OFFICIAL ORGAN V. PODPISUJTE IN SVOBODE IN ZMAGE! V. Največji slovenski tednik ▼ Združenih državah lakaja vsako srede. Naročnina: Za člane, na leto.. .$0.96 Za nečlane.........$1.50 Za inozemstvo.....$2.00 NASLOV uredništva in uprav-ništva: 1981 W. 22nd Place, ChlCfO, III. T«Ufoa: Canal 2487 The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Iuuad avary Wadnasday Suinscription price* For members,yearly.$0M For nonmembers... $1.50 Foreign Conn tries.. $2.00 OFFICE OF PUBLICATION: 1981 W. 22nd Place, Chicago, IU. Telephone: Caaal 1487 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION ^^— ^_ ----------EnUrxl «l Stond-CU« Matter January 18, 1915, at the Port Offie« «t Chie«co, Illinoi«, under the Act of Angut 24 1912 Publiihed »d dittribated under umit Hi. 208 irtfcirizeJ fcy the Act of Oct. 6,1917, on file at the Post OffrceofChicago.lir.Bv nrdcrnfth«nr»«iri«ii> ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAQE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22. 1918. No. 17—Stev. 17. _• Chicago, 111., 30. aprila (April) 1919. Leto V. Volume V. Ameriške vesti. PREDSEDNIK WILSONOV OKLIC. . Skoro dve leti je ameriško ljudstvo /. velikim naporom podvze-malp korake, da reši civilizacijo. S porabo neprekosne moči so A-merikanci hitro zmagali. Če bi, tega ne dosegli, bi morale ostati naše čete na bojnem polju toliko časa, dokler bi poslednji vir in moč o-brambe ne opešala. Amerikanei so postavili na tehtnico podvojeno mo<" svojega duha s pravičnostjo, za katero so se borili. Posvetili so se žapočeti stvari dobro ved oči, da jih ne more ovirati noben drug poraz, kakor poraz pravice. Danes pa stoji svet prost vseh groženj militarizma, ki je toliko časa težil duh in delovanje miroljubnih narodov. In vendar stojimo danes šele na pragu srečnejših dni. Da bomo iahk o ta prag prestopili, moramo pred vsem izvršiti vsa dejanja, katera smo započeli. Posojilo Svobode in Zmage nas 'bo edii»ole do tega privedlo. Pred 2 letoma smo sklenili žrtvovati svoje življenje in imetje da bi dosegli to, za kar smo se borili. 60,000 naših sinov je zato žrtvovalo svojo kri in življenje. Da bomo s polnim zaupanjem izkazali čast in hvaležnost do teh žrle v, moramo to sedaj z dejanjem pokazati. Wood row Wilson. POZIV NA LJUDSTVO. Guverner države Illinois Frank O. Low d en je izdal povodom kampanje V. Vojnega posojila sledeči proglas : "Vojna je dobljena. S tem so nam bile naložene težke obvezno^ sti, ki se morajo izpolniti. Ko* so se začele kampanje za Posojila Svobode, smo bili pozvani, dali ne le naš denar, marveč »tudi naš® sinove. Naše ljudstvo je oboji zahtevi velikodušno izpolnilo. Sedaj smo pozvani samo, da oddamo del bogastva, katero so nam ohranili naši vojaki. Ali naj se pokažemo manj voljne, slediti pozivu, če se zahteva samo naš denar, nego smo se pokazali, kp je vlada potrebovala iiašega denarja in -naših sinov? "Plačati moramo naše, vsled vojne nastale dolgove. Da to lahko storimo, se morajo prodati bondi. Med čim širše kroge 30 spravijo ti bondi, tem laglji bo prehod iz vojne k miru. "Pozivam torej naše ljudstvo, odgovoriti, na klic domovine z e-nako odprto roko, kakor je ;to stor rilo med vojno. Naše podpisovanje za Posojilo Zmage lahko smatramo za zahvalno daritev ob prihodu miru.' so ameriški Jugoslovani storili koristnega za Ameriko v minuli vojni. Na tem vozu sta stala dva orjaška rudarja v svojih opravah, delavec iz rudotopilnice, in en farmer. Vozovi so se vrstili v abecednem redu po vrsti. Jugoslovani so Sli za Japonci jpred Japonci bi pa morali biti Italijani s svojim Kolumbom. Italijani so šele zadnji trenotek odpovedali svojo vdelež--bo menda zaradi blainaže na konferenci v Parizu in radi Reke. Nad vse pestra je bila tudi skupina zastavonoš okrog 150 po številu. Vsaka, v Chicagu živeča narodnost je bila zakopana s svojo zastavo. Kako ponosno je plapola med drugimi ta dan po Michigan Ave. tudi naša slovenska trobojni-ca, katero je nosil rojak A .Male-šič; ameriško zastavo pa rojak P., Baškovec. V skupmi Columbia's Children so bili otroci inozemcev oblečeni v pestrih narodnih nkšah. Slovensko je predstavljala 6 ,letna hčerka Mrs. 1 vane Pogačar; v skupini Roll Call je bila gdč. Cirila Kušar, v skupini Roll of Honor pa gdč. Alb. Kozjek. Slovenski (Jugoslovanski( odsek kampanje Posojila Svobode in Zmage v Chicagu marljivo deluje. Prihodnjo nedeljo 4. maja se bo zjutraj po prvi in po 10 sv. maši pred cerkvijo sv. Štefana na prostem sprejemalo subskripcije za fo posojilo .Na vsaki strani pred vhodom v cerkev bode stala miza. ena za ženski kampanjski odsek ena pa za moški, kjer boste lahko podpisali Posojilo Zmage. Pozor torej chieaški Slovenci in Slovenke! Gompersa končno potegnili izpoc razbitega avtomobila, je bil po polnoma nezavesten. Zdravniki zatrjujejo, da Gom-persova poškodba ni smrtnonevaf'-na; vendar bo pa moral ostati da lje časa v postelji da okreva. Velika patrijotična parada chi-caških inozemcev. Minulo nedeljo popoldne ob 4. uri so priredili v Chicagu živeči inozemci v dolenjem delu mesta in po Michigan Ave. veliko manifestacijo v prilog kampanje Posojila Svobode in Zmage. Dasiravno je bilo deževno vreme. se je te parade udeležilo na stotine inozemcev razdeljenih po raznih narodnostih. Na čelu parade se je vozil admiral Sims in Mr. ITans Rieg, glavni ravnatelj oddelka publikacije za inozemee. Parado je tvorilo 28 lepo ozalj-šanih armadnih avtomobilov za vsako narodnost eden. Naravno, da smo imeli tudi Jugoslovani svoj voz, ali svojo skupino (št: 16).'Na tem "floatu" se je predstavljalo v živih slikah, kaj Predsednik Wilsonov tretji' ter min. Prohibicijska postava. Philadelphia, Pa., 25. aprila. — Uradnim potom danes se tu mudeči generalni pravdnik Mitchell Palmer je omenil časnikarskim poročevalcem glede zopetne izvolitve predsednika Wilsona sledeče: \ "Če bi predsednik Wilson želel, bi bil pri prihodnjih glavnih volitvah lahko zopet nominiran in tudi za III. termin izvoljen. O tem nimam jaz nobenega dvoma.'' Mr. Palmer, ki ima v rokah moč uveljavljenja prohibicijske postave je mimogrede časnikarjem, namignil, da bodo Združene države letos s prvim julijem suhe. Vzrok temu je ta, ker .še ni demobiliza-cija dovršena in je že okrog 1 milijon ameriških vojakov pod orožjem. Če predsednik Wijson ne prekliče pred 1. julijem te postave in ee ne bo dotlej demobilizacija še končana, bodo razne oblasti prohi-bicijsko postavo s silo uvedle. Gompers odlikovan. . .NVw York, N. Y., 25. Aprila. Danes se je vršil tukaj banket počas-t Samuel Oompersu, predsednika A. F. of L. pri koji priliki se mu je izročilo krasno zlato kolajno Narodnega zavoda za sor cialno umetnost (National Institute of Social Science) v priznanje njegovih velikih zaslug za člove-čanstvo tekom minule vojne. Ko mu je predsednik tega zavoda izročil omenejno kolajno je rekel: "Malo je za človenčanstvo tako1 zaslužnih mož kot ste vi. Usoda sveta je bila odvisna tekom minule vojne od stališča in ravnanja delavcev. Ameriško delavstvo je v tej vojni zavzemalo vedno pravo stališče in temu delavstvu ste stali Vi na čelu. Vi si niste dobili zaupanja samo od amen škega ljudstva, ampak tudi od vsega sveta. 5) Uvedba točke z mednarodne (Jelavske1 konvencije v Bernu 1. 1906. da bi ženske ne smele po nori delati pri industrijah in prepoved rabe belega žvepla po tovarnah za vžigalice. Mednarodni odsek jja sklicanje prihodnje konvencije bo štel 7 članov, katere bodo.imenovale : Združene države, Velika Britanija, Francija, Italija, Japonska, Belgija in Švica, vse ostale države bodo' povabljene da imenujejo svoje zastopnike .Dostavki in predlogi bodo veljavni Če ^odo sprejeti od 2 tretin števila navzočih delegatov, dalje če bodo potrjeni 6d onih, ko-jih zastopniki tvorijo eksekutivni svet lige narodov in tri četrtine števila onih držav, ki tvorijo delegate lige. Zopet doma. New York, N. Y., 27. aprila: , Danes je priplulo iz Bresta v luko sedem večjih prevoznih par-nikov z 13,337 ameriškimi vojaki in sicer: "Orizaba". ."Chicago", "Cape May", "Santa Barbara" "Santa Clara", "Sibonev" in "Pueblo". Prihodnji teden se vr ne domov nadaljnih 94,000 voja kov. OgTomen dobiček pri špekulaciji s koruzo. Omaha, Neb., 25 .aprila. — Tu- kajšni znani žitni velet ržec Geor ge A. Roberts je naredil od 7. februarja t. 1. do danes pri špekulaciji s koruzo $2,000.000 čistega dobička. Od 7 .februarja do danes se je namreč cena pri bušlju koruze podražila za 60c. Včeraj je prodal Roberts na žitni borzi v Chicagu zadnjih svojih 6 milijonov koruze (majske) po .$1.70i/2 pri bušlju; Roberts« nazivajo vsled te uspešne "špekulacije za "koruznega" kralja. x Posledice influence. A" Chicagi skoro vsem Slovencem dobrp poznanega razvažalca in prodajalca pive Kink-a, živečega na 2428v S. 50. St., Cicero, je zadela minuli petek zvečer velika družinska nesreča. Njegova 27-letna pn-|,sopro,fa Bovta Je P^ala okrog fO. ure v lekarno po nekaj zdravil, ker jo je od prestan* influence vedno bolela glava .Vfnivši se iz lekarne ni rojak Kinki (njegovo pravo slovensko ime natn je neznano) več našel doma ne s žene in ne poldrugo leto stare hčerke Doro-teje. ' » Naslednje jutro je n&šel nek železniški uslužbenec pod viaduk-■ Amerikanei in Angleži izvežbali. Jugoslovani odredili mobilizacijo. Trst, 25. aprila. Jugoslovanska-vlada je poklicala pod orožje nadaljne tri naborne letnike v svrho mobilizacije ali obraiftbe ptoti Italijanom. — Tako se poroča semkaj iz Zagreba. • Italijanski socijalisti odobravajo Wilsonova načela. Pariz, Francija, 24. aprila. — Pozno zvečer je dospelo poročilo, da se je na nekem zborovanju v Rimu izrazilo 2000 italijanskih so-eijalistov,. da se popolnoma strinjajo s predsednikovim stališčem Legar na Poljskem. Washington, D .C., 27. aprila. — Poljska komisija Amer. Rdečega Križa je brzojavila glavnemu vodstvu te dobrodelne organizacije, da na Poljskem grozno razsaja e-pidemična bolezen legar. Vsled slabih zdravstvenih odredb in razmer v raznih mestih Poljske, umre vsak teden za to boleznijo do deset tisoč Oseb. Dosedaj je legar že zahteval nad 300.000 svojih žrtev. Kampanja za V Posojilo Svobode in Zmage traja od 21. aprila do 10. maja—Požurite se! T Kdor ne podpiše V. posojila Svobode in Zmage, ni vreden da živi v Ameriki. UBS'-'St'-u- jugs.v^x.-tM^H- Tem potom naznanjam vsem članom (icam) dr. sv. Jožefa »t. 21 v Federal, Pa., da se Vrši skupna 'velikonočna društvena spoved tretjo nedeljo po Veliki noči, to je dne 11. maja. ' Priporoča se, da članice iz, tukajšnje bližine in okolice opravijo spoved že v soboto večer, ker je mnogo oddaljenih članov, da se jim da prilika, da lahko o pravijo svojo velikonočno dolžnost v nedeljo zjutraj. Pred prvo sv. mašo se zberemo f šolski dvorani poleg, eerkve. raj vsi, da se malo skupaj razveselimo. . Vas vse bratsko pozdravljam John Močnik, tajnik. Vabilo in naznanilo. Dragi mi sobratje in sosestre društva sv. Barbare 6t, 74 Springfield. 111. S tem vas uljudno vabim na prvi letošnji piknik, kateregat priredi naše društvo dne 4. maja. Vabljeni so tudi vsi drugi Slovenci in Slovenke iz nase naselbine na to prireditev. Pijenik se ^bo vršil na starem prostoru kot druga le Vsak član naj prinese s sabo dru- ta. Vsem skupaj kličem: Dobro št veni znak (regalijo) kei-nri ta došli dne 4. maja na našem pikni-dan se bo tudi blagoslovila dm- ku! srtvena zastava. Potem . skup N odkorakamo z zastavo V cerke sv. maši. Ob enem s^ tudi naznanja vsem našim članom na potnih listih, dtf : pno 'V K Dalje prosim vse naše članer (ice), da se udeležijo prihodnje seje našega društva dne 11. maja Na tej/seji se'bo razdelilo spove- ..............v.c dne Iktke da ga bo lahko vsakdo mi naj pošljejo spovedne listke ioddal spovedniku ko bomo imeli najkasneje do 1. junija,' da mi hoj** sv< niisijona 19. milja spo-mogoče pravilno poročati do one-!ved« 20- maJa Pa/sv- obhajilo, ga časa na pristojno mesto. Opozarjam ^ vsakega člana S sobratskim pozdravom ! (ico) d* opravi svojo versko dol-Prank Primožič, žnost. ^ * tajnik. S sobratskim pozdravom Še več glasov bi bil lahko dobil nač kandidat, če bi bili stali Slovenci na dan volitve vsi složni. Stopili smo 15. aprila" na plan v lepem številu, a žal, bilo* je tudi nekaj takih slovenskih volileev, ki so glasovali za kandidata meščanske stranke, ali za tujerqd-, ca. Kafco mišljenje imajo naši slovenski 'svobodomisleci o znanem ge&lu "Svoji k "svojim!" je pokazala nfeka svobodomiselka z dopisom z dne 11. t. m. vOlas Svo-' bode ko je pisala o našem slovenskem kandidatu takole; "Ce misliš, da boš za kralja v našem mestu, se jako motiš." Sedaj pa ima ku|lja, slovenskega župana. Dragi mi rojaki in rojakinje! Delujmo .skupno, ne pa po načelu naših "svobodarjev,'* kajti le na ta način nam bo vedno zmaga zagotovljena kot sedaj. Saj nas je v Rockdafu Slovencev največ, čemu bi naj nam torej dru-gorodci gospodarili t ' ' . Županu g. A: Oberstarju pa kličem, da naj še vnaprej marljivo deluje za napredek naše slovenske naselbine, kar nam bo vsem v čast in ponos. Živeli Slovenci širom Amerike! S pozdravom Josip finadic. Martin Banich, tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. sv. Vida št. 35. K. S. K. J. Cleveland. O. se naznanja članom in članicam gO-ri imenovanega društva sklep 'seje z dne 6. aprila t. 1. da se vrši prihodnja seja za* mesec maj dne VABILO • na PLESNO VESELICO, > katero priredi Slovensko Podporno društvo-"Sv. Ane" 4. maja ob 8 uri dop. v Knavso-j *tev 105 K g K j v Xew Yorku v dvorani. ^Vs, člani so prosem. x y V dvoraili Mahhla RlK,ha da se polnostevilno te seje udele- Un Graham Aveh cor Stftgg zijo ter vplačajo asesment ™ ffct. Brooklyn, X. T. v soboto, dne društvo in K. S. K. J. Asesment se bo pobiralo do 12. ure dop. Xiti pa ni treba misliti nobenemu članu, ali članici, da bi ^aniogel na dan seje plačati asesment popoldne, ker isti popoldan bode priredila neko igro Zveza Jugosl. Žen in Deklet, torej so prošeni (Hani in članice, da gori navedeno naznanilo vpoštevajo. To naznanilo velja samo za mesec maj in meseca junija bo seja zopet popoldne kot po navadi . Sobratski po«drav Josef Russ, tgjnik. 