Leto XIX. St. 24.
V	organizaciji Ja mol, tor moti — toliko pravica.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Cek. račun 13.562.
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku.
Tele ton štev. 3478.
V zaščito eksistence delavca in nameščenca
Delavske in nameSienske plate so padle na najnliji nivo. Zahtevamo zaitito ekonomsko slabih.
Spor za višino delavčeve in na-meščenčeve plače traja od takrat in bo trajal do tedaj, dokler bo obstojal današnji gospodarski sistem. Menja se samo od časa do časa ostrina spora, kakršne so pač gospodarske prilike: konjunktura ali gospodarska kriza. Niti v najidealnejšem gospodarskem razvoju ne doseže višina delavčeve in nameščenčeve plače ono višino, da bi mogli biti delavci in nameščenci zadovoljni. Tudi za časa najidealnejše konjunkturne dobe in pri polni zaposlitvi so delavske mezde in plače ona postavka v bilanci kapitalistov, katero se kot prvo skuša znižati za izenačenje bilanc kapitalističnega gospodarstva. To velja tudi v slučaju, kadar obstoja divja konkurenca med kapitalistom kot poedincem ali grupah, ali pa tam, koder obstojajo kapitalistični karteli za monopoliziranje trga.
Na račun delavskih in nameščen-skih plač se govori o pocenitvi produkcije in povečanju trga; na račun delavskih in nameščenskih plač se govori o izpopolnitvi produkcije; na račun delavskih in nameščenskih plač se vrši kopičenje nadvrednosti ogromnih kapitalističnih dobičkov, o katerih se pa — edino — ne govori!
Delavske in nameščenske plače so one postavke, na katere kapitalisti naskokujejo ob vseh prilikah, in to za časa konjunkture ali pa gospodarske krize, Plača je ona postavka v kapitalističnem gospodarstvu, na kateri razredna nasprotstva v kapitalizmu najbolj pridejo do izraza. V toku najbolj razvite propagande o nacionalizmu, patriotizmu, državi, skupnih interesih dela in kapitala, humanizmu itd. je treba samo malo pogledati za zastor kapitalistične prakse in metode v vprašanju delavskih in nameščenskih plač in prepričali se bomo, da obstoja globok prepad razrednega nasprotja in da je vse drugo samo maska in zavajanje delavca in nameščenca: pripeljati jih hočejo žejne čez vodo.
Gospodarska kriza je gotovo najugodnejša prilika za kapitalistični naskok na delavske in nameščenske plače. Gospodarska kriza marsikatero podjetje temeljito strese, med njimi celo še nekatera zelo solidna. — Kriza zmanjša promet dobrin in produkcije, zmanjša in omejuje ali pa celo docela začasno ustavi neke vrste posla in tako požene en del delavstva in nameščenstva na ulico. S tem odvzema zaslužek enemu delu in ustvarja s tem predpogoje za znižanje delavskih in nameščenskih plač onim, ki še delajo. Rekli smo predpogoje, ker mentaliteta je že prej živela v glavah vseh delodajalcev. Za navadno pamet, ki dalje od nosa ne vidi, bi bilo najidealnejše, da bi delavec mogel živeti od — tovarniškega dima, porabljene električne energije ali p» od iz strojev izhlapelega olja.
Politika znižanja delavskih in nameščenskih plač je dovedla do tega, da so iste v mnogih podjetjih padle že na najnižji nivo. Prepuščeni sa-aum sebi, da z »zakonom o Ponudbi in potrebi« po svoji »svobodni volji« regulirajo vprašanje rižine plač, so kapitalisti obupno situacijo delavca in nameščenca izkoristili do take mere, da so mezde in plače našega delavca in nameščenca P*dle na najnižji nivo.
Napad na delavske in nameščen-
Naj bo Novo leto leto jeklene volje in železnih mišic, organiziranosti in zavednosti delavstval
To v pozdrav in voščilo ob konca leta vsem, ki so odločne volje
od uredništva in uprave „Delavca" in Strokovne komisije za Slovenijo
ske plače se vrši na dveh frontah. Da bi bil nasprotnik prevaran, se ti dve fronti odvajata ena od druge in ustvarjata razpoloženje, kakor da eden z drugim nima nobene zveze. Kako pa stvar izgleda?
Kot neposreden in direkten napad na de lavske in nameščenske plače je napad, ki se vrši vsakodnevno po vseh delavnicah, tovarnah, pisarnah, tigovinah, rudnikih in prometu na višino enega dela plače, katero dobiva delavec ali nameščenec neposredno izplačano za kritje svojih vsakodnevnih potrebščin. V pretečenih dveh do treh letih je ta del delavske in nameščenske plače padel za eno četrtino, ponekod za eno tretjino, ponekod pa celo za polovico nekdanjih plač.
To pa še ni dovolj!
Ves čas, ko se je zniževal neposredni del plače, se je iz vrst kapitalistov vodila tudi javna in zakulisna kampanja za znižanje dajatev za razne delavske socialne institucije, predvsem za zavarovanje za slučaj bolezni, nesreče, starosti in onemoglosti. Organ »žutih« »Rad i Trud« je na željo delodajalcev na svojem prošlem »kongresu« sklenil zahtevati, DA SE IMAJO USTAVITI VSA VPLAČEVANJA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE DELAVCA IN NAMEŠČENCA!
To akcijo kapitalistov, za katero želijo potom »žutih« napraviti razpoloženje v delavskih vrstah, je treba energično pobiti. Ta akcija ne pomeni drugega, kakor atako delodajalca za znižanje poleg neposrednih plač tudi onega dela iz postavke socializiranega dela mezd in plač.
Odkrito in jasno je treba naglasiti princip: Delavska in nameščenska plača se deli v dva dela. En del je tisti, katerega dobi delavec in nameščenec neposredno na roko. Drugi del je oni, katerega se plača za delavsko in nameščensko zavarovanje: za slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti, nezaposlenosti, starosti in smrti.
Delavec in nameščenec dobi plačo samo dotlej, dokler je zaposlen in dokler je zdrav in za delo sposoben. Kakor hitro pa je brez posla, zboli ali celo postane onemogel, je prepuščen samemu sebi in obsojen na propadanje. Ce pa hranilec družine umre, ostanejo njegovi svojci nepreskrbljeni.
Socializirani del delavske in nameščenske plače se je avtomatično znižal že s tem, ker se je v teku zadnjih let znižala nominalna in realna plača. Kljub temu, da je odstotek ostal isti, je skupni znesek socializi-
ranega dela plače manjši, ker se je zmanjšal skupni znesek delavskih in nameščenskih plač.
Če sedaj poleg tega nekdo zahteva še znižanje odstotkov za delavsko zavarovanje ali celo, kakor to »žuti« zahtevajo, da se morajo ustaviti vplačevanja za zavarovanje sploh, potem se v resnici zahteva: Da se delavsko socialno zavarovanje onesposobi, ali pa popolnoma ukine in tako ukine tudi socializirani del delavske in nameščenske plače. To bi tudi pomenilo popolno barbariziranje življenja delavskega razreda in da se prepusti popolni propasti vse one, katerim je socializirani del plače omogočal vsaj kolikor toliko, da preplavajo, četudi na goli deski, današnje težko razburkane valove.
V	obrambo svoje neposredne in socializirane plače upravičeno zahtevajo delavci in nameščenci, da pri zvišanju svojih dohodkov poskušajo prevaliti razne oblike davkov na delodajalca, ki danes težko obremenjujejo delavske in nameščenske plače. Naša stara zahteva je, da bodi eksistenčni minimum oproščen vseh davkov in taks. Če so že po nekem zelo krivičnem ključu delavci in nameščenci postali žrtev, da morajo od svojih skromnih plač plačati več, kakor to dajejo delodajalci od svojih dobičkov, potem je čisto pravilno, da delavci in nameščenci postanejo kon-sekventni in skušajo davčna bremena prevaliti na delodajalca, pa najsi bo to v obliki zvišanja plač, ali pa, da jih plačajo delodajalci direktno. Z vso odločnostjo pa moramo odbijati vsepovsod in na celi črti vsako znižanje neposrednih in socializiranega dela plač, kakor tudi poskus delodajalcev, da davčna bremena zopet prevale na delavske in nameščenske plače tam, koder so jih do-sedaj nosili delodajalci.
Mezde in plače so sredstva za življenje sto in stotisočev delavcev in nameščencev ter njihovih družinskih članov, zato to veievažno vprašanje ne sme biti izpuščeno iz okvira javnega skrbstva.
Istočasno, ko to za družabno za-jednico in za našo zakonodajo veievažno vprašanje naglašujemo, zahtevamo, da merodajni faktorji, ki so za to poklicani, tem velevažnim vprašanjem posvetijo potrebno pozornost.
Delavce in nameščence pa pozivamo, da s svojimi organizacijami branijo svoje plače, ki predstavljajo njihovo življcnsko pravico, s pozivom, da proti organiziranemu in kar-teliziranemu kapitalu postavijo svoj — KARTEL DELA!
Vatni sklepi.
V	zadnjem »Delavcu« smo priobčili predloge-resolucije, ki so se obravnavale na V. kongresu Delavskih zbornic v Beogradu, dne 3. in 4. decembra t. I. Ker je specijelna komisija za resolucije nekatere nekoliko izpremenila in še ostrejše postavila, priobčujemo dotične tako izboljšane še enkrat, ker so velevažnega pomena.
Zavarovanje zoper brezposelnost.
I.
V	Jugoslaviji je veliko število brezposelnih delavcev in nameščen-
cev vseh strok in kategorij, ki so v največji bedi. Ta brezposelnost se pa še posebno povečuje z nespoštovanjem zakonitih odredb o delovnem času. Strogo spoštovanje osemurni-ka, prepoved čezurnega dela in nočnega dela, prepoved dvojne zaposlitve bi zelo zmanjšalo brezposelnost.
Pomoč takim delavcem in nameščencem od Javnih borz dela, od državnih in samoupravnih institucij, od Delavskih zbornic, od delavskih organizacij in od privatnih ustanov,
pa naj bo ta pomoč še tako dobra in vestna, ne more veliko pomagati, če se ne spoštujejo določbe zakona o osemurniku.
