LVlaflb Puženjak: Kaka je naša sedanja davčna politikal Kaka je sedanja davčna politika? Na kak način se obdafiuje kmets^i slan ? ¦ 1. Zemljiški davok. NaJKtarejši davek ie zonjljiški davek. V Sloveniji se odmerja ta dave« na podlagi zakonov z dne 24. majnika 1864 in 7. junija 1881 ter zakOna o prvem progledu zemljiškoknjižnejasa katastra z dne 12. julija 1896. Davku sc podvržena zemljišča, katera služiio /a poljedelstvo in gozdarstvo. Merilo a# obdačenje j« čisti dotios, ki preostaD« po odbitku obdelovalnib stroškov. Cisti doaos se računa po parcelah, o3 visen « od vrste kulture in od dobrinc zemljiši^a... Razložuje se osem dobrino kih razredov. Pregled katastra bi « moral izvrgiti vsakih 15 let. L. 1896 izvrgen pregled je uvaževal spremembe v vrstab. kulture, pomotei in težkf napake pri posameznih dobrinskih rai redih. Prvotno je znagal zemljiški davek 22.7% čistega donosa, se }o lete 1898 ziiižal na 10%, a je zna&al pree prevra't/in 15%. Elementarne oezgodt (toča, suža, povodenj, plazovi, rnraz) katera popolnoma ali deloma uniCijt ves d;i';Odek, dajo pravioo za popold ali delni odiois davka. Zem!jigki davek je nepravi6en davek, k<?' se ^ira na «3isti donos, kj De obsioji ab vsaj ne v dolo&eni vteini. Ta krivica je še tembolj obfiulna, afco r.e porc-isfi, da se čisti donoe kar za 15 let vnapj-e.- določi. \ tem času bo iz vrge nti posestvih marsikatera spre ¦  memb^; poleg tega se pa sprembijajo  sene kmetijskib pridelkov. jKmet sam ne dolo^ii cene svojih pridelkav^ io izvrgujeio drugi, treba pa vedno imeu  pred očrni, da znatno vpliva zvlšanja  stroškov produkcije na čisti donos. —  NepravM'611 je la davek tudi radi te  ga, kir ne dela nobene razlike mefi  posesti/l.om zemljišča, ki doseže že 8  lem, d- vzdržuje na svojera posestvu žganjarije, pivarne, tovarne gkroba i. t. d., boJiše dobodke iz svojib pridel kov »u med kmetom, ki se ne i>e5a s kakiin slranskim obi-alora, NiC manje krivično J6, da se pri dolo&tvi či&tega donosa prav nič ne ozira na servituie, ki olsfoje na zemljigfu in mnogokrat zn-jtno omejijo dohodke zeniijiŁ&&. Glede zemljigkoga davka je nujno po~ tcebna temeljita reforma, katera nai  odstraui vse navedene nedostatke te&s* davka, uvede se naj progresiven zemljiški davek. 2. Desetek Ln davek na ded&Čtoe. Najbujše breme za kmeta je desa tek pri prevzetju posestva in pa da yek nA dedščine, kateri se Je za pri. hodnje proračunsko leto celo znatn^ zviSal, iTa davek je skrajno krivifceu in bo otežkofiil prevzetje kmetskih pcsestev ler povzročil, da bodo mnogi kmet3ki einovi raje zapustili doma^o gruflOj kaker bi pod težkimi pogo]i — prevzeli domafco posestvo, bo imel za poBledico beg najboljgili lnoči iz dežele, bo i>oepeševal izseljevaaje. Ne oležkofiifi. temvefl olaj>šati se raora prej>zetje kinetskih posestev, vse se mora sicriti, da mlade, po navadi najboljge nofti rbdržimo v deželi. S. Osebna dohodnina. Drvgi davek, kateri daje že leta iu Je!a po-od za pritožbe, ker se godepii predpisu največje krivice, je osebno Hobodiiinski davek, *Ta davek se pobi ra y floveniji na podlagi zakona i iJne 25, oktobra 1890. Davfini vir Ivo • rijo pri tem davku dohodki državija • oa. iTa davek je primeren za stanove,, katori imajo stalne, redne dohodke, oziroma je možno natanftno dognati «a podlag; knjig dohodke, nepriraeren ie {.