10 maja 1919. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Tem potom uljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz me.o gad be bi se vršile po starem evropskem smislu. Da nas vendar saj nekoliko poznajo .Amerikanei, gre pa hvala tudi nekaterim rodoljubom ameriškim rojakom. Toda čisto po *>lnoma pa nas še tudi Ameri-kanci ne poznajo*. Če človek pogleda za trenutek v ameriško časopisje in to v vodilne Ikte ameriške politike, najde v večini" bolj nagnjene italijanskim zahtevam kot nani. Povzročujejo, to*li de narna sredstva, kdo ve?' Toda nekaj je gotovo. V današnji številki 'Xqw York Herald" v uredniškem članku« pravi, da italijanske zahteve po Reki temeljijo na trdnejši podlagi kot zahteve Jugoslovanov. Nadalje trdi da je Reka italijansko mesto po naravi. imenu in narodnosti in da je bilo okupirano po Avstriji. Da je to podla nesramna laž zna vsa- 30. aprila 1919. »k sploh žgleda, kot bi ga pisal naduti Italjan ali kaka za to plačana!oseba, fcicer pa, zastonj ni potrošila Italija toliko milijonov!! % / ; Vidite slovenski rojaki v A-meriki danes kako neumestno je bilo blebetanje • in ožigogasanje ''Slovenske Lige" leta 1915, in kako škodljivo za naše narodno gibanje. Če bi bili ameriški Slovenci ojačili to organizacijo takoj v začetku, bi bili lahko veliko naredili. Toda rajši kot bi složno podpfrali 'to narodno gibanje "Slov. Lige", so isto napadali sramovali in polagoma razbili. Ti naši sedanji medsebojni, politični boji co *ili največja pomoč na-lin: sorritžnikoni-tujcem. Sad Ya-nespametnega napadanja' ns vsako tedajno narodno naše reševalno delo je danes to, da imajo Italijani v svojem žrelu naše' največjo, jugoslovansko .mesto Trst,, našo zalo Gorico in bujno vinsko Tstfo, z več kot 700,000 prebivalcev pristnih Jugoslovaf-nov., Vsako delo ima svoj sadj'in tako ga ima tudi Vaše. Začetkom leta 1918 so se nekateri naši narodni voditelji zopet pojavili na našem narodnem po-Iju. . ✓ Dasiravno že d^osti zamujenega, pa kljub temu je to rodilo veliko sadu. Xjih zasluga je danes1! v^Jika. Dosegli ^so toliko, da da-nas na mirovni konferenci računajo tudi z nami — Jugoslovani. Naš resnični angel varuh je Mr. Wilson kot sem ga omenil. On je isti ki je odkritosrčno pov-daril, da ne pripozna nobenih tajnih pogodb in da če hoče svet imeti trajen mir, mora računati na želje vseh narodov, malih in velikih in skleniti tak mir ki bo zadovoljiv za vse enako. Čir ir bomo upoštevali tega, je ravnotežje trajnegu v nevarnosti, ter vojna jc neizogibna, kajti zatirani bojo skušali dati dušfo svoji želji po svobodi prej ali slej. Zato bodimo previdni kakšen mir bomo naredili da ne bomo ž njim položili seme novivojni. Tehtnica na mirovni konferenci se bo v kratkem nagnila. Kot kaže vse. ]>opolnoma poštena me^ ra za nas iki bo. Čegava je krivda? Laška sebičnost, ker hoče storiti iz naših slovenskih.' goric drugo " Alzace-Loraine! Laškn sebičnost, polaga novo seme bo/ doči vojni še predno je zaključe na in končana zadnja najstraš nejša borba med demokracijo in tiranijo. Lahi so za Jugoslovane drogi Rusi! "Krpan. pevske vaje in za rabo glasovirja. Hvala rojaku Jos. Jarc in Alojz Andolšeku, ker sta se potrudil.-i. da so liani dali oder v dvoran: popraviti za prirejanje iger. Hvala vsem drugim, ki so nam dosedaj že kaj pomagali. Prva jako žanimiva naša igra ho dne 25. maja in sicer: 44V Ljubljano jo dajmo!"Ta prireditev bo spojena s petjem v mešanem zboru, kvartetom, dtietom in sain ospevom.' Več o tem poročamo prihodnjič. » * m , Frank Matte, 644 E: 49 Ave. član SI. PevsU. kluba "Slovenec" in član dr. št. 113 K. S. K. J. Denver, Colo. i 1 Cenjeni sobrat urednik:— Naznanjam vam. da smo tukaj snji slovenski mladeniči, dekleta kakor tuai možje pred kratkim u-stanovili "PcVski in dramatični klub 4/Slovene<-'. Mord* bo kak kritik rekel "Kaj jc potreba takega kluba!" — Jaz pa trdim in naglašam. da je bilo to tukaj v Denverju potrebna stvar, kakor« tudi povsod drugod. kjer se naši rojaki zanimajo za napredek našega naroda. Mi bomo torfj skušali s tem klubom delati v prid vseh tuk. Slovencev in v izgled celemu narodu, da nas bodo v pošte val i kot naprednjake, Predvsem bomo gojili lepo slovensko petje, jezik, ugledno družabno življenje in medsebojno slogo . Seveda začetek bo težak, in hud, ker smo se s prafcnimi rokami lotiti tega dela. Upam pa to s trdno voljo doseči. Vsak slovenski oče, ali mati je vesel, če se njen sin kaj lepega priuči in to v našem rodnem jeziku. Ali ni ravno' slovensko petje najlepša stvar na svetu.- Vaje za- mešan zbor imamo se; daj 2 krat na teden, čeravno še nimaiqp slovenskega pevovodje; uči nas neka Američanka še precej p&voljno; Skušali bomo pa do biti za la posel Slovenca. -„ Privadili smo 'se že tri znanje narodne pesmi: 'V mraku,' "Slo venska dežela" in "Opomin k perju". Če bomo stvar tako .složno nadaljevali, kakor smft jo začeli in če nam bodo šli v tem tudi naši rojaki na roke, nflm je napredek zagotovljen. Priučili smo se tydi že več lepih cerkvenih pe-smr katere smo peli minule velikonočne praznike. Čeravno še nimamo lastne cerkve, imamo vseeno dve sv. maši vsako drugo nedeljo v neki drugi najeti cerkvi. Cerkev (slovensko) in farno šolo >omo pričeli v kratkem graditi . »Sedaj se pa lepo zahvaljujem Važna seja podr. S. N. Z. št. 7. Chicago, 111. # Xa redni mesečni seji podružnice " Wodr^w Wilson" št. 7. S. N. Z. v Čhicagu, vršeči se dne 2tf. t. m, je bila enoglasno sprejeta resolucija, da naj se odpošlje predsedniku Wilsonu na pristoj-no*mesto protestno izjavo* napram italijanskim aneksijskim aspira-cijam, ker si hočejo Italijani na neopravičen način prilastiti naše lepe primorske pokrajine. , Zaeno je bilo tudi sklenjeno, da naj se izreče predsedniku Wilsonu iskreno zahvalo in priznanje, ker se tako neustrašeno poteguje na mirovni konferenci za Jugoslovane. Ostale podružnice S. N. Z. in vsa krajevna društva K. K. J. pošljite po mož. državnemu tajniku v Washington, D. V. slične brzojavke. Pokažite s tem hvaležnost do našega velikega predsednika Wilsona in dajajte 11111 pogum, da bo za početo delo za Jugoslovane lahko izvršil. Na tej .seji je -bilo tudi sklenjeno, da se prekrsti označena podružnico v Podr. S. N. Z. št. 7 in nje, petje in enodajanska igra" "Kdo je blazen". Po sporedu *ledi zabava, ples in srečolov. Vstopnina 75c in 50c. Prijatelji petja in tamburaSke glasbe dobro došli! V pomoč bkd20m V STARI domovini IV. iika* darov povodom kampanje sa Jugoslav. Belief v Chicagn, 111. Nabiralne pole itev. 41—49, Mrs. Ivana Pogačar in Mrs. H. Košar: American State Bank Kaspar State Bank .. Xovak & Son ...:... J. Schimek . ^ ....... Atlas Clothing Čo. .. J Palace Inn . ^........... Ladislav Krajačič . ..... Primož Bidek........... 0 % Mrs. Hrdlicka.......... Mrs. Herman........... X. Gregu rich........... J. Včelik.....•........... N. Kovačič....... Fr. Blažek............. A. „Vlašič.............. Frank Hajdenreich..... Oberman, 1134 W. 18. 'fct. A. Dittert.............. Dr. L. C. Kvitek......... Frank Ribič, 10 lb kave.. F. Xerad. blago, vredno $2 Taliner \ . ................ Brouder . . .............. A. Xovotny, restavracija, Oatmeal in mleko vredno $1.00 . . ............ Jos. Kotrba............ Vrba's Art Store........ J. Studeny . . .......... Mrs. Ana Kosatka ...... J. O..Horaček (blago) ... James J.'Lyons......... W. A. Ludvvigs Ca....... F. A. Stock'(milo)....... A. M. K a psa............ Weisskopf & Co......... V. Kobzina F^irnit. Store. Mrs. Rose Beeli ......... Pi I sen Electric Supply Co. Jos. Fort jr. (1 par nočnih z črevljev)............ Vinaent Hoeltzel"......... kekama Vavra (razne pi-4 salne potrebščine) . ... John^V. Kavan & Co..... Jai) Slovek '(1 kos usnja) Frank Xemecek........ J. Cinkel (več kang. mleka) C.# W. Vyhnanck (hilago) John Bican........... Adolf Zamsky........ Continental Store...... 10.00 . 5.00 . 3.00 1.00 3.00 1,00 2.00 .50 . - 25 .25 politični klub 4' Wood row Wilson", Chicago. 111. Zanaprej se h. Roserebaum "bovta podružnica pečala tudi z a-meriško i»olitikO; predvsem bo skušalji pomagati Slovencem iz Chicaga do državljanstva ter bo* otvorila v ta namen svojo večerno šolo. Več o tem prihodnjič! Člani in članice gor i o« na če ne podr. se bodo korporativno udeležili prih. soboto, dne 3. maja slovesne otvoritve klubovih prostorov kluba slovenskih mladeni-čev fare Sv. Štefana na W. 22: Sv med So. Wood in So. Lincoln St. j Mary Vinsky Pri tej-priliki bo nastopilo več j Mrs. Mierer dobrih govornikov (angleških jn slovenskih). Vstopnina prosta. Slovenci in Slovenke dobrodošli! Pilsen Fur Co.......... Josef Ji ran . ........... John Krakora.......... M. Pajdal............ Josip Šiška......»...... Joseph Placek......... Chas. Zdenek ...... Louis Semen ic........ M. Almer.............. Western Casket Co....... 1.00 .50 .25 1.00 1.00 1.00 .50 .50 .50 2.00 .25 .25 1.00 1.00 .50 1.00 1.00 1.00 1.00 3.50 1.00 1.00 1.00 v50 1.00 .50 1.00 1.00 .50 2.00 1.00 2.00 .50 .25 .50 2.00 .50 '.50 1.00 Josip Moravec Jan Mikulasich VABILO NA SEJO. x S tem uljudno vabim vse članice Zveze Jugosl. Žena in Deklet v Chicagu 11a priliodnjo sejo. ki se vrši v navadnih prostorih v četrtek, dne 1. maja zvečer.' Na tej seji sledi poročilo o naši kam panji za Jugosl. Relief o dohod kih in izdatkih ter kaj vse smo poslale v 11 zabojih za vojne si rote 11a Slovenskem„ Vabljene so osobito članice, ki ^o spadale lanska leto.k nasi Zve zi da obnovijo svojo članarino tu di za tekoče leto. Z narodnim pozdravom Marija Merlak, tajnica. 1.00 .50 1.00 .50 .50 .50 .50 .50 "Sem članom slovenskih društev, ko jugoslovansko dete. Ves cla-iki nam dajejo zastonj dvorano za VABILO NA SEJO. Vsi člani društva Presv? Srca Jezusovega št. 1533 Katol. Bršt-narjev, Waukegan, 111., so' prošeni, da se udeležijo prihodnje seje, ki se vrši dne 4. maja ob 2 uri pop. v Math Slana dvorani. Kei je več važnih stvari na dnevnem red,u, Zatorej prosi m, člane gori omenjenega društva, da bi to vpo-števali. . • S sobr. pozdravom Math Snhadolnik, zapis. ^Concert "Lire". Prihodnjo nedeljo dne 4. t. m. popoldne ob 2. uri priredi Slov. pevski in tamburaški zbor 'Lira" v Chicagu svoj redni letni koncert v '4 Bohemian American'' dvorani na 18 cesti THizu Laflin ceste. Xa vsporedu bo tambura- M. Bavisich.........;.. Neimenovan. 1843 .S. May X. X., 1913 So. Alport St. Geo. Kucha rich......... Jos. Wilimovsky, blago vredno $5.00 . .i........ Ed. Rakusek, bLago vredno $3.00................ M. Zemaii, blago vred. $1 M. Kobal, 3 .šk. mleka.... Bambule, 7 šk. mleka____ V. Rain. 1 parviiov. črer. fiollandis Bros., blago vredno $1.80 ......____ __ Jakas&Godvell (sp. perilo) Mar jen Co.............. ].oo Croatian Hat Co........ ~ 1.00 James J. Xovotny....... 1.00 Josip Bevst . ... ......... 1.00 Rose Keraus ............ 1.00 Frank Cuchna........... 3.00 J. Wuly . .../...........25 VondVas ...............50 Anton Janke........ ... .50 Pulaski Kali........... 2.00 X., Gorecki............. 1.00 A. Kapper (13 parov črevljev vrednih $30.00.. . . — J. Franek '. ............ 2.00 Joe Titlowski............50 Math. Fabijan .......... 1.00 Ana Stepan . ........... L00 John Pehalka Co. (otroške obleke vredne $10) .... Ko\net (blago) ....... —.— Josefa Alechta (blago) .. — Frank J. Petru ......... 3.00 Jas. Pelak (blago) ...... —.— Geo Mamek. 1724 So. Racine Ave. (razne robe, obleke za moške, vredne $50.^-) . . . —, A. Stočes, 12 lb in 23 kosov nfila ............ —.— • J. Citta, 1 zavitek gumbov —.— Maks Otavieki .......* .25 (&AŠILG if. S. K. SEP*X6m. = J. Trpolewka.......................25 Pavel Jenik . . .,................