Zato je kongres Delavskih zbornic na podlagi čl. 2. Zakona o zaščiti delavcev, s katerim je že 1922. leta obljubljeno, da se bo zavarovanje zoper brezposelnost izvedlo, zahteval, da ne sme več ostati pri obljubi, nego se mora izvesti.
In izvesti se ima zavarovanje zoper brezposelnost tako, da bo samoupravno, le pod kontrolo države, da se ne bo zbirokratiziralo, kakor so se Borze dela. Država in samoupravni forumi so obvezni, da dajejo redne prispevke za to zavarovanje.
Zavarovanje mora biti obvezno, da objema vse kategorije delavcev in nameščencev brez kakršnihkoli izjem in da velja za celo državo.
Dokler pa se popolno zakonito zavarovanje ne izvede, je treba pod-vzeti nujne mere, da že tekom te zime nezaposleni delavci in nameščenci dobe več podpore, nego je bilo to dosedaj.
Glavni organ za podeljevanje podpor nezaposlenim delavcem in nameščencem naj ostanejo Borze dela. Ali kongres je prisiljen dafi izraz, ki ga je dalo delavstvo in namc-ščenstvo. to je, da je sistem, po katerem so danes organizirane Borze dela, v svoji podlagi nepravilen in nezadovoljujoč. Krajevne organizacije Borz dela imajo majhno kompetenco. a uradniki v njih se morajo ravnati po naredbali predsednika Centralne Borze dela.
Potrebno je tudi, da se osnuje čim več podružnic Borz dela, da se zgradijo potrebni prostori za brezposelne, a v krajih, kjer ni Borz dela, da lahko vrše posle Borz dela Delavske zbornice in delavske strokovne organizacije pod kontrolo krajevnih oblasti.
Vsa sredstva, ki se zberejo za Borze dela, je treba uporabiti za pomoč brezposelnim v denarju in v naturi.
Takoj je treba vzeti vse rezervne fonde Borz dela, da se porabijo za podpore brezposelnim. Priznavanje brezposelnih v Borzah dela je treba občutno olajšati in podaljšati pravico prejemanja kakor tudi višino dnevne podpore.
Podpiranje zavarovanih delavcev od Borze dela se mora smatrati za zakonito pravico vsakega zavarovanega brezposelnega delavca in v okviru teh pravic morajo krajevne Borze dela izplačevati podpore ne-glcde na to, v katerem OUZD je bil delavec zavarovan.
Sredstva Borz dela se morajo povečati. Zato kongres Delavskih zbornic zahteva:
a) da kraljevska vlada obveže vse banovine in vse občine v državi, da v svoje proračune (budžete) 'vnesejo vsote za pomoč brezposelnim;
b) da se uvede poseben davek za brezposelne, ki bi ga izterjevale davčne oblasti za vsak luksus, posebno pa na luksusna stanovanja, zabave, pijačo, jedila v restavracijah, kavarnah in slaščičarnah višje kategorije, pa tudi v privatnih stanovanjih. Takšen davek treba predpisati na vse prostore, ki so za trgovsko in industrijsko uporabo, kakor tudi vsem delodajalcem sorazmerno pri njih zaposlenega osobja;
c) vse kazni, ki so izrečene nad delodajalci za kršitev delovnega Ča-sa, se imajo stekati v ta brezposelni fond.
Ali ste 2e vse pripravili za volitve delavskih zaupnikov? Skrbite, da bodo izvoljeni samo člani razredno zavednih strokovnih organizacij!
Rudarsko zavarovanje na robu propada.
m.
Prispevke za pomoč brezposelnim rudarjem se mora zvišati na isto višino, kakor se jih plačuje za brezposelne delavce drugih strok in kategorij.
IV.
Za mornarje treba takoj urediti posredovanje dela in pomoč brezposelnim.
V.
Z ozirom na to, da je letos nezaposlenost objela tudi sezonske stroke, smatra kongres, da se ne sme delati pri delitvi podpor razlika med sezonskimi in nesezonskimi delavci.
VI.
Vsem Borzam dela, syobodnim in dobrodelnim organizacijam, ki podpirajo brezposelne v naturi, treba dati pri vseh transportnih sredstvih brezplačen dovoz hrane in stvari, ki so namenjene za brezposelne.
VII.
Posebno pažnjo zahteva kongres na nenavadno veliko bedo, v kateri se nahajajo poljedelski delavci. Zanje je treba na vsak način preskrbeti prehrano do nove žetve. Radi tega zahteva kongres, da se v občinah, kjer so nepreskrbljeni poljedelski delavci, ustvari žitni fond. Vsi posestniki, ki imajo nad 9 kataster-skili juter (oralov) posestva, morajo v ta fond dati v naturi po 5 kilogramov žita in koruze na jutro (oral).
Ban Dravske banovine je v imenu osrednjega pomožnega odbora izdal na podjetnike v področju Dravske banovine sledeči oklic:
Po izkazih delavskega zavarovanja je zaVzela v Dravski banovini gospodarska kriza tak obseg, da zaposlujejo rudarski, industrijski in obrtni obrati to zimo nad 25.000 delavcev in nameščencev manj, kakor ob istem času pred krizo. Gotovo je med tem številom delavcev in nameščencev velik del takih, ki so brez najnujnejših življenjskih potrebščin in ki bodo prepuščeni to zimo gladu in mrazu. Vem, da je v tej brezprimerni krizi tudi za podjetja, ki še obratujejo, težko, zlasti pa da tudi tisti, ki so že zaposleni, ob silno skrčenih dohodkih težko izhajajo'.
Vendar je etična dolžnost nas vseh, da svojih najhujše ogroženih bratov ne pustimo v bedi propadati in da nosimo solidarno bremena, ki nam jih nalaga teža časov.
Državne oblasti bodo storile svoje, da se ta misel realizira.
Nujno pa je potrebno, da pri tem vse prebivalstvo spontano in inicijativno sodeluje. Da bi se to omogočilo, so se osnovali deloma na moijo pobudo, deloma na pobudo lokalnih oblasti po vsej banovini pomožne akcije za nezaposlene.
V	okviru te pomožne akcije so si vodilne poslodavske, kakor tudi vodilne de-
Čulkovski:
Cankarju
ob obletnici njegove smrti.
(Recitirano na Cankarjevem večeru »Svobode« in »Zarje« v sredo, dne 14. decembra v Ljubljani.)
Prerano si zapustil to dolino Šentflorjansko, a mislim, da je bilo prav tako; če kakor mi, bi danes tiho, samostansko živeti moral, bi razočaran bil hudo.
Dni tiste je navdušenje najvišje valovalo preko domovine, ko da ,privedla »Pot za križem« je na cilj, in tvoje plemenito srce se je tiho radovalo ob upanju, da je tvoj glas pravico iz sna zbudil.
S smehljajem na obrazu še pravočasno si odšel,	•
sicer bi danes od sramu se v zemljo vdrl.
Če slutil bi, kdo vse ti bode slavospeve pel, pero bi svoje z gnusom že ob prvi vrsti strl.
Le po zunanjosti te sodijo filistri, rodoljulbi, in divijo se cankarjanskemu jeziku.
Spoznati duše tvoje pa ne znajo in se jim ne ljubi,
ikade ti kakor pozlačenemu, a mrtvemu maliku.
Spet rodoljub po blatu belo krizantemo išče in si jo 'pripenja na novoskrojen frak.
Tvoj rdeči nagelj so pa vrgli na gnojišče, kjer ga pobere še včasi kak siromak.
Mahničevstva mrak nas spet če zagrniti, v njem Ti si svetla nam »Podoba iz sanj«. »Brezdomovinci« mi ji hočemo slediti, dokler »Hlapcu Jerneju« ne razide pravice dan.
S temi žitnimi fondi morajo upravljati paritetni odbori, predvideni z uredbo Ministrstva soc. politike in ftarodnega zdravja za reguliranje pogojev nezaposlenih poljedelskih delavcev.
Naša davčna politika in delavci.
V.	kongres Delavskih zbornic je konštatiral, da so delavci in nameščenci negiede na ideal progresivnega obdavčenja preobloženi bolj nego drugi sloji. Ta krivica se mora popraviti iti zato kongres zahteva:
1. da se poviša eksistenčni minimum, ki je osvobojen od uslužben-skega davka. Sedaj znaša 400 Din. Naj se pobira šele po 1000 Din. Kdor ima več otrok, naj se upostavi večji eksistenčni minimum;
2. da se po predpisu čl. 97. Zakona o neposrednih davkih vsi dohodki od nesamostojnega dela do 4000 Din osvobodijo samoupravnih davkov in tudi kuluka;
3. da se kuluk kot posebna oblika predpisov za samoupravne davke ukine in spremeni z davki na obstoječe oblike direktnih davkov;
4. da je fizično delo kot oblika plačevanja teh davkov lahko samo za one obvezance, ki to žele;
5. da se ima industrijsko delavstvo in nameščenci, ki so se prijavili za kuluk, za slučaj bolezni in nesreče zavarovati in preskrbeti s hrano, če so brezposelni;
6. da se delavci in nameščenci osvobodijo visokih taks (kakor taksa za šolanje otrok, pri poroki itd.).
lojemalske organizacije v načelu osvojile sklep, da naj iprispevajo vsi obrati v dravski banovini za mesece december, januar, februar in marec izredne prostovoljne prispevke za pomožno akcijo in to tako, da prispeva podjetje za vsakega zaposlenega delavca najmanj po 4 Din. na mesec, vsak v obratu zaposleni delavec pa od svoje strani po. 2 Din na mesec.
Te prispevke bodo zbrale v mestih Ljubljana, Maribor, Celje ondotne občinske pomožne akcije same. Prispevke od vseh ostalih obratov pa bo zbral Osrednji pomožni odbor Dravske banovine ter jih bo razdelil med organe, ki jim je preod-kazano na sedežu podjetja skrbstvo za nezaposlene.
Osrednji pomožni odbor Dravske banovine bo skrbel za to, da se bodo dodelila zbrana sredstva tistim, ki so pomoči najbolj potrebni in da se bodo' porabila tudi sicer na najracijonelnejši način. Vabim Vas, da pri tej akciji sodelujete in uplivate v tem smislu tudi na svoje delavstvo.