¦a za Lmetsjci slan, kojega dbhodki so odvisni od letine, elementarnili nezgpd, strošfcov produkoije, cene njegovih prifie!kO7,, kojega dohodki so ne dajo nik dar lt^tanCno doguati, temveč le samo jjribližno, kateri se pa vsako leto zelo spreminjajo. Popolnoma izkljufeeno jo, da bi sleberni kmatovalec natanftno vo dil knjige, iz katerih bi bili razvidai .vsi pi-e-ernki in izdatki in bi sa dal natančno J7rafitmiti dohodek, kateri caj &luži kot podlaga za odraero osebnega 8ohddninskega davka, ko vemo, da še firngi stsnovi, ki imajo več časa tei ve§jo pr-fldizobrazbo, ne vodijo knjig. ftohodki, kateri so potrebni za Življe* nje, naj bodo prosti davka (eksisten&D3 minimum). /Ta aksistanfini mhiimiim ie znaSal pred vojsko 1200 K, se ie po tem zv'Sa) na 1600 K m lansko leto po flolgotra-ni borbi v linanftnem odboru na 4800 K. Znesek 4800 K ne zauosluje daues za Življonje dostoinega ftioveka, ne odgovarja pa niti ¦najmanj znesku 1200 K pred vojsko, Pravičnost ru pram immj premožiiim slojem zablova, da 38 tksistenfini niinimuin zviša vsa; na 15*000 K. Nebroj }e pritožb radi do lofievanja dohodkov kmetov. Davfine oblfisti ugotavljajo na krivičen nafiin dohodke kmetov; vsako ovadugtvo, porofile ipoJitičnih ali osebnih nasprot cikov ali konkurentov, poročila oseb , ki so na slabem glasu ali uiso veit> ¦ dostojEO, so dobrodošia in dajo davčni cblesti jovod za nadaijuje navijanj-2 dav&tega vijaka. Izpovedi davčnoga obv«zaaea iii zanesljivih prič,. da, oeio urrdnili oseb, se ne verjame. Dav^ne ob?u?ti zuajo najti dohodke, ali jih 5ina davkoplačavalec ali ne, nočejo pa prizuati odbitkov, katere dovoljuie uavedea.- zakou, noCcjo vpoštevati izdaikov, ki vi.daia.0 omeje dohodke. I*rot! k?.iyii5uo odmerjenemu davku ni mogoo jjcben iiH)'6š6n priziv, ker so se faamo vcijno t.kinile okrajne iu deželoie prizivno Kraisije, katere so prej reSeva}e viozpno prizive. Osebno-dohodninski do'.t».* je z ozirom na gospodarska i:azmere kmetskega starni, katcri itak mora j-iafievati zemljigki davek, za i&((•ga uift[:iiraeren, zato se naj odpravi, dokler ]j8 Se isti obstoji, naj sa vivisa eksibteDdni miiiimura sedanjim razmeram \ \ imerno, naj se odpravi nepri unirm. ijo&topanje davftnih oblasti glede določevanja dohodkov in odoiika stro^ov, naj reSujejo vse prizive okrajntj iu dožolne prizivne komisiie- i. Dtrek na rento, kapltal in na luksus. Moctenia dav6na reforma zahteva, tiia se uvede progresivni davek na reu to. od zemljigfia in kapitala. Zomljiška renta se plačuje za dovoljenje uporabIjati aeuiljo. Ako sa je zomlja obdelala, ali so se postavila na njo poslopja, se je v isto naložilo delo iu kap_Hal. Običajna najemniiia ali zakupirina je deloma protidajatev za izvršeno delo, in upoiabljon kapital; po odbitku to protidaiatove dobimo zemljiško rento • Zemljiška renta obsega tudi protida',atev za dovoljenje dvigniti zaklade v zemlji, kakor premog, ruda itd., upoi abljafi vodiie mo<5i za električne na;.i'.ave, zrak za proizva]an]e agnenega dušika. Davek iia zemljiško rento lahko prJpomore državi do znatuib- dohod kov, ta davek bodo plačali oni, kate rim je zemlja brez vsakega truda vir velikega bogastva. Mi živiino v «5asu kapitalistiftnega gospodaistva; kapital hofie neomejeno iiagospodpvati v celi državi. Kapital oredstavlja ogromno gospodarsko mo*5. katera ustvarja ogromne dobičke ter ranoži bogastvo kapitalističnih slojev. Popolnoma pravilno je, da se znatno ž.viša davok na kapital, ker zabteva socijalud pravičnost, da skrbe v prvi vrsti prempžni sloji za pokritje državnili izdatkov. Upelje f>e nai davek na Spekulaoije, trgovino na borzi itd. Poleg velikega siromaštva se opaža preiiran luksus. Davek na luksus bi v dobi uživanja in. neizmernega zapravljanja pripomogel državi do lepib dohodkov. Ta davek naj bi se naložil na avtomobile, kofiije, luksuriiozna ve Jika stanovanja, lifip, dra^e pijaie itd. Bramena, katera težijo naSega J^meta, so pretirana, dolgo ne bo mogel istih vefi nositl Mnogi merodajni krogi nofcejo tega aejstva priznati, ga faje in povdarjajo, da drugi stanovi irnajo še vedja bremena, kar pa ne od,yovarja resnici. Zadnji čas je, da se preneha z vedno viSjim obdav5enjem kmetsko&a stanu, zailnji Cas je, Bicer bo prepozno, da se zafine zniževati — davfina bremena, pod katerimi jefti kmetski s(an.