- .5Q A. Zalewix..........;. ' .25 Fr. J. Kriwanek ...... .50 « JLovro lvsac...... *..........1.30 Joe Appell........*.....1.00 Albert Lune Cot (raznega ^ blaga v vrednosti $20).—.— J. J. Dvorak Co. (blaga v ^.rednosti $14) . ______—-.-r Tfue$Jk, 1 par črevljev vrline *3.00 ....................— K mil Capueli, 1 par čevljev —.— Amlela Zaman, blago \ae- ' dno #T.OO . '...........'. —.— '-^nkeiraokovic './.............3.00 'Lotus Rosenberg (blaga za $3.00 v . . ........... . Ed. Ilovorka . ....................l.UU L. D. Steni, (blaga za $5) — F. Ilomek & Son'(blaga za 4.50) . ; /...........— 31. • A n ta z • ......- . 25 Albert Lune Co. (raznega blaga v vrednosti $15) —.— So h u rt n er Clothing Co. (1 de. srajc vrednih $10)/. — V. K obzirni (1 odeja vredna $4.00) .'......•..........— Eduard Tancl, pogrebnik . 5.00 C. J. H ruby Co. ........ 2.00 Joseph Citta (btago vredno • $5-. 00) . ______/ .; .________— ~ W. Szymansky . .*....... 5.00 Štefan Svat2k..........: 1.00 Anton Wencel.........." .50 Central Wine & Liq. Co. 2.00 J oh an. Bis :.............% .50 A. Williams..........................2.00 Frank J. Wolf....................2,00 E. Kratochvil ........... 1.00 Holan kros...................L00 Ititdolf Senc . .............1.00 .Joe 11 let..........1.00 Mrs. Haviny . ..............50 Stella Levy..........................2.00, , Frank Klaus\ ...:.'______1.00 j Kma ('heme, So. Chicago 1.00 Mrs. Ana Jane, W. Pullman 3.00 L. Klein (10 dc. sukanca in • več zavitkov igel za šivanje) . ......... * — A. Pearson (144 kosov mila za umivanje) ..................— Skupaj v gotovini $124.50 Nabiralna pola št. 50. Mrs. J. F. Frese. darovala 2 otroške jopice. ' j. v Henry Kohn, 1 obleko za deklico. K. Jet i na. 1 vrhne, delavne hlače s ♦ »;n »/. Al-. (Overalls}. Adolph Lurie Co., 1954 W. 21st St., več otroških oblek. J. Le vine, 1 obleko za delllieo, 2 para čevljev in 1« zimsko suk-lijieo za otroke.) Skupna kolekta: I. izkaz, priob. v št. 12 $ 576.75 II. izkaz, priob. v št. 15 T 218.00 III. izkaz, priob. v št. 1« 302.65 IV. izkaz. današnji . . . 124.5(3 Skupaj..............$1221.90 K temu prišteto: Cisti prebitek pri igri " Devica Orleanska" z .dne 5. jau. 1919......$ 550.00 Skupni doli. v gotovini $1771.90 Račun o izdatkih in natančno poročilo, kaj vse se je poslalo v 11 zabojih 2a vojne sirote na^lo-Lf^je Bogu vsak dan pri sveti ma m »' -a ■ - • ' biti taki tega ne raznmem. Kako morejo , sta r iši ka„ takega dovoli-ti? Meni sd zdi. da ne morejo biti pri zdravi pameti. Rada bi videla,' kako bi me zapi;.;tih\ moja hči in Sla v samostan fv "Li ti iuraod oblastjo Madjarov skromno, tiho življenje in leta 1526. z Ogrsko vred prišel pod Jiabsburško oblast, to so — ogrski Slovenci v tako zva-neni Pomurju ali Prekmarju. ..Štajerski Slovenci imenujejo svoje rojake onkraj Mure na Ogrr skem Prekmurcv, oni sami'pa se nazivajo Sloveni. Pet velikih vasi jih je se na §tajei-skem jprcbival-ci so vžupljeni v Radgono, kjer imajo v nefki kapeli vsako nedeljo in vsak praznik božjo službo. Te vasi so: Gorica, Dedomi, Can-kovci, Žetimi pa Potrna. Na cesti proti dv. Benediktu blizu štajerske meje se razprostira nad sto let stara župa Canko-va, v kateri prebiva 1149 katoličanov iu 1047 protestantov. Do 1. 1850. so se v tamošnji učjlnici o-troci madžaiili, potem so se začeli nekoliko poučevati po slovenski. nasvet oval nižjo gimnazijo; bi se za ogrske Slovence odgojila domača inteliegnea. Raič je'nalašč potoval med Prekinurci, ter je njih jezik najbolje poznal. Do konca svojega življenja se je za nje brigal in škil med nje sloven* ske knjige, pa i gornje črtice so odnj^ga. (i4i; Ogi^ki Sloyin-i sg napredni go-spodarji, dobri drlavd jn pole^ Mure nahajajo se plodne zemlje., fia j«' tnali kos /emlje, kor bi dm^ače lahko Slovenijo Prekmurje bild io. kar je Srem ia llrvatsko. Zgodovina. -Se dandanes se S lov ene i na Ogrskem; katerih jo okoli 80 do 100.-000 duš, precej ~ ločijo od svojih rojakov po bivših avstrijskih deželah^ Govore svoje narečje, v katerem so pisane Judi njihove knjige. Ker so tisoč Jet gospodarsko in politično odvisni od Madžarov, so tek odi stoletij marsikaj od njih sprejeli, in mnogo" slovenskih vasi«je že potonilo v madžarski povodnji. Tudi tu mnogokje le imena gora, rek iu vasi pričajo o nekdanjih slovenskih prebivalcih. Vendar jt» zgodovina ogrskih Slovencev zelo zanimiva, ker nas uči, da so Madžari zldfeti od njih spre-* jeli ki-ščansko kulturo iu pod njihovim vplivom so privadili mirnemu, poljedelskemu življenja. (lasi je ogrski pvavop.s delal .uno-jllaj vejSe ^ s0 Madžari }!<> težav, /upa sv. Jurija^e ob im<.110va,j slov««',-, ki s« prebiva-slajerski mej, prot. v/hod,, od n po zapa(1llih „• ,sUih žu|)a„ija,;, odot pa Gornjo Lendavo «>ber- • ■ Van.lale" in Vende" menda k Lembach, ma*lz. Felso-Lendva). Izmecf sem spadaj oči li vasi omenimo Kuzdobljane, Mat jase vce, Mo-tovilce, Otovce, Tečmarovce, Ra-dovce, Votlarce in Vidome. napačnega mnenja, da so ogrski Slovenci ostanek onega * germanskega plemena, ki je v petem stov letju v severni Afriki ustanovilo veliko kraljestvo. Res pa je. da že kro-zazna- . . v. , , , mujejo prebivalce stare Panoni- m kleti so večinoma lesene, ljud- je: (>bre iu slova,le je premožni in prijazni. m y ^ času so stopili ogrski /upa sv. Netlelja »nia okol. 8- ^ * Rev. J. Plaznik. ""Ali ni To strašansko o Mrs. Logan?" je rekla Mrs. Rogau. si popravita klobuk in pogjadila svoje temne lase. * Iva j pa?", je pošepetala Mrs. Skiner, stegnila svoj vrat in y njenih očeh se je pokazalo nekaj jeklenega. • • . "Ves. svojo hčer Lucijo je zgubila.." "Zgubila! Beži? Prav res, še vedela nisem, da bi bila Lucija "bolana. ' ' * ^ "O, saj ni mrtva, o ne, ni umrla lic." "Kaj pa?" je popraševala Mr:. Skiner. "Menda ni zbežala s kakim fantom?"' ' . « "Še hujše, kakor to." odvrne Mrs. Rogan. 4 Šla jc v samostan.' "V samostan, "je vzkliknila Mrs. Skiner in zmajevala z glavo na vse strani. "Ubogi* otro'c! Kako inrire storiti kaj take,fa m pustiti svojo mater? To' je bran- ilo "Ravno ta ko sem jafz J9klB Mrs. Na ker "danes, k«Ksem ji pf>: povedovala, kako morejo otroci Mr. Logana in mene, da im^va hčerko, katera vsak dan govori z Bogom za naju.''- "To je vse lepo," pravi Mrs. Rogan; "pa dolgočasno je.'' "Prav ihč," odgovori Mrs.1 Logan. Lucija pravi, da še nikdar ni toliko v svojem življenju ni bila tako. vesela. Toda. mislim, da je preSebično. da toliko govorim o svoji lastni . hčerki. Kako ste Edna in Henrieta, Mre. Skiner?" "O, Kdui se dobro godi", pra-v\ Mrs. Ekiner. "Tam v .San Francisco iivi. Dva otroka i/na. Ko bom imela več časa, jo »bom o-bi«raša Mrs. Logan.' j poh v- i i v ... , .. , . di Sloveni, bivajoči ob povodju Ne daleč odtiKlje (.oranji Sm>k. Mui.e Rab utmsli dolgoletIie. ki mu Nemci pravijo: Oln-rzei- janua svojih azijatsUih tlači- »nn.g Tu jc 1 18o4. obhajal pet-\ Solnograški metropoHt Ar- deset 1 et nico • d n h o v ne ga 'pastiro-;no in uj- premožni skof Teo. ? ;,pi8 ^ • j pn.a ozuanJ;VTa sv. vero, ^ Od te vasi se pride v »efa-Lveffovala t.crkve iu na,stavljala novce (nemški Schtcfelsddrf, tluhowike. Ker .so bili Obri sko-madz. lstvanfalva), ki.je skrajna župa slovenska St. Got t hard u. • Proti vzhodu na madžarski zik meji župa Dolinei. Za'časa .Jo žefa II. s(> se protestantom pusta-vile molilnice v Križevcih. v Pu-cincili, na Hodoši. kjer pa jc že« mnogo Madžarov. Cesar Franc je ustanovil zupo Peenarovce, kjer živi 680 katoli-i čanov in 1906 protestantom; v vasi Bodomi imajo I ut era ni svojo li-čiinleo; v tej župi se nahaja tudi rojstna vas pisatelja Mihaela Se- raj popolnoma iztrebi jeni in jc proti nemšk^mufm(lovitnilu pallonskiin „ižavam primanjkovalo prebivalstva, so v prvi polovici 9. stoletja Sloveni 1 po teh krajih pričeli zelo množiti in po malem nasilili ves svet od Mui^ pa do Donave na vzhodu. Tu se j^ pod nemško vrhovno oblastjo Okoli 'leta 840. osnovala slovenska država, kateri je izprva uave-loval Pribina in poznejč Kocel. venci nohajamo vse imenovane želo, ki )ou je pripadla v vojni|?,oje Prebivalstva Razen plemi- plen. Kot posadko je tu nastanil[l'£PJev T.^ ka,terUl.Je VCai pleme Eltklali Lebed. /' 1Z- verja, ki je v HaJli leta 1747 dal "Red zvelicsanztva". Martijanska župa ima 844 katoličanov in 2400 protestantov, ki imajo g*! 1. 1860. sem lepo učilnico. Vasice so: Mladctinci, Suhi ■p itd. lepi stezi p rot Središče te države je bil Pvibinov grad ali Blatograd (sedaj Salavar) ob Blatnem jezeru, čigar le ga na nizkem holmu sredi močvirja živo spominja na druge »lične staroslovenske utrdbe po Karaio tanrji. Pod Pribinovo vlado jc panonska Slovenija hitro napredovala v krščanski omiki. V Blatnem gradjn je vojvoda pftleg cerkve sv. Ivana Krstnika in Matere božje .Bogojimij postavji ^ VeličanStno cerkve v Stoji grad Moravci. Bogo jima jej mu^eniku Andriji\, za katero Aa meji piedžarskega ozemlja in;mu ]0 luu}škof Linpram iz Solno- ima 1750 katoličai;ov, 5 protestantov in nekaj Židov. , Xa južno stran je Turnisče„ ki ima z vasmi Brezovica, (lomilica, Podlipovo, Ncdcljico in Poljano vred 4430 katoličanov. Ljutomeru nasproti, blizu Mui/e je župa Črenfiovee, ustanovljena za Franca 1. Tu je živel župnik Jakob Szabar, po katerem je Božidar Raič leta 18(i£ .našel v ogrski slovenščini spisane pridiga, "Križev pot" in kar obred zapoveduje^ opravljati v narodnem jeziku. ČreniSovec šteje 3348 katoličanov, Beltinci 4980 ljudi. x Proti Soboti ob veliki ces,ti je bogata graščina R^kišan. Sobota (Muraszomliat) je lep trg in rnia sinagogo :ty živi 2900 katoličanov^ 600 pix)testantov in 180 Židov, Štajei-ski Kapeli nasproti, kraj Mure je župa Tišina s 1900 katoličani in 415 protestanti. Župa sv. Benedikta, kjer je pa-stiroval Mikloš Kuzinič,- ima 470 katolikov in 2970 protestantov; župna eerkev je na krasnem holm-cu, oilkodcr je l^p razgled na šta^ je rs k o stran. Leta 186^i. je bilo na Prekmurskem 18 župnih in 9 podružnih u-čilnic pa 4 protestant o vskel Vseh Slovencev je na Ogi-skem i>o žad- „ii -A -ro , 3______ grada poslal'potrebne zidarske; slikarske, kovaške in tesarske mojstre. Izven glavnega mesta so nastale cerkve tudi v Pečuhu (l^iinf-kirehen), Kiseku (Uiiiis), Dud-lebih (bjizu Radgone). Ptuju, Pesnici, Lendovi iu mnogih drugih krajih,'ki jih stari zapiski natančno navajajo, katerim se pa lega ne da lod-očiti, ker so morebiti tekom časa brez sledu izginili ali pa dobili popolnoma, novo ime. Štirinajst cerkva imenuje neki neznani zgodopisee iste dobe na zahodnem Ogrskem. ki so bile za P«i-irnove vla<\e sezidane in })osveče-ne Za višje xluhovnike je nastavil soluograski nadškof v. Pribinovi državi 'nekega Dominika, potem Svarnagla in ^Altfrida. , .Nova doba jc napočila ogrskim Ker so bili Madjari pastirsko in ribiško ljudstvo, so se naselili iz-prVa v veliki množini le v rodovitnih nižavah ob Donavi in Tisi in se oil tu počasi razširjali proti gorskim krajem. Slovenci so postali od njih odvisni, morali so jim obdelovati zemljo in jim dajati velik del svojih pridelkov. Toda njih število se je zelo skrčilo, deloma vsled 4crvavil^ bojev z novimi gospodarji, deloma vsled kup čije s sužnji, ki so jo Madjari pri čeli v veliki meri gojiti ob jadranski ubali. Že v svoji prešnji domovini ob (rueni morju so imeli Madjari navado, napadati slovenske naselbini' in jetnike zamenjavati grškim Trgovcem za žamet, pisane preproge'.in drugo blago. Knako so delali sedaj tudi s slovenskimi jej-niki,' ki so jih ugrabili na Ogrskem. Št a j reškem iii po Slovenski krajini. Spravili so jih v istrsk i pristanišča, pred vsem v Pulj* kjer so jih Urki, Benečani in ži-dje sprejeli na svoje ladje in prodajali za drag denar inohamedau-skini vladarjem v Azijo, Afriko in na Špansko. Emil Alhakem, kalif v Kordovi na Španskem, je imel v svoji telesni straži 2000 Slovanov Pod kalifom Abderali-maiiom 111. (912—916) se je to število pomnožilo na 4000. Imeli so posebno zaupne p(Jsle. ker jim je kalif poveril službo v svoji palači in jih kot pešce uvrstil v svojo vojsko. tfnako so si tudi sultani v Magrebu s slovanskimi sili mnogo bivalo skupaj v eni vasi, se imenujejo svobodni meščani iu posestniki, hlap«*i in robovi. Zanimivo je. da madjarski kralj Štefan ni zatiral drugih narodnosti na Ogrskem in Je tujce celo pospeševal. Imel je navado reči. da je drŽava, ki prizna le en jezik in eno narodnost, slabotna in mora razpasti. Napačno bi bilo misliti, da :.c je na Ogrskem veliki prevrat, ki jc napravil iz Madjarov miroljubne poljdelce. za krščanstvo in omiko dovzetne ljudi, hipoma iz-' vršil. Še v 12. stoletju poroča fri-ziivski kronist Oto. da Madjari najraje bivajo poleti v šotorih, s Katerimi se selijo iz kraja, v kraj, jeseni pa poiščejo' svoje borne koče. da v njih prezimij >. Zanimivo je zasledovati., kako so Mi-djari prvo omiko dobili s posredovanjem Slovanov in posebej š<* Slovencev. Najboljša priča za to je madjarski jezik, ki ima še dandanes j>rav mnogo slovenskih besed za vse one stvari, ki so bi!