5. leto. Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 D. ^6 Naročnina za krallcvmo SHS •UseCno 15 D J vemo 180 D’ inozemstvo: *U«eeno 30 D. letno 380 0 ©glasi: enosfolpna mm vrsta •nkrat 50 para. večkrat popm s’lanl, v sredo, 6. decembra 1922 Uredništvo; Woliova ulica 1/L Telefon 300 Uprava: Marijin trg 8. Telefon 44 Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamk« za odgovor. Padec režima. BEOGRAJSKI POLITIKI ŠE NISO PRIČAKOVALI TAKOJŠNJE VLADNE OSTAVKE. — PROTlC IN HRVATSKI BLOK. Beograd, 5. decembra. (Izv.) Dasi )• bila demisija vlade napovedana že ta soboto, je vendar vse politične krote iznenadila. Splošno se je mislilo, da bo ministrski predsednik Pašič predložil kroni ostavko vlade šele po seji demokratskega kluba. Obstojal je na-drt. da demokratski ministri stavijo tvojemu klubu listnice na razpolago in •ahtevajo zaupnico. Medtem pa je prevladalo naziranje, da je treba odpraviti današnji neznosni položaj, ker ovira vse politično delo in upliva kvarno Ba konsolidacijo notranjih razmer. Rasen tega so hoteli tudi levičarskim demokratom izviti orožje iz rok, češ da Vlada noče odstopiti in da jo je treba faradi tega strmoglaviti v javni seji narodne skupščine s pomočjo lirvat-ikega bloka. Ta odločni nastop Pašičeve viade |a vsakemu le količkaj Informiranemu politiku razjasnil položaj v tej smeri, da se oni, ki so za nadaljevanje današnjega režima, čutijo tako močne, da lahko tvegajo tudi demisijo vlade in da ne more nastopiti temeljita izprememba sedanjega režima. Na ta način so po- stala naenkrat vsa pogajanja za padec vlade iluzorna, in je nastala neposredna možnost, da se narodna skupščina razpusti in da se razpišejo nove volitve. Na vsak način mora odstop Pašiče-vega kabineta izdatno uplivati na potek seje demokratskega kluba, ki se je začela danes dopoldne. Desničarski demokrati nameravajo na tej seji javno nastopiti in energično zahtevati, da se situacija popolnoma razčisti. Os jek, 5. decembra. (Izv.) Tukajšnji blokaški »Hrvatski list« objavlja poraz-govov svojega demokratskega dopisnika s Stojanom Protičem o njegovem stališču do akcije hrvatskega bloka. — Protič je izjavil med drugim: Vse, kar morem reči, je. da hrvatskemu bloku ni treba zahtevati posebnih jamstev in pogojev za povratek v narodno skupščino, ampak naj edinole pride v Beograd, da z združenimi močmi izvojuje to, kar vsi želimo. Beograd, 5. decembra. (Izv.) Radi ostavke vlade je kraljevska dvojica od-godila potovanje v Sarajevo In Dubrov. nik, kamor se je nameravala odpeljati z romunsko kraljico Marijo. Odgoditev zasedanja narodne skupščine. RADI OSTAVKE VLADE JE ZASEDANJE NARODNE SKUPŠČINE ODOODENO. — PRIHODNJA SEJA SE SKLICE PISMENIM POTOM. vlade. Prosim gospoda predsednika, da Beograd, 5. decembra. (Izv.) Ob 8.30 popoldne je predsednik dr. Lukinič ©tvoril današnjo sejo narodne skup-Ičine, ki je trajala le nekaj minut. Po Čitanju zapisnika zadnje seje, ki je bil •prejet, je dr. Lukinič prečita! pismo ministrskega predsednika Pašiča na predsednika narodne skupščine. Dopis fe datiran z dne 4. dec. in se glasi: »Gospod predsednik! Ker sem danes Ob 11.30 dopoldne predložil Njegovemu Veličanstvu kralju demisijo celokupne vlade, kateri sera imel čast stati na Čelu, sl dovoljujem Vas prositi, gospod predsednik, da izvolite odgoditi seje narodne skupščine do sestave nove tudi to-pot blagovoli sprejeti izraz mojega odličnega spoštovanja. Predsednik vlade Nikola Pašič.« Predsednik dr. Lukinič je dostavil: »Zaradi tega zaključujem današnjo sejo narodne skupščine. Prihodnjo sejo bo predsedništvo sklicalo pismenim potom.« Seja se je končala ob 5.37. Na ministrskih klopeh ni bilo niti enega ministra. Beograd, 5. decembra. (Izv.) Vsi parlamentarni odbori, pododbori in pa sekcije so dogodile svoje delo zaradi vladne krize, ker odgovorni ministri ne morejo prisostvovati njihovim sejam. Posvetovanje klubov o notranje-političnem položaju. PAŠICEV EKSPOZE V RADIKALNEM KLUBU. PiSUJE KRIVDO SPORA MED RADIKALI IN KALOM. Beograd, 5. decembra, (Izv.) Mini-airslci predsednik Pašič je imel danes daljšo konferenco z ministrom za izenačenje zakonov Markom Trifkovičem In radikalnim posiancem Ljubo Jovanovičem. Beograd, 5. decembra. (Izv.) Glavni odbor radikalne stranke je imel sno-či sejo pod predsedstvom Nikole Pa-8ča. Odstopivši ministrski predsednik je v daljšem govoru obrazložil notra-nje-politični položaj, ki je moral končno dovest1 do odstopa kabineta. Delovanje narodne skupščine je že nekaj tednov paraliziralo dvolično zadržanje nekaterih političnih skupin. Dasi je imela Vlada formalno večino, je bila vendar v nevarnosti, da jo njeni pristaši puste na cedilu. Da ne pride do tega, je bil ministrski predsednik Pašič primoran, podati ostavko kabineta. Beograd, 5. de;:mHa. (Izv.) Danes ob 10. dopold ne se :e demokratski klub sestal k važni seji, da določi svo-ie nadaljnje postopanje. Kot prvi govornik je nastopil predsednik kluba Ljuba Davidovič, ki je dejal, da so se radikalci in Stojan Protič začeli raz-govarjati s hrvatskim blokom. Demokratska stranka io izolirana in ta bo liranost je reda'710 dovr dia do spora a radikalnim klubom. Radikalci so najprej uvedli pogajanja. Ministrski predsednik Pašič je pozval predsednika jugoslovanskega kluba dr. Korošca, naj - DAVIDOVIČ PRI-DEMOKRATI RADI- stopi v njegov kabinet Radikalci se niso ozirali na to, da se je Stojan Protič pogajal s hrvatskim blokom. Miša Trifunovič je bil v stikih z blokom tudi še sedaj. Pojavile so se vesti, da se namerava Ljuba Jovanovič te dni odpeljati v Zagreb. Zahteva radikalcev, naj se v demokratskem klubu razčistijo razmere, pomenja vmešavanje v notranje zadeve demokratske stranke. Govornik je razpravljal s hrvatskim blokom zato, da pobija misel za revizijo ustave. Sprožil je misel o sestavi koncentracijske vlade, ki naj bi rešila nekaj nujnih zakonov, potem pa razpisala nove volitve. Minister za notranje stvari Kosta Timotijevič :e ugovarjal Davidoviču in rekel, da so osnovani navedeni razi >gi, ki so ga dovedli do tega, da se je začel pogajati s hrvatskim blokom. Predsednik Davi-dvid je nato odgovoril na nekatera vprašanja poslancev. Tako je bivši minister za agrarno reformo dr Križman zahteval od njega, naj se izjavi o pismu, ki ga je poslal Davidoviču Radič in o dopisu, ki ga je Davidovič poslal Radiču. Predsednik demokratskega kluba Davidovič je energično odklonil odgovor na to vprašanje in izjavil, da je to njegova zasebna zadeva. Ob 1. uri popoldne se je seja demokratskega kluba prekinila in nadaljevala popoldne po seji narodne skupščine. Zemljoradniki v razkolu. DVE ZEMLJORADN1ŠKI STRANKI NA VIDIKU. Beograd, 5. decembra. (Izv.) Zem-Ijoradniška stranka stoji pred formalnim razkolom. Pristaši banjaluškega kongresa zahtevajo od Avramoviča in Cušiča, naj se priznajo sklepi tega kongresa. Ker se more z gotovostjo računati, da Avramovič ne bo priznal sklepov banjaluškega kongresa, bosta sedaj obstojali dve zemljoradniški stranki z istim programom in istimi imeni, toda iz drugih oseb. nove poštne znamke in KOLEKI Beograd, 3. decembra. (Izv.) Ministrstvo za pošto in brzojav namerava *. Novim letom spraviti v promet emisijo poštnih znamk. V promet pridejo tudi začetkom prihodnjega leta nove takso« znamk«. OTVORITEV ZASEDANJA AMERIŠKEGA KONGRESA. Washington, 5. decembra. (Izv.) Ameriški kongres je otvoril svoje redno zasedanje. Prva seja senata je veljala sprejetju poslanice predsednika republik« liardinsa. RATIFIKACIJA SOLUNSKE POGODBE. Beograd, 5. decembra. (Izv.) Vlada je pooblastila atenskega poslanika Ba-lugdžiča, da izmenja z grško vlado listine, ki se nanašajo na solunsko pogodbo. PRODIRANJE MAKEDONSKIH EMIGRANTOV. Beograd, 5. decembra. (Izv.) »Novi List« poroča iz Sofije: General Prota-gorov je v zvezi s Todorov-Aleksand-rovim zasedel s 15.000 makedonskimi emigranti Čustendil in vse čustendil-sko okrožje. Ustaši so dobro oboroženi in imajo tudi nekaj topov, ki so jih dobili od Kemal paše. Zveza s Sofijo je prekinjena. Proglašeno je obsedno stanje. BEG GRŠKIH MINISTROV IN GENERALOV. Beograd, 5. decembra. (Izv.) Preko Skoplja je dospelo semkaj nekaj bivših grških ministrov in generalov, ki so pobegnili pred reakcijonarno vlado. — Najbrže bodo nadaljevali svoje potovanje v Berlin. KRALJ JURIJ NE ODIDE IZ GRČIJE. Rim, 5. decembra. (Izv.) Grško poslaništvo demantira vesti, da namerava kralj Jurij odpotovati iz Grčije. Zanikajo se tudi . vesti o gibanju Turkov v Zapadni TrakijL PAPEŽEVA INTERVENCIJA ZA KRIVCE GRŠKEGA PORAZA. Rim, 5. decembra. (Izv.) Papež Pij XI. je poslal grški vladi pismo, v katerem jo prosi, da naj v Interesu grškega naroda samega in z ozirom na javno mnenje vsega sveta ne postopa prestrogo v določevanju usode kraljeve rodbine, princa Andreja in ostalih oseb, ki so obtožene veleizdaje in krivde poraza grške vojske na maloazijskem bojišču. Grški ministrski predsednik Go-natas se je zahvalil papežu za interese za