, pa se bom spo-znav s to lušno Špelco in če je Buh taku adloču, de imava jest pa Špelca kedaj skp pridt, bova vsen skp pršla, če je jest zdej le kličem h okn, al pa ne. V tem troštu sm jo mahnu kar lejpu najprej. Po Kleveland sm s še mar ske j lejpga ogledu, nato sm jo pa zvečer mahnu Z bosm naprej na 1st. Vse kar sm še kej druzga vidu in slišu k sm hodu po svejt, bom pa pavedu ankrat (drugkrat, k me-bo dobra volja prjela. Do takrat pa spet prov 'gorke in lejpe pozdrave od vam j vsem preudanga
Prafesarja Matike.
mal sledeče kraje: Št. Vid v obč. Planina, Bistrica, Lesična, Dren-skorebro v obč. Pilštanj, Klake, Zeče, delpma Zdole v obč. Kozje; Bučkagorca, Buče, Vrenskagor-ca, Prelasko, Polje, Sedlarjevo v občini Sedlarjevo, Pecelj, Vera-če, Golobinjek v občini Podčetrtek.
Ogromna škoda na Pohorju
Šmartno na Pohorju 27. jul. — Včeraj okrog 5. ure popoldne je strašna toča, kakršne ne pomnijo niti stari ljudje, uničila vse, kar je bilo na polju.
Temni oblaki so se začeli zbirati okrog štirih popoldne nad Velikim vrhom. Ljudje so s strahom gledali te oblake, ker pride vedno od te strani nesreča. Z veliko naglico so se podili oblaki v smeri proti Šmartnem. Ljudje so se bali najhujšega. Hiteli so zapirat okna in polkna. Divje je začelo šumeti in povsod si čul goreče vzdihe: "Prizanesi nam, Gospod!" Šumenje se je vedno bolj bližalo, silen vihar je pri-hrumel. Kmalu se je vsula toča, debela kakor orehi. Bilo je strašno. Med viharjem je pa tolkla toča, čulo se je žvenketanje šip, ki jih je toča razbijala, in prestrašene krike ljudi. Samo na šoli je toča razbila 25 šip.
Dobro četrt ure je razsajal vihar in toča. Lilo je še kar naprej, pa so ljudje kar v dežju
prišli iz hiš, vsi objokani, gledat žalostno zapuščino. Razdejanje je strašno. Drevesa vsa gola, samo par jabolk je ostalo na drevju, pa še ta so natolčena. Povsod vidiš izruvana drevesa, polomljene veje. Zemlja je kar bela od toče. Na nekaterih mestih je še danes do pol metra toče. Strašen je pogled po vrtovih. Prej tako bujni, zdaj štrlijo samo goli koli od fižola, golo steblovje od zelja. Vse je sesekano, tako da niti zelenjave ljudje nimajo. Še strašnejšo sliko nudijo njive. Ljudje so bili prej tako veseli: rž in pšenica sta tako lepo kazali kot že dolgo ne. Oves je bil krasen. Mnogi so se že veselili ; novega kruha, ki ga itak že primanjkuje. Marsikomu letos ne bi bilo treba kupiti kruha. Tudi sadje bi precej vrglo in tako bi zimo pretolkli. Zdaj je pa vse u-ničeno. Sploh ne moreš spoznati, kaj je prej tu raslo. Samo strni-šče moli iz zemlje. Niti zrna pridelka ne bo. Tudi krompir je u-ničen. Iz zemlje štrli samo golo steblovje. Gotovo si več ne opomore. Tudi deteljo je pokosilo. Mnogim je tudi seno odplavilo.
> oooooo oooooooooooooo ©o oo<>oo<><h^oo<>o<>oo<><><x><kx>o<>o<k!h>o
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
<><>(>CK>0<K><>-<>CK><M>0
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOyENCA" PRODAJALEC HIŠ.
IN
VEZI S STARO DOMOVINO
Skoro vsakogar izmed nas še vežejo na našo staro domovino moralni, kulturni, gospodarski in razni drugi oziri, ki nam nalagajo razne opravke. Pri takih opravkih nudi naša tvrdka uljud-no in zanesljivo posredovanje, kakor:
pri potovanju v stari kraj; pri dobavi svojcev iz stare domovine; pri pošiljanju denarja v stari kraj; pri dobavi denarja iz starega kraja; pri pošiljanju paketov v Jugoslavijo
in Italijo; pri notarskih in drugih poslih s starim krajem.