Zbrane zneske pošiljajte po priloženih položnicah v kolikor gre za večje zneske mesečno (pri malih zneskih pa z eno pošiljko) na čekovni račun hranilnice Dravske banovine v Ljubljani, v zgoraj označenih mestih pa na mesta, ki jih bodo označile pristojne pomožne akcije.
Opozarjamo vse delavstvo na deklaracijo Strokovne komisije za Slovenijo, ki jo je dala na anketi za pomožno akcijo, ki jo je sklicala banska uprava. V predzadnji številki »Delavca« je priobčena.
Povedali smo, da je strokovno organizirano delavstvo pripravljeno aktivno sodelovati pri pomoči za brezposelne. Vsak teden bo vsak delavec prispeval 50 para, če delodajalec prispeva 1 Din in država 1.50 Din.
V	mnogih tovarnah in obratih so podjetniki pristali na ta predlog organiziranega delavstva, znana pa je dosedaj peščica podjetnikov, ki so proti temu. Ko bo akcija v polnem teku, bomo tiste podjetnike priobčili v »Delavcu«.
Povsod naj organizirano delavstvo energično podpre zahtevo, glasno pove vsem, da ni upravičen tisti izgovor nekaterih kapitalistov, ki pravijo: »Mi bi dali, ali delavci nočejo.« Kak glas nerazumnega, neorganiziranega delavca ni odločilen in pomemben, ker je glas hlapca.
Ko se bodo formirali krajevni pomožni odbori, morajo v krajevne odbore priti tudi predstavniki organizacij Strokovne komisije. Za to bomo že poskrbeli; organizacije naj nam iz vseh krajev že sedaj predlagajo svoje zaupnike, ki jih dobijo v ta namen. Tozadevna okrožnica je bila od Strokovne komisije za Slovenijo že pravočasno razposlana.
Dolgotrajna kriza v naši premogovni industriji ni delavstva samo gospodarsko najtežje zadela, temveč je obenem privedla vso rudarsko zavarovanje v tako težak finančni položaj, da niso več danes samo dajatve ogrožene, temveč celo obstoj zavarovanja samega. Omeniti je pri tem predvsem dve stvari, kateri sta poleg obstoječe krize tudi sokrivi na propadanju tega zavarovanja, in sicer: nepravilna matematična podlaga, katera je bila z novim pravilnikom od dne 1. januarja 1925 podana na podlagi nesoglasja v primeri s prispevki in dajatvami s sprejemom prenosa prej pridobljenih članskih pravic brez zato potrebnega kritja teh iz kapitalnih rezerv in pa racionalizacija dela v rudnikih, radi katere je bilo veliko število delavstva odpuščenega iz službe, s čemur je bil tudi dohodek zavarovanja odvzet.
Kljub temu, da se je delavstvo potom svojih organizacij in po svojem zastopstvu v upravnem odboru glavne bratovske skladnice že od početka trudilo, da se postavi predvsem zavarovanje zoper starost in onemoglost na realna tla, se ni ukrenilo do danes ničesar, čeprav se je že vršilo nešteto anket in konferenc, kakor to, da se je delovna doba dvignila od 30 na 40 let in starostna neomejeno. Prispevki so se pa povišali od prvotnih 7 odst. na sedaj tričetrtinsko 12 odst. in enočetrtinsko na 8 odst., pri čemur so se še mogle pred 1. januarjem 1925 pridobljene pravice valorizirati napram takratni zavarovani mezdi, kar v bistvu ni nič drugega, kakor znižanje pokojnin v svrho sanacije pokojninske blagajne, kar pa svojega namena ni prav nič doseglo, kar bomo iz spodaj navedenih številk razvideli.
Sedaj poglejmo najprej gibanje zavarovanih članov. Teh je bilo koncem leta 1925 16.666, leta 1926 14.420, leta 1927 13.890, leta 1928 14.306, leta 1929 15.578, leta 1930 11.592, leta 1931 12.853 in koncem meseca avgusta 1932 pa še samo 10.009 zavarovanih članov.
Temu nasprotno so se pa upokojitve vedno bolj množile. Čim večje so bile redukcije, bodisi vsled krize ali racionalizacije, tem več jih je prišlo v zelo mnogih slučajih predčasno v pokoj. Tako vidimo, da se je število upokojencev, vdov in sirot po novem pravilniku, to je od 1. januarja 1925, od 0 dvignilo do konca
KOVINARJI.
Vsein članom Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije mnogo uspeha v Novem letu in jekleno strnjene vrste.
Ali je nastala draginja življenskih potrebščin ali ne?
(Jeseniški problem in slučaj.)
Y	četrtek, dne 8. t. m., se je vršil ponovni javni shod razredno zavednega kovinarskega delavstva na Jesenicah, ki je razpravljal o odpovedi kolektivne pogodbe. Predsednik SMRJ s. Čelešnik je otvoril shod in podal k prvi točki (o razpravali razsodišča) poročilo s. Kopač, ki sodeluje kot razsodnik s strani delavstva oz. Delavske zbornice v tej komisiji. Po historijatu tega postopka, o katerem smo poročali že večkrat, je prečital s. Kopač zapisnika dveli dosedanjih sej arbitražne komisije, ki ji predseduje g. sreski glavar dr. Ivan Vidmar in sta v njej še kot razsodnika za Zbornico TOI g. Franc Žagar ter on sam. Prva seja je bila dne 7. t. m. v Ljubljani, druga na Jesenicah dne 8. t. m. in tretja bo najbrž v petek, dne 9. t. m. (je bila, op. ur.) spet v Ljubljani. Na prvi seji je komisija ugotovila dejanski stan ter proučila položaj, vloženi odgovor KID na odpoved itd. Na drugi seji so bili zaslišani na Jesenicah
avgusta t. 1. na 1837 upokojencev, 436 vdov in 544 sirot, kar znaša skupaj 2819 oseb. Po starih pravilih pa je bilo do dne 31. decembra 1924 1427 upokojencev, 1389 vdov in 892 sirot, kar znaša skupaj 3708 oseb. Iz tega je razvidno, da je število upokojencev v razdobju ne celih 8 let visoko preseglo število upokojencev pred 1. januarjem 1925 za razdobje 30 let. Te številke so torej najboljši dokaz za gospodarske in socialne razmere našega rudarskega in plavžarskega delavstva za predvojno in povojno dobo.
Sedaj pa poglejmo še finančno stran pokojninske blagajne same. Čisto premoženje je znašalo koncem leta 1931 Din 15,673.769.—. Mesečni predpis prispevka za mesec avgust t. 1. je znašal pri 10.009 zavarovanih članih še samo Din 1,008.329.—, drugi dohodki Din 8.870.—; to je skupaj Din 1,017.199.—. Od tega so izdatki bili: na pokojninah Din 1,122.936.—, na odpravninah Din 3.233.—, upravni in drugi stroški Din 14.255.—; to je skupaj Din 1,140.425.— izdatkov, kar znači primanjkljaj samo v avgustu Din 123.255.—. Torej samo v enem mesecu Din 123.255.—. Ako vzamemo svinčnik v roke in računamo — pa recimo, da bi stanje z dne 31. avgustom t. 1. ostalo tudi vnaprej ne-izpremenjeno — bi znašal letni primanjkljaj Din 1,478.700.— ali v 10 letih Din 14,787.000.—, kar bi pomenilo popolno porabo obstoječega premoženja, če vštejemo še obresti.
Ker pa z zgoraj v primer vzetim neizpremenjenim stanjem ne moremo računati, ker nam konjunktura!, racionalni in starostni barometer kaže, da bo šlo število upokojencev, vdov in sirot vedno višje, medtem ko je v predvidu še nadaljnji padec števila zavarovanih članov, in s tem v zvezi naravno tudi padec prispevkov, potem lahko z vso upravičenostjo trdimo, da, ako se v pogledu vprašanja sanacije pokojninskega zavarovanja ne bo skoraj nekaj ukrenilo, bo to zavarovanje v petih letih popolnoma skrahiralo in zastonj bodo vse velike žrtve, ki jih doprinašajo sedaj aktivni člani-rudarji in plavžarji v obliki prispevkov — v pričakovanju svojih nad.
Zato je skrajni čas, da merodajni krogi, kateri nosijo odgovornost za to, čim prej to vprašanje rešijo pravilno v interesu prizadetih zavarovancev.
v občinskem uradu zastopniki delavstva, ki so podali svojo izjavo in svoja poročila k položaju. Naglasili so zlasti zahtevo delavstva, da se povišajo mezde delavstva za najmanj 30%, ker je za toliko narastla faktično draginja oz. se je po današnji kupni vrednosti zmanjšal njih zaslužek. Komisija je vse to zapisala in prihodnjega dne (t. j. 9. t. m.) bo zaslišana še KID, da tudi ona poda svoje mnenje. S. Kopač zaupa v objektivnost razsodišča, zlasti njega predsednika, in upa, da bo razsojeno v komisiji tako kakor je prav. Potrebna pa je solidarnost vsega delavstva, ki mora biti in ostati budno na straži svojih temeljnih življenskih interesov. — Zatem je poročal s. Čelešnik o položaju. Tudi s. Jeram, ki je govoril nato, je pozival na solidarnost in na zavednost. Samo to dvoje je naše orožje v boju proti neizprosnemu kapitalu. S. glavni zaupnik Mohorič je zatem podal precej žalostno sliko o razmerah v tovarni, kjer je omenjal nov poseben sistem, ki delavstvo direktno izziVa do obrambe in ga sili k radikalnosti. Posebej je navajal novo uredbo uprave posestev, ki je nanovo prepovedala prati, kuhati in sušiti perilo v stanovanjih hiš KID, vendar za pralnice in sušilnice pa ne ukrene ničesar. Tako je nemogoče zahtevati kaj takega, če se ne nudi drugih nadomestil za prepovedano. Končno je s. Jeram pozval vse delavstvo še enkrat na ohranitev borbenosti in solidarnosti ter obenem opozoril delavstvo, da se pazi denuncijantov. Ob pol 7- uri zvečer je s. Čelešnik zaključil lepo ušpeli shod.	• . ’
Akcija zoper brezposelnost.