Grčijo in mu naznanja, da odgovarja razsodba vojnega sodišča v procesu proti princu Andreju popolnoma papeževi želji. TURŠKI SULTAN ODPOTUJE V MEKKO. London, 5. decembra. (Izv.) Kakor poroča »Morning Post« iz Kahire, je bivši tuški sultan Mehmed sprejel povabilo kralja Huseina. Vsled tega odpotuje v kratkem z Malte v Mekko. INVALIDOM SE KONČNO IZPLAČAJO ZAOSTALE PODPORE. Beograd, 5. decembra. ((Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je iz proračuna ministrstva za socijalno politiko dovolil kredit za izplačanje podpor invalidom. Vsem finančnim upravam v državi je naročil, naj takoj začno izplačevati vse zaostale podpore. Na ta način morajo v zmislu tega naročila biti še ta mesc izplačane vse invalidske podpore za lansko na za letošnje ieto. POMILOŠCENJE KEROŠEVICA. Beograd, 5. decembra. (Izv.) Kralj Aleksander je na pred'og ministra za pravosodje dr. Markoviča pomilostil na smrt obsojenega Giura Keroševiča na 20 let ječe. Smrtna kazen bi se imela jutri zjutraj izvršiti v Tuzli. Borzna poročila. Curih, 5. deembra. Berlin 0.065, New York 530, London 24.04, Pariz 37.10, Milan 26.65, Praga 16.85, Budimpešta 0.23, Zagreb 1.80, Bukarešta 3.35, Varšava 0.035, Dunaj 0.0076, avstrijske krone 0.0076. Berlin, 5. decembra. Dunaj 11.72, Budimpešta 361, Milan 41.645, Praga 26.234. Pariz 57.356, London 37.905, New York 8354.06, Curih 156.103, Beograd 11.271. Praga, 5. decembra. Dunaj 0.04225, Berlin 0.335, Rim 158.75, italijanske lire 156.75, Budimpešta 1.3075, Pariz 220, London 14225, New York 31.40, Curih 594 25, Beograd 43.50. Zagreb, 5. decembra. Devize: Dunaj 0.11—0.115, Berlin 0.90—1, Budimpešta 3.15—3.45, Bukarešta 45.25—46.75, Italija 356.50—360.50, London 324—329, New York 71.50—72.50, Pariz 502.50— 507.50, Praga 226.50—229.50, Švica 1363 —1373, Varšava 0.45—0.55. Valute: Ameriški dolarji 70.50—71.50, avstrijske krone 0.113—0, bolgarski levi 50.50 —52.50, č-škoslovaške krone 225—0, angleški funti 321.50—0, francoski franki 497.50—502.50, švicarski franki 1360 —0, italijanske lire 352.50—356.50, poljska marko 027—0.47. Tržaško pismo« Napadalno gibanje Italijanskega nacljo-nallzma le želo In Žanje v boju s slovenskim življem največje uspehe v Trstu. Temu se no smemo čuditi. Kot veliko Italijansko pomorsko In Industrijsko središče more Trst že po svojem značaju z lahkota zmleti slovansko čutenje skromnega In socijalno podložnega težaka, ki prihaja Iz vasi. Toliko bolj je pa istrski In kraševski priseljenec pristopen tujemu narodnemu vplivu, ker je osamljen. V tovarni in v luki je Jugoslovanski delavec podrejen italijanskemu delovodji; prisiljen je pristopiti v ono strokovno organizacijo, ki ima v pod-letju moč v rokah. Tako stopajo slovensk* delavci zdaj h komunistom, zdaj k socijall-stom; stotine slovenskih delavcev so včlanjeno v lašistovskih sindikatih. Morajo! Na železnici, na pošti, v vseh državnih podjetjih nabirajo šell člane za iašistovsko sindikate. To Jo trda preizkušnja in večina JI podleže. Kako bi ji ne podlegel osamljen delavec, ki jo Izgubil stik z Jugoslovansko celoto! Z otožnostjo se spominjamo na mlado Narodno delavsko organizacijo, ki je bila trden stolp Jugoslovanskega proletarljata v Trstu... Danes v Trstu ne najdeš več sledu o naši delavski organizaciji. Šel je Mandič, šel Je naš dr. Rybaf, kor sta bila Izgnana iz naše srede. In ni več močne, pogumne popularne osebnosti, okoli katere bi se zgrnile zapuščene množice Jugoslovenskih delavcev! Da, zapuščen je naš proletarljat! To so skusili mnogi slovanski železničarji, poštni uslužbenci in pisarniške sile, posebno zdal, ko Je dobil fašizem oblast v roke. Mussolini Je sklenil zaenkrat odpustit! 23.000 železničarjev. In v Trstn uporabljajo to priliko, da odpustijo še ono zadnjo stotino Slovencev, ki se Je še obdržala na svojem mestu. V tržaškem glasilo fašistov »Popo-lo di Trieste« od časa do časa Izide denun-cijaclja; V tej delavnici, v onem uradu je šo en srbolll! Čez par dni ga žo ni več. Z vso družino stoji na cesti In premišlja o samoodločbi narodov. Nikjer n! opore in pomoči, no prijateljev. Ali je čudo, da marsikdo obleče črno srajco? To Je znamenje obupa. Pod silo teh razmer je bilo v Trstu že dolgo par stotin Slovencev vpisanih k fašistom. Nič bolje ni v hrvafskem delu Istre, kjer že pol drogo leto ni mogoče misliti na nlkak naroden pokret, ker ne smeš ustanoviti niti pevskega društva. Goriška, najbolj strnjena In enotna slovenska pokrajina r Italiji, pa se Je zmogla dobro organizirati. Goriško prervega ostra mreža kulturnih organizacij, pa tudi politično je prfllčno organizirana. Zato ni moglo napadalno Italijansko gibanje napraviti v tej enoti nlkak« vrzeli. Italljanaškl tednik »Goriški Slovenec« je po polletnem žlvotarenju kljub ogromnim podporam poginil, ker ni bilo na« ročnikov. Šele, ko Je lašlzem zavojeval vlado, |« prišla tudi na Goriškem za vse pritajene Elijalte ura, da zlezejo na svetlo. Gostilničarji, ki jim grozi komisar vzeti koncesijo radi prestor kov, bivši žandar, veleposestnik, skrahlranl vodja komunistov, vsi so s« našli v »vladni stranki«. Vladna stranka J« začela izdajati »Glas Julijske krajine«, ki se nazlvlje »tednik fašizma«. V prvi Številki jo prinesel listič proglas »tovarišem fašistom«, v Italijanskem In slovenskem jeziku. V notranjosti lista razlaga urednik Peternelj program pobratenja z Italijani. List ostudno napada poslanca Ščeka In zaključuje s grožnjo, da bodo fašisti pokazali svojo pest narodni »Goriški straži«. Za tem fašlstov-skim listom stojijo sledeči možje: Bandelj, učitelj, ki Je disciplinarnim potom radi poneverbe odpuščen, Peternelj, uradnik in bivši urednik »Goriškega Slovenca«, Petrovčič, župan v Vipavi, bivši žandar in predsednik komunistične sekcije Žužek, župan v Mavhlnjah. gostilničar in oderuh, Lenardič, blvšl mornar, predsednik komunistične sekcije, gostilničar In sedaj stotnik briških lašlstov, Josip Lutman, gostilničar In mešetar Iz ŠtandreŽa, ki stoji pred kom kurzom. Ta skupina ljudi upa dobiti v roku deželni odbor v GorlcL Že danes pa moremo reči, da bo narod te ljudi IzpljunIL V Vipavi noben Slovenec ne stopi več v županovo gostilno, odkar je pokazal svoj pravi obraz; zato so pri njem doma Italijanski častniki. Tako se čistijo vrste. Dobro Je to, Mo remo reči, da duh naroda že dolgo ni bit tako silen In odporen, kot je danes. Pest Je nad nami. Kako redko In slabotno prodre do vas. bratje za gorami, glas Uudstva, ki Ječi pod to orjaško pestjo! In če 2o do vas prodre, v velikem svetu našega glasu gotovo ni slišati. In prav bi bilo, da bi nas svet slišal, prav za tržaškega proletarca, pa tudi za jugoslovanskega, da bi se vsak Jugoslovan zavedal, kako sl mora narod kovati zgodovino v bodočnosti. Sestanek dr. Ninčiča z Mussolinijem. DR. NINClC IN MUSSOLINI BOSTA NA SESTANKU V MILANU RAZPRAVLJALA O SPORAZUMNI SPREMEMBI ST. MAROERITSKE POGODBE. Rim, 5. decembra. (Izv.)) Kakor poročajo listi, je ministrski predsednik Benito Mussolini snoči odpotoval. Za vožnjo se Je odločil šele zadnji trcno-tek. »Messaggero« pravi, da ostane Mussolini nekaj dni v Milanu, kjer se bo sestal z jugoslovanskim ministrom za zunanje stvari dr. Ninčičem, ki se vrača na svoje mesto v Beograd s konference v Lausanni. Na tem sestanku bosta oba ministra razpravljala o želji obeh vlad, da se v sporazumu iz-premeni pogodba sklenjena v S. Mar- cheriti, zlasti pa one določbe, ki se tičejo Reke in Zadra ter solunske*« vprašanja. Milan, 5. decembra. (Izv.) Davi Je dospel semkaj ministrski predsednik Mussolini brez spremstva. Na kolodvoru ga je pričakoval le njegov brat Mussolini se je takoj po prihodu odpeljal v svoje stanovanje. Iz Milana namerava nadaljevati vožnjo v Pariz In London. Semkaj je dospel tudi generalni tajnik v ministrstvu za zunanje stvari senator Contarini. Turki vztrajajo pri svojih zahtevah. ANGORSICA NARODNA SKUPŠČINA ODOBRAVA STALIŠČE IZMET PAŠE. — ANGLEŠKE SPLETKE. Carigrad, 5. decembra. (Izv.) An- gorska narodna skupščina je razpravljala o poročilu prvega turškega delegata na orientski konferenci v Lausanni, Izmed paše. Govorniki so dejali, da je treba, ako Turčija doslej ni imela uspeha na konferenci, to 'pripisati angleškim spletkam. Govorniki so izia-vili, da mora Izmed paša še nadalje neomajno stati na svojem stališču, ker nudi sedanji trcnotek najboljšo priliko, da se zajamčita svoboda in neodvisnost Turčije. Lausanne, 5. decembra. (Izv.) Načelnik turške delegacije Izmed paša je pooblastil tukajšnjo prefekturo k izjavi da so vse vesti o položaju kristjanov v Carigradu, ki so v stanu povzročiti skrbi, razširjene le v ta namen, da uplivajo na pogajanja na konferenci v prilog Grčiji. Lausanne, 5. decembra. (Izv.) Turška delgacija objavlja izjavo kot dopolnilo k svojim izjavam, ki jih je stavila včeraj na seji komisije za morske ožine, da namreč smatra, da splošni vtis pogajanj ni utemeljen .Naglaša,, da ožini Bospora in Dardanel ležita na ozemlju, nad katerim ima Turčija neomejeno oblast. Ker pa velesile zahtevajo svoboden dohod čez turško ozemlje, hoče turška delegacija čuti njihove ponudbe in predloge in jih proučiti. Sporazum glede morskih ožin. ZAVEZNIKI BODO NASTOPILI NA ORIJENTSKI KONFERENCI V VPRAŠANJU MORSKIH OŽIN V POPOLNEM SPORAZUMU. Lausanne, 5. decembra. (Izv.) Govorice o resnem nesoglasju med zavezniki v vprašanju morskih ožin so zelo pretirane. Italijanska delegacija se nikakor ne brani, podpirati skupni predlog zaveznikov v odgovoru na izjave sovjetske Rusijo. Stavila ie le nekatere pridržke, ki jih je danes dopoldne le zagovarjala. Zagotavljajo, da se je se-d?.j doseglo popolno soglasje in da se predlogi zaveznikov glede morskih ožin predlože teritorijalni komisiji na njeni jutrišnji sejL atrtm 2 , JUGOSLAVIJA* C decembre 1922 Ker. 200 , Uspeh politike zadrgnjenega želodca. Na! narod po domaCa takole pravi: *Ce cekin v roko prime, pa drek ra ta.