«* prej bojevitemu nomadskemu narodu neznane in ki jih je šeie tedaj spoznaj in se naučil jih zaznamovati, ko je prišel s Slova.ii dotikol'. • (Dalje prihodnjič.) Zdravo gospodarstvo. Zdra\;o in pravo gospodarstvo (ekonomija) je eno izmed najvažnejših vprašanj za nas; nepremišljeno gospodarstvo pa vodi do neprostovoljne potrate. Tako smatramo tudi onega bolnika potratnim, kdor bi skušal hraniti sužnji pomnoževaii svojo telesno s tem. da noče jemati potrebnih stražo. Največ teh žrtev je bilo z zdravil. Tak človek bi kmalu ob- Ogrskega in iz Slovenske krajine. Šele kralj Koloman je prepovedal na Ogrskem rojene sužnje prodajati v inozemstvo. Obkojieu 10. stoletja se je izvršil na Ogrskem oni veliki prevrat. ki je roi>aželjni iu bojeviti pastirski narpd Madjarov počasi i/premeni! v mirne poljedelce-s stalnimi naselbinami. Ta prevrat je v zvezi s-pokrist-janjenjemMaojarov. Prvi ogrski uji štetviie 70.758, a slobodno.se Tniitvi-iz.Rima, kjer je bil od pa-vzame 80—100.000. ker je mad- peža- posvečen v nadškofa za l¥j-žarska statistika nepravilna. nonsko in moravsko zemljo. Sq - .BoŽitlar Raič je * ozirom na — višii dfihovnik Kich Prokmurce leta 1868. za Ljutomer Slovencem s prihodom slovanskih: knez ,ki je l>il naklonj«i kifiean-r (SrUa in Metoda. Sveta ski veri. je bil (Jej*;.. Njegot sin Štefan (1000—1037) jc na kr-ščauski podlagi preosnoval državo po evropskem zgledu in sti dra-/ gocenega časa po nepotrebnem. Gotovo kadar izbirate zdravila, ne smete istih potem ralnti samo za poskušnjo na vašem zdravju. Kupiti bi moral le tako zdravilo, ki je znano in na »•••••••••,•••••,•••••••««•90.96 1.50 2.00 • e e • e • • • e • • e • t a • < OFFICIAL ORGAN i , of the GEAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Ownsd by th» Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of ths United States of America. 1M1 Wsst 22nd Placo, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. For Member*, per year. Subscription price: <, i For Foreign Countries. Slava predsedniku Wilsonti! Kdo bi si bil mislil pred par leti, da bodo Jugoslovani igrali tako važno ulogo v minuli svetovni vojni! e pozna zgodovina narodoV bo pričala, da se je baš v Jugoslaviji pričela največja* izmed svetovnih vojnih viher; tako bodo pa tudi pisali, da je delalo baš jugoslovansko vprašanje leta 1919 na mirovni konferenci v Parizu največ tlela in preglavice. n Ko je počil prvi strel kot začetnik minule vojne na jugoslovanskih tleh, tedaj je bilo o nas se malo čuti, izvzemši Srbov se je o Slovencih in Hrvatih tekom vojne le#bolj malo culo. Dandanes ali sedaj, ko so so ti narodi združili skupaj in ko zahtevajo pred svetovnim mirovnim ' tribunalom v Parizu svoje pravice, smo pa postali v svetovni javnosti Jugoslovani ie tako popularni, kot menda ne noben drugi narod. Kdo nas je prav za prav naredil tako popularne ali znane? — Združene države ameriške s svojim nadvse pravičnim in uglednim predsednikom Wilsonom na čelu. Predsednik Wilson, uvidevši težnje Jugoslovanov, se je takoj za nas zavzel,ker je uvidel,da s« naše narodne aspiracije povsem irteme 1 jene in pravične. Svojo naklonjenost je naš nad vse ljubljeni pred sedni že večkrat očitno razodel in pokazal. Predsed. Wilson, kot nepristranski in pravičen zagovornik malih teptanih narodo dobro ve, da so bavš Jugoslovani največ pripomogli k razpadu gnile Avstrije, iskrene zaveznice nemškega militarizma. Dalje mu je znano, kako vrlo so se obnašali ameriški Jugoslovani pod zvezdnato zastavo na bojnem polju za dosego svetovne demokracije; kako so tu živeči ameriški Jugoslovani podpirali vlado in njegova načela itd. Vse to ga danes prešinja, da se pred celini svetom odločno poteguje za Jugoslovane v domovini, katere hoče pohlepni Italijan iztrebiti in uničiti Jugoslovansko vprašaiije (zadeva glede Reke in Dalmacije) je na mirovni konferenci najtrši oreh, kojega se dosedaj še ni zamoglo pre biti. Že tedne in tedne skušajo mirovni delegatje rešiti to vprašanje na vse mogoče načine, pa — zaman. Ravno to vprašanje je povzročilo, da sta se italijanska mirovna zastopnika Orlando in Sonnino poparjeno podala domov, ker jima je predsednik Wilson prekrižal načrte glede priklopitve našega jadranskega ozemlja. Kaj bosta opravila zagovornika italijanskega imperializma te dni v Rimu, še ne,vemo. In naj prideta zop^t v Pariz še s tem ali drugim prepričanjem, in naj se vsa Italija postavi na glavo, predsednik Wilson bo vstrajal pri tem, kot dosedaj. Predsednik Wilson ne bo prelomil dane besede v korist Jugoslovanov, da bi Italijani ropali in grabili sedaj po vojni one krajef do katerih niso opravičeni. Znano je nam, da je bit edino naš slavni predsednik Wilson oni mož, ki se je v najkritičnejšem času na pariški konferenci že večkrat odločno zavzel z* nas. Čast , hvala in večna slava mu zato! > Kako modro, jasno in temeljito zagovarja predsednik Wilson v tem slučaju svoje stališče. Kar se tiče znane londonske pogodbe pravi Wilson, da ista ni več merodajna in veljavna. Amerika ne odobrava nikakih tajnih pogodb. Zadeva glede jadranskega vprašanja se je tekom vojne povsem izpremenila. Pogodba med Italijo, -zavezniki in Avstrijo je sedaj ničevna, ker Avstro-Ogrska država ne obstaja več. Ista se je med tem preustrojila v več raznih samostojnih narodnih držav. Te nove države, osobito Jugoslavija, morajo imeti prost dostop do morja. Predsednik Wilson je povedal tudi Italijanom v brk, da je smešno zahtevati sedaj gotove dalmatinske otoke v svrho strategične obrambe, ker je vsa bivša avstrijska nevarnost na morju prenehala. To so glavne točke, na katere se predsednik Wilson vedno opira. Poleg tega mu je Tudi znano, da živi v onih pokrajinah pretežna veciha Jugoslovanov, ne pa Italijanov. V njegovih, splošno znanih 14 mirovnih točkah je jasno označeno samoodločevanje in osvobojenje naro dov ter svoboda na morju. - t Italija je sedaj v najhujših škripcih. keq ima predsednik Wilson za njo že pripravljeno plačilo, če no odstopi od svojih imperialističnih ambicij. Dosedaj je dobila Italija od ^merike že eno miliardo 200 milijonov dolarjev posojila. — Italija prosi od nas še nadaljne denarni pomoči. Baš te dni je prosila nadaljnih 50 milijonov posojila. To zadevo ima sedaj predsednik Wilson v svojih rokah. Italija ne more brez pomoči Amerike živeti ali obstajati, še-manj se pa zop.et bojevati. Kdo na svetu ji bo posodil zopet toliko svoto, če ne Amerika? Amerika pa nima denarja za razširjanje italijanskega šovinizma in imperializma: Ameriški Jugoslovani! Svojo hvaležnost napram našemu edinemu in velikemu zaščitniku — predsedniku Woodrow Wilsonu _ pokažimo baš sedaj, ko v imenu Združenih držav poživlja vse ameriško ljudstvo, da naj pridno podpisuje in kupuje Posojilo Svobode in Zmage! #• Cast, hvala in slava zaščitniku Jugoslovanov, našemu velikemu predsedniku Woodrow Wilsonu! 2. Vprašanje nastane, koga je treba'smatrati za nastanjenega tujca (Resident Alien) in koga je treba smatrati za nenastanjenega tujca (Nonresident Alien). 3. Vsakdo, kdor se nahaja le začasno v Združenih državah, *ali vsak kdor je prišel semkaj 1 ima stalno bivaU^r in dela tri.mesece na enem mestu? predfto se od njega iztirja ta^sa^smatra tie za "resident alien" ali nastanjenega tujca«- Nič dali ima dotičnik prvi papir ali ne. Tudi nič ne dene^ ako bo on kasneje, ne da bi vedel kedaj, odpotoval iz Združenih držav ali ne. Ako se on nahaja tukaj za nedoločeno dobo, ^niatra seMd$,je "resident alien" ali nastanjeni tujec, in ni treba, da plača več U'kse„kak...... (Number) (Street) Sworn to and subscribed before me this..........day of..........1919. (City) (Signature) (State) (Official capacity) Trf certifikat, katerega mora vsak "resident alien" ali nastanjeni tujec izpolniti .navajamo koncem te okrožnice. Lahko ga pre-| Šamo Jugoslovani, ki niso državljani Združenih držav, smejo izpolniti, da so podaniki kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Oni, ki so državljani ,morajo izjaviti, da so državljani Združenih držav. Druge narodnosti morajo postaviti ime one države, katere podaniki so. pišete na komad papirja, s peresom ali pisalnim strojem, in istega morate podpisati pred "Collector-jem" of Internal Revenue ali pred javnim notarjem (Notary Public) pod prisego. Prepišite samo angleški del. Mi smo napisali pod angleškim besedilom tudi slovenski prevod,'tako da vsakdo razume, kaj pomenja ta izjava. 7. Ako se "resid&it alien" ali nastanjeni tujec odloči iti v stari kraj — je mnogo ljudi, ki so se odločili iti -v stari kraj potem, ko je, bilo premirje podpisano dne 11 .novembra J918 — tedaj se smatra, da je bil isti "Resident alien" ali nastanjeni tujec do 11 .novembra 1918, in od tega dne se smatra, da je "non-resident alien" ali *nena-stanjeni tujec. Ako se on še ni bil odločil iti v stari kraj, potem se Posojilo Svobode in Zmage. (VICTORY LIBERTY LOAN) Naš narod se ravno sedaj nahaja v najbolj kritičnem položaju. Njeg6va usoda se odločuje za smatra ,da je isti "non-resident alien" ali nenastanjeni tujec od onejsvobodo ali za nadaljuo sužnost dobe, ko je začel povpraševati za. način odpotovanja in se priprav- hujšo od prve. Z napetostojo m Ijati sa odhod. * strahom pričakujemo zadnje o- , ' ■ v , . ... ry i v iv dločilne besede mirovne konfe- * 8. Ako hoče nedržavljan odpotovati iz Združenih držav, je po-: , ci«,,«,,,.,, . , . . . . , L , . ... . , renče. Posebno /.a nas Slovence trebilo, da prinese« seboj vsa potrdila (receipts), ki jih je dobil za . , ... . „ i * • j i j • j. /t m \ iJr • i ' i ii 'je ugodna rešitev velikanskegapai vplačani dohodninski davek (Income lax), dali je plačal tega kakor ,, . Jiro 1 /■».»*-« 'pomena. Homo ali rešeni ali pa 1 oz "non-resident alien" ali kakor "resident alien". Ako je plačal davek kakor "resilient alien", to je isto fcaJvoj'.vsak ^P1^ državljan, potem lahko dobi potrdilo od kolektorja, kateremu je plačal. Ako je pla-| za vedno uničeni. Vsakdo izmed nas je ^ , . . i i i • i /» •• \ 4 i • / i pripravljen žrtvovati vse /a to,' cal potom svojega delodajalca kompaniie), tedaj mu mora ta dati ' 1 \ . 4 * . .Vi / • f\ 1 ^ da se nase narodne težnje uresni-potrdilo (receipt) Ako mu je bilo plačilo davka odtrgano 'od vsake plače,, tedaj čijo da bo ves naš narod popolnoma svoboden. Mi Smo pa majhni naj prinese potrdilo ža* vsaW> Vplačilo. Ako ni plačal ničesar, ker se je;[n revni.'ter si ne moremo sami vstvariti svobode in enako se ne moremo meriti z mogočnimi našimi sovražniki. Zato pa potrebujemo močnega zanesljivega prijatelja. ki bo branil naše# narodne pravice. , / . In kdo je močnejši na mirovni konferenci, kakor zastopniki na- bmatralo, da je "resident alien", potem naj prinese s seboj izjavo (statement) od svojega delodajalca, ykateri.naj bo navedeno, koliko je zaslužil od pOčetka leta 1918 za vs*ko pjtafo posebej. To je jako važno, ker mora vsakdo prepričati amerikijnskv oblasti, da je storil svojo dolžnost, predno more dobiti dovoljenje, da zapusti to zemljo. Isto mora donesti s seboj tud i,Vjio,n-resident alien" ali nenastanjeni tujec; z drugimi besedami* K'si oni, ki nivo državijaui,Zdiu-ženih držav ameriških. !.■ *•'.-' i • '< t ■ 4 f ' 9. Državljani Združenih držav, kakor tudi "resident alien" ali se slavne noVe domovine — A-uastanjeni tujci morali so plačati H% od one svote, katero so zaslužili merike? Njih beseda in upliv i-(tekom leta 1918) nad $1000.00, ki se,jih odbije za njega samega, nk-lma veliko moč. Naš veliki pred-daljnih $1000.00, kise jih odbije za ženo, in $200.00 za vsakega otroka, ki ga vzdržuje/ Oni, ki so zaslužili več kot $4000.00 tekom leta 1918, ti plačajo še nekaj več. Na primer^ako je človek neoženjeu in je zaslužil $1560.00 v letu 1918, tedaj bo plačal 6% na $5«0.00. Ako je oženjen in živi s svojo ženo* 'potem ne plača ničesar, ker ni napravil preko $2000.00. . < nov) bušljev, če se ne pojavi kaka nepričakovana ujma. Sedaj pomislimo malo. koliko vrednosti bo značilo loliko milijonov bušljev letošnjega pridelka pšenice! Znano je, da je vlada določila in garantirala ceno $2,-26 pri enem bušlju. Skupna vrednost le pštMiice bo znašala torej približno 2 biljona dolarjev ($1,-891,620,000.) Ce bo šlo vse posreči, bo znašal letošnji pridelek pšenice za milijonov bušljev več kot 1. 