Vozni red vseh večjih paruikov vseh linij, cene kart, denarna in druga pojasnila so Vam pri nas na razpolago.
Cene za denarne pošiljke Za $5.00.... 200 Din—za $6.40.... 100 lir Za 10.00 ... 420 Din—za 29.50.... 300 lir Za 23.00..-1000 Din—za 57.00.... 1000 lir Pri večjih/pošiljkah sorazmeren popust. — Cene podvržene spremembi. — Pošiljamo tudi dplarje.
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New York, N. Y,
i Stran 3»
rAMERIKANSKI 5LOVENEC
četrtek", 19. augusta 1937 'i
"Slabo vam je, gospa Blakeney?" je vprašal začuden. "Ali naj — ?"
"Ne, ne! Saj ni nič —! Stol prosim, hitro-!"
Padla je na stol, trdo ob mizi, nagnila glavo na naslonjalo in zaprla oči —.
"Ah —!" je šepnila slabotno. "Je že mimo — Ne brigajte se zame, gospod Andrej! Zagotavljam vas, bolje mi je —!"
Za trenutek je vladal mrtev molk v sobici.
Iz plesne dvorane so doneli slaciki zvoki
ečega valčka, svilena krila so šumela, snu hi in zabavni govori so kakor iz neznane daljave prihajali sem v samotni bu-doar, kjer se je odigravala usodna igra za življenje dveh mož —.
Gospod Andrej ni zinil besedice. Margareta je še vedno slonela v stolu z zapr-tmi očmi —.
,Včasi se zdi, da deluje v človeku poleg njegovih peterih čutev še poseben šesti čut. Ni vidimo, ne slišimo, ne občutimo ničesar, pa vendar delujejo vsi trije čuti hkrati.
Tako je bilo tudi Margareti.
Andrej je stal trdo za njenim hrbtom, ob njeni desni je bila miza s peteroročnim svečnikom.
In tedaj se je oglasil njen šesti čut.
Ni videla Andreja, ker je stal za njo in ker je imela oči zaprte, ni ga slišala, šum iz plesne dvorane je glušil rahlo šuštenje njegovih kretenj — pa kljub temu je vedela, vedela kot bi ga gledala z odprtimi očmi pred seboj, da je prav v tistem trenutku držal listič v plamen goreče sveče —.
V hipu, ko se ie listič vnel, je odprla oči, dvignila roko in povsem mirno vzela papir Andreju iz prstov. Upihnila je plamen in si z velikim zadovoljstvom podržala kadeči se listič pod nos.
"Kako skrbite zame, gospod Andrej!" mu je dejala veselo. "Gotovo vas je stara mati naučila, da dim tlečega papirja na mah pomaga, če je človeku slabo!"
Zadovoljno je vzdihnila in stisnila papir v drobno pest — morebiti bo ključ, ki bo rešil Armandovo življenje —.
Gospod Andrej je nemo strmel vanjo, , preveč iznenaden je bil za trenutek, da bi presodil, kaj se je zgodilo. Ni mu prišlo na misel, da morebiti zavisi od drobnega lističa življenje njegovega zapovednika.
Margareta se je lahno in razposajeno nasmejala.
"Cemu pa strmite vame kakor v prikazen —? Povem vam, bolje mi je, vaše izkušeno sredstvo je koj pomagalo! — Sicer pa je tudi tale sobica lepo hladna," je nadaljevala zgovorno, "in godba iz dvorane sem vpliva pomirjajoče na živce, kajne?"
Tako je govoričila in besedičila brezbrižno, kot bi se ne bilo prav nič zgodilo. Gospod Andrej pa si je tri uboge možgane m oremišljeval, kako bi dobil usodni listič iz nežnih prstov lepe ženske. Nejasne, burne misli, čudni dvomi so se mu porajali v vroči glavi, spomnil se je, da je tale oseba pred njim — Francozinja, spomnil se je, kaj so ljudje govorili o njej in o markirju St. Cyr, česar pa sicer na Angleškem nihče ni hotel verjeti, zaradi Per-cyja ne.
"Kaj —? Še vedno sanjate in strmite?"
ga je zbadala. "Kako ste nevljudni, gospod Andrej! — Sedaj mi tudi pride na misel, da ste bili bolj vznemirjeni nego veseli, ko sem vstopila. Zdi se mi, gospod Andrej," mu je žugala s prstom, "da niste iz skrbi za moje zdravje šli sežigat tegale papirja in da vam ni vaša mati navdala te koristne misli, ampak čisto nekdo drug. Ej, če to ni ljubavno pisemce od vaše iz-voljenke —! Le kar spovejte se," ga je dražila in držala listič predse, "ali vam je dala slovo —? Ali pa vas vabi nazaj in vam vse odpušča —?"