« To narodno modrost smo slišali iz-reči ob teh volitvah dobrega prijatelja, ko je pripovedoval, kako je dr. Žerjav sam izplel bič, ki ga je na temelju njegovega volilnega reda oplazil po njegovem vladnem obrazu. Agromerkur za Agromerkurjem, dokler bo g, Žerjav, cekinograbec — po milosti demisijoniranega g. Pašiča — še imel priliko delovati na ministrskem stolcu za svoj penzijon. Saj so težke besede, ampak moramo jih zapisati po teh bojih, ki smo jih prav po nepotrebnem edino vslcd dr. Žerjavove zagrizenosti vodili za pošteno slovensko stvar. In potrebno je, da jih zapišemo, da bo enkrat za vselej mir pred ljudmi, ki motijo ne ie javno življenje pri nas na Slovenskem, temveč ki rušijo s svojo politiko temelja naše države. Kdor je poznal situacijo tik pred občinskimi volitvami v Ljubljani, ta je vedel, da je bila ljubljanska duhovščina, kakor tudi vsi treznejši ljudje v slovenski ljudski stranki trdno odločena. da ne bo glasovala za klerikalno boljševiški režim na ljubljanskem magistratu. Pa ti pride v zadnjem trenotku ta nesrečni dr. Žerjav ter položi svojo pest na trebuh dunovnikov in javno zagrozi v svojem organu ljubljanskem, »Jutru«, da je od Izida občinskih volitev ljubljanskih odvisno, ali bo odrgnil vrv, k! 11521 duhovniške felodce ali pa Jo bo pustil zaril gnjcnr*. Reakcija na to pristno žerjavovo grožnje seveda ni izostala. Ce kdo oplazi konja z bičem, pač lahko pričakuje, da bo kori udaril s kopitom. In približno enako je na Žerjavovo grožnje reagirala tudi ljubljanska duhovščina. Šla je korporativno na volišče! Kdo bi sc čudil, če so se ljubljanske prižnice v i^edeljo zjutraj spremenile v odre političnih shodov, s katerih so z razjarneno vnemo govorili politični agitatorji. Mi se temu prav nič ne čudimo, dasi se s to zlorabo strinjati ne moremo. Toda če se vživimo v položaj naših kaplanov, ki včacih res dobesedno stradaio, pri tem pa vidijo, kako se od njih žu’Jev rede ljudje, ki so mao) izobraženi od njih. in bolj nesposobni za vsako delo kot oni, potem lahko razumemo jezo, ki jih je izzvala v njih Žerjavova rrrožnia in lahko razumemo njihov odloč n boj proti vcemu, kar se veže na dr. Žerjavovo ime. Ljubljana se za zmago klerikalno-boljševlške zveze lahko zahvali demokratski stranki in ne v zadnjem prav posebno bedasti grožnji dr. Žerjava slovenski duhovščini, katero je tik pred občinskimi volitvami hitelo objaviti ljubljansko »Jutro«. Plačilo seveda ni izostalo, pride pa'še pbčilo slovenske napredne javnosti pri bodočih volitvah. Slovenski avtonomisti. V Ljubljani Izhaja že drugo leto tednik »Avtonomist« in gospoda, ki sc okolu tega lista zbira, se zove »avtonomistična«. Za ljudi pa, ki od blizu motrijo ta pokret, že dolgo ne more biti dvoma, da je to glasilo ln da so njeni pokretači navadni priganjači klerikalne stranke. Ta je namreč videla, da se slovenski inteligenti odvračajo Od demokratske stranke, da vlada med njimi malkotentstvo in da zahtevajo slovensko kulturno samostojnost, pa Je zato zamislila »Avtonomista«, ki naj fazširja v slovenski javnosti »štimun-go« za SLS in njene socijalne, avtonomistične in kulturne težnje. To gla-*ilc$ pa do danes ni čutilo potrebe, enkrat pogledati na »avtonomistično« delovanje g. Korošca in njegovih pristašev v Beogradu in Zagrebu. Kaj ie ta gospod doslej inicijativncga podvzel, da se zjedinijo n. pr. slovenske javne Sile na skupne manifestacije avtonomistične misli? Ničesar! Ko smo lani sprožili misel ustanovitve slovenskega bloka, se gospod Korošec zanjo niti zmenil ni. V vsem notranjem razvoju ki se giblje v smeri revizije ustave, Je SLS z gosp. Korošcem na čelu zavzela pasivno stališče, ne Izpostavljajoč Se na nobeno stran. Priti je moral Stojan Protič s svoilm »Radikalom«, za njim zagrebški tribunaši, nato bel-grajskl demokratski disidenti, končno veliki pokret zagrebškega kongresa, da Je Izzval današnjo krizo vidovdanske politike ln potegnil hrvatski blok za sabo. V smeri te politike, ki naravno zapostavlja malenkostna lokalna občin-Skoupravna vprašanja pred vprašanjem državne konsolidacije potom sporazumne upravne ureditve našega novega skupnega doma. so se vršile tudi tedanje ljubljanske volitve. Na stran tsl osebni, politični in socijalni momen- ti, dejstvo je, da je predstavljala »Jugoslovanska zajcdnica« močno politično manifestacijo slovenskega prestolnega mesta za cilje in ideje politike, ki pelje od centralizma in dosedanje upravne nesposobnosti preko politične sile zagrebšega kongresa do boljše pri-hodnjosti tudi naše ožje slovenske domovine. To Je bilo v sedanjem trenotku poglavitno in bi moralo tako biti tudi za SLS in za avtonomistično gospodo! Dosledno s kimajočo in brezdelno politiko dr. Korošca pa je ta gospoda pri sedanjih volitvah pozabila na najenostavnejšo politično kalkulacijo ter se zagrizla v neko socijalno sania-vost, ki bi jo posebno danes ne smelo biti pri pokretačih »avtonomističrega« gibanja. Ti avtonomisti mislijo, da se dela realna politika z zabavljicami po gostilnah, z duhovitostmi po »Avtonomistu« in da se ruši sistem s črnim tiskom. ne pa s politično akcijo, ki mora temeljiti na odkritosrčnosti in pogumnosti, kakor so Jo pokazali Stojan Protič ln vsi oni, ki so pripravljali današnjo situacijo preko zagrebškega kongresa. Pri sedanjih ljubljanskih občinskih volitvah je bila prvič dana prilika, manifestirati za avtonomizem na nepapirnat način. Odrekli so se mu, ker je končno tudi lažje zabavljati na revl-zijonarni pokret zagrebškega kongresa, kakor pa pri njem sodelovati. Ti ljudje niso vajeni javnega, odkritega dela, oni se gibljejo samo na olimpijskih višavah splošnega kritiziranja, z izjemo pri volitvah, ko se ponižajo na navadne glasovalne kulije klerikalne stranke. Podpirajta Ho sv.Or la in lida Politične vesti. Surov napad JtisofaSIstov na ttrednlltvo »Stobodne Tribune«, Silno ogorčenje tako med novinarji, kakor tudi v drugih krogih, je izzval surovi napad režimskih omladincev na urednika »Slobodne Tribune«, gg. Marjanoviča in Oiunia. »Siobodna Tribuna« je pred kratkem objavila članek, vsled katerega se je čutila prizadeto nacijonalistična omladina. Zato je odposlala v uredništvo »Slobodne Tribune« delegacijo, ki je od imenovanih urednikov zahtevala, da priobči list izjavo, ki so jo prinesli seboj. Delegacija, sestoječa iz 13 oseb, se je obnašala silno junaško in grozilno. Gospoda urednika Marjanovič in Giunio sta izjavila voditelju delegacije, dijaku Bori-slavu Andjetinoviču, da bo list prinesel o stvari izjavo, ki pa jo bo sestavila redakcija sama. Ker se delegatje s tem niso zadovoljili, sta pristala gg. Marjanovič in Giunio na to, da se pokaže izjava, predno pride v list, tej delegaciji. Pri teh razgovorih je junaški Andjeli-novič vzel iz žepa revolver ter ga položil na mizo, v roki pa je držal velik pasji bič. — Popoldne so se dogovori nadaljevali ter sc ie skoro dosegel sporazum, ie da ie And.ie!inovič zahteval, da objavi »Slobcclna Tribuna« na čelu izjave tudi naslov dotičnega članka, vsled katerega je prišla delegacija intervenirat, na kar pa redakcija ni mogla pristati, ker je bil dotlčnl članek z naslovom vred zaplenjen. Vodja delegacije, Andjelinovič, Je nato začel kričati in razgrajati, nakar je vsa tolpa navalila na gg. Oiunia in Marjanoviča. Prvega je Andjelinovič udaril z bičem po roki, nato pa je trikrat udaril neke- ga nameščenea redakcije s korobačem po glavi. Nič manj se niso odlikovali ostali člani te »delegacije«. Vsled silnega vika je udrla v redakcijo policija, nakar pa je večina teh »junakov« prav urno izginila. Na policiji je bil obsojen glavni kolovodja te tolpe, Andjelinovič, na 14 dni zapora, Živkovič, ki se je tudi odlikoval po svoji neverjetni surovosti pa na 3 dni zapora. Ostali areto-vancl so bili Izpuščeni, vendar je vložena pri državnem pravdništvu ovadba za nadaljno zasledovanje napadalcev. Takega surovega napada, ki je vzbudil po vsej državi gnjus in splošno obsodbo, so zmožni pač samo podivjani režimski priganjači — fašisti, ki ne