Poštnina plačana T gotovtnL Leto XXI., št. 215 Ljubljana, sobota U. septembra 1940 Cena t Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 3392. Podružnica Man bor: Grajski trg 6t. 7 — TelefoD 2455. Podružnica Celje: Kocenc-a ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. Iskanje krivde in krivcev v Franciji Francoski tedniki, ki so bolj kakor večina dnevnih listov predstavljali posamezne ideologije in struje javnega mnenja, so delno prenehali izhajati, delno pa so občutno skrčili obseg. Nekateri ' izmed izhajajočih sedaj zopet prihajajo k nam in nam omogočajo vsaj nekoliko vpogleda v zamotani položaj, ki je nastopil v Franciji po njenem vojaškem zlomu. Čeprav cenzura očitno omejuje vse temperamentne]še izraze osebnega ali skupinskega mnenja, je vendar iz teh tednikov videti, da so začeli Francozi na veliko obračunavati med seboj. Spor o tem, kdo je zakrivil poraz Francije, se razširja tudi na čisto kulturna in duhovna področja. Ljudje se vprašujejo, ali je bilo prav, da so prihajala do besede ta in ona stališča; dalje, ali je bil njihov dosedanji način življenja pravilen ali ne itd. Narod kot celota doživlja to, kar doživlja posameznik po veliki nesreči: splošno izpraševanje vesti, kes in obljube pred samim seboj, da bo v bodoče drugače, V velikem pariškem literarnem tedniku »Candide« je izšel prejšnji teden članek Pierra Gaxotta »A mort Dia-foirus«. ki je že sam močno značilen za sedanjo razpoloženost znatnega dela francoske javnosti. Kdo je Diafoirus? Je to oseba iz Molierove komedije »Namišljeni bolnik«, tisti, ki o njem pripoveduje njegov oče, da »ni nikdar imel nič kaj žive domišljije in ne tistega duhovnega ognja, ki ga opaziš pri nekaterih ... Ko je bil majhen, ni bil nikdar ne razposajen in ne bister.« Ta počasno misleči deček pa je naposled le napravil kariero in zavzel svoj polo-žai. A še vedno je ostal stari Thomas Diafoirus, ki se trmasto drži svojega mnenja in noče ne razumeti ne poslušati pameti in izkušenj. Tak Thomas Diafoirus, meni Pierre Gaxotte. je tip tistega Francoza, ki je vladal Francijo zadnjih štirideset let. »Ogromna zabitost, podedovana rutina, prazna in zgolj formalna doktrina, ne-omahljiva samozadostnost in nerodna pohlevnost, ošabna in divja trma v slabem. globoka neinteligentncst, pedantna negibčnost, ki se je zadovoljevala s samim sprejemanjem in predajanjem formul, neplodna domišljija, smešna boječnost pred resničnim, to je tvorilo našo oficielno doktrino in zaradi tega umiramo,« piše francoski publicist. Vsekakor pretirani očitki, ki so vrh tega zelo ceneni, prav kakor udarci po mrtvem levu. Ni pa mogoče zanikati, da ne bi imeli v sebi zrna resnice, vendar ne samo v francoskih razmerah. Thomas Diafoirus je tip, ki je odločeval marsikje v Evropi. Francoski duh, ki je po tradiciji kritičen in ki ga je sedanja usoda domovine močno razgibala, prehaja skozi ironiziranje samega sebe k novim spoznanjem. »Pred dvema ali tremi stoletji, pravi Pierre Gaxotte, so bili Francozi zelo živahni, razgibani, radovedni, dojemljivi za vse, kar je kje novega; begali so od mode do mode in se naslajali v iz-premenljivosti. Bili so potratni, drzni, pustolovski, vedno pripravljeni napasti in tvegati. Skratka, zapeljiv narod, ki ni mogel dolgo vzdržati na enem mestu. Preskočimo dve sto let. Kaj so napravili iz tega naroda, ki je bil poln mladosti, živahnosti, smelosti in neprevidnosti? Starčka, penzionista, renti-erja.« Pisec karakterizira v nadaljnjem značaj povprečnega francoskega človeka, ki mu je bil ideal »majhna, mirna službica, kjer napreduješ po službeni dobi, ali pa majhna hišica v predmestju, posestvice, pokojnina, same majhne zahteve, majhni gospodarji, ki delajo majhne dobičke, sama majhna čustva, majhne mržnje in majhni grehi. Ko je človek s takimle življenjskim idealom opravil svoje izpite, mu je pridobljeno znanje zadoščalo za vse življenje. Čital je malo in nič takega, kar bi moglo napadati ideje, ki si jih je pridobil. Tudi komunist je postal samo zato, ker so komunisti pomeščanili svoj program in govorili kakor Gambetta. Človek z dvajsetimi leti je že računal, koliko pokojnine bo imel, vedel je, kdaj pojde v pokoj, s koliko denarja bo razpolagal in kje se bo dal pokopati. V razgovorih se je zanimal samo za kuhinjo, za politiko in za ženske. Imel je kajpak samo enega otroka, ker ima čut za mero, ki je čisto francoska vrlina; kot hudomušen človek je prikrival fisku svoje prejemke in kot daljnovidnež je skril nekaj zlata na vrtu. Kdaj pa kdaj so mu pravili, da se zunaj vse izpreminja: disciplina ideje, režimi, način življenja. On se ni izpreminial. Stal je kakor kol, kakor mejnik. Nekega dne se mu je zrušila streha nad glavo, pa še ni razumel vzrokov svoje nesreče.« V tem smislu nadaljuje sotrudnik »Candida« kritiko francoskega karakterja. ki da je izgubil nekdanjo živahnost. podjetnost, iznajdljivost. V sedanjem položaju, pod tujo invazijo, se Francozi le počasi dramijo in premišljajo o svoji usodi. »Tej preizkušnji smo se postavili nasproti s sklerotičjiim po- Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. eroma miren dan v Londonu Včeraj so le posamična nemška letala prodrla nad angleško prestolnico, sicer m ^ bila njihova akcija omejena na angleške obalne pokrajine London, 13. sept. j. (LEF) Po šesti noči nemške letalske ofenzive na London, ki je bila v primeri s prejšnjimi sorazmerno majhna, ker so se nemška letala omejevala bolj na izvidniško delovanje, se je danes zjutraj zbudil London v še precej mirno jutro. Nebo so prepregli nizki oblaki. Mesto, ki ima že itak precej »frontno obeležje«, je bilo videti danes še bclj vojaško kakor običajno. Prebivalstvo, ki je zaradi prometnih ovir včasih prisiljeno po cele ure pešačiti po ulicah, si je sedaj poleg običajnih plinskih mask obesilo čez ramena še jeklene vojaške čelade in se oskrbelo z nepremočljivimi »trenčkoti«, ki so postali že tako pogosti, da je videti prebivalstvo kakor uniformirano. Po prvem jutranjem alarmu, ki je bil dan baš tedai, ko je odhajalo delavstvo na delo, je bil ob 9.45 dan že drugi letalski alarm. Tramvaji in avtobusi so nadaljevali vožnje, toda, ko je pričelo grmeti protiletalsko topništvo in se je začulo brnenje nemških letal, ki so se zaradi oblakov spuščala dokaj nizko, se je večina prebivalstva umaknila v podzemeljsko železnico, kjer so bile kmalu vse postaje pre-natrpane z ljudmi. Nemška letala, ki so se pojavila le posamično, so vrgla na neko londonsko trt večje število zažigaLnih bomb, ki so večinoma padle na cestni tlak in niso napravile večje škode. Kmalu zatem je bilo slišati značilno žvižganje tulečih bomb, ki jim je sledila vrsta eksplozij. Zažigalne bombe in tudi eksplozivne bombe so bile vržene tudi še v nekaterih drugih lon- donskih okrajih; tak« Je 5 bomb zadelo spet buckinghamsko palačo. Kralj in kraljica sta bila tisti čas v svojih prostorih, vendar se jima ni ničesar pripetilo. Drugi letalski alarm je bil končan malo pred poldne, tako, da je delavstvo in uradništvo lahko odšlo na kosilo, ki pa tudi ni povsod poteklo nemoteno, zakaj ob 12.57 minut je bil dan že tretji letalski alarm, ki je ljudi ponovno pregnal v zaklonišča. London, 13. sept. s. (Reuter) Med prvi: i napadom so nemška letala bombardirala južnozapadno londonsko predmestje. Pri tem je protiletalsko topništvo eno izmed letal sestrelilo. Dva nemška letalca sta se rešila s padali. Enako, kakor pri prvem napadu, ni bilo tudi pri drugem zaradi nizkih oblakov opaziti nemških letaL Slišati je bilo samo brnenje motorjev v zraku in od časa do časa streljanje protiletalskega topništva. Kmalu po začetku alarma je v Cityju eksplodirala velika eksplozivna bomba, prav tako je bilo vrženih več zažigalnih bomb. Nadaljnje eksplozije so sledile tudi pozneje med alarmom, zopet predvsem v Cityju. Letala sama so se samo od časa do časa pokazala izza nizkih oblakov. Sicer se je napad raztezal preko mnogo večje površine Londona, nego ob prejšnjih prilikah. Računajo pa, da je v napadu sodelovalo skupno samo 15 do 20 nemških letal. Večina vrženih bomb je bila zažigalnega tipa. Ena izmed eksplozivnih bomb je padla pred velik hotel v središču mesta, druga pa v neki park. taljevo palačo Kralj m kraljica sta ostala nepoškodovana, pač pa so bili ranjeni 3 dvorski nameščenci London, 13. sept s. (Reuter.) O bombardiranju Buckhinghamske palače poročajo naslednje podrobnosti: Posamično dvomotorno nemško letalo se je nenadoma spustilo iz oblakov nad palačo, ter je z ustavljenimi motorji priletelo prav nizko nad zgradbo. Nato je vrglo hi- 1 tro zaporedoma pet bomb, zopet pognalo motorje in izginilo v oblakih. Dve izmed bomb sta zadeli notranjost palače, tretja zasebno kapelo kraljeve dvojice v južnem krilu palače, dve bombi pa sta padli na trg pred palačo med spomenikom kraljice Viktorije in glavnimi vrati. Ena izmed bomb, ki so zadele palačo, je poškodovala vodovodno napeljavo in so veliki curki vode brizgali v zrak. Na cesti so bombe povzročile manjši požar, ki pa so ga vojaki v bližini hitro pogasili. Kralj in kraljica, ki sta bila med napadom v palači, nista bila ranjena, pač pa so bili ranjeni trije člani dvorskega osob-ja, ki so bili v bližini kapele, ko je eksplodirala bomba. Vsi trije so lažje ranjeni. London, 13. septembra, s. (Reuter). Takoj po napadu na Buckinghamsko palačo sta kralj in kraljica posetila poškodovano kapelo, nato pa sta se točno po načrtu odpeljala na obisk v okraje Londona ki so billi poškodovani pri nedavnih letalskih napadih. Kraljev odgovor na čestitke k rešitvi London, 13. sept. s. (Reuter). Vojni kabinet je poslal kralju in kraljici takoj prisrčne čestitke k srečni rešitvi pri današnjem letalskem napadu. Kralj je odgovoril z zahvalno brzojavko, v kateri pravi, da je sedaj tudi sam izkusil ono, kar že mnogi drugi Angleži in da ga bo to samo utrdilo v njegovi odločnosti. Diplomatski zbor se želi izseliti iz Londona Ženeva, 13. septembra. AA. (DNB). V diplomatskih krogih v Londonu potrjujejo glasove, da bosta krallj in diplomatski zbor zapustila prestolnico še ta teden in se preselila baje v Glasgow, češ da morejo nemški bombniki prodreti do njega le z veliko težavo. Diplomati, akreditirani v Londonu, so predlagali, to preko staroste diplomatskega zbora že v ponedeljek popoldne po drugem bombardiranju. Toda britanska vlada je izjavila, da bi odhod diplomatskega zbora ustvarili neugoden vtis med Londončani Po bombardiranju v torek in sredo je pa. kakor vse kaže. britanska vlada izprevidela da drugače ne pojde, in izjavila, da je pripravljena ustvariti novo rezidenco za poslanike v nekem drugem mestu Govore, da britanska vojska ne more več biti porok varnosti diplomat- litičnim telesom,« sklepa Gaxotte, »z raztrgano upravo, z uspavanimi možgani. Morali bi imeti hkrati dovolj pokorščine in iznajdljivosti, družbene strnjenosti in čuta za novo... Ludvik XIV, ki ni bil pretirano skromen, je nekoč dejal, da se velike stvari delajo prav pogosto z majhnimi, vendar pod pogojem, da so le-te nove in uspešne.« Dosedanja Francija po Gaxottovem mnenju tega ni razumela. V ostrem vetru sedanjih dogodkov se čisti francoska duša. Narod, ki ima mnogo samokritike, ni izgubljen in morda je treba v kritiki pretiravati, da se laže najde pravilnejša pot. Sedanji obračuni v Franciji stoje v tem znamenju. skega zbora v Londonu. V dvornih krogih se širi glas, da se bo kralj najbrže naselil v gradiču Balmoraiu na Škotskem. Katedrala sv. Pavla v nevarnosti London, 13. septembra, s. (Reuter). Pet bomb z nemških letal je danes padlo v bližino katedrale sv. Pavla. Dve so našli na ulici v bližini, ena pa je padla ob dekaniji poleg cerkve ter doslej še m eksplodirala. Cenijo, da tehta 250 kg ter obstoji bojazen, da bo povzročila veliko škodo, če eksplodira. Tudi lordska zbornica zadeta London, 13. sept. s. (Reuter.) Nocoj je bilo objavljeno, da je te dni zažigalna letalska bomba padla tudi na angleški parlament, m sicer na lordsko zbornico. Posrečilo se je pravočasno preprečiti požar. Uradno poročilo o današnjih napadih London, 13. sept. s. (Reuter). O današnjih dopoldanskih nemških letalskih napadih na London sta objavili letalsko in notranje ministrstvo popoldne komunike, ld pravi: Po neuspešnih nočnih napadih na London, pri katerih so bile vržene bombe brez cilja, je danes dopoldne manjše število sovražnih letal napadlo z bombami več znamenitih zgradb v Londonu. Bati se je, da je bilo pri tem mnogo oseb ubitih in ranjenih. Napadena je bila tudi kraljeva Bu-ckinghamska palača. Na palačo je padlo več bomb, od katerih je ena zadela kapelo. Kralj in kraljica sta bila v času napada v palači, pa k sreči nista bila zadeta. Zažigalne bombe so padle tudi v Downing-street, vendar niso povzročile škodo. Žrtve bomb v četrtek London, 13. sept. br. (SDA). Letalsko ministrstvo je davi objavilo, da je bilo pri napadih na London v noči na četrtek ubitih 165, ranjenih pa 420 ljudi. Včeraj je bilo število žrtev neznatno. Podnevi v Londonu sploh nihče ni bil poškodovan od bomb, v nekem mestu v severovzhodni Angliji pa je bilo ubitih in ranjenih nekaj ljudi. V pretekli no« je bilo število žrtev v Londonu Se znatno manj še kakor prejšnje noči. »Brez usmiljenja« Milan, 13. septembra, j. (Štefani). Pod naslovom »Brez usmiljenja« objavlja Po-polo d'Italia« članek, v katerem pravi med drugim: Nobenega pravega razmerja ni med dolgo vrsto nočnih provokacij, ki si jih je dovolilo angleško letalstvo proti Berlinu ter med strašnim odgovorom, ki ga je nanje dala Nemčija z bombardiranjem Londona. Pri tem je prišla do izraza vsa kakovostna in številčna premoč nemškega letalstva nasproti angleškemu. Ako so angleška letala pod okriljem noči uspela vreči nekaj bomb na nemško prestolnico ter napraviti z njimi nekaj neznatne Škode, ni s tem dan ni-nikakršen razlog, zakaj naj b: 'mek) nemško letalstvo usmiljenje z Londonom, ki sedaj moleduje po vsem svetu. Anglija ni samo hotela vojno, marveč jo je hotela tudi v takšni obliki, v kakršni io je sedaj zadela. Ves svet ve, da Anglija kadar joče, joče samo zaradi tega, ker se ji ni posrečilo druge spraviti v jok. ln zaradi tega proti Angliji ni na mestu nikakršno usmiljenje. Kadar se bo angleškemu prebivalstvu zdelo dovolj, bo še zmerom l*bko izobesilo bele zastave v znak kap*u:acije. Izpopolnitev protiletalske obrambe London. 13 septembra, s. Reuteriev dopisnik doznava, da proučujejo sedaj letalski strokovnjaki možnost, da bi se načm nočne protiletalske obrambe, ki se je v zadnjih dveh nočeh v Londonu tako dobro obnesel. še izpopolnil s tem. da bi bilo doseženo sodelovanje med protiletalskim topništvom in nočnimi lovskimi letali V merodajnib krogih misHjo da bi bil problem nočne obrambe pred letalskimi napadi rešen če uspe najti možnost za tako kombinacijo Nov tip angleške zažigalne bombe London, 13. septembra j. Londonski radio javlja: Vojaški korespondent agencije United Press, ki je imel danes priliko pre- ' iskati nove angleške zažigalne bombe, je izjavil, da gre z* popolnoma nov tip zažigalne bombe, ki je lažja od modela angleške vojne mornarice in gon dalje časa. Bomba je biLa konstruirana v glavnem za uničevanje nemških tovarn za orožje in municijo, ki so bile zgrajene na skritih mestih v gozdovih Nova bomba je samo eno jzmed novih vrst orožja ki ga je angleško letalstvo pripravilo za oiačenje svojih akcij proti Nemčiji. Čim bolj bodo noči postajale daljše, tem bolj bo naraščala aktivnost britanskega letalstva. Prvi napad na Ulster Belfast, 13. septembra s. (Reuter). Popoldne je bilo objavljeno uradno poročilo, da je danes dopoldne neko nemško letalo izvedlo prvič napad na Ulster. Najprej je napadlo ladje v bližini obale, toda brez uspeha. Nato je isto letalo vrglo več zažigalnih bomb na neko mesto ob severni obali. Izbruhnilo je nekaj požarov. Povzročena škoda je majhna, človeških žrtev ni bilo. Podvigi angleških letat Z bombami so bila obsuta mnogoštevilna nemška železniška križišča, bencinska skladišča, ladje in doki London, 13. sept. AA. (Reuter) Letalsko ministrstvo sporoča, da so angleška letala bombardirala včeraj štiri ure sovražne lu-ke, luške naprave in ladjedelnice v Hamburgu. Prva angleška letala so prispela na cilj nekaj po 8. zvečer ter začela takoj napadati. Kmalu ao prispela tudi ostala angleška letala. Ugotovljenih je bilo več neposrednih zadetkov. Opaziti je bilo velike požare. Angleška letala so bombardirala tudi Bremen, kjer so istotako nastali veliki požari. Letala, ki so letela nato proti Berlinu, so opazila iz daljave požare na Helgolandu ter na Borckumu. London, 13. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja v svojem nocojšnjem komunikeju o napadih angleških letal na Nemčijo v pretekli noči naslednje: Letala bombnega poveljstva so napadla bencinska skladišča, ladje in doke v Emdenu. Prav tako so bili napadeni doki v VUssingenu. Povzročeni so bih veliki požari ln več eksplozij. Druga letala se napadla ponoči železniška križišča v Osnabriicku, Hammu, Schwerte, Ehrlamu in Bruslju. Prav tako je bilo napadenih več nemških vojaških letališč in oporišče hidropla-nov v Nordernayu. Vsa letala so se vrnila s teh poletov. Eno nemško letalo je zadelo danes v žico balonske zapore in je bilo uničeno. Letala obalnega poveljstva so včeraj pri Le Havru z uspehom napadla po eno sovražno bencinsko ladjo in preskrbovalno ladjo. London, 13. sept. s. (Reuter.) Uradno pojasnilo k nocojšnjemu komunikeju letalskega ministrstva pravi, da so preteklo noč angleška letala napadla predvsem ona železniška križišča in tovorne kolodvore, ki so posebne strateške važnosti za primer poskusa nemške invazije Anglije. Skozi ta križišča morajo v vsakem primeru iti vsi nemški vojaški ta blagovni transporti. Poleg že omenjenih točk so bili napadeni tudi tovorni kolodvori v Essenu ta Emme-richu ob holandski meji. Posebno veliki požari so bili povzročeni na tovornem kolodvoru v Bruslju, ki se ga zadnje čase Nemci stalno poslužujejo za vojaške transporte. London, 13. sept. o. Letalsko ministrstvo je danes objavilo pregled dosedanjih angleških bombnih napadov na tadustrij-. ske in vojaške objekte v Nemčiji ter v krajih, ki so sedaj pod nemško oblastjo. Od pričetka vojne je bilo takih napadov že okrog 1500. Napadenih je bilo okrog 200 krajev. Nad 700 bombnih napadov od- pade na industrijske in druge objekte v Nemčiji. V glavnem so bila bombardirana skladišča olja in bencina, rafinerije, tovarne orožja, streliva in letal, doki in druge pristaniške naprave, mornariška oporišča, velika skladišča hrane, glavne železniške proge v lukah ob Kanalu, zbirajoče se ladje itd. Posebno velikega pomena so bili napadi na tovarne sintetičnega bencina, Nemčija pridobiva letno nad 6 milijonov ton umetnega bencina, a 40% od te količine v tovarnah, ki so razmeščene po zapadni Nem-čiji.V zadnjih dveh mescih so bile te tovarne močno bombardirane. 1,300.000 ton sintetičnega bencina proizvajajo v tovarnah v srednji Nemčiji, ki so jih angleška letala pričela bombardirati prav v zadnjem času. Med največje tovarne sintetičnega bencina spada tovarna v Leuni, kjer proizvajajo letno po 400.000 ton pogonskih sredstev. Ta tovarna je bila ponovno hudo bombardirana. Druga važna vrsta napadenih objektov so rafinerije olja in bencina. Skupna kapaciteta vseh nemških rafinerij znaša po 3 milijone ton na leto. Pretežni del s kapaciteto 2.5 milijona ton je v Hamburgu, Bremenu ta še nekaterih drugih krajih v zapadni Nemčiji. Važne so tudi rafinerije olja v Hannoveru. Vse te tovarne so bile ponovno hudo bombardirane. Kakor vse kaže, je bila zaradi teh napadov njihova produkcija znatno zmanjšana, čeprav že vse leto, odkar se je vojna pričela, niso bile stoodstotno izrabljene, ker je bila Nemčija navezana le na uvoz iz Rusije in Rumunije. ••• Denar, denar, denar London. 13. sept. s. (Reuter). V nekem govoru v Londonu je naslovil danes finančni minister Wood na prebivalstvo apeL da nai posodi še več denarja državi, sicer bi utegnila nastopiti nevarnost inflacije. Inflacija bi pomenila sicer za nekai časa ueodno življenje, toda ne za dolso. ker bi biLo potem le treba odložene račune plačati. Namesto inflacije so potrebni Angliji sigurni in varni finančni ukrepi to pa se pravi, da mora vsakdo omejiti svoje potrebe in da bodo potrebni večji in težji davki ter stalna štednia. Samo šele na začetku velike in življenjsko važne borbe. Morda se ie položaj obrnil nam v prid. toda še mnogo bo treba pretrpeti in mnogo izdržati. preden bo Anglija zmagala. Nemška poročila Izvidniško-napadalne operacije nemškega letalstva nad britanskim otočjem in Londonom Berlin, 13. sept. j. (DNB) Težki nizki oblaki, ki že od minule noči leže nad Londonom, niso mogli preprečiti nemškim letalcem, da ne bi tudi v minuli noči nadaljevali svojih poletov nad Anglijo. Akcije nemških letal v noči na petek so imele značaj mešanih izvidmiško-napadalnih operacij, ki se se v glavnem koncentrirale na letališča ta industrijske naprave v jugovzhodni Angliji, ter na pomerje londonskega mesta. Oborožena izviriniška letala so prodrla nad London, kjer so poizkušala dognati učinek bombnih napadov v prejšnjih nočeh. Po izjavah letalskih opazovalcev divjajo še zmerom veliki požari v londonski četrti dokov, dalje v plinarnah, ter v raznih industrijskih napravah. S pogorišč, ki so bila že v prejšnjih nočeh bombardirana, se še zmerom dvigajo oblaki črnega dima in sem pa tja tudi še plameni. Nekatere vojaško važne točke so nemška letala ponovno napadla. Razen na okolico so vrgla večje število bomb tudi na druge mestne četrti, kjer so vojaško važni objekti. Opaziti je bilo mogoče več požarov. Berlin, 13. sept. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje službeno vojno poročilo: Neka podmornica je potopila 6 sovražnih oboroženih trgovinskih ladij (37.000 ton) med njimi tudi en 7000 tonski parnik, ld je bil že omenjen v posebnem poročilu. Ponoči so angleška letala znova prodrla v severno in zapadno Nemčijo, ni jim pa uspelo doseči svojih ciljev. Le nekaj bomb je bilo odvrženo na stanovanjske okraje nekih mest ta na neko vas. pri čemer je bila Škoda prav neznatna. Nemška letala so pri svojih izvidniških akciji nad južno Anglijo bombardirala tudi industrijske naprave v Londonu, Bexhil-lu, Brightonu, Banburyu in drugih krajih. Južnozapadno od otoka Mana je uspelo hudo poškodovati neko 8000 tonsko trgovinsko ladjo. V noči na 13. septembra so bojna letala znova bombardirala pristaniške naprave in doke v Londonu in Liverpoolu. Nastali so novi požari in eksplozije. Britanske luke so bile ponovno minirane. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Pogreša se tudi eno nemško letalo, V noči od 13. september so lažje sovražne pomorske vojne sile skušale obstreljevati luko Boulogne, nasprotnik pa je bil pregnan od naših obalnih baterij, ki so ga močno obstreljevale in mu ni uspedo povzročiti nikakršne škode. Italijansko -angleška vojna Operacije so še vedno omejene v prvi vrsti na obojestransko živahno letalsko udejstvovanje Rim, 13. sept. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je davi objavilo 98. službeno vojno poročilo, v katerem pravi: Neka naša podmornica se je vrnila v svoje oporišče z Atlantskega oceana. Potopila je 18.000 ton sovražne ladijske prostornine in sicer eno 10.000 tonsko petro-lejsko ladjo ter en 8000 tonski polno na-tovorjeni parnik. V Severni Afriki so naša letala nadaljevala s svojimi akcijami ter napadala sovražne postojanke, koncentracije sovražnih avtomobilskih kolon in druge vojaške objekte. Vzdolž egiptske obale so bili zadeti večji tanki bencina, ki so pričeli goreti. Ponovno je bilo bombardiranih več oddelkov sovražnih tovornih in oklopnih avtomobilov ter tankov. Mnogo vozil je bilo poškodovanih. V Vzhodni Afriki so naša letala uspešno napadla sovražna taborišča in šotore pri Abiku v Sudanu, koncentracije sovražne vojske in okrog 20 avtomobilov na področju pri E1 Katulu v Keniji. Sovražna letala so štirikrat zaporedoma napadla Masauo, kjer je bil zadet neki paviljon, Asab, kjer je bila zadeta neka bolnišnica, bolniška kuhinja in stanovanjsko središče mesta. 6 Italijanov in domačinov je bilo ubitih nekaj ranjenih. Nadalje je sovražnik bombardiral Asm aro in Guro ter letališči v Džimi in šašamanu, kjer pa je bilo le malo škode. Devet ljudi je bilo ranjenih. Naša lovska letala so sestrelila eno sovražno letalo, verjetno pa sta bili sestreljeni še nadaljnji dve. Ob zfciptzM mefi zbranih *S**<>mio Italijanov Kairo, 13. septembra, s. (Ass Press). Po ameriških cenitvah je ob egiptski meji v Libiji sedaj zbranih 250.000 italijanskih vojakov. Italijansko topništvo pričenja vedno močneje obstreljavati obmejne postojanke. Mislijo, da se bo 'talijanski napad na Egipt priče! tekom ei.ega tedna, istočasno z nem.-Tkim napadom na Anglijo. &J3gl£Šg£o brodovje v grških vodah Budimpešta, 13. sept. br. (CBS) Po vesteh, ki so prispele davi v Budimpešto, se je angleško vojno brodovje, ki je pred dnevi odplulo iz Aleksandrije, snoči nenadno pojavilo v bližini grških teritorialnih voda. Vesti napovedujejo, da bodo Angleži v danem primeru zavali pomorska oporišča v Grčiji. Angleško vojno poročilo Kasro, 13. sept. br. (SDA) Poveljstvo anglsške vojake na Bližnjem vzhodu je ponoči objavilo komunike, v katerem pravi, da so italijansko letala včeraj bombardirala Marso Matruch, a pri tem povzročila le malo škode. Z bombami so bile n?padene tudd angleške stražne postojanke na zapadni egiptslii meji. V Keniji so prednji oddelki angleške vejske napadli sovražne p«stojanke pri Valkerisu in Turidu. Sovražniku so bile piizadejane 2aiatne izgube. Angleško letalstvo je uspešno bombardiralo sovražne postojanke na reki Gašu v bližini Kasale. Kairo, 13. septembra, s. (Reuter). No-coj:nji komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja: V Egiptu so ob zapadni meji opažena nadaljnja oja-čenja sovražnih obrambnih akrepov. Razen napada na Marso Matruch je bila sovražna letalska aktivnost majhna. V noči od 10. na 11. septembra je protiletal sko topništvo sestrelilo eno sovražno letalo. Z drugih front ni nobenih poročil o vojaških operacijah. V Tel Avivu 279 oseb žrtev bombardiranja Jeruzalem, 13. sept. s. (Reuter) Po zadnjih podatkih je bilo pri bombardiranju Tel Aviva v torek ubitih 119 oseb, ranjenih pa 160. Med žrtvami je 60 otrok. Odveden turški parnik Ankara, 13. sept. s. (Reuter) Neka italijanska vojna ladja je ustavila 2600 tonski turški trgovinski parnik »Sakaria« in ga odvedla na otok Le ros v Dodekanezu. Turško zunanje ministrstvo je vložilo pri italijanski vladi odločno zahtevo, da Italijani ladjo s tovorom vred takoj izpuste. Francoske vojne ladje skozi Gibraltar London, 13. sept. s. (Reuter) Iz Gibraltarja poročajo, da je v sredo popoldne plulo skozi Gibraltar iz Sredozemskega morja v Atlantski ocean 6 francoskih vojnih ladij v neznani smeri. Med ladjami so bile tri križarke in trije rušilei. Kairo, 13. sept. s. (Reuter) Dve vojaški francoski transportni ladji sta danes do-pluli iz Sirije v Francijo. Ladji vozita re-patriirane francoske rezerviste. Poveljnik egiptskih čet v Sudanu umrl Egptska mep, 13. sept. j. (DNB) Kakor je zvedel dopisnik nemške poročevalske agencije, je te dni umrl vrhovni poveljnik egiptskih čet v Sudanu. Italija pridobiva aluminij iz levksita Rim, 13. sept. br. (Štefani). Medmini-trski odbor je imel danes pod vodstvom predsednika vlade drugo sejo, na kateri je razpravljal o produkciji aluminija. Mus-solini je v svojem govoru ugotovil, da se je pričel aluminij v večjih množinah pridobivati tudi iz levksita. V Apuaniji so ogromna ležišča levksita ln bodo v kratkem v tej pokrajini zrastla velika industrijska podjetja. Ministrski odbor je raznim večjim tvornicam tudi izdal koncesije za gradnjo tovarn, v katerih se bo pridobival in predeloval aluminij iz omenjane rude. Pooblastila turške vlade za vojaške vpoklice Carigrad, 13. sept. j. (DNB) Turški parlament je bil odgoden do 1. oktobra. Pred: odgoditvijo je še izglasoval nujni zakonski predlog, Iti pooblašča vlado, da v gotovih okoliščinah lahko vpokliče gotove konti-gente vojaštva na vežbe za nedoločen rok. Nadalje je dobil notranji minister pooblastilo, da v nujnem primeru ponovno lahko pokliče na službovanje častnike žandarme-rijskih čet, ki so bili zaradi zakonite starostne dobe že upokojeni. Tudi ti častniki se lahko vpokličejo na službovanje za nedoločen rok. arešti Protest Moskve zaradi incidenta južno od černovic in urgiranje odgovora na prejšnje proteste Moskva, 13., sept. br. Agencija Tass je objavila aave naslednji komunike: Dme 11. septembra so rumunske obmejne čete nenadno pričele streljati s puškami in strojnicami na oddelek ruskih obmejnih straž juž»ovzhodno od černovic. Ru-muni so streljali tudi še potem, ko je bil oddelek ojačen. Z ruske strani je vojaštvo reagiralo z ognjem. O tem incidentu je pomočnik komisarja za zunanje zadeve Dekanozov včeraj informiral rumunskega poslanika Gafenca. Obenem je ob priliki tega razgovora ugotovil, da m-nu nska vlada še zmeraj ni odgovorila na drugo rusko protestno noto z dne 29. avgusta, se je nanaša na sedanje izzivalna dejanja rumunski obmejnih čet. Poslanik Gafencu je pomočniku komisarja za zunanje zadeve obljubil, da bo danes izročil komisarijatu za zunanje zadeve rumunski službeni odgovor na noto z dne 29. avgusta. Kar se tiče najnovejšega incidenta, pa je izjavil, da bodo rumunske oblasti odredile preiskavo ter krivce kaznovale. Estilja In ureditev ptoviie na Dnnavu Ivioskva, 13. sept. s. (Reuter.) Agencija Tass javlja, da je v torek sprejel novi namestnik komisarja za zunanje zadeve Višinski nemškega veleposlanika Schulen-burga ter mu ob tej priliki sporočil, da ru-jska vlada v zvezi z vestmi nemških listov in radia, da se bo na Dunaju sestala konferenca strokovnjakov, ki bo razpravljala o ureditvi plovbe na Dunavu, želi, da bi bila tudi ona zastopana na tej konferenci. Višinski je poudaril, da Rusija, ki sed*aj sama meji na Dunav, ne more biti desin-teresirana na pravnih vprašanjih, ki se tičejo Dunava in plovbe na Dunavu. Uradni Tassov komunike pripominja, da je nemški veleposlanik Schulenburg obljubil, da bo o tem obvestil svojo vlado ter jo prosil za navodila. Zaključna pogajanja v Budimpešti Budimpešta, 13. septembra. AA. (MTI) Na osnovi sklepa dunajskega razsodišča mora mešana madžarsko-rumunska komisija določiti novo madžarsko-rumun-sko mejo. Tudi druga vprašanja bodo urejena z neposrednimi pogajanji. Pogajanja se bodo začela 14. septembra v madžarskem zunanjem ministrstvu. Rnmun-sko komisijo bo vqdil minister Valer Popp, madžarska komisija pa je sestavljena iz predstavnikov vseh ministrstev, generalnega štaba ter ravnateljstva železnic in pošt. Budimpešta, 13. sept br. (SDA). Okupacija Transilvanije, kolikor jo je pripadlo Madžarski, bo nocoj zaključena. Madžarske čete so pričele davi zasedati še poslednjo, sedmo cono severne Transilvanije. Za vrhovnega predstavnika madžarske vojaške oblasti v Transilvaniji je bil danes imenovan šef generalnega štaba madžarske vojske. Po sklepu madžarske vlade bo zaenkrat imel tudi vse upravno oblast v priključeni Transilvaniji. Incidenti v Kološvaru in drugih mestih Budimpešta, 13. septembra. AA (MTI) Glede incidentov v Erdelju je bilo izdano naslednje uradno sporočilo: Policija v Kološvaru je dobila poročila, da so v toku noči neznane osebe poškodovale slike Hitlerja in Mussolinija, ki so bile razstavljene v izložbah in drugod. Po slikah so neznane osebe napisale »Živel Maniu«. V četrtek zjutraj je neki pristaš Mania oddal več strelov na nekega stražnika, ki pa k seči ni bil ranjen. Napadalec je bil aretiran. Prebivalstvo mesta Szasz Rogo je postavilo pred prihodom madžarskih čet krasen slavolok z madžarskimi, italijanskimi in nemškimi zastavami, da bi bil tako sprejem čim sloves-nejši. Na slavoloku sta bili tudi Hitlerjeva in Mussolinijeva slika. Rumunske čete so pred odhodom uničile ta slavolok in zažgale madžarske zastave. Podobni incidenti so bili tudi v nekaterih drugih mestih. Regent Horthy prispe v nedeljo v Kološvar Budimpešta, 13. septembra. AA. (MTI) V nedeljo bo v okviru velikih svečanosti regent admiral Hortky, vkorakal v Kološvar. Prisotni bodo tudi predsednik vlade grof Teleki, vsi ministri, člani parlamenta in druge ugledne osebnosti, ki se bodo pripeljale v treh posebnih vlakih. Pred sestankom madžarskega parlamenta Budimpešta, 13. septembra, br. (SDA). Madžarski parlament se bo sestal prihodnji teden. Vlada mu bo predložila načrt zakona o priključitvi Transilvanije. Ministrski predsednik Teleki" bo podal ob tej priliki daljni ekspoze o mednarodnem položaju | Madžarske. Zastopniki Transilvanije bodo ' pozneje pozvani v madžarski parlament. I Železna garda hoče vso oblast BuKarešua, 13. sept. o. General Antone-scu si mnogo prizadeva, da trt organiziral okrnjeno Rumunijo na novih temeljih, vendar pa zahteva železna garda, ki je dejansko pripomogla k odstopu kralja Karola, zase vso oblast. Zvedelo se je, da se je vodja železne garde Horia Sima sestal z Antonescom in zahteval, naj se danes ob obletnici smrti Codreana poveri oblast Železni gardi, kar je Antanescu odklonil. Ni Izključeno, da bodo nesoglasja med železno gardo in Antonescom postala še večja. Vodja liberalne stranke Bratianu in vodja kmetske stranke Maniu, ki sta spoznala nevarnost, če bi prevzela železna garda oblast sta pripravljena podpreti Antonesca, da bi ju dogodki ne presenetili. Člani železne garde kažejo veliko aktivnost in se pripravljajo za prevzem oblaisti bodisi s silo. V zadnjih dneh so izvršili razna maščevalna dejanja. Tako sta bila v Bukarešti ubita dva policijska komisarja, člani železne garde pa izvršujejo tudi samovoljne aretacije. Antonescov poziv prebivalstvu, naj ohrani red in mir, tolmačijo zato v zvezi s temi dogodki General Antonescu je odstranil iz Bukarešte gardno divizijo, da bi bil bolj gotov vdanosti čet garnizije in da bi lažje onemogočil vse morebitne prevratne poizkuse Železne garde. V Bukarešto so prišle Antonescu vdane čete iz pokrajine. Kljub vsemu temu prevladuje prepričanje, da bo v tej borbi ostal gospodar general Antonescu. Pohod Železne garde po ulicah Bukarešte Bukarešta, 13 septembra s. (Reuter). Ob trinajsti obletnici ustanovitve Železne garde je danes popoldne 10.000 mladih članov organizacije priredilo pohod skozi ulice v Bukarešti Policija je vzdrževala red ter je demonstracija potekla brez vsakega incidenta. Antonescu potrdil dogovor z Bolgarijo Bukarešta, 13. septembra. AA (DNB) Uradni list objavlja dekret, podpisan od voditelja države Antonesca, ki potrjuje sporazum med Rumunijo in Bolgarijo glede odstopa Dobrudže. Bivši kralj Karol prispel v Madrid Madrid, 13. sept. AA. (DNB) Na poti v Lizbono je prispel bivši rumunski kralj Karol danes v Maidrid. Lizbona 13. S0pt. AA. (DNB) Listi poročajo, da je portugalska vlada izdala dovoljenje, da sme bivši rumunski kralj Karol s svojim spremstom prebivati na portugalskih tleh. Racioniranje živil v Rumuniji Bukarešta, 13. sept. s. (Reuter) Vlada je sklenila uvesti racioniranje kruha, mesa, petroleja in mila. Albanske zahteve napram Grčiji Tirana, 13. sept. br. (CBS). Tu so se danes razširile vesti, da se bo v neka i dneh sestal albanski parlament. Na svojem zasedanju bo sklepal o teritorialnih zahtevah napram Grčiji Tukajšnji krogi zatrjujejo, da bo parlament zahteval odstop Caburiie kjer ie po albanskih podatkih albansko prebivalstvo v večini, ter severni del pokrajine Janine. Albanske zahteve bodo potem svečano proglašene in jih bo italijanska vlada znala tudi dejansko realizirati. Litvinov pride spet na površje ? New York, 13. sept. br. (CBS) Agencija United Press je danes popoldne objavila vest iz Moskve, da so se pričele v tamkajšnjih vladnih krogih širiti govorice, da bo bivši komisar za zunanje zadeve Litvinov v kratkem spet nadomestil Molotova v ko-misariatu za zunanje zadeve, kar bi pomenilo osnovno preorientacijo Rusije v mednarodni politiki. Agencija objavlja vest brez vsakega nadaljnjega komentarja, Ni izključeno, da bo vest demantirana. Angleški predlogi Rusiji glede Baltika New YorK 13 gept. br> (United Press). Vlada Velike Britanije je po diplomatski poti predložila Rusiji ureditev spornih vprašanj med obema državama, nastalih zaradi priključitve baltiških držav k Rusiji Medsebojne terjatve naj bi se uredile na ta način, da Velika Britanija dobila 4 milijone funtov zlata, ki so ga v Angliji deponirale emisijske banke baltiških držav, ter 5 in pol milijonov funtov kot odškodnino za angleške investicije na Letališkem in v Estoniji. Dokončno naj bi se to vprašanje uredilo po vojni, poleg tega pa bi Anglija vzela v najem 30 do 40 estonskih in le tonskih ladij, ki so sedaj zasidrane v angleških lukah. Sovjetska vlada zaenkrat še ni odgovorila na te angleške predloge. Ford za Wittkiea Detroit. (USA), 12. sept. i. (Ass. Press.) Znameniti ameriški avtomobilski tvorni-čar Henry Ford je podal ameriškemu tisku pismeno izjavo, v kateri se formalno izreka za pristaša Wendella Wiilkiea. ki ie republikanski kandidat za predsednika Zedin:enih držav V svoji izjavi pravi Henry Ford. da ie Willkie poslovni človek, ki se zaveda, česa Zedinjene države prvenstveno in najboli nujno potrebujejo. Bearbom (Michigan - USA), 13. sep^. j Fordove avtomobilske tovarne bodo pričele prihodnji teden s stroški 11 miliionov dolarjev graditi nove montažne delavnice. v katerih bodo kot prvo dobavko izdelale 4.000 zračno hlajenih letalskih motorjev Pratt-Whiteney. S samo proizvodnjo teh letalskih strojev pa skorai ne bo mogoče pričeti pred marcem druaaaa leta. Med Francijo in Nemčijo Težaven položaj vlade v Vichyju, ki je baje odklonila nove obsežne nemške in italijanske zahteve New York, 13. sept. s. (Reuter.) Po ne-potrjenih informacijah, ki so orisDele semkaj iz Vichyja. ie francoska vlada odklonila nove obsežne zahteve, ki sta jih ji stavila Nemčija in Italiia. Italija ie 00 teh informacijah zahtevala popolno demobi-lizacijo francoske vojske v severcafriških francoskih kolonijah. Nemčija pa izročitev 5G°/o vseh zalog živil v nezasedeni Franciji. V Nevv Yorku sedai pričakujejo, da bo na podlagi odklonitve nemških in italijanskih zahtev morala francoska vlada odstopiti ter da besta nemška in italiianska vojska zasedli še tudi vso nezasedeno Franciio ali oa vsai del Dreostale države. General Weygand ie zaradi novega položaja moral odložiti svoi odhod v Afriko. Deyen — naslednik Kuntzingerja v Wiesbadnu Vichy, 13. sept. br (SDA) Novi vojni minister general Huntzinger se ie snoči poslovil od mešane francosko-nemške komisije za izvedbo premirja v Wiesbadenu. v kateri ie doslej vodil francosko delegacijo. Za njegovega naslednika v komis:M ie francoska vlada imenovala generala Do-yena. ki j« bil hkrati povišan za armiiske-ga generala. Predujem za vzdrževanje okupacijske vojske Vichy. 13 sept. br (SDA) Franeosk-vlada ie nakazala za vzdrževanie nemške okupacijske vojske v zasedeni Franciji 50 miliionov frankov kot predujem V mišk; pogodbe o oremiriu in podrobnih določb komisije v Wiesbadenu bo morala plačati za nemško okupacijsko voisko 00 20 miliionov mark na dan. Agencija Havas v Parizu London. 13. sept. s. (Reuter). Uradna francoska agenciia Havas se ie preselila zopet v Pariz, kier ie popolnoma ood nemško kontrolo. Kratkovalovne francoske radijske Dostaie so nričele zopet oddaiati redno programe za kolonije, toda orav tako ood nemško kontrolo. V Marseilleu uraduieio na nrefekturi zadnje čase tudi nemški uradniki. Vichy. 13. sept. j. (Havas.) Izdano ie bd,- lo službeno obvestilo, da so nemške okupacijske oblasti v severni Franciji sporazumno s nemško-italijansko komisijo za premirje dovolile francoskim radijskim postajam v severni Franciji razširiti svoje oddaje v tuiih jezikih tudi na večerne ure. Angleškim zavarovalnicam prepovedano delovanje Vichy, 13. sept. j. (Havas.) Francoska vlada ie izdala odlok, do katerem angleške zavarovalne družbe v bodoče ne rmejo sklepati nobenih Dogodb na ozemlju Francije in Alžira. Prepovedana so tudi noza-varovania Dri angleških zavarovalnicah Japonsko-lrancoska pogajanja Tokio. 13. sept. i. (Štefani.) Zastopnik zunanjega ministrstva ie izjavil zastopnikom tiska, da so pogaiania med lokalnimi francoskimi oblastvi v Francoski Indokini ter japonskimi pooblaščenci snet nekoliko napredovala. Naglasil pa ie. da Japonska doslei s službenega mesta nima nikakera pot-dila za informacije, češ. da ie guverner francoske Indokine prosil Roosevelta za njegovo Dosredovanie v sporu med Japonsko in Indokino Prav tako se službeno še ne potrjuje vest. da bi bil posebni odposlanec iaocnske vlade prispel v Batavi-io. da se pogaja z oblastmi Holandske Indije. Batavia, 13. sept. s. (Reuter). Semkaj je dospela japonska trgovinska delegacija pod vodstvom trgovinskega ministra Ko-bojašija. V delegaciji so po večini vojaški strokovnjaki, čeprav ima namen, da se z nizozemsko-indijskiml predstavniki pogaja o gospodarskih vprašanjih. Pri sprejemu delegacije je poudaril gospodarski ravnatelj nizozemske Vzhodne Indije v svojem nagovoru upanje, da se bodo pogajanja z Japonci razvijala v ozračju harmonije in zadovoljstva. Minister Ko-bojaši je odgovoril, da je razvidno že iz dejstva, da vodi delegacijo član japonske vlade, kolikšno važnost pripisuje Japonska prijateljstvu med obema zemljama. Rumunska kraljica-mati na poti skozi Ljubljano Ljubljana, 13. septembra Z rednim simplon-orient ekspresom je potovala nocoj skozi Ljubljano rumunska kraljica Mati Jelena. Prispela je ob 21.50 ter 10 miut nato nadaljevala svoje potovanje v domovino. V njenem spremstvu je bil rumunski veleposlanik na našem dvoru Victor Cadere. ki je odpotoval kraljici nasproti do Rakeka. Kraljico Jeleno je od Benetk do Trsta spremljal tudi njen svak princ Nikola, ki pa se je iz Trsta zvečer vrnil spet v Benetke. Zedinjene države in Falklandski otoki H^hiiigton, 13. sept. br. (Štefani) Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull je demantiral vesti, po katerih naj ba se bile Zedinjene države pričele pogajati z Veliko Britanijo, da bi jim odstopila mornariška oporišča tudi na Falk-landskem otočju. Poslopje agencije Reuter ni poškodovano London, 13 septembra, br. (SDA). Stock-holmski listi so včeraj objavili vesti, po katerih naj bi bila nemška letala v noči na sredo z bombami razdejala tudi centralo agencije Reutei na Flfc<-tstreetu, ter tiskarni dveh listov tam v bližini. Agencija Reuter je dav< formaJno demantirala te vesti. Njeno poslopje na Fleetstreetu sploh ni bilo poškodovano. Poslopje dveh angleških listov pa sta bili le malo poškodovani, tako, da sta oba lista izšla že naslednje jutro po napadu v neomejenem obsegu. Španski notranji minister v Berlinu Madrid, 13. sept. s. (Ass. Press). Včeraj ie odpotoval iz Madrida v Berlin španski notranji minister Suner, svak generala Franca. Suner potuje baje v posebni misiji h kanclerju Hitlerju ter ima večje spremstvo. Eksplozije v ameriški municijski tvornici New York, 13. sept. s. (Ass. Press). V eni največjih ameriških tovarn smodnika v Kervilleu v državi New Jersey se ie pripetilo več velikih eksplozij. Po dosedanjih podatkih ie bilo najmanj 50 oseb ub:tih in 200 ranjenih Reševalne ekspediciie so bile no morju poslane na krai nesreče. Ameriška policija ie odredila strogo preiskavo o vzrokih katastrofe. Tovarna je izdelovala municijo za ameriško vojsko. Polsžaf Filipinov Manila, 13. sept. br. (Štefani) Položaj Filipinov se je glede na razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu znova poostril. Včeraj sta imela predsednik filipinske republike Quesson in general Groner, ki poveljuje ameriški vojski na Filipinih, daljši razgovor. Njegov rezultat je bil, da je predsednik republike odredil ojačenje pomorske baze v Mindanau. Tamkajšnja garnizija je bila podvojena. Vtis Rdoseveltovega g^vesra v Angliji San Sebastian, 13. sept. j. (Štefani) Izjava predsednika Zedin jenih držav Roosevelta na njegovem prvem volilnem govoru, da ameriška vojska ne bo posegla v evropsko vojno, je po poročilih iz Londona napravila v angleški javnosti zelo neugoden vtis. To tem bolj, ker je angleška javnost že z vso gotovo-tjo pričakovala, dia bodo Zedinjene države v najkrajšem času posegle z oboroženo silo v Evropo. Zlasti neprijetno občutijo izjavo v angleških političnih krogih zaradi tega, ker je bila dana neposredno po Churchii lovem govoru in se lahko smatra kot odklonilni odgovor Zedinjenih držav na izvajanja angleškega premierja, ki je kot trdni temelj angleške obrambe navajal solidarnost starega sveta z novim svetom. Po mnenju angleških političnih krogov je Rooseveltu njegovo izjavo diktiral di-rektorij demokratske stranke in sicer glede na velike zmage kandidatov republikanske stranke pri zadnjih lokalnih volitvah, kar se v prvi vrsti pripisuje dejstvu, da si je republikanska stranka postavila kot eno osnovnih točk svojega programa neintervencijo v evropski vojni. Kneževiea v LJubljani Ljubljana. 