STROKOVNI VESTNIK.
KID in Zbornica TOI zavlačujeta odločitev na Jesenicah.
V	soboto, dne 3. t. m., se je vršil ob pol 5. uri velik javni shod jeseniškega delavstva v Delavskem domu na Savi. Shod je otvoril s. Čelešnik. ki mu je tudi predsedoval in poročal k prvi točki. Prečital je razne dopise in reasumiral današnje stanje tako-Ie: Ko je KID odklonila odpoved kolektivne pogodbe, je zahtevala organizacija SMRJ razsodišče. Delavska zbornica je svojega zastopnika imenovala takoj, KlD in Zbornica za trg., obrt in industrijo pa sta tako imenovanje več kakor 14 dni zavlačevali. Ko je Zbornica TOI imenovala svojega konzulenta g. Fr. Žagarja za svojega člana, in sta se obadva zastopnika odločila za tretjega kot predsednika, pa ta tretji ne sporoči, kako in kaj. Zdaj stoji vsa stvar in treba je drezati k odločitvi. Med tem se pa po tovarni uganja pritisk in izgleda, da hoče tovarna zdaj z raznim pritiskom delavstvu že vnaprej vzeti to, kar bo morala potem delavstvu ev. dati nazaj. Treba se je postaviti na branik doseženih1 pravic in se odločno braniti pred napadi. — Zatem je poročal s. Jeram Jurij, ki je napovedal, da bo delavstvo zdaj zahtevalo ne samo 5%, nego celo 30% no povišanje mezd, ker meni, da je v to povsem' upravičeno zaradi padca kupne moči dinarja. Delavstvo je bilo mimogrede za teh 30% okradenih in dobi danes za svoje mezde 30% blaga manj, pa noče biti nihče krivec tega. Tovarna KID dobiva to že povrnjeno v večvrednem kurzu valut, za katere prodaja v inozemstvo, delavstvo je pa revež, ker nima na koga zvaliti svoj primanjkljaj. Zaradi tega ga mora zahtevati od zgoraj. In poleg vsega se izvaja danes v tovarni še tempo, ki ne nudi prav nikakšne garancije niti za varnost niti za celotno zdravje delavstva. Vrši se pritisk, hoče se izigrati kolektivna pogodba itd. itd. Zaradi tega strnimo vrste in se pripravimo na boi, če ne z enomesečno, pa s trimesečno odpovedjo pogodbe. Ne pustimo, da bi se uresničil izrek nekega ravnatelja KID: »Glejte, da postanejo ljudje majhni, sicer nam bodo še zrasli čez glavo!« Ne klonimo duha, še manj tilnikov! Zatem je poročal s. Mohorič kot glavni zaupnik o pritisku, naganjanju in o pomanjkljivostih v tovarni, prav tako gl. zaupnik s. Buček z Dobrave. K drugi točki je poročal s. Čelesnik o kurjavi, kjer bodimo solidarni in počakajmo, kaj bo pokazala arbitraža. Pri raznem je zatem poročal s. Cvetko Kristan o potrebi kulturnega dela, o del. šoli »Svobode«, o »Kapitalu«, o knjigah Cankarjeve družbe, o ženskih predavanjih, o knjižnici »Svobode« in pozval vse, da to uporabljajo. Ob ‘A na 7. zv. je s. Čelesnik zaključil shod s pozivom, da se v še veliko večjem številu udeleže shoda, ki bo v četrtek, dne 8. t. m. — Sodrugi! Težki boji nas Se čakajo. Vsi strnite vrste, vsi v našo strokovno organizacijo SMRJ, vsi v ostale druge delavske organizacije, kajti samo skupna fronta v naših organizacijah nam v boju lahko zagotovi uspeh. V solidarnosti je moč, v boju rešitev!
Javen shod na Jesenicah. Delavstvo KID je imelo na Jesenicah v nedeljo, dne 13. nov. velik javen shod vsega delavstva v Delavskem domu na Savi. Na shodu, ki se je vršil od 9. do 12. ure dopoldne, so govorili ss. Čelešnik, Jeram Jurij, Kopač Josip, Mohorič Franc za SMRJ, Pukšič za JSZ in Markovič za NSZ. V debati je govorilo še več sodrugov. Poročevalci so poročali o poteku pogajanj za kolektivno pogodbo, ki jo je delavstvo odpovedalo in ugotovili, da tovarna odpovedi kolektivne pogodbe noče sprejeti na znanje, češ, da se cene niso tako povišale, da bi bil SMRJ upravičen, odpovedati pogodbo na 1 mesec. Če vztraja SMRJ na odpovedi, mora priti stvar pred razsodišče, ki bo o upravičenosti sklepalo. SMRJ vztraja na svoji odpovedi in je že sklical razsodišče, ki sestoji iz zastopnika Delavske zbornice, iz zastopnika zbornice za TOI in pa še iz tretjega člana kot predsednika, ki bo sporazumno izbran. Delavska zbornica je sicer že sklicala razpravo za petek, dne 11. nov., pa je bila ta odpovedana zaradi stališča KID. KID mora zdaj skrbeti za imenovanje svojega zastopnika v razsodišče, pa se bo to razsodišče sestalo in moralo bo urediti zadevo čim bolj objektivno. Ta poročila in sklepi so bili sprejeti soglasno. Za tem so se obravnavala še druga lokalna vprašanja in ob 12. uri je predsednik s. I. Čelešnik zaključil ta lepo uspeli delavski shod. Moč organizacije je pa seveda pogoj za uspeh. — Zato vsi v SMRJ!
Opravičenost odpovedi kolektivne pogodbe kovinarjev KlD na Jesenicah vsled izrednega porasta	draginje
priznana.
Delavstvo KID je od decembra 1930 do aprila 1932 izgubilo na svojih prejemkih povprečno 30 odstotkov in mora za najmanj 30 odstotkov Producirati več, če hoče doseči prejšnji zaslužek.
Sedaj pa je še draginja porastla za več kot 20 odstotkov, dasi uradni podatki izkazujejo nižji odstotek porasta.
Vsled teh dejstev zahteva delavstvo KID, da se mu povišajo plače za 30 odstotkov.
Davki, vodarina, davek na električni tok, šolske takse, nespremenjene najemnine za stanovanja, odplačevanje dolga za brezposelne podpore iz časa po 15. marcu 1932 itd., so pa še povrhu vsega bremena, ki povzročajo neznosno stanje ter, kakor se sliši iz Narodne skupščine, se bo tudi davek na ročno delo povečal.
Radi tega bo organizirano delavstvo v SMRJ podvzelo vse za dosego svoje opravičene zahteve.
. Sklep delavstva, ki je kot smernica zaupnikom, je, da od svoje opravičenosti ne popusti in bo z vsemi zakonitimi in dopustnimi sredstvi uveljavilo svojo zahtevo, ako se ne doseže, kar delavstvo želi — miren sporazum. Rešitev delavstva je delo delavstva samega.
KID je trdila, da delavstvo ni upravičeno odpovedati kolektivne pogodbe. Moralo se je sestati razsodišče, ki je o tem razpravljalo.
Razsodišče, ki je poslovalo te dni, je razsodilo v prid delavstvu, da je upravičeno odpovedati kolektivno pogodbo, ker so se cene potrebščinam dvignile.
Prinašamo zapisnik tega razsodišča, ki je bil sledeče sestavljen in podpisan:
Zapisnik
sestavljen povodom 4. seje razsodišča, ki se je vršila dne 20. decembra 1932 v prostorih Delavske zbornice v Ljubljani.
Navzoči: dr. Ivan Vidmar, sreski načelnik, kot predsednik; Josip Kopač, kot prisednik; Franc Žagar, kot prisednik.
Razsodišče se je po prečitanju zapisnikov prejšnjih sej ter po referatu zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in zastopnika Delavske zbornice zedinilo soglasno:
1. Razsodišče se je soglasno zedinilo, da je stvar njegovega prostega prevdarka, da izreče, ako so se življenski pogoji v izredni meri spremenili, kar tvori predpogoj za izredno odpoved kolektivne pogodbe.
2. Utemeljitev za izrek je sledeča:
Čl. 15. kolektivne pogodbe ne vsebuje nikakega natančnega določila, na podlagi katerih dejstev nastopa izredna sprememba življenskih pogojev, ki so predpogoj za izredno odpoved kolektivne pogodbe, kar se tudi povodom razprav potom zaslišanja obeh prizadetih strank ni moglo ugotoviti, vsled česar smatra sodišče, da pojem izredne spremembe življenskih pogojev tolmači po svojem svobodnem prevdarku, upoštevajoč podatke, ki sta jih predložila oba prisednika, kakor tudi notorična dejstva iz gospodarskega življenja.
Za presojo spremembe življenskih prilik odnosno pogojev sta merodajna 1. april 1932., s katerim dnem je bila kolektivna pogodba uveljavljena ter 1. november 1932., s katerim dnem je bila kolektivna pogodba od strani delavstva odpovedana. Ugotovitev izredne spremembe pogojev pa bazira na ugotovitvi spremembe cen v razdobju od 1. aprila do 1. novembra 1932.
Ugotovitev cen življenskim potrebščinam v razdobju od 1. aprila do 1. novem^ bra 1932. je razvidna iz priloge k zapisniku.
Predsednik razsodišča pozove predstavnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, da poda svoje mnenje, v koliko so se podražile življenske potrebščine v že citiranem razdobju, nakar poda imenovani sledečo izjavo:
Življenske potrebščine so se po mojih dobljenih podatkih v navedenem razdobju podražile za cca. 11%. V obrazložitev in utemeljitev tega delnega izreka, prilagam svojo pismeno izjavo, katera naj tvori sestavni del tega zapisnika. Povdarjam, da tega povišanja iz razlogov, ki jih navajam v pismeni izjavi, ni smatrati za izrednega.