poznajo niti najprimitivnejših pravil dostojnosti. Nova poKtlčna s!tuacija. Vplivi nove politične situacije v naši državi se opažajo v vseli klubih. Zem-Ijoradniki delujejo na odstranitvi na-sprotstev, ki so se pojavila v njihovem klubu. Pripravljeni so sodelovati samo v taki v’ndi, ki bo delovala za sporazum med Srbi in Hrvati. Muslimanski levičarji nameravaio takoj stopiti v zvezo z onimi politiki, ki deluiejo na izpremembi režima. V demokratskem klubu so na dnevnem redu prerekanja in očitanja ter prepiri med Pribičevcl in pristaši Davidoviča. Tudi v radikalni stranki so razmere zelo napete ter je Pašič Že spoznal, da je Izgubil zaupanje večine svojih volilcev. Vse režimske stranke se tolažijo s tem, da lansirajo v svet lažnjive vesti o hrvat-skem bloku ter skušajo na ta način same sebe prepričati, da se bo vzdržal režim še nadalje. Gospodarstvo. CENE V VELETRGOVINI V NEKATERIH DRŽAVAH 1914 — 1922. Dr. llellmlch je po podatkih raznih državnih uradov sestavil cene predmetov veletrgovine za leto 1920, 1921 in za razne mesece leta 1922. Vse v poštev prihajajoče države so Že d-de podatke za letošnji julij, nekaj tudi za avgust, Anglija pa za september, Nemčija in Švica pa tudi še za oktober. Cene veljajo za vse vrste blaga. Tudi ta- ko lahko računamo: če je kdo izda! leta 1914 na mesec sto kron za gospodinjstvo, jih je leta 1921 in 1922 toliko In toliko. Z drugo besedo: te cene so najboljša slika naraščajoče ali padajoče vrednosti denarja, slika večje ali manjše draginje. Določimo ceno leta 1914 na 100 in poglejmo, za koliko so cene v drugih državah večje. Za Anglijo veljajo seveda funti šterlingi, za Nemčijo inark e itd. w Cena leto 1914 Naj višja cena 1. 1920 . I. 1921 Januar I 1922 Februar I. » Marec I. „ April I. . Maj 1. „ Junij I. . Julij 1. . Avgust 1. „ Sept. I. „ Oktober 1. , Silno poučna je ta tabela. Kaže nam predvsem, da val draginje niti nevtralnim državam niti zmagovalcem ni prizanesel. Pri vseh teh državah pa opazimo, da je bila draginja največja leta 1920, da je bila leta 1921 že dosti .ra >o E ■S. .« ‘C c ca u zn > L O tf) C O o. m 3 CA C ra S > ca M V) •o <0 > •o c ce o •SL Ib c .2« '5 Z -*-* U. Z —1 a U) co X < 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 1714 670 588 42i 294 403 343 366 304 310 227 3197 643 409 344 219 290 238 267 214 209 135 4282 577 314 260 203 177 176 170 160 159 124 4612 563 306 253 204 182 171 166 162 158 126 5484 55 ^ 307 240 201 178 171 164 161 159 125 G799 527 314 236 198 177 163 165 161 159 127 7431 — 317 231 194 179 161 164 165 162 129 7965 538 325 230 197 180 160 163 167 163 131 9267 558 325 232 201 180 161 164 162 1R3 131 14276 571 331 —- _ 178 163 _ _ 158 29675 — — — — 163 — — 155 —— 44089 — — — _ 163 — — _ manjša in letos še bolj. A slika v po-samnih državah je kaj različna. Dočim gredo cene v Italiji prav počasi nazaj in so bile avgusta letos dosti višje kakor na primer marca ali aprila, Je šlo v Franciji hitreje: kar je stalo tam leta 1914 sto frankov, je stalo L 1920 skoro 000 frankov, letos pa le od 306 do 330. Cene na Norveškem niso šle tako na* zaj kakor na švedskem, ker jc tam druga gospodarska situacija. Tudi na Japonskem so cene poskočile, pa ne tako, kakor drugod, če izvzamemo Unijo. Danska je približno taka kakor Švedska in Švica, z malo spremembo tudi Holandska in Anglija; vidimo pa, da je pri nekaterih padec od 1. 1920 do 1921 večji kakor 1921 do 1922, pri drugih zopet narobe. Koliko gospodarskega življenja tiči v teh navidezno mrtvih številkah! Unija je cene najmanj dvignila, padle so zlasti 1920 do 1921, potem so pa precej stabilne. Tam dobimo danes za 130 dolarjev isto kar smo dobili leta 1914 za 100 dolarjev. Drugačna zopet je slika v premagani Nemčiji, kjer gredo cene navzgor. A dočim preje dviganje še ni bilo tako strašno, so številke zadnjih mesecev naravnost katastrofalne. Od mata do junija letos so se dvignile za 6.5 %, od junija do jrlija za 16*/j %. potem pa 51 %, 108 %! — v enem mesecu — ln 48.5 %. Od oktobra 1921 do oktobra 1922 so zrastle za 2162 %! Višek leta 1921 in oni Julija 1922 Izkazujeta sledeče medsebojno razmerje — minus pomenja padanje cen, plus pa dviganje: Nemčija -f- 190 %, Unija — 3 %, Japonska — 8, Italija — 13, Francija — 21, Anglija — 22, Holandska — 24, Švica — 32, Norveška — 33, Danska — 38, Švedska — 39%. Seveda so cene v nekaterih državah že prej tako padle, da padec sedaj ne more biti posebno Izdaten. Poglejmo še, kolikokrat so bile cene avgusta 1922 višje kakor pa v prvi polovici leta 1914, torej pred vojsko: na Nemškem za 143 krat (oktobra že za 441 krat), v Italiji za 5.7 krat, v Franclji 3.3« Norveški 2.3, Japonski 2.0, Danski 1.8, Švici, Švedski, Holandski in Angleški 1.6. v Uniji pa za 1.3 krat. Primerjajmo razmerje 1920 — I92f in 1921 — 1922! Avstrije in Rusije ni, ker to presega vsako primero. Dobro bi bilo. če bi se sestavil tudi pri nas tak Indeks, saj bi se lahko za avstrijske dežele posebej, za Hrvaško posebej, za Srbijo tudi itd. Taka statistična tabela pove včasih več kakor še toliko Člankov. + Prijava žita in mlevsklh Izdelkov. V Uradnem listu z dne 14. oktobra t. 1. št. 17 je razpis ministrstva za socijalno politiko, da morajo veleposestniki, trgovci in mlinarji prijaviti do vsacega desetega dne v mesecu vsako tudi najmanjšo količino sledečih predmetov: Pšenica, rž, koruza, Ječmen, oves, pšenično moko (krušnjo ali za kuhanje), koruzno moko, otrobe in ko-kolj i. s. v Ljubljani policijskemu ravnateljstvu. Gremij trgovcev opozarja vse svoje člane na razpis s pripomnjo, da točno prijavijo svoje zaloge v predpisanem času, da se izognejo plačilu troškov strokovnjakom, ki pregledujejo poslovne knjige, pisma in ostale papirje vsem, ki ne bi v omenjenem roku predložili prijav pristojnemu obla-stvu. Citirani uradni list je interesentom na vpogled v Gremijalnl pisarni. Gradišče 17./I. + Nova tovarna vžigalic. Upravni odbor samostojne monopolne uprave Je po odobrenju finančnega ministrstva odredil, da je s sodelovanjem Srpske zadružne banke takoj prične z zgradbo nove tovarne vžigalic v Novem Sadu. DR. JOŽA GLONAR: Knjige „Goriške Matice«. »Goriška Matica«, ki naj po prelomu nadomešča našim neosvoboenim bratom v Gorici in Primorju »M hor-jevo družbo«, je za tekoče leto izdala tri knjige: »Veliki koledar za I. 1923«, #Zlata srca«, hrvatske povesti v prevodu drja. A. Gradnika In »Sirahove bukve« v prevodu drja. Pavlice. Vse knjige so dobrene od knez.oškofljsk^ga ordinariiata in se dajejo članom »Goriške Matice« za letno štiri lire. »Sirahove bukve« Je prelagatelj. ki se je skromno skril za psevdonim, izdal »v proslavo petnajststoletnice smrti sv. Jeronima, našega velikega rojaka in najboljšega razlagavca svetega pisma.« Prevodu, ki skuša tudi na zunaj kazati obliko svetopisemske poezije, je dr. Pavlica dodal razlago pod Črto, ki je včasih tekstovno kriti "na, včasih eksegetična, na koncu knjige pa Opombe o nje postanku in vsebini in kratek odlomek »O ritmu svetopisemske poezije«, kjer posebe opozarja na nje paralelizem, ki so ga v sorodni obliki našli že tudi raziskovavci Cankarjeve proze. Onim, ki bodo v tem ob-llrnem zborniku stare gnomologije Iskali določenih mest in za kak poseben slučaj potrebnih citatov, bo dobro Služilo prldejano »stvarno kazalo«. Kaj je nagnilo prelagatelja, da je najprej prevedel in izdal za svoje ožje rojake baš »Sirahove bukve«, iz prevoda samega ni razvidno. Pomenljivo Je vsekakor, da je za naše Goričane ls£|& y prevodu baJS ona svetopisemska knjiga, ki je prva slovenska knjiga, natisnjena v Ljubljani. Na prigovarjanje Janeza Kisla iz Fužin, vrhnjega dednega stolnika bivše poknežene grofije Goriške, je Jurij T 'matin prevedel »Sirahove bukve«; n.. isnil jih je leta 1575. Janž Mandele, prvi ljubljanski tiskar. O pomenu in vsebini teh bukev govori Dalmatin v predgovoru: »Aku so one pak lih majhine, Inu žleht vidltl, taku imamo vsaj vejditi. de so za volo tih lejpih navukov, kateri so tukaj v kratke, inu tudi, tim preprostim za^top-ne pripuvisti (= pregovore, reke) inu besejde zapopadene, vsejin kateri je bero, ali poslušajo, vlsokti nucne tar potrejbne. Zakaj letu kar sllš š od Bu-ga. od negove modrusti, od negovih deli inu stvari, od negove svete besejde: Od vere Inn zavupajna na nega. od grehov, od pokure, od molitve, od gospoščine, podlužnikov, od gospodarjov inu družine, od stariših inu otruk, od brumnih inu hudih žen, od krejgaina, pravdajua, maščovajra. od prosvitniga blaga inu lr-’:omnosti, od vbuštva, od petlajna. od almožnov, od vseh žlalit nadlug inu poterplejna, od prljatelov inu sovražnikov, od poročtva, od pri-segajna, risnice. Žalosti, bolezni, arcnij inu od smerti: de so taku v lete buk-vice skoraj vsi ti ner potrejbnišl štuki inu navukl postavleni, de vsaki ker-ščenik le tukaj najde, koku se ima v svojim stanu, pruti Bogu inu bližnlmu, v hudim inu v dobrim, inu povsod prov deržati. Inu so taku lete bukvice ravnu kakor ena le;pa, iubezniva inu prijaz-niva iz’as;a tih deset zapuvidi Božjih, inu te hišne table. Zakaj letukaj nejso le zapuvidi inu prepuvidi, kakor v tih istih, temuč so tudi poleg lipe priglihe, eksempli inu oblube Boži ga žegna pru- ti tim bogaboječim, inu Božjih štrajfing pruti vsim Nevernim.