V.b.b.
Posamezni izvod 1.30 šiL, mesečna naročnina 5 šilingov.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 17
Letnik X.
Celovec, petek, 18. november 1955
Štev. 46 (708)
Vlada je prejela spomenico
Prejšnji teden sta Zveza 'slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev v skupnem komunikeju obvestila javnost, da sta se obe organizaciji sporazumeli za skupno spomenico s predlogi, ki nai bi jih vlada upoštevala pri zakonodaji in izvajanju določil člena 7 Državne pogodbe. Ker po preteku enega meseca, odkar sta zaprosili pri zveznem kanclerju in vicekanc-lerjlu za 'skupni sprejem s predstavniki gradiščanskih Hrvatov, nista bili sprejeti, sta prejšnji četrtek odposlali spomenico vladi in predstavnikom na državni pogodbi zainteresiranih držav. (Besedilo skupne spomenice objavljamo na 2. in
3.	strani današnje številke.)
Kakor znano ie Zveza slovenskih organizacij na Koroškem pred tremi meseci pozvala vso slovensko javnost na Koroškem, nai na osnovi njenega osnutka v širokem demokratičnem sodelovanju zavzame stališče k določilom, ki jih vsebuje člen 7 Državne pogodbe v korist koroških Slovencev, hkrati je bila poudarjena potreba, da se ob vprašanju, ki ni zgolj za naše ljudstvo marveč za ves bodoči demokratični razvoj na Koroškem zgodovinskega pomena, odrazi mnenje čim širših sloiev vsega našega ljustva ne glede na politične in svetovnonazorne razlike. Poziv na javno diskusijo je imel dejansko širok odmev, kar se je še posebej odrazilo tudi na izrednem občnem zboru Zveze slovenskih organizacij, na katerem je bilo ponovno poudarjeno, da je v tako pomembnem vprašanju, kot so predlogi za realizacijo manjšinskih določil Državne pogodbe, potrebna skupna akcija vseh slovenskih organizacij in da pri odločitvah, ko gre za bodočnost našega liudštva, ne smejo prevladati sve-tovnonazorni pogledi pred splošno narodnimi interesi.
Tako sta se Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sporazumela ter ob lojalnem sodelovanju izdelala skupna »Spomenico koroških Slovencev«. To seve nikakor ne pomeni enakega političnega in' svetovnonazornega gledanja, temveč je spomenica le dokaz možnosti skupnega nastopa, kadar gre za skupne narodne interese.
Ni treba posebej poudarjati tehtnosti dejstva, da. so s predlogi, ki jih vsebuje Spomenica koroških Slovencev, izražene težnje vseh slovenskih organizacij na Koroškem. Predlogi so stvarni in predstavljajo le konkretno tolmačenje tega, kar člen 7 Državne pogodbe po besedilu in duhu vsebuje. Za. šovinistične kroge okoli Kleine Zeitung, Volkszeitung in Salz-burger Nachrichten je skupna spomenica seve hud udarec. Znano je, kako so še pred nedavnim skušali s hujskaškim pisanjem razdvojiti koroške Slovence in jih medsebojno1 izigravati, da bi po možnosti sploh preprečili realizacijo manjšinskih določil Državne pogodbe ali s potvorbami, samovoljnim in nestvarnim razlaganjem in trdovratnim zanikaniem vsaj tako daleč okrnili njihovo1 izvedbo1, da bi brez ovir lahko nadaljevali s politiko neenakopravnosti našega ljudstva. Sedaj, ko so se ti krogi uračunali v svoj:h špekulacijah in se glede izvedbe člena 7 Državne pogodbe ne morejo več okoriščati z nedvomno tudi pri koroških Slovencih obstoječimi	svetovnona zornimi
razlikami, sedaj ko so postavljeni pred dejstvo, da so kljub tem razlikam le prevladale koristi našega ljudstva kot celote in se ob skupni spomenici nihče ne more več sklicevati na to, da bi bili koroški Slovenci glede svojih narodnostnih pravic, v kolikor so zajamčene v Državni pogodbi razdvojeni in neenotni, sedaj ti krog’ zopet posegajo po svojih starih ob-
V Ženevi so se razšli
Konferenca zunanjih ministrov štirih velesil, ki se1 je dne 27. oktobra pričela v razmeroma dobrem ozračju, je bila v sredo zaključena. Vse štiri delegacije so objavile skupno zaključno poročilo, v katerem pravijo, da so se zunanji ministri Francije, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih držav Amerike sestali v Ženevi po navodilih štirih vladnih šefov ter vodili izčrpne in svobodne razgovore o treh vprašanjih: o evropski varnosti in Nemčiji, o razorožitvi ter o razvoju stikov med Vzhodom in Zapadem. Na podlagi zaključnega poročila so se ministri sporazumeli, da poročajo svojim vladnim šefom o razgovorih v Ženevi ter jim svetujeio, da se nadaljnji razgovori zunanjih ministrov uredijo po diplomatski poti.
Če bi sklepali samo po vsebini tega poročila, bi morali ugotoviti, da ženevska konferenca zunanjih ministrov ni dovedla do nobenega uspeha. Drži, da med razgovori niso1 dosegli popolnega sporazuma. v nobenem izmed treh problemov, prav tako pa je tudi gotovo, da pomeni uspeh že dejstvo samo, da. so zastopniki šrrih velesil sploh razgovarjali in raz-motrivali o posameznih pogledih na tako
važna vprašanja, kot so jih predstavljale teme ženevske konference. Tega pozitivnega dejstva tudi ne morejo spremeniti glasovi iz starih hujskaških krogov v Washingtonu, ki že z gotovim zadovoljstvom spet govorijo o' poslabšanju odnosov med Za padom in Vzhodom ter o povrnitvi k politiki »hladne vojne«.
Zadnje seje ženevske konference so predvsem pokazale, da je glavna zapreka za sporazum med zapadnimi silami in Sovjetsko zvezo vprašanje Nemčije. Naj so razpravljali o katerem koli problemu,
vedno spet so se znašli pred težavami, ki so posredno ali neposredno povezane z nemškim vprašanjem. Ker pa so stališča obeh strani ravno tukaj najbolj različna, je razumljivo, da m bilo mogoče najti skupne poti, ki bi dovedla do popolnega sporazuma. Zato* bo za bodoče razgovore o vprašanjih, o katerih so govorili v Ženevi, nujno potrebna, da bodo ločeno obravnavali probleme Nemčije in evropske varnosti, ker se je pač izkazala, da ob povezavi obeh teh vprašani trenutno ni mogoče najti skupnega gledanja.
Vprašanje sprejema novih članic OZN
Ena izmed točk dnevnega reda letošnje glavne skupščine Organizacije združenih narodov je tudi vprašanje sprejema novih držav v to organizacijo. Doslej se ie prijavilo za sprejem v OZN 18 dežel, med temi tudi Avstrija in Italija, medtem ko je večina kandidatov iz azijsko-afriškega področja, 5 pa jih je iz vzhodne Evrope.
Vprašanje 'Sprejema novih članic je naletelo na precejšnje razlike med Vzho-
Jugoslavija pristopila k avstrijski državni pogodbi
Prejšnji teden je jugoslovanska zvezna ljudska skupščina sprejela zakon o ratifikaciji državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije. S tem je Jugoslavija ena izmed prvih držav-ne-podpisnic, ki je pristopila k avstrijski državni pogodbi.
Jugoslavija polaga veliko pažnjo na odnose z Avstrijo, kar se je pokazalo1 tudi ob priložnosti ratifikacije državne pogodbe. To potrjuje že dejstvo samo, da je bil zakon o ratifikaciji postavljen kot prva točka na dnevni red zasedanja, zvezne ljudske skupščine. Prav tako pa izhaja to tudi iz izjav posameznih poslancev, ki so poudarili bistvo in pomen sklenitve avstrijske državne pogodbe.
Zastopnik zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič je med razpravo poudaril prepričanje, da se bodo jugoslovan-sko-avstrijski odnosi tudi v bodoče ugodno razvijali in da bo to sodelovanje služilo interesom obeh držav. Opozoril je, da je Jugoslavija vsestransko podpirala, prizadevanje Avstrije za dosego svobode in neodvisnosti, ter poudaril, da »bo Jugoslavija vedno s simpatijami spremljala konstruktivno in miroljubno politiko Avstrije, ki da je v interesu avstrijskega ljudstva, njegove neodvisnosti in napredka, cbenem pa tudi v interesu urejevanja razmer v Evropi in ohranitve miru na svetu«.
O tem vprašanju je v zvezni ljudski skupščini govoril tudi državni sekretar
za zunanje zadeve Koča Popovič, ki je dejal:	S posebnim zadovoljstvom po-
zdravljamo dejstvos da je po desetletni okupaciji Avstrije ta država spet dobila svobodo in neodvisnost. S pristopom Jugoslavije k avstrijski državni pogodbi so rešena v objestransko korist tudi nekatera vprašanja, ki so bila doslej neurejena: vprašanje meje, pravice naših manjšin v Avstriji in vprašanje avstrijskega premoženja v Jugoslaviji. Ustanovitev neodvisne in svobodne Avstrije daje novo spodbudo za nadaljnji razvoj prijateljskega sodelovanja obeh držav, ki sta kot sosedi navezani druga na drugo.
dom in Zapadom. Medtem ko Sovjetska zveza stoji na stališču, da je treba vseh 18 držav brez nadaljnjega sprejeti v OZN (oficielno je to predlagala Kanada), se Amerika zoperstavlja sprejemu nekaterih vzhodnih držav. Tozadevno stališče tudi med tremi zapadnimi velesilami ni enotno: Velika Britanija je nasprotno od ZDA za sprejem vseh kandidatov, Francija pa sama ne ve, za katero mnenje naj se odloči, ker bi sprejem vseh prijavljenih držav občutno povečal številčno moč afriško-azijske skupine, ki je v kolonialnih vprašanjih v ostrem nasprotju s francosko politiko1.
O vprašanju sprejema novih članic v OZN sp razgovarjali tudi v Ženevi, in sicer je imel Molotov najprej razgovor z britanskim ministrom MaeMillanom, pozneje pa še z ameriškim kolegom Dul-lesom. Ob tej priložnosti je MacMillan obvestil Molotova, da je Velika Britanija naklonjena načrtu za sprejem vseh 18 držav in da ga je tudi pripravljena formalno podpirati, na kar je Molotov odgovoril, da bo enako ravnala tudi SZ. Na drugi strani pa sta se Molotov in Dulles razšla brez končnega sporazuma, ker Amerika ne more pristati na sprejem Zunanje Mongolije, Sovjetska zveza pa pod takim pogojem ne more podpirati kanadskega načrta,
Zapadnonemški obisk na Dunaju
Zunanji minister Zvezne republike Nemčije dr. Heinrich von Brentano je na povabilo avstrijske zvezne vlade prispet v sredo popoldan na tridnevni obisk na Dunaj. S tem obiskom bo von Brentano vrnil obisk, ki ga je leta 1953 napravil bivši avstrijski zunanji minister Gruber v Bonnu. Na letališču Schsvechat so ga sprejeli minister za zunanje zadeve dr. inž. Figi, državni tajnik Kreisky in drugi visoki funkcionarji vlade. Minister Figi je gosta prisrčno pozdravil in poudaril v imenu avstrijskega naroda željo, da bi ta obisk prispeval k zopetni vzpo-
rabl jenih »argumentih« in pričenjajo znova operirati s svojim od zgodovine že davno ovrženim »vindišarstvom« in s številkami ljudlstkega, štetja, ki vsled svoje očitne nevzdržnosti kvečjemu lahko služijo kot dodaten dokaz, da je treba v bodoče v korist obeh narodov v deželi in v korist demokratičnega sožitja ubrati novo pot in popraviti potvorbe in krivice preteklosti.
Ta pot je nakazana v 7. členu Državne pogodbe, ki je po izjavah vidn:h predstavnikov vlade nedeljiva celota. Samo po sebi pa je razumljivo, da imamo koroški Slovenci kot neposredno prizadeta narodnostna manjšina v tej zvezi tudi pravico do svojih konkretnih predlogov
za izvedbo teh določil. Čudimo se, ko slišimo drugačna naziranje celo iz vrst vladnih predstavnikov, zlasti pa dejstvu, da je vlada že razpravljala o smernicah deželam, na katere se člen 7 nanaša, da pa kljub izraženi prošnji še ni dala prizadetim narodnostnim manjšinam priložnosti, da bi ji tolmačile svoje predloge. Tembolj je zato upravičeno v Spomenici koroških Slovencev izraženo pričakovanje, da bo vlada vsaj sedaj, ko je spomenico prejela, »v smislu naših predlogov reševala nakazana vprašanja in izdala zakone za izvajanje določil člena 7 Državne pogodbe v duhu širokogrudno^ sti in tolerance v sporazumu z organizacijami koroških Slovencev«.
stavitvi normalnih in prijateljskih zvez med Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo ter da bi se ta zveza vedno bolj utrjevala.