Predsednik razsodišča pozove nato zastopnika Delavske zbornice, da poda svoje mnenje, v koliko so se življenske potrebščine v omenjenem razdobju izpreme-nile. G. ravnatelj Kopač poda sledečo izjavo:
Ugotavljam na podlagi podatkov, ki sem jih prejel od Saveza metalskihi radnika Jugoslavije, uradno potrjenih od občine, da so se življenske potrebščine v označenem razdobju po nakupnih cenah podražile za 19.69%, pri prodajnih cenah pa za 18.26%.
Obrazložitev je razvidna iz priloge A in B. Obenem predlagam izjavo k tretjemu zapisniku razsodišča (priloga 3).
Predsednik poda k vprašanju nastopa izrednih življenskih prilik sledečo izjavo:
Upoštevajoč dejstvo, da je ugotovitev, ali so nastopili izredni življenski pogoji, ki dajo utemeljen povod za izredno odpoved kolektivne pogodbe, stvar svobodnega prevdarka razsodišča in ker se je na podlagi predloženih podatkov ugotovilo, da so se cene življenskih potrebščin v razdobju od
1.	aprila do 1. novembra 1932 dvignile za preko 10%, smatram, da so nastopili ti pogoji, ki dajo povod in utemeljitev za odpoved kolektivne pogodbe.
S to ugotovitvijo smatram^ da je razsodišče izvršilo svojo nalogo.
Zaključeno in podpisano.
Jesenice
Marxov »Kapital«, ki je, lahko rečemo, »sveto pismo«, oz. temeljni nauk znanstvenega socializma, je v slovenskem prevodu v predelavi s. Borchardta prispel na Jesenice. Vsi sodrugi, ki so ga naročili, ga dobijo pri s. Francu Škrlju, kjer ga lahko tudi zamudniki še naročijo po Din 50.— za vezan komad. Potrebno je, da bi vsak sodrug prečital in predelal Marxov »Kapital«, ker bo šele tako poučen o temeljih, ki tvorijo naše svetovno naziranje in o razvoju tako gospodarskega kakor tudi družabnega ustroja na svetu. Prav dobro tolmačenje Kapitala nudijo predavanja v obeh delavskih šolah »Svobode«, ki se vršijo na Jesenicah in na Javorniku vsako nedeljo, in tu zlasti predmeta, ki ju obravnavata ss. Cerkvenik in Likar. Zaradi tega je potrebno, da si vsakdo že prečita »Kapital«, da bo lažje sledil pouku, oz. predavanjem. — Kdor še nima knjig Cankarjeve družbe za 1. 1933, naj si jih takoj nabavi pri s. Cvetkti Kristanu v Del. domu na Savi, ki jih ima še na razpolago. Videti je, da so sodrugi z njimi zelo zadovoljni, ker so si jih naknadno nabavili že mnogi, vendar jih še marsikdo nima. Din 20,— za knjige in Din 2.— za poštnino bo lahko zmogel vsakdo, ki mu je do izobrazbe. In to je gotovo vsakomur!
Moste.
Na predlog podružnice S. M. R. J. v Mostah je Centralna Uprava na seji Izvršnega odbora Saveza od 17. novembra 1932 prejela na znanje izključenje članic: Bene-dig-Cof Antonije, centr. štev. 17.184, in Me-tlar Justine, centr. štev. 21.229.
Omenjene so izključene po § 6. člen 2. točka b) in e) Saveznega pravilnika, potrjenega od Ministrstva za notranje zadeve, oddelek za državno zaščito z odlokom z dne 14. avgusta 1924 D. Z., št. 4299.
Odbor.
Jesenice
Zakaj tako skrivati? V zadnjem času se je vršilo, kakor smo naše čitatelje vedno točno poučili, v »Delavskem domu« na Savi precej javnih zborovanj jeseniškega delavstva, ki so razpravljala o odpovedi kolektivne pogodbe ter o borbi za povišanje mezd jeseniškega organiziranega delavstva. Sem in tja je poroča! o teh javnih zborovanjih tudi »Slovenec«. Vendar smo opazili, da je kar dosledno skrival oz. zamolčal dom, kjer se je zborovanje vršilo. Včasi je napisal »na Cankarjevi cesti št. 3«, včasi pa sploh nič, in je tako skušal zakriti, da se delavstvo zbira v marksističnem »Delavskem domu« na Savi. Ne vemo, ali ga naš »Delavski dom« bode tako v oči, ali pa hoče napraviti med svojimi čitatelji vtis, da se je vršilo to pri njega pristaših. Nekaj neodkritosti je za teni vsekakor. Nan* pa -t-kljub temu, da nas imenuje »Slovenec« če-sto brezverce, brezmoralne ljudi in podobno — take stvari niso mar in smo, kadar smo o tem poročali, še vedno odkrito imenovali Krekov dom. Gospoda! Ali naj se ponovi spet očitek, ki Vam je bil na spomlad v Vašem lastnem domu od našega govornika tako neljub?
Premog za staroupokojence KID. Na intervencijo Zveze delavskih žen in deklet, podružnica Jesenice, je KID začela pretekli teden dajati staroupokojencem 130 kg brezplačnega premoga; kdor pa plača Din 50.—, ga pa dobi za ta denar skupno 300 kg. Sta-roupokojenci KID dobivajo po devet kron pokojnine in poleg tega jim zaenkrat nakazuje Glavna bratovska skladnica v Ljubljani od 125 do 150 Din posebne podpore iz posebnega sklada. Torej niti za življenje niti za smrt. Zaradi tega je zahtevala ZDŽD Jesenice za vse staroupokojence brez izjeme dodatni premog kot doslej. Kakor rečeno je KID ustregla, vendar je od nekako 80 upokojencev dala ta premog samo 58. Ostali, ki so v kakšni zvezi s sinovi ali podobno, dasi morda od tega nimajo nič, premoga niso dobili. To nikakor ni prav in ZDŽD kakor tudi SMRJ sta to na svojih zborovanjih tako 29. nov., kakor 2. in 3. decembra obsodila. Sklenjeno je bilo, da se zdaj ne bo več interveniralo za premog, nego se bo počakalo, kaj bo vse delavstvo doseglo in kako bo KID izpolnila vse svoje obljube. Premog dajte vsem staroupokojencem kakor tudi vsemu delavstvu KID, kot prispevek k mezdam! V borbi za kurjavo naj bo vse delavstvo sporazumno in solidarno. KID pa bo dala premog vsem, ko bo videla našo solidarnost in našo moč!
RUDARJI.
Iz obupnega položaja, v katerem se nahajate, sodrugi, kopači življenskih kalorij, vzidite v Novem letu zjekleneli in zmagoviti.
Vsem podruinlcam In Članstvu ZRJ v vednost.
1. V smislu čl. 8 pravil društva Zveze rudarjev Jugoslavije »e ima vriiti v prvem tromesečju leta 1933 IV. redni kongres Zveze rudarjev Jugoslavije.
2. Delegate za kongres volijo podružnice na svojih občnih zborih in sicer na 200 članov po 1 delegat. V slučaju, da ena podružnica nima 200 članov, se vzame skupaj več podružnic in dobi delegata ona podružnica, ki ima največ članov pod 200.
3. Določitev Števila delegatov se vrii po obračunu zadnjega četrtletja pred sklicanjem Zvezinega kongresa, ter se pri tem računa povprečno 12 tedenskih prispevkov za člana in četrtletje. V tem primeru torej oktober, november in december v letu 1932.
4. Centralna uprava mora svoje predloge 2 meseca pred kongresom objaviti v glasilu Zveze. Podružnice pa morajo svoje predloge, sprejete na svojih občnih zborih, v smislu pravil ZRJ. za podružnice čl. 11. točka
3,	najkasneje 6 tednov pred vrSitvijo kongresa poslati centralni upravi Zveze, katera jih mora 1 mesec pred vrSitvijo kongresa objaviti v Zvezinem glasilu (»Delavec«). —
Načelstvo.
Zagorje ob Savi.
Anarhija v obratu Kotredež.
Naš kotredeški obrat že izgleda, kakor iz Studencev pobegli pacijent. Že dolgo in dolgo se šušlja o skorajšnji njegovi ustavitvi vsled nerentabilnosti i. t. d., čeprav je razmeroma najboljši premog v njem. Kdo je pravzaprav kriv te anarhije, ne borno mi tu razglabljali. Ali odklanjati ipa moramo najodločneje način in metode, s katerimi se postopa napram bednemu delavstvu.
Za idanes samo sledeče: 1. Ugotavljamo, da se še nikdar ni z delavstvom tako neso-cijalno postopalo, kakor danes. 2. Da je jako netaktno od :g. inž. Železnika, da za vsako malenkost uboge rudarje kaznuje. Ali misli na ta način izvesti sanacijo zavoženega obrata in takiorekoč odvzeti od ust ubo-'gih rudarskih družin še to malo, kar imajo.
Gg. zavedajte se, da so tudi rudarji ljudje in da se bodo znali .do skrajnosti boriti. Zakaj konec mora biti tega trpinčenja.
Trboveljska druiba pripravlja nov udarec.
Trboveljska prem. družba je pred kratkim dala razumeti delavskim zastopnikom, da namerava izvesti takozvano transfuzijo delovne sile. To se pravi, reducirati bi morala okoli 900 kopačev in jih nadomestiti z mlajšimi. Ali z drugimi besedami, doseči hoče znižanje plač, znižanje izdatkov za so-cijalno zavarovanje in zmanjšanje deputatne-ga premoga, kar bi znašalo skupno ca. 4 milijone dinarjev v dobro družbe.
Naravno je, da, ko so rudarji zaznali za to nemero družbe, se jih je polastilo grozno razburjenje. Zakaj, ni dovolj, da ti že do skrajnosti lizično in gospodarsko izčrpani ljudje že leta in leta takorekoč stradajo za dobro inozemskih kapitalistov, temveč bi se jih še moralo sedaj kot plačilo za trud na cesto vreči, ali pa milostno sprejeti degradacijo od kopača nazaj za vozača. Ne, to bi bil socijalen in kulturen škandal, ki mu v zgodovini ni primere.
Na podlagi tega dejstva je bila Zveza rudarjev Jugoslavije primorana, da je sklicala zborovanja po revirjih. Po ogromni udeležbi, kakor po ogorčenosti rudarjev, je bilo posneti, da si tega udarca rudarji ne bodo pustili prizadjati.