13. septembra Sredi lepega solnčnega ix>coidneva se 1e na vogalu Marijinega trga in Wolfove ulice ustavila včeraj elegantna limuzina, iz katere sta izstopila Ni. Vis. kneževlča Aleksander in Nikola v spremstvu dvorne dame. Mlada potnika sta napravila kratek sprehod do mestu in mimogrede obiskala nekaj trgovin, da nakuoita. česar ie že mladini potrebno na letovanju. Okrog avtomobila. ki ie ostal na Marijinem trgu dobro uro. se ie takoi nagnetla množica občinstva, ki ie z iskrenim navdušenjem sprejela visoka gosta. Ko sta kr.eževiča končala opravke, sta sedla v avtomobil in odbrzela domov proti Gorenjski. Smrt srbskega politika Beograd, 13. septembra p. V Beogradu je davi preminul Milan Simonovič. znani srbski politik. Bi! je ponovno minister in predsednik Narodne skupščine. Železničarji pri prometnem ministru Beograd, 13. sept. p. Vodstvo Združenja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev je bilo danes pod vodstvom inž. Raduloviča pri prometnem ministru inž. Besliču. Sestanku je prisostvoval tudi generalni direktor državnih železnic inž. Jojič. Zastopniki železničarjev so izročili ministru resolucijo, ki je bila sprejeta na njihovem kongresu v Novem Sadu. V resoluciji so železničarji zahtevali, da se gospodarsko stanje vseh železničarjev ln brodarjev, aktivnih in upokojenih, ter železniških delavcev zboljša sorazmerno z naraslimi cenami življenjskih potrebščin. Izda naj se novi zakon o državnem prometnem oeebju obenem s pravilniki in uredbami, ki bi dokončno uredili gospodarske, socialne ln delovne odnose vsega osebja. V interesu službe ln uslužbencev ter narodnega gospodarstva eploh, naj se proračun prometnega ministrstva izloči iz občega državnega proračuna. Posebej je bil minister n&proSen, naj se zavzame za strogo izvajanje zakona o po-Mjapjta draginje fc ga oa^aeteapijo epotae porazdelitve življenjskih potrebščin. V imenu železniškega delavstva je ministra pozdravil g. Ropret lz Maribora. Prosil je ministra, naj skliče anketo železniškega delavstva, ki bi razpravljala o spremembi pravilnika o delavcih državnih prometnih ustanov. Minister je izjavil, da je vlada doslej storila že vce, kar je mogla za povišanje plač državnim nameščencem. Omejiti se je morala na finančne možnosti. Kar se tiče kontrole cen, je vlada Intervenirala že v vseh smereh, a naletela je na velike težave. Priporočil je železničarjem, naj si nabavljajo svoje potrebščine izključno pri že-leznlčarskih zadružnih organizacijah. Pristal je na to, da se skliče zahtevana delavska anketa. Vremenska napoved Zemunska; Hladno vreme, pretežno jasno v vsej kraljevini, le v gorskih predelih bo nekoliko več oblakov. Jutrnja megla r dolinah, jn kotlinah. Maši kraji in ljudje Za najvišjo dovoljeno minimalno mezdo Delavstvo terja tudi nižjo ceno za enotni kruh Maribor. 13 septembra Na pobudo Narodne strokovne zveze v Mariboru ie za sinoči sklicala Delavska zbornica oosvet Dredstavnikov strokovnih združeni. Posveta so se udeležili zaston-niki Narodne strokovne zveze. Jueos'ovan-ske strokovne zveze in Zveze zdr ^ž^nih delavcev. Na setanku se ie Dredvsem raz-pravlialo o novi minimalni mezdi in o visoki ceni kruhu, ki si aa ubožneiši sloii ne moreio kupovati Zaradi tesa ie bila na bana dravske banovine poslana tale resolucija: 1. Glede na to. da ie bila izdana uredba o novih minimalnih mezdah za vso državo. ki dopušča zvišanie minimalnih nezi.1 za 50%. apeliramo v imenu delavstva na področiu bivše mariborske oblasti na vas. g. ban. da nredoišete za dravsko banovino naivišio dovolieno minimalno mezdo da se s tem vsai nekoliko omili bedni oolo"ai našega delavstva 2. Zaradi orevisoko določene cene kruhu je delavstvo še ob to vsakdanjo hrano. Zato Drosimo vas. a. ban. da določite r4žjo ceno za enotni kruh. tako da si aa bo lah ko kupil vsak delovni človek ir1 da se bo zares lahko imenoval ljudski kruh. 3. Zahtevamo, da se začne v dravski banovini na isti način in z enakimi ukreai kakcr v hrvatski banovini borba Droti ške-kulantom katerih delovanie ie v dravski banovini vsak dan večje. Oblastva naj brezobzirno in ne slede na to kakšen no-ložai zavzema Dosameznik v družbi vsakega špekulanta iavno razkrinka in naj-strože kaznuje. 4. Ban^ka uoravg nai ne izdaia več do-volieni za oovišanie. cen. zlasti za živilske potrebščine, ki so za delovne sloje kliub povišanju minimalne mezde še vedno ore-draae. Pod resolucijo .®o nodpisane Narodna strokovna zveza Jufoslovpn-ka s^r^kovna zveza in Zveza združenih delavcev. V Orožniki z Vač so na Sv, Gori prejeli itevansega vlomilca Sv Gora, 13 septembra V Kandrški dolini in tudi v okolišu Sv. Gore je bilo zadnje čase izvršenih več tatvin in vlomov. Ko so bili orožniki z Vač te dni na službenem obhodu, so dobili obvestilo. da so na Sv Gori prepoznali nekega sumljivega popotnika, ki se ie pred dnevi zadrževal tudi v Kandrški dolini in je bile takoj po njegovem obisku vlomljeno pri nekem posestniku. Orožniki so šli takoj iskat neznanca ki je tedaj brezbrižno sedel pri poliču vina. Tujec pa je že menda zasumil, da so se bližali orožniki. NTe da bi bil plačal za-p tek. je pobegnili pri zadnjih vratih in se skril v gozd. Ko je dospela patrulja do gostilne. sumljivega ptička že ni bilo nikjer. Komandir g. Strajnar Mihael pa ni odnehal. Obredcl je ves gozd in je odkril pobeglega fanta v nekem skrivališču. Napovedal mu je aretacijo m začel: so mu iz-praševati vest. Fant je zatrjeval svojo nedolžnost. kar pa seveda orožnikom ni zadoščalo. Razpredli so mrežo poizvedovanj ir se je izkazalo, da imajo « rokah nevarnega ptička Korošec Albin je pred mesci še odsedeval v N;šu večletno kazen. Od tam se je vrnil v domače kraje Po rodu je iz Vojnika pri Celju in mu je komaj 25 let. Po povratku je brž navezal poznanstvo z nepoštenja,ki m je Kradei na debelo. S svojo tovarišijo je spravljal nakradeno blago v denar v Zagrebu. Tam so imeli po- Letošnje vreme ni naklonjeno planincem. Prvi dnevi septembra so dali upanje, da bo zgodnja jesen lepa in prikladna za izlete v naše gore. Do nedelje je razveseljevalo turiste toplo solnce. ponedeljek pa je prinest:! dež. ki nas letos noče zapustiti. Nikakor pa s tem ni rečeno, da je konec z izleti v planine; gotovo bodo še lepi dnevi in še bo dovolj prilike, da pred nastopom zime obiščemo lepe planinske predele Slovenije. Oskrbniki planinskih postojank se pri- I pravljajo na slovo od svojih koč, kjer je I bilo marsikateri dan živo vrvenje m veselo čebljanje razigranih planincev Polagoma bo treba misliti na vrnitev v dolino. Slovensko planinsko društvo je že določilo vrstni red za zapiranj svojih poleti oskrbovanih planinskih postojank. Tudi po terminu, ki je določen za zaključek poletnega oskrbovanja, je do konca oktobra še mogoče posetiti nekatere planinske postojanke, če se vsaj do četrtka v tednu prijavi osem turistov, ki želijo v soboto in nedeljo bivati v sicer že zaprti postojanki in če prej položijo varščino od osebe 50 din. Na ta način je mogoče, da si morejo turisti, če bo lepo vreme, izbrati poljubno turo v naše gore. samo prej morajo to sporočiti društveni pisarni SPD ali neposredno oskrbniku, da bo pravočasne obveščen zaradi zasilnega oskrbovanj* postojanke. V Julijskih Alpah bo v nedeljo zadnjič sebno skladišče nakradenega blaga in so ga zaupniki prodajali cenejt kakor v trgovini. Korošec je imel pri sebi kljvček posebne vrste. Spočetka ni hotel povedat., kaj ima z njim zaklenjeno Na spraševan ie orožnikov pa se je fant le zagovoril da ima v Zagrebu kovčeg in v n-em svojo prtljago. Gotovo ni mislil, da ga bo patrulja nato povedla v Zagreb Mc ral je t ja varno ukle-njen. Dva dni so ga vodil' okrog njegovih pajdašev in našli skrivališče nakradenega blaga. Svoj kovčeg je imel skrit v senu pri nekem znancu Bil je natlačen z najrazličnejšim nakrader'm hlaeom V zadnjem času ie bilo vlomljeno tudi Sevnici na dveh krajih. Vse kaže. da je bil tudi tu na de!u aretiran; Albin Korošec. Dognano je namreč da se ie one dni, ko je bil izvršen vlom, potikal Korošec po Sevnici. Fant izredno trdovratno taji vsako udeležbo pri vlomih Tud: vlom v Kandrški dolini zaniKa, čeprav so našli pri njem nekaj perila ki je bile tamkaj ukradeno. Proti Korošcu se ie že pojavila priča, ki ji je pred nekaj dnev' povedal Korošec, da mu gre vlomilska obrt dobro v klasje. Pohvalil se je. da je nabral že toliko blaga in denarja, da bo za dvt leti preskrbljen z gotovino, kadar mu bodo vse razprodali. Pripomni! je še, da mora nadomestiti vse, za kar je bil prikrajšan ko je sedel štiri leta v Nišu. Orožniki nadaljujejo preiskavo. na pragu jeseni oskrbovana Vodnikova koča na Velem polju, tako da je zdaj v nedeljo še mogoč izlet čez Uskovnico al Rudno polje k zelenim pašnikom pod Toscem in Vernarjem s krasnim pogledom na ponosn: naš Triglav. Aleksandrov doin pod Triglavom in Staničeva koča bosta oskrbovana do naslednje nedelje dne 22. septembra, tako da imajo turisti skozi Kct dotlej primerno zavetišče v Stan:čevi koči ter on v ki želijo še pred zimo poseliti vrh Trig'ava. primerno prenočišče v Aleksandrovem flomu pod Triglavom Triglavski dom na Kredarici bo oskrbovan do zadnje nedelje v septembru, to je do 29.. na kar nobena izmed triglavskih višinskih postojank ne bo več stalno oskrbovana. Le v Vratih bo Aljažev dom še oskrbovan do nedelje dne 6. okto- bra, ko zapusti tudi oskrbnica prijazno postojanko. ki služi za izhodišče za vse ture v Triglavsko pogorje. Poset doline Triglavskih jezer je mogoč še ves september, ker bo koča SPD ob petem in šestem Triglavskem jezeru stalno oskrbovana do nedelje 29 septembra. Izleti k Triglavskim jezerom so izvedljivi tudi še v oktobru s Kom-ne. kjer je Dom SPD na Komni stalno oskrbovan skozi vse leto. ali od »Zlatoro-ga« ob Bohirfskem jezeru čez Komarčo in povratek čez Komno. Iz Boh:rja bo jutri tudi še mogoč izlet k Orožnovi koči pod Črno Prstjo, kjer bo oskrbnik jutri zaprl postojanko Na Vršiču bo zaprta Erjavčeva koča od nedelje 29. septembra tako da so mogoči izleti v ta planinski predel še ves september, kasneje pa ob sobotah in nedeljah, če se prei prijav: vsaj pet-član-ska skupina V Julijskih Alpah jc torej še ves september tudi ob delavnikih mogoče napraviti poljubne izlete. V Karavankah je prijazna koča na sedlu Mlinca končala s poletno oskrbo ter je odslej oskrbovana le ob sobotah in nedeljah do konca oktobra. Ključ te pošto lanke dobite sicer pri gospodarju koče g Tolarju, trafikantu v Mojstrani. Na vrhu Stola bo Prešernova koča oskrbovana še ves september ter bo zaključek v nedeljo 29:, Val- vazorjev dom pod Stolom pa je itak stalno oskrbovan skozi vse leto Na Begunj-ščici je Roblekov dom .»talno oskrbovan do jutri, kasneje pa ob sobotah in nedeljah do konca oktobra. Koča na Bistriški planini, ki jo oskrbuje tržiška podružnica SPD. bo stalno odprta do nedelje dne 23. septembra. Dom na Kofcah in zavetišče v Gozdu v Karavankah pa je stalno oskrbovano ter so iz teh postojank številn: izleti skozi vse leto — Tudi v Kamniških planinah se bliža konec poletne sezije. V nedeljo 22. bo zadnji dan stalnega oskrbovanja Češke koče pod Gnntavcem ter je dotlej dana ugodna prilika za vznon na Grin-tavec z Jezerskega do Češke koče in dalje na Mlinarsko sedle in Gnntavec. Do konca septembra bosta stalno oskrbovani postojanki na Kokrškem sedlu in v Jermano-vih vratih, od 29. septembra dal te pa do konca oktobra ob sobotah in nedeljah. Stalno je oskrbovan Dom v Kamniški Bistrici in Dom na Krvavcu ter koča na Veliki Planini V Zasavju so planinske postojanke SPD oskrbovane vse leto Tudi na Pohorju oskrbuje SPD svoje planinske koče vse leto. Planinski Dom na Plešivcu (Uršli gori) bo stalno oskrbovan do nedelje 22. septembra, kasneje pa dobijo turisti ključ od postojanke pri podružnici SPD v Slovenjem Gradcu. — Planinci, pomnite V septembru so planinske postojanke SPD v glavnem še oskrbovane, tako da dobi turist pnmerno zavetišče na poljubni turi (-) Pedfvjanec usmrtil gluhonemo ženo štiri leta se ho na rohiji pokoril za svoj zločin Celje. 13 septembra Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovanal danes 30-letni posestnikov sin lanez Moškon z Ve-trnika pri Kozjem zaradi uboja. Na praznik 15. avgusta zvečer se je pojavila pred hišo posestnice Katarine Strna-dove na Vetrniku pri Kozjem neznana gluhonema ženska, po videzu ciganka. Strna-dova je naročila Janezu Moškonu, naj spravi žensko izpred hiše. Moškon ki je popoldne pil v neki kleti, se je takoj lotil posla. Vprašal je neznanko, od kod je in česa želi. Ker ženska seveda ni razumela vprašanja in tudi m mogila odgovoriti, jo je začel Moškon klofutati in odganjati od hiše. Nato je pograbil krepek) in začel udrihati z njim po glavi neznanke. Uboga ženska se je začela v bolečinah plaziti od hiše. pri tem pa se je zvrnila v apneno jamo Ko je ležala okrvavliena v jam', jo je podivjani Moškon udaril še nekajkrat s kre-pelom po glavi Ko so žensko kmalu nato potegnili iz jame je bila že mrtva. Kljub temu pa jo je Moškon še sun''. da se je zvalila po strmini in obležal« na trati. Orožništvo je Moškona sprv2 prijavilo zaradi umora Izkazalo pa se je da je imela neznanka hudo srčno hibo in da je umrla vsled otrpnjenja srca. Njene poškodbe na glavi in rokah niso bile smr.ne, imela pa je zlomljenih več reber Njena smrt je billa seveda v zvezi s prizadevnimi poškodbami. — Janez Mcškon je bi'- t bsojen na 4 leta robije in na izgubo častn h pravic za dobo 2 let. V duševni razvrvanosfi se je obesil Poljane, 13. septembra Mala deklica Štravsova Valertina je nabirala te dni gobe. Pot jo je zanesla proti Volčam in med potjo je našla neznanega obešenca. Deklica se je silno prestrašila. Obrnila se je in hitela domov, kar so ji dale noge. Med tekom pa je srečala delavca Janeza Peternelja, ki mu je povedala, kaj je videla Peternelj je hitel na usodno mesto in spoznal v obešencu rojaka Gregorja T. Brž je prerezal vrv, mu odpel vso obleko in skušal z umetnim dihanjem spraviti nesrečneža k življenju. Bilo pa je vse zamanj, ker je bil mož že mrtev. Truplo obupanca so prenesli na njegov dom. Pokojnik je bili že daije časa zelo potrt in zamišljen Včasih po cele ure ni govoril, a nihče ni mogel dognati, kaj je Gregorja trlo. Pokojnik &i je vzel življenje v gozdu, ki mu pravijo domačini Hrib. To je nedaleč od Gregorjevega doma. Morda bi mu bilo mogoče rešiti življenje, ako bi bila prispela pomoč nekaj minut prej. Ko je prišel Peteinelj do trupla, je bilo še ne- Zapcka, neredno presnavljanje v debelem črevesu slaba prebava, glavobol zaradi zaprtja izginejo z uporabo Franz-Josefove grenčice — ena polna čaša na prazen želodec. Franz-Josefova grenčica učinkuje milo. Reg. S. br. 15485 35 DANES PREMIERA ! koliko toplo Uganka je, kaj je pognalo pokojnika v smrt. Dan poprej jt celo od svoje žene teijai vrv, ker je a: dobil, jo je vzel pri sosedu Štrausu Jerneiu Žalostno premenili zapušča poleg žene dve hčeri in dva sinova, ki so že vs odrasli. Oh preranem grobu Adolfa Zupančiča Strašna usoda te ie iztrgala iz srede i"u-bih sorodnikov in kroea prijateljev ki ^i jih imel toliko, da se te moram v imenu njih spomniti s oar vrsticami. Dragi Dolfe! Bil si korenit značaj, odločen in nesebičen. Nisi se ustrašil težkega dela. ki ti je bilo usojeno. Ljubil si pošte- nost in pravičnost, ki te ie tudi iztrgala iz naše srede. Nisi mogel preboleti udarca. ki ti ea je namenila usoda Pohitel s' vedno rad na naše gorske velikane, ki so šepetali tolažbo tvojemu duševnemu tro-ljenju. Vse do zadnjega ni bilo prireditve na našem gradu, če ni bilo tvoje navzočnosti. Liubil si soort. Dredvsem za našo lepo slovensko pesem in težko te bo do-grešalo pevsko društvo »Ljubljanski zvon«. Prepevala sva skupai in v pesmi uživala oni mir in božanstvo, ki ga človek potrebuje v teh težkih časih Hudo mi bo sedeti pri pevskih vaiah. ko bo stol poleg mene prazen. Bodi prepričan, da nihče izmed nas ne bo štel dvoieaa deiania v zlo. ker znamo vsi ceniti tvoi koreniti značai in ker vemo. da nisi moael Dreboleti sramote, ki ie bila na pragu. Bil si v svoii streki mojster na mestu zato so bili spričevalo — tvoji stalni gostje. Ustvariti si si hotel ek-istenco in si se mučil skorai tri leta in preživljal težke preizkušnie Trpsl si a svojega trolienia nisi zauoal niti svoii ljubljeni materi. Bil si odločen napred-njak in Sokol ter te bomo tudi tu oogre-šali. Dragi Dolfe! Vsi te borno ohranili v najlepšem spominu, v snominu. ki bo vedno živo pričal tvoie velike vrline Postal si žrtev težkih razmer današr.ieaa ča?a Ne bo ti treba več skrbeti kai bo orinesel hi trišnji dan ker spiš večni sen Mi oa ne vemo. kako bomo končali to žalostno življenje. kako bomo preživeli iutrišnii dan. Nai ti bo lahka slovenska zemlia ki si i" tako ljubil! Tvoj spomin bo večno ž vel med nami. M. V. Strelska tekma Kostanjevica na Krki, 13. sept. Naše dolenjske Benetke so v septembru Kar dvakrat oživele. Dne 1. septembra je bila velika gasilska vaja edinic iz najbližje okolice, po kateri je bila živahna ljudska veselica, ki je prinesla gasilski četi lep dohodek. Preteklo nedeljo pa so se spoprijeli strelci. Ko je prispel na strelišče namestnik sreskega načelnika, ki je prevzel pokroviteljstvo tekme, sreeki komisar Vilko Zupane in prvi oddal serijo strelov, so pričele puške pokati. Spoprijeli so se glavni strelci tukajšnje strelske družine, katerim pa krogle niso hotele padati po njih volji. Od ^seh 683 strelov je bilo v center oddanih le 7, kar je dokaz, da orožje za tekmo ni več pripravno. Iz družinskih pušk je bilo oddanih nad 5000 strelov in pri tako veliki obrabi pač ni nikak čudež, če je dosegel najboljši strelec cestni nadzornik g. Troha Janko le 78/0. Tekmo sta vodila družinski tajnik g . Janko Troha in blagajnik g. Pisansky Viljem. Po tekmi je bil prijateljski seetanek v gostilni g. Bučarja, kjer so bile razdeljene tudi številne nagrade, katere je družina delno sama kupila, delno pa so jih darovali razni rodoljubi, ki se zavedajo pomena strelskega gibanja. Na strelišču sta prejela brata Kotar Jože in Ivan kolajni kot najboljša strelca pri prejšnjih tekmah in strelskih vajah. Na tej tekmi pa sta zaostala, zlasti Jože, ki je dosegel le 49«/0. Za prihodnjo tekmo bo imela družina gotovo nove zanesljivejše puške, za katere je že zaprosila vojno okrožje. Mnogo je kriva tako slabih uspehov poleg pušk tudi municija. Z vozom je zadel v vlak Konj ubit, voznik pa nevarno poškodovan Ljubljana, 13. septembra Na Vodovodni cesti proti Savljam se je nocoj okoli 19. ure zgodila huda nesreča. Okoli 60 let stari posestnik Franc Dovč iz Savelj se je v omenjenem času peljal na zapravljivčku po cesti. Ko je prispel do kraja, kjer križa cesto kamniška železnica, m opazil vlaka, ki je pravkar pripeljal, pa je hotel z vezem na drugo stran. V ti- stem trenutku je lokomotiva treščila v konja in ga ubila, a voz prevrnila. Dovč je padel tako nesrečno, da si je prebil looa-njo in dobil bržkone tudi še hude notranje peškodbe. Takoj na pomoč poklicani reševalci so ponesrečenca, ki pa sicer ni izgubil zavesti, prepeljali z avtomobilom v bolnišnico. Dov-čeve poškodbe so zelo resne. idol ženskega sveta in HEDY LAMAMI »miss sex-appeal št. 1« Misterij Orijenta in njegovih lepotic 22-41 Predprodaja vstopnic od 11. ure naprej! Predstave ob ob 16., 19. in 21. uri! Najlepši tfuhavni par Hotly iv&orfa v nepozabni romanci Kralji ca pikih nei Film o prelepi Manon, otroku mističnega Orijenta! Za njeno ljubezen se je boril bogat maharadža, za njo je hazardiral lep domačin - mešanec - a prisvojil si je njeno srce mlad simpatičen Amerikanec! M. G. M. FILM Ob petdesetletnici prof. dr. Frana Ramovša Slovenska kulturna javnost se danes spominja petdesetletnice enega naših najpomembnejših znanstvenikov, profesorja slovenske filologije na Aleksandrovi univerzi dr. Frana Ramovša. Sorazmerno mlad je vstopil v znanstveno življenje in sl takoj nakazal pot z deli, ki kažejo prodiranje h koreninam, trdo raziskovalno de-k> na področju, kjer je imel prednike v vrsti odličnih slavistov od Miklošiča preko Oblaka, Murka in štreklja. Z obsežno razgledanostjo. trdno metodo in modernim duhom se je dr. Ramovš posvetil proučevanju še neobdelanih ali nejasnih vpra šanj slovenskega jezika. S kritičnim pogledom je pregledal marsikateri dotedanji izsledek in ga postavil v novo ostrejšo luč, prinesel nove rešitve in naznačil druga pota za raziskavanje posameznih problemov našega jezika, njegovih narečij in starejšdh literarnih spomenikov. Tako si je s svojim znanstvenim delom pridobil veljavo i« sloves največjega poznavalca strukture, razvoja, dialektologije in zgodovine slovenskega jezika Nihče ne pozna tako dobro kakor on fonetičnih kvalitet naše govorice in razčlenjenosti naših dialektov. nihče ni v toliki meri kakor dr. Ramovš sposoben za temeljno delo slovenskega jezikoslovja, za zgodovinsko slovnico slovenskega jezika, ki postaja njegov chef-d' oeuvre v najvišjem pomenu besede. S svojimi razpravami, članki in ocenami, katerih bibliografija navaja okrog 130 točk, prav kakor s knjižnimi izdajami svojih poglavitnih spisov, si je pridobil prof. dr. Ramovš v slavistiki mednarodno ime. O metodah in izsledkih njegovega dela bi mogel dati zanesljivo sliko in pravilno oceno samo strokovnjak, širši kulturni javnosti zadoščaj sodba, ki jo je izrekel v zvezi z oceno dr. Ramovševe »Dialekto-loške karte slovenskega jezika« predsednik Srbske akademije, znameniti beograjski slavist dr. A. Belič ( j>Južnoslovenski filo-log, knjiga 13., 1933-4, Beograd): »Iz vsega tega je videti,« piše prof. Belič, »da je prof. Ramovš sestavljal to svoje delo z mnogo ljubezni in z veliko pozornostjo; z nekako znanstveniško rezervira-nost jo, kakor mora biti pri zadevah te vrste in s stalno skrbijo, da bi povedal prej manj« kakor več od tega, za kar ga opravičuje gradivo. Zato bo njegovo delo nedvomno rabilo ne samo za globlje razumevanje slovenskih narečij, namreč tudi za njih nadaljnje raziskovanje. To delo, kise pojavlja kot sinteza piščevega bogatega dialektnega materiala, pa zastavlja srvoje-mu piscu še neko težko dolžnost: pa nam spiše popolno dialektologijo slovenskih narečij, katere podobo predstavlja dialekto-loška karta samo v duhu, v ideji. — Ta karta, ki je izdelana na sodobnih znanstvenih temeljih, zanimiva po avtorjevih poglavitnih sklepih in njegovih najsplošnejših idejah, prav kakor razprava, ki jo spremlja, ne moreta dati nepoučenim ČU tateljem pravega pojma o duhovnih in materialnih naporih, ki jih je moral vnesti vanjo njen pisec. Samo kdor se je bavil s takimi študijami, ve, koliko tankega presojanjr. zrelega razmišljanja in pogosto zelo napornih proučevanj je treba, da se pride do teh preprostih rezultatov. Zato pa so ti »ezultati tolikanj dragoceni in za-tegadeli ima g. Ramovš pravico do iskrene hvaležnosti vseh prijateljev naše znanosti.