Von Brentano je odgovoril, da je z velikim veseljem sprejel povabilo1 avstrijske zvezne vlade in izrazil upanje, da se bosta Avstrija in Zapadna Nemčija sporazumeli glede vprašanj, ki zadevajo obe državi.
Predvsem se bodo državniki obeh držav posvetovali o splošnem mednarodnem položaju in o vprašanjih, ki zadevajo obe državi. Med temi so uvedba rednih diplomatskih zvez, medsebojni gospodarski stiki, problem državljanstva Avstrijcev v Zapadni Nemčiji ter zahteva bonnske vlade po odškodnini za bivšo nemško premoženje, ki je po avstrijski državni pogodbi prešlo v last Avstrije., Ravno glede nemškega premoženja je bilo izrečenih že veliko ostrih besed. Vendar se bosta obe stranki trudili, da tudi to vprašanje tako rešita, da bo za obe strani sprejemljivo.
Medtem ko v zapadnih krogih izražajo zadovoljstvo nad tem, da nameravajo med Avstrija in Zapadno Nemčijo uvesti redne diplomatske odnose, v berlinskih krogih poudarjajo, da bi tak em>-stranski korak pomenil poglobitev razdeljenosti Nemčije.

Spomenica koroških Slovencev zvezni vladi
Republike Avstrije
Žrtve avstrijskih državljanov slovenske narodnosti tekom druge svetovne vojne so bile ogromne. Zato koroški Slovenci upravičeno pozdravljamo dejstvo, da so naše pravice posebno zaščitene v členu 7 Državne pogodbe z dne 15. maja 1955.
Prav zaradi tega nas je izjava g. zveznega kanclerja ob ratifikaciji Državne pogodbe posebno zadovoljila, ko je dejal:	»Moram pa poudariti naslednje:
Glasovanje za Državno pogodbo vsebuje odgovornost za vse člene Državne pogodbe kot tudi za vsakega posebej. Ni nobenega sprejema Pogodbe, če bi kdo hotel pri tem ali onem členu staviti svoje pomisleke zato, da bi se potem lahko izgovarjal. Moram še enkrat poudariti, da bo vsak poslanec, ki bo oddal svoj glas za to pogodbo, hkrati glasoval za vsak posamezni člen ali odstavek te Pogodbe, tako da se ne bo mogel nihče izgovarjati, — ali pa naj glasuje proti Pogodbi.«
Koroški Slovenci se dobro zavedamo, da je duh in ne črka, ki daje pogodbi življenje., Besedilo ostane mrtva črka, ki je podvržena dobrohotnemu ali zlovoljnemu tolmačenju, če ji manjka pravega duha. Zaradi tega posebno opozarjamo na izjave avstrijskega zunanjega ministra g. dr. Karla Gruberja
ob priložnosti pogajanj za avstrijsko Državno pogodbo, ko je v imenu države dal zagotovilo, da bo Avstrija v vsakem pogledu zaščitila kulturne in gospodarske življenjske pravice koroških Slovencev, in ki je dne 19. junija 1952 izjavil, »da bi bil izreden in po-memben napredek v mednarodnem življenju, če bi v manjšinah ne gledali več elementa, ki razdvaja, temveč element, ki združuje.« Nadalje opozarjamo na slovesno izjavo koroškega deželnega zbora z dne 28. januarja 1947, v kateri je izrecno poudarjeno, da »deželni zbor v polnem obsegu priznava kulturne in gospodarske pravice koroških Slovencev.«
Pravice, ki jih vsebuje člen 7 Državne pogodbe, smo si koroški Slovenci priborili z neupogljivo voljo do obstoja, zlasti še v trdem odporu in uporu proti nacizmu na strani zavezniških sil in z ogromnimi žrtvami, ki jih je doprinesel slovenski narod.
Zato je le naravno, da so Aliirane in Asociirane sile sporazumno z demokratično avstrijsko vlado vnesle člen 7 v Državno pogodbo, ki služi tudi zagotovitvi demokratičnega razvoja v na-si deželi.
Koroški Slovenci pričakujemo, da bomo našli demokratično razumevanje
in dobro voljo tudi pri zveznem parlamentu, pri koroškem deželnem zboru in predvsem pri zvezni in koroški deželni vladi, zlasti v izvaianju določil in upoštevanju pravic ki jih v naš prid vsebuje Državna pogodba.
Koroški Slovenci smo in bomo storili vse, da preprečimo nacionalne razprtije. Pripravljeni smo, da tvorimo most, ki naj veže narodarsoseda in sosedni državi, kar bo nov in trden element miru v tem delu Evrope. Uspešno izvrševanje tega našega poslanstva pa zavisi tudi od dobre volje avstrijske države, ki mora priznati osnovno, pri-rodno pravico in težnjo vsake etnične skupine in vsakega naroda, da hoče živeti in kulturno ter gospodarsko napredovati. Ker smo nadalje prepričani, da je vprašanje vsebine, torej razlaga neke pogodbe, predvsem tudi pravica tistega, na katerega se nanaša in v korist katerega! je bila sklenjena, si zato sedaj, ko so z Državno pogodbo postale veljavne tudi pravice, zajamčene manjšinam v členu 7, dovoljujemo iznesti vladi svoje pripombe in predloge za izvedbeno zakonodajo člena 7 in jo ob tej priložnosti opozoriti na nekatere naše zahteve, ki izhajajo iz naravnega prava in so popolnoma v skladu z določili Državne pogodbe.
nazijo in lastno učiteljišče s posebnimi učnimi načrti.
V	smislu gornje odredbe o dvojezičnih šolah je na ozemlju s slovenskim ali mešanim prebivalstvom slovenščina učni predmet tudi na ostalih šolah. Isto velja za učence z ozemlja s slovenskim ali mešanim prebivalstvom tudi za šole v Celovcu, Beljaku in Šmohor u.
Pridržujemo si pravico, da v smislu § 2 člena 7 predlagamo vladi ob potrebi ustanovitev nadaljnjih slovenskih oziroma dvojezičnih šol.
V	tej zvezi je treba pregledati učne načrte, ki morajo temeljiti na spoštovanju narodnostnega značaja učencev. To velja tudi za vse šolske knjige, ki jih je treba izdati za zgoraj imenovane šole. Učni načrti teh šol naj bodo prilagojeni učnim načrtom odgovarjajočih šol. Te učne načrte naj pripravi posebna komisija ob sodelovanju kulturnih organizacij koroških Slovencev.
Na imenovanih šolah smejo poučevati le učitelji in profesorji, ki so strokovno in jezikovno za to usposobljeni.
Srednješolski učitelji, ki bodo končali svoje študije po letu 1956 in bodo hoteli poučevati na manjšinskih srednjih šolah, bodo morali dokazati jezikovno usposobljenost z izpitom pred posebno izpitno komisijo.
Tudi usposobljenostni izpit za pouk na dvojezičnih šolah polagajo učitelji v obeh učnih jezikih pred posebno izpitno komisijo, ki jo imenuje za slovensko oziroma dvojezično šolstvo pristojna deželna šolska nadzorna oblast.
Člen 7
Pravice slovenskih in hrvatskih manjšin
Enakopravnost slovenskih državljanov
§ 1. »Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.«
Uživanje take enakopravnosti pomeni zlasti:
1.	Uživanje enakosti z ostalimi državljani glede političnih in državljanskih pravic kakor tudi ostalih človečanskih pravic in osnovnih svoboščin, zajamčenih v državnem osnovnem zakonu, v senžermenski pogodbi, ki je del ustave, v drugih ustavnih določilih in v členih 6 in 7 avstrijske Državne pogodbe z dne 15. maja 1955.
2.	Uživanje enake pravice v pridobivanju ali opravljanju javnih služb, funkcij in poklicev.
3.	Uživanje enakosti glede vstopa v javne in upravne službe po načelu, da bodo koroški Slovenci pravično zastopani na upravnih, sodnih in drugih položajih, zlasti na področjih, ki so označeni v §§ 2 in 4 člena 7 Državne pogodbe.,
4.	Uživanje enakosti v ravnanju glede poklicne dejavnosti, bodisi v kmetijstvu, trgovini, industriji ali na kakem drugem področju, kakor tudi v organiziran ju in izvrševanju poslov gospodarskih združenj ter organizacij,
ustanovljenih v te namene. Uživanje takšne enakosti v ravnanju se bo nanašalo tudi na vse davke in dajatve.
5.	Uživanje enakosti v ravnanju pri uporabi jezika, kakor je določeno v § 3 člena 7 avstrijske Državne pogodbe.
6.	Ta enakost pomeni tudi, da mora biti za avstrijske državljane slovenske narodnosti, in sicer tako za celoto kot za posameznika, zagotovljeno uživanje sorazmernega deleža na finančnih sredstvih države, dežele, samoupravnih korporacij, njihovih podjetij in ustanov kakor tudi sorazmerno upoštevanje pri ukrepih za pospeševanje splošne koristi.
7.	Uživanje enakosti z ostalimi državljani na področju socialnega skrbstva, pokojnin ter oskrbe vojnih in političnih žrtev.
Vse to razumemo pod enakopravnostjo in vse tudi dejansko zagotavljajo ustava in zakoni vsem državljanom brez razlike narodnosti, jezika, spola, rase in veroizpovedi.
V avstrijsko Državno pogodbo vne-šeni člen 7 že sam dokazuje, da se v ustavi in zakonih zajamčena enakopravnost ni vedno upoštevala.,
*
To velja zlasti za ureditev šolstva, ker menimo1, da pomeni sporazumna rešitev šolskega vprašanja preizkušnjo za resnično demokracijo.
Šolska ureditev
§ 2. »Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole.«
Sklicujemo se na tozadevne izjave bivšega zunanjega ministra g, dr. Karla Gruberja! ob priložnosti pogajanj za Državno pogodbo in na slovesno izjavo koroškega deželnega zbora ter na govor namestnika koroškega deželnega glavarja z dne 28. januarja 1947 in smatramo, da je na šolskem področju potrebna naslednja ureditev:
Za pouk na ljudskih in glavnih šolah
na ozemlju s slovenskim ali mešanim prebivalstvom se mora izvajati odredba koroške deželne vlade o dvojezičnih šolah z dne 3. 10. 1945, v besedilu z dne 31. 10. 1945.
Ta, zahteva se naslanja v svojem bistvu na dejstvo, da je v odredbi označeno ozemlje dvojezično in torej odgovarja načelom enakosti, da oba naroda spoznata oba deželna jezika. Po sklenitvi Državne pogodbe je znanje obeh jezikov potrebno, ker določa § 3 člena 7 za to ozemlje dodatno k nemščini tudi slovenski jezik kot uradni jezik.
Na ozemlju s slovenskim ali mešanim prebivalstvom so tudi vse gospodinjske in kmetijske nadaljevalne šole ter deželne (državne) kmetijske in gospodinjske šole dvojezične.
Na ozemlju s slovenskim ali mešanim prebivalstvom so tudi javni otroški vrtci dvojezični.
V smislu § 2 člena 7 je treba ustanoviti v Celovcu za avstrijske državljane slovenske narodnosti lastno gim-
Za avstrijske državljane slovenske narodnosti se1 določijo posebne olajšave pri nostrifikaciji spričeval in diplom, ki so jih dosegli na slovenskih šolah v drugih državah.
V smislu § 2 člena 7 se ustanovi pri koroški deželni vladi poseben oddelek šolske nadzorne oblasti za vse slovenske oziroma dvojezične šole. Ta oddelek je ločen od nadzorne oblasti za nemške šole ter v vodenju pedagoških, ekonomsko-administrativnih in personalnih zadev samostojen.
Odgovarjajoči posebni oddelki šolske nadzorne oblasti se uredijo tudi na okrajnih glavarstvih ozemlja s slovenskim ali mešanim prebivalstvom.
Vodje in nameščenci teh oddelkov morajo biti strokovno kvalificirani avstrijski državljani z dokazano jezikovno' usposobljenostjo v obeh jezikih.
Deželni šolski nadzornik za slovenske oziroma dvojezične šole mora biti strokovno in jezikovno usposobljen avstrijski državljan slovenske narodnosti.
Poseben referat za manjšinsko šolstvo se uredi pri zveznem ministrstvu za pouk.