Sprejeta je bila in na družbo poslana resolucija sledeče vsebine:
Delavstvo Vašega rudnika, zbrano na svojem zborovaaiju, si na podlagi poročila o nameravani redukciji kopačev, oziroma njih prevedbi v nižjo kategorijo, dovoljuje izreči najodročnejši protest zoper to namero, ki, če bi se izvedla, nima neso-cijalnejše primere v zgodovina TPD.
Ta svoj protest si dovoljuje delavstvo podčrtati s sledečim:
1. Družba naj razume, da četudi delavstvo priznava njene sedanje gospodarske težave, da največji del teh bremen nosi itak delavstvo samo, in da ta bremena delavstvu še povečata, ne more biti niti v interesu druižlbe same.
2. Družba naj ve, da bi vsak korak, ki' bi ga padVzela v pogledu poslabšanja obstoječega, že itak neznosnega položaja delavstva, ubil njen ugled ne samo v očeh delavstva, temveč tudi vise poštene javnosti.
3. Družba pa mora tudi voditi račune, ne samo iz mrtvega- materialističnega, temveč tudi iiz človeško-socijalnega stališča. Zakaj, kakor si prisvajajo' delničarji TPD. pravico do dobička izprešanega iz krvavih žuljev svojega delavstva, tako je tudi ono še bolj upravičeno v zahtevi borne eksistence za sebe in svoje z delom, od katerega j.e odvisen tudi gospodarski ob sito j družbe same.
H
Opozorilo vsem rudarjem v Dravski banovini.
2e več let se dogaja, da pošiljajo lastniki rudnikov v Srbiji svoje agente v Slovenijo nabirat rudarje za svoje rudnike. Obljublja se jim ponavadi visoke plače itd. Zadnje čase so pa kar preko krajevnih bratovskih skladnic začeli vršiti tozadevno agitacijo.
Kakšno razočaranje navadno ti delavci doživijo, ko pridejo na lice mesta, nam pričajo grozne slike bede in pomanjkanja, predno se ti reveži sestradani, razfrgani, ja včasih1 celo peš priklatijo nazaj v svojo ožjo domovino. Z mirno vestjo lahko rečemo, da ako bi ne bilo Delavske zbornice v Beogradu, katera v največjih slučajih tem revežem pomaga s hrano in vožnjo za nazaj, da bi marsikateri od teh zapeljancev že našel smrt od lakote in obupa tam.
Da se to zapeljevanje onemogoči, je že v pretečenem letu Zveza rudarjev Jugoslavije, katere zastopnik je bil sam v Srbiji, predložila Delavski zbornici v Beogradu pogoje, katere naj predloži lastnikom srbskih rudnikov v sprejetje in podpis, ki se glase: 1. Urede se naj temeljne kategorij-ske mezde po kategorijah, kakor je to v Sloveniji običaj. 2. Preskrbe se naj zadostna in higijenično odgovarjajoča stanovanja.
3.	Ako pa podjetje ne more zadostiti pogojem pod točko 1. in 2., ali da je delo samo neodgovarjajoče, potem se mora podjetje zavezati, da da na željo delavca prost prevoz nazaj v njegov rojstni kraj. 4. Ako je pa delavec ostal v zaposlitvi nad 6 mesecev, se mu pa naj preselitveni stroški vrnejo.
Delavska zbornica v Beogradu je te pogoje lastnikom rudnikov predložila s prošnjo, da jih sprejmejo, ali ti so njih sprejem enostavno odklonili. Radi te odklonitve je tudi vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije odklonilo vsako priporočbo naših rudarjev za srbske rudnike.
Ker pa niso vsi rudarji organizirani v Zvezi rudarjev Jugoslavije, da bi jimi mogla pravi nasvet dati, sporočamo to potom naše delavske javnosti, da naj se v lastnem interesu nikdo prej v južne kraje na delo ne podaja, dokler ni dotični podjetnik zadostil zgoraj navedenim pogojem, jih podpisal v sporazumu z rudarsko organizacijo ali pa Delavsko zbornico.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Mogočen MI organiziranih članov
S.	D. Z. J. naj živi! To Vam v pozdrav k Novemu letu.
OBLASTNI ODBOR SPLOŠNE DELAVSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE V LJUBLJANI želi vsemu članstvu, odbornikom, zaupnikom in lunkcijonarjem uspešno in srečno 1933. leto. Ko pregledujemo ob zaključku leta naSe delo, vidimo, da smo mnogo veleko-ristnega napravili, čaka pa nas Se ogromno dela. Izpopolnimo naSe vrste, strnimo se v organizaciji v boju za boljie življenje in srečnejSo bodočnost.
Oblastni odbor Sploine delavske Zveze
Jugoslavije za Dravsko banovino.
Brezposelnost delavstva kemične tovarne v Mostah.
Kemična tovarna v Mostah je zopet ustavila obratovanje. (Stala je že v začetku letošnjega leta 2 in pol meseca.)
Tajništvo Splošne del. zveze Jug. v Ljubljani je skupno z obratnimi zaupniki in Inšpekcijo dela dne 14. t. m. interveniralo pri ravnateljstvu podjetja. Podjetje je izjavilo, da je vzrok ustavitve pomanjkanje naročil. Po mnenju obratnega vodstva se par mesecev ne bo obratovalo, pač pa se bodo med tem časom izvršila razna popravila. Tajnik organizacije, sodr. Jakomin, je stavil vprašanje, kako brezposelno delavstvo čez zimo preživeti. Pri Borzi dela so podpore v glavnem izčrpali, pri organizaciji tudi, na vrsti je sedaj podjetje, da stori za brezposelne svojo dolžnost. Sporazumelo se je, da bo podjetje dajalo vsakemu brezposelnemu tedensko po 30 Din podpore. Zastopnik organizacije le podčrtal tudi to, da naj. se dela pri popravilih plačajo kakor običajno. ker bi vsak poskus znižanja plač bil krivičen. Zastopnik podjetja je izjavil, da se bo plačalo normalne dosedanje plače.
Na brezposelne kemične delavce se opozarja tudi moščanska občina, da priskoči bednemu delavstvu na pomoč v tej stiski.
Ribnica na Pohorju.
Delavstvo granitoloma inž. Lenarčiča v Josip-dolu, ki je organizirano v Splošni del. zvezi Jug., zaznamuje s svojo strumno solidarnostjo lep uspeh. Kakor že znano, je podjetje izprlo vse svoje delavstvo, ki ni hotelo pristati na znižanje plač in poslabšanje delovnih pogojev. Podjetje je najprej vsemu delavstvu odpovedalo službo, potem jih pa vabilo, da lahko pridejo nazaj na delo, če pač pristanejo na razna poslabšanja. Delavstvo je izjavilo: »ne gremo drugače na delo, kakor po starih plačah in pogojih«. Nad mesec dni so solidarno vztrajali in nihče ni kvaril organizirane solidarnosti. Podjetnik, videč to solidarnost, je prisluhnil in jo skušal zlomiti. Ni mu pa uspelo. Posredovalo je oblastno tajništvo Splošne del. zveze Jug. iz Ljubljane na licu mesta in vse protizakonito postopanje podjetnika prijavilo oblasti. Podjetnik se je organizirani solidarnosti in discipliniranosti delavstva uklonil. Dne 29. nov. je delavstvo pričelo zopet z delom pod starimi pogoji. Iz-prtje je trajalo od 28. okt. 1932.
Delavcem na uspehu čestitamo ter jih pozivamo, da svojo organizacijsko moč čvrsto drže, ker le močno združeni v Splošni delavski zvezi bodo v stanu odbijati poskuse podjetja, da se njih položaj poslabša. Ne bomo samo branili sedanji položaj, temveč zahtevali bomo z vso odločnostjo, da se razmere in plače izboljšajo, kar draginja j.e v zadnjem času porasla za nad 20 odst.
Tudi v podjetju Anton Res In drug se nam je v prešlem letu plače poslabšalo. Zahtevali bomo to nazaj In sklenitev kolektivne pogodbe.
Jurij Poute, v tovarni Woschnag v Šoštanju dolguje ie za delavski žepni koledar od lanskega leta 540 Din. Vkljub vsem opominom noče plačati Obveičamo o tem vse delavstvo.
Uprava delavskega žepnega koledarja v Ljubljani.
tlVILCI.
Nedeljski počitek se naj uveljavi na vsej črti, nočno delo pa se naj odpravi! Takšno bodi Novo leto za živilske delavce!
V	nedeljo, dne 11. decembra 1932 se je vršila plenarna seja Zveze živilskih delavcev Jugoslavije, Oblastnega odlbora v Ljubljani, v prostorih Strokovne komisije, s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnje izredne plenarne seje.
2. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole,
3. Poročila vseh delegatov 'podružnic.
4. Poročilo zastopnikov Delavske zbornice in Strokovne komisije.
5. Razno.
Ob 10. uri otvori sodluig predsednik sejo in pozdravi vs* navzoče, nakar se prečita zapisnik zadnje izredne plenarne seje, kateri se je vzel na znanje.
K drugi točki je poročal s, predsednik, ki je v kratkem podal delovanje oblastnega
Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenisko, r.z.zo.z. na Jesenicah
vabi na temelju §§ 26 in 33 svojih zadružnih pravil na
Izredna članska zborouanja
in na
Izredna članska zborovanja
(§ 23) se bodo vršila za oddajališča kakor sledi:
Sava: dne 15. januarja 1933 ob 10. uri dop. v dvorani Delavskega doma
Jesenke: dne 12. januarja ob 7. uri zvečer v Delavskem domu na Savi
Koroška Bela: 8. januarja ob 10. uri dop. pri Konjiču
Slov. Javornlk-Borovlje: dne 11. januarja ob 7. uri zvečer pri Konjiču
Mojstrana: dne 8. januarja ob 3. uri pop. pri „ Triglavu"
Dobrava: dne 10. januarja ob 7 uri zvečer, lokal določi krajevni odbor
Sp. Gorje: 15. januarja ob 3. uri pop. v Zadružnem domu
Radovljica: 14. januarja ob 7. uri zv. v zadr. oddajališču
in to s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika krajev-
nega odbora
2. Poročilo zastopnika osrednjega vodstva
3. Volitev krajev, odbora in delegatov za občni zbor
4. Razno in slučajnosti.
IZREDHI OBČNI ZBOR
se vrši v nedeljo, dne 22. januarja 1933 ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Delavskega doma na Savi
s sledečim dnevnim redom:
1
3.