"Naj bo kakorkoli, listič je moja last in - "
Brez ozira na olikanost in dostojnost, ki jo dobra vzgoja predpisuje v občevanju z nežnim spolom, je Andrej planil za drobno belo pestjo. Pa Margareta je mislila nagleje, njeni do skrajnosti napeti živci so delovali hitreje, vitka je bila, krepko-zrastla —, odskočila je in sunila v mizico, da se je z glasnim ropotom prevrgla. Goreči svečnik je padel na tla.
Prestrašena je kriknila.
"Hitro —! Hitro, Andrej! Sveče —!" —
Ni bilo velike škode. Dve sveči sta ugasnili med padcem, drugi dve sta za trenutek tleli na preprogi in tudi ugasnili, ena sama je gorela dalje. Preproga se je vnela.
Andrej se je sklonil in hitel teptati. Pobral je sveče, jih nataknil nazaj v svečnik ter ga postavil na mizo. Hitel je, pa za-motila ga je vsekakor za par trenutkov. In ti trenutki so zadostovali Margareti. Z naglim očesom je prebrala listič, tucat besed je bilo na njem načečkanih v grdi, nalašč spačeni pisavi — poznala je to pisavo ! — in v kotu lističa je videla znamenje, rožnordeč cvet — materno dušico.
Ko se je Andrej spet ozrl po njej, ni videl na dobro izšolanem licu nekdanje gledališke igralke drugega ko preplašeno zadovoljstvo in srečno preprečeno škodo. Ni varni listič je navidez neopažen zdrknil na tla. Hlastno ga je pobral in ga s pomirjenim zadovoljstvom stisnil v pest.
"Kako sem se prestrašila —!" je olajšano vzdihnila Margareta. "Zahvalite angela varuha, da je obvaroval zunanje ministrstvo požara! In koliko sreča v nesreči, kajne, da sem v svojem strahu pustila pasti zanimivi listek, še preden so zazrle moje nepoklicane oči skrivnosti vaših ljubezenskih doživljajev —!"
"Dovolite, gospa Blakeney," je dejal Andrej, "da nadaljujem zanimivi posel, pri katerem ste me motili!"
"Seveda, gospod Andrej! Le kar sežgite tiste izlive njenega srda — ali pa ljubezni, karkoli že stoji tam napisano!"
Andrej je že držal listič k plamenu. Tako vneto je bil zatopljen v svoje uničevalno delo, da ni videl čudnega nasmeška, ki je zaigral njegovi družabnici krog usten. Da ga je videl, izginil bi bil z njegovega lica izraz zadovoljstva —. Pa ves zamišljen je gledal, kako se krči in krivi usodni listič pod plamenom in se izpreminja v pepel. Kmalu so zadnji ostanki sfrfotali na tla in poteptal je pepel v preprogo.
(Dalje prihodnjič)
-o-
Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh.
IZ DOMOVINE
Slovenski misijonar odpotoval Kitajsko
Slovenija je zopet poslala enega svojih sinov v širni poganski svet. da ponese Kristusov evangelij poganom. Je to g. Drago Pokorn, duhovnik Misijonske družbe. Rojen je bil v Ljubljani leta 1910 in je na velikonočni ponedeljek 1935 pel novo mašo v cerkvi Presv. Srca Jezusovega v 'Ljubljani. Dne 20. julija se 'je odpeljal v Pariz, odkoder ie s tovariši misijonarji odpotoval naprej na Kitajsko.
-o-
Z avtom v vola
Pri Zgornjem Pijavskem v krškem okraju je neki vozač z luksuznim avtomobilom za-vozil v poldrug tisoč dinarjev vrednega vola, last posestnika Franceta Kozinca. Vol si je pri tem zlomil nogo in lastnik ga je moral zaklati.
-o-
S kropom
V	Pijani gorici pri Leskov-cu je poldrugo leto stara hčerka posestnice Jožica Go-renc po nesreči potegnila z ognjišča posodo s kropom in se tako močno poparila, da je v krški bolnici podlegla opeklinam.	i t? |
-o-
Razburljiv dogodek
Z Dravske brvi se je pognala v Dravo \ mlajša ženska, v kateri je neki pasant spoznal 19 letno tovarniško delavko Alojzijo iz Maribora. Na njenem domu so našli poslovilno pismo, ki razkriva zadevo, radi katere je šla mladenka v vodo. Trupla pa niso mogli najti.