Enakopravnost slovenskega jezika
§ 3. »V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.«
Iz Objasnjevalnih pripomb k posameznim členom v Posebnem delu II (adi 517 prilog k stenografskim zapisnikom državnega zbora /VII. GP./) posnemamo, da je določilo o slovenskem jeziku kot uradnem jeziku dodatno k nemškemu jeziku brez posebne izvedbene zakonodaje neposredno izvršno', dočim so potrebni glede označb krajevnih imen in krajevnih napisov še odgovarjajoči izvršni zakoni Zveze odnosno Dežele.
Iz določil § 3 člena 7 torej sledi:
Na ozemlju s slovenskim ali mešanim prebivalstvom je slovenščina uradni jezik, poleg nemščine, pri vseh upravnih in drugih državnih, deželnih in samoupravnih uradih, javnopravnih korporacijah in ustanovah, in s tem sodni jezik v smislu sodnijskega, po-stopnika. (Geo.) tako v prvi kakor v višjih instancah v deželi.
Pod ozemljem s slovenskim ali mešanim prebivalstvom razumemo teritorij, ki je označen v odredbi o dvojezičnih šolah iz leta 1945, z vključenimi upravnimi, sodnimi, samoupravnimi in drugimi uradi v Celovcu, Beljaku in Šmohoru, ki so pristojni za imenovano ozemlje.
Razpravljati se mora v jeziku stran-

ke, in sicer tako na prvi stopnji kakor tudi na višjih stopnjah v deželi.
Pismene rešitve morajo biti v jeziku stranke oziroma vloge.
Uradniki in nameščenci na tem ozemlju morajo obvladati oba uradna jezika.
Zato sta država in dežela obvezani, da skrbita za primerno' jezikovno izobrazbo uradnikov in nameščencev. ,
Matične in zemljiške knjige morajo biti dvojezične, prav tako morajo biti dvojezični vsi zakoni, vre' uradne objave in razglasi, vse listine in formularji ter uradna glasila v deželi.
Na ozemlju s slovenskim ali mešalnim prebivalstvom so kraji v vsem uradnem poslovanju in na vseh uradnih napisih označeni v obeh uradnih jezikih. Isto velja za napise in nazive javnih uradov. Zasebniki lahko uporabljajo za kraje in nazive uradov tega teritorija slovenske ali nemške označbe.
V smislu člena. 6 § 2 Državne pogodbe' je treba spremeniti koroški de-
želni zakon z dne 22. decembra 1950 o zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo (zakon o Kmetijski zbornici), ki vsebuje v § 15, odstavek (2), in v § 37 kljub tozadevni pritožbi diskriminacijsko določilo, da je samo nemščina uradni jezik. (LGB1. štev. 24/1951.)
Označbe in napisi topografskega značaja so1 v smislu zadnjega stavka § 3 člena 7 v obeh jezikih in sicer v velikosti in obliki enaki ter ortograf-sko pisani v pismenem jeziku z latinskimi črkami.
Isto velja tudi za označbe na topografskih kartah teritorija s slovenskim ali mešanim prebivalstvom.
*.
Formalna jezikovna enakopravnost še ne pomeni dejanske enakopravnosti obeh narodov. Zaradi tega je važno določilo § 4 člena. 7 Državne pogodbe, ki presega dosedanje predpise, kar je izrecno poudarjeno v Objasnjevalnih pripombah v Posebnem delu II vladnega predloga:
Udeležba na kulturnem, upravnem in sodnem ustroju
§ 4. »Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem SO' udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.«
Že § 1 člena 7 Državne pogodbe določa vzporedno s členom 3 Državnega osnovnega zakona in členom 66 sen-žermenske pogodbe enakost državljanov slovenske narodnosti z ostalimi državljani glede dostopa v javne službe. Gornje določilo pa ne zahteva le enakosti glede dostopa, temveč enakost tudi v dejanski zasedbi služb in enakost glede udeležbe na kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah samih.
Iz § 4 člena 7 zaradi tega izvajamo:
V kulturnih, upravnih, sodnih in vseh ostalih javnih uradih in ustanovah je treba namestiti potrebno število avstrijskih državljanov slovenske narodnosti.
Za področja, ki posegajo neposredno v kulturno' in gospodarsko življenje avstrijskih državljanov slovenske narodnosti, se ustanovijo posebni oddelki pri odgovarjajočih uradih, ustanovah, organih in komisijah.
Nadalje je v samoupravnih korporacijah, zbornicah, poklicnih združenjih in od njih kontroliranih uradih in institucijah personalni sestav urad-ništva tak, da je zagotovljena in upoštevana na vseh področjih enakopravnost avstrijskih državljanov slovenske narodnosti.
Pri koroški deželni vladi se ustanovi za avstrijske državljane slovenske narodnosti poseben referat za ljudsko prosveto.
V smislu § 4 člena 7 Državne pogodbe in v smislu pravilnika UNES-CO-komisije za Avstrijo so državljani slovenske narodnosti zastopani v UNESCO-komisiji za Avstrijo. To zastopstvo se imenuje sporazumno s slovenskimi kulturnimi organizacijami.
Za državljane slovenske narodnosti je pri Radiu Celovec poseben oddelek ter jim je zajamčena primerna, udeležba v radio-sosvetu. Za slovenske oddaje je treba dodeliti zadosten oddajni čas in potrebna finančna sredstva.
Slovenske kulturne, prosvetne, športne in druge organizacije in ustanove imajo' formalno in dejansko enako pravico do uporabe raznih javnih ustanov, dvoran itd. in do pomoči oziroma subvencij iz, javnih finančnih sredstev, kakor ostale ustrezne organizacije in ustanove.
Enakopravnosti odgovarja', da je tudi Zveza slovenskih zadrug v Celovcu po virilnem glasu zastopana v Kmetijski zbornici za Koroško enako kakor Landesverband, der landwirtschaftlichen Genossenschaften in Karnten. Zato je potrebna sprememba § 9 koroškega deželnega zakona o Kmetijski zbornici (LGB1. štev. 24/1951).
Gospodarski razvoj avstrijskega, prebivalstva slovenske narodnosti mora biti zagotovljen brez diskriminacije in v pravični razdelitvi razpoložljivih javnih denarnih sredstev.
*
Vso, določila o manjšinski zaščiti pa bi bila neučinkovita, če ne bi bila prepovedana hkrati dejavnost proti pravicam manjšine.
Zaradi tega določa § 5 člena 7:
Zaščita etničnega značaja
§ 5. »Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.«
Brez dvoma tu ne gre zgolj formalno za organizacije v smislu društvenega zakona., ki bi imele kot društveni namen raznarodovalno dejavnost, temveč je tukaj mišljena, analogno dolb-čilom členov 4 in 9 Državne pogodbe, vsaka organizirana dejavnost proti pravicam državljanov slovenske narodnosti. Torej trditve v Objasnjevalnih pripombah v Posebnem delu II vladnega predloga, češ da je določilo tega paragrafa zajamčeno že po dosedanjem pravu, ne odgovarjajo. Nasprotno so potrebni posebni zakoni s kazensko sankcijo.
Po teh mora biti netenje nacionalne, jezikovne ali rasne mržnje prepovedano in kaznivo.
Analogno odloku deželnega šolskega sveta z dne 10. aprila 1946 štev. 3829 naj je tudi v vsem uradnem po-
slovanju prepovedana uporaba izrazov »Windische« oziroma »windisehe Spra-che« za. poimenovanje avstrijskih državljanov slovenske narodnosti oziroma, slovenskega jezika.
Ljudska štetja se bodo na Koroškem vršila tudi po kriteriju jezika, ki se govori v družini. V števnih komisijah mora biti zajamčeno sodelovanje zastopnikov manjšine.
Pospeševanje in neovirano gojitev kulturnih stikov avstrijskih državljanov slovenske narodnosti s sonarodnjaki v drugih državah na. temelju naravnega- prava in principov demokracije je treba zajamčiti. To velja zlasti za medsebojna gostovanja, uvoz in izvoz knjig, publikacij, filmov itd.
Etnični značaj in sestav teritorija s slovenskim ali mešanim prebivalstvom se v smislu člena 7 Državne pogodbe in soglasnega sklepa koroške deželne vlade iz. jeseni leta 1945 ne sme spreminjati.
Slovenska družinska imena in njihova pravilna pravopisna oblika brez
zahteve prizadetega nosilca, ne sme biti spremenjena.
Na ozemlju s slovenskim ali mešanim prebivalstvom niso dopustne spremembe osnovnih upravnih, sodnih, šolskih in drugih enot, ako obstoja nevarnost, da bi ogrožale etnični sestav in značaj enot tega teritorija ali manjšinske pravice prebivalstva,. V tej zvezi opozarjamo v smislu svoječasnih tozadevnih vlog na potrebo spremembe § 1 odredbe koroške deželne vlade z dne 16. maja 1951 (LGB1. štev 25 1951), ki v izvajanju § 30 zakona o Kmetijski zbornici (LGBl. štev. 24 1951) spreminja nekdanje okra jne volilne enote na škodo' koroških Slovencev.
Na pravice, ki so zajamčene po ustavnih, zveznih in deželnih zakonih, zlasti na, pravice enakosti državljanov, enakopravnosti narodnostnih skupin, rasnih, etničnih in jezikovnih skupin in na pravice, ki jih tem skupinam daje Državna pogodba, se sklicuje1 lahko vsak prizadeti ali udeleženi državljan, ne da bi bil za to potreben dokaz pripadnosti k odgovarjajoči narodni ali jezikovni skupini.
Dejstvo, da živita, na Koroškem dva naroda, in da, člen 7 priznava in ščiti etnični značaj teritorija s slovenskim ali mešanim prebivalstvom, mora primerno upoštevati tudi uradna deželna publicistika.
Soodločanje manjšine
Ureditev manjšinskega vprašanja se pa predvsem v demokraciji ne sme omejiti zgolj na mednarodno obveznost, temveč mora vsebovati tudi soodločanje manjšine. Brez, obveznosti, da je treba pred vladnimi sklepi vprašati prizadeto manjšino, bi ostal pravni položaj1 manjšine skrajno negotov. Zato je naravno in potrebno1, da se zagotovi koroškim Slovencem pri ukrepanjih o njihovih zadevah soodločanje.
Nemudoma pa bi bilo treba v smislu pisanja deželnega glavarja g. Ferdinanda Wedeniga z dne 27. 11. 1950 ustanoviti pri Uradu zveznega, kanclerja in pri Uradu koroške1 dežlne vlade vsaj poseben narodnostni referat z višjim uradnikom na čelu. Vodja tega urada v deželi in vsi nameščenci v tem uradu morajo biti avstrijski državljani slovenske narodnosti, pri zveznem uradu pa avstrijski državljani slovenske ali hrvatske narodnosti.
Namen tega urada oziroma referata je:
Da zastopa koristi državljanov slovenske narodnosti in njihovih organizacij pri vseh državnih, deželnih in sa-
moupravnih oblasteh in opozarja na pomanjkljivosti v izvajanju zaščite po določilih Državne pogodbe ter predlaga mere za odpravo teh pomanjkljivosti.
Da vlaga zahteve, pritožbe, predloge in ugovore za uvedbo upravnega postopka po lastni pobudi ali na prošnjo stranke ali poseže v tekoči upravni postopek kot zakoniti intervenient na vseh stopnjah ter vlaga pritožbe ali tožbe zaradi nepravilne odločbe o stvari tako v upravnem kakor v upravnosodnem postopku vselej, kadar so prizadete pravice, zajamčene po določilih člena 7 Državne pogodbe.
Vsa ta, določila v zaščito narodnostnega značaja in narodnostnlih pravic naj bi končno postala vsebina posebnega manjšinskega zakona, ki naj preko ustavno zajamčene individualne enakopravnosti državljanov slovenske narodnosti uresniči enakopravnost slovenske narodne manjšine kot celote in upošteva našo zahtevo, da hočemo koroški Slovenci živeti kot enakopravni med enakopravnimi.
Posebne določbe
Pristojne državne oziroma deželne oblasti naj nemudoma razglasijo, da je s pravno veljavnostjo državne pogodbe postalo takoj izvršno določilo § 3 člena, 7, da je v upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom slovenski oziroma hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik.
Z odredbo' je treba uradnike in nameščence na teritoriju s slovenskim ali mešanim prebivalstvom obvezati, da vsaj v roku treh let po pravni veljavnosti Državne pogodbe dokažejo, da so sposobni na svojem službenem mestu izvajati določila člena 7 Državne pogodbe.