« Tudi Djilmatin je knjigi na koncu dodal alfabetično urejen »En kratik inu potrejben register čez lete bukvice, v katerim vsaki kir hoče, lahku inu hitru te potrejbniše navuke more najti.« Kot 3. zvezek »Zabavne knjižice« so izšla »Zlata srca«. Hrvatske povesti«, ki jih je poslovenil dr. Al. Gradnik. Ta zirka jc pendant k zbirki prevodov iz srbskih piscev, ki jo je z naslovom »Božje solze« priredil isti prelagatelj. zlvrka je pendant k zbirki prevodov Iz Gjalskega, Kumičiča, Tomiča, Novaka ln Šenoe. Skupni naslov se nekaterim izmed priobčenih prevodov prav dobro prilega, predvsem »Angelu«, ki ga je menda povzročil, drugim pa zopet ne. Prevodu se pozna, da je izdelan z vnemo in ljubeznijo; žalibosc se mu ponekod! poznajo tudi preočitni in pregrobi sledovi naše kancliske slovenščine. Naglica je zakrivila, da Je Gradnik tu in tam kratkomalo prepisal besede iz originala v slovenski tekst, ne da bi pomislil, ali jih bo pravilno razumel oni Slovenec, ki ne razume hrvaščine. Tako se n. pr. v slovenščini ne sme kratkomalo zapisati stavek (str. 46): »Latinski napis kaže, da počivajo v grobu knez Peter Zrinski, ban Hrvatske. in markiz Fran Frankopan, zadnji od svojega roda.« (Ta stavek lahko ob enem služi tudi za primer Gradnikove »kanclljščine«! čemu Je neki Zrinjskega zavikal?). Priznan slovenski poet bi ne smel pisati, o »goro-stasnih« občutkih (str. 24) ln bi se moral zavedati, da številni goriški dijalek-tizml v prevodu — kjer torej nikakor ne gre za kak lokalni goriški koloritl — niso potrebni, da so naravnost stili- stično neumestni ln zato tudi z umetniške plati pogrešeni! In kaj naj rečemo naravnost fenomenalni figuralnosti nesmiselnega stavka: »A plemenito, darežljivo, srce gospe Aleksandre se ni niti za las solzilo«! (Str. 29.). Tukaj bi nam lahko pomagal samo original. Ali ne stoji v njem mogoče »suzilo«, kar je Gradnik v naglici napačno transpo-nirall? Zakaj je v Šenoe »Pruskem kralju« zagrebško »Vlaško ulico« spremenil v »Laško ulico«, ni prav razvidno. Goričane in Primorce bo vsekakor motila, ker si bodo tako predstavljali nekaj napačnega. Pravo sliko »Goriške Matice« pa nam poda nje »Koledar za navadno leto 1923«, ki ga je uredil dr. A. Pavlica. Iz njega se vidi, da je ta »Goriška Matica« prosta, mehanična kopija Mohorjeve družbe in njenih publikacij, opremljena zaradi spremembe — ali v svrho sinteze? — še z drugim tradicijonalnim slovenskim Imenom. O ustrojstvu, organizaciji itd. »Goriške Matice« pa ne izvemo iz njenega koledarja prav nič. Človek bi mislil, da bo organizacija te vrste imela sedaj med gorišklml Slovenci v manjšem obsegu iste naloge, ki jih je nekdaj pri nas imela »Družba sv. Mohorja«. Samo da bo ta njena naloga iz raznih razlogov še neprimerno težja. Zato bi človek mislil, da se bodo ljudje, ki »Goriško Matico« vodijo, okoristili ne samo z dolgoletnimi Izkušnjami Mohorjeve družbe, ampak da bodo tudi v primerni obliki upoštevali vse nasvete In očitke, ki so se zadnja leta — desetletja! —. pri nas oglašali na naslov družbe sv. Mohorja iz vseh naših različnih kulturnih taborov. Kaj še! »Lipove sakrosankt-nosti« so ge iz Celovca lrratknmftla preselile v Gorico; mehanika mohor-janskega dela se zdaj tam kratkomalo kopira. Namestu da bi se upoštevala vsa mnogobrojnost slovenstva v ozemlju, za katero je »G. Matica« namenjena, se goji — prav po mohorjanskol — enostranska doktrinarnostl Zoper to ne govori par Izjemnih fotografij, niti Šor-lijeva »Velika zdravnica«, ki se sicer prijetno In simpatično člta, problema pa ne zagrabi v globino. Letošnjim publikacijam je geslo »Dobrodelnost«, drugo leto bodo izšle z geslom »Zdrav duh v zdravem telesu«! Najbolj naravno pa bi bilo, če bi jim bilo vsako leto geslo »Goriška Matica«! Ali v teh dveh besedah ni nobenega programa, nobenega gesla? Ali sta res samo nekaka demarkacijska linija in slučajen plot, s katerim Je ogradil svoje izdajateljsko gospostvo goriški Podgorc? Toda recimo zaenkrat, da je vsak poskus težak in da se bodo gospodje, ki vodijo »Goriško Matico« (Kdo Je v odboru? Ali eksistira sploh kak odbor?) počasi zavedali, da ni spodobno, izrabljati rodoljubno firmo, ki apelira na splošna čustva, v kake specljelne namene. Seveda se bodo morali potem otresti svoje doktrinarne ozkosrčnosti; naj sl rek6, da zajame srce tem več, čim širše je odprto l Koledarju je priložen zemljevid »Jn-Iijske krajine«, ki mu z ozirom na po* sebne razmere lahko oprostimo, da »J mestoma naravnost nečitljiv. Vse knjige je lepo z ilustracijami opremil Bucik, ki se z uspehom skuša otrew preočitnega vpliva italijanske ce in hoditi nova! lasto* ifisv. m ' a"otečenima '18»" uuau« *f Železniške tračnice Iz Nemčije. Nemčija je poslala pred kratkim prvo PoSiljatcv železniških tračnic, 10,000 ton, na račun vojnih reparacij. Tračni-so prispele te dni v našo državo in Se bodo porabile za izmenjavo obrab* Njenih tračnic na glavnih progah nase države. + Poljedelsko ministrstvo je pre-S*>vedalo potom nekega dopisa na vse &želne oblasti direktno nabavo ameriških vinskih trt •f Nova železniška tarifa. Prometno ministrstvo pripravlja nov osnutek železniške tarife za prevoz oseb In Naga. Ta tarifa stopi z 1. januarjem 1923 v veljavo ter predvideva baje zo-Pet 100 odstotno povišanje železniških Pristojbin. + Pregled naših carinarnic. Finančno ministrstvo je odredilo, da se vse Baše carinarnice pregledajo potom po-•ebnih komisij. + Razstave dalmatinskih olj In fruKlh proizvodov. Strokovnjak g. S. Bulič priredi v mesecu decembru t. 1. v Mariboru, Beogradu, Novem Sadu, Nl-Stt. Subotici, Osijeku, Zagrebu in Ljubljani razstavo in poskušnjo dalmatinskih olj in drugih proizvodov, kakor Vin, likerjev, južnega sadja, zdravilnih telišč, eteričnih olj, konzerviranih rib etc. -f Prodaja odpadkov. Dne 18. decembra 1.1. se bo vršila pri Upravi voj- ne odeče H. v Sarajevu prodaja 30.923 kg raznih odpadkov (od sukna, platna itd.). Predmetni oglas Je v pisarni trgovske !n obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. -f Pravilnik o devizah in valutah končno dovršen. V kabinetu pomočnika finačnega ministra, g. Plavšiča, je izdelan definitivni projekt novega pravilnika o trgovini z devizami in valutami. Po poročilih iz Beograda je odvisno od politične situacije, če bodo mogli izreči še pridobitni progi o tem novem pravilniku svoje mnenje, ali pa bo takoj predložen ministrskemu svetu v podpis. + Tovarna orožja v naši državi. V zvezi z votiranjem kredita 800 milijonov za oboroževanje naše vojske se je pojavila misel, zgraditi v državi lastno tovarno za orožje. Za to idejo so se takoj zavzele francoske municijske tovarne, ki bi bile pripravljene, zgraditi v okolici Beograda veliko tovarno. Za zgradbo take tovarne pa se zanimajo tudi veiike češke tovarne Škoda v Pil-znju. + Rešeno vprašanje mlevskih Izdelkov. Ministrski svet je podpisal odlok, s katerim se dovoljuje prost uvoz žita in izvoz mlevskih izdelkov, iz-vzemši otrobe, kar znači, da se sme od celokupne uvožene količine izvoziti 75%. Ljubljana, Dnevne vesti. — Objava. Obrtna zadruga čevljarjev za Ljubljano in okolico uljudno naznanja vsem svojim cenj. naročnikom In odjemalcem, da je na seji dne 3 decembra 1922 z odobrenjem vseh članov zadruge sklenila, delo izvrševati le nadalje le proti takojšnjemu plačilu. 8amo ob sebi je umevno in brez vsakih argumentacij, ker morajo čevljar-*ki mojstri tudi vse blago in druge živ-Ijenske potrebščine takoj plačati. Načelstvo. r — Bančni uradniki In Izjava gospoda Plavšiča. — Od Izvrševalnega Odbora Saveza Bankovnih Cinovnika v Zagrebu smo prejeli sledeče poročilo s Prošnjo, da ga priobčimo: »Riječ« je dne 25. m. m. v št. 271 priobčila inter-Wiew svojega beograjskega dopisnika • pomočnikom finančnega ministra g. Plavšičem o vzrokih padca dinarja v Ztirichu. V tem razgovoru je g. Plavšič obdolžil večje število bančnih uradnikov, ki so mu bili javljeni, da kupujejo Izvozne čeke v verižni trgovini in se na H način izogibajo registraciji o nakupu to prodaji pri bankah. Obenem je g. Plavšič dodal, da je verižna trgovina dosegla vrhunec v Dalmaciji. S to izjavo g. Plavšiča, kakor jo je reproduciral dopisnik »Riječi«, se velikemu delu stanu bančnih uradnikov predbacivajo malverzacije. Radi tega se Izvršilni Odbor Saveza Bankovnih Cinovnika v Zagrebu smatra popolnoma opravičenim, če v interesu svojega članstva zahteva, da se z iste strani to pavšalno Predbacivanje prekliče na ta način, da se eventualni krivci priobčijo javnosti ter se s tem popravi krivica, storjena Ostalim poštenim uradnikom. — Državna borza dela. Pri vseh Podružnicah »Drž. Borze Dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju In Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 19. do 25. novembra 1922 dela 283 motkih in 98 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 162 moških in 79 Ženskih delavnih moči. Posredovanj se Je Izvršilo 241. Promet od 1. januarja do 25. novembra 1922 izkazuje 34.548 »trank in sicer 16.682 delodajalcev in 17.866 delojemalcev. Posredovanj se je Izvršilo v tem času 10320. — Dela Iščejo: kovači, ključavničarji, elek-tromonterjl, mizarji, sedlarji, pleskarji, fotografi, tov. delavci, delavke, dninarji, dninarice, tkalke, krojači, šivilje, valenci, vajenke itd. V delo sesprej-«»eJo: gozdni delavci, rudarji, čevljarji, kleparji, žagarji za beneč. jarem, inseratni akviziterji, tesarji, zidarji, •trojnlkl, služkinje, kuharice, vajenci, Vajenke itd. 13. klišejev za slike »a Koroškem. V Januarju 1919 je g. A. G. na Dunaju Preskrbel pri tvrdki Seidl med drugi-»1 tudi 13 klišejev iz propagandne knjižice »KSmten« za nameravano bro-luro o Koroški. Ti klišeji so nekam iz-tlnili. Ker tvrdka klišeje zahteva in bi nova prireditev silno veliko stala, in »er izposojeni klišeji ne morejo imeti oikake veljave za kogarkoli pri nas, jdludno prosimo vsakogar, ki kaj ve o *eh klišejih, da naznani to Jugosloven-*kl Matici v Ljubljani ali pa Tourist Office. — Otvoritev telefonske centrale z «vno govorilnico v Straži. Pri pošti Straža je bila dne 10. nov. t. 1. otvor-fena telefonska centrala z javno govornico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. Hkrati * otvoritvijo telefonske centrale se je ^Vedla pri pošti Straža tudi telegrafska služba. Telegrami se posredujejo p0 telefonu. — Razširjenje selske dostave pri Kranj. S 27. oktobrom t. I. je bila ,ivedena pri pošti Kranj selska dostava J^Mk pondaljekt, torek, četrtek, petek in soboto tudi v sledečih krajih: Kokrica, Bobovk, Srakovlje Tatinec, Cadov-Ije Jrstenik, Goriče Letence, Zg. Te-netiše, Sp. Tenetišče in Mlaka. — Za Aškerčev spomenik v Ljubljani: VI. izkaz prispevkov (od 21. do 30. nov. 1922). 500 I<: Fran Roblek, veleposestnik v Žalcu; po 400 K: dr. J. Demšar, zdravnik v Ljubljani, dr. Bo-gumil Senekovič, vladni komisar v Ljubljani. Skupaj 1.300 K. Doslej nabranega: 39.775 K. —• Blagajnik: dr. V. Kisovec. — Ponarejene Ure je razpečaval tihotapec Franc Medved iz Griž. Sedal bo 4 mesece v ječi. — Ratli politike sta se sprla France Kocjančič iz Sadinje vasi in Anton Kovač iz Dobrunj. Konec je bil, da je Kocjančič Kovača sunil z nožem v stegno in ga tako poškodoval, da so ga odpravili v bolnico. — »Balkanska batina.« Ker inšpekcija parnih kotlov ni izvršila pri Ant. Tomšiču na Verdu revizijo njegovega kotla na dan, katerega je ta sam določil, je pisal Tomšič nevljudno pismo, češ, da je to neke vrste balkanska batina. Vsled tega je bil Tomšič pri deželnem sodišču obsojen na 200 dinarjev globe. — Samomor. V Žižkih v Prekmurju sl je posestnik Štefan Žižek v samomorilnem namenu prerezal z britvijo vrat. Oddali so ga v bolnico v Mursko Soboto. Sumi se, da se je Žižku omračil um. — Obesil se Je v gozdu za cementno tovarno v Zidanem mostu 23 letni Robert VVeitzl. Vzrok samomora še ni znan. — Od altarja v smrt. Kmet Dragotin Kovič v Trsteniku pri Kruševcu se je poročil z neko revno, toda zelo lepo deklico. Po poroki se je nevesta zaprla v sobo in se ustrelila. Vzrok samomoru Je doslej še neznan. — Utonilo 20 oseb. V barcelonskem pristanišču je dne 26. m. m. carinski parnik s tako silo priletel v neki potniški parnik, da ga je prekucnil. Pri tej priliki je utonilo 20 potnikov. — Zverinska mati. V vasi Malenice se Je te dni pojavila neka Nemka in pripovedovala vaščanom, da ji Je njeno triletno dete na potu umrlo, da je pustila truplo v gozdu in da naj gre eden vaščanov z njo v gozd ,da bosta zakopala dete. Med tem časom je pa že prinesel neki železničar njenega otroka v vas, toda še živega. Našel ga je v gozdu pod nekim drevesom. Ležal je na ustih, milo javkal in se tresel od mraza. Zverinska mati je namreč pustila svojega otroka v gozdu z namenom. da bi zmrznil. Toda ostudna namera se ji ni posrečila. — Peklenski stroj je postavil neki zločinec L decembra v redakcijo novosadskega iista »Deli Bačka«. Stroj, ki je bil napolnjen z ekrazitom, je eksplodiral ob dveh ponoči. Eksplozija je povzročila veliko materijelno škodo, človeških žrtev pa ni bilo, ker ob času eksplozije ni bilo nikogar v uredništvu. Sumijo, da so povzročitelji atentata madžarski špijoni, katerih se klati v zadnjem času zelo veliko po Bački — Ljubitelj tuje lastnine je Ivan KlanŠek iz Radeč. Kjerkoli hodi, povsod se ga kaj prime, zato je bil radi tatvine že večkrat kaznovan. Zadnjič ga je zaneslo na Dobrovo, kjer se je utihotapil v stanovanje Ivane Pečnik in ji pokradel raznih stvari v vrednosti 2350 kron. Ukradene stvari je potem v bližnji vasi prodajal in pri teni delu ga je Pečnikova zalotila. Klanšek jo je sicer mislil odkuriti, toda pesti ondot-nih kmetov so ga pravočasno zgrabile in oddale sodišču, ki ga je obsodilo na 6 mesecev težke ječe. ssTedejtskS zdravstveni ?*ba& f' času od 26. novembra do 2. dec. t. 1. Je bilo v Ljubljani rojenih 26, umrlih 16, med temi 6 tujcev. Vzrok smrti: 2 jetika, 1 otročiška vročica, 1 možganska kap, 1 srčna hiba, 1 rak, 10 naravni smrtni vzroki. Naznanjene nalezljive bolezni: 1 davica, 1 otročiška vročica in 1 psgavica. —Tatvine na pokopališču se zadnje čase vedno bolj rnnože. Z grobnice družine Stare-Majaron sta bili ukradeni dve težki bakreni svetilki s štirioglatim rezanim steklom, vredne čez 20.000 kron. —Goljufi Trije moški, stari od 20 do 24 let, so naročili pred hotelom »Slon« izvoščku Antonu Markoviču, da jih popelje proti št. Vidu. Pogodili so se za svoto 160 kron. Blizu Dravelj pa so vsi trije poskakali iz voza in ne da bi kaj plačali, zbežali čez polje. = Z nožem jo ošpikal na Dunajski cesti neki Ljubljančan Slavko tri fante in sicer V. Lampiča, Lojzeta Komarja in J. Grintala. Za to svoje junaštvo bo dajal odgovor na pristojnem mestu. — Utopljančevo truplo so pretečeni ponedeljek potegnili iz Gruberjevega kanala. Utopljenec je 451etni delavec Anton Hribar, ki so ga pogrešali že več dni. = Samomor. V Cerkveni ulici št. 1 se je včeraj ustrelil g. Alojzij King, poslovodja tvrdke Seunig. Bil je na mestu mrtev. Pokojnik je zapustil ženo In 3 nedorasle otroke. V2rok Je bil baje neozdravna bolezen. = Kino Tivoli. Danes zadnji dan krasni igrokaz Maciste in Javanka. Od 7. do 10. dec.: »Divja Afrika* s prekrasnimi naravnimi posnetki iz centralne Afrike, lovi na tamkajšnje divje zveri etc. Film silne lepote in pestrosti, ki ga naj nikdo ne zamudi ogledati — »Indijski nagrobni spomenik?« Maribor. ,Najemninsko oderuštvo. V hiši v Krekovi ulici št. 4 v Mariboru stanuje neka stranka, ki Ima vse posamezne sobe stanovanja oddane v podnajem. Eno sobo tega stanovanja ima v podnajemu neka stara šivilja, ki živi že 60 let v Mariboru. Ta soba nima nikakega okna in je tako majhna, da si je šivilja v to sobo mogla postaviti komaj posteljo, dočim mora Imeti druge premičnine shranjene v nekem skladišču, seveda proti plačilu. Ta soba je pravcata »luknja«, ker si dotična Šivilja niti umivalnika v to sobo ne more postaviti. Kljub temu pa mora plačevati ta uboga starka na mesečni podnajemninl znesek po 300 K. Pri upoštevanju dejstva, da ima dotična stranka tudi druge sobe svojega stanovanja v podnajemu in da plačujejo razni podnajemniki še višjo najemnino, nego imenovana šivilja, se mora pač priti do zaključka, da dela ta stranka s stanovanjem sijajne kupčije. Pojasnilo. V poročilu o razpravi pri okr. sod. v Mariboru z dne 15. nov. o zaščiti industrijske svojine, v katerem smo poročali, da sta bila na zasebno tožbo g. Supanca, veletrgovca v Rogatcu, g. Kern in Cizej oproščena, ker jima zasebni obtožitelj ni dal nikakega denarja, smo dobili pojasnilo, da jima je g. Emerih Supanc dal večjo svoto na račun, ni pa jima Izplačal celega zneska, ker sta mu omenjena zastopnika dolgovala že iz prejšnjih dobav večjo svoto, za katero je bila že vložena tožba pri mariborskem sodišču. Strašno eksplozija v Mariboru. — Včeraj zjutraj ob pol 8. uri je nastala silna eksplozija smodnika v delavnici puškarja Cupiča v Slovenski ulici 18. Pri eksploziji sta izgubila življenje hišnica in njen llmesečni sinček. Puškar sam je ležal poleg svojega stola preko dveh zabojev, v katerih je bil tudi smodnik, ki pa ni eksplodiral. Cupič je zelo obžgan in pohabljen. Prepeljali so ga v bolnico. Na lice mesta je prišla policija ter ukrenila vse potrebno. Do-šlo je tudi vojaštvo, ki je razkopalo podrtine. — Kolikor so dognale poizvedbe dosedaj, Je bilo v Cupičevi delavnici veliko smodnika, ki je bil vtihotapljen iz Avstrije. Pod ruševinami se je našlo mnogo kartonov, v katerih je bil smodnik iz neke nemškoavstrijske tovarne. V delavnici je policija dobila tudi nekaj vojaških pušk. Po vseh znakih je Cupič z neprevidnim ravnanjem v svoji delavnici sam povzročil