--o-
Dva slovenska novomašnika
V	semeniški kapeli sv. Martina v Šibeniku v Dalmjciji sta bila pred kratkim posvečena v mašnika dva slovenska rojaka in sicer Jakob Štem-pihar, ki je pel svojo novo mašo v rojstni župniji v Ve-lesovem dne 18. julija; in Lojze Kurent, ki je pel novo mašo dne 25. julija v svojem rojstnem kraju v Trbovljah.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Pisano polje
J. M. Trank
Objetkivna resnica.
G. Molek ima: "V članku v Amerikanskem Slovencu, kjer je načelna izjava SNPJ spet v ponvi, je zapisano: "Treba je zajeti objektivno in pravilno stališče... Gre to-raj za najvažnejše vprašanje : Ali je svobodomiselstvo objektivna,prava in gola resnica?" Menda sem jaz mešal v ponvi, ako kdo drugi; nič na tem. Sledi v Prosveti razprava o objektivni resnici, na to reagiram, naj je potem pisal Peter ali Pavel.
Človek bi pričakoval, da se bo člankar postavil in najmanj trdil, da je svobodomiselstvo objektivna, prava in gola resnica; Ako ni, sloni načelna izjava na laži, zmoti. In komu hasne taka zmota? Ne trdi, da je svobodomiselstvo objektivna resnica, niti ne trdi, se razume, da bi bila zmota, meni pa, da baje nihče ne more zavzeti objektivnega in pravilnega stališča, iz katerega bi mogel presoditi, ali je svobodomiselstvo res resnica. Pride do vrlo klavernega zaključka: "Katera (resnica) je prava? Vse — in nobena! 'Toraj lahko bi imeli resnico svobodo-miselci in mi katoličani, lahko bi pa bili vsi v zmoti. "Vse — in nobena", naravnost obupno. Čemu naj bi se potem s tako vnemo svobodomiselci vnemali za svojo podlago čemu mi za svoje naziranje o svetu in življenju? Pcjmo spat. Neki grški možakar je bil v takem razpoloženju in zapisal obupno: "Najbolje je, da se človek frploh ne rodi, ali pa po porodu takoj umrje". Precej pravilno, če velja: "Vse — in nobena."
Vem, da se bo g. Molek nasmehnil, češ, ta stari faj-mošter ima plesnjive možgane, ko ne vidi pointa, dasi sem zapisal: "Svobodna misel je svoboda razmišljanja, raz-pravljana in kritiziranja.
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
Res, prilika, kot je še niste Imeli
Kupite svoj avtomobil naravnost od U. S. Auto Finance Co., največja avtomobilska finančna družba v Chicagi, in prihranite več kot polovico.
Vsak avto, ki ga prodamo, je pristno garantiran avtomobil, ki je padel nam nazaj kot lastnina.
Imamo preko 200 kar, od katerih si lahko izberete; nekatere so popolnoma nove, nikdar uporabljene, katere smo dobili v lastništvo od avtomobilskih trgovcev, ki niso mogli poravnati svojih plačil tovarni.
Dvajsetletno financiranje avtomobilov in tisoče na tisoče zadovoljnih odjemalcev je vaša garancija, da boste zadovoljni.
Vsak avto nosi našo brezpogojno 90 dnevno garancijo in 10 dni brezplačne vožnje na poskušnjo.
1937 in 1936 Buick — 1937 in 1936 Terraplanes — 1936 Chevroleti — 1936 Fordi — 1936 Plymouths — 1936 Pontiacs —1936 Oldsmobils —1936 Lafayetts— 1936 Hudsons — 1936 Chryslers — 1936 Dodges — vse po polovični ceni in nekateri manj kot pol. .... Imamo tudi 1933, 1934, 1935 Dodges, Buicks, Chevrolets, Fords, Nashes, Hupmobiles, Cadillacs, Packards — sploh vsak izdelek in vzorec kar, ki se izdelujejo — nad 200 kar skupno, po nič več kot $45. Garantiramo, da vam prihranimo več kot 50%. Ne kupujte nove ali rabljene kare, dokler niste videli teh v resnici čudovitih prilik.
Ni vam treba plačati v gotovini
Sprejeli bomo vašo staro karo kot naplačilo in preostanek lahko plačujete v malih mesečnih obrokih celi dve leti.