10.Ako ima dotičnik ženo v starem kraju, naj bo on državljan te zemlje ali samo "resident alien", t. j. nastanjeni tujec, ima pravico,'! ""' da odbije samo $200.00 za ženo in po $200.00 za vsako dete, ki je ima.jT"10^/^0,^" Na primer: Ako je kdo oženjen in ima ženo v starem kraju ter je za- 1 (( aj° 7M na?S služil $1650.00 v letu 1918, tedaj more odbiti $1000.00 za samega sebe in $200.00 za ženo; ostane torej $360.00, od katerih treba plačati takso. Ako je oženjen, in ima dvoje otrok in so mu žena in otroci v starem l raju, potem ne bi nič plačal, ker ima pravico na $1000.00 za sebe, $200.00 za ženo in $400.00 za oba otroka, kar znaša skupaj $1600.00, med tem ko je zaslužil le $1560.00.' i 1 i 11. "Non-resident alien" ali^nenastanjeni tujec mora plačati, ako ni tega že napravil, sledeče takse: 1% od dohodka v letih 1913, 1914 in 1915; 2% od dohodka za leto 1916 in 1917; 12% od dohodkov let§U918; 2% od dohodkov leta 1919 do 25. februarja in 8% od dohodkov leta 1919 od 25. februarja naprej. Te svote je treba plačati oil celega dohodka, katerega je dotičnik rešeni an pt 1914. zadnje rekordno leto, in za gotovo 284.000,000 bušljev več, kot lansko leto. Tekom minule svetovne vojne je bil bogat pridelek pšenice v Združenih državah kakor sledi: Leta 1914 bu 684,990.000. Leta 1917 bu 412,901,000. Leta 1918 bu 558.449.000.. Marsikdo bo morda vzkliknil: 44Kako je pa to mogoče, da še niso kruha pocenili? Čemu je moka še vedno tako draga? Kam gre vsa ta pšenica?" < i lede vporabc pšenice je lahko odgovoriti, še lažje pa glede cene moke. Odkar je trajala,vojna, je bilo iz Združenih držav poslane zaveznikom na milijone in milijone bušljev pšenice. Lansko leto je prišlo celo tako daleč, «la je isfe že pričelo primanjkovati iii da čiste pšeniČne moke sploh nisi mogel kupiti pri grocer ju. Veliko moke je tudi rabila naša A-meriška armada na Francoskem. Dasiravno je tudi za lansko leto vlada določila gotovo ceno* pri bušlju pšenice ($2.26) kar primeroma hi visoka, se je v tem času vseeno moka izdatno podražila tako tudi kruh. Vse to so bile posledice dela brezsrčnih in oderuških žitnih trgovcev, ali špeku-nam lepa prilika, da zopet in sle-|lantov. Kakor pri vsaki stvari, dnjič izkažemo našo hvaležnost tako imajo bašf ti c sednik Woodrow Wilson je priznal naš narod pred celim svetom ter pri večih prilikah izrazil svoje simpatije z nami. Smemo toraj upati, da imamo najboljšega prijatelja in branitelja v anierikan-ski vladi. In mi, kaj bomo mi storili,, da valežnost onim, delajo za našo svobodo? Ali bomo molče in brezbrižno od strani gledali njih veliko borbo za pravico narodov in tudi našega? Razpisano je zadnje vojno posojilo. Victory Loan. Nudi se zaslužil. svojemu brauitelju in zagovorniku. Amerika potrebuje denarja, da izvede koneene svoje načrte ter dovrši svojo zmago v popolni meri ter s tem tudi nam pomaga. Kaj .jn naša dolžnost ni treba še posebej povdarjati. Vsak za- 0 plačevanju dohodninskega davka. iste* * f"' ' . , t , UNITED STATES COMMITTEE OF PUBLIC INFORMATION Jugoslav Bureau, Washington, D, C. NA ZNANJE VSEM SRBOM, HRVATOM IN SLOVENCEM SIROM ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIŠKIH! V tem cirkularju vam dajemo pojasnila, ki so jako potrebna glede plačevanja " Income takse. S tem se vsa prejšnja pojasnila razr v efjavlja jo . Prečitajt^ to na sejah in razložite rojakom, ker je "to največje važnosti. j v \ " DOHODNINSKI DAVEK—INCOME TAX. 1. Vsak državljan Združenih držav ameriških, kakor tudi nedržavljan, je dolžan plačevati "Income Tax" ali dohodninski davek. Državljan Združenih držav, kakor tudi nedržavljan, ako je stalen prebivalec ali nastanjeni tujec (Resident Alien), plačata enako. Nedržavljan ,ako je nenastanjeni tujec (Nonresident Alien), plača vec, kakor oni. ki je nnstanrjehi tu fee ^Resident Alien). 12. Vsi oni, ki so darovali kake svote Amerikaiiskemu Rdečemu!vede 11 »»"erikanski Slovenec t ve, Križu ali Y. M. C. A. ali K. of K ,.ali Srbski Narodni Obrani, ali fondu kaj mu & boriti. Kupil bo bonde Narodne Hrvatske Zajednice za trpeče, za Jugoslav Relief ali enakim ustanovam, imajo pravico, da to odbijejo. Ono, kfir je kdo plačal za članarino ali zavarovanje, se ne sme odbiti, ampak samo to, kar je kdo daroval za dobrodelne organizacije. Tajio svoto sme odbiti vsakdo, državljan ali nedržavljaii. * 13. Ako ste vi, kakor "non-resident alien" ali nenastanjeni tu jec, ali,ako se je vas smatralo, da ste "non-resident alien", a pravza in pomagal, kolikor največ mogoče, da bo Victory Loan presegel vse prejšnje., Vsak posamezni Slovenec in Slovenka naj kupi svoj bond. Podpirajrno vlado, de-žfle, ki nam je pomagala do svobode. Slovenci delajmo vsi za Victo- prav ste "resident alien" ali nastanjeni tujec, plačali več,kakor smo ry Loan! > raztolmačili v tej okrožnici, tedaj imate pravico zahtevati ta denar Letošnji pridiltk pšenici. torjem of Internal Revenue ali pred jatnim notarjem in treba ga je poslati'na "Treasury Department", Washington, D. C. To listino se mora izpolniti in poslati pred 15. majem 1919. Po tem dnevu je pre-kasno. Ko bodo tam stvar pregledali, vam vrnejo denar, ako je vse prav.' ' 'v■:»- • J • . i- i J ■ ■ 14. Kakor smo omenili pod točko št. 4, vsakdo, ki je prišel sem, da dela in' zasluži , za nedoločeno dobo, ki je zaposlen na eiiem kraju več kot tri mesece in nima stalno določenega čašd, kedaj se vrne v stari kraj, ta ima pravico, da se ga smatra ža "resident: alien" ali nastanjenega tujca. Kot tak ni dolžan plačati več takse kakor kak drug državljan Združenih držav (kakor je razloženo pod št. 9 in 10). Ako je on plačal kakor "non-resident alien)), a oii je prazaprav "resident alien", (kakor smo-razložili pod točkami 3 in 4), tedaj ima pravico, da zahteva svoj denar itazaj. Da dobi denar nazaj, mora izpolniti vzorec 46, l^akorsmo razložili pod št. 13. To •tiskovino lahko vsak dobi zastonj, ako piše na "Collector of Internal Revenue" v mestuf kamor spada njegov distrikt. •S spoštovanjem Peter Mladineo, - J Manager Jugoslav Bureau. 'K Committee on Public Information. \\ vsaki državi, kjer c.vetČ poljedelstvo, je eden izmed najvažnejših pridelkov — pšenica; če pšenica dobro obrodi, je bogata žetev; bogata žetev pa znači dosti kruha za kmeta, delavca in meščana, sploh za vso državo .Slabe žitne letine pa povzročajo splošno pomanjkanje in draginjo med ljudstvom. Se nikdar v zgodovini Združe-ženili državah ni kazala oziroma pšenica tako lepo in tako bogato kot *baš letos. Na podlagi uradnega poročila poljedelskega • departmenta ' v Wasiiingtonu. D. C., je bilo letos dne 1. aprila normalno stanje posajene pšenice 99.8 odstotkov. Izvedenci se proračunali, da bo znašal letošnji pridelek pšenice 837,000,000 (nad osem sto milijo- oderuhi tudi pri pšenici največ dobička. Aii mislite, da bo dobil ubogi farmer v resnici $2.26 za busšclj tega žita? Na njega pride -komaj dobra polovico te svote. Kako je plačano njegovo delo, delo za posle, stroje, davke itd.? Ko se bliža jesen, bo skušal pretkani židovski žitni prekupec dobiti od farmerja pšenico za kako slepo ceno. Blago gre tako od prekupca do preku-pea, dokler ne pride končno v skladišče milijonarskih žitnih kraljev in špekulantov s sedežem v Chicagu. List i so pisali, da je znani ve-letežec Patten naredil lansko leto t enem samem dnevu na 2 milijona dolarjev dobička pri špekulaciji s pšenico. Zadeva z žitno špekulacijo je prišla končno vladi na uho. Odredila je razne investicije in preiskave, ki so pa izpadle kakor po navadi. Bile so slične preiskave tudi za druge važne pridelke. In za vse te pridelke plačujemo še danes take cene kot za časa vojne.' Kapitalistom priti do živega je v, Ameriki najtežja stvar, ker so razni senatorji, in kougresniki večinonifl sami bogataši. Ljudskih in pravih delavskih zastopnikov imamo v zakonodajah prav malo. * Da bi enkrat za vselej odpravili to rak-rano na našem gospodarskem telesu, je mogoče samo eno zdravilo, .to je stroga prepoved z žitno špekulacijo. Dobiček in koristi dobre letine pšenice naj bi imeli v.prvi vrsti farmer j i in pa ljudstvo v obče, ne pa posamezni žitni borzijanci. K. S- K« Jednota Ustanovljena v Jolieta, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporiraaa v Jolietu, državi Illinois, doe 12. januarja, 1898. GLAVNI USAD: JOLIET, ILL. 1 Telefon 1048. / • od ustanovitve do 1. aprila 1919 skupna izplačana podpora $1,625,380.73. J* t GLAVNI URADNIKI: f ' Predsednik: Paul Schneller, «313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. L podpredsednik: Joseph Sitar,'607 N. Hickory St. - IT. podpredsednik: Meth Jerman, 321 Palm St.,.Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Joeip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Qrahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. * Duhovni vodja: Bev. Francis J. Aibe, «20—10 St., Waukegan, 111. I- Pooblaščenec: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago,<.111. . _ Vrhovni zdravnik: DV. Martin Ivee, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: ^ Josip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111.' Math Kostain&ek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančie, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaeoada, Mont. Geo. Plajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorieh, 2112 W. "23rd St., Chicago, IlL PBAVNIODBOR: Anton. Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna A/re., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK ''GLASILA K. S. K. JEDNOTE": ' Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. "V sa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednotc naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chieago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročbino pa na: "GLASILO K. S. K. JED NOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, HL marca trka. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 1. 1917. B.'41., 22722 NIKOLA PLEŠA, star 32 let, član diufitva Presvetega Srca Jezusovega št. 166, So. Chicago, 111., nmrl 13. marca 1919. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 20. maja 1918. K. 31.- Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. * delovala z drugimi organizacija 19433 ANTON BAN1CH, clan društva sv. Štefana St. A, Chicago, 111., mi aiijiranih vlad. ' operiran 26. marca 1919. Opravičen do podpore $50.00. Italijanski Bud. Križ je bil od 2863 ANA ZOBEC, članica društva sv. Cirila in Metoda št. 4, Tower,{svojega počel ka 1. 1864 vedno Minn., operirana 8. februarja 1919. Opravičena do podpore' velevažna institucija. Članstvo, čuje približno dolar in pol letne članarine. Društvo je pod nadzorstvom ministrstva za vojno in mornarico in je tekoni vojsko pod vojaško kontrolo. Japonski Rud. Križ Je I- 191? poslal komisijo na Francosko; ki je so- r $50.00. 12045 LOVRENC URANlf, član društva sv Družine št. 5, La Salle, 111., operiran 3. februarja 1919. Opravičen do podpore $50.00. 21520 FRANK KliAŠOVEC, član društva sv. Jožefa št. 7, Pueblo, Colo., operiran 4. jau. 1919- Opravičen do podpore $50.00. 7959 IVANA VlČIČ, članica društva sv. Frančiška Sal., št. 29, Jo-, liet, 111., operirana 3. marca 1919. Opravičena do podpore $50. 1234 FRANCA LOVŠIN, članica društva Jezus Dobri Pastir št. 32, Hnumelaw, AVavli., opcriratia 20. decembra 1918. Opravičena do podpore $50.00 URADNO NAZNANILO. , i NAZNANILO ASESMENTA ŠT. 5—19, ZA MESEC MAJ 1919. ki je pred vojno štelo 30.000, je naraslo tekrim vojhe na 300.000. Za časa miru je ta organizacija veliko storila v boju proti sušiei in malariji. Njeno*- sodelovanje z Aluerikamkim Rud. Križem v kritičnem času je bilo v veliko pomoč zaveznikom. Francoska .ic bila med prvimi , „ državami, ki so osnovale Bude^i 13937 FRANK KAPLAN^ član društva sv. Antona Pad. št. 72, Ely, Križ.' Zgodilo .se je to 1. 1865. Minil., operiran 24.'marca 1919. Opravičen do podpore $50.00. Francoski Rud Križ sestbii iz • 4840 KATARINA BKNEDIC1C, članica društva sv. Srca Marije št. 86, Rock Springs, Wyo., operirana 24. marca 1919. Opravičena do podpore $50.00. 13763 IVAN BEG, član društva sv. Petra in Pavla št. 91, Rankin, Pa., operiran 13. januarja 1919. Opravičen do podpore $50.00. 12519 MATEVŽ MLINAR, član društva Marije Zdravje Bolnikov št. 94, Sublet, Wyo., operiran 5. januarja 1919. Opravičen'do podpore $50.00. ,/ ' 164 ANA BI RS A, članica društva sv. Treh Kraljev št. 98, Rockdale, 111., operirana 25. marca 1919. Opravičena do podpore $50.00. « 15254 PRIMOŽ BRCE, član društva sv. Roka št. 113, Denver, Colo., operiran 14. marca 1919. Opravičen do podpore $50.00. 