4.
5.
6.
Otvoritev, imenovanje predsedstva zbora in posameznih zborovih odborov Poročilo načelstva o dovršenih delih po sklepih, sprejetih na zadnjem občnem zboru Volitev načelstva in nadzorstva Volitev odborov za posamezne odseke in event.
sklepanje o pravilnikih za te odseke Odobritev kreditne transakcije Razna posvetovanja in nasveti
Opomba: Če bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši 14 dni pozneje ob istem času in na istem kraju drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen brez ozira na število navzočih pooblaščencev.
Po § 23 tvorijo vsi člani, ki stanuj,ejo v enem oddajališču, člansko zborovanje zadružnikov dotlčnega oddajališča. Vsako člansko zborovanje je sklepčno, če je navzoča vsaj polovica zadružnikov, ki v tem oddajališču redno kupuifijo, ali pa so drugače redni ali polnopravni člani zadruge. Če ob določeni uri ni navzoče za sklepčnost potrebno število zadružnikov, se vrši pol ure pozneje novo člansko zborovanje, ki je sklepčno brez ozira na število navzočih. S tem je to drugo zborovanje istočasno že objavljeno.
Po § 24 Izvršujejo člani svoje pravice na občnem zboru preko svojih pooblaščencev (delegatov), ki jih izvolijo članska zborovanja vsakega oddajališča za občni zbor na vsakih načetih 25 kupujočih ali polnopravnih članov po enega.
Jesenice, dne 19. decembra 1932. Nadzorstvo.
Načelstvo.
odibora. 14. avgusta je celokupni oblastni odbor podal ostavko na svoje funkcije, katera pa od strani Uuije živežarskih radnika Jugoslavije ni ibila sprejeta, rnakar j« v oblastnem odlboru nastalo popolno mrtvilo, katero je trajalo skozi cele tri mesece. Naposled je stvar vzela v roke Strokovna komisija, katera je dne 2. 'novembra sklicala sejo Oblastnega odbora in ljubljanskih podi uinic, na kateri se je pozvalo Oblastni odbor k delovanju. Ker pa so zastopniki pekov vztrajali na svoji ostavki, je morala podružnica pekov kooptirati nove zastopnike. Nato se je sestavil novi Oblastni odbor, kateri bo vodil posle do rednega kongresa, kateri se bo redovno vršil v letu 1933. Sodrug tajnik ni imel mnogo poročati, ker vrši svoje posle samo malo časa. Omejil se je samo na lokalno 'poročilo. Ravno tako s. blagajnik, kateri je podal poročilo za pretekli mesec in kaj smo sprejeli od starega Oblastnega odbora, kar pa je itak malo, ker gre skoraj ves denar za izplačilo podpor, tako, da skoraj vse podružnice pošiljajo obračune brez denarja ali le kako malenkost
Nato so prišli na vrsto delegati podružnic, kateri so podali svoja poročila. Članstvo hoče -namreč stika z delavskimi forumi.
Prvi je poročal s. Jurca za podružnico pekovskih pomočnikov v Ljubljani, kateri je ugotovil, da se pekovski pomočniki zadnje čase zopet malo opriijemljejo svoje strokovne organizacije, ker vidijo, da si bodo samo z močno organizacijo mogli izvojevati svoje pravice, katere jim pripadajo, a pekovski mojstri jim jih nočejo priznavati, največ po zaslugi neorganiziranih pekovskih pomočnikov, v katerih vidijo svojo veliko pomoč.
Za pivovarje je poročal s. Rihtaršič, kateri je poseibno naglašal, da je postalo delavstvo zelo mlačno, posebno sedaj, ko je bila v Mariboru, kjer ima pivovarna Union svojo podružnico, večja redukcija, ter nekoliko tudi v Ljubljani. Dela se pa 40 ur na teden. Neorganizirano delavstvo išče povsod vzroke, samo pri sebi ne in celo nekateri mislijo, da je temu kriva organizacija. Ne zaveda pa se, da čim manj ibo odporno, toliko bolj ga bo tepel bič.
Za pekovske pomočnike v Mariboru je s. Rakuša med drugim poročal, da se nočni počitek' kar na veliko krši in to največ na deželi, tako, da to zelo vpliva na mestne mojstre. Deželski mojstri namreč postavijo v nedeljo zjutraj sveže pecivo na trg in zato so začeli tudi nekateri mestni mojstri izdelovati kruh v soboto zvečer, oziroma v nedeljo zjutraj. S tem se krši nedeljski počitek, kar je velika nevarnost za vse pekovske pomočnike. Pozival je na plan vse pekovske pomočnike, da se organizirajo in se tako obranimo tega zla.
Nato je doibil besedo s. Pobec iz Celja, kateri je omenjal, da vladajo v Celju kričeče razmere, posebno v pekovski stroki. Organizacija je slaba ter se mojster lepo smeji v ipest, češ, jaz pa le imam svoj dobiček, pa četudi pomočnika in vajenca do kosti izmozgam.
Strokovno komisijo je zastopal s. Vuk, kateri j« opravičil Delavsko zbornico, katere zastopnik je izostal. Bili so vsi zaposleni izven Ljubljane in zato se niso mogli udeležiti naše konference, kar bi brezdvom-no imelo precejšnji pomen za povzdigo živilskega pokreta. Zastopnik Strokovne komisije nas je nadalje pozival v močne organizacije, ker l’e v močnih organizacijah bomo dosegli uspehe. Stavil nam je za primer brivske pomočnike v Ljubljani, kateri se že tudi dblgo borijo za nedeljski počitek. Zbrali so namreč podpise vseh pomočnikov in deloma tudi mojstrov, na podlagi katerih jim ie 'bil ta obljulbljen, zato je tudi nam predlagal slično akcijo.
Oglasili so se k besedi razni sodrugi, kateri so vsi potrjevali nujnost take energične akcije. Zato sodrugi, kadar pride do tega, da bodo zaupniki pobirali podpise, ne bojte se in naj sleherni podpiše in tudi naj gleda, da bodo vaši sodelavci, kateri niso mogoče organizirani, vsi do zadnjega podpisali. Ker tukaj ,ne gre samo za nekatere, nego za vse delavstvo zaposleno v pekovski stroki, fa zdravje mnogih tisočev, Kajti dnevno delo in nedeljski počitek imajo že .,°.rai vs* delavci, le mi pekovski pomočniki smo najzadnji. Skrajni čas je že, da se temu izrabljanju enkrat naredi konec.
Ker je bil dnevni red izčrpan zaključi soefrug predsednik sejo z apelom, da gremo vsi do zadnjega moža v boj za dosego naših pravic in dosego našega mogočnerfa MI.
LESNI DELAVCI.
Vsi, ki ste bili v prejšnjih letih organizirani in je bila naša organizacija mogočen ščit, pridite v Novem letu, da bomo zopet sila, ki bo uravnavala naše razmere. Pokažimo zopet, da je v nas, če smo organizirani, moč, kakor je bila, ko smo bili vsi organizirani!
OBLAČILNI DELAVCI.
Naj bo Novo leto za nas strnitev v še močnejšo skupnost za naše pravice.
BRIVCI.
Nedeljski počitek mora veljati v Novem letu! To zahtevo hočemo organizirani v Novem letu uveljaviti!
MONOPOL«.
V	novem letu se bo tudi moč naše organizacije zjeklenlla, da bomo dosegli pravilnik starostnega zavarovanja in vse pravice, ki smo jih v starem letu zahtevali.
Našim čitateljem priporočamo vse i m*«* miv^ v vvivtv \m\am		tvrdke, ki oglašajo v »Delavcu11.	
fi, Žibert trgovina s Čevlji nudi cenj. občinstvu svojo veliko izbiro domačih in inozemskih čevljev, lepih trpežnih športnih čevljev za dame, gospode in otroke. — Velika izbira najnovejših snežk in galoš ipo zmerno nizkih cenah. tjubtjana, Prešernova ul. 38	JUMP ULIJ F, LJ ud UM im Trgovina z manufakturnim blagom, moško konlekcijo in modnimi potrebščinami. Velika izbira kamgarnov, sukna in hlačevine iz priznano najboljših angleških, čeških in domačih tovarn. Velika zaloga moških in -deških oblek ter vsakovrstnega perila iz lastne tovarne „TRIGLAV” Obleke in perilo se izdeluje po meri. Trgovski prostori: Ljubljana, Stari trg St. 2 na vogalu in Kolodvorska 8. Moje načelo je: Dobro blago in najnižje cene.	ŽITNIK PETER	Splošno kleparstvo, specialna instalacija strelovodov, ,Conco‘ Izolacl-je za Dravsko banovino Ljubljana Ambraiev trg 9 Telefon 31-46
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želijo svojim cenj. odjemalcem in gostom jeseniSkl obrtniki in trgovci:			
Konrad Vidic pekovski mojster Jesenice-Fužirie 1	! Janša Jože j splošno čevljarstvo se cenj. občinstvu še v nadalje priporoča Jesenice-Fužine	Zvezda Ivan trgovina in krojaštvo Jesenice-Fužine	Avgust Klabus ; železnina Jesenice, Gorenjsko
Torkar Franja trg. z meš. blagom Jesenice-Fužine »	Wergles Ivan starejši mesar in prekajevalec Jesenice-Fužine	Jerca Regovc trg. z meš. blagom Jesenice-Fužine	Mario Segolin soboslikar in pleskar Jesenice, Gorenjsko
Praprotnik Tone pekovski mojster Jesenice, Gor.	SploSna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko, r. z. z o. z. na Jesenicah želi vsem svojim članom, nameščencem oddajališč, restavracij in kina, kupoval-cem njenih zadr. oddajališč, restavracij in kina, vsem1 sodelavcem, hranilcem in poslovnim prijateljem mnogo SOLIDARNOSTI, ZAVEDNOSTI in ZADRUŽNEGA DUHA pri delu v NOVEM LETU 1933. Le na ta način bomo v ZDRUŽENJU imeli MOC in dosegli USPEHE. Za moč nam jamčijo naše združene poslovalnice, ki so: oddajališča na Savi, Jesenicah, Slov. Javorniku-Borovljah, Koroški Beli, Dobravi, v Sp. Gorjah, Moj-| strani in Radovljici; restavraciji, prenočišča, tujske sobe, zadružna dvorana: na Jesenicah-Savi, Delavski dom (Cankarjeva 3), nasproti tovarne in na Slov. Javorniku (Pri konjičku) nasproti tovarne, in KINO RADIO, edini kinematograf na Jesenicah in okolici z najmodernejšo zvočno aparaturo. Najboljši in najizbranejši filmi. Nadzorstvo. Načelstvo.		Mulej Anton modna čevljarna Jesenice, Gorenjsko
Gogala Ivan krojaštvo itd. se še v nadalje priporoča Jesenice, Gorenjsko			Franc Šmajdek in drug ključavničarsko podjetje in instalacija vodovodov i Jesenice, Gorenjsko
Wergles Ivan ml. mesar in prekajevalec Jesenice-Fužinc			M. Krašovec trg. koles, šiv. strojev, gramofonov, | radioaparatov in sport, potrebščin : Jesenice, Gorenjsko
Štefanija Prinčič mlekarna in branjarija Jesenice-Fužine	Pajer Fani in Jože gostilna Markež Jesenice-Fužine	Josip Pogačnik ! trgovina čevljev Ljubno in Jesenice, Gor.	L. Pučko trg. koles, šiv. strojev, gramofonov, radioaparatov in sport, potrebščin Jesenice, Kralja Petra c.