Vsak avto je garantiran, da vam bo služil in vbs zadovoljil na leta, ali pa se vam vrne denar.
Ne glede na to, kje živite, ne zamudite te čudovite prilike. Odprto vsak večer do 10. ure, in celi dan ob nedeljah.
U. S. Auto Finance Co.
1340 W. 63rd St., Corner Loonrts St., Chicago, 111.
Svobodna misel se lahko dvigne nad linijo "objektivnih resnic", ker je ne veže noben staroveški in srednjeveški tabu". Brez Galileia in Kopernika ne gre, še manj brez starega in posebno srednjega veka; ker je pa vse to, pa je svobodomiselstvo na konju, da — razmišlja, katoličani pa niti razmišljati ne morejo, ker so pod moro tistega — tabu. Toraj ta fajmošter naj gre spat, mi svobodomiselci pa gremo naprej, ker smo strelci.
Ampak ta fajmošter ne pojde spat. Članek piše dalje: "Objektivno stališče more zavzeti edinole fizična znanost in še ta vidi, odkriva in dozdeva le korakoma in deloma. Kajti perfektnega, ni v vesoljstvu nič. Znanost bo polagoma ubila vse "objektivne resnjice". | Nekaj jih fje ž'ei, druge prihajajo na vrsto". Ostanimo nekoliko pri tem "Objektivno stališče...edinole fizična znanost". Priznam fizični znanosti stališče, odločno pa zanikam, da bi to stališče zavzemala edinole fizična znanost. Čemu pa potem "razmišlja" svobodomiselstvo? Ali sploh ne veruje na objetivno stališče Sn na objektivno resnico? Saj to raz-
mišljanje ni nobena fizična znanost! Trdim najodločneje nasprotno, da je poleg fizične znanosti še prav enako močna in veljavna znanost,ki vodi do objektivne resnice. Prav sam Molek jo vindicira za — svobodomiselstvo, oči-vidno ne za drugo, recimo odkrito, za krščansko razmišljanje. Kako to? Brez-dvomno, ker je baje krščanstvo pod — tabuom. Hm? Omenja ta tabu, staroveški in srednjeveški je. Eh..er..te starine. Trdim ravno nasprotno: svobodomiselstvo je pod tabuom, nikoli krščanstvo. Vzemimo razmišljanje, s kakršnim se največ bavi prav svobodomiselstvo. Ali je Bog, ali ga ni? Krščanstvo išče Boga, razmišlja, ali je, ali ga ni...popolnoma svobodno postopa, brez vsake supozicije, ker možno je oboje: Bog je mogoč, mogoče bi tudi bilo, da ga ni. Razmišljanje more in mora dognati, kje je —• objektvna resnica, ali je resnica, da je Bog, ali pa je resnica, da ni Boga. Kje je tu kak tabu? Pač pa je svobodomiselstvo pod strašnim tabuom, ker ono gre na razmišljanje že s supozicijo, da ni Boga, saj ga niti ne išče, suponira, da ga ni, in išče kvečemu le, da ga ni. Bežte, bežte s staroveškim tabuom, ker tega ni, pač pa je svobodomiselni tabu tako velik, da ga ne vidite.
(Dalje prihodnjič)
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
OGLEJTE SI SEDEM ELEKTRIČNIH REFRIGERATORJEV, KI SO JIH IZBRALI 3 OD 4 KUPCEV
Cela skupina v eni pripravni razstavi v "downtown" in v soseščinah
Commonwealth Edison Electric prodajalnah'
^ Prihranili boste čas... prihranili boste denar... bolj boste zadovoljni, ako boste videli teh sedem vodilnih električnih refrigeratorjev v 1 sami veliki razstavi. Mnogo različnih
velikosti in vzorcev, velika izbira v
i
ceni. Našli boste prav tak električni refrigerator, ki bo odgovarjal vašim potrebam.
★
commonujERLTH cmson
ELECTRIC SHOPS
DOWNTOWN—72 W. ADAMS ST. —132 S. DEARBORN ST. T.l.phon. RANdolph 1200, Local 66
852 W. 63rd Si. 2950 E. 92nd St. 11046 S. Michigan Av*.
4562 Broadway 4833 Irving Park Blvd 2733 Milwauk*. Av*.
4231 W. Madison S',. 4834 S. Athland Av*.
Dowlowii Electric Shops close at i p. m. and branches at 6 p. m. Saturdays during August.