nesrečo. Popoldne so opazili na dvorišču dva neznanca, ki sta najbrže zopet prinesla vtihotapljen smodnik. Poizvedbe se pod vodstvom g. Policijskega nadsvet-nika Kerševana še nadaljujejo. Številne tatvine se dogajajo v zadnjem času v Mariboru. Tako je bilo ukradeno iz zaklenjenega podstrešja na Tržaški cesti 18.500 K vredno kolo. — F. Štiblerju so ukradle neznane lisice 3 kokoši iz zaklenjene drvarnice na Pobreški cesti. — V Vrbonovi ulici 65 se je neki tiček splazil čez plot na vrt in potem s pomočjo neke palice pobral skozi odprto okno perila za okroglo 2000 K. — Jožefi Mlekuž je odnesel neznan tat iz stanovanja v Rojčevi ulici perila in obleke za 9000 K. Važno debato sta imela A. Zganer ln A. Mtlller v neki kavarni v Vetrinj- ski ulici. Tekom debate P* sta s« ta« Sela obnašati tako neparlamentarno, da le morala policij* zaključiti njuno sejo. Tatvina kolesa. V Selnici ob Dravi je bilo posestniku Žernic Ferdinandu izpred gostilne Woch na Koroški cesti št 33 ukradeno 10.000 K vredno kola Sokolstvo. Telovadni večer Sokoia I. se vrši v Unionu v četrtek, 7. t. m. zvečer. Začetek ob 20. uri. Telovadne posebnosti so pri ženskem nastopu proste vaje /vezane z medigrami in devetorica v ženskih plesnih gibih in prehodih. Moštvo izvaja poleg drugega boks na godbo, orodne vaje na treh konjih, posebno slikovita bo moravska beseda v moravskih narodnih nošah. Društveni orkester spopolni telovadni nastop s koncertnimi točkami. Po končani telovadbi sledi zabava pri pogrnjenih mizah in ples. Gledališče in glasba. Narodno gledališče v Ljubljani; Sreda, dne 6. dec. 1922: Drama: Ploha. Red A. Opera: Zaprto. Pevski zbor Glasbene Matice v LJubllanl Danes zvečer ob ZA na 8. uro se vrši skupna pevska vaja. Prosimo člane zbora, da se točno in polnoštevilno udeleže vaje. — Odbor. Orkestralno društvo Glasbene Matice. Danes v sredo zvečer je vaja orkestralnega društva Glasbene Matice ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Radi bližajočega se koncerta je obisk neobhodno potreben. Glasbena zgodovina. Na konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani bo predaval tudi v tekočem šolskem letu o glasbeni zgodovini muzealni ravnatelj in priznani glasbeni pisatelj dr. Josip Mantuani. Predavanje se vrši v ponedeljkih in četrtkih od VzS. do 4. ure v pevski dvorani Glasbene Matice, Vegova ulica. Prva ura je v četrtek, dne 7. t. m. Kdor želi prisostvovati predavanjem, naj se takoj oglasi v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8. Književnost-umetnost Kurz iz zgodovine umetnosti obstoječ iz 12 predavanj, ki ga priredi umetnostno zgodovinsko društvo v sejni dvorani biv. dež. dvorca, se prične v soboto, 9. dec. ob 6. uri zvečer z uvodnim predavanjem univ. docenta dr. V. Moleta, ki bo koj prvo uro prešel na umetnost v Atenah v Pcrikle-jevem Času. Vstopnice za celi ciklus 12 predavanj se dobe v prodajalnah Tiskovne Zadruge v PreŽernovi ulici in Nove Založbe na Kongresnem trgu po 30 Din. Vstopnice za posamezna predavanja se bodo dobila pri vhodu po 5 Din. Važna čebelarska knjiga. Pravkar Je izšla v novem natisu Janšova knjiga Nauk o čebelarstvu.' Tretjo Izdajo predelal Franc Rojina z dodatkom Albertijev - Žnidaršičev panj. Priredil M. Humek. Knjiga s Humekovim dodatkom vred velja 24 Din In se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Dr. J. Štolba: Stari grehi. Veseloigra v treh dejanjih. Preložil Fran Govekar. V Ljubljani 1922. Izdaja zveza kulturnih društev v Ljubljani. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani Cena 7 Din, po pošti 75 para več. Ta veselo, igra, ki je pravkar izšla v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, bo dobro služila vsem podeželskim odrom in jo zato toplo priporočamo. »Jadranka«, glasilo zavednega žen-stva na zasedenem ozemlju, ima silno bogato in zanimivo vsebino. Izhaja vsak mesec ter stane naročnina za Jugoslavijo 100 kron. Naroča se v Trstu, via Scorcola 492, I, List tudi našemu žen-stvu prav toplo priporočamo. Oton Zupančič: Ciciban. V založbi »Jug« v Ljubljani je izšla te dni gotovo najpriljubljenejša mladinska knjiga, kar jih je dosedaj izšlo v naši literaturi: Ciciban. Knjiga se dobiva v Matični knjigarni na Kongresnem trgu (poslopje Filharmonične družbe) in stane trdo vezana 9 dinarjev. Umetniški kongres v Zagrebu se vrši nepreklicno 9. do 11. decembra. Slovenski delegati za ta kongres so gg.: R. Jakopič, J. Costaperaria, F. Kralj, V. Cotič in S. Santel, a njih namestniki gg.: G. A. Kos, M. Gaspari L. Dolinar, Val. Kos in Iv. Vavpotič. Kongresa se more udeležiti poleg imenovanih vsak slovenski umetnik brez ozira na to, ali je član Ugruženja ali ne. Vsem udeležencem Je dovolilo prometno ministrstvo znatne potne olajšave.— Prijave sprejema tajnik S. Šan-tel,'Ljubljana, Tehn. sr. šola, do 5. dec. opoldne. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Umetniški kongres ima v prvi vrsti nalogo ustanoviti edinstveno organizacijo vseh oblikujočih umetnikov v kraljevini SHS, poleg tega se bodo obravnavale umetniške in stanovske zadeve obl. umetnikov. Prva konferenca se vrši 9. dec. ob 9. url predpoldne. V založbi blvSega Dostrirutia IR sta »Plamen« so Izit« deloma kot po« natis iz »Plamena«, v lični fepni obliki nastopne knjige: Rado Murnik: 2enl« ni naše Koprnele z 42 ilustracijami, ilu-striral S. Šantel (112 strani). Cena P Din. Ivan Zorec: Zmote in konec go* spodične Pavla, povest (202 strani) Cena 7 dinarjev. L Š. Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman iz polpretekle dobe (232 strani.) Cena 7.50 dinarjev. Društvene vesti. Zveza društev privatnih nameščen* cev Slovenije v Ljubljani. Pripravljalni odbor sporoča, da se za dan 10. decembra t. 1. sklicana ustanovna glavna skupščina na ta dan ne more vršiti, ker imajo nekatera včlanjena društva neodložljive prireditve ter se bode vršila začetkom meseca januarja, kar se bode pravočasno v časopisju objavilo. Pripravljalni odbor. Akad. socljalno - pedagoški krožek. Za danes, dne 5. t. m. napovedani sestanek odpade. Prihodnji sestanek v pondeljek, dne 11. t. m. Odbor. Društvo delovodj In industrijskih uradnikov opozarja vse svoje društve-nike, da se vrši prihodnjo zborovanje v soboto 9. dec. ob pol 19. uri v rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. K pristopu so vabljeni tudi vsi tovariSl kateri še niso včlanjeni. Ker so zelo važne točke na dnevnem redu, prosimo vse člane da pridejo gotovo k zborovanju. Odbor. Šport in turistika. Goriška podružnica SPD vabi svolft člane na redni občni zbor za leto 1922, ki se vrši 15. t m. ob 20. uri z običajnim dnevnim redom v Narodni kavarni (zadnja soba). Odbor. S. K. Hermes. Redni občni zbor se vrši dne 15. dec. ob V28. uri v gostilni pri Stepiču z običajnim sporedom. V slučaju, da občni zbor ni sklepčen, se vrši pol ure kasneje ob vsaki udeležbL Redni občni zbor S. K. Ilirije v Ljubljani, se vrši v torek, dne 19. dec. t 1. ob 7. uri zvečer v dvorani Jug. nap. akad. dr. »Jadran«, akademski dom, Tomanova ulica 3 (nasproti prve drž. gimnazije). Dnevni red: 1. Letno poročilo. 2. Poročilo revizorjev o stanju letnega zaključka. 3. Volitev odbora. 4. Sklepanje o odborovih predlogih in o samostojnih predlogih članov. 5. Proračun. V slučaju nesklepčnosti se mora vršiti uro pozneje nov občni zbor, ki Je sklepčen ob vsaki udeležbi. Samostojni predlogi članov morajo biti vposlanl najmanj 8 dni pred občnim zborom kluba. Prosimo članstvo, da se občnega zbora sigurno udeležil Smučarski tečaj. JZSS priredi leto* med obema Božičema svoj redni, dvanajst dni trajajoči smučarski tečaj za novince v Boh. Bistrici. Tečaj bo vodil načelnik smuškotehn. odseka JZSS g. R. Badjura. Prijave sprejema in daje objednem brezplačno (znamke za odgovor priložiti!) vsa tozadevna pojasnila »Jugoslov. Zimskosportskl savez«, Ljubljana, Narodni dom, Športna soba. E. Adamič: I!. del (mešani zbori) 0®“ le Izšel ki in se dobiva v Zvezni knjigarni, Ljubljana Marijin trg 8. Cena Din Kožuhovina svila, modni nakit, predpasniki, spodnja krila po znižanih cenah pri 11* Bi 1 xs LJUBLJANA, Mestni trg fitev. 19. Sloviti tgodovtasid roman M. ZEVACA M M (503 strani) je izšel krasno vezan oba dela skupaj in stane Din 40 - Naročila sprejema Zvezna knjigarna, Ljubljana Marijin trs itev. & TJ 1JA*. 6 decembra 1922. Itev. 290. Tailnstveni morilec deklet (Nadaljevanje.) »Tako, tako, potem me Je pač prehitel nekdo drugi. Petindvajset funtov šterlingov je sicer res malo malo. Ponuditi bi ji morali 100 funtov, potem bi se stvar obrnila drugače!« »Ali ste že kaj zvedeli o lepi Elen Morrisovi, vaša milost?« vprašal Clifford, ki je postal sčasoma nekoliko mirnejši. .»Gotovo«, je Škripal baron, kateremu je pri misli na Elen brezmočna besnost zadrgavala vrat. »Dekle se nahaja zopet pri svoji materi. Včeraj sem jo videl iz svoje hiše v mestu, ko se je pokazala za trenotek pri oknu.« »Nekaj časa se ne smemo nič več brigati za dekle, vaša milost, ker sicer bi lahko vzbudili sum.