Takoj je treba, uradnim potom kot protiustavna izločiti vsa določila zakonov in odredb, ki nasprotujejo določbam člena 7 Državne pogodbe.
Takoj je treba poskrbeti z izvršno odredbo uveljavljenje določb §§ 1 in 4 člena 7 Državne pogodbe.
Ker že obstojajo na Koroškem na teritoriju s slovenskim ali mešanim prebivalstvom s posebnim zakonom dekretirane dvojezične osnovne šole, se mora, takoj vzpostaviti v § 2 člena 7 določeni oddelek šolske nadzorne oblasti v smislu gornjih predlogov.
Zvezno ministrstvo mora takoj izdati dekret o ustanovitvi posebne gimnazije in posebnega učiteljišča v smislu gornjih zahtev, da bodo vse potrebne priprave izvedene lahko tako pravočasno, da bo mogoč pričetek pouka jeseni 1956.
Z zakonitimi ukrepi je treba poskrbeti, dai bodo v teku enega leta po veljavnosti Državne pogodbe v smislu gornjih zahtev izvedeni dvojezični na-
Celovec, dne 11. oktobra 1955.
Narodni svet koroških Slovencev
Dr. Joško Tischler, 1. r. predsednik
Janko Janežič, 1. r. podpredsednik
piši na vseh javnih poslopjih, na zveznih, deželnih, okrajnih in občinskih uradih, institucijah, šolskih, poštnih in železniških ustanovah, službenih in uradnih mestih samoupravnih ustanov, na krajevnih in hišnih ter cestnih in potnih označbah.
V smislu § 4 člena 7 Državne pogodbe se naj za avstrijske državljane slovenske narodnosti čimprej ustanovi pri koroški deželni vladi predlagani posebni referat za ljudsko prosveto.
Da se zagotovi izvajanje določil člena 7, naj se čimprej ustanovita pri Uradu zveznega kanclerja in pri Uradu koroške deželne vlade narodnostna referata.
Nedvoumno je treba določiti, da za prepoved organizacij v smislu § 5 člena 7 niso' merodajna pravila, marveč dejavnost organizacij, njihovih funkcionarjev in članov.
Za uresničenje zgoraj navedenih zahtev se morajo zagotoviti potrebna finančna sredstva v državnem in deželnem proračunu.
Iz izvajanja člena 7 Državne pogodbe avstrijskim državljanom slovenske narodnosti ne smejo nastati nobena dodatna finančna ali druga bremena.
H-
Mi smo občutili na lastnem telesu, da vsaka izključitev soodločanja narodne manjšine izzove napetosti, ki se jim je treba v splošnem interesu države, v interesu mirnega sožitja vseh narodov brezpogojno izogniti. Zato pričakujemo, da, bo vlada v smislu naših predlogov reševala nakazana vprašanja in izdala zakone za izvajanje določil člena 7 Državne pogodbe v duhu širo-kogrudinosti in tolerance v sporazumu z organizacijami koroških Slovencev.
Za:
Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem
Dr. Franci Zwitter, 1. r. predsednik
Janko Ogris, 1. r. podpredsednik
mEMSSSSM
Petek, 18. november: Odon Sobota, 19. november: Elizabeta Nedelja, 20. november: Feliks Ponedeljek, 21. november: Dar. M. Torek, 22. november: Cecilija Sreda, 23. november: Klemen Četrtek, 24. november: Janez
Bruca
Nepričakovano je Matevž Koman, p. d. Kompan; na Brnci zapustil minuli teden svojo ženo in pet otrok. V ponedeljek se je še zdrav napotil po opravkih v Beljak,^ v torek popoldne pa je preminul. Spoštovanega očeta in priljubljenega sovaščana smo v četrtek ob številni udeležbi žalnih gostov položili na domačem pokopališču k zadnjemu počitku. Pogrebne obrede je opravil gospod župnik Čebul.
Pokojni oče je dosegel starost devetinsedemdeset let in je vse svoje življenje posvetil delu ter skrbi za dom in družino, dokler ni minulo1 leto izročil svojo hišo sinu Tevžiju. Toda tudi potem ni djal križem rok, temveč je marljivo pomagal pri vsakem delu. Po svojem značaju ;e bil trdna in zavedna naša korenina. Slovenska narodna zavest mu je bila srčna zadeva ter se je vedno tudi dejansko prizadeval za narodni obstanek in njegovo blaginjo. Prepričan, da je ljudska prosveta velikega pomena za ohranitev narodne zavesti, je bil pokojni med ustanovitelji slovenskega prosvetnega društva na Brnci. V društvu je marljivo sodeloval ter ima kot vnet prosvetaš lepe zasluge. Nad vse je ljubil tudi slovensko pesem in je rad prepeval.
Nepozabni oče naj si spočije v domači zemlji, preostalim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
Zaradi obolenja za ošpicami so morali zapreti diva razreda osnovne šole. Storili so vse sanitarno-zdravniško potrebne ukrepe, da bi tako preprečili nadaljnje razširjevanje nalezljive bolezni.

Koroški velesejem 1956
Pod predsedstvom prezidenta velesejma Rudolfa Novaka je velesejmski odbor na svoji seji obravnaval probleme v zvezi z izvedbo prihodnjega koroškega velesejma, ki bo v času od 9. do 19. avgusta 1956. Na seji so prebrali pismo trgovinskega ministra dr. Illiga v katerem piše: »V priznanju dejstva, da je koroškemu velesejmu uspelo na bivšem od zasedbenih sili zaseženem teritoriju prirediti gospodarsko prireditev, ki je ustrezala svojemu namenu, je dovoljen prispevek za propagandni velesejmski film. S tem povezujem pričakovanje, da se bo velesejem v Celovcu tudi v bodoče tako uspešno razvijal, kakor je bilo v zadnjih letih opažati«.
Nadalje so sklepali o gospodarski izrabi velikih velesejmskih hal za vskladiš-čenje izven velesejmskega časa. Razpravljali so o ureditvi informacijske koje delovne skupnosti avstrijskih velesejmov m mednarodnih velesejmih v Evropi leta. 1956. Za deveto zasedanje delovne skupnosti avstrijskih velesejmov na Dunaju so na. seji sprejeli različne predloge, med temi sklepe o investicijah, zadeve velesejmskih kontingentov kakor tudi predloge za skupno propagandno akcijo za avstrijske velesejme.
Velika ves pri Št. Jakobu
Ko nas je zapustil dober znanec, s katerim smo preživeli lepe čase, nam je hudo in se ga bomo vedno radi spominjali in mu ob odhodu želeli vse najboljše na njegovi nadaljnji poti. Posebno prve čase bomo imeli občutek, da nam nekaj manjka, da je mesto, ki ga je doslej zavzemal v našem življenju, prazno.
Koliko bolj težko nam je potem, če nas je zapustil — in sicer za vedno — naš ljubi prijatelj, sošolec, sosed, s katerim smo se srečavali dan za dnem, s katerim smo delili lepe in težke trenutke, s katerim smo od otroških let dalje skupno hodili pot skozi življenje. Zdi se nam, da stalno nekaj iščemo, kakor da bi zgubili dragocen in ljub nam predmet, ki ga upamo v naslednjem trenutku spet srečno najti in koliko bolj bridko je razočaranje ob spoznanju, da je izguba nepopravljiva.
Nekako tako se nam godi zdaj, ko‘ nas je prejšnji teden za vedno zapustil naš Tavčarjev Petrej, nepogrešljiv in povsod priljubljen član naše vaške družine. Nekam prazno in hladno1 se nam zdi, ko ga ne srečavamo več, ko se zaman oziramo za njegovo majhno postavo (bil je namreč iz otroških let pohabljen) in ne vidimo več njegovega nasmejanega lica. Pa- temu tudi ni čuda, saj smo ga imeli vsi radi in ga spoštovali kot široko razgledanega in načitanega človeka, ki je vsakomur rad pomagal, kjer je le mogel, bodisi na tem ali drugem področju, zaradi česar je po njegovem odhodu ostalo še bolj prazno in ga bomo pogrešali doma^ na vasi in v sirsi okolici.
Rajni Petrej, ki je komaj 54 let star umrl na posledicah svoje telesne hibe, pa nam bo ostal v trajnem spominu tudi kot zvest sin slovenskega naroda, kateremu je do zadnjega trenutka ohranil neomajno zvastobo*. Koliko mu je pomenila slovenska beseda, govorjena, pisana ali zapeta, ve povedati le tisti, ki je bolj podrobno poznal njegovo življenje. Sicer ni bil med najbolj znanimi narodnimi delavci, toda vedno smo ga videvali na naših prireditvah, zborovanjih in igrah, kjer se je posebno rad zadrževal v družbi pevcev, saj je slovensko petje ljubil nad vse. Pogosto se je posvetil slovenski knjigi, slovenskemu časopisu in odločno se je postavil proti ozkosrčnemu nazira-nju, da bi naj bilo čitanje Slovenskega vestnika pogubno in pregrešno1. Čeprav telesno oviran, je svoječasno sodeloval tudi pri igranju v našem prosvetnem dru-
štvu in še danes se ga mnogi prav radi spominjajo iz Miklove Zale.
Leta 1942 je moral tudi Tavčarjev Petrej okusiti bridkost izselitve, ko je bila njegova družina skupno z drugimi zavednimi Slovenci pregnana z rodne grude. Nepozaben bo ostal vsakomur pretresljivi prizor, ko so nacistični nasilniki tirali v avtomobil starega Tavčarjevega očeta, ki se je le z berglami zasilno mogel premikati, in njegovega sina-pohab-Ijenca.
Slovenska pesem je bila Petreju do zadnjega dne najboljši prijatelj in še tik pred smrtjo je izrazil željo, da bi mu ob njegovem zadnjem slovesu zapeli tudi pevci. Žal se mu ta njegova želja ni izpolnila in smo ga zadnji petek brez sodelovanja pevcev, zato pa ob izredno veliki udeležbi, ponesli na pokopališče pri Št. Jakobu. Nemo je bilo slovo na domu in molče smo spustili krsto v domačo zemljo, ker pač ni bilo mogoče dobti pevcev, ki bi staremu ljubitelju slovenskega petja zapeli zadnjo pesem. Toliko bolj prisrčno je bilo slovo nas vseh, ki smo se poslavljali od dragega tovariša, kateremu hočemo ohraniti trajen in nepozaben spomin, medtem ko izražamo žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje.
Jezernica pri Beljaku
V Jezernici pri Beljaku je kasarna, kjer vzgajajo orožniške uradnike, da bodo v novi avstrijski armadi prevzeli funkcije inštruktorjev, podčastnikov in častnikov. Vzdušje v kasarni je precej vojaško. Veliko pozornost pa je vzbudil dogodek, ki se je nedavno odigral v tamkajšnji kantini, Primer sam spommia na »šlajfarja« Platzeka v Kirstenovem romanu »08/15« ter ne more biti mikaven za mlade fante, ki jih čaka vojaški stan.
Po daljši nočni patrulji sta se vrnila v kasarno dva orožnika. V kantini je bila še luč in sta vstopila, da nekaj cigaret V kantini obmejne straže
možmi
si še kupila z drugimi major
je
popival
Za gospodinjsko izobrazbo kmečkih deklet in gospodinj
Slovenska prosvetna zveza prejema iz različnih krajev našega podeželja izražene želje po gospodinjsko-kuharskih tečajih. Vendar je v več krajih primer, da se za tečaj zanimajo le posamezna dekleta. Ker pa so z organizacijo tečajev združe-,ni precejšnji stroški ter morajo biti na razpolago strokovne moči, posameznim željam ni mogoče ustreči.
Slovenska prosvetna zveza ima v svojem načrtu tudi to področje prosvete za kmečka dekleta in gospodinje, zato se je odločila, da bi ustregla posameznim in-tereisentkam s tem, da za vse, v katerih domačem kraju tega ni mogoče, organizira centralni gospodinjsko-kuharski te-jaj. Tečaj bi bil kmalu po novem letu, če se bo priglasilo zadostno tevilo tečajnic.
Zaradi tega vabimo vsa posamezna dekleta in gospodinje, ki imajo interes in veselje za strokovno gospodinjsko izobrazbo, da se prijavijo najkasneje do 10. decembra t. 1. pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu.
Nadaljna obvestila o kraju, času in pogojih za sprejem v tečaja bodo pravočasno objavljena. Povemo lahko, da bodo gmotni pogoji za vsako reflektantko znosni ter bo tečaj tako urejen, da bo ustregel svojemu namenu in si bodo zares lahko osvojile potrebno in koristno znanje iz gospodinjske stroke.