« Te besede uglednega srbskega jezikoslovca povedo zadosti o pomenu razisko- valnega dela prof. Ramovša; prav tako kakor za njegovo »Dialektološko karto«, bi lahko veljale za vse ostalo njegovo delo, posebej še za dve dosedanji zajetni knjigi njegove velikopotezno zasnovane »Historične grama jke slovenskega jezika« (H. Konzonantizem, VII. Dialekti). Navedeno priznanje je tembolj tehtno, ker se prof. Belič in prof. Ramovš razhajata v marsikaterih kočljivih vprašanjih, tičočih se postanka in razvoja slovenskega jezika. Z novim zvezkom svoje Historične gramatike je prof. Ramovš izpopolnil svojo slovensko dialektologijo in ustvaril sintetično delo edinstvenega značaja. Obema knjigarna Historične gramatike in Dialektolo-ški karti večje in manjše izdaje je pridružil v izdaji Akademske založbe prvi zvezek »Kratke zgodovine slovenskega jezika«, ki je vzbudil pozornost tudi v tujih slavističnih krogih, kakor pričujejo daljše ocene L. Tesničra, Agostona Pavla, A. Vaillanta in N. van VVijka, pa razni krajši referati v domačih in tujih jezikoslovnih časopisih in zbornikih. Izdal je skupaj s prof. A. Breznikom prepotrebni »Slovenski pravopis«, skupaj z J. šašlom »Narodno blago iz Roža«, skupaj s prof. M. Kosom »Brižinske spomenike«. Nekatere njegove razprave so izšle v srbskohrvatskem češkem, poljskem, nemškem in francoskem jeziku. Poleg znanstveno-publicističnega dela si je pridobil prof. dr. Ramovš velikih zaslug za izgraditev slovenistične stolice v okviru Slovanskega instituta na ljubljanski univerzi. Iz njegove odlične šole so izšli vsi mlajši slavisti, ki na nadih srednjih šolah poučujejo slovenski jezik. Univerzitetno delo mu je bilo vsekdar več kakor samo poklic: videl j« v njem poslanstvo in visoko službo svojemu narodu. Njegova predavanja so obiskali številni inozemski slavisti; nekateri mladi češki, poljski, slovaški in drugi slavisti, med njimi sedanji dekan filozofske fakultete v Bratislavi dr. Jan Stanislav, docent za jugoslov. literaturo m jezike na Karlovi univerzi v Pragi dr. J. Heidenreich L dr., pa so po cel semester poslušali v Ljubljani predavanja največjega med današnjimi slovenisti. Prof. dr. Ramovš se ne vmešava v javno življenje; vzdržnost in skromnost, ki odlikujeta značaj tega po vnanjosti nenavadno mladostnega znanstvenika, ga varujeta pred hrupom vsakdanjosti in pred vsem, kar tolikokrat po nepotrebnem vznemirja površje našega kulturnega življenja. Tem globlje in skoraj bi dejal: tem strast-nejše je njeg:ovo delo na tistem področju, kjer se zaveda, da se preko vsega dnevnega in minljivega polagajo temelji in grade vrhovi slovenske duhovne kulture. Zato je bil prof. dr. Ramovš med vodilnimi delavci Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani, zato gre njegovemu odločnemu zavzemanju in obsežnemu delu v nemali meri hvala, da imamo Slovenci Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani. Današnji petdesetletnik je tipičen petde-setletnik časa, ki je povišal povprečno življenjsko dobo in razširil meje mladosti. Poin sile in delovnih načrtov gre preko tega časovnega mejnika novemu delu naproti. Morda se bo lahko oddahnil tedaj, ko bo dovršil svoje življenjsko delo: »Historično gramatiko slovenskega jezika.« ki utegne biti največji spomenik ne samo njemu, marveč tudi vsemu jezikovnemu prizadevanju v narodu, ki je dal Miklošiča, Murka, Oblaka, štreklja, Nahtigala in tolike druge jezikovne erudite. —o. ★ Fran Ramovš se je rodil 14. septembra 1890. v Ljubljani. Tu je obiskoval ljudsko šolo in humanistično gimnazijo. Po maturi 1. 1910 se je vpisal na filozofsko fakulteto dunajske univerze, po dveh semestrih pa na graško univerzo, kjer je bil L 1914 omaie vesti * Zastopniki železničarjev pri ministra za promet in pri generalnem direktorju. Včeraj v petek dopoldne je bila deputaci delavci so prispevali važne zgodovinske razprave pod poglavjem »Iz bojev za našo samostojnost« in kritični pregled našega ja UJN2B sprejeta od ministra g. Inž. Be- ! državnega življenja v razpravah pod po- sli Pil T^omitoni 1A a/v ____3 M . T\___I.i.________3J - /-v J___lil__ siiča. Deputacijo so sestavljali vodstvo organizacije iz Beograda in delavski zastopniki iz Slovenije. Predsednik vodstva g. inž. Radulovič je predal g. ministru resolucijo s katero se zahteva: 1) Da se takoj izda zakon o pobijanju draginje in maksimiranju cen na višino od 1. IX. 1. 1939. Obenem naj se povišajo plače vsemu prometnemu osobju na višino od 1. VH. 1. 1931. 2) če ni mogoče ugoditi gornji zahtevi, naj se takoj povišajo plače današnji stopnji draginje primerno. 3) Izda naj se dopolnilo k zakonu o državnem prometnem osebju za priznanje delavskih let za pokojnino in napredovanje. Ukinejo naj se določbe § 247. ter razveljavi odlok, s katerim je onemogočena prevedba v višjo kategorijo po določbah §§9. 11. in 12. Nato je zastopnik železničarskih delavcev Iz Maribora g. Ropret predočil skrajno težavni položaj delavcev, ki kljub zadnjemu povišku ne zaslužijo niti za najvažnejšo hrano, to je za kruh. Zahvalil se mu je za priznanje rodbinske doklade delavcem po 50 din mesečno za otroke, kar pa še od daleč ne more popraviti položaja, v katerem je nižje osobje zaradi draginje. Prosil je za nujne in efektne ukrepe ter opozoril na še neizpolnjeno obljubo za sklicanje ankete o delavskem pravilniku. G. minister je priznal težavni položaj prometnega osebja in obljubil vso svojo pomoč. Dejal je, da bo vedno ščitil svoje osebje. Preučuje tudi vprašanje preskrbe prometnega osebja z živežem. Naposled je g. minister še izdal nalog, da se omogoči osebju zadostna nabava režijskega premoga. Ista deputacija je bila sprejeta tudi od generalnega direktorja g. inž. Jojiča, kateremu obrazložili iste težnje. glavjem »Dvajset let v svobodi«. Od velike naklade je ostalo še nekaj izvodov, ki jih nudimo v razprodaji po izjemni ceni: broširan izvod po 20, vezan izvod po 40 din in dodatek za poštnino. Zbornik obsega 370 strani. Naročila sprejemajo uprava revije »Misel in delo« v Ljubljani, Gosposvetska cesta 4/1, ln večje knjigarne. Za praktične poklice se usposobite v Robidovem ENOLETNEM trgovskem tečaju s pravico javnosti LJUBLJANA — TRNOVSKA ULICA 15. j Tu dobite že v enem šolskem letu strokovno in splošno gospodarsko izobrazbo, ki je potrebna za kvalificirano delo v pisarnah ali za vodstvo lastnih podjetij ln trgovin. — JLTgodnosti: rodbinske doklade, dijaške vozne karte itd. Vpisovanje vsak dan dopoldne in popoldne: Trnovska ulica 15. ———......................—fflf ♦ Moška CM podružnica v Slovenjem Gradcu je nakazala Družbi sv. Cirila in Metoda 125 din namesto brzojavnega pozdrava skupščini CM. Iskrena hvala! DANES OB 21. URI PREMIERA sijajne francoske komedije SRČNI UTRIPI (Battement de Coeur) Zadnji film z najbolj priljubljeno francosko filmsko igralko Danielle Darrieux ki je ostala v trajnem spominu vsem, ki so jo videli v njenih velikih filmih ZLORABA ZAUPANJA, NEKRONANA CARICA m drugih. — Film bo predvajan v Ljubljani kot jugoslovanska premiera! Ob 16. in 19. url pa predvajamo zaradi še vedno velikega zanimanja film VRAŽJI ŠTUDENTJE Ta film bomo predvajali tudi v matineji v nedeljo 15. t. m. ob pol 11. uri. Kino Union, tel. 22-21 rim je žena posegla po revolverju. Tedaj je skočila pred njo tašča in ji skušala iztrgati revolver. Snaha se je z vso jezo vrgla nanjo ln jo začela neusmiljeno pretepati z revolverjem. Starko so morali prepeljati v bolnišnico, snaha pa se bo za svojo bojevi-tost zagovarjala pred sodiščem. * Ljubosumni mož odgriznil ženi nos. V četrtek je nastal hud prepir v družini Somborčana Aleksandra Vasiča. Vasič je po sedmih letih srečnega zakona postal ljubosumen na svojo ženo ln jo nekega dne spodil iz hiše. Potem se je skesal in jo povabil nazaj, žena se njegovemu povabilu nI odzvala ln v prepiru, ki je nastal med njima, jI je mož odgriznil nos. Ko so ga prijeli orožniki, se je zagovarjal, da je napravil to Iz maščevanja, ker nI mogel trpeti, da bi njegova žena lahko ugajala drugim. + Kolektivna tatvin*. Bogati glinski trgovec Pavel Mrgan je slučajno odkril, da so vsi njegovi nameščenci že preko dve leti kradli, škoda, ki jo je utrpel, je d ose- EMONA $tITRO>ČISTO, POČENI V DROGER13 (V IV. kan c „ ZALOGA FOTOMANUFAKTURE w U UBLJAN A, "-fS-NEBOTIČNI K-> * Poset planin Slovenije je spet neoviran ! gla okoli četrt milijona dinarjev. Mrgan je \ Ljubljani — Kongresni trg 16/II. vpisuje v svojo Dvoletno trgovsko šolo in ostale tečaje ter predmete, kakor k.j jigovodstvo, stenografijo, pravo itd. ter tuje jezike, kakor nemščino, italijanščino, francoščino L dr. VPIŠE SE LAHKO VSAKDO. Pouk se vrši z dopisovanjem, je oseben in zato uspešen. Vsa pojasnila pri vodstvu zavoda brezplačno. + Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo letos v Ljubljani jutri, 15. septembra, ob 10. v balkonski dvorani Kazine (Kongresni trg). Spomnite se ta dan naše obrambne družbe in zberite pri svojih znancih: mal dar domu na oltar. Namesto brzojavnih pozdravov darujte za namene CMD! ♦ Naši izseljenski delavci v BelgiJL Po vesteh, ki so po službeni poti prišle v domovino, stanje naših delavcev o Belgiji ni preveč črno. čim so se razmere nekoliko ustalile, so začeli sprejemati na delo vedno več naših izseljencev, zlasti v vseh središčih naših delavskih kolonij. V rudarskem središču (Limburg, Eysden) so začeli delati normalno po 3 do 4 dni v tednu. V industrijskem bazenu Liegea (Jemppe, Seraing, Vandre, Ougrčd) se je zaposlenost prav tako zvišala. Kovinarji čakajo aa normalno zaposlitev, medtem pa so zapee4»ni pri popravilu mostov in železniških prog, ki jih je bila razdejala vojna vihra. Podobna situacija je tudi v okolici Charloa, Marchie-ne—au—Ponta in Monsa, kjer je okoli 800 naših delavcev. Povsod se opaža močnejša zaposlitev rudarjev, vendar so tudi izgledi za kovinarje povoljni. Iz Francije je prispelo v Belgijo okoli 150 naših delavcev in skušajo tu najti zaposlitev. Še vedno prihajajo novi delavci iz Francije. Skupno število naših delavcev v Belgiji je še vedno okoli 6.000 do 6.500. ♦ 21 milijonov za novo poslopje veterinarske fakultete \ Zagrebu. V Heinžlovi uli-a. so dovršili novo poslopje veterinarske fakultete, v katero se je že preselil dekanat. Tu se bo nahajala tudi centralna fakultetna in študentska knjižnica, učilnica, glavna predavalnica in zavodi za nekate^ re predmete. Zdaj bodo začeli graditi še eno poslopje, s katerim bo izgradnja te fakultete končno izpopolnjena. Novo poslopje bo stalo okoli 21 milijonov dinarjev. ♦ Ob dvajsetletnici Jugoslavije«, jubilejni $be-rutnina je tudi našla dosti kuoovalcev. Precei skromen pa ie bil ribji trg. saj ni bilo od morskih rib drurresra na razpolago kakor sardelice. ki si iih dobil kg po 16 do 20 din. Pomanikaniu morskih rib bo najbrž vzrok slab lov in Pa povečani izvoz v Italijo. Nekai več ie bilo sladkovodnih rib zlasti ščuk. postrvi in belic. NASTOP Sokolskega društva v šiški fe preložen na nedeljo 22. t. m. Za obrambo pred napad) iz zraka morajo imeti vse industrije, pa tudi zasebne hiše, kjer so obvezno predpisana zaklonišča, v teh zakloniščih poleg druge opreme tudi hišno lekarno. Zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani je izdal navodila, kako naj izgleda taka hišna lekarna. Hišna lekarna naj obstoji iz stenske omarice ali ročnega kovčega, ki ima na zunanji strani znak Rdečega križa. S to omarico naj bodo opremljene stanovanjske hiše z 10—30 prebivalci, oziroma tudi industrijski obrati z do 50 delavcL Vsebina bodi: 3 kom. povojev (6 x 5, 8 x 5, 10 x 5), promoviran za doktorja filozofije (slovanska filologija s primerjalno indoevropsko Ungvistiko). L. 1913 je bil na študijskem polivanju po Nemčiji in Danskem (Dres-deu, Berlin, Kjobenhaven, Hamburg, Got-tingen, Frankfurt, Tubingen). Od 1. 1915 do konca 1918 je bil v vojaški službi. Ude-1 ležfl se je tretje in četrte ofenzive na so-' šle fronti, prebil 1. 1916 kot bolnik v voj-niL lazaretih in bolnicah, od 1. 1917 dalje pa je bil v etapni službi soške armade. V začetku 1. 1918 se je habilitiral za slovarsko filologijo na univerzi v Gradcu. Ob koijcu istega leta je postal tajnik vseučilišče komisije pri pokrajinski vladi v Ljubljani. Od 1. 1919 dalje je redni profesor za slovenski jezik na univerzi v Ljubljani, kjer je bil v študijskem letu 1926-27 dekan filozofske fakultete, v letu 1934-35 pa rektor univerze (zaradi bolehnostl je to funkcijo v januarju 1935 opustil). Od 1 1926 je bil član komisije za izenačenje srhskohr-vatskega pravopisa in terminologije pri ministrstvu prosvete, od 1. 1938 član Glavnega prosvetnega društva za humanistične vede v Ljubijani je urejal društveno edicijo »Razprave« (zv. 1—17), bil souredmik Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino (letnik 1—8), od 1. 1931 dalje pa je sourednik »Južnoslovenskega filologa« (Beograd). V organizacijskem odboru za tretji mednarodni kongres slavistov je vršiil službo podpredsednika. L. 1921 je postal redni član Znanstvenega društva v Ljubljani, ki mu je poverilo pripravljalna dela za ustanovitev Akademije"%nanosti in umetnosti, ki ji je postal ob ustanovitvi L 1938 redni član. Za priznanje svojih znanstvenih zaslug je bil dr. Ramovš izvoljen za dopisnega člana pri Schosl of Slavonic and East Eu-iropean Studies na univerzi v Londonu, JJugoslov. akademiji znanosti ln umetnosti Iv Zagrebu (1926), Srbske kraljevske akademije v Beogradu (1929), Slovanskega instituta v Pragi (1929), češke kraljev, družbe znanosti v Pragi (1935), Poljske akademije znanosti in umetnosti v Kra-kovu (1935). Je tudi imejitelj dveh jugoslovanskih odlikovanj. Prof. dr. Ramovšu želimo ob njegovi petdesetletnici še mnogo srečnih in uspešnih let! Zapiski Narodno gledališče v Skoplju je začelo z novo sezono 31. avgusta. Repertoarni načrt našteva 22 jugoslovenskih komadov, kar pomeni, da si je tudi skopsko gledališče izbralo domačo dramatiko za hrbtenico svojega sezonskega programa. Na repertoarju sta izmed Slovencev Anton N o v a-č a n s »Hermanom Celjskim« in Ivo B r n č i č z dramo »Med štirimi stenami«. Izšel je peti zvezek Sturmovega »Fran-vosko-slovenskega siovarj®«. Pravkar je Izšel peti snopič »Francosko-slovenskega slovarja«, ki ga sestavlja profesor romani-stike na ljubljanski univerzi g. dr. Fran S tur m. Zvezek obsega strani 357—452 in prinaša besedno, fraze loško in drugo gradivo od »c a g 6 e« do »c h a r t r i e r«. Kljub nevšečnim časom se torej nadaljuje izdajanje tega leksikainega dela, ki se bo uvrstilo med največje v slovenskem jeziku in čigar potrebo, prav kakor njega vrline smo že nekajkrat naglasili v naši kulturni kroniki. Delo, ki od zvezka do zvezka bolj opravičuje svoj obstoj, je vredno vsega priporočila! Zagrebški skladatelj žiga Hiršler je dovršil tri stavke obsegajočo simfonijo »Bosanska suita«. Izvajala ga bo Zagrebška filharmonija. Dunajska opera in filharmonija v Zagre-bru. Zagrebški listi napovedujejo, da bo v novembru gostoval v Zagrebu celotni an-sambl dunajske opere. Ob istem času bo nastopila v hrvatski metropoli tudi dunajska filharmonija. Ivana Vazova roman »Pod jarmom« je režiser Aleksander Vazov dramatiziral In ga bo v njegovi režiji uprizorilo novo sofijsko gledališče »Comoedia«. Roman je eno Izmed reprezentativnih del bolgarske književnosti. Pred leti je Izšel v slovenskem prevodu Franceta Bevka. Gledališče za vse na češkem. Mariborska »Delavska politika« beleži med svojimi rednimi vestmi iz češke: Organizacija »Radost življenja« je sedaj obnovila svojo akcijo »Gledališče za vse«. Za člane Narodne zajednice, ki nimajo 1500 kron (samci) ln poročeni čez 2000 kron mesečne plače, bo prirejala gledališke predstave za znižano enotno vstopnino brez ozira na sedeže. V ta namen so po vseh podjetjih ln zavodih poverjeni zaupniki, ki jih je samo v Pragi čez 300 in ki bodo prodajali vstopnice ter sploh vodil? organizacijo teh gledaliških predstav. večeri in jutra. Nastopajoči mraz povzročajo severni vetrovi, ki so vreme zvedrili. V gorah ie zapadlo precei snega do višine 1.500 metrov, ponekod pa tudi nekai niže. Jasno, da sneg v gorah v nemajhni meri pripomore k shladitvi ozračja. Barometer sicer počasi rase. vendar ie celoten vremenski položaj še močno negotov. Ga. Marija Kavčič roj. Rozman je na Lepem potu kakor dogorela sveča ugasnila v svojem 80. letu. Bila je Novo-moščanka, hči pokojnega gostilničarja ob nekdanjih mestnih vratih, ki jo je zaradi njene lepote omenil v svojih spisih kot »lepo Mirni« že Janez Trdina. Njen brat je bil dolgoletni novomeški župan in rodoljub Karel Rosman, njen sin pa Je tovarnar, posestnik in urednik »Trgovskega tovariša«, g. Josip J. Kavčič. Mnogo bridkosti ji je naklonila usoda v življenju, saj je izgubila dva sina med katerima je eden izginil brez sledu na bojiščih med svetovno vojno v Galiciji. Tiho in mirno je poslej živela pri svojem sinu edincu v Ljubljani, vedno odprtih rok za siromake, podpornica ženskih društev in zavedna narodna žena. Svojo poslednjo pot nastopi danes v soboto ob 10. z žal k Sv. Križu. Rodbini in sorodnikom tudi naše sežalje! u— Rdeči križ v Ljubljani bo imel v tednu Rdečega križa svoj nabiralni dan v nedeljo 15. t. m od 9. do 12. V nedeljo bo med nabiranjem koncert vojaške sodbe v Zvezdi ob 11. Ob zaključku tedna Rdečega križa, v soboto 21. t. m. bo tudi koncert vojaške godbe v Zvezdi ob 17. u— Kostanje v Zveze i podirajo. Kakor so napovedovali še pred odkritjem spomeni ka pokojnega kralja Aleksandra I., da bodo takoj po otvoritvi pričeli s podiranjem še nadaljnjih kostanjev v Zvezdi, se je to zdaj zgodilo. Od poslopja Filharmonične družbe do Wolfove ulice stoji po vrsti kar dvanajst drevesc, ki padajo drugo za drugim. Tod nameravajo najprej razširiti cestišče od tem delu Kongresnega trga.. u— zahvala. Sokolsko društvo Ljubljana—Moste se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do tako lepega uspeha naše prireditve 8. septembra- Najlepša hvala vsem darovalcem lepih dobitkov za srečolov, vsem sestram za podarjeno pecivo in slaščice, kakor tudi vsem številnim predplačnikom vstopnine. Bratska hvala vsem članom m članicam za izvršene priprave In brezhibno opravljeno delo na prireditvi — hvala vsem za trud in pomoč. Končno se zahvaljujemo vsem številnim posetnikom. Zdravo! Uprava. u— Vreme se Je spet zbotišalo in petek ie minil brez dežja. Sicer iasno nebo ie bilo dobršen del dneva zamegleno. Snloh nastopajo v Liubliani časi jesenske megle, ki bo ležala nad mestom vsak dan do poznih dopoldanskih ur. Megla ie za nas pač ne-liufo in zraven še precei nezdrav blagoslov, ki se ga najbrž ne bomo nikoli iznebili Drugače sta zadnja dva dneva bila zelo , _ mrzla. Minimalna temperatura preko no- 1 ^ ZA VLAGANJE SO C i V3 A BREZ KUHANJA, 2ANE5 SLJIVO KONZERVIRA VLOŽENE KUMARCE, GOBE.FIŽOL I .T. D. ŽIDOVSKA lrt_ LJUBLJANA MARiBCR n— Pevce in pevke, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri nekaterih opernih predstavah v letošnji sezoni kot pomožni zbor, vabimo, da se zglasijo danes ob 19. zvečer v opernem gledališču. u— JNAD »Jugoslavija« poziva vse svo-ie člane, ki reflektiraio na stano\'anie v Akademskem kolegiiu. da se nemudoma prijavijo. Formular za prijave dobe pri vratarju kolegija. Odbor. u— Delavci, člani UJNŽB, se vabijo na članski sestanek, ki bo v nedeljo 15. t. m. ob 9. v glasbeni dvorani »Sloge« (Ljubljanski dvor) z dnevnim redom: poročilo delegatov o intervenciji v Beogradu in slučajnosti u— Poučni tečaji za šivanje, vezenje in jezikovni pouk v nemščini se prično v oktobru. Ku.-arski tečaji in pouk o shranjevanju zelenjave se nadaljujejo Dekleta, ne zamudite prilike, ki se vam nudi. Poklicno znanje je bogata dota. Priglasite se kmalu pri Zvezi gospodinjskih pomočnici v Wol-fovi ulici 10. (—) u— Mestno zdravniško dežurno Službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan. Ulica 29. oktobra 7, telefon 41-52. u— »Margareta proti trem« je naslov filma iz življenja veselega Dunaja. L-ri ga te dni prikazuje kino Sloga. Ena sama žena. prava Evina hči. Gusti fluber, leči tri okorele samce, ki hočejo svojemu nečaku ubraniti, da bi se poročil. Trije samci proti eni ženi — in nežna ženicica zrn a Ugajala vam bo Margareta kot hladna, premišljena Greta, kot mondenka Rita in kot dobra gospodinja Marga. Navdušili vas bodo s svojim humorjem trije zal—k-njeni samci: Theo Lin^en, Herman Th'mig in Richard RomanO\vsky. Zato. kdor si želi dve uri razvedrila, smeha in veselega razpoloženja — v kino Slogo. u— Huda prometna nesreča se ie veerai po 16. zgodila v Wolfovi ulici, kakršnih je na tem mestu zaradi velikega prometa bilo že precej. Mimo Pauschinove trgovine ie proti Marijinemu trgu privozila na kolesu mlajša ženska s oreceišnio hitrostjo, saj cestišče Wolfove ulice nekoliko visi v smeri od Kongresnega trga proti tromost-ju. Nasproti pa ji ie privozil na motociklu Janko Suzak z Kamnika. V tistem trenutku sta kolesarka in motociklist že trčila skupaj in je žensko vrglo v preceišniem loku na cesto, da ie z glavo z i^so silo udarila ob tlak ter obležala v globoki nezavesti. Na mestu nesreče se ie okrog oo-nesrečenke zbrala množica radovednežev, obvestili so takoi reševalno postajo in reševalci so žensko nemudoma oreoe-iali v splošno bolnišnico. Do te ure se še ni zavedla in tudi še ni bilo mogoče ugotoviti njene identitete Ima prebito lobrmio in najbrž občutne notranje poškodbe. Tudi še ni ugotovlien. kako je karambol nastal. Slaba vinska letina Brežice, 13 septembra Vinogradniki pravijo, da bo letos malo vina. Kriva je pretekla mrzla zima, ki je precej prizadejala trti, kar se bo poznalo šele v pozni jeseni, ko bo pridelek pospravljen. Januarski mraz je uničil skoraj tretjino vseh trt, da niso rodile sladkih grozdov v takšnem izobilju ko prejšnja leta. Lanska trgatev je bila ena izmed redkih, saj so se brajde kar lomile pod sladko težo. Znano pa je. da vsaki dobri letini sledi slabša, lletos pa je poleg tega trto uničil še mraz. Da bi zima toliko škodovala trti ko letos, tudi starejši ljudje ne pomnijo. Baje je v L 1879 od mraza bilo uničenih skoraj polovico trt. Tudi v našem mestu so se vse življenjske potrebščine podražile Cena vinu je že poskočila od dosedanjih 10 ali 12 na 12 ali 14 din. Veliko povprašujejo po koruzi, ki jo okoličani največ vnovčujejo v bližnjem Zagrebu in to na debetfo kg po 1.75 do 2 din, dočim jo v našem okraju ponujajo po 1.30 do 1.50 kg. Na trg v Zagreb vozijo vnovčevat celo iz oddaljenega Novega mesta. Hrvatski krompir, pa prodajajo v Zagrebu na debelo po 1.50 do 1.75. Seveda je hrvatski krompir slabše kvalitete. Žita vseh vrst se ni pridelale manj ko prejšnja leta; cene pa so se kljub temu dvignile. fNSERIRAJTE V „ JUTRU"! Iz Celja e— Teden Rdečega križa v Celju. Letošnji teden Rdečega križa se prične v nedeljo 15. t m. in bo trajal do vštete sobote 21. t. m. V tem tednu bodo vse filmske predstave v obeh tukajšnjih kinopodjet-iih v priredbi Rdečega križa. V nedeljo 15. t. m bo promenadni koncert vojaške godbe od 11. do 12.. v četrtek 19. t. m pa od 18. do 19.. obakrat pred mestnim poglavarstvom Med koncertom pa tudi vse ostale dni v tednu bodo samariianke prodajale po ulicah in domovih značke Rdečega križa in zbirale z nabiralnimi polarni prostovoljne prispevke. Nai ne bo nikogar. ki bi ne hotel pomagati Rdečemu križu! Vsi — brez izjeme — se z vso dušo oklenimo te naše prve državne čl 'eko-ljubne organizacije, ki v času ljudskih katastrof in med temi je vojna največja — priskoči narodu brez odi osa na Domoč. e— Imenovanje ravnatelja nove II. drž. realne gimnazije v Celju. Zaradi ustanovitve H. drž. realne gimnazije v Celju so razrede I. drž. realne gimnazije razdelili v dva dela. Za vršilca dolžnosti ravnatelja nove gimnazije je imenovan prof. Ivan Bračko, doslej profesor na I. drž. realni gimnaziji v Celju. S I. je na n. realno gimnazijo premeščenih 25 profesorjev. Vprašanje prostorov in ostale ureditve novega zavoda še ni urejeno in ga bo treba rešiti čimprej. e— Na spominskem šahovskem turnirju dr. A. Schwaba, ki ga prireja šahovski klub Gaberje, je bilo v četrtek zvečer odigrano četrto kolo z naslednjimi rezultati: Fajs : Slimšek 1:0, F. Csorgo : Regner 1:0, Verčkovnik : Mimik 0:1, Domajnko : Habenšus pol:pol, Medved : Ahtik 0:1. J Schneider : Pukmajster 1:0, E. Csorgo : Esih 1:0, Golja : Hajsinger 1:0, F. Schneider : Rajšek prekinjeno. Prekinjeni partiji iz tretjega kola: Mirnik : E. Csorgo 0:1, Pukmajster : Domajnko 0:1. Stanje po četrtem kolu: F. Csorgo, Fajs in J. Schneider 4. Domajnko 3 in pol, E. Csorgo, Golja in Mimik 3, Verčkovnik 2 in pol, F. Schneider 2 (1), Habenšus 2, Esih, Hajsinger, Medved in Slimšek 1, Rajšek 0 (1), Ahtik, Pukmajster in Regner 0 točk. e— Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja vse trgovce, da se prične zasedanje davčnega odbora v Celju v četrtek 19. t. m. Trgovine pridejo na vrsto 20., 21. in 23. t. m. Zastopnika davkoplačevalcev trgovcev v davčnem odboru sta gg. Josip Kramar in Franc Dobovičnik. Vsa potrebna pojasnila daje tajništvo Združenja trgovcev v Celju. Razlagova ulica, kjer je tudi na razpolago davčni seznam. e— šoferski izpiti za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, šmarskega in konjiškega sreza bodo 7. oktobra pri sre-skem načelstvu v Celju. Kandidati naj čimprej vložijo zadevne prošnje. e— Damski prikrojevalni tečaj bo priredila v Celju celjska poslovalnica zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI. Prijaviti se je treba do 21. t. m. v poslovalnici v Obrtnem domu v Celju. e— Tragični dogode^ na železnem pred sodiščem. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju so se zagovarjali včeraj 241etni posestnikov sin Jože Sitar s Perrovega pri Veliki Pirešici, 291etni delavec Edvard Guzej z železnega in 201etni posestnikov sin Matija Cokan iz Velike Pi-rešice. Obtoženi so bili. da so 28. julija na železnem pri Veliki Pirešici z udarcem s kolom 471etnemu dninarju Martinu Mirni ku preklali lobanjo. Mimik je dva dni pozneje v celjski bolnišnici podlegel poškodbam. Izkazalo se je, da je Sitar prekoračil silobran in da Guzeja in Cokana ne zadene nobena krivda, Jože Sitar je bil zaradi prekoračenja silobrana obsojen na 5 mescev zapora, Guzej in Cokan pa sta bila oproščena. Obtožence je zagovarjal odvetnik dr. Ernst Kalan. e— Nesreča v viaduktu pri »Pošti«. Te dni ie s premogom naložen tovorni avto v viaduktu pri hotelu »Pošti« v Celju pritisnil 62-letnega vrtnaria Andreja Medveda iz Nove vasi t>ri Celju ob zid in mu prizadejal hude notranje poškodbe na trebuhu. Medved se zdravi v celjski bolnišnici. e— Prijatelj tujih kolps, o čigar aretaciji smo poročali včeraj, je navedel lažno trne in tudi ni inozemec, temveč naš državljan. kakor se je zdaj izkazalo. Aretiranec ie 271etni brezposelni pekovski pomočnik Ferdinand R. iz Hrastnika. Ugotovili so tudi, da ima dobri Ferdinand na vesti več vlomov, ki jih je izvršil v okolici Laškega. Nekaj ukradenega blaga so že našli pri njem. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel zdravnik dr. Josip Cerin v Prešernovi ulici. Iz a— Razstava umetnosti in zabave je Bra-tuževa razstava karikatur v beli dvorani Sokolskega doma, kj bo odprta do nedelje 15. t. m. Razstava, ki obsega 140 karikatur najbolj znanih mariborskih osebnosti. je doslej najbolj obiskana razstava v Mariboru, ki nudi obiskovalcem neprisiljeno zabavo, saj so razstavljene karikature zelo posrečene. a— Zanimiva najdba Pri kopanju kanala na dvorišču Pasove hiše v Slovenski ulici so našli kamenit medaljon iz rimske dobe, ki ga je trgovec g. Paš izročil mariborskemu muzeju. a— Sokol Maribor ITT. — Krčevina—Ko-fiaki odvešča telovadeče članstvo, naraščaj in deco, da se 15. t. m. začne redna telovadba vseh oddelkov. Telovadba bo po istem umiku kakor doslej. a— Trgovskemu in obrtnemu naraščaju v Mariboru. Za ženski obrtniško trgovski naraščaj so telovadne ure vsak ponedeljek tn četrtek ob 20. v Cankarjevi šoli počenši s ponedeljkom 16. t. m. Za moški obrtniško trgovski naraščaj so telovadne ure vsak ponedeljek in četrtek ob 20. v klasični gimnaziji počenši v ponedeljkom 16. t. m. (—) a— Kopališče na Mariborskem otoku bo od sobote 14. t. m. dalje zaprto. a— Dar. Iz presežka zbirke za nagrobni venec blagopokojneinu dr. Wankmullerju so darovali zdravniki in nameščenci OUZD 616 din Protituberkulozni 3igi v Mariboru. a— Požar Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je požar upepelil domačijo posestnika Alojzija Bračka Preiskava je dognala, da je ogenj zanetila zlobna roka. a— Stekel pes ]e napadel pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah 9J!etnega viričarjeve-ga sinka Franca Vc-gnna in ga ugriznil v noge Fanta so šele pozneje odpravili v mariborsko bolnišnico a— Otrokova smrt v mlaki Na PaViov- skem vrhu se je 14-mescev stari viničarski sinček Peter Lisjak splazil do neke luže in padel vanjo, kjer je utonil. a— Drzna tatvina je bila izvršena v Weixlovi prodajalni v Jurčičevi ulici. Na doslej še nepojasnjen način je neznanec iz trgovine ukradel 5800 din vredno harmoniko znamke »Hohner«. Policija poizveduje za drznim tatom. a— Ljubitelji tujih koles so spet postali drznejši. Te dni ste postala žrtev tatinskih zlikovcev trgovska pomočnika Stanko Pravdič in Bogomir Lukeš. Prvemu je izginilo kolo znamke »-Boradela« z evid. Ctel. reg. DOd S. B. 1818 od 15. XII. 1938 številko 2—26348. drugemu pa kolo znamke »Stahll« z evid številko 2—23228. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD bo vrši! v neodložljivih primerih in v odsotnosti pr.stojnega rejonskega zdravnika v nedeljo 15. t. m. g. dr. Andrej Korenčan, Maribor Jurčičeva ulica 8. tvo bana © maksimalnih cenah moki Bela moka stane v nadrobni prodaji 9 din, krušna pa S din Na podlagi čl. 5. odstavek 3 ter člena 6. uredbe o ukrepih za preskbo prebivalstva in vojske s kruhom in v soglasju z navodili urada za kontrolo cen (Službeni list št. 70 s dne 31. avgusta 1940) je ban dravske banovine izdal naslednjo odločbo: Določbe za mline 1) Mlini, ki meljejo na merico (ujem) smejo mleti le: a) po tipih, predpisanih v čl. 5, odstavka 1. uredbe o preskrbi prebivalstva s kruhom, ali b) 80% enotno, ne-presejano moko. 2) Mlini, ki meljejo za račun proizvajalca na merico (ujem), morajo vračati proizvajalcu za 100 kg pšenice: a) pri mletju, navedenem pod la): 10 kg bele moke, 60 kg krušne moke in 17 kg otrobov: b) pri mletju, navedenem pod lb)t 72 kg enotne moke in 17 kg otrobov. Ostanek moke in otrobov smejo obdržati mlini zase kot odškodnino za mletev (merico). 3) Mlini, ki meljejo pšenico za račun proizvajalca in ne jemljejo merice, smejo računati za mletev 100 kg pšenice 30 din. Maksimalne cene 4) Glede na cene pšenice in mlevskih izdelkov v dunavski banovini, prevozne stroške in normalni zaslužek v trgovini na debelo in drobno se sme prodajati: a) franko mlin brez vreč in prometnega davka skupaj s prispevkom v banovin-ski sklad za aprovizacijo bela moka P« 7.65 din, krušna moka ali en°tna nepreSe-jana moka po 4 din in otrobi po 2 din; b) cena franko železniška postaja vele-trgovca v dravski banovini sme znašati z izposojnino za vreče in z vštetim prometnim davkom za belo moko 8.40 din, Krušno moko ali enotno nepreSejano moko 4.55 din in za otrobe po 2.25 din (mlini, ki dostavljajo moko neposredno detajlistom in pekom, smejo zahtevati za belo moko fran- ko železniška postaja z všteto izposojnino za vreče in s prometnim davkom največ 8.35 din, za krušno moko ali enotno nepre-sejano moko pa največ 4.50 din). c) v prodaji na drobno se sme prodajati bela moka po največ 9 din, krušna a 11 V enotna nepresejana moka po največ 5 din, otrobi pa se »mejo prodajati po največ 2.50 din za kilogram. Prispeven v sklad za aprovizacijo 5) Mlini v dravski banovini so dolžni prispevati, dokler bodo v veljavi te cene, od kg prodane moke po 10 par v banovin-ski sklad za aprovizacijo. ki se ustanovi pri kraljevski banski upravi dravske banovine v svrho podpiranja rodbin in oseb, katerih prehrana bi bila ogrožena Ta prispevek je vštet v prodajni ceni za mline, navedeni pod 4a in b in se ne sme odjemalcem posebej zaračunati. Podrobnosti glede uprave in razpolaganja s tem skladom se bodo uredile s posebnim pravilnikom. 6) Skupni davek plačajo mlini, a ga zaračunajo odjemalcem na posebnem računu, kot pribitek k ceni pod 4a). Prav tako zaračunajo mlini odjemalcem posebej vse efektivne stroške v zvezi s prodajo in prevozom moke do skladišča odjemalca, ki so jih dejansko plačali, kakor tudi izposojnino za posojene vreče. Vendar vsi ti stroški ne smejo povečati cene moke na postaji odjemalca, trgovca na drobno ali peka nad 8.35 din za belo in 4.50 din za krušno moko. 7) Prekrški čl. 4. ter čl. 2. in 3., te uredbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen. 8) Prekrški čl. 1. te naredbe se kaznujejo po čl. 11. odstavku 1. uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske z moko. 9) Z dnem objave te naredbe izgube veljavo vse splošne in posebne odobritve cen mlevskim izdelkom. Šefa uprave Zveze industrfjcev skupščina Glavne srfesklh zeMteaSsftškili zadrug V četrtek je bila v veliki dvorani nove univerze v Beogradu letna skupščina glavne zveze srbskih zemljoradniških zadrug, ki je potekla zelo burno in vihamo. Skupščina bi se morala pričeti ob 9. dopoldne, pričela pa se je šele opoldne in končala ob 6. uri zvečer. Na skupščino je prispelo okrog 1600 delegatov včlanjenih zadrug. 2e v teku noči se je skupina 50 delegatov opozicije vtihotapila v poslopje univerze ter je zastražila vsa vrata, tako da zjutraj delegati niso mogli v dvorano. Delegati opozicije so zasedli dohode zaradi tega, da bi preprečili vstop na skupščino ljudem, ki niso zato pooblaščeni. Na zahtevo opozicije so nato spuščali v dvorano posamezne delegate, ki so se morali izkazati s polnomočjem, kar je kontroliral tudi komisar, ki ga je na skupščino poslal kmetijski minister. Ta komisar je bil direktor direkcije za prehrano dr. Cosič. Pregled polnomočij vseh delegatov je trajalo do 12. ure. Med tem se je razvila pred poslopjem univerze živahna agitacija z besedo in letaki. Opozicija pod vodstvom Voje Laziča je izdala več letakov, v katerih očita upravi saveza, ki ji predseduje bivši minister Voja Djordjevič, razne nekorektnosti. Opozicija je postavila zahtevo, da uradniki in uslužbenci zadrug ali zvez ne smejo biti člani upravnega ali nadzorstvenega odbora glavne zveze. Nadalje naj bi se onemogočilo, da bi vse posle glavne zveze vodila dva brata, eden kot predsednik, drugi pa kot upravnik. Predsednik zveze g. Voja Djordjevič je namreč postavil svojega rodnega brata za upravnika zveze. Opozicija se vprašuje, kakšno kontrolo more vršiti predsednik nad poslovanjem upravnika, če je ta njegov brat. Predsednik nadzorstvenega odbora Ceda Miloševič je istočasno upravnik skladišča Glavne nabavljalne zadruge v Pirotu in ne bi ostal upravnik skladišča niti en dan, če bi se zameril bratoma predsedniku in upravniku glavne zveze. Zato predsednik nadzorstvenega odbora sploh ne more vršiti svoje funkcije. Pa tudi sam predsednik glavne zveze Voja Djordjevič je ob enem upravnik Glavne zemljoradniške kreditne zadruge v Beogradu in se opozicija vprašuje, kako naj zveza pod predsedstvom Djordjeviča vrši kontrolo nad to veliko kreditno zadrugo, ki jo kot upravnik vodi predsednik glavne zveze. V svojih letakih očita opozicija upravi pod vodstvom Voje Djordjeviča tudi razne manipulacije s pooblastili in polnomočji zadrug. Ko so bila opoldne pregledana vsa pooblastila delegatov je zborovanje otvoril predsednik g. Voja Djordjevič. Obenem so prispeli na skupščino predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovic, prometni minister Bešlič, kmetijski minister dr. Cubrilovič, gradbeni minister Danilo Vulovič in minister brez portfelja dr. Krek. V dvorani so bili navzočni tudi številni predstavniki bolgarskega zadružništva, med njimi bivši minister in predsednik zveze narodnih kooperativnih bank iz Sofije Dimitrije Mišajkov, predsednik splošne zveze bolgarskih kmetijskih zadrug dr. Jotev in drugi predstavniki bolgarskega zadružništva. Potem, ko je skupščina z odobravanjem sprejela pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in kraljevemu namestniku Pavlu, Včeraj popoldne je imela uprava Zveze industrijcev za dravsko banovino plenarno sejo, ki ji je predsedoval predsednik g. Avgust Praprotnik. V svojih uvodnih besedah se je predsednik dotaknil glavnih problemov, ki zadevajo našo industrijo v današnjih časih. Predvsem je omenil vprašanje zadostne preskrbe industrije s surovinami, od česar je odvisna zaposlitev našega delavstva. Pri današnjih izrednih prilikah, ko nam gre na eni strani trda za surovine, na drugi strani pa moramo paziti, da čim ugodneje plasiramo naše izvozno blago, je tudi posebno važno, da pravilno funkcionirajo ona službena mesta, katerim je poverjeno vodstvo naše zunanje trgovinske politike. Priznati se mora, da sedanje izredne razmere, ki postavljajo naši zunanji trgovuii včasih komaj premostljive ovire, zahtevajo tudi prilagoditev naše zunanje trgovinske službe in vsega našega trgovinska poslovanja z inozemstvom tem novim razmeram. Zato ne bi bilo umestno, da bi gospodarske reforme, ki se nam napovedujejo, kratkomalo odklanjali. Na drugi strani se pa moramo zavedati, da gre tu za težavna vprašanja, ki se ne morejo rešiti brez stvarnega sodelovanja gospodarskih strokovnjakov. Predsedstveno poročilo omenja tudi socialne reforme, s katerimi naj se doseže zboljšanje gmotnega položaja delavstva. Industrija našega področja je vedno kazala široko razumevanje za upravičene težnje delavstva ter je po veliki večini brez posredovalne oblastev prilagodila delavske zaslužke novim razmeram. Pri tem pa ne smemo prezreti, da povzroča stalno povišanje delavskih mezd naraščanje cen industrijskih izdelkov. Zadovoljive ureditve mezdnega vprašanja si ne moremo prav zamisliti brez temeljite ureditve cen najvažnejših življenskih potrebščin. Zato je zadnji čas, da se preneha z izdajanjem polovičarskih odredb, ld več škodujejo nego koristijo ter da se vsa taka vprašanja rešujejo strokovnjaško ob sodelovanju onih, M se na taka vprašanja razumejo, zlasti pa, da se izdajajo novi zakoni ta uredbe le v toliko, kolikor jih lahko izvrši naš administrativni aparat, da v najkritičnejših časih ne odpove. Sledilo je obširno poslovno poročilo, katero je podal glavni tajnik dr. Adolf Go-lia. Poslovno poročilo se obširno bavi z vprašanjem industrijskih surovin ter omenja zlasti razmeroma ugodno zaključena pogajanja z organizacijo italijanske tekstilne industrije v Benetkah radi izvršitve starih zaključkov za dobavo bombažne preje, kakor tudi za nove zaključke. Ako se bo izvršila dobava surovega bombaža in preje po zamišljenem načrtu, bo preskrba naše tekstilne industrije s surovinami vsaj za nekaj časa prilično zajamčena, razen v prehodni dobi. V razdobju, na katero se nanaša to poslovno poročilo, je vladala na polju zunanje trgovinske politike precejšnja živahnost. Važno bo zasedanje nemško-jugoslo-vanskega gospodarskega odbora, ki se bo pričelo te dni v Dubrovniku. Važen predmet razprave bo na tem zasedanju verjetno tudi vprašanje določitve noveea tečaja za klirinško marko. Zveza industrij cev ie sporočila na pristojna mesta svoje pomisleke proti morebitnemu znatnemu povišanju tečaja, ki ni niti v interesu naših izvoznikov še mani na v intersu uvozn:ko^. V lesni stroki ie v zadniem času nastopila precejšnja stagnacija. Italijanski trg v zadnjem času ni kazal večjega interesa za naš les. Medtem se ie v Italiji ustanovila družba »Snil«. ki bo v bodoče izkliučno upravičena uvažati naš les. Temu deistvu ce bo treba prilagoditi ter bomo morali v okrilju stalne delegacije lesnega gospodarstva razmišljati o potrebnih ukrepih Kar se tiče nove tarife skupnega davka na poslovni promet, poročevalec zlasti omenja neopravičeno razlikovanje med industrijskim in rokodelskem načinom proizvodnje. To razlikovanje prihaia do izraba v tem smislu, da ie bila v mnnffih primerih določena za industrijske izdelke višja postavka. neeo za istovrstne rokodelske izdelke. Pri obravnavanju davčnih vprašani omenia rv-tslovno poročilo tudi potrebo o davčni odbitnosti izdatkov za kulturne in socijalne svrhe. V tem noeledu se ie Zveza industriicev obrnila na nristoina mesta da se i^da uredba z zakonsko močio s katero bi se priznala davčna prostost "rad-benim in vzdrževalnim stroškom za vse zerradbe in naprave, ki so namenjene socialnim svrham. Po odobritvi poslovnega poročila ie sledila obširna debata ter ie uora^a ^oreiela še nekatere prav koristne predloge. je predsednik Djordjevič ugotovil sklepčnost. Dejal je, da ni krivda uprave, če se skupščina ni mogla vršiti o pravem času. Izvajanja predsednika so takoj povzročila medklice, proteste in ogorčenje pri opoziciji, ki so jo vodili Voja Lazič, nadalje To-dorovič, predsednik narodne sel jaške stranke, Radovan Niketič iz Aleksinca in Bogoljub Nikolič iz Kragujevca. Predsednik Voja Djordjevič je hotel govoriti o pomenu zadružništva in o njegovih potrebah, pa mu opozicija ni pustila govoriti. V hrupu njegovih besed ni bilo mogoče slišati. Z medklici je opozicija ponovno zahtevala, da se odstrani predsednik. Oglasil se je k besedi vodja opozicije g. Voja Lazič, ki mu pa predsdenik ni hotel dati besedo češ, da še ni otvorjena debata. Pomirjenje je nastopilo v dvorani, ko je povzel besedo predsednik vlade Dragiša Cvetkovic, ko je stopil k mikrofonu ter je pozval zadružnike, naj spoštujejo disciplino. Na skupščini zadružnikov mora prevladovati zadružna zavest Nobena stvar se ne more reševati s silo. Tudi pri glavni zvezi naj velja načelo, da vodi zvezo oni, ki ima večino. Tam, kjer je zadružna zavest, mora vladati bratska ljubezen, pa tudi kritičnost Predsednik vlade je želel skupščini plodno delo in je obljubil vso svojo pomoč. Po končanem , govoru predsednika vlade so pozdravili skupščino predstavniki bolgarskega za- j družništva, nakar so gosti zapustili dvorano. j Ponovno se je javil k besedi Voja La- ' zič, da bi sporočil predloge opozicije. Tudi tokrat ni dobil besede, češ da bo prej uprava stavila svoje predloge. To je zno- i va izzvalo veliko burjo med opozicijo, ki j se je vedno bolj stopnjevala Ker pred- t sednik ni mogel umiriti delegatov, je končno dal besedo Voji Laziču. Pa tudi njega ni bilo mogoče čuti, ker so pričeli razgrajati pristaši uprave. Komisar kmetijskega ministra dr. Cosič je ponovno interveniral, vendar pa ni mogel pomiriti delegatov. Ko so pričeli delegati vihteti s palicami, je morala nastopiti policija, ki je delegatom odvzela palice. Kmalu za tem so se delegati pričeli obmetavati s tiskanimi letnimi poročili. Policija je morala še enkrat intervenirati, da prepreči dejanske spopade. Med tem je predsednik v neprekinjenem hrupu dajal na glasovanje razne predloge ter ugotovil, da so sprejeti z večino glasov, kar je vedno izzvalo nove nemire in medklice: »Doli Djordjevič.« Tudi ponovne intervencije ' komisarja kmetijskega ministra dr. Cosiča niso nič zalegle.Tudi vsak poskus pred- j sednika Djordjeviča, da pomiri skupščino, > je izzval nove burje. Med tem je predsednik prešel iz ene točke na drugo in je končno iznesel predlog o spremembi pravil v smislu novega zadružnega zakona, o čemer je bilo potrebno poimensko glasovanje. Med glasovanjem je policija nadalje ra-zoroževala delegate, kolikor so prej poskrili palice. Glasovanje je trajalo poldrugo uro. Rezultat glasovanja, ki je bilo zaradi incidentov ponovno prekinjeno, je bil ta, da je dobila uprava rveze 866 glasov opozicija pa 541 glasov. Glasovalo je vsega 1407 delegatov. Okrog 100 delegatov pa ni zdržalo do konca. Cim je bilo glasovanje končano, so se delegati razšli. Žrebanje Vojne škode Na 39 žrebanj u dobitKov 2 V2 % državne rente za vojno škodo, ki je bilo 2. septembra ta naknadno še 5. ta 9. septembra, so bile izžrebane naslednje obveznice (prva številka označuje serijo, druga pa številko obveznice): dobitek 200.000 din: 5118-457; dobitka po 100.000 din: 7803-532; 8672-87; dobitki po 50.000 din: 5923-832; 6199-312; 8098- 52; 8638-610; 8944-181; dobitki po 20.000 din: 5976-981; 6290-863; 6561-901; 6620-619; 6903-580; 6928-963; 6934-668; 7180-532; 7349-623; 8278-688; 8554- 89; 8854-794; 9056-341; 9143- 8»' 9189-455; dobitki po 5000 din: 5079-952; 5094-84gr, 5102-105; 5291-324; 5335-465; 5458-841; 5574-117; 5644-174; 5731-408; 5836-867; 5845-217; 5923-538; 5929- 40; 6057-963; 6152-436; 6195- 38; 6345-618; 6364-891; 6506- 21; 6515-582; 6522-449; 6562-319; 6781-791; 6854-869; 6921-318; 6935-288; 7098-556; 7570-996; 7598-143; 7617-437; 7811-695; 7825-115; 7934-489; 7980-494; 8080-862; 8099-556; 8287-294; 8407-812; 8421-129; 8512-859; 8551-239; 8614-124; 8695- 78; 8845-864; 8903-649; 9194-215; 9198-391; 9198-913; 9206-704; 9258-564; dobltld po 8000 din: 5091-975; 5100-327; 5152-382; 5206-848; 5303-898; 5360-106; 5387-821; 5415-859; 5430- 18; 5433-424; 5672-292; 5693-184; 5749-314; 5756-336; 5784-206; 5790-944; 5971-936; 6017-132; 6044-478; 6056- 6; 6072-434; 6152-134; 6177-827; 6342-795; 6411-396; 6507-268; 6526-846; 6635-907; 6775-864; 6779-947; 6822-214; 6837-280; 6914- 80; 7085-532; 7097-594; 7104- 8; 7115-722; 7144-411; 7147-106; 7162-689; 7197-758; 7199-445: 7231- 26; 7236-981; 7288-426; 7340-478; 7382- 96; 7444-358; 7447-556; 7480-613; 7499-691; 7548-224; 7569-668; 7596-748; 7663-928; 7730-871; 7795-961; 7863-450: 7888-176; 7928-878; 7967-316; 7990-627; 8024-254; 8100-896; 8152-445; 8164-444; 8167-188; 8187- 85; 8207-901; 8209-883; 8260-324; 8277-658; 8297-559; 8404-821; 8418-500; 8472-138; 8526-734; 8563-163; 8619- 69; 8628-146; 8866-586; 8892-898; 8973-606; 8984-282; 9015-667; 9068-935; 9069-470; 9078-201; 9095-364; 9102-564; 9129-232; 9154-360; 9189-752; 9221-221; 9228-140; 9284-411; 9288-936; 9297-850; 9298-890; 9355-237. Gospodarske vesti = Podržavljen je Narodne banke. »Hrvatski dnevnik« poroča iz Beograda, da je kraljevsko namestništvo podpisalo uredbo o Narodni banki. Po tej uredbi se bo povečal vpliv finančnega ministrstva na poslovanje Narodne banke tako, da bo odslej vsem krajem v državi zajamčena enaka participacija pri kreditih Narodne banke. Uredba spreminja zakon o Narodni banki. — Navodila za prodajo grških bonov. Devizna direkcija Narodne banke je izdala okrožnico, kjer pravi med drugim naslednje: V zadnjem času se opaža, da izvozniki ne prodajajo bonov na drahme takoj po prejemu, temveč jih zadržujejo v nasprotju z deviznimi predpisi. Zato naj denarni zavodi opozore svoje komitente, da morajo v smislu člena 7. deviznega pravilnika vse vnešene devize za izvoženo blago vnovčiti takoj po prejemu brez kakršnega koli zadržavanja ne glede na to, kam je bilo blago izvoženo. Izjeme so dopustne samo v primerih, kjer je to s posebnimi predpisi drugače urejeno. Glede grških bonov pa ni takih posebnih predpisov. Da bi se v bodoče preprečilo vsako zadrževanje prodaje grških bonov, je devizni oddelek Narodne banke predpisal naslednji^ postopek: Izjemno od splošnih deviznih predpisov se morajo boni na drahme, ki jih prejemajo izvozniki za blago, izvoženo v Grčijo, prodati na domačih bog^ah s posredovanj em po- oblaščenih denarnih zavodov najkasneje v 10 dneh od dne prejema, odnosne v 15 dneh od dneva izdaje bonov. Oni deli fakturnih zneskov (sedaj 35%), ki se izplačajo preko Narodne banke, se bodo v bodoče izplačevali uvoznikom šele po prejemu pismenega potrdila pooblaščenega zavoda, da so boni na drahme, ki se nanašajo na dotični znesek, že realizirani na domačih borzah. O priliki izdaje izvoznih overenj izročijo takoj po prejemu, najkasneje pa v roku 10 dni od prejema, odnosno 15 dni od dneva izdaje, in sicer neposredno. Nakup in prodajo bonov na do-mačla borzah vrše samo pooblaščeni zarodi na račun svojih komitentov brez posrednikov. Ce denarni zavodi zvedc za imena kakšnih posrednikov, morajo to takoj javiti devizni direkciji Narodne banke. Za postopanje v smislu gornjih predpisov so odgovorni izvozniki in pooblaščeni zavodi. Borze 13. septembra. Na jugoslovanskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Beogradu trgovali po 49. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mlačnejši tendenci popustila in je notirala 442 do 444 (v Beogradu je bil promet po 441). Do zaključka je prišlo le v delnicah Trboveljske po 290. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 178.15 — 181.35. New York 4425 — 4485. Curih 1009.84 —1019.84. Tečaji na svobodnem trgu; London 220.32 — 223.52. New York 5480 — 5520. Curih 1247.90 — 1257.90. Curih. Beograd 10. Pariz 9.8750. London 17.15. New York 439. Milan 22.15. Madrid 40. Berlin 175.35. Stockholm 104:70 Sofiia 5.35. Budimpešta 85.50. Atene 2.80. Bukarešta 2.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 442 — 444. 4% agrarne 50 den.. iVo severne agrarne 51.50 den.. 6°/o begluške 78 bL. 6% dalm. agrarne 70.50 bi.. 6°/o šumske 70.50 bi., 7% stabiliz. 94 den.. 7% invest 96 den.. 7°/o Seligman 100 den.. 7% Blair 94 den.. 8n/'o Blair 98.50 den.; delnice: Narodna banka 7800 bi.. PAB 190 den.. Trbo-velika 285 — 290 (290). Gutmann 45 — 55. Isis 50 bi.. Oceania 550 den.. Jadranska 400 den. Beograd. Vojna škoda 439 — 441 (441), 4°/» agrarne 53 den. (53). 4% severne agrarne 52 den.. 6% beffluške 76.75 — 77.50. 6°/o dalm. agrarne 69.75 — 70.50. 7°'o Seligman 102.50 den.. 7% Blair 95 — 95.50 (95). 8% Blair 101 bi.. PAB 199 den. Blagovna tržišča ŽITO '+" Chicago, 13. septembra. Začetni tečaji; pšenica: za sept. 74.625. za dec. 76.25. za mai 76.875: koruza; za sept. 63.625. za dec. 56.875. + Novosadska blagovna borza (13. t m.) Tendenca za koruzo mlačna. Pšenic®: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 300 — 302.50. Rž: baška 362.50 — 365; ban. 360 — 362.50 Ječmen: bs.ški in srom^iti 340 — 345; pomladni 360 — 400. Koruza: baška 340 — 342.50. Moka: franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka in vreč: »0g« in *0gg« 723; krušna moka 358. Otrobi: frflnko mlin brez skunneea Zavira in vreč: 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 440 — 445. Postnni in ostani član Vodnikove družbe! IMIllllll 1 iNOVI FUNOLANjE ŠVake nipv/A' iREMERTO^ iJOHNSK ) MITrHFl L=- PHILAaDELPHIAE^ ==SatBERMUDA-< ■>4V0RX< LANQLEi •0HAM1LJON ii0MARCH"; PEARL HAR.B0R: =(HAVAJ)= "SANDl BAHAMA= ~ SANJUAN: rLiATANAHŽJ^g ■AMTIGUA' PALM1RA] Hiša, ki jo je zadela angleška bomba O pri nočnih napadih je še vedno problematična švicarski list »Gazette de Lausanne« objavlja strokovno razpravico o delovanju protiletalske obrambe in piše: Nevtralnost ozemlja je bila v zadnjem času ponovno prekršena. Angleška letalska krdela, ki so bila namenjena na bombardiranje objektov v Južni Nemčiji in v Padski nižini, so ponovno preletela švicarsko ozemlje. Nastaja vprašanje, zakaj švicarski letalci že zaradi švicarske nevtralnosti niso branili švicarskega neba, da bi preprečili nočne polete. Na to vprašanje treba odgovoriti, da je obramba neba ponoči zelo težavna ter onemogoča celo medsebojnim neprijateljem obvladanje nočnega neba. Nemška in italijanska vojska se na vse načine trudita, da bi ustavili in sestrelili angleška letala. Prav tako vsak dan lahko čitamo, da so nemški, angleški in italijanski avijoni leteli na stotine kilometrov globoko v sovražno ozemlje. Redko pa se sliši, da so lovska letala pregnala bombnike in jih uničila. Izkustvo pravi, da je intervencija lovskih letal ponoči skoro vedno brezuspešna. Kjer pa uspeva, je omejena na določena Kovček na kolesih ozemlja, zlasti v posebno izpostavljenih pasovih mest ter industrijskih središč. Pa tudi, kjer je takšna obramba v akciji, je uspeh minimalen, še podnevi, pri jasnem nebu, je težko izslediti m sestreliti letalo, ki se kreta z veliko brzino v veliki višini. Ponoči je to še mnogo težje. Niti če je obveščevalna služba vzorno organizirana ter lovce usmerjajo s pomočjo brezžične tele-grafije, ni mogoče doseči velikega uspeha. Edini pripomoček, ki pomaga k uspehu, so topi protiletalske obrambe, ki v zvezi z žarometi lahko obstreljujejo sovražna letala. Toda ponoči se često tudi tukaj pojavijo velike ovire. Kadar letijo letala v veliki višini, je preciznost zadetkov zelo zmanjšana. Moderna letalska vojna torej nudi še kopico neznank, o katerih si vnaprej ne moremo biti vedno na jasnem. Prav to pa je tudi eden izmed vzrokov, da so vse napovedi v tem pogledu nesigurne in konci nepreračunljivi. Najnovejša raziskovanja o tem- kakšno starost učakajo drevesa, so pokazala prav zanimive ugotovitve. Nekatero grmičje, n. pr. magnolije, mirte in nekatere vrste palm dosežejo 100, 120, celo nad 150 let. Bršljan v Gignacu pri Montpellieru je dokazano star 440 let, »tisočletni« grm v Hildestbeimu pa poganja že 400 let. Jelke, smreke m ciprese učakajo 300 do 400 let. Rekordno starost pa dosežejo časih listavci. Bukve in lipe so večkrat do 900 let stare, hrasti pa še več, namreč 1000 do 1500 let. Kostanji učakajo lahko 2000, ciprese celo 3000 let. Izven naših ozemelj rase jo drevesa, ki učakajo še večjo starost. Med njimi je predvsem mamutovec, ki rase v Kaliforni- Desetletnica smrti IHJe Rjeplna Kakor poroča sovjetska agencija Tass, bo deseta obletnica smrti velikega ruskega slikarja Rije Rjepina v Leningradu nadvse svečano proslavljena. Glavna ko-memoracija bo dne 29. septembra v prostorih Leningrajske filharmonije. Na hiši, kjer je Rjepin bival, bodo vzidali spominsko ploščo. Mestna občinska uprava v Leningradu bo imenovala z Rjepinovim imenom eno svojih najlepših ulic. V tvorni-cah, društvih in muzejih bodo priredili Rjepinov teden, ki bo trajal od 20. do 29. septembra, založba »Izkustvo« pa bo izdala primerno monografijo. ji. To drevo je časih staro do 4000 let. Avstralski evkaliptus, ki doseže višino 150 metrov, pa rase lahko 6 tisoč let. Tudi neke vrste cipresa, ki rase v Mehiki, je toliko stara. Njen obseg znaša zdaj 33 metrov. Odhodu nemških podmornic prisostvuje le malo ljudi, večinoma svojcev posadke, ki se podaja na negotovo pot Zdravniki na znamkah Preuranjene novice V Budimpešti in Sofiji so se v sredo zjutraj raznesle vesti, da je nemška vojska vdrla na Angleško in da se je izkrcala na Irskem. Poročali so tudi, da se nahaja nemško vojaško poveljstvo na angleškem ozemlju v Ulstru. Radovedne množice so začele oblegati uredništva listov in so čakale novih vesti ter so bile zelo razočarane, ko so jim sporočili, da so vesti o invaziji preuranjene. če bo treba. pojdejo v Kanado Namreč člani angleške kraljeve rodbine Ena izmed privlačnosti zadnjega velesejma v Lipskem je bil »kovček na kolesih«. Ta naprava omogoča prevoz po tlaku in je zelo praktična Nemški Usti si dajejo poročati preko Stockholma, da bo angleška kraljeva družina zapustila Anglijo in matično prestolnico London ter se preselila v Kanado, ki je po vsem videzu že izbrana za drugi sedež britanskega imperija. Večji del članov kraljeve družine je izven Londona in se nahaja trenutno na Škotskem. Angleška admirali te ta ima baje podrobno izdelan načrt za prevoz kraljeve družine v Ameriko. V neimenovanih pristaniščih Anglije sta stalno pod paro dve veliki križarki in več rušilcev. Kadar bo nevarnost dosegla višek, se bo najprej odpeljala kraljica-mati Mary s princesama Elizabeto in Margareto-Ros6. šele njima bodo sledili ostali člani kraljeve rodbine. Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta bosta ostala v Angliji tako dolgo, dokler bo mogoče kljubovati napadom sovražne oborožene sile. In tudi kadar bosta odpoto- Doyen bo nadomestil Huntzingerja »Petit Parisien« poroča iz Clermont-Ferranda da bo general Doyen nadomestil generala Huntzingerja, ki se nahaja v odboru za izvrševanje odredb premirja med Nemčijo in Francijo. General Doyen je bil rojen 1. 1881. ter je alpinistični častnik. šele pred letom dni je bil imenovan za divizijskega generala. vala, ne bodo tega takoj oznanili. Ljudje bodo zvedeli o njuni izselitvi šele tedaj, ko bosta že na varnem v Torontu. Prvi dve takšni znamki so natisnili v Ameriki Cemu bi na znamkah gledali vedno le politike in državnike ? Treba je izkazati hvaležnost tudi drugim dobrotnikom človeštva — zakaj bi ne upodobili na znamkah zaslužnih prijateljev zdravniške vede? Tako so uganili Američani in so imeli prav. Najnovejše ameriške znamke kažejo dva zdravnika. Na eni vidimo majorja Da se zmanjša učinek bombe Vsaka bomba, Id jo vržejo Iz letala, ne eksplodira takoj. V Nemčiji se poslužujejo za omiljenje učinkov pri razpoku velikih bal sena in slame Ameriški obrambni sistem po zaključku najemninske pogodbe z Veliko Britanijo USA patrolne postaje Obstoječa USA mornariška oporišča 0 Obstoječa USA letalska oporišča Od Anglije najeta oporišča Walterja Reeda, na drugi dr. Cravvforda W. Longa. Oba sta zaslužna za ljudsko zdravje. Dr. Reed je dal pobudo za odstranitev hude nadloge. Od pamtiveka je razsajala ob obalah Severne Amerike lAimena mrzlica, ki je zahtevala na tisoče človeških življenj, še danes povzročajo obolenja te vrste zdravnikom hude preglavice. Vendar so se danes razmere že znatno izboljšale. Svojčas so se morali ljudje umikati tej bolezni ter se seliti daleč od nabrežij. Dolgo niso mogli spoznati, kako nastaja ta bolezen, dokler ni dr. Reed odkril, da jo širi neke vrste komar, ki pika ljudi. Za^ čeli so izsuševati močvirja, v katerih so se redili komarji, in uspeh je bil tu. Odkritje dr. Reeda pa je tudi drugim državam v civilizaciji pokazalo pot, kako se da odstraniti malarija. Tako je postal Reed dobrotnik vesoljnega človeštva. Dr. Crawford Long pa je iznašel nekaj, kar je preizkusil morda že marsikdo med nami: narkozo z etrom. Dne 30. marca 1842 so izvršili prvo operacijo po tem postopku. Prvič so bolnika omamili z narkozo. Prei so v ta namen uporabljali klor in bolnike so morali kloroformirati, kar pa je ostavljalo pri mnogih hude sledove. Eter še oddaleč ni tako nevaren kakor kloro-form in maska z etrom ni v primeri s kloroformom prav nič odvratna. Ce se pomisli, koliko bolečin je bilo prihranjeno ljudem z narkozo, je treba priznati, da je tudi dr. Crawford Long zaslužil spomenik, ki ga je zdaj dobil v izdanju ameriške poštne zveze. Če še ne veš9 izveš: Sredozem-Francosko vojaško da je Irska vlada začela klicati vojne obveznike pod orožje; da je angleška mornarica v iju dobila nalog, naj blokira Somalijo; da je Mehika uvedla splošno dolžnost; da se zdravstveno stanje državnega predsednika Finske, Kallia, popravlja; da se rumunski princ Nikolaj zaenkrat ne namerava vrniti v domovino; da je general Antonescu odredil revizijo petrolejskih koncesij, ki so bile podeljene v Rumuniji v zadnjih dvanajstih letih; da je turška vlada za teden dni prepovedala izhajanje štirim velikim listom; da so bili bolgarski nogometaši v Moskvi prisrčno sprejeti; da je večje odposlanstvo španske vlade na poti v Nemčijo. I50 tisoč gasilcev na delu Ob sedanjih nemških letalskih napadih na London imajo posebno težko delo poklicni in pomožni gasilci. V eni proelih noči, ko je bil nemški napad na angleško prestolnico posebno močan, je bilo v akciji 150.000 gasilcev in osebja za zaščito pred letalskimi napadi. Zveza slovaških novinarjev V Bratislavi je bila prosle dni osnovana zveza slovaških novinarjev. Predsednik zveze, ki ima tudi sekcijo za nemške in madžarske novinarje, je glavni urednik »Slovaka« dr. Kočiš. Po napadu na Hamburg Mešana hrana je najprimernejša Zanimivi poskusi z vitaminom A 2e od jeseni 1938. dela raziskovalec K. H. Wagner poskuse z vitaminom A. Deset | pacientov mu je bilo v to svrho na razpolago in zdaj je učenjak svoje eksperimenta začasno zaključil. Do nedavno so delali poskuse s tem vitaminom samo pri živalih, Wagner pa se je odločil za eksperimente na ljudeh. Namesto vitamina A jim je dajal večje količine vitaminov B ln C. Rezultati, ki jih je dosegel s svojimi poskusi, so zelo zanimivi. Vsi bolniki so pridobili na težL To pa je trajalo samo 188 dni. Po tem času je začela teža pacientov naglo padati. Poskuse je Wagner zaključil po 293 dneh, ko je začel bolnike J pitati z umetnim vitaminom A. j Bolezen, do katere je prišlo zaradi pomanjkanja vitamina A, m imela za posledico samo fizično oslabelost, marveč tudi prilagoditev očesa na temo. Wagnerjevi bolniki so bili 28 krat manj občutljivi za temo kakor normalni ljudje. Tudi pretakanje krvi po žilah se je polenilo ln število belih krvnih telesc je močno padlo. Profesor Wagner prihaja zdaj do naslednjih zaključkov: Pomanjkanje vitamina A povzroča obolenja zaradi slabokrvnosti. Vitamin A se nahaja v maslu, jetrih ln sveži povrtnini. Pri mešani hrani ga človek dobi dovolj, zato je ta način prehrane najprimernejši za sodobno človeštvo. Podmornica zapttKfl pristanišče Kakšno starost učakajo drevesa Jelke in smreke 300 do 400 let, bukve do 900, hrast pa do I500 let Berta Krynerjeva: Darilc® Milka je presenečeno pogledala, ko je odprla mali etui in zagledala v njem tisti lepi pretan, ki ji je zmerom tako ugajal in je po njem tako hrepenela. In zdaj je njen, in Peter ji ga je dal! Nikoli ni pomislila, da bi bilo to mogoče. »Kako je srčkan in kako me ima rad!« je nežno zašepetala in njeni prsti so pobožali prstan. Kako je bi'a vesela, ko se je pribb-žala ura odhoda. Brž se je oblekla in skoraj prva odhitela iz pisarne. Naglo je nekaj pojedla v avtomatu, niti domov se ji ni hctelo. Po tihem si je pela po razsvetljenih ulicah z žarečimi izložbami in pestrimi reklamami, življenje se t"ii je zdelo tako krasno! Bahavo je nastavljala roko, s katere je snela rokavico, da bi sleherni viiel njen prstan. Za hip se je ustavila pre:i izložbo, kjer je še do nedavna žarel pistan, ki se je zdaj iskril na njenem prstu. Nenadejano se ji je pojavil pred očmi listek s ceno, ki je bil priložen njenemu prstanu. Čuti'a je, kakor da se je z njo za"- tela cela ulica. To ni mogoče«, je prestrašeno zažepetala. Kakor črv ji ie začelo glodati možgane — sumničenje. Cena prstana je bila previsoka za Petrove razmere. Bil ie preveč drag, Peter ni imel take plače, da bi lahko dajal t?k§n? '■laril* v?? Petrovo vedenje se ji je zdelo zdaj čudno Zakaj jo je Zjutraj čakal pred hišo, preden je šla v pisarno, ko tega sicer ni nikoli storil? Zakaj ji je stisnil etui v roko, preden se je naglo od nje poslovil, ne da bi ji bdi povedal, zakaj ji to daje? In zakaj jI je dal tako drag prstan, ki je stal več, kakor znaša njegova plača? Vztrepetala je od groze, ko je pomislila, da je Peter blagajnik v banki, kjer ima tako zapeljivo priložnost... Da je morda segel po tujem denarju samo zato, da bi njo razveselil, ker je vedel, kako ji ta prstan ugaja? To ni mogoče! Peter m tak, pa vendar... ne more dvomiti, da njeno sumničenje ni pravilno. »Peter ... Peter tat!« je zaihtela Z odporom je snela prstan in ga skrila na dno torbice. Ne more čakati, da se snide s Petrom. Takoj mora govoriti z njim. Tako dolgo bi ne mogla vzdržati. Mora ji pojasniti, kako je prišel do denarja, ta če ga je vzel, ga mora takoj vrniti. Kakor mrzlica jo je streslo, ko je pomislila, da je Peter morda že aretiran. Kako naj to prepreči? Naglo so se ji vrtile misli. Morda je doma, ji je sprele-telo glavo. Morda še ni prepozno, ta če najde Petra, preden bodo zapirali trgovine. bo še lahko prstan vrnil ta dal zjutraj denar tja, kjer ga je vzel, ne da bd kdo opazil. Hitro je skočila na^^fcramvaj. Vedela je kje Peter stanuje<-^ekla je po stopnicah v četrto nadstropje in se ustavila vsa upehana na zadnji stopnici prav v trenutku, ko so se nasproti odprla vrata in se je pojavila visoka postava njenega Petra, »Milkica!« je zaklical presenečen. »Kaj se je zgodilo?« je dodal, ko je videl njen bledi obraz in preplašene oči. »Moram s teboj govoriti, Peter.« Peter je nagrbančil čelo to jo vprašujoče gledal »Dobro,« je rekel počasi. »Samo zaklenil bom in lahko takoj greva.« Milka je stresla glavo tako, da ji je šop kodrov prilezel Izpod klobuka, »Ne, Peter. Moram govoriti s teboj ... takoj,« je kar planilo iz nje. »Torej ne ostaja nič drugega, kakor da vstopiš v moje samsko stanovanje. Na stopnicah ne moreva govoriti... preveč pozornosti bi zbudila,« se je nasmehnil. Trudil se je, da bi govoril lahkotno, dasi je čutil, da se za Milktaim nepričakovanim prihodom nekaj skriva, Milki se je zdelo, da so ji noge iz svinca, ko je stopala v sobo. Na pragu je za hip obstala, potem pa je vstopila ta se se* sedla na zofo. Peter je bil zares prestrašen, saj je videl, kako se Milka trese in kako ji drgetajo blede ustnice. »Povej mi, Milka, kaj se je zgodilo! Ali ni* 'bolna?« »Peter... tisti prstan?« ga je skrbeče pogledala. »Kaj je s prstanom? Ti ne ugaja? Mislil sem, da ti je bil všeč, vsaj občudovala si ga, ta zato...« Milka je znova stresla z glavo. »Ne, Peter, to ni tisto... Ampak ... vem, da nimaš takšne plače in... Peter,« je govo- rila pretrgano ter neprestano upirala oči vanj Zdajci si je zakrila obraz ta začela obupno jokati »Ah, moj Bog, to je tako grozno, Peter... ne, tega bi ne prenesla, da bi ti... oh, Peter ... niti izreči tega ne morem. Prstan vrni ta vrni vse ... jaz... nočem nič ..., toč, hočem samo tebe čistega, poštenega... to bi me ubilo... ako bi bil ti... ako bi te zaprli ...« Peter jo je nekaj časa gledal ker je ni razumel, potem pa se mu je posvetilo ta odleglo mu je. Dvignil jo je k sebi. »TI si mislila, da...« to mogel takoj dalje, »... da sem denar vzel, da bi ti lahko kupil prstan?« Milka je pokimala ta spet krčevito zaihtela, stiska je se k njemu. »Ne bodi hud, Peter... toda jaz...« Peter jo je nežno pobožal. »Zdi se mi, da sem vse to narobe napravil ta sem te prestrašil. »Ubožica, torej ti si mislila, da sem kradel... Umolknil je, potem pa se glasno zasmejal. »Ne, Milkica... Narobe! Zvišali so ml plačo ta me hkrati imenovali za ravnatelja podružnice. In ta prstan ...« se ji je veselo zasmejal v začudene oči. »... in ta prstan. Milkica, naj bi bil zaročni prstan. Hotel sem ti drevi reči, da nama m treba več čakati, da se lahko takoj vzameva. Dovolj bova imela za naju, pa tudi, kadar nas bo morda več.« Milka ga je gledala s svojimi modrimi zasolzenimi očmi, potem pa ga iskreno objela, »Oh, Peter... moj ljubljeni... pridni Peter!« A N E K D 0 T A Neki list, pri katerem je sodeloval pisatelj Hermann Lons, je nekoč razpisal anketo. Vprašanje se je glasilo: »Kaj bi storili, če bi zadeli glavni dobitek v državni loteriji?« Lons je poslal jedrnat odgovor: »Potem ne bi več sodeloval pri vašem listu...« VSA« "JAN ENA »Sodim, da so to nekakšni začetniki . . .« («Brennessel«). Ostri ameriški očitki Japoncem NewyoTŠki »Herald Tribune« je nedavno priobčil uvodnik, ki se bavi z izkoriščanjem sedanjega položaja po japonskih državnikih ter obsoja zlasti žaljivo japonsko postopanje s predstavniki Amerike in Velike Britanije. Olanek pravi med drugim: »Ko bo končana sedanja vojna, ko se bo na bojnem polju polegel dim smodnika in ko pride dan obračuna, bo Japonska naenkrat v tako obupnem položaju, da se bo morala bridko kesati za vse, kar je doslej napravila. Grehi, ki se bo mvrala Japonska zanje pokoriti, niso samo veliki grehi proti mednarodnim obveznostim, kakršni so v mednarodnem svetu odpustljivi in si jih narodi med seboj res odpuščajo, marveč pred vsem oni mali grehi, napravljeni iz zlobe, objesti in želje po ponižanju Ln žalitvi naroda, ki je trenutno prišel v tež-koče. Teh žalitev pa diplomati ne morejo pozabiti, dasi bi jih hoteli, ker jih narodi nočejo m ne morejo pozabiti Takih grehov proti človeškemu dostojanstvu je Japonska v zadnjih devetih letih nakopičila toliko, da »e ne dado našteti niti v obsežni knjigi. Vsak čitatelj listov se bo na dan obračuna spomnil nečesa, kar se mu je zdelo pregorostasni. da bi se dalo pozabiti in odpustiti. Naj gre že na mno-žestveno zastrupljanje Kitajske z opijem tn heroinom, naj gre že za namerno poniževanje belega plemena, naj gre že za zlob- no maltretiranje belih žena in otrok, naj gre že za ono znamenito slačenj« ljudi bele rase, ki so s: ga lar.onske podrejene oblasti tako rade privošč;le. naj gre že za ono drobno sekiranje ki je napravilo belim ljudem življenje na Daljnem vzhodu neznosno — vsega tega se bomo nelcoč spomnili in zahtevali obračuna. Od tisočev slučajev besnega ustrahovanja in preganjanja nedolžnih žrtev je treba na vsak načir omeniti pr;mere ravnanja s člani mednarodnih koncesij v Šktvo, političnih predstavnikov Hrvatov v Beogradu, da se bodo te razmere popravile.