8763 VINCENC PETERNEL, član društva sv. Jožefa št. 110, Bar-berton, Ohio;'oper i ran 14. februarja 1919. Opravičen do »podpore $50.00. tieh posebnih organizacij, ki sodelujejo. potom centralnega odbora, kateri je v zvezi z M cd na- na; kajti če bi se zedinila vsa vzhodna in zapadna cerkev, bila bi to največja pridobitev, največji triumf za krščanstvo, odkar obstoji. Prvi in najpotrebnejši korak k temu zedinjenju je medsebojno poznavanje. Mi dosedaj o pravoslavnih nismo vedeli veliko ali nič, pravoslavni pa nas niso poznali dosedaj. Dosedaj sploh ni bilo nobene prilike za medsebojno, občevanje. V tem oziru je imela vojska, to dobro, da so vzhodni in zapadli kristjani prišli v doti-ko, da so videli razne šege in navade. da So spoznali naše praznike, naše obrede itd. — To spoznavanje mora postati vedno večje in vedno obširnejše in sicer na ta način, da spoznamo točke, v katerih se strinjamo in točke, v katerih si nasprotujemo. Vzemimo slučaj, da ima vzhodna in zapadna cerkev 1000 temeljnih točk. Od teh 1000 točk se splošno v 996 točkah strinjamo in le rodnim Odborom v Ženevi. Re-jv 4 si nasprotujemo. Potrebno je, dni prispevki in dobrodelni daro- da se najprvo pogodimo o točkah, vi so izvir dohodkov. Tekoni voj- ki so nam skupne in na tej podla-ne pa plačuje vlada organizaciji gi o točkah, ki nas razdvajajo, približno po 40 centov za vsako Največja ovira za ujedinjenje posteljo v bolnišnicah Rud. Kri- ije nauk o papeževem primatu. — ža. Organizacija je dala tekom Dočim imamo mi katoličani cele-vojne nad 50.000 bolniških strež-jga sveta svojega skupnega po-hic in nad 1400 pomožnih bolni- glavarja v osebi rimskega pape--šnic. Meseca julija 1918 se je oe-!|a, imajo pravoslavni več "pape-nilo njeno premoženje na 21 mili- žev". Ruska, rumunska. srbska, jonov dolarjev. (ukrajinska cerkev ima vsaka sa- Angleški Rud. Križ, ki je bil o- ma zase svojega poglavarja in Imena umrlih članov in članic. 12679, JAKOB JANEŠ, star 52 let, Član društva sv. Štefana št. I, Chicago. 111., umrl 9. februarja 1919. Vzrok smrti: Srčna napaka. Zavarovali za $1000.00. Pristopil k Jednoti 8. januarja 1908. R. 40. , ' ' V :*;163 MATH. KOL 10, star 26 let, čl ali društva sv. Jožefa št. 2, Joliet, III., umrl 5. aprila 1919. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 1. maja 1910. R. 17. .ho MIHAEL CERNKOVICH. star 51 let, član društva sv. Jožefa št 2. Joliet .111.. umrl 30. marca 1919. Vzrok *mrti: Kak na je- i?ih. Zavarovan za $1000.^0. Pristopil k Jednoti 3. januarja 1897. R. 29. r 107 ELIZABETA GOLOBIČ, stara 46 let, članica društva sv. Jožefa št. 2. Joliet, lil., umrla 30. marca 1919. Vzrok smrti: Črevesni rak. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 1. januarja 1901. R. 33. , 319 JOHN KRAMARICH. star 33 let, član društva sv. Cirila in Metoda št. 4, Tovfer, Milini, umrl 29. marca 1919. Vzrok smrti: Rak v prsih. Zavarovan za $1000.00. Pristopil 'k Jednoti 25. januarja 1895. R. 29. " . 625 JOHN MEGLEN, star 66 let, član društva sv. Jožefa štev. 7. Pueblo, Colo., umrl 22. marca 1919. Vzrok smrti; Influenea.' Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 6. jun. 1897. R. 44. 17104 MIHAEL TAVČAR, star 46 let, član društva sv. Cirila in Metoda št. 8. Joliet, 111., umrl 24. marca 1919. Vzrok smrti: Je-tika. Zavarovan za $1000.00. Pristopi! k Jednoti 18. decembra 1910. R. 37. 6349 JOHN ČUK, star 34 let. član društva sv. Jožefa št. 12, Forest City, Pa., umrl 24. marca 1919. Vzrok smrti: Poškodoval pri delu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 14.* decembra 1903. R. 18. 5527 PAVEL ČERNE, star 58 let, član dru^va sv. Jožefa št. 12, Forest City, Pa., umrl 11. aprila 1919. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 18. junija 1902. R. 42. , 6783 JOSEPH CETINSKI. star 44 let, član društva svi. Jožefa št. 56, Federal, Pa., umrl 22. marca 1919. Vzrok smrti: Rana na želodcu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 16. maja 1904. R. 29. j i > 11913 JOHN PERTEKU, star 39 k»t, član društva sv. Vida štev. 25, Cleveland, Ohio, umrl 2. aprila 1919. Vzrok smrti: Jctika.-Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 17. julija 1907. R. 30. 19890 ANTON IIROVAT, star 31 let, član društva sv. Frančiška Sal., 29, Joliet. 111., umrl 1. aprila 1919. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopi lk Jednoti 2. novembra 1913. R. 26. 3219 R£V. ALOJZIJ KRASCHOWITZ, star 39 let, član društva Vitezi sv. Florijana št. 44. So. Chicago, 111., umrl 3. marca v 1919. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 8. septembra 1901. R, 22. . 4239 JOHN KAMBICH, star 46 let, član društva sv. Jožefa št. 56, Leadville, Colo., umrl 11. aprila 1919. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 12. jul. 1902. R. 29. 19683 BLAŽ DCLC, star 49 let, elafi društva sv. Lovrenca G3, Cleveland, Ohio .umrl 12. aprila 1919. Vzrok smrti: Vtrganost. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 7. septembra 1913. R. 43. \ - . 22924 CHARLES NOGRAŠEK, star 16 let, član društva Marije Vne-bovzete štev. 77, Forest City, Pa., umrl 17. marca 1919. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $250.00. Pristopil k Jednoti 9. februarja 1919. R. 16. ' 3868 MARIJA JAMNIK, stara 33 let. članica društva Marije Sedem Žalosti št. 81,' Pittsburgh, Pa., umrla 4. febtuarja 1919. Vzrok smrti: Influenea. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 25. novembra 1908. R. 22. 164 ANA BIRSA, stara 52 let, članica društva sv. Treh Kraljev št. 98, Rockdale, 111., umrla 31. marca 1919. Vzrok smrti: Operacija. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. januarja 1901. R. 34. 6016 JAKOB JUŽNA, star 39 1919. Vzrok smrti: Ubit v rudniku. 8506 ANA KESICH, članica društva sv. Ane 139, La Salle, 111., ope-jguovail ] 1868 je sihla organiza-1 poglavar vsake cerkve je obenem rirana 10. februarja 1919. Opravičena do podpore $50.00. ! cija s podružnicami po vsej veli-iza-se papež. Ti samostojni eer-2895 ROZI POTOCER. članica društva sv. Jeronima št. 153, Canons-j ki državi Ked 8t jolm of Jern- kveni poglavarji bi se gotovo le bnrg, Pa., operirana 29. januarja 1919. Opravičena do pod-|galem ki ^ veliko dobrega sto- branili priznati nad seboj pape- JOSIP ZALAR, gl. tajnik. pore $50.00. i, MLADINSKI ODDELEK ril tekom te vojne in čegava u- ža. Sicer pa — je povdaril Kako uspeva Rudeči sprejet po Ženevski, konvenciji, j Križ pod-Boljše viški m režimom. Vlade peterih velevlasti, zastopa-j jc tc2)(0 reči. Na vsak način se bo nih v odboru v Cannes-u, so na-j gibalo na to, da bo rnski Rud. t a učno informirane o razvoju j Kri* tudi zastopan v Ženevi, posvetovanj iu so v polnem so-( Na xem»kem je bi! Rud. Križ glasju s cilji konference. Ker i-jde', ncmške}?a vojnega ustroja., ma večina vseh drugih narodovi^ ^rgauiziran iu i,00 sk,epU;nizacije. Radi njegovega čudovi- tega delovanja tekom svetovne I^rvi strokovnjaki na svetu za!vojne so Rudeči Križi drugih dejavno zdravstvo.. sušico, higije-ižel pripoznali prvenstvo ameri- no, sanitacijo in otroški dobrobit;kauske organizacije za svetovno' ^ ..v j . so bili pozvani v-. Cannes, da pri- j delovanje. Vodilno mesto Ame- KdlUIICdlljI VU 111 p I d" pravijo program, ki se ima pre-jrike se izraža tudi vtem, da je; VOSldVIC let, član društva sv. Jožefa št. 112,|^Žiti.v Mr^.Davison izbran za. vod-, , _______: listov ,ie «ze v Caues-u m njih stc-;stvo odbora v Caaies-u. Amert- vilo dnevno rase. kanski Rud. Križ ima sedaj pri- Nedavno ie Mr. Davison izia-|Wižno 17,000.000 odraslih članov 9,000.000 naraščaja, ki sklical Križa po milosrčnim delom pravega Rud. j Križa. Ravijo isto velja glede avstrijskega Rud. Križa. Nove države. ki bodo uastale iz . bivše Avstro-Ogrske, bodo gotovo zastopane v Ženevi . Stanje Rud. Križa na IJulgar-skcui in enaka organizacija na Turškem, kjer se imenuje Rudeči Polumesee. je problematično. Švica, domovina človeka, ki je zamislil Rudeči Križ. in krasno organizacijo. V čast Švice služi njena zastava kot emblem Rude-čega Križa, le da so barve zame-njanje. Švica je bila prva. ki jc prepovedala zlorabo Rudečcga Križa za trgovske namene. Španska, Portugalska. llo-landska, Danska, Švedska in Norveška imajo jako dobre organizacije. Neprestano vojskovanje na Balkanu je spopolnilo taniošnje organizacije Rud. Križa. Srbija, Rumunsko in Orška se v tem pogledu odlikujejo. Tudi druge po svetu vrši Rudeči Križ svojo (milosrčno delovanje. Iz tega se razvidi, da imamo tu krasno podlago 'za skupno delo v boju proti boleznim in trpljenju.. di to vprašanje veliko lažje rešiti z osebnim stikom, kakor pa od-daleč in samo teoretično." Bojazen nekaterih, da nas bodo pravoslavni Srbi sovražili in zatirali kot katoličane, je prazna. Srbi ne poznajo verskih bojev in so v verskem oziru najtolerant-nejši narod v K v ropi. Vrhutepa pa želi in se trudi ogromna večina za sporazum in za slogo s katoliško cerkvijo. Se ;-icer najdejo tudi tupatam duhovniki in lajiki. ki so zelo fanatični in sovražni katoličanom, vendar je teh malo in ta njihova mržnja do nas jc pripisovati razmeram, v katerih so živeli. Vsi pojavi torej pričajo in nas vse navdajajo z upanjem, da bo le prišld do ujedinjenja. Se ve da ta stvar ni tako enostavna, rešiti bo treba še marsikatero vprašanje .a ne smemo izgubiti poguma — Najvažnejše naše delo v tem oziru je pa. da se temeljito seznanimo s tem vprašanjem. Tistim. ki se zanimajo za ujedinjenje. prav toplo priporočamo knjigo profesorja Grivoa: "Prva pot do medsebojne združitve je spoznavanje." (Straža, IT. III.) podpisujte in kupujte bonde Svobode in Zma^e! Klv. Mini!., umrl 7. aprila lyit). \ zrok smrti: tmt v Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 8. septembra 1903. ^ , | Nedavno je Mr. Davison lzja 1# i v>-u i>Kl\n>'/ URCE star 37 let. član društva sv. Roka št. 113, Dcn-| vil glede odborovega programa:}111 o]so]l , .. '-er. C91o., umri 21 marca 1919. Vzrok smrti: Operacija naj'/To je program, ki je ob enem'«o razdeljen, med 3864 glavnih 21. marca 1919. slepiču. Zavarovan za $1000.00. sta 1909. R. 27. Pristopil k Jednoti 28. avgu- j idealen iu prakti ker je 11 je go v raktieeir idealen 1111 113 tisofe podružnic. ^Slovenca' s kardinalove vzvišeni cilj člo-!Ni ™festa ali vasi brez ofgauiza- mljevalcem. profesorjem 1615S JOH^KOIBiČ, star^34 let. član društva sv. Roka št. 113. Den-j veča.tstvo: praktičen, ker' išč* U«e Rud. Križa, Vloga, ki jo A-lSiaVn*ga bogoslovja d.;. J } ver Colo umrl 19 marca 1919. Vzrok sihrti: Jetieno vnetje i sredstev v l>oju proti tragični ' m6žgan. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 22. sep- krizam, ki so vsakdanje v živi j moaggn tembra 1910. R. 24. 6278 ANA UARGKTINAC. stara -a i št 147 Rankin, Pa., umrla 21. marca 1919., \žrok smrti Pljučnica, "---ana za $1000.60. Pristopila k Jednoti let. članica dr. Marije Poma- ti: 18. Zavarovana 8164 TAžl''8EMI-S. stara 43 let Hanica društva Marijepomagaj št. 147, Rankin, Pa., umrla 21. januarja 1919. \ zrok smrti: Je- nju vsega človeštva, (iotovo je da bo proizvajanje takega načrta pospeševalo novo bralstvo' in siinpatije med narodi. To delo bo prispevalo k uspehu Lige Narodov. Cilj Lige Narodov je: držati skupaj vse narode, da se izog- lščef^Je •nim i meriški Rud. Križ igral v sve-življe- Itovnem programu, je i>overjena Dr. Livingston Farrand-u. pred- ZAHVALA. Povodom preraue smrti moje preljube i-oproge. skrbne matere, hčere in sestre 1 ELIZABETE GOLOBIC, ki je dne 30. marca v Gospodu zadala v ^ti letu svoje starosti iu je spadala že več let k dr. sv. Jožeta št. 2 K S K. J. — se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo vseiu znancem, prijateljem in sorodnikom za premnoge izraze globokega sočutja ob tej prebritki izgubi. Posebno se pa zahvaljujemo vsem onim. ki so darovali vence in se udeležili pogreba. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: Ko se je mudil pretekli, teden angleški kardinal Bourne v Zagrebu in v Ljubljani imela sta u rednika "Narodne Politike" in kardinalovem «pre-pravo-Janjičem zanimiv in važen razgovor o zbli-žanju katoliške in pravoslavne j _ ^ cerkve. Tz teh razgovorov je raz-j _^ ________ sedniku Centralnega odbora, in | vidno, kako zelo se trudijo in Prl" Charles, James, Martin in Au-iti se nahaja sedaj v Cannes-u. j zadevajo katoličani in pravoslav-; ^^ Novak bratje in Mary Hev- Ena izmed najboljših organi -ni, da bi se pravoslavna cerkev sestrfl v zaeii Rud Križa je japonska, j zedinila s katoliško. Da, res, va-j JoJiet IU dne ]9 aprila Ima 1,500,000 . članov. Član se žno je le to vprašanje m za kato-vpisuje za najmanj 10 let in pla-hiško . John Golobic, soprog, Mary - Golik, Elizabeth Krajcar, Frances, Rose, Agnes in Joseph, otroci, živeči v Jolietu. Mary in Karel Novak, stariši. James, Mai Mary Hey- cerkev neizmernega - pome- I M Ja uia in otrok l>o z<>pet vesel ii» zdrav ter veselje za za bavo. Popolnoma notranja kopel je mnogokrat edino. kar 'se potrebuje. To bi nnjgla bi;i prva od-ponioe v vsakem slučaju bolezni. * • V N Varujte se ponaredi) — raznega olja. strupov itd. Ne sprejemajte snbstitueij. ker bi nlorda škodovalo vašim otrokom. Laxea-riu,je izvrstno zdravilo tudi za! mate satiro inrjfa drug člane družine. Ne ve se za noben shif-aj neuspeha tem zdravilom, ki delu-j je kakor ura. Je na glasu z« hi-i tro odporno? pri zaprtju. glavo-;' bolu, prehladu, zvišani temperaturi, proti kožnim izpaftkniu in pod poveljsj^oin Ijitdk ki so se pred kratkim* vrnili v/, nrketra \jet/iLšftva. Tolpe plenijo in ponekod jc prišlondo -.spopadov in streljanja. TALIJANSKA NASILSTVA V ISTRI. na četrti veliki katerega priredi ' v CHICAGU. ILL. V NEDELJO, 4. MAJA T. L.. \ »■ v "Bohemian-American" dvorani 18. cesta med Blue Island in Laflin cesto. Pričetek točno ob drugi uri popldne. Vstopnina 75 in 50c, Vstopnice se dobijo že sodaj pri odboru in članih tegn društva. ' , i Na sporedj^i bo: Petje moškega in mešanega zboru samospevi, tarhburaške točke in kratka gleclališka veseloigra. Po vsporedu sledi prosta zabava in ples. Iz prijaznosti sodeluje pri tem koncertu si. pevski zbor "Slovan" iz So. Chicage, 111. * Natančen program se bt> dobil v dvorani. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneie ODBOR. Pi^H^uui fannu iji neobdelano zendjovpb ulzki neni in na lahke odplačilne obroke. Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm. katere iniaui jaz na prodaj. trrbšiMii. S«* toplo pnponxa drn&tvom K. tS. K. 4. Poskusite enkrat s kakim naro "čilom pri nas in dol»ro boste po streženi. Telefon: Can«) 80 ^ Martin Ncmanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St., Chicago, 111. Rojaki Slovenci vedno dobro došlil 1828 W 22b4 SI Ckleaft, II! -.Telephone Can«] 473$» izkušeni in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA Be uljudno priporoča slovanskim in hrvaakiro he-tuim in odrskim Slovenka«. « — Preganjenjc slovenske duhovščine na OgTskera. Prcktnur-ske "No vine" poročajo, da jc rt-biast internirala som hotelskega župnika, ker so ga obreklt, tla je za Jugoslavijo delal reklamo. Vaš denar Ce tudi je razgla&ena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova tojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nim* pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi za držite mirno in ne raj«A« zoper našo državo. f grAVftINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO 'SLOVENSKI DOM* CHICAGO, ILL. Staro čez 10 Jct. Prvo, najstarejše in nalvečje slovensko društvo-te vr^e v Oh icagu., Posluje v navadnih prostorih vsak torek zvočor od i>bl 8. (lo 9. ure. l2dSja nore serije vsak prvi torek meseca januarja, aprila, julija, in oktobra. PojpVUijc denar po G procentov od sto ha hiio, ali knjige. ; Dqc' .iHV,, decembra 101S je ime lo dr^iitv.o posojenega. Na posestva .... $ 95,200.00 Na knjige .... ' 1 8.600.00 LAHKOVERNI IN NADUTI NEMCI. Lt>l Maribor, 10. marca. V po-mirjenje zaradi izgnanji! luijsku-eo/ kiwll a in Ke.tseha se tukajš-u. mu Nemeem kolportira i/. Crad-• a. da sta ho Wastian in O mi g ravnokar vrnila iz Pariza ter prine-la vest, da je Maribor do Prager-s'tega že definitivno proglašen za l;wt Neut^ke Avntrije. Značilno za i iišf fanatike je, da tej izmišljotini brezpogojno \ erujejo in se temu primemo-tudi predrzno oboa- obresti na hra-nilnih ulogah REŠITEV FINANČNEGA VPRAŠANJA. Skupaj _____ . $108.800.00 Uradniki tega društva so večinoma vsi hišni poaestuiki, ter jamčijo za varnost društva z vsem svojim premoženjem. Torej denar jc varno naložen, kakor jo bil dosedaj. Uradniki: John Zet ran, predsednik: Josip Zupančič, tajnik* J824 W. 22. Pl. — Telefon: banal 7130. John Ter-selich, blagajnik. Nadzorniki: Anton Gregorieb, Anton Kreme-sec, Martin Seulca, Frank Grill, Maks Omersel, A. BaUštcg iu Anton Baiiicii. ^ * JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,096 Liberty Loan ■ » ■ m ■! MilMMM Kaj piše Mike Ceeare? Ekskjuz. — Čudno se suče svetov-no kolo. — "Nova iznajdba. — Raz prodaja svobode. — Zdaj ga še dajmo! vest zajt, blizu, Roha St., 2€. t. m., t. 1. Spoštovani gospod editor; , — Najprvo vas prosim, da ekskjuzate, ker sem jo tako do potegnil. Molčal sem kar več tednov skupaj kakor bi imel zgliha-no stavo. — Če stvar ne gre, pa ne gre. — Pa potegnite bika skozi ši-vankino 4uknjo, ve ga morete. Kakor je ta stvar nemogoča, tako je bilo tudi zadnji čas z mojim pisanjem. Jaz imam samo eno roko za pisanje in samo eno glavo. Vsak dan sem tako bizi zadnje čase da me vedno baše. Prav radi tega se učim sedaj pisati tudi z levico, da mi bo včasih kaj pomagala in kaj ekstra zaslužila. Uboga desnica je ze čisto zdelana, zato ji bom pa dal še leviec^ za prajvet sekretarja. Tri dni in 3 noči bi morali neprestano poslušati, če bi vam vse 'do pike pravil, kod sem zadnji čas vse hodil in kaj vse delal, "figa. mačka" sem rekel vsem »kupa j, pa smo jo zopet sem k Riba | št rit na vestzajt primahaJi. Torej ua dan z b<%ed<*! * - M » If* -* š' * Prva dva tedna sem bil udinjali Apri nekem Hrvatu v Zaut Cika gu. "Ta revček je še leta 1915. zakopal pod svojo hišo' za $2000.— čistih cekinov iz strahu pred vojno. Zdaj, ko je fajt končan, se je pa ■zopet /mislil na one v piskru v zemlji zakopane cekine. Ker se jaz na cekine in tako stvar poseb-•no razumem, je oni Hrva> tele fo-niral po mene. Xafocil sem takoj v to svrho iz Žolijeta eno hrvaško motiko za $3.—, kramp, sveder, grabijo in še več drugega materi-jala, ter se podal iskat oni zakopani 5ac. 14 dni in 14 noči smtf vrtali, brskali in kopali, pod, pred. za in okoli one hiše, pa vse zastonj. Vse stvari so prihajale na plan — cekinov pa le bilo in jih ne bo. Eni pravijo, da so se po-greznili globoko v zemlja do pekla. To me je pa končno tako prestrašilo, da sem ta žap kyital S peklenšček i lueiferji se pa že no čem za one tuje cekine fajtati. J a, če bi bili že moji ($2000!!) bi še šlo. Tako mi je pa dajal oni Hrvat samo , dnevno in nočno plačo in bord, ter mi je obljubil še 10 procentov svote od onih zakopanih 'cekinov. "Prav ti je brate Hrvate!" sem mu rekel. 44Čemu pa nisi onih cekinov nesel v banko, ali bi bil pa kupil zanje liberti bonde. Zdaj jih na svoj bank akaunt." Meni jih ni treba zakopavati v bežment, ker jih je še za v žep premalo; posebno cekina že nisem videl več let. Jaz imam najraje drobiž ali iz bakra, niklja in srebra. Tudi papirnate dolarje glajham, če so prav že, malo raztrgani in umazani. Če imate kaj takih, le. meni iih pošljite, vam bom prav hvaležen /.anje. Ostala dva tedna sem pa študiral visoko politiko, laško polento in pa regrat. Vse te stvari lepo kažejo za na's, samo polenta in makaroni so se pričeli malo smoditi in smrdeti, da je nihče več ne mara. Jugoslovanska politika, je O K. — Regrat v Cicero, Lajons, Šumet in Argo dobfo rase (in ž bo moja politika še pripeljala! — Ali ste že čuli o najnovejši iznajdbi sedanjega stoletja? Vsi Edisoni, Belli, Franklini, Morse ji itd. naj gredo spat s svojimi iznajdbami pred novim Krištof Kolumbom, ki je po zatrdilu neke slovenske revije za izobrazbo in napredek iznašel' Ameriko. Ali bo vzel že vec stoletij pokojni Kolumb tudi patent na to svojo iz-' najdbo še ne vem; morda bomo kaj več o tej čudni iznajdbi čitali v prihodnji številki te revije za izobrazbo slovenskega naroda. Sedaj sem pričel študirati kako se je ta iznajdba vršila. Ali je rabil pri tem Krištof Kolumb kako mašine-rijo, mehanizem kemikalijo ali celo pri pet ttmr mobile, ker zadnjega tudi jaz »asledujem. Vse je že skupaj samo glavne reči manjka, da bi se za večno vrtela. — Po moderno in izobraženo moramo torej pisati t^a je Kolumb iznašel in izU mil Ameriko, Dr. Cook severni tečaj i. t. d. Tako n. pr. je pa Edison odkril fonograf, Bell telefon, Morse brzojav, Franklin smodnik i. t. d. Meni se le čudno zdi, da niso o tej veliki iznajdbi Se nič pi-saii naši ameriški listi. — Nekaterim našim rojakom jo prišlo na uho, da i,majo nekje Parizu in v Čikaki veliko štaeuno, k,jer se kupuje fn prodaja svobo do. Pa kakšna svoboda'} — Legalna (lagalna) 1000. procentna svoboda za naše deloma žtf osvobojene starokrajske Jugoslovane. V to svrho so že nabrali skupaj $1.000. 000.00 minus (—) $940.000.00. Po Čim in kaljo se ta lagalna svoboda danes prodaja, ne vem. Ali na funt, jard, galone, ali na milje? Kako ta svoboda izgleda tudi ne vem, ali je rdeča?! bela, plava i. t. d..' Ali je trda, ali mehka, kisla ali sladka? Ali teče kot pivo, ali je gosta kot smol^? In naj si bo ta svoboda že taka ali taka —. re- VV V r- t ■ \ i i » VSAKDO si želi dobiti- priliko zaslužka in dobrega življenja. Vsi želimo, da bi bila naša . dežela zopet ^rosperitetna in v lepem napredku. Kadar so vse tovarne in plavži obratovali »za vojne naprave, se je vedno vpraševalo po delavcih. Sprememba iz vojnega v mimo gtanje je naredila mnogo potežkoč v trgovini. Posebna je resnica, da so morali trgovci posoditi si denar pri Hranilnicah, da so tako lahko plačevali delavcem njih mezdo, dokler vlada ne poravna njih koritrakte. • Vlada Združenih držav potrebuje denar za izplačevanje vojnih dolgov — za izplačanje končane vojne eno leto prej kot se je pričakovalo. Da pa bo vlada dobila ta denar, se je obrnila do zvestih državljanov, da ji posodijo njih prihranke,, enako kakor so ' se obrnili trgovci na hranilnice za posojilo denarja. V Chicagu in v Cook okraju znaša svota, ki s& mora nabrati v to Svrho, $189,225,000 I Prevelika, da bi jo mogli dati ljudje samo enega razreda. Torej edino na ta način, da vsakdo prispeva po svoji možnosti, se bi ta doseglo. Ako bi hodil • Stric Sam le v hranilnice, tedaj ne bi ostalo dovolj denarja za nadaljno obratovanje v trgovini. In po- v-ratek prosperitete bi se s tem podaljšal. * * • • • m. Vojno, posojilo zmage je svetovno najboljše naložen denar. Stric Sam jamči, da vam vrne dolar fca do-. lar in to v teku štirih let in sicer kolikor koli mu po-. sodite. In poleg tega boste prejeli po 4f obresti od svote, ki jo posodite. Lahko plačate takoj, ko se pddpišete, ali pa lahko plačujete za dobo deset mesecev na vašo vlogo v lahkih obrokih. Vsaka hranilnica vam uredi to stvar. Posoditi Stricu Samu se pravi, pomagati samemu sebi do boljše prosperitete. ' PODPIŠITE MED PRVIMI. WAR LQAN ORGANIZATION Federal Reserve District No. 7. pa vzemi, če .jih imaš. Spravil jih v> H| HHHHHHHI je pa zato mesto tebe kdo drugi f^1 bod6 oni ki se bodo ž sm(>-™ Uvm hnnk «Uai.nt" Mpni V.h hh 1,1 mazali. Za nameravani mili- jon dolarjev, je bo že ceie kište, sode in vagone. To bi še rad znal, kdaj in kako pojde ta blufarska svoboda (na papirju), preko velike luže in kdo bo vse iste deležen. Mi-slim d^ je bo todiko, da bodo v beli Iblani ž njo lahko kar ceste škropili, kajti meljon je me-ljon. Koliko venteresa bo ta mi-ljon prinesel čez kakih 10 let po sklenjenem miru! — Živfla torej legalna (lagalna) svoboda in o-bramba za i\a«e rojake v domovini ! Znat se more! — Samo še nekaj mesecev, ali tednov pa bo Amerika suha kot puščava Sahara. V ohaju bodo vse salone zaprli, v Miši gon stet še*ne smejo o vinu in viski kaj misliti in govoriti, In dej Ana je dr,aj — vse je tiraj pa draj in pijače ne bo spet kmalu fiazaj! V našem mestu smo 1 .aprila bitali temperenčni-ke, pa vse to ne bo dosti pomagalo, če goverment zraven pritisne. Pili bomo samo misigon lek in Grillo- vo mleko, (pa mleko k regrata, če ga boj kaj). V Čik Agu bodo kmalu da vn t aim otvorjeni novi saloni z mlekom. Če bi imel človek kravo bi začel takoj en tak biznes tventi sekend štritu. Zadej za ba-ro v kotu »bi naredil jasle za kravo, potem bi pa napeljal elektriš pumpo do-nje. Mleko bi bilo na to vižo vedno frišno in garantirano. Lajsensa za . tak biznes ni ireba samo da je^prostor in krava. Res, na Yil^rdu imajo toliko krav mle-karic, da kar okoli skačejo. Priporočam se za kako,"ževbolj penzi-jonirano (brez. teleta) samo da bo imela vedno 20 galon mleka na dan. Če mi pošljejo to kravo za pirhe bo all right. Zraven kra^e pa še prosim eko karo frišne in suhe mrve, ker tu v Čik Agi ne rase trava po cestah. S papirjem je pa ne morem futrati. Ker se nam sleherni dan bolj in bolj približuje suša, zatorej pravim in pravim: "Zdaj ga še dajmo!" — A ne preveč, temveč kar je prav za žep in želodec. ^ NARAVA JE V CVETJU Po dolfem §panju se je prebudila mati narava. — Polna je moči, in čaka vas, da jo pričnete obdelovati. Prvi popoj za uspešno obdelovanje je pa p. S. — Jutri grem pa malo V Jobro ,eme„ Br« dobrega .emen., Kliveland pogledat^ kako se kaj i n# bo dobrega „d„. tam imajo? Vam bom že o tem za ged- je najpripravnejši čas za se-šur prihodnjič poročal. Zolong! janje. Ne zamudite te najugodnejše S temperenčnim- ali suhim pozdravom vdani vam M. C. Jutri grem pa malo v Kdor ,ne uodpise V. posojila Svo-• bode in Zmage, ni vreden da živi v Ameriki. Podpisujte in kupujte bonde Svobode in Zmage! Kranjske in hrvaške MOTIKE > na prodaj po $1.50, $2.00 in $3.00 Vsakdo naj denar naprej pošlje, pa bo-motiko dobil; če ni zadovoljen pa naj jo nazaj posije. Pišile na Frank Reposh j ^ 120 Oakland Ave Joliet, 111. (Advertis. No. 17—18) prilike. Spomladi se pripravljajte za jesen. Ali ste se ie preskrbeli za kuhimjo? Vaš vrt vam db. večinoma vse kar potrebujete v kuhinji. Toda le pod enim pogojem, vrt Vam bode rodil, če boste vsejali dobra semena. Jaz imam v zalogi semena najbolj priljubljenih cvetlic, trav in. raznih zelišč, ki so v kuhinji neobhodno potrebna. Vn semen« so