Slovenska prosvetna zveza
Auer, ki je, kakor izgleda, bil že precej pijan. Ko sta orožnika vstopila, sta pozdravila po vojaškem predpisu. Pijani major pa verjetno ni opazil pozdrava ter je oba došla orožnika divje nahrulil. Nastal je kratek prepir, nakar se je major kot pobesnel zagnal v enega izmed obeh orožnikov in ga pričel obdelavati s pestmi po obrazu. Le s težavo je drugim uspelo, da so pobesnelega častnika ukrotili. Napadeni orožnik Gattinger je bil ves okrvavljen ter so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili težke poškodbe. Surovo dejanje majorja Auer-ja je umevno1 vzbudilo silno ogorčenje, in je slab zgled za bodočo demokratično avstrijsko vojaščino.
Razne vesti iz Koroške
Minuli teden je na avstrijskih cestah pri prometnih nesrečah spet zgubilo 34 oseb življenje, 826 pa jih je bilo več ali manj poškodovanih in polnijo bolnišnice ter so v veliko obremenitev zavarovalnim zavodom. Na Koroškem se je primerilo 129 prometnih nesreč, pri katerih sta bili dve osebi mrtvi, 72 pa poškodovanih. Na avstrijskem področju je spet
Iz statistike bolniške blagajne
Na občnem zboru koroške pokrajinske bolniške blagajne je načelnik Feik podal pregled o razvoju zavoda v poslovnem letu 1954,
Navedel je, da so v minulem letu spet zelo narasle stvarne dajatve, predvsem stroški za zdravniško in zobozdravniško pomoč, za zdravila ter bolnišnice. Skupni izdatki so v primeri z letom 1953 narasli za 5,9 milijona šilingov. Zaradi ugodnejših pogojev na delovnem trgu, kjer se je dvignilo stanje zaposlenih, in na podlagi določil zakona o izmeri za rente
Gostovanje sovjetskih ljudskih umetnikov na Koroškem
V okviru turneje sovjetskih umetnikov po vsej Avstriji bodo sovjetski gostje dali dve prireditvi tudi na Koroškem. V Spittalu in v Celovcu bo prebivalstvo imelO1 priložnost občudovati sovjetske ljudske umetnike. Prireditev v Celovcu bo v torek, dne 22. novembra, ob 20.00 uri v slavnostni dvorani Delavske zbornice, organizira pa. jo Avstrijsko-sovjetska družba, podružnica v Celovcu.
Odlični sovjetski gostje bodo priredili večer ljudskih sovjetskih umetnikov. To bo večer z resnim in vedrim sporedom, s pevskimi in glasbenimi točkami, narodnih pesmi, baleta, narodnih plesov in akrobatike.
Ta večja sovjetska umetniška skupina
je sestavljena iz najboljših moči iz Moskve in Leningrada. S skupino bo prispel tudi Markulov, zastopnik prosvetnega ministrstva Sovjetske zveze, ki spremlja umetnike po Avstriji.
Kakor vsaka sovjetska umetniška skupina, ki jih je bilo is svojim pevskim in plesnim sporedom že nekaj na Koroškem, bo tudi ta ansambel s svojim posebnim repertoarjem nudil edinstven užitek in navdušil publiko. Tudi ta skupina bo s svojim znanjem in prisrčnostjo doprinesla k temu, da bo poglobljena ideja: »umetnost in kulturna izmenjava služi sporazumevanju med narodi«.
Vstopnina za omenjeno prireditev znaša 6 do 12 šilingov.
je bil učinek na financielni promet ugoden. Vsekakor pa znaša nasproti postavki prirastka prejemkov v znesku 2,5 milijona zvišanje izdatkov za 5,7 milijona šilingov. Ogromno je naraščanje stvarnih dajatev, če se primerja, da so izdatki za zdravniško in zobozdravniško zdravljenje od leta 1947 narasli od 2,9 milijona na 22,8 milijona šilingov. Izdatki za zdravila so v istem času narasli od 1,4 milijona na 14,8 milijona šilingov in stroški za bolnišnice od 2,9 milijona na 16,9 milijona šilingov.
V	zavesti, da je preprečevanje bolezni uspešnejše kot zdravljenje, je bolniška blagajna podpirala akcije za okrevanje otrok in mladoletnih ter pospeševala možnosti za oddih potrebnim zavarovancem. V svojem rentgenskem laboratoriju je izvedla vrsto preiskav pripadnikov najrazličnejših obratov. Novi splošni zakon o socialnem zavarovanju, ki je v marsičem zboljšan, prinaša bolniški blagajni nove visoke obremenitve.
V	statistiki k računskemu poročilu navajajo, da je bilo v minulem letu 11.182 oseb poškodovanih pri delovnih nezgodah. Zelo' so narasla tudi obolenja osrčnika in srca ter zaapnjenja žil. Po rojstnih letnikih navaja statistika, da je bilo največ oboleni med letniki 1930 do 1934. Tem sledijo letniki 1925 do 1929 ter 1920 do 1924.
55 brezvestnih šoferjev' pobegnilo in se niso zanimali za ponesrečence, v 46 primerih pa so kot vzrok nesreče ugotovili alkoholizirano stanje voznikov.
Gozdni delavec Janez Božič iz Bmce se je peljal z motornim kolesom po Topi iški cesti. Prečno čez cesto je stekel velik pes ter se zaletel naravnost v kolo. Voznik je zaradi tega strmoglavil in se težko ponesrečil.
Iz ženske kaznilnice Maria-Lankowitz je pobegnila Marija Rom, ki je bila zaradi umora svojega moža obsojena na dosmrtno ječo. Znano je, da je okrutno in brezsrčno dejanje Romove vzbudilo lani novembra daleč naokoli veliko pozornost. Romova je stanovala s svojo družino v neki baraki v Radvvegu pri Feldkirchnu. Svojega moža ni marala ter je sklenila, da ga odstrani. Neko jutro mu je dala v kavo strupene tablete, da bi ga omamila. Mož je namero spoznal in se je samoumevno razhudil. Nato pa je žena namignila svojima sinovoma, s katerima se je prej domenila, da so skupno planili na moža in očeta ter ga zadušili z zanko, ki so mu jo vrgli okrog vratu. Da ne bi kdo slišal hropenja umirajočega nesrečnika, je žena posebno glasno privila radio. Ko je mož že izdihnil, so ga skupno zavlekli v neko gradbeno uto, da bi iz-gledalo, kakor da se je sam obesil. Gnusno dejanje je kmalu prišlo na beli dan ter so morilko obsodili na dosmrtno ječo. Starejšega sina so obsodili na dvajset let ječe, petnajstletnega pa je obsodilo mladinsko sodišče. Za pobeglo zločinko so varnostni organi takoj uvedli zasledovanje.
V Ločah je trinajstletni učenec glavne šole izmaknil poštni uslužbenki mapo s 1000 šilingi in različnimi prilogami. Listnico iso pozneje našli, vendar je manjkalo 300 Šulingovj Ko so mladega zlikovca kmalu izsledili, so ta znesek tudi še tešili.
LOVEC KARLSON IN MEDVED
Lena deklica
Na Kamčatki, otoku v severovzhodni Aziji, je bilo nekoč mnogo medvedov. Najboljši lovec na medvede je bil Podpo-rogin, ki jih je v štirih dneh ustrelil petinšestdeset., Njega pa je še^ prekosil Šved Karlson, ki živi na. Kamčatki Štirideset let že živi na tem otoku., Vprašali so ga, koliko medvedov je ustrelil, pa ni vedel. V prvih dveh letih jih je ustrelil 726, potem pa jih ni več štel. Človek bi komaj verjel, če ne bi bil sam na Kam-
čatki in bi ne vedel, koliko je tam medvedov. Še pred nedavnim so izvozili letno 3.500 do 6.000 medvedjih kož.
Med najzanimivejšimi Karlsonovimi dogodivščinami je tale zgodbica:
Z dvema domačinoma je odšel na lov
in utaborili so se za noč. Karlson je odf-šel po vodo v majhen zalivček. Ko je hotel v vedro zajeti vode, je zapazil prav blizu ogromnega medveda. Tako blizu je bil, kot da bi se mu bil nastavil za cilj. Karlson popusti vedro in nameri na medveda. Slišal je, kako je krogla udarila v prsi ogromne živali. Medved pade, pa se takoj spet pobere in s težavo odvleče stran.
Karlson odide na drugo stran zalivčka, pritisne uho k tlom in posluša. Za trenutek je slišal1 težke medvedove korake, zakaj bilo je jeseni in tla so bila zmrznjena. Lovec gre v domnevni smeri in že čez tri sto korakov pride do medveda, ki je negiben ležal na tleh.
Karlson prisloni puško h grmu in hoče medveda dati iz kože. Trdno se nasloni k medvedu in ga zgrabi za kožo na hrbtu, da bi zarezal, ko se zgodi čudo: medved
Hišica
Komaj so orličem zrasla krila, že so zleteli iz gnezda na širok kamen, kjer so se igrali na toplem soncu.
Lačna lisica, ki je prebrodila ves gozd in ni mogla nikjer ničesar najti, da bi potešila lakoto, jih je že zdaleč opazila. Zato se je prihulila in se plazila vse bliže orličem. Neprestano se ji je v glavi vrtela misel: zdaj, zdaj bom potešila to strašno lakoto.
strahovito zarenči in ga strese s hrbta, da odleti prav do puške. Duhaprisotno jo hitro zgrabi in še enkrat ustreli medveda. To pot pa m bilo več dvoma. Medved je smrtno zadet obležal na zmrznjeni zemlji.
Lovcu je bilo dovolj boja z medvedom in vrnil se je domov v kočo. Naslednjega dne se je vrnil z obema domačinoma, da bi slekli medveda. Za čuda pa niso našli prve krogle v njegovem truplu, temveč le drugo v hrbtu in vendar je Karlson slišal, kako ga je prva krogla zadela. Zato je pregledal vsepovsod, da bi razrešil to uganko. In res je kmalu našel v bližini še truplo drugega medveda. Bilo je v resnici tako, kot je domneval: ko je sinoči hotel dati medveda iz kože, misleč, da je to ustreljeni medved, se je lotil celega, živega medveda, ki je mirno spal, dbčim je ustreljeni ležal nedaleč proč.
in ORLIČI
Na srečo pa so jo orliči pravi čas opazili in zleteli v gnezdo. Ko je lisica to opazila, se je razgledala, če ni morebiti kje stari orel. Ko je videla, da ga ni, se je napotila proti gnezdil. Njen edini up je bila njena spretnost.
»Dober dan, otroci,« pozdravi z milim glasom.
»Dober dan, teta lisica,« odgovore
1 • V*
orlici.
Veverica bi rada pripovedovala
Nekega dne je sedla Veverica v vrt pod divo. V naročju je pestovala svojo punčko in ji dejala: »Poslušaj me, punčka, sedaj ti bom pripovedovala povestico. Nekdaj sta bila dva fantka, ki sta hotela iti na sprehod -..«
Tedaj je priletel ptiček in začivkal: »Jaz bi tudi rad poslušal povestico!«
»Tedaj bom morala pač še enkrat začeti,« je dejala Veverica. »Nekoč sta bila dva fantka, ki sta hotela iti na sprehod
Tedaj je priletela čebelica:	»Zumm,
zumm, zumm, smem tudi jaz poslušati?«
»Seveda«, je dejala Veverica, »kar pri-
UGANKA
Povsod mora biti na črki »i«, a tudi na koncu stavka stoji.
(«W)
sedi, bom še enkrat začela: Nekdaj sta bila dva fantka, ki sta hotela iti na sprehod . ..« V tem pa je prifrfotal golobček: »Prosim, počakaj še malo, ja a bi tudi rad vedel povestico,« je zagrulil.
»Bom pač še enkrat začela: Nekdaj sta bila dva fantka, ki sta hotela iti na sprehod . ..«
Burns, je tedaj padla sliva Veverici naravnost v naročje. »Povej že do konca,« je dejala.
Zivalice pa so se slive tako prestrašile, da so se vse hkrati razbežale, punčka pa je od strahu padla v travo. Veverica jo je hitro pobrala in jo potolažila:
»Zdaj sploh ne morem povestice dokončati. Moram počakati, da bodo zopet prišle živalice.«
In otroci, ki so našo povestico prebrali do sem, morajo tudi počakati, da bo Veverica povedala do konca povestico o dveh fantkih.
Hackemann (Iz nemščine)
»Prinašam vam veselo vest,« nadaljuje lisica zvito in se neprestano ogleduje, če ni morda kje na veji orel.