i Ignacij Hrovat j mesar in prekajevalec Jesenice, Gorenjsko	Zavrl Matevž mesar in gostilničar Slov. Javornik, Gor.	Ciril Bajželj mesar in prekajevalec Jesenice, Gorenjsko	Jernej Urbar pleskarstvo, slikarstvo in črko-slikarstvo Jesenice, Gorenjsko
Josip Mihelač splošno krojaštvo Jesenice, Gorenjsko	Benedičič Franc modno krojaštvo se še v nadalje priporoča Slov. Javornik, Gorenjsko	Belijan Boštjan stavb, podjetje Slov. Javornik, Gorenjsko	Srečko Gostič krojaštvo se še v nadalje priporoča Jesenice-Fužine, Gor.
| ' . • . ' ' i Stojan Ivan splošno krojaštvo Jesenice-Fužine	Noč Alojz pekovski mojster Slov. Javornik, Gorenjsko	F. P. Matjan gostilna in trgovina Dobrava-Vintgar, Gor.	Demak Pavel brivski in frizerski salon se še v nadalje priporoča Slov. Javornik, Gorenjsko
Košir modna trgovina Jesenice, Gorenjsko	Černe Josip trg. in čevljarstvo Slov. Javornik. Gor.	Zdravko Rant trafikant pri »Radio kino« Jesenice-Fužine	Kobal Jernej vozni in podkovni kovač Slov. Javornik 174, Gor. 1
S. M. Legat t®v. restavracija Jesenice-Fužine	Špendal Ignac izdel. vsakovrstnih obuval Slov. Javornik 182, Gor.	Franc Vavpotič tapetnik Jesenice, Gorenjsko	Dori Piman brivski in damski salon se še v nadalje priporoča Jesenice, Slov. Javornik ;
Vinko Savnik manufakturna galanterija Jesenice, Gorenjsko	Stanko Poženel pekovski mojster Jesenice, Gorenjsko	Kovačič Mihael trg. z meš. blagom Jesenice, Gorenjsko	Čeme Ivan modno krojaštvo se še v nadalje priporoča Slov. Javornik, Gorenjsko
Rakovec Ivan brivski in damski salon se še v nadalje priporoča Jesenice-Fužine Dežman Franc mesar, prekajevalec in restavracija Jesenice. Gorenjsko Poljšak Marija trg. z meš. blagom in gostilna Jesenice, Gorenjsko	LJUDSKA TISKARNA V MARIBORU želi vsem članom Strokovne komisije boljši Božič in lepše Novo leto 1933!		Zinka Bizjak i modna trgovina Jesenice, Krekov trg, Gor. Jože Brečko trgovski vrtnar Jesenice, Gorenjsko Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico, r. z. z o. z. Jesenice-Fužine. Del. dom
*	'	'	'	‘	•	"	f
Vesele božične praznike in srečno Novo leto Želijo svojim cenj. odjemalcem in gostom:			
• ! Vsem odjemalcem naših domačih praškov za pecivo znamke	A. Kajfež urar ; Ljubljana Miklošičeva ul.	Kr. dvorni dobavitelj Anton Verbič delikatesa, špecerija Ljubljana	Gostilna Češnovar Ljubljana Dolenjska c.
»ADRIA« želimo srečno novo leto Marija in Fr. Šibenik. t	M. Petrič veletrgovina z vinom Restavracija Bavarski dvor Ljubljana prej Dunajska, sedaj Tyrševa c.31	Fr. Slamič mesarija, buffet in restavracija Ljubljana Gosposvetska c.	Franc Slovša trgovina s kurivom in gostilna Ljubljana Kolezijska ul. 19
Hotel »Slon«	Lekarna Trnkoczy Ljubljana Mestni trg	I. Krošelj manufakturna trgovina Ljubljana Šmartinska c.	Robert Mihor mestni tesarski mojster Ljubljana Devinska ul. 5
Ljubljana Tyrševa cesta	A. Kassig izdel. čepic in krznarna Ljubljana Židovska ul.	Vatovec Adolf vrtnarija Ljubljana Ambrožev trg	Franc Rode tnesar Ljubljana Šolski drevored in Dev. Mar. v Polju
! Žitnik Peter splošno kleparstvo etc. Ljubljana Ambrožev trg 9	Ivan in Marija Kajne krojaštvo »Minerva« in brezalkoholna restavracija Ljubljana Sv. Petra nasip 71	Ivan Maček | gostilna |! Ljubljana' Cankarjevo nabr. {	Franc Rozman gostilničar Ljubljana Sv. Petra cesta S5
N. Ivan Usenik restavracija »ZELENI HRIB« Ljubljana Dolenjski kolodvor	Franc Kunaver kamnoseštvo Ljubljana Sv. Križ	Ljubljanski oblačilni bazar S. Ljubljana Mestni trg 6 1	Mirko Zaletel brivec Ljubljana Rimska cesta 24
Anton Gregorc mesar Ljubljana Šolski drevored	Cvetličarna Korsika palača »Dunav« Ljubljana Aleksandrova c.	Leskovic & Meden j špecerija in koloniale ; Ljubljana Jurčičev trg 1	Jože Meznarič pekarna Ljubljana Tržaška cesta
Jakob in Ana Petrič stojnica Ljubljana Šolski drevored	Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi svojim odjemalcem in prijateljem piva Delniška družba pivovarne „U N10 N“ Ljubljana		Franjo Kavčič kavarna in restavracija Ljubljana Prule
Franc Rezar S mesar | Ljubljana, Šolski drev. in Dol. c.			Aleks. Oblak trgovina s čevlji Ljubljana Sv. Petra cesta
Milko Slamič mesar Ljubljana Jegličeva ulica			Rudolf Mlakar špecerija in delikatesa Ljubljana VII Jernejeva 35
Lekarna Dr. G. Piccoli Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) c.			Pavle Kovič sodar Ljubljana VII Jernejeva ul.
Restavracija pri »Šestici« Rezi Zalaznik Ljublj., Tyrseva (Dunajska) c.	Malči Kote vinotoč in delikatese Ljubljana Vošnjakova ul. 4	Anton Kušar špecerijska trgovina in delikatesa Ljubljana Karlovška c. 34	»Singer« šivalni stroji Ljubljana
And. Dolinar parna pekarna 1 Ljubljana Šmartinska cesta	Pristov & Bricelj črkoslrkarstvo Ljubljana Resljeva cesta	i Pletarna Geržina i Ljubljana Vil Černetova ul. 26	I 1. Tomšič j' manufaktura j Ljubljana Sv. Petra c. 38
Ivan Lupše modna, manufakturna in galanterijska trgovina I Ljubljana Karlovška cesta 20	A. Legat delikatese Ljubljana Miklošičeva c.	Niko Zupan parna pekarna Ljubljana Tyrševa c. 58	Furlan Kunaver i stavbenik 1 Ljubljana Rimska c. 13
Janko Zevnik ; mesar Spodnja Šiška	Matek Mikuž Ljubljana Miklošičeva c.	Cvetličarna »Split« Ljubljana Frančiškanska ul.	j Ivo Lasan | gostilničar »Dalmacija« ; Sp. Šiška Vodnikova ul. 17
Restavracija »Zebal« Rudnik-Ljubljana Dolenjska c.	1 Joško Rozman i izdelovalnica klobas Ljubljana Sv. Petra c.	J. Marenče gostilna in trgovina Ljubljana Dolenjska c. 20	Osvald Pengov I trgovina s špecerijskim in kolonijalnim | blagom ter gostilna »Rastohar«
Franc Posavec pekarna in slaščičarna 1 Ljubljana Karlovška cesta 30	| Ignac Žargi modna trgovina Ljubljana Sv. Petra cesta 11	Ivan Genusi pleskarstvo in soboslikarstvo Ljubljana Igriška ulica	| Ljubljana Karlovška c. 19
Joško Jelačin trgovina in gostilna Rudnik-Ljubljana Dolenjska c.	Eduard Škopek ! urar trgovina z lirami, zlatnino in optiko Ljubljana Mestni trg 8	Sever & Comp. trgovina s semeni 1 Ljubljana Gosposvetska c.	( o 1X11U11 JrTo.pi U Ulili !; splošno mizarstvo 1 Ljubljana Jenkova ul. 7
Izdala konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. - Urejuje ter za tlikarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. - Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.