« Naši delavci v Belgiji Zagrebške »Novosti« so se z ozirem na vprašanja, ki so jih prejemale, obrnile na barsko oblast s prošnjo, naj objavi Informacije, ki jih ima o sedanji usodi jugoslo-venskih državljanov v Belgiji. Odgovor banske oblasti pravi, da življenski pogoji naših rojakov v Belgiji sorazmerno niso slabi. Njihovo število je ostalo v glavnem nespremenjeno in znaša 6000 do 6500. Nekaj sto se jih je po nemški okupaciji preselilo v Nemčijo, zato pa je prišlo v Belgijo približno enako število naših rojakov iz Francije. Večina naših delavcev v Belgiji je sedaj že zopet zaj-osiena, vendar pa mnogi še ne v celoti, temveč šele par ur na teden. Zlasti kovinarji še nimajo novega dela, pomagajo pa medtem pri popravljanju porušenih železnic ln mostov, pri čemer vsaj toliko zaslužijo, da se lahko za silo prehra^ nijo. Za podporo nezaposlenih je naša vlada poslala konzularnemu zastopstvu v Bruslju zaenkrat 3000 mark, da se pomaga onim, ki so v najhujši stiski. Podpore razdeljujejo posebni odbori, sestavljeni iz zastopnikov naših izseljencev. Učni red na nemških gimnazijah V »Službenih novinah« od 9. t m. so izšle uredbe z zakonsko močjo o ustanovitvi nemških zasebnih gimnazij s pravico javnosti v Beogradu in Novem Vrbasu ter nemškega učiteljišča v Novem Vrbasu. Po teh uredbah je učni jezik na vseh treh zavodih nemški vendar pa se bodo srbo-hrvatski jezik, narodna geografija in narodna zgodovina poučevali v srbohrvaščini. Nemščina se b oučila v vseh razredih po štiri ure tedensko, enako tudi srbohrvaščina. Na gimnazijo in učiteljišče v Vrbasu se smejo sprejemati le jugoslovenski državljani nemške narodnosti ter nemški državljani, katerih starši so v Jugoslaviji naseljeni in trajno zaposleni. Pealno gimnazijo v Beogradu pa lahko po-sečajo tudi učenci jugoslovenske narodnosti in otroci vseh tujih državljanov, ki so v Jugoslaviji nastanjeni in zaposleni. Na tej gimnaziji so lahko profesorji poleg jugoslovenskih tudi nemški državljani, na obeh zavodih v Vrbasu pa smejo poučevati samo jugoslovenski državljani. Učne moči mora odobriti prosvetno ministrstvo, ki tudi sicer izvaja običajno, po zakonu o srednjih šolah določeno nadzorstvo nad nemškimi srednjimi šolami ter odobrava tudi učne knjige. Kakor poroča »Deutsches Volksblatt« se je vpisalo na nemško zasebno realno gimnazijo v Vrbasu, kjer je bilo hkrati otvor-jenih vseh osem razredov, do sedaj 436 učencev, od tega v prvi razred 199. Razmerje med vpisanimi učenci in učenkami je povprečno tako, da pride ena učenka šele na pet učencev. Spori med hrvatskimi železničarji Oni hrvatski železničarji, ki niso organizirani v UJNZB, so si osnovali dve organizaciji, od katerih se vsaka bori za to, da bo dobila od vodstva HSS priznanje kot prava hrvatska organizacija. Ena od njih se Imenuje »Savez željezničara banovine Hrvatske«, druga pa »Savez hrvatskih željezničara«. Pogajanja za združitev obeh organizacij doslej niso rodila uspeha Boj med njima se nadaljuje, pa druga drugi očitata centralizem in koketiranje z marksizmom. Vodstvo HSS doslej v sporu še ni izreklo svoje besede, čeprav sta se že obe organizaciji s posebnimi spomenicama obrnili na dr. Mačka. Zgled vaške samopomoči V ponedeljek bodo v vasi Badnjevcu pri Kragujevcu svečano otvorili nov betonski most preko tamošnje reke Lepenice. Va-ščani so se mnogo let borili za to, da bi se stari leseni most, ki je postajal bolj in bolj neuporaben, nadomestil z železobe-tonskim. Ko pa so bili vsi napori zaman, so naposled začeli sami med sabo izbirati denarna sredstva. Sedaj jim je s podporo priskočila na pomoč tudi banska uprava v Novem Sadu ter jim obenem izdelala potrebne načrte. Vaščani so nato najeli izkušenega polirja. da je vodil delo, delo samo pa so v celoti opravili sami s prostovoljnim kulukom. Tako so za 50.000 din dobili most, ki bi drugače veljali najmanj dvakratno, če ne trikratno vsoto Z njegovo otvoritvijo zato ne bodo proslavili samo lepe pridobitve za svojo vas, temveč tudi uspeh zgledne vaške skupnosti in požrtvovalnosti. Zahteva po razpustu starokatoliške cerkve »Hrvatska straža« beleži odredbo rumim-! ske vlade, s katero so bile prepovedane na Rumunskem vse verske skupine razen pra-i voslavne cerkve, katoliške, rimskokatoliške. protestantske, grško-katoliške, židovske in muslimanske. List odobrava ta ukrep ter zahteva naj se slična uredba izda tudi pri nas. Zlasti naj se prepove sta-rokatoliška cerkev, ki je bila baje ustanovljena samo zato, da bi se »oslabila odporna sila hrvatskega naroda«. ss ; Ameriški glas o sodišču o II a e mu I Ugledni ameriški obzornik »Christian Science Monitor« se v enem zadnjih svojih uvodnikov bavi z namero francoske vlade, da spravi pod obtožbo vse državnike in politike, ki 90 načelovali Franciji tik pred njenim porazom. »Nekaj gnilega j je v Vichyju«, pravi list, »in usoda Fran-j cije je jako žalostna. Razprave v Vichyju i in Riomu diše tako nezdravo da ima stavek o gnilobi v Vichyju nedvomno več bridke resnice nego humorja Ce bi vlada ' maršala Petaina ustanavljala posebno voj-s' no sodišče, da kaznuje vse velike in majhne krivce zaradi izdaje in sabotaže, bi svetu ne bilo treba zatiskati nosu pred vonjem, ki se širi iz Vichyja. Samo po sebi se razume, da narod zahteva kazni za krivce poraza. Toda sodišče v Riomu pripravlja čisto navaden političen proces, katerega žrtve bodo tudi ljudje, ki 90 vršil i samo svojo dolžnost ter so se pri tem zmotili pri važnih odločitvah. »Ako bi imeli to sodišče — nadaljuje navedena revija — nalogo ugotoviti, da je Francija zato, ker so mnogi Francozi stavili svoje ozke osebne koristi, gospodarske in razredne interese nad interese narodnega občestva in edmstva, takrat bi bile te razprave nedvomno koristne, umestne in poučne. Kakor pa stvar sedaj stoji, so ta sodišča razpihala vojno med Francozi samimi in pravi francoski narod nima z njimi nikakršnega posla Razprave bodo morda zadovoljile majhno skupino politikov, narodu in imenu francoskemu pa bodo prizadele nepopravljivo škodo.«. Med Gibraltarjem in Aleksandri jo Pomorski strokovnjak »Manchester Guardiana« ocenjuje položaj na Sredozemskem morju in piše med drugim? »Ustavitev običajnega prometa po Sredozemskem morju je napravila dojem, kakor da mi Angleži nismo več dovolj močni, da bi vzdrževali ta promet in da nismo več gospodarji morja To pa ni v skladu 7 dejanskim položajem. Britanska admiraliteta je v zadnjem času javila dve ali tri velike skupine ladij, ki so v spremstvu vojnih ladij varno plule mimo Gibraltarja in Malte na vzhod. Treba je namreč vedeti da poveljnik angleškega brodovja v Sredozemskem morju drži glavnino svojih pomorskih sil v vzhodnem delu morja Temu brodovju poveljuje admiral Sommer-ville, ki je zadnjih šest dni ponovno operiral med Gibraltarjem in Aleksandri jo, tedaj na prostranstvu 2000 milj. Vendar so bile njegove operacije bolj psihološkega ne-i g o vojaškega pomena.« Papir iz krompirjevega bilja 1 _ \ Na pobudo kancelarja Hitlerja je nem-; ška papirna industrija napravila poskus, ; da bi izkoristila krompirjevo bilje, ki so j ga doslej kmetje navadno zažigali na nji-' vah. Poskusi so se po poročilih listov v i polni meri posrečili in tvornice so iz no-i ve snovi že izdelale dober in trpežen papir ; ter s tem prihranile veliko dragocenega lesa. Dokaz za to zanimivo novost je zad-| nja številka lista »Vierjahresplan«, ki je i tiskana na papirju, izdelanem izključno iz \ krompirjevega bilja Papir je po zagoto-; vilih strokovnjakov zelo dober. V Nemčiji ■ računajo, da je doslej šlo v nič vsako leto j okoli 3 milijone ton krompirjevega bilja. Ako se bo v bodoče izkoristilo samo 30% S te količine, bo nemška papirna industrija i s tem pridobila 675.000 ton celuloze, nem-j ško gozdno gospodarstvo pa prihranilo [ ogromne količine lesa. Mariborski mestni svet Skrbi s prehrano — Regulacija trga za spomenik kraQa Aleksandra — Tekoče zadeve Maribor, 13. septembra Nocoj je bila seja mariborskega mestnega sveta. Po otvoritvi je župan dr. Ju-van poročal o prehrani mestnega prebivalstva ter je izjavil, da je imela lanska uredba o rezervni hrani to napako, ker ni določila potrebnih kreditov. Mariborska občina je lani sklenila, da bo najela 5 milijonov dinarjev posojila za nakup rezervne hrane, vendar pa tega posojila nikjer nimogla dobiti. Sele letos v juliju se ji je posrečilo najeti pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani 4 milijone dinarjev in je nato pričela nakupovati rezervno hrano. Banska uprava je dala doslej na razpolago 5 vagonov moke za Maribor. Od Prizada je občina dobila 5 vagonov pšenice, 15 pa jih bo še ta mesec. Nadalje je občina poskrbela, da je dobil tukajšnji mlin Franz 18 vagonov pšenice za mariborsko okolico. Mestna uprava bo poskrbela. da bo ta pšenica pravilno razdeljena med posamezne trgovce. Na vprašanja glede ustanovitve mestne aprovizacije je župan izjavil, da mestne občine še nimajo zakonske moči za ustanovitev prehranjevalnih uradov, kakor je to bilo v času svetovne vojne. M. s. Petejan je pozval župana naj občina nabavi tudi potrebne količine olja. masti in drugih življenjskih potrebščin, ki jih naj da za primerno ceno na razpolago prebivalstvu. Položaj postaja tem bolj kritičen, ker obstoja nevarnost, da bodo ostali v doglednem času brez zaslužka vsi tekstilni delavci, ki jih je samo v Mariboru 8.600. Nato ie mestni svet prešel na razpravo o tekočih zadevah. Ugovori proti odmeri prirasfkarine so bili 00 večini odklonjeni. Mestna občina ie letos izvršila poizkusno evakuacijo otrok ter ie odposlala 100 deklic in 100 dečkov v šmarski srez. stroški so znašali okrog 70.000 din. Mestni svet ie nato ugodno rešil dve prošnii za vzeoino podporo. 14 prožen i za ubožno podporo. 20 prošenj za zvišanje ubožne podpore, ter 12 prošenj za sprejem v mestno oskrbni-šnico. Zadrugi Vajeniški dom. ki ima v najemu prostore v Delavskem azilu. Je odpisal 27.000 din dolžne najemnine. Odobren ie bil načrt o regulaciji Kaci-ianarjeve ulice ter kanalizaciji in ureditvi Medvedove in Rosinove ulice, ter kanalizaciji in ureditvi Medvedove in Rosinove ulice. Soreiet ie bil tudi sklep, da velja odslej 10-letna odtujilna prepoved pri prodaji mestnih parcel. Odobrena ie bila rxro^ daia več parcel na bivšem Rosenbereovem zemljišču, tako da bodo kmalu vse oarce-'e na tem 7omliišču razprodane. Regulacijska dela na Trgu svobode, na katerem bo stal spomenik kralju Aleksandru I.. bodo veljala skoro milijon dinarjev. Ta dela se bodo pričela spomladi in bod pravočasno končana, tako da bodo spomenik lahko odkrili že prihodnie lete na Vidov dan. Mestni svet je končno odobril računske zaključke mestne obline za leto 1938'39. Po teh računskih zaključkih ima mestna občina čistega premoženja 62 milijonov dinarjev. Javni seli ie sledila tajna. Dragi kongres zgodovinarjev v Ptuju Ptuj, 10. septembra Slovenski zgodovinarji so letos imeli svoj drugi kongres 7. in 8 t. m na Ptujski gori, v Ptuju in v Dornavi. Ko so se pripeljali, ao jih pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju prisrčno pozdravili Ptujčani. ki so jih tam pričakovali. Skupno so potem krenili na Ptujsko goro. kjer so s: ogledali zgodovinske znamenitosti Tu je predaval univ. profesor dr Saria o antični topografiji Dravskega polja, univ profesor Kos in profesor dr. Blaznik pa o problemih kolonizacije na Slovenskem. Popoldne so prispeli zgodovinarji v Ptuj, kjer jih je pozdravil v imenu Muzejskega društva gimn. ravnatelj Alič. V svojem govoru se je spomnil tudi pokojnega stari noslovc* Viktorja Škrabarja kateremu v spomin so prisotni trikrat zaklicali »Slava«! Po pozdravu je predaval univ. profesor Štele o varstvu spomenikov v Ptuju in okolici v jugoslovenski dobi V nedeljo 90 vsi zgodovinarji šli na pokopališče. Pozneje sf se odpeljali v Dornavo in si tam o?'edal: giad V Dornavi je predaval lekarnar Minar k o zgodovini farmacije na Slovenskem Oi* povratku ▼ Ptuj so si ogleda1; še v gradu grofa Herbersteina zgodovinske zbirke. Preskrba s premogom Beograd, 13 septembra, p. V prostorih industrijske zbornice je bila danes konferenca zastopnikov premogovne industrije, ki jo je vodil načelnik obrtno-industrijske-ga oddelka trgovinskega ministrstva dr. Dimitrije Mišič. Konference 90 se udeležili tudi zastopniki zainteresiranih ministrstev ter razni strokovnjaki. Na konferenci so ugotovili, da bomo imeli za letošnjo zimo na razpolago približno en milijon ton premoga več kakor lani Sklenjeno je bilo, da se pri ministrstvu ustanovi poseben posvetovalni odbor, ki bo skrbel za sorazmerno porazdelitev premoga. Iz politične in policijske službe Beograd, 13. septembra, p V upravni in policijski službi sta bila premeščena Franc Hartman iz Ljubljane za policijskega komisarja na Jesenice, policijski komisar Vladimir Kante pa z Jesenic v Ljubljano. Za glavnega arhivarja pri upravi policije v Italijanske težnje po novi ureditvi sredozemskega prostora Ravnatelj nemškega Usta »Frankfurter 1 Zeitung« dr. Rudolf Kircher ie objavil te dni v svojem listu uvodnik o novi ureditvi sredozemskega prostora. Iz članka posnemamo nekaj misli o italijanskih težnjah v tem pogledu, kakor jih nakazuje obveščeni nemški novinar; »Nova ureditev sredozemskega prostora ie postala zgodovinska naloga nove Italije. Na tem ogromnem prostoru, v katerega se zajedajo veliki kopni predeli so sedaj bojišča italijanske oborožene sile in bistveni cilji imperialne ideje. Vsak Italijan ve, da bo kronala zmago politična in gospodarska preureditev tega prostora. Prirod-no je. da vodilo pri tem Italijani ista načela. ki vodijo Nemčijo pri novem urejanju kontinenta in ki odgovarjajo skupni volji velesil osi: načela, ki zasledujejo trajno novo ureditev, pa ie zato naravno. da teže po izravnavi med življenjskimi potrebami in pravicami narodov, pri čemer ie treba seveda upoštevati izkušnje zgodovine ter niz političnih, gospodarskih in zemljepisnih deistev in razvojev. Gre torej za novo ureditev, kakor io nalaga bistvo stvari samih, ne pa svojevolinost zmagovalca. Tako bo nastala nova Evropa in tako bo dobil novo ureditev tudi sredozemski prostor ter ž njim oni kopni most. ki vodi preko evropskega tagovzho-da. Prednje Azije. Arabiie in Nilske doline globoko v afriški kontinent...« NemSri pisec ooisuje nato. kako ae 1e na tem prostoru v zadnjih treh stoletjih uveljavljala s svoio oolitiko Anglija ki oa s svojim sistemom ni mogla zadovoljiti sredozemskih narodov. Italijani so se sedai postavil na stališče, da se mora angleški sistem končati: »Seveda bi ne bilo mogoče (ki to tudi ni italijanski namen) zamenjati angleško nasilno aospodstro enostavno z drugim enakim... Namesto da bi se narodi med seboi cepili in drug na drugega hujskali mora nastopiti povsod mir. Namesto da bi jih obteževali z novimi vprašanji iih ie treba še dosedaniega balasta osvoboditi. Kdor iz bližine opazuje italijansko politiko nasproti muslimanskemu in arabskemu delu v itali-jansiki kolonialni imperii prevzetega prebivalstva. sme računati s tem da je Italija. četudi ie sama katoliška oriiateliica islama in da so Italijani, četudi sami prav tako pripadajo beli rasi kakor Angleži prijatelji arabstva. pa da so navzlic svojim interesom 00 izgraditvi imperiia prijatelji nacionalnih teženj po samostojnosti narodov povsod, kjer so za takšno samostojnost stvarni in zgodovinski pogoji — v Siriji. Arabiji in kjerkoli drugod, torej tudi v Egiptu Egipčani so se morali prav med potekom vojne prepričati, da imajo Italijani popolno razumevanje za posebni položai. v katerega so Egipt spravili Angleži. Brez vodstva si reda seveda ne moremo zamišliati Prav vodstva pa v angleški politiki »deli in vladaj« nikdar ni bilo. kajti Anglija ie vselei mislila le na svoi položaj kot velesila, na na oetrolei tu in bombaž drugod... Pod angleškim eospod-stvom ie za domačine nastalo blagostanje le tam. kjer ie oriroda sama. kakor na primer v Iraku, ponudila svoj dar: petrolej... Toda nikjer v zvezdah ni zapisano, da bi morala biti petrolei Prednie Azije ali bombaž Nilske doline monopol samo Britancev. Politično in gospodarsko se zato mora ustvariti ndkai novega. O enem pa seveda nI dvoma: kdorkoli naj bo dedič ki na kateremkoli mestu nai pride do pre-okreta. dediščin«. Id Io »ouSča Anglija, ne bo lahko mravliall. Ne gre torej le 7« to. da vemo m trdimo, da se angleški sistem onega velikega trikotnega kopnega mostu ni izkaanl. temveč gre za to. da ga izboljšamo. Za ItaAilo kot naimočneišo sredozemsko državo in za narode, ki nai se osvobode izpod angleškega jarma, bode torej nastale ogromne naloge...« Ljubljani je imenovan Ladoslav Lipuš iz Maribora Sreski načelnik Andrei Bizjak je premeščen \z Logatca v Laško za policij-sko-upravnega tajnika na banski vpravi pa dr. Karel Tekavčič.. doslej sreski načelnik v Laškem. Za višjega nadzornika policijskih agentov v Ljubljani je postavljen Janko Goršič 'Z Maribora. Kinematografi Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 20.30 in v nedeljo ob 15.15 in 20.30 film »Aljaska«. Za dodatek kratek zabavni film. Prihodnji film bo češki »Veseli bohemi«. Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. (v nedeljo tudi ob 3. pop.) velefilm »Manuela« (Meksi-kanska kri). V glavni vlogi Dorothy La-mour, znana iz filmov »Kraljica džungle« in »Ljubezen v džungli«. Med dodatki angleški kulturni film in vojni tednik. — Sledijo: »Božji mlini«. (—) Dolenji Logatec. Zvočni kino Sokol predvaja danes ob 20.15, jutri ob 16. in 20.15 ter v ponedeljek ob 20.15 prekrasni zgodovinski film »Mane Antoinette« Norma Shaerer-Tyrone Power. Ne zamudite! Prihodnji film v sredo in četrtek »Afera Nataše Rogin«. (—) Ljutomer. Zvočni kino Sokolski dom v Ljutomeru predvaja v soboto dne 14. septembra 1940 ob 8. zvečer in v nedeljo 15. septembra 1940 ob 4. popoldne in ob 8. zvečer film »Lzubimec Oksforda«. Dodatek: Foxov zvočni tednik, {—) Iz življenja na deželi Iz Brežic b— Luč iz KDE V Brežicah smo dobili pred par dnevi novo električno napeljavo iz KDE Doslej je nabavlja (2 Dieslova motorja na nafto) električno energijo me-| stna občina po 8 din Kw. Z novo priklju-! čitvijo pa bo tok skora' za polovico cenej-• ši. S tem bo ustreženo posebno manj pre-; možnim, ki si bodo zdaj lahko svetili z 1 elektriko namesto z neprikladno petrolejko. Pričakujemo, da bo mestna občina vsaj zdaj poskrbela za boljšo razsvetljavo, ki je nujno potrebna na raznih nevarnih prometnih točkah V mestu samem ;e doslej nameščenih le 5 obločnic. ki nikakor ne zadoščajo potrebam. Z novo priključitvijo bo nekaj uslužbencev, ki »o b;!i zaposleni v brežiški elekrnrni, upokojenih z majhno pokojnino, ostali pa bodo dobili zapo-slcnje pri novem obratu. Iz Gornje Radgone gr— Obesil se je v Policah ori Gornji Radgoni posestnik Franc Prajndl. Vzrok obupnega koraka so baie domači oreoiri. gr— Svečana otvoritev netanjskega mostu 22. t. m ob 10. dopoldne Svečane otvoritve in blagoslovitve mostu se namerava udeležiti tudi g. ban. gr— Upostavljena avtobusna proga Gornja Radgona — Ivanjci — Maribor. Prebivalstvo ie z veseljem sprejelo na znanie vest o vzpostavitvi avtobusne vožnie na progi Gornja Radgona — Ivanjci — Maribor. Skozi Gornjo Radgono vozi ta avlo-bus po glavni prometni ulici Spodnjem Grisu do obmejnega murskega mosta. Postanek ima pred gostilno »Pri poŠti* na Spodnjem Grisu. Iz Gornje Radgone vozi redno vsak dan ob V«7 zjutraj, vrača pa se ob *!* na 18.. kar ie zlasti za zimske mesce ugodno. V poletnih mescih vozi do Slatine Radencev. R D Sobota, 14. septembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Vožnja neznanokam (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška tira. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delo-pust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Ku-hor). — 20.30: Jože Vombergar: Nesrečni Job (vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake in njegovih). — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Za vesel konec tedna (plodče). Beograd 19.40: Petje. — 20: Reportaža iz Mačve. — 21.10: Veliki orkester. — 22: Havajski kvartet. — 22.30: Lahka in plesna muzika s plošč. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Bosanske eevdaUnk«. — 20.30: Komorna glasba. — 21: Laiika godba in petje. — Sofija 19.15: Večer bolgarskega petja. — 21: Vesela muzika in plesi — Praga 19.40: Godba na pihala. — 20.10: Spevoigra. — 21.10: Koncert češke glasbe. — 22.30: Pester glasbeni spored t CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Lil Beseda 1 Din, davek i Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naj man 1š' znesek 17 Din Pri Putrihu Danes ples. Jutri ples ■ trgatvijo. Vsi vab'je-Bl. 25260 18 Službo dobi Beseda l Din davek Din. za Mire ali lajanje naslova 5 Din Nalman'Si snefiek 1*7 Din Hišnika sprejmem. V poštev pridejo samo zdravi upokojenci. Povprašati v trgovini Jos Rojina, Aleks. 3._ 25102-1 Kuharica - gospodinja starejša, z večletnimi Izpričevali, se sprejme v večjo trgovsko hišo na deželi. Plača po dogovoru. Navesti doseda nje službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva kuharica«. 25048-1 Več čevljarskih pomočnikov sprejmem takoj. Gore-njak. Celje, Gosposka Ul. 28. 25083-1 Postrežnico čedno, pridno in pošteno, sprejmem za čas od 7. do 11. zjutraj. Stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Strossmayer jeva 4, I., desno. 25159-1 Več pleskarskih pomočnikov takoj sprejmem. Glin-šek Ivan. Rožna dolina c. H. 36, LJubljana. 25166 1 Prodajalko ki je dobra manufaktu-ristinja, vajena tudi drugih predmetov, takoj sprejmem. Ponudbe pod »Pridna in poštena« na ogl. odd. Jutra. 25151-1 Pletilnega mojstra Izurjenega za pletenje nogavic na Standard stroje, sprejmemo v Stalno službo. Ponudbe s točnimi popisi na ogl. odd. Jutra pod šifro »1412«. 25096-1 Uradnik vešč vseh pisarniških poslov, slovenske in nemške korespondence išče zaposlitev. Cen j. ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Skromen«. 25201-2 Gospodično B perfektnim znanjem nemščine iščem za trgovino. Lahko začetnica, zmožna pisarniških del ln streženja strankam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva« 25202-1 Stavbnega polirja sposobnega, sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. „ 25242-1 Hlapec ki zna tudi kositi dobi takoj službo. Istotam se sprejme delavec za tolčenje gramoza. Delo akordno. Naslov v vseh posl. Jutra. 25215-1 Čevljarskega pomočnika takoj sprejme Lovro Mule j, čevljarstvo. Ljubljana. Frančiškanska ul. št. 8. 25241-1 idjanje naslova S Din najmanjši znesek 12 Din v/^aka oeseda 5C par da-jek 3 Din. za šifro Gospodinja mlajša, vešča vseli hišnih in poljskih del želi mesta gospodinje ali kuharice na orožnlšk; stanici. Ponudbe na og. odd. Jutra pod »Dobra kuharica«. 25139-2 Kuhar ki pozna močnate Jedi. z dolgoletnimi spričevali, vešč večih jezikov, išče službo v hotelu ali restavraciji. Gre tudi na deželo. Pismene ponudbe na Josip Nakrst. Celovška 48-1., Ljubljana. 25125-2 Točilec (šankburš), ki pozna hladna jedila, išče službo. Pismene ponudbe na Fr. Uloga,, Celovška 48, Ljubljana. 25126-2 Šivilja se priporoča cen j. damam na dom. Likam ln Dopravlj am tudi moške obleke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Simpatična«. 