»Kakšno vest, teta lisica?«
Bila sem na konferenci vseh gozdnih prebivalcev in dogovorili smo se, da bo odslej mir med nami. Odslej bomo vsi živeli v slogi in ljubezni. Nikomur se ne bo treba bati za življenje. Pod skupno streho bosta lahko živela zajec in volk, orel in miš, lisica in kokoši, ne da bi se komu ježila dlaka od strahu pred drugim. Zato pridite, orliči, da se bomo vsi skupaj poigrali, poveselili in zapeli.
Tedaj so se orliči vznemirili v gnezdu.
»Kaj vam je?« jih pogleda lisica..
»Naš oče prihaja,« ji prave najmlajši.
Ko je lisica to slišala, se je spustila v divji dir.
»Kam pa, teta lisica? Počakaj našega očeta, pa se bomo vsi skupaj poveselili.«
»Vaš oče ni bil na gozdni konferenci in ima oster kljun,« je odgovorila zvita lisica in se je še bolj pognala v dir skozi gozd — lačna in jezna.
Pred davnim davnim časom sta živeli babica in vnukinja. Babica se je tako postarala, da ni mogla več delati. Vnukinja pa je bila jako lena. Babica se je od leta do leta bolj starala in je slabela. A je le doživela pomlad in si mislila: »Treba je piti in jesti. Zunaj ljudje že sejejo, tudi midve si bova morali kaj posejati.« To je rekla tudi vnukinji.
»Saj ni treba,« jo je zavrnila vnukinja, »ti si itak že ostarela in na jesen boš umrla, a jaz, vidiš, bom dobila kakega dobrega človeka, ki me bo vzel k sebi. Kaj bi medite z žitom?«
In tako nista ničesar posejali.
Prišla je jesen. Ljudje so spravljali poljske pridelke.
Starka ni umrla in deklice ni nihče vzel v rejo. Trprali sta lakoto.
Ali nekoč je prišla soseda in videla, da babica in vnukinja nimata kaj jesti in je rekla.:
»No, pa pridita k meni pra kašo...«
Soseda je odšla, babica je rekla ^vnukinji: »Pojdi, vnučka, pa prinesi kaše!«
Vnukinja jo je zavrnila rekoč: »Ali je res treba, babica? Nemara ni dobra tista kaša...«
Babica in vnukinja sta vso zimo pre-stradali in bi bili skoraj umrli. A brž ko je prišla pomlad, je vnukinja odšla delat na njivo.	_
»Zakaj bi pa delala?« so se ji smejali sosedje, »saj je tvoja babica že Stara in ne bo živela več dolgo. Tebe bo pa ze kdo vzel v rejo. Kaj bi vedve z žitom?«
»Nak,« jih je zavrnila vnukinja. »Zdaj pa že vem. Stari ljudje ne pravijo zaman: Če hočeš žeti, moraš sejati,«
oblaki
Preko neba dir oblačkov, dir oblačkov — črnih mačkov, kaj se le vznemirjajo, kam tako le dirjajo?
Mačkov kup vse bolj se veča, glej na nebu temna gneča — črni mački se tepč, da kar bliski švigajo.
To krvave so butice, to debele so solzice, črni mački jokajo — dežek pada na zemljo .. .
Danilo Gorinšek
5 Ivan Potrč:	39
NA KMETIH
ir ■ ?:=•=» saagsggaga
Toplečka je jela kričati. Znova je povedala, da. ni imela nikoli ničesar od življenja, da je prišla samo zavoljo dolgov in otrok k tej prekleti hiši in da bo, skratka, živela, kakor se bo njej zdelo; zavoljo Hane pa naj zvesta oba, sestrana in Rudi, enkrat za vselej:
»Dokler bom malo migala, Hana ne bo dobila grunta! Te pravice mi ne more nihče vzeti! Samo po moji smrti —«
Ni končala, bilo je, ko da bi ji glas vzelo. Odšla je v hiško in zaloputnila vrata. Zase vem, da sem pri teh zadnjih besedah odrevenel; takrat nisem vedel, zakaj — dandanašnji vem, Jezus, da vem!
Tudi Rudlu in sestrani ni kazalo drugače, ko da sta šla.
»Jezus-jezus-jezus!« je sikala sestrana Za možem, ko sta odhajala. »Kje se je vzela? Ti moj Jezus, resnica!«
Mene sta pustila, ko da me tudi zdaj ne bi videla. Še srečna ni nobeden rekel. Izmaknil sem se iz hrama, potihoma, kolikor se je dalo.
Tako mi je začelo sčasoma vse čez glavo rasti. Hana je prihajala k meni, v hi-
ško ali na hram; kajti jaz se v hiško, kjer sta spali s Tuniko, pod milim bogom nisem pustil zvabiti.
Nekega večera, ko sem se pozno vrnil z oranja in sem bil s Hano na hramu, zbit od pluženja in od vlačenja po strmih njivah — oral sem pri Murkovih, pri neki Toplekovi žlahti, ki ni nikoli zmogla dveh krav za vprego1 — razen tega sem bil zbit še od vročega dive in od jabolčnika, se mi je zazdelo najprvo, da sem pri znani viži, ki so jo peli fantje spodaj po stezi in skozi, vas, ujel besedo o Hedlu.
»Počakaj! Prisluhni!« sem zasiknil proti Hani in se na pol dvignil z ležišča.
Skraja ni bilo nič pravega slišati; viža, povedal sem že, je bila stara, vlekla se je celo večnost, in potem so utihnili. Nato so znova zapeli — in zdaj, ne vem, je potegnil sipodinjalk ali kaj, sem zaslišal vsak posamezen glas. Fantje, dva ali trije, med njimi sem dobro prepoznal Paleka, so peli, glasno in zarezujoče.
Oj, Hedl ti,
'mas hujde skrbi, so Toplečke tri — nesrečen si ti. . . !
In še enkrat — slišal sem vsako besedo, kakor da bi bila. pri fari in s kora zapeta! ,,So Toplečke tri — nesrečen si ti .. . !"
Še in še so peli.. .. in še in še so ponavljali o nesreči. Ni da bi povedal, kako mi je naenkrat bilo, kako je začelo vse trza-
ti po meni, ko da moja koža ne bi bila več moja.
Potem sva lahko oba s Hano slišala, kako je začel nekdo prestavljati rože^na hišnih oknih in okna zapirati, da so sipe tenko zazvenele. To ni mogel biti nihče drugi ko Toplečka, ki je prav tako slišala pesem o treh Toplečkah; vstala je in jela zapirati okna pred vižami s ceste. Začutil sem Hanino roko rJa svoji, poiskala jo je in se je hotela okleniti, toda iztrgal sem jo, vstal in se pognal s sena na gumna. Če me je prvi trenutek pesem poparila, če me je zatem domala za srce zagrabila, me je ob tem zaitreskavanju oken vsa reč razkačila. Bil sem pred hramom in še vedno sem čutil na sebi Hanino roko — roka se me je hotela okleniti in me zadržati... čutil sem, kako sem se ji v navalu jeze iztrgal, še enkrat mi je šlo skozi ušesa, zapiranje oken. Zagnal sem se ob njivah ir; proti stezi ter se gnal in gnal, da me v grabi, pri jarku, ni bilo kaj drugega več ko en sam sopež. Pognal sem se čez jarek in se ustavil za gabrovo mejo* ob cesti — moral siem se oddahniti, priti k sebi. Ta čas so peli, nekje od' kovačevega sem.
Potem so s petjem prenehali in zaslišal sem coklanje po cesti, zaslišal sem smeh, zatem govorico in znova smeh, vsi trije so se smejali.. . Zatem se niso več smejali. Prišli so počasi, ko da bi hodil vsak s svojo pametjo.
Zganil sem se, si zapel predpasnik in si podvihal rokavce; ves sem se tresel, čeljust mi je podrgetavala — vedel sem, da se bom stepel. Kol, za katerega ne vem, kdaj in kje sem ga spotoma odtrgal s plota, sem stiskal v rokah.
Da, prihajali so; imel sem kol, oni so bili brez vsega, z rokami v žepih.
In zatem sem slišal, bili so skoraj vštric — samo malo bi še morali priti in pognal bi se iz gabrovja — sem prisluhnil govorici.
»Eh, pustimo hudiča ... ubogega . .. !«
Bil je glas Irglovega.
»Pustimo ga!« je pridjal tretji, krajni; bil je Hrvatov.
Potem so prišli domala vštric. Palek je zavzdihnil, napravil še kak korak in de-jal:
»Meni se samo Tunika smili. ..«
»Uboga deklina, res je. ..« je prikimal krajni.
»Vse to mora gledati, eh!«
To je bil znova Palek.
Takrat bi moral planiti na cesto, toda to o Tuniki me je prizadelo huje ko ono o moji nesreči. Tunika se je tudi meni samemu smilila; nisem vedel zakaj,, a smilila se mi je. Zadržal sem dihanje, vendar mi je srce tako tolklo, da sem se zbal, ali ga ne bodo na cesto slišali.
Oni so šli dalje mimo mene in se se menili ter se smejali. Irglov je povedal
ZA GOSPODINJO IN DOM
Zakaj obleka greje
Najprej se moramo vprašati, če obleka sploh greje. Obleka vendar ni peč. V resnici ne greje obleka človeka, marveč človek greje obleko. Zakaj je človek peč, se boste morda vprašali?
Seveda je človek neke vrste peč. Saj veste, da hrana v človeškem telesu proizvaja toploto, ravno tako kot goreči les v peči. Sicer pri tem izgorevanju ne vidimo ognja, vendar se to izgorevanje občuti v tem, da telo postane toplo.
In ravno to toploto, ki nastane pri izgorevanju, moramo čuvati, jb varovati, da se ne izgubi v zrak. Ravno tako kot pri gradnji hiš in peči pazimo na to, da iso čim bolj primerne in uporabne, ravno tako moramo gledati, da se primerno oblačimo in sicer tako, da toploto, ki jo telo proizvaja pod vplivom izgorevanja telesne hrane, čim bolj zadelamo, da jo
Prav letos, ko je dosti sadja, se nam pogosto pripeti, da dobimo v našo obleko sadni madež, ki ga je po navadi težko očistiti. Zlasti velja to za madeže od breskev in hrušk, ki jih z običajnim pranjem sploh ne moremo odstraniti. Vendar pa razpolagamo s cenenim in zelo preprostim sredstvom, ki nam zelo uspešno služi pri odstranjevanju madežev, ki mažejo našo obleko.
Ko dobimo madež od sadja, namočimo ta del blaga v raztopino sintetične zgoščene limonske kisline in ga pustimo tako dolgo v raztopini, da madež povsem izgine. Preden namočimo tisti del obleke, ki ima madež, v raztopino sintetične limonske kisline, ga ne smemo prati z milom, ker pod vplivom mila madež postane rumen. Tudi z bencinom madeža ne smemo poskušati čistiti, ker ravno tako porumeni. Z raztopino sintetične limon-
obdržimo ob telesu. Seveda nekaj toplote propušča tudi obleka, vendar še dolgo ne toliko kot bi je propustilo naše telo, ako bi bilo golo. Zato v zelo mrzlih dneh pustimo s tem, da se debelo oblečemo, zmrzovati našo obleko in ne telo.
Sedaj pa eno vprašanje: Kaj je topleje, tri srajce ali ena srajca s trojno debelostjo. Tri srajce, ena vrh druge oblečene, so toplejše kot pa ena sama s trojno debelostjo. Pri vsem ne gre za debelost srajce, marveč za vmesne zračne plasti, ki so med eno in drugo srajco. Torej zračne plasti so tiste, ki grejejo. Kot je že marsikomu znano, je zrak zelo slab prevajalec temperature. V tem primeru je zrak kot
Tri srajce so torej tri zračna oblačila. Ena srajca sama, pa če je še tako debela, pomeni samo eno zračno obleko.
Iz teh spoznanj torej sledi, da je bolj
ske kisline pa lahko odstranimo tudi vinske madeže z namiznih prtov, prtičev in podobno. V tem primeru seveda potrebujemo večjo količino raztopine limonske kisline.
Limonsko kislino napravimo na sledeči način: V skodelico damo do polovice vode, v nji pa raztopimo žličko limonske kisline. Vodo moramo mešati toliko časa, da se kristalčki kisline popolnoma raztopijo.