« »Gotovo, Clifford, toda nikar ne pozabite, da moram lepo Elen imeti prej ali slej v svoji oblasti! Ona mora postati moja In če bi se moral boriti zanjo z vsemi satani pekla!« - Ali še vedno niste zvedeli, kako da Je ušla Iz zaklenjene sobe?« je vprašal priliznjeni starec. »Ne, Clifford! To mi je še vedno nerazrušljiva uganka.« »Ali je stari zamorec popolnoma zanesljiv?« »On mi je popolnoma vdan. Vsaj ne bi bilo prvikrat, da mi je pomagal ukrotiti kako neumno dekle, ki se je branilo mojega objema. Na njegovo zvestobo prisegam in čisto gotovo je kdo drugi pomagal dekletu nri njegovem begu!« »Toda, kdo naj bi to bil?« »Potrpljenje, Clifford! Jaz bom pomagača že našel in potem —.« Baron je grozeče zamahnil z roko. Clifford je molčal. »Sedaj mi enkrat pokažite, Clifford, kaj zmorete. Tisoč vragov vendar, ali naj postanem popolen puščavnik tukaj v svoji vili? Spravite mi v hišo kako drugo dekle, da me bo vsaj nekaj časa tolažila nad izgubo lepe Elen!« Starec je skomignil z rameni. »Težko je, težko, vaša milost! Sicer poznam celo množico lepih mladih dara, ki bi bile pripravljene obiskati vas, toda----------.« »Kaj naj počnem s temi vlačugami, ki bi se mi brez na-daljnega vrgle na vrat? Saj veste, da zahtevam vedno le mlado, še nedolžno dekle! — Me li razumete?« Clifford je premišljeval. »Ali pozna vaša milost krčmo »Pri britanskem levu« v Pobrežni ulici?« je naenkrat vprašal? »Kaj naj bo tam?« je zaničljivo vprašal baron. »Ta krčma se vendar nahaja v Whitechaplu, najbolj razvpitem londonskem predmestju, kjer--------------* »Da, da, kjer hodi po noči po svojih skrivnih potih strašni Jak!« je tresoč se po celem telesu pritrjeval Clifford. »Toda, dovolite, vaša milost, da vam poročam še več. V krčmi »Pri britanskem levu« je zadnji čas v službi natakarica, ki je tako lepa, da so vsi prostori vsak večer nabiti do zadnjega kotička.« »Natakarica?« je zaničljivo dejal baron. »Ne, ne, ne sodite tako o njej! Dekle zgleda jako pošteno in z vso odločnostjo odbije vsako vsiljivost!« »Dobro ,potem poizkusite svojo srečo in pripeljite mi lepo dekle semkaj. Denar je vsemogočen pomočnik, ki je že večkrat premagal celo največjo sramežljivost-----------------« »Storil bom vse ,kar je v mojih močeh,« je zagotavljal starec, »in ne bom se obotavljal niti iti v razvpiti Wkite-chapel.« »Storite to, Clifford in bodite prepričani, da boste, kakor vedno, tudi sedaj dobili bogato plačilo. Toda ne pustite me dolgo čakati, ker sicer nočem imeti z vami nobenega opravka več!« Clifford Je ponovno zagotovil baronu svojo vdanost, potem pa se je takoj podal v zgoraj omenjeno predmestje. Uro pozneje se je že nahajal v krčmi »Pri britanskem levu«. Ker je bil ravno delovni čas, se je v krčmi nahajalo le malo gostov. Clifford sl je naročil steklenico vina In ni bil malo vesel, ko je opazil, da mu jo bo prinesla lepa natakarica sama. »Gospodična!« je zašepetal Clifford, ko se je policijska ovaduhinja hotela zopet hitro odstraniti. Bessy se je počasi vrnila in malomarno vprašala: »Cesa želite, gospod?« »Ali hočete spoznati lepega, mladega in — bogatega go» spoda?« ji je šepnil Clifford. Oči lepe natakarice so zableščale. Potem je šaljivo vpra-šala: »Ali ne more ta lepi, mladi in — bogati gospod sam pru* semkaj?« »Hm, Jaz sem njegov zaupnik! Od njega dobite vse, kar hočete!« »Če se ne potrudi sam semkaj, potem nimam nobenega veselja spuščati se v stvar,« je dejala lepa ovaduhinja ter se obrnila proč. ^ »No, to se pravi, dobiti »korbico«, je mrmral Clifford. »Z«-vidim, da bom moral pregovoriti barona, da pride sam semkaj.? sicer mu prevzame lepo dekle zopet kdo drugi pred nosom.* Bessy Wilkes pa starca, katerega je smatrala za zaveznika od policije tako dolgo iskanega tihotapca, ni več izpustila iz oči. »Gotovo je to človek, katerega je poslal semkaj zločinec-Toda jaz se ne pustim premotiti. Sam naj pride semkaj in po* tem bo le malenkost, da ga predam v roke preoblečenim stražnikom! Clifford se ni dolgo vzdrževal v krčmi. Izpraznil je svojo steklenico, potem pa hitro odšel proti sredini mesta. Med potjo je srečal moža, katerega postava se mu Je zdela znana. Kakor hitro si ga je ogledal pobližje, se mu j* brž umaknil na drugo stran ceste. »Ali ni to bil Viljem Morris?« se je prestrašeno vpraševal. (Dalje prih.) .. m OGLASI m PRODAJA: TRGOVINO 2 neka! orali femlje sredi vasi, pri farni cerkvi po nizki ceni. Naslov V upravi lista 002 DVA STROJA za nogavic in jopičev. pletenic Slavko Molan, Celje. Prešernova ul 12-1. 899 obsega 5 sob, 2 kuhinji, 2 hleva in svinjak ter 1 oral zemlje. Brata Kovačič, Pod-lož, Ptujska gora. 909 Iščem SPRETNEGA DELAVCA s primerno šolsko naobrazbo, ki bi imel veselje do fabrikaclje papirnih izdelkov. Biti mora vojaščine prost. — I. Bonač, sin. Čopova cesta 16. 884 TOVARNA USNJA v Radečah pri Zidanem mostu išče strojnega ključavničarja. 0-glasijo naj se samo prvovrstne moči. 897 RHZMO: »APNO« la, kamniško, priznano najboljše kakovosti vedno v zalogi, (dnevna produkcija I vagon) po zmernih cenah, nudi: Fr. Bodlai, trgovec z lesom in apnom, Kregrajevo, p. Kamnik. ‘>00 PREHRANO (KOSILO IN VEČERJO) pri manjši rodbini išče soliden gospod. Cenjene ponudbe pod »12. XII.« upravništvu »Jugoslavije«. 913 PLETILNI STROJ štev. 8, kov. mojster Logatec. 870 nekoliko rabljen Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista 789 SLUŽBE: DOBREGA. SOLIDNEGA, (lahko oženjen z majhno dru žlno) ŽAGARJA, ki se razume tudi na električne stroje pri vodni napravi, se takoj sorejme Vprašati pri Franc Kuralt. Kranl. 883. STROJNIKA, ki fe vešč celotnega opekarskega obrata, se Išče za manjšo parno opekarno pri Ljubljani. Ponudbe pismeno ali ustmeno na Obrtno kreditno zadrugo v Ljubljani. Pražakova ulica 3. pritljičje. 895 STROJNI KLJUČAVNIČAR vešč elektrotehnike iE pri parnih strojih, išče mesta v Ljubljani ali drugje. Naslov: Leopold Keber, elektrika, Smarcer pri Kamniku. 910 PRITLIČNO HIŠO z vrtom v bližini mesta. Poizve se: Mencej. Gradišče 12. 911 KOMPLETNO KLJUCAVNI-CARSTVO se da v najem. Poizve se pri Loparing, Maribor, Aleksandrova c. 39. II. nadstr. 903 GOSTILNO V NAJEM ali na račun tšče gospodična v tej stroki dobro izurjena. Naslov pri upravi lista. 912 RADI NESPORAZUMA umetni mlin — celo poslopje. vse popolnoma novo In L Hitiš, Ijlill Mestni trs IS izdelovafeli dežniko* Na drobno I Na dcb«W* ZALOGA sprehajalnih palic. Popravtta točno In >©©»©©•< •• : I v Alojzij Lenček slsvbeni in galanterijski klepar Ljubljana w Sv. Petra cesta 29 se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela in popravila. Solidna postrežba! :::: Zmerne cenel eeaeme » ee •©• © 8 © Ugodna prilika! Posestvo obstoječe iz dv*h hi S gospodarskega poslopja, velikega sadnega vrta, velikega vrta za zelenjavo, dveh njiv s staroznano gostilno pri »LovsVem domu" v bližini treh ribnikov (10 minut od MARI BOBA j se radi opustitve obrti s oelim inventarietn proda za Din 300.000*—. Reflektanti dobe natančnejša pojasnita pri SOSip Kataltn-O, Krčevin pri Mariboru ali pa pri tvrdke NIketibacher In SmerkolL Uubllana. Kolodvorska ul. 26. Posredovalci Izkljutenl I -c i.:„ :,:.ss \ r^T A T~) kiasno pesniško zbirko, ki V IV 1 1 \ A Jtx.r je preložena v vse svetovne jezike, )e založila v izbranem prevodu Dr. A. Gradnika Zvezna knjigama, Ljubljana, .Marijin trg 8 Cena broširanemu izvodu Din. 16'—, vezanemu v papir Din. 20'—■, v usnje krasno vezano Din. 50’—. Blago za prevleko divanov in dmzeia mm v veliki izberi, dalje različno platno in iute za tapet-oike. sedlarieitlpriporoča tvrdka U£Meioe..& • 66M6M6M6 •••©•• •# f Zainfo p« Zaleta 19i3 “ 1923 : m Usčia množim železne robe iz Cehoslovošite! Poljske žarne peči, obroči (kolesa), ovali itd. nudi na vagone franko jugoslovanska meja iehoslovaška tvrdka ILK & SPOL ueletrgouina metala in žctjeznarslie robe PRAHU II. v Tunlch br. 9. Žepna koledarja v dveh lično izdelanih oblikah 12X7 in 6X4 cm dobita po vseh knji-5 gamah in trgovinah s papirjem. Koledarja sta lično vezana in tiskana na dobro limenem papirju. Naroča naj se direktno pri ».Zvozili tiskarni in " v Ljubljani WoHova ul. it 1. Divjačino jelene, sme, zajce, fazane, podlasice L t. d. kupi vsaki čas in plača po najboljši ceni »ilH 10SEHHIGG trj s pmtiliu In ditlitlnc IHarihoF, Pad moslsm 3. ei »Ml v n di 3.Reich Ljubljana. Sprejemališče: Šelenburgova ul. štev. 4 Podružnice: Maribor, Zagreb. Kočevje, Novo mesto. SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri A.&E. Skabe ne Uubllana. Mestni trg St 10. S L O V E N S K A B A N K A Delniška glavnica: K 30,000.000^ Rezerva: nad K 6,000.000'—. Obrestuje Vloge po naj višji obresti meri. Izvršuje vse bančne posle zelo ugodno, **JY-. Centrala: v lastni palači Ljubljani Stritarjeva ulica 9. Podružnice: Novi Sad, Ljutomer* Dolnja Lendava, Maribor. Ekspozitura: Vrhnika. Ihiil o & & e 9 9 • Zahtevajte ..NEDICINAL KONJAK" s mamko „Alko-modri križec in najfineiše krem-likerje 1 fl0LHOK Ljubljana