25212-2 Mesto skladiščnika , 1 i inkasanta iščem. Sem trgovsko naobražen, znam slovenski, srbohrvaški in nemški jezik, ter sem kavcije zmožen. Pismene penudbe na podr. Jutra Maribor pod »Pošten in marljiv«. 24231-2 */a«estst(ke) Frizersko vajenko takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ubogljiva«. 25140-44 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifre ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za stenografijo in strojepisje prireja Trgovsko učilišče Robida poseben tečaj, Ljubljana" Trnovska ul. 15. Vpisovanje v pisarni dopoldne in popoldne. 25122 4 Strojepisni pouk Večerni tečaji, pričetek pouka ln vpisovanje v ponedeljek 16. t. m. od 6. do 8. ure zvečer. — Christcfov učni zavod, Da-robranska c. 15, tel. 48-43. 25194-4 PRI OSLABELIH ŽIVCIH se uporablja fizijološki ekstrakt Ka-le-fluid. On pojačuje sekretarno delovanje vseh žlez. Krepi živčni sistem in jači organizem. Brezplačno vsakemu detajlna literatura — zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič. »Ka-le-fluid« se dobiva v lekarnah. — S. br. 5300/32. S prtfvo t>rH®vCO ^poslone brit* r« j pravi uittekl Pos-^ ROTBARt EKSTRA TENKO- *kstra oŠ*«'* #kstra-0ibkoV JX[RAD0NN RO EKSTRA TENKO 10 kom. Varujte se patvorb! Za stenografijo in strojepisje prireja Trgovsko učilišče Robida. Ljubljana, Trnovska ul. 15, poseben tečaj. Vpisovanje v pisarni dopoldne in popoldne. 25192-4 Prodam Seseda l Din davek 3 Din, za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmantš-znesek 17 Din Prima buk. oglja nekoliko vagonov pro dam. Ponudbe poslati z navedbo najvišje cene na ogl. odd. Jutra ped šifro »Conela«. 25156-6 Poceni prodam ženski in moški prstan z rubinom, moderne uhane z rubin), moški monogram prstan, ter vratno verižico z križcem. Wahra, Barvarska steza 6. 25177-6 Redingot (Gehrock) moder mornarski. nov, za velikega močnega človeka, poceni prodam. Goriška c. 25. 25209-6 2 briljantna prstana ugodno preda ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, poleg Gor. kolodvora. 25241-6 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš! znesek 17 Din. Holandske rabljene zaboje za vlaganje jabolk kupim. Ponudbe poslati na Martin Pavlinič, Trnje 13, Brežice. 25058-7 Kupec sem za vsako množino ježic (knopra) po najvišjih dnevnih cenah. Ponudbe stavite z vzorcem na tvrdko M. Walland, Slov. Konjice. 25072-7 Beseda 1 Din. davek :■> Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek Vi Din Motorno kolo Ziindapp 250, v zajamčeno brezhibnem stanju proda ali zamenja za les Natek Norbert, Sv. Jurij ob Taboru. 25041-10 Kupim avto limuzino ali Cabriolet. Najnovejši model, malo rabljen. Ponudbe pod »Plačam takoj« na ogl. odd. Jutra. 25188-10 Motor na lesni vpojni p'in od 70 do 100 konjskih sil, postavljen za dva mlinska kamna in za običajno m etev 38 eol premera kupim. Ponudbe s točnim opisom in navedbo zadnje cene poslati na Tlija Kosa-novič, D. Lepac. 25198-10 DKW avto 2-sedežni, sportmodel, z novo gumo, za 8500 din in 5-tonskl tovorni za 18.000 din naprodaj. — Beethovnova 14, vrata 21. 25237-10 50 ea&ei&uA. m&dMČcrir 9IAHM) B&EZ03VKZN0 06i£MTt PCI IGN.VOK (JU BUAMA. TAViAHJE V» » *A Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zakonca brez otrok iščeta gostilno na račun ali v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agllna zakonca«. 25200-17 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. . Malo posestvo za dve kravi, zidana hiša in hlev, leži ob glavni cesti, lepa lega ln razgled, primerno za upokojenca, se proda. Marija Šubert, Oplotni-ca. 24594-20 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 17 Din Damsko kolo z električno lučjo za 480 din naprodaj. Beethovnova 14, vrata 21. 25238-11 Beseda 1 Din. davek s Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlšl znesek 17 Din. Zavarujte Vaš denar! Zemlja še nikdar ni zatajila svoje vrednosti. Zvesta Vam je in varuje Vaš denar in donos. Posvetujte se z menoj. Imam vedno na razpolago dobre stvari. Hiše, vile, različna podjetja, kmečka posestva, parcele za ustvaritev lastnega doma. RUDOLF ZORE, LJubljana, Gledališka uClca 12. 25236-15 Posojila dajemo našim članom m varčevalcem. Ugodni po goji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čevalci brezplačno zava rovanl. Zadruga »MoJ Dom«, LJubljana. Dvor žakova 8. Iščemo Dover lenlke 199 r/ Beseda 1 Din, davek i Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlš' znesek 17 Din Lokal za trgovino ali obrt se odda Tyrševa cesta 37. 25164-19 V vili na Mirju oddam lepo opremljeno solnčno sobo stalnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 25046-23 Opremljeno sobo elegantno, strogo sepa-rirano, oddam boljšemu oospodu, Florjanska ul. 31. I. 25163-23 Skromno sobico oddam gospodični z vso oskrbo. Strossmayerjeva 4. I., desno. Pri Poljanski gimnaziji. 25160-23 Solidno gospodično sprejmem v sobo s štedilnikom. Naslov v vseh posl. Jutra. 25203-23 Opremljeno sobo veliko, s posebnim vhodom,. kopanJco, poleg pivovarne Union oddam. Naslov vseh posl. Jutra. 25213-23 Prazno sobo lepo. solnčno, s posebnim vhodom, v I. nadstropju, ugodno oddam. Oged od 11. do 14. popoldne. Apihova ulica 19, I., Bežigrad. 25239-23 Dijaikš^be^ Dvema dijakoma oddam opremljeno sobo z 2 posteljama, žigon. Rož. dol., Predjamska 23. 25160-22 25158-22 Dijaka sprejmem k sinu sedmo-šolcu. NeuT.ška konverza-cija ln pomoč. Naslov v vseh posl. Jutra. 25183-22 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 17 Din Sveže slive trgane kg 3 din, jabolka siadka kg 2 din, jabolka kisla kg 3 din. — Samuel Majerovič, Lu-kavac. 25171-33 MBf Vsaka beseda 2 Din. da vek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din na J man i ši znesek 20 Din Inteligent z dežele, ki pride večkrat v Ljubljano, Maribor ln Celje, želi spoznati ljubko gospodično. Ponudbe na og'.. oddelek Jutra v Ljubljani pod »Iskren prijatelj. Kavalir«. 25189-24 Vsaka beseda 2 Din da vek 3 Din. za dajan ie naslova 5 Din. nai man 1 ši znesek 20 Din Stariši - gospodične 39 leten, absolutno samostojen in finančno neodvisen trgovec. že!i spoznati dobrosrčno gospodično čiste preteklosti, v svrho ženitve. — Poskusite tudi Vi tem potom, morda Vam bo sreča naklonjena. Tajnost zajamčena. Ponud be pod »Sreča Te išče-' na ogl. odd. Jutra. 25190 25 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifre a« daianif naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Počitnice doma Letos ni pravega vreme na. Sončite se doma ? našo patentirano ultra violetnn nbsevalko Ori glnal Rub Po par obse vanjih dobite lepo spor: no rjavo pot Zahte vajte prospekte! Jugo patent. Ljubljana Dvor žakova 8 Sprejmemo zastopnike 2357J 37 !ZA V§MO PRILIKO najboljša in uaj cenejša oblačila si nabavite pri Preskerfu, Sv. PETRA C. 14 Druge medklulsks na Čatež prireja jutri ob vsakesn vremenu sekcija motokluba Hermesa v Trebnjem Kakor smo že poročali, bodo jutri z začetkom ob 14. na 6.5 km dolgi progi na cesti z Velike Loke na Čatež gorske brzin-ske dirke, ki jih prireja sekcija motoklu-ba Hermesa v Trebnjem. Na tej zanimivi progi, ki je polna ovinkov, vzponov pa tudi ravnine se vršijo dirke že drugič in je lani startalo nad 40 vozačev, med katerimi je dosegel Zagrebčan Jurčič najboljši čas dneva. Tudi letos se obeta zanimiva konkurenca. Iz Zagreba in Varaždina so prijavili svojo udeležbo najboljši dirkači, člani I. hrv. motokluba in motokluba Zagreba ter člani motokluba Varaždin. Jurčič bo nedvomno hotel obdržati svoj rekord, kar bo pa težko, ker bo startalo lepo število naših odličnih vozačev, ki mu bodo ostro konkurirali. Proga je v odličnem stanju, za kar gre pohvala sreskemu cestnemu nadzorniku in banovinskemu cestarju. Pokroviteljstvo nad dirko je prevzel mi- nister za telesno vzgojo naroda g. Dušan Pantič, v častnem predsedstvu pa sta ban dravske banovine in divizijski general g. Dragoljub Stefanovič. Dirke bodo ob vsakem vremenu. Vabimo prijatelje Hermežanov, motornih dirk in naše prelepe Dolenjske, da posetijo v nedeljo to zanimivo prireditev. Vse, ki se nameravajo iz Ljubljane udeležiti tega izleta na Čatež, opozarjamo, da organizira Putnik poseben izlet in naj se vsak zglasi v njegovih poslovalnicah za podrobnejša obvestila. »Ocenjevalna vožnja, katero je nameravala celjska motosekcija Slovenskega avtomobilskega kluba prirediti v nedeljo 15. t. m. na progi Celje—Rogatec—Ptuj—Maribor—Dravograd—Slovenj Gradec—Šoštanj—Braslovče—Celje je radi slabega vremena preložena.« Jutri tretje kolo v slovesssk! nogometni lig? Tekme bodo v Ljubljani, na Jesenicah, v Trbovljah in Mariboru Jutri se bodo na naših igriščih nadaljevale prvenstvene tekme v letos ustanovljeni slovenski ligi. Nastopilo bo spet vseh osem tekmecev, in sicer bo v Ljubljani gostoval Kranj proti Marsu, v Trbovljah Maribor proti Amaterju, na Jesenicah bo Bratstvo sprejelo Ljubljano in v Mariboru železničar Olimpa. V ostalem naj sledi po nekaj vrstic o posameznih tekmah, kakor so nam jih poslali gostitelji: Mars—Kranj Mars bo jutri nastopil proti Kranju. Srečanja med tema dvema moštvoma so bila vedno zanimiva, ker se je sreča nasmehnila sedaj enemu, sedaj drugemu. Kranj, ki se je pretekli dve nedelji odlično postavil v Mariboru, odkoder je odnesel kar tri točke, bo v Ljubljani nastopil z odlično obrambo, v kateri igrajo Martelanc, žitnik in Poljšak, njegovem napadu pa bosta tudi Grintal in Djukič. Mars, ki kljub tesnim rezultatom doslej v tabeli ni zabeležil nobene točke, se bo moral pošteno potruditi, da v tej tekmi odnese na svojih tleh prvi dobiček. V njegovo voljo do zmage ne dvomimo, zaradi tega bo tekma vsekakor napeta in zanimiva. Simpatizerji in naviiači Marsa imajo hvaležno nalogo, da z obilnim posetom tekme podprejo svoj klub. Tekma se bo začela od 16 na igrišču Ljubljane. V predtekmi ob 15. bodo nastopili juniorji Marsa proti juniorjem Ko-rotana. Bratstvo—Ljubljana Na igrišču Bratstva na Jesenicah bo domačin sprejel v goste SK Ljubljano. Tekma se bo začela od 15. To srečanje bo nudilo najtežjo borbo tretjega kola. Znano je, da je Ljubljana v nedeljo doživela neprijeten poraz v Trbov-lah, kar bo gotovo vplivalo na moštvo, da bi na Jesenicah stavilo vse sile za ohranitev svojega starega slovesa. Bratstvo je trenutno na čelu tablice in si bo to mesto vsekakor hotelo ohraniti tudi za bodočnost. Domače moštvo čaka težka preizkušnja, kajti moštvo Ljubljane si je v preteklih letih v tekmovanju v državni ligi nabralo toliko rutine, da je kos še tako žilavemu nasprotniku. V tekmi ne moremo določiti favorita, vendar dajemo nekoliko prednosti Bratstvu, ki bo s podžiganjem svoje zveste publike razvilo lepo in borbeno igro, da ji tudi ta nasprotnik ne bo kos. Zaradi tega bo nedvomno obisk, tekme rekorden. Z nedeljsko tekmo se moštvo Bratstva poslavlja za sedem nedelj od svojega igrišča in publike, ker bo moralo skozi vse te nedelje nastopati po tujih igriščih. SK Amater — ISSK Maribor V Trbovljah gostuje jutri ISSK Maribor proti ligašu iz naših črnih revirjev SK Amaterju. Glede na dosedanje rezultate obeh klubov se pričakuje zanimiva borba in bo ta prvenstvena tekma gotovo zadovoljila vse tiste, ki radi prisostvujejo napetim tekmam. Prerokovati o zmagi tega ali onega moštva je težko, ker kolikor je Maribor tehnično boljši, je znan Amater po svoji požrtvovalnosti. Športno občinstvo iz naših revirjev naj tudi v nedeljo podpre svojega ligaša z velikim obiskom. • četrta prvenstvena tekma bo v Mariboru na igrišču železničarja. Nastopila bosta ob 16.30 železničar in celjski Olimp. SK Celje : SK Brežice prvorazredna tekma v Celju Jutri ob 16.30 bo na Glaziji v Celju prvenstvena nogometna tekma med SK Brežicami in SK Celjem. Brežičani se nam tokrat prvič predstavijo v Celju, zato vlada za njihov nastop upravičeno zanimanje. Celje je letos v Krškem s Brežicami samo remiziralo. Celje bo nastopilo v svoji najmočnejši postavi, ki je v nedeljo nastopila proti Atletikom, le z neznatnimi spremembami. Kljub raznim protestom sporočamo, da bo napad Celja vodil tudi jutri Dobrajc. Ob 14.45 bo predtekma med drugima moštvoma SK Celja in Jugoslavije. Športni dan SK Borovnice Jutri priredi agilni SK Borovnica na svojem igrišču na Sušcih svoj 5. športni dan z naslednjim sporedom: Dopoldne: ob 9. kolesarska dirka, in ju-niorski stafetni tek. Popoldne: ob 2. lahko atletski miting, ob 3. table-tenis za prvenstvo kluba, ob 4. nogometna tekma, Borovnica—Vrhnika s predtekmo. Po sporedu prosta zabava v Sokolskem domu. Na športnem dnevu sodelujejo športniki iz Vrhnike, Rakeka, Cerknice, Ljubljane in veliko število domačih. Ker pa je klub tik pred verifikacijo in je zelo v težkem finančnem položaju, prosi vse pripadnike športa, da prihitijo v lepo Borovnico, da podprejo po svoji moči mlade, toda borbene športnike. Mcste—Savica Na novo urejenem igrišču Most bo v nedeljo prijateljska tekma Moste—Savica. Savica razpolaga z prav dobro enajstori-co, ter je najresnejši kandidat za prvo mesto v gorenjsko-kamniški skupini. Mošča-ni zadnje čase prav pridno trenirajo, ker se hočejo kot novinci v prvem razredu častno uveljaviti, zato se obeta zanimiva in napeta tekma. Tekma prične ob 16., ob 15. pa bo predtekma. Ocenjevalna vožnja T®mmg Sdcsba v Metliko preteklo nedeljo je bila prijetna družabna in uspešna športna prireditev V svoji ponedeljski izdaji smo na kratko že poročali, da je priredil Jugoslovanski Touring ltiub, seiccija Ljubljana preteklo nedeljo uspcio ocenjevalno vožnjo za avtomobiiiste in metoeikiiste na progi Ljubljana—Metlika. V nekoliko meglenem nedeljskem jutru je odpuščal od 7. ure dalje s starta pri mitnici na Dolenjski cesti siarter g. Jaka Gor-janc motocikie in avtomobile vseh kategorij. Tekmovalci so odhajali v presleditili ene minute, kot prvi so startali močnejši stroji, za njimi pa slabotnejši. Polni upa na dobro oceno so odhajali vozači na prvo etapo, katere cilj je bil v Trebnjem. Vozači in sovozači so gledali na ure, računali kilometre in povprečno brzino ter gledali na to, da pridejo s čim manj k£ ženskimi točkami do kontrole. Na kontroli v Trebnjem sta bila gg. Albin Kopač in Mirko Kreč Prvo etapo dolgo L0 km so prevozili motoclkiLsti z razmeroma malo kazenskimi točkami, dva med njimi Jariko šiška in Martin Rotav sta bila celo brez kazenskih točk. Od 11 avtomobilov je prišlo na prvo kontrolo 5 avtoraebilistov brez kazenske točke, 4 so si nabrali po eno kazensko točko. en avtomebi^st je prišel 4 minute prepozno. drugi pa 5 minut prepozno. Tekmovali razpisi so namreč zahtevali, da vozijo tekmovalci na poedinih etapah, ki so bile Ljubljana—Trebnje (50 km), Trebnje—Novo mesto (20 km) in Novo mesto—Metlika (27 km), z enakomerno nov-prečno brzino, ki je znašala po jakosti motorja 35, 40, oziroma 45 km na uro. V prvi etapi so vozači nekaj časa trpeli zaradi mestoma precej goste megle, v splošnem so se pa kmalu znašli ter prevozili tudi hriboviti del proge sigurno. V drugem delu, to je na etapi Trebnje-Novo mesto, so prišli razven 4 vsi avtomo-bilisti brez kazenske točke na kontrolo, pri motociklistih se je pa poznalo, da je bila proga za enakomerno vožnjo res težka, saj so na progi hudi vzponi in močni padci. Kontrola v Novem mestu je poslovala pod vodstvom gg. Pence in Moreta. Zanimivo je, da so prevozili vozači zadnji del proge, to je 27 km dolgo pot iz Novega mesta preko Gorjancev v Metliko, še najboljše in z razmeroma najmanj kazenskimi točkami. Na Gorjancih je tekmovalce pozdravilo toplo sonce, zrak je bil čist, pregled preko proge cd vrha Gorjancev do Metlike izboien. Kakor so na eni strani Gorjanci v svojem vzponu zadrževali tekmovalce, da so vozili večinoma pod svojo brzino, tako jim je da! južni del Gorjancev kljub vijugasti cesti veliko možnosti da popravijo svoj slabi čas ter prispejo na cilj v predpisanem presledku. Metlika, ki je bila ta dan itak že slavnostno okrašena radi belokranjskega festivala, je tudi konkurente ocenjevalne vožnje sprejela z velikim navdušenjem. Množica gledalcev se je razgrnila ob cesti pri cilju, kjer sta fungirala gg. Janez Jerman in Gojko Pipenbacher. Veliko je bilo navdušenje Metličanov, ko je privozil nekaj minut po 9 kot pivi motociklist g. Josip Rosemvirth. V primernih presledkih so prihajali še drugi tekmovalci. Posebno navdušeno so pozdravili gledalci Janeza šiško, ko je v ostrem tempo pripeljal s svojim belim motorjem skozi cilj. Ocenjevalne vožnje so več ali manj družabne prireditve, zadnja ocenjevalna vožnja ljubljanskega Touring kluba, je pa pokazala. da imamo veliko število dobrih vozačev. ki so kljub težki cesti, kljub močnemu prometu, ki je vladal ta dan, in kljub temu, da so nekateri vozili na tej progo prvič, dosegli nadvse časten rezultat ter prispeli na cilj skoro v predpisanem času. Od vseh 25 udeležencev je eden brez kazenske točke, 4 imajo po eno, S po dve, 3 po tri, 4 po štiri, 2 po pet in 2 po sedem kazenskih točk. Le 1 tekmovalec ima 9 točk ter po 1 deset, petnajst, oziroma dvajset kazenskih točk. Upoštevati je pa treba, da so se dodeljevale kazenske točke za vsako minuto prezgodnjega ali prepoznega prihoda na cilj v vsaki od treh kontrol. Najboljši avtomobilist je bil Oton Gagel na Steyr avtomobilu, ki je prišel brez kazenskih točk. Med avtomobilisti se mu je priključilo s po 1 kazensko točko več vozačev na isti tipi Steyr avtomobilov, tako da je le škoda, da prireditelj ni razpisal tekmovanja tudi za moštva, saj bi se bili Steyr avtomobili postavili na res zavidanja, vredno prvo mesto tudi kot ekipa. Med motociklisti je bil najboljši Janko šiška na B3IW s prikolico, sledijo mu pa solo vozači Rosemvirth in Miklavčič. Pomisliti je treba, da je vožnja za motocikli-ste dokaj težja in naporne j ša kot za avtomobile, tako da je smatrati odlično oceno motociklistov res za prvovrsten športen uspeh. Pri tekmovanju so bili zastopani člani vseh ljubljanskih avto in moto klubov, svojega zastopnika, Antona Križmana je pa poslala tudi novomeška sekcija Moto kluba Ilirije. Omeniti bi bilo tudi hvalevredno delo so-vozačev, ki opravljajo pri vsaki ocenjevalni vožnji res nehvaležno delo. Stalno morajo računati, vedno so odgovorni za vsak neuspeh. Tudi njim, ki so po navadi vedno pozabljeni in po krivici porinjeni v stran, je treba na tem mestu izreči polno priznanje. Vsi tekmovalci in funkcionarji so potem prisostvovali festivalnim prireditvam v Metliki. saj je bil. kakor je to povedal v svojem govoru ob razdelitvi daril, predsednik Touring kluba, ravnatelj g. ing. Ivan Bartl, namen ocenjevalne vožnje med drugim tudi ta, da se propagira med članstvom turizem v vse predele naše lepe domovine. Tudi Bela Krajina, ki se je motoristi radi oddaljenosti deloma izogibljejo, naj bo deležna v bodoče večjega obiska. Klubovemu vodstvu, ki je skrbelo za brezhibno organizacijo, je treba k tej prireditvi najtopleje čestitati. V neka! vrstah Sklepi Slovenske plavalne zveze V sredo zvečer je imela SPZ svojo redno sejo, na kateri je napravila nekaj sklepov, ki bodo zanimali tudi širšo javnost. Hrvatska plavalna zveza je zaprosila SPZ in SK Ilirijo, da bi dovolili start Draguši Finčevi na današnjem in jutrišnjem mednarodnem plavalnem srečanju banovine Hrvatske z Madžarsko v Splitu. Tako SPZ kot Ilirija sta prošnji ugodili in bo Finčeva nastopila v medtočkah tega plavalnega dvoboja proti madžarski plavačici Acsevi, in sicer na 50 m, 100 m in 400 m. Finčeva je v spremstvu tehničnega referenta in načelnika plavalne sekcije SK Ilirije Boža Kramaršiča že odpotovala. — Važen sklep je bil tudi, da se odpove letošnje državno prvenstvo v skokih, ki bi se imelo biti jutri v kopališču Ilirije. Za to prvenstvo se je prijavila samo SK Ilirija z osmimi tekmovalci. Ker so se ti tekmovalci med seboj že preizkusili ob drugi priložnosti in ker je nastopilo hladno vreme, smatra SPZ. da je najprimernejše, da se tekmovanje odpove. — Jutri bi imelo biti tudi srednješolsko plavalno prvenstvo, ki je pa zaradi zakasnelega začetka šol preloženo na prihodnjo nedeljo. Razpis tega tekmovanja bo objavljen pravočasno. — Občni zbor SPZ bo 6. oktobra v klubski sobi kavarne Union od 9. dopoldne. Odbor je že vsem članom razposlal zadevne okrožnice. »Tri dni okoli Hrvatske« Po vzoru kolesarske dirke po Srbiji bo Hrvatska kolesarska zveza v dneh od 20. do 22. t. m. priredila na 610 km dolgi progi svojo večjo kolesarsko dirko. Na to dirko so bili povabljeni tudi nekateri dirkači iz Italije, Nemčije, Madžarske in Bolgarije. Razdeljena bo proga na tri etape. Prva etapa bo vodila od Zagreba preko Siska do Kostajnice, kjer bo odmor, nato pa naprej v Bosansko Krupo in bo zaključena v Bihaču. Druga etapa z začetkom v Bihaču bo šla preko Plitvic na Senj, kjer bo odmor, nato pa s Senja do Sušaka. Tretja etapa bo popeljala dirkače s Sušaka na Delnice in naprej do Karlovca. kjer bo odmor, a zaključek celotne dirke bo v Zagrebu na igrišču Concordie. • Današnji zagrebški in beograjski časopisi poročajo, da je splitski Hajduk v zvezi z nedavnim kaznovanjem petorice njegovih igralcev, pa zaradi suspenzije igralca Jazbinška, ki je hotel prestopiti iz Gra-djanskega v njegove vrste, in zaradi čudne postave moštva, s katero namerava Gradjanski v nedeljo nastopiti v Splitu proti Hajduku, prekinil z Gradjanskim klubske odnose in brzojavno zahteval od HNS, da prisili purgerje, da nastopijo v Splitu s svojim pravim ligaškim moštvom. Na Agi Ciganliji bodo jutri veslaške tekme za prvenstvo Beograda. — Po sklepu snočnje seje zagrebškega nogometnega saveza bo 6. oktobra v Zagrebu medmestna nogometna tekma med Zagrebom in Beogradom. — Beograjska nogometna pod-zveza ima jutri svojo redno letno skupščino. Iz poročila posnemamo, da je včlanjenih v tej podzvezi 104 klubov, da ima 28 igrališč in je od teh le deset v Beogradu in Zemunu. Koroška kolesarska podzveza v Slovenjem Gradcu priredi v nedeljo 29. t. m. dirko okrog Pohorja za prvorazredne vozače A skupine. Podrobnosti objavimo pravočasno. Nagrade, ki so si jih priborili naši dirkači na dirki okoli Srbije in Bosne so razstavljene pri »Putniku« na Tyrševi cesti (poleg »Figovca«). SK Grafika. Jutri naj bodo juniorji I. ob 8.30. na igrišču SK Hermesa. — Juniorji n. ob 14. I. moštvo pa ob 15. na igrišču. SK Korotana. — Marn, Kretič, Geštrin sigurno! — Opremo dvignite danes od 17. do 19. ure v pritličju Grafike. — Načelnik. SK Celje (nogometna sekcija). Postavi moštev za nedeljski tekmi sta na oglasni deski. Vsi in točno! Načelnik. SK Jadran. Drevi ob 19. bo seja upravnega odbora v klubskih prostorih. Prosimo vse gg. odbornike, da se seje zanesljivo in točno udeleže. SK Mars. Postavi obeh moštev sta razvidni na oglasni deski. Prosim Avseca naj pride sigurno na igrišče. Oetali točno! Načelnik. Urejuje Davorin Ravljen« — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno (L d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Yai s rijJThljan4 %