MUZEJSKI IZLET Letošnji izlet je Muzejsko društvo opra vilo že 10. maja. Za cilj si je izbralo Slo vensko primorje in ogled dveh muzejev. Izlet je organiziral odbornik lovro Pla nina, udeležencev je bilo 'iS. Med vožnjo s I rausturistovim avtobusom smo s po močjo mikrofona obravnavali pokrajino, po kateri smo se peljali. Barje smo spo znali kot davno ugreznino. ki so jo zalile vode in jo zatrpale z veliko množino na nosov, iz katerih še sedaj gledajo nekdanji otoki. Omenili smo stoletna prizadevanja za izboljšanje vodnega stanja in gospo darsko izkoriščanje. Po razlagi o nek danjem in sedanjem pomenu Vrhnike smo slišali o naravnih značilnostih Krasa, o njegovih pogojih za gospodarstvo, o po sebnostih Logaške kotline, suho doline pri Kalcah. Planinskega polja in Pivke ter kulturnih in turističnih zanimivostih kra jev. V Divači je bil kratek postanek za zajtrk. Na nadaljnji vožnji smo videli Brkine. Podgrajsko podolje. Podgorski kras in šavrinska brda. Vrstili so se lepi pogledi na Miljski zaliv, na odlomi j eno peče v je nad Črnim kalom. dolini Osapskc reke in Rižune. na vse bolj pogoste za stopnice sredozemske flore, na obdelano Bonifiko okoli Srmina in nasip za novo luko. na gmoto Kopra, letoviške naprave Zusterne. ribiško Izolo in turistične no vosti Simonovega zaliva in Belvedera. .Najprej smo obiskali Strunjan. kjer so majhne soline, rekreacijski center za in valide in cerkvica z umetninami. C Cz Beli križ in skozi Portorož smo dospeli v Piran. Muzej nam je razkazal ravnatelj dr. Pahor. Med razstavnim gradivom so posebno poudarjeni pomorstvo, ribištvo, sredozemska meščanska kultura in umet nostna vloga Pirana. Zanimivo je. da je nekaj predmetov zbranih tudi v školji l.oki. \a Seči smo si ogledali na prosiem stoječe izdelke Forma viva. V Kopru BU je sprejel in vodil zastopnik bolnega rav natelja muzeja. Že sama palača I acco vzbuja pozornost obiskovalcev, občudo- ') loški razsrlocli 129 vanja vredni pa sta bogata Galerija slik in popolna plemiška kuhinja iz prejšnjih časov. V Piranu in kopni smo govorili tudi o razvoju in današnji vlogi naših primorskih mest. Po kratkem odmora na Belvederu smo obiskali slovito I Irastov I je. Mala cerkvica stoji sredi visokega taborskega obzidja, da se od zunaj vidi samo zvonik. Notra njost cerkve je od tal do stropa pokrita s slikami, ki jih je leta 14'M) naslikal Janez iz Kastva. Presenetljiva je ureditev ogleda. Ko smo posedli po klopeh, je varuh cerkve vključil magnetofon, da smo po slušali strokovno uinetnostno-zgodov iif-ko razlago slik. ki prikazujejo svetopisemske prizore od stvarjcnja sveta in človeka do Kristusove smrti in značilna dela v vseh mesecih leta, vodnik pa je z reflektorjem osvetljeval slike, o katerih je magnetofon govoril. I udi pokrajina je zelo zanimiva. Nad dolino Uižane. ki je /grajena \/ rodo vitnih Hišnih plasti, se vzpenja apnen časti Breg, rob Podgorskega krasa, meja dveh zelo različnih ozemelj. Po Bregu se vrstijo vasi. na vrhu stoje ostanki utrdb, ki so v starih časih nadzorovale prehod iz notranjosti v primorje. Najznameni tejšo med njimi, obnovljeni Soeerb. smo >i tudi ogledali. Pod nami je v popol danskem soncu ležal slovenski del trža škega zaledja z vasmi Dolina. Boljunee, Rienuinje in Bazovica, znan po narod nostnih bojih proti fašizmu. Na povratkn smo se na račun avto mobilskega planinstva povzpeli še na Siavnik. ki je po višini vrstnik našega l.ubnika. po razgledu na morje in po obsežnih tratah s svojevrstno floro pa zelo različen od njega. Ker smo v mraku pogledali še mali in veliki naravni most v Rakovem škoejanu. je bila mera ra/.no- ličnih vtisov do vrha polna in smo se zadovoljni z bogato preživelim dnevom \ rn i I i v svojo Loko. France Planina 130