Sintetična limonska kislina je zelo poceni, zato naj jo ima vsaka gospodinja v svoji kuhinjski omari. Ta kislina nam ne služi samo za to, da z njo odstranjujemo madeže, marveč je tudi odlično nadomestilo za limono in kis, ki ga v gospodinjstvu tudi zelo pogosto rabimo'. Zatorej, sintetično limonsko kislino v vsako gospodinjstvo.
priporočljivo, nositi več kosov tanjšega perila kot pa mogoče samo enega in tega toploto slabo prevaja. Tudi vi upoštevajte to in veliko manj boste zmrzovali v zimskih dneh, ko bo okoli vas ledeni mraz, vam pa bo lepo toplo, debelega, ker glavni izolator je zrak, ki izolator. Spoznanje, da ima zrak te lastnosti, s pridom upoštevajo pri gradnjah poslopij, na primer votla opeka ipd.
Če ima obleka neprijeten vonj
Obleka se sčasoma navzame neprijetnega vonja, ker tkanina vpija vase vonj, prah, tobakov dim, duh po bencinu in podobno’. Ta vonj je neprijeten in močnejši, če v obleki delamo in jo le malokdaj zamenjamo z drugo. Razen estetske neugodnosti, ki jo občutimo, je taka obleka tudi iz zdravstvenih razlogov neprimerna, saj nudi najugodnejše razvojne pogoje najrazličnejšim bakterijam, ki se naselijo v njej.
Odlično desinfekcijo in odstranitev najrazličnejših vonjev opravimo od časa do časa lahko same, če poškropimo oziroma zdrgnemo obleko zunaj in znotraj s sledečo mešanico: 30 kapljic smrekovega esenca, 20 kapljic cimetovega, 15 kapljic rožmarinovega, 15 kapljic nageljnovega, 10 kapljic pomarančnega esenca in 250 gramov destilirane vode. Za tkanine je omenjena mešanica povsem neškodljiva.
Gripa in
Že je nekaj1 časa bolj deževno in mokro jesensko vreme in marsikdo' je že postal nahoden. Zaradi stalnih vremenskih sprememb v jeseni obstoja ta nevarnost kar stalno., Ko smo postali nahodni, dan ali dva nato začnejo boleti roke in noge, glava, Jtriž in hrbet, muči nas tudi kašelj. Znaki bolezni seveda niso pri vseh ljudeh enaki. Nekaterim se vnamejo živci, druge zopet trga po sklepih, tretjim zopet nastanejo motnje v prebavi. Vsekakor so to znaki gripe, ki je nikakor ne moremo podcenjevati, marveč moramo takoj začeti z njenim zdravljenjem. Vso bolezen spremlja visoka vročina, da moramo takoj v posteljo.
Če smo se dobro prepotili in z uspehom jemali zdravila proti vročini, pili veliko lipovega, bezgovega ali čaja iz podobnih zdravilnih zelišč z limono ali medom, smo' pospeševali izločanje bolezenskih snovi iz telesa in vročina bo po treh dneh padla. Seveda mora zaradi previdnosti ostati bolnik še tri dni v postelji, da premaga morebitni vpliv bolezni na druge organe.
Drobni namizni inventar
Namizni inventar sestoji iz naslednjih drobnih predmetov, ki jih pripravimo na posebno servirno mizico ali omaro, potem pa postavimo na mizo po potrebi.
Posodice za sol, poper in papriko naj imajo po možnosti sitaste pokrovce. Sitca moramo večkrat obrisati zunaj in znotraj, posodice same pa izprazniti, sol posušiti ali jo zamenjati z novo. Za poper pa je najprikladnejši mlinček. Vse odprte posodice za začimbe morajo biti vedno skrajno čiste.
Posodica za zobotrebce, kolikor je še v navadi, naj bo pokrita in take oblike, da lahko primemo zobotrebec v sredini. Marsikje pa zobotrebcev ne uporabljajo več.
Oljnico prinesemo' na mizo takrat, ko začnemo servirati solato, ali pa tudi šele takrat, ko si kdo želi solato okisati ali še zabeliti.
Posodica z gorčico naj bo napolnjena samo doi polovice ali do dve tretjini. Da se nam gorčica po uporabi ne posuši, nalijemo nanjo nekaj kisa ali olja. Žlička za zajemanje gorčice ne sme biti kovinska.
Košarica za kruh naj bo' pregmjena z belim prtičem iz blaga ali papirja.
Pepelnik mora biti vedno- čist, nikoli prepoln.
influenca
Zaradi gripe same navadno le malo kdo umre, veliko pa jih umre zaradi posledic te bolezni. Za gripo je leta 1918 zbolelo okoli 200 milijonov ljudi, od ka' terih jih je umrlo okrog 10 milijonov, ker še niso bile znane njene posledice. Povzročiteljice gripe so kužne klice v sluznici v nosu in grlu. S kašljanjem jih prenašajo bolni ljudje na zdrave ljudi. Doba do izbruha bolezni traja eden do dva dneva po okužbi.
V obrambo proti gripi svetujejo zdravniki naslednje zaščitne ukrepe:
Bolnik naj pri kašljanju in kihanju dene robec pred usta in nos. Varovati se je treba tudi ljudi, ki kihajo na vlaku, avtobusu ipd. Kadar se obolenja gripe pojavijo množično, se ogibajmo krajev, kamor zahaja mnogo ljudi. Prepovedano je tudi pljuvanje po tleh. Bolniki naj se teh navodil tudi držijo, ker le na ta način se bolezen uspešno zatira. Čim nas napade, je treba bolezen takoj zdraviti, ker sicer našemu telesu lahko škoduje, povzroči pa tudi lahko prerano smrt.
Kako negujemo gumijaste plašče
Gumijaste plašče ponavadi le takrat dobro negujemo, ko jih rabimo, torej v deževnem vremenu. To je povsem napačno, ker dežni plašči se ne pokvarijo pri mokrem vremenu, marveč jim škoduje suho in toplo vreme, če so kje spravljeni, kjer je za gumijaste plašče neprimerno.
Ravno tisto, kje je spravljen, je tako bistvenega: pomena za gumijast plašč, kakor tudi za druge gumijaste izdelke. Ako spravljamo gumijaste plašče v toplih in suhih prostorih, se začnejo pojavljati razpoke. Plašče je priporočljivo obešati od časa do časa v klet, kjer se ob vlagi zopet izravnajo. Ob deževnem vremenu, če plašča ne rabimo, ga obesimo na prosto.
Zmečkani plašč je treba obesiti na obešalnik za obleke, ga politi z vodo ter ga nato pustiti, da se posuši v senci. Pri tem
pa je treba paziti, da so žepi, ovratnik, rokavi itd. gladko zravnani, da ne nastanejo nove gube. Zamazanih gumijastih plaščev se ne sme čistiti z bencinom, s terpentinom in podobnim, predvsem pa jih je treba varovati pred najrazličnejšimi kislinami. Čistiti jih je treba s toplo milnico. Ako se gumijasti plašč raztrga, si tudi sami lahko pomagamo. Raztrgano mesto očistimo in ga pomažemo z gumijevo raztopino, isto napravimo z gumijasto krpo in nato krpo prilepimo na raztrgano mesto. Zalepljeno mesto za nekaj časa obtežimo, da krpa bolje drži.
Pri nakupu gumijastega plašča je treba paziti na to, da si kupimo tak plašč, ki je tako krojen, da je omogočeno dovoljno zračenje. Plašči, ki onemogočajo zračenje, telesu škodujejo, ker zavirajo dihanje kože.
Sintetična limonska kislina zelo uporabna
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
nekaj o Hani, česar nisem dobro slišal, slišal pa sem Paleka, ko je rekel:
»Hana? Ta je vsa pasja!«
Eden se je oglasil ,Hev-hev!’, da so se znova zasmejali; potem so šli in niso več zapeli.
Naslonil sem se na kol; v meni ni bilo več volje, da bi stekel za njimi, a okoli mene je nastala takšna tihoča, da sem slišal, kako mi je srce vse huje in huje nabijalo. Tesneje in tesneje mi je postajalo, nagnil sem glavo nazaj, zajel sapo in se ob vejah divjega kostanja, ki je rastel v živi meji ter ob križpotjih, zagledal proti zvezdam na nebeški modrini. Bile so mirne, ko da jih ne bi nič skrbelo, meni pa je bilo znenada tako hudo, da bi umrl. Ne vem, kako sem prišel do hrama, kdaj sem sedel na oje v kolarnici in si zakopal razoglavo glavo v roke. Po glavi se mi je mešalo dvoje: ,nesrečen si ti’ in ,uboga deklina’; zares se mi je zasmilila in zares sem bil nesrečen.
Potem sem začutil nekoga ob sebi; dvignil sem glavo in zagledal Hano. Stala je pred mano, se obirala, ko da bi se šele zdaj spravila z ležišča. DL lahko bi bila že v hiški; malo me je presenetila, ko sem jo zagledal. Glava mi je znova zlezla med prste, zatem pa sem jo pogledal, domala divje, in zasiknil:
»Kaj bi rada? Kaj stojiš tu?«
»Jezus, kaj sem storila?« se je vprašala. »Južek!«
Znova sem jo pogledal, videl, kako se je še nadalje popravljala, in sem zamahnil z roko, kakor da mi je malo do vsega. Nič nisem mogel verjeti njenim vzdihom.
»Jezus, bala sem se, da se boste stepli! Čisto sem namrznila!«
Gledal sem jo; lahko je videla, da mi je odveč. Potegnil sem ji roko z glave, začela mi je gladiti lase, potem pa sem začutil toplino njenih bokov; znenada se mi je zazdelo, da bi rada, da bi bil ljubezniv z njo, in sem jo začel poljubljati; bila je hladna po licih in po ustnicah, ves čas sem čutil, kako mi je odveč in nadležna, toda poljubljati je nisem nehal, dokler se ni odmaknila in si prevezala ruto, ko da bi ji bilo zdaj zadosti poljubljanja,
»Grem,« je rekla.
Gledal sem, kako je odšla po pocjah, kako je na stopnicah postala in kako je odrinila vrata; glasno jih je zapahnila, nič se ni zmenila za: mater.
Toda za »nesrečnega Hedla« so se začeli zanimati drugi.
Jeseni, ko je začelo zebsti, sem moral, če sem se hotel obleči, na odbor, na občino; Toplečka ni zame opravila, rekli so, da moram priti sam. Slekel sem si predpasnik, ga obesil na klin pri hlevu, se umil, si popravil lase in šel. Preklel sem vse karte in papirje in samo čakal, da Roškarci, to je občinski tajnici, svoje povem — pogoreli smo, saj bi lahko vedeli
v tistem odboru, da smo ostali brez cunj! A se je zgodilo drugače; v pisarni je bil Mihorič, novi župan, predsednik ali kaj je že bil.. . Bil je s hrbtom obrnjen proti vratom, a komaj je zaslišal moj glas ali; Roškarčin pozdrav »Bog daj, Hed-lov!«, že ga je pognalo pokonci — pogledal me je, kakor da me že sto let ne bi videl, se odkašljal in vprašal:
»Si prišel?«
Vse se je nasršilo v meni, a tudi vse zatrepetalo; požrl sem sline.
»Prišel sem, ja! Malo še, pa ne bom več imel kaj obleči; cela fara ve, da smo pogoreli.«
Vsa reč, tudi Mihorič, ki je stal sredi pisarne, dlržal roke v žepih in me gledal, me je lahko samo ujezila.
»Nikar se no ne hrši!« je začel počasi. »Pogoreli ste, ja, vem — samo, da boš ti, Hedl, še enkrat pogorel!«
Gledal sem ga, vedel sem, kam je meril, a napraviti nisem mogel niti koraka več — ko da bi imel noge znenada priraščene k podu. Gledal sem ga, v glavi pa se mi je nenadoma vse zmotilo, da sem zašlišal Mihoričev glas, kakor da prihaja nekje od daleč.
»Roškarca, daj mu papir! Je že plačan, Toplečka je plačala... Ti, Hedl, boš pa malo k meni pogledal. Hedl! Si slišal?«
Slišal sem, da, vzel sem papir z mize izpred ženske, potegnil klobuček z glave in odšel skozi na stežaj odprta vrata,
kjer je vstopil Mihorič in me za vrati počakal, kakor da bi se hotel prepričati, ali pridem za. njim ali ne.
Izba je bila precej večja, daljša ko prva, sredi nje je bila skoraj od. zidu do vrat dolga miza. Mihorič je sedel za gornji konec ter mi pokazal, naj sedem; sedel sem koj pri vratih njemu nasproti. Prižgal si je cigareto, vrgel kar po mizi tudi meni eno, in vzkliknil:
»Roškarca, vrata zapri!«
Slišal sem, kako je vstala ko nekaj težkega, prišla do vrat in ga hotela nekaj povprašati, a Mihorič je zamahnil, čeŠ naj zapre. To se je tudi zgodilo. Zatem je postavil komolce na mizo, spustil roke po njej, ko da bi udaril po mizi, in pcr vedal, naravnost v obraz, kakor je tudi sedel naravnost pred mano:
»Toplečka, Zefa, je bila pri meni. Sana sem jo' poklical, ljudje preveč govore — na Gomili nismo na Turškem.«
»Na Turškem, a?«
Pogledal sem ga; pogled je utegnil biti kar se dč zabit, kajti Mihorič je pograbil pepelnik, ga s treskom prestavil in trdo, odiseka.no dejal:
»Pubec, ne reži se!« Postal je, ko da ne bi vedel naprej, ko da ne bi našel prave besede, cigareta mu je dva ali trikrat za' migala, na ustnicah, a ni še nič povedal-»To sem ti hotel povedati, tega... te' ga ... tega on6 tam na Toplekovem, Prl vas, mora biti enkrat konec!« (Dal]e>
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
jPriiMcrcr, hi silita h razmišljanju
Pri roki imam podatke o uspešnosti pašnikov na čredinke. Gre sicer za 2 pašni zadrugi na Nižjem Avstrijskem, vendar so te primerjave uporabne tudi pri nas in tudi za zasebne kmetije. Prva pašna Zadruga ima v 700 m nadmorske višine Pašnik v izmeri 36 ha. Ta pašnik je razdeljen na 6 čredink in se je na njem v letu 1954 skozi 4 Va meseca paslo 56 goved s povprečno težo 385 kg. Ob koncu paše so bila goveda povprečno za 116 kg težja, kar pomeni, da- je pri ceni 8 šil. za kg prirastka dal pašnik 52.000 šil. tržnega brutodonosa. Na hektar pašnika je znašal brutodonos 1.444 šil. Na eno govedo je odpadlo 0.7 ha pašne površine.;
Drugi pašnik meri 52 ha in je razdeljen na 13 čredink. V letu 1954 se je na njem skozi 4 l/2 meseca paslo 184 goved s povprečno težo 368 kg. Povprečno so v tem času goveda pridobila 113 kg na. teži. Ta pašnik je dal 166.696 šil. tržnega brutodonosa, na hektar površine torej 3.205 šil. Na eno govedo je odpadlo
Cd oMcbra naprej spel prave cene za mleko
Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je odredilo, da morajo dobiti kmetje svoje mleko, ki ga oddajajo mlekarnam, od 1. oktobra napreji do nadalj-nega spet plačano po uradno določeni ceni, to je 1.60 šil. za liter mleka, ki ima 3.5 % masti. Kakor znano, so v zadnjem letu od te cene odtegnili kmetom na liter mleka 20 grošev za takozvani krizni fond, s katerim so baje subvencionirali •Zvoz presnega masla.
Ta ukrep je povzročil med kmečkim Prebivalstvom silno ogorčenje, ki je bilo Opravičeno, kajti subvencioniranje izvoda masla je stvar fonda za gospodarstvo' 1 mlekom in mlekarn, ne pa stvar kme-tov. Mlekarne in ta fond namreč razpolagajo s prekomernimi dobički, ki jih črpajo iz razlike med odkupno in prodajno ceno mleka, dočim je v povprečju sedanja odkupna cena itak prenizka.
Upamo, da v bodoče nihče več ne bo skušal zvaliti take in podobne stroške na račun kmeta, ki mu država za njegove Pridelke garantira ceno.
0.3 ha površine. Ako primerjamo ta donos z našimi povprečnimi donosi na polju, vidimo, da. je dal ta pašnik brez posebno obremenjajočega dela več tržnega brutodonosa, kakor ga dajo pri nas žita.
Pri nas, kjer živino v dolini še večinoma pasemo1 po vaških gmajnah, dravskih logih ali celo v gozdu, je ureditev pašnikov na čredinke zelo potrebna. Z ureditvijo pašnikov na čredinke, bodisi zasebnih, zadružnih ali vaških, in z njihovo redno oskrbo bi ustvarili enega izmed dveh bistvenih pogojev za boljšo rentabilnost naše zaostale živinoreje. S pašniki na čredinke bi se nam poletna, reja znatno pocenila. Živina bi imela dovolj krme in na površini, kier pasemo1 danes 10 goved, bi jih pasli lahko 20, pa tudi 30. Poleg tega bi odpadlo zamudno poletno pripravljanje zelene krme in krmljenje živine ter bi imeli več časa za druga dela in za družino. Zato pa bi tudi na njivah lahko pridelovali več lucerne in detelje ter več strniščne krme, kar bi nam bistveno pripomoglo k ostvaritvi drugega pogoja: za uspešno živinorejo: pridelali bi tudi več izdatne zimske krme.
Sedanji poznojesenski čas je izredno pripraven, da pričnemo resno razmišljati in pripravljati svoj vaški, zadružni ali pridomni pašnik. Mlade gozdove imamo povsod pregosto zaraščene. Zato bomo brez vsake škode izsekali iz njih kole in rante, ki jih potrebujemo za pašnik na čredinke. Čez zimo bomo potrebni les nasekali in, zvozili domov, kole ošpičili ter rante ustrezno' prirezali, tako da bo-
mo v zgodnji pomladi že lahko pričeli s postavljanjem ograje.
Sedaj v jeseni morama misliti na kali-fosfatno gnojenje za pašnik določenega travnika. Pri tem ne bodimo skopi. Korist, ki smo jo prej videli in pa olajšave pri poletnem delu opravičujejo, da pognojimo pašnik za začetek vsaj s 1000 kg Thomasove moke in 400 kg kalijeve soli na hektar. Za pomlad pa mu pripravimo še kakšnih 400 kg nitramonkala, da ga v enakih obrokih potrosimo na vsako popaseno čredinko.	Blaž Singer
Cjncj na travnike
O potrebi gnojenja travnikov se je govorilo že dosti. Različna so vendar mne-nia, kdaj trositi gnoj na travnike, jeseni ali spomladi. Na splošno velja pravilo, da gnojnica, gnojevka in dobro preperel gnoj (ki je že podoben kompostu) na travniku najbolj učinkujejo, če jih damo spomladi. Slamnat, še precej svež gnoj pa je bolje trositi jeseni. Seveda je pri tem treba vzeti v zakup izgubo na amoniaku.
V praksi odloča navadno vprašanje, kdaj imamo največ časa. Tega pa imamo največ v pozni jeseni. Da pa izguba na amoniaku ne bo prevelika, pričnimo travnike gnojiti, ko bo zemlja že zmrzla. Čim pade temperatura na ničlo, preneha tudi amoniak izhlapevati iz gnoja. Na zmrznjenem travniku z razvaža njem gnoja poleg tega tudi travniške ruše ne poškodujemo.
1
Pcmcu pemfniziciFsiva
v avstrijskem kmetij siva
V Avstriji držijo 85 °/o vse perutnine (kokoši, rac in gosi) kmetijski obrati. Proizvodna vrednost avstrijske perutnine je znašala leta 1950 343 milijonov šilingov in je leta 1953 narasla na 764 milijonov šilingov. Po vrstnem redu se je med drugimi proizvodi pomaknila perutnina od 11. mesta v letu 1950 na 7. mesto v letu 1953. V tem letu je predstavljala večjo vrednost kakor pa. pridelani ječmen, oves, vino ali sadje. V letu 1954
Kako se pri pižan/a ©ibucsc/o dodafna krmila?
Dandanes, ko uspešno pita; le tisti, ki hitro in poceni pita, dobivajo dodatna krmila in njihove mešanice čedalje večji Pomen. Na tem mestu smo pred letom dni pisali o rezultatih poskusnega pitanja z dodatkom mešanega krmila »Ekonom« na kmetijski šoli Podravlje. Na koškem velesejmu smo lahko primerjali rezultate poskusov pitanja z dodatkom ‘Multavit« na kmetijski šoli Podravlje in z dodatkom »Perovit« na nekem drugem Posestvu.
Danes lahko pregledamo podatke nadaljnjega poskusa, ki ga objavlja »Der
začetna teža 136.— kg
fortschrittliche Landivirt«. V tem primeru so dali na različno pitanje 3 skupine po 5 enakostarih prašičev. Najprej so skozi 11 dni krmili vse tri skupine enako, da ugotovijo razliko v prirastku. Osnovna krma je sestojala iz pese in de-teljnega zdroba, na pitovni krmi pa je odlpadlo na žival 1 kg mešanice iz 65 °/o žitnega zdroba, 17% otrobov, 14% beljakovinske krme (7 % ribje moke, 3 °/o mleka v prahu, 2 °/o mesne moke in 2 °/o kvasu) ter 2 °/o krmnega apna. Rezultat je bil po 11 dneh naslednji:
1.	skupina
2.	„
3.
132.50 kg 124.— kg
Po teh 11 dneh je vsaka; skupina na °snovni krmi dobila na dan 7 kg pese in 0-6 kg deteljnega zdroba. Na pitovni krmi pa je dobila 1. skupina kupljeno Mešanico dodatne krme, ki je sestojala 77 % žitnega zdroba, 11 °/o otrobov, f 1 % beljakovinskega koncentrata s sle-dovnimi elementi in. 1 % rudninskih ^ovi. Druga in tretja skupina sta. naprej dobivali isto krmo, kakor prvih 11 dni,
začetna teža
1.	skupina	161	kg
2.	„	158	kg
3.	„	149	kg
teža po 11 dneh 161 kg 158 kg 149 kg
prirastek 25.— kg 25.50 kg 25.— kg
in šop-
ki so ji dodali še 2 °/o klokočevih nih tropin. 3. skupina je dobivala k temu še na dan in žival 3 g Aurofae 2 A. Pi-tovne krme so vse tri skupine dobile, kolikor so je požrle. V prvi skupini je 1 prašič požrl povprečno na dan 1.87 kg pi-tovne krme, v drugi skupini 1.97 kg, v tretji skupini pa 1.83 kg.
Po 16 dneh so skupine pokazale slednjo pridobitev na teži:
pa sodijo, da je proizvodna vrednost perutnine narasla na 1 milijardo šilingov ter da je bila, višja od proizvodne vrednosti rži v državi.
Te primerjave dovolj očitno kažejo pomen perutninarstva v avstrijskem kmetijstvu, predvsem na malih kmečkih obratih. Po splošnem kmetijskem štetju iz leta 1951 odpade pri kmetijah do 2 ha na 100 hektarjev kmetijske površine 613 kokoši, na kmetijah od 2 do 5 ha pa 323. Na 100 ha kmetijske površine odpade pri srednjih kmetijah od 5 do 20 ha le še 175 kokoši, na kmetijah od 20 do1 100 ha pa le še 85 kokoši. Kmetijska veleposestva pa redijo na 100 ha komaj 11 kokoši. Iz tega sledi, da. je perutninarstvo' oz. kurje-reja v pravem, pomenu besede panoga malih kmečkih obratov. To pa ne samo po številu temveč tudi po produktivnosti. Proizvodna vrednost perutnine predstavlja 8. do 9. del vrednosti celotne živalske proizvodnje.
Naši mali kmečki obrati predvsem okoli središč tujskega prometa bi morali posvečati več pozornosti kokošjereji oz. perutninarstvu. S perutnina bi lahko dosegli marsikak tisočak več dohodkov, kakor ga dosegajo sedaj. Pobuda, za povečanje in zboljšanje kokošjereje je popolnoma osnovana. Naša država mora še vedno uvažati jajca, pa. tudi zaklano perutnino. V letu 1954, ko je bila proizvodna vrednost perutnine v povojni dobi najvišja, smo še vedno uvozili jajc v vrednosti 30 % milijona šilingov, zaklane perutnine pa za 9 % milijona šilingov. Ta vrednost 40 milijonov šilingov bi lahko koristila domačim malim kmetijam. Marsikateri kajžlar bi s perutnino lahko povečal svoj letni dohodek za 3 do 5 tisoč šilingov.	bi.
na-
končna teža
215.5	kg
207.5	kg 207.5 kg
prirastek
54.5	kg
49.5	kg
58.5	kg
, R-ačunica o rentabilnosti pitanja za vsa-skupino je pokazala, da. je vrednost krmil', ki so bila potrebna za pridobitev l kg žive teže prašiča, znašala pri prvi vjPtpini 7.84 šil., pri drugi skupini 7.56 ^•> pri tretji pa, 6.22 šil. Kilogram belja-
kovinskega koncentrata, ki ga je skozi 16 dni dobivala prva skupina, je stal 13.50; pesa se je vzela v račun s 40 groši in dateljni zdrob s 60 groši za kg. Za ostala krmila je bila vzeta tržna cena.