preislcuiena. Kdor bo naročil, se ne bo lcesal. MATH. PEZDIR, Bos 772, City Hall Sta., New York, N. Y. i " m 0 Pišite po brezplačni cenik! Vsebuje imena vseh priljubljenih cvetlic, najraznovrstitejša poljska semena, trave, ter imena zelišč in začimb, Jci so v kuhinji neobhodno potrebne. Kdor ne podpiše V. posojila Svobode in Zmage, ni vreden da t živi v Ameriki. »žfižižigžžižgsgi«^ THE FIRST NATIONAL BANK (PRVA NARODNA BANKA) ' CHISH0LM, MINN. naznanja s tem da laliko zopet: pošilja denar v vse kraje Jugoslovanskih držav. Denar pošiljamo naravnost brez kakega zadržka po najnižji ceni (kurzu) in jamčimo za vsako pošiljate v. Z glasite s*e, ali vprašajte za vašega rojaka Jakob Osbolt-a, ki je pri nas a-služben, samo za to, da postreže našim slovenskim in jugoslovanskim strankam. Banka je odprta od 9. do 3. ure; ob sobotah tudi zvečer od 7-8. * | J i ZNAMENJE ŠTIRIH Londonska povest. Angleški spisal A. Conan Dovle. Poslovenil D. B-T-N. PRVO POGLAVJE. Kako Šcrlok Holitles opazuje in sklepa. Šerlok Holmes je segel po steklenici na zapeeku in izvlekel drobno, podkožno brizgalnieo,*' ki jo je imel v Kčnem usnju. S svojimi dolgimi, belimi prsti, ki so se mu že tresli, je pritrdil ko šivanko tenko cevko ter nekoliko zavihal levi rokav. Nekaj časa so porivale njegove oči zamišljeno na brezštevilnih brazgotinah in pikah, ki si jih je bil naredil z vednini vbrizgavanjem čez in čez za pestjo in okro& žilave lehti. Naposled je vbodel 'i-g las t o cevko v kožo, pritisnil na brizgalko in se zgrudil z vzdihom vidnega zadovoljstva v svoj žametasti naslonjač. Več mesecev sem bil po trikrat priča temu počenjanju, toda nisem se mogel sprijazniti s tem sili)vitim ravnanjem. Ravno nasprotno; dan za dnevom je ra-stla moja nevolja ob tem pogledu in ponoči se mi je vzbujala vest ter mi očitala nemožatost, ker si nisem upal nastopit« proti vbrizgavanju. Kadarkoli sem se pa namenil povedati mu, kar mi je te da ta moj tovariš s svojim hladnim, "brezbrižnem izrazom nikakor ni človek, ki bi se mu smela le količkaj omejevati svoboda, da dela, kar hoče. Njegove velike zmožnosti, njegova samozavest, mnogi slučaji, ki sem imel v njih priliko opazovati njegovo izvan-redno nadarjenost^— vse *to me je napolnjevalo z neko Hoječno-sfjo in nezaupnostjo, pred njim. Toda tisto popoldne sem čutil naenkrat, da se ne morem dalje premagovati, mogoče, da mi je močno vino, ki sem ga zaužil pri kosilu, stopilo v glavo, morebiti me je pa tudi njegovo nespametno obnašanje prav posebno razsrdilo. "Kaj je pa danes na vrsti", sem vprašal, "morfij ali kokain?" Počasi jc vzdignil oči od debele knjige, ki je bila odprta na mizi. "Kokain", je rekel, * 'sedemodstotna raztopina. Želite li poskusiti, gospod doktor Watson?" "Nikakor ne", -seni pdgovoril precej rezko. "Nisem še prebolel posledic ^afganske vojske in moje zdravje je še prerahlo, da bi si smel dovoliti tako silovitost.' Smehljal se je moji razburjenosti. "Morebiti imate prav, gospod doktor. Na kri, kakor menim, vbrizgavanje ne vpliva baš najbolje; toda na dtiha se mi pa zdi. da deluje tako oživljajoče in ua tako bistri, da vsa druga škoda na zdravju ne pride v postev.'j "Toda pomislite vendar",sem ga opominjal resno, "izračuni-re (stroške! Naj se tudi oživlja in vzbuja delavnost uma, je to vendar protinaravno, škodljivo početje, ki povzroča hitreje pretakanje krvi in menjavanje snovi in lahko bo zadnja posledica po-pohia slabost. Saj tudi samy veste, kaka pušoba se vas vselej poloti nekaj časa po vbrizgavanju. V resnici, ta igra je za vas predraga. Zaradi trenotnega zadovoljstva stavite v nevarnost velike zmožnosti, ki ste ž njimi obdarjeni. Pomislite, da vam ne pravim tega le kot dobrohoteč znanec, ampak tudi kot zdravnik, ker se čutim v tem oziru nekako odgovornega za vaše zdravje. Prevdarite dobro!' . Ni se mi zdel razžaljen. Uprl se je z obema komolcema ob ročice naslonjača ter strnil konce prstov skupaj, kakor tak, ki hoče govoriti. "Moj duh", je rekel, "ne prenese počitka, Dajte mi kak problem, kako delo, da vam razvozlam najbolj skrivnostno pisavo, da vam razmotain najbolj zamotan dogodek, — pa bom kakor riba v vodi in bom lahko pogrešal vsako umetno razburjevanje. Toda dan za dnevom enako, enolično, ne, tega pa ne prenesem; jaz potrebujem duševnega razburjenja, To je tisti vzrok, zakaj sem si izvolil .ali bolje rečeno, ustvaril svoj posebni poklic; kajti jaz sem edini svoje vrste na vsem svetu." "Edini nenastavljeni tajni policist!" "Edini nenastavljeni svetova lec tajnih policistov", mi je od vrnil. "Jaz sem zadnja in naj\jp šja, instanca tajnega polieijstva. Č'e si Iregson, ali Lestrade, ali Atelnej Jones ne vedo Več pomagati, — kar je, mimogrede rečeno, skoro zmiraj — tedaj predlo-že zadevo meni. Jaz pretehtam dogodek kot izkusenec in odgovorim kot strokovnjak. Mojega imena ne priobči noben časopis, ne zahtevani nobenega pripozna-nja.' Delo samo na sebi in pa tisto veselje, da morem porabiti svojfv duševne zmožnosti, to je moje največje plačilo. No, sicer pa iu-di nisem popolnoma nepoznan; moje majhne spise prestavljajo sedaj še celo v tuje jezike." "Vaše spise?" — "O, ali dozdaj niste vedeli tega?' je vzkliknil smeje se. " V njil) obravnavam sama vprašanja iz naravoslovja. — Tu innate spis, kako7 se razlikuje pepel, raznih smodk in vrst .abaka. Tu naštevam sto štirideset vrst: Navadni tobak, smodke in sniodčie.e. ' i katerih pepel se da razločevati, !\ot 'izprevidi(\»;iz priloženih har-\'iT*iii slik. Pri sodni" je to več. !»r**t največje važnosri .Če se n. žilo dušo, vselej se mi je zdelo. tir. more z gotovostjo reči, chi je izvršil umor mož, ki je pušil indijski tobak, tedaj se s* tem preiskovanjem izdatno olajša. Vajeno oko razločuje črni peoel rrihi-nopoljske smodke od belih vlaken 'ptičjega očesa' tako lahko, kakor zeljnato glavo od krompirja." "Vi imate izvanreden at lent za malenkosti", sem opomnil« jaz. "Poznam .njih važnost. — Tu je nadalje spis: 'kako zasledovati stopinje', z opazkami, kako se ohranijo.stopinje s tem, da se zalijejo z mavcem. To tukaj je majhen, zanimiv spis o vplivu rokodelstva na bbliko roke, s podobami rok krovcev, tkalcev, tesarjev, mornarjev, tiskarjev inbru-šačev dijamanta. To je največja praktičnega pomena za znast veno preiskujočega tajnega policista, posebno kjer se gre za spoznavanje neznanih trupel, ali, za prejšnje življenje zločincev, p— Toda,-jaz vas dolgočasim s svojimi igračami." , "Nikakor ne", sem odvrnil navdušeno. "Zelo se zanimam za vaše preiskave, zlasti odkar sem sam videl, kako znate svojo učenost tudi porabiti. Ootovorili ste ravnokar, kako se mora opazovati in patem sklepati; ali ni to nekako isto?" , ' •"Hm — komaj." Naslonil se je zadovoljno na naslonjač ter puhal goste, modre oblake/dima iz svoje pipe." Opazovanje n. pr. mi pravi, da ste bili danes zjutraj v poštnem poslopju na Wigmorski cesti; sklepanje mi poveN,da ste oddali brzojavko.' "Kes je! Oboje se vjema", sem vzkliknil iznenaden. "Toda kako za Boga svetega ste prišli do tega? Meni je nenadoma šinila misel v glavo in nobeni živi'duši nisem ničesar črhnil o tem." "Če je kaj priprostega, je to," je (lejal zadovoljen vsled'mojega začudenja,' 4,4tako. priprosto, da se pravzaprav umeva samo ob sebi; vendar pa tudi take .pripro-ste stvari zelo olajšujejo opazovanje in sklepanje. Opazovanje n.ipr. mi pravi, da se drži vašega podplata kepica rdečkaste prsti. — Pri pošti v Wigmorskih ulicah pa d ravno sedaj popravljajo tlak in pri tem so nametali prsti ravno pred poštno poslopje. Ta zemlja ima neko posebno rdečkasto barvo, *kakor se, kolikor jaz vem, ne nahaja nikjer drugod v okolici. To je opazovanje, Vse drugo je sklepanje/' "Pa kako sklepate, da sem od* dal brzojavko?" "I no, to sem vendar vedel, da niste pisali pisma, ker sem celo dopoldne nasproti vam. V vaši odprti pisalni'mizi je tudi še zmi-rom enako število znamk in dopisnic. Po kaj drugega ste torej mogli iti na pošto, ko da oddaste brzojavka? — Če pustim vse drugo vnemar, kar je bilo sicer tudi še mogoče, mi ostarte to, kar je resnično.' "V tem slučaju ste zadeli"', ssem odgovoril po kratkem pomisleku. 'Pa tudi res ni bilo težko uganiti. Želel bi ,pa postaviti vaso iKiiej « 'St. Lot učenost na težjo poskušnjo; seveda, ako dovolite?" "Ravno nasprotno, to bi mi bilo še celo ljubo; če mi daste razvozlati kakšesn problem, kakšno zimotano reč, mi danes ne bo po: treba vbrizgati še drugič." "Enkrat ste trdili, da vtisne človek skoro. vsem stvarem, ki jih vsak dan rabi, pečat svoje o-sebnosti tako, da izurjen opazovalec po teh rečeh lahko spozna značaj dotičnega lastnika. Tu i-mate uro, ki. še ni dolgo moja lastnina. Ali bi bili pač dobri in mi povedali svoje mnenje o 'lastnosti in navadah njenega prejšnjega gospodarja?" Pomolil s^m mu uro, brez nekega notranjega veselja,, kajti po mojem mnenju je bilo nemogoče, kar sem zahteval od Ujega. Hotel sem mu dati s tem le nekoliko pod nos zaradi njegove vsevednosti, ki se je z njo, kakor se mi je zdelo, preveč bahal. On je pa poiehtal uro z roiko, pogledal ostro na kazalo, odprl pokrovček in opazoval, kolesje, najprej s prostim očecom, potem skozi močno povečevalno steklo. Ko je naposled zaprl uro z obupnim obrazom in mi jo dal nazaj, sem se komaj^ vzdržal. zauičljivega posmeha. "Tu je le malo dokazov", je opomnil, "ura je na novo osna-žena; kar mi je izbrisalo najzanesljivejše sledove.'' '*Čisto res, ura je bila onesnažena, predno. so mi jo poslali." Holmes, je. navedel — tako sem si mislil — ta slabi izgovor, da bi prikril svojo zadrego. Na kaj bi se pač opiral pri neosnaženi uri? "Preiskava je sicer nepovoij-na, vendar ne popolnoma brevz-pešna." je nadaljeval, dočim je z mrtvimi očmi j-anjavo zrl v strop. "Ali bi se motil, če rečem, da je bila ura last vašega starejšega brata, ki jo je podedoval'po vašem očetu?" "To sklepate brezdvomno iz crk H. . na ppkrovcu ?'* "Čisto prav, W. je začetna črka vašega imena. Letnica kaže približno 50 let, in ime je staro kot ura. Narejena je bila torej /.a prejšnji rod. Dragocenosti padejo navadno v roke najstarejšemu sinu, ki dobi večjidel tudi o-četovoi krstno ime. Ker je vaš oče, kolikor vem, že davno mrtev, je imel vaš najstarejši brat po očetovi smrti uro v svoji lasti." ' "To je že vse res'', sem dejal, "kai veste sicer še?" 'Vaš brat je moral hiti zelo zanikrn — zanikrn in nemaren. Dobil je v posest lepo premoženje,, vendar je vse pognal in trpel pomanjkanje. Včasi si je za kratek čas opomogel, dokler se ni nazadnje udal pijači in kot pijaner u-mrl. To je vse, kar morem spoznati iz ure." » Skočil sem razburjen s stola ?n krevsal po pobi semintje. "To se za. va; no snodobi", sem vzkliknil, da bi dal duška svoji užalienosti. "Kaj takega bi vam 1)0 bil prisodil. Gotovo ste poizvedovali o mojem nesrečnem bratu, pa se sedaj bahate, da spoznate to iz ure. Nikakor ne morete od niene zahtevati, da bi vam verjel, da vse to berete iz te stare ure! Vaše obnašanje je kaj brezobzirno in je že podobno — naravnost rečeno — sleparstvu.' 'Oprostite mi, prosim vas, ljubi doktor", je rekel" prijazno. "Jaz sem imel vso stvar kot za neko šolsko \prasaiije ter sem pri tem čisto pozabil, da se stvar tiče vaše osebe in da je .sitna za vas. Zagotavljam vas, da niti vedel nireni, da imate kakega brata, dokler mi niste dali te ure v roko. "Toda kako za božjo voljo ste vendar prišli do tega spoznanja, ki je popolnoma resnično v vsakem oziru." "Resnično? No, to pravzaprav ni nič drugega ko sreča.- Jpz sem govoril le tako .približno, nikakor nisem upal, da bom tako natanko zadel." . . , < Pa vendar niste ugibali Samo na slepo srečo?" . , , "Ne, ne; jaz nikdar ne ugibam. To je zoprna navada, ki je poguba za vsako zdravo mišljenje. »Stvar se vam zdi zato tako čudna, ker niti ne greste za mojimi mislimi, niti ne vpoštevate maminih znakov, ki morajo (pokazati pot do velikih zaključkov. (Dalje prihodnjič.) T Podpisujte in karajte bonde Svobode in Zmage! Kdor ne podpiie V. posojila Svo-> bode in Zmage, ni vreden l,B ,J>| '—-riV in (ft i ijfr i tfl n,-^ , POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJEN1H DR2AV. Kampanja za V Posojilo Svobode in Zmage traja od 21. aprila do 10. maja,—Požnrite sel Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 Z E 6 O L ET j je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila ^f^iiž^ ima* ŽC i14'T Ulag{?teljeV: Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8^^00.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček *naša nad $550.000.00, kar se drži v po- sebnem zaščitnem skladu. 'i :A t 396 Naložite torej Vaee prihranke t NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETTJ. Narastlt obresti sa pollotoo pripisujejo k glavnici, ali pa izplačujejo oa hranilne uloge od $1,00 naprej. 3% FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. JTollet, •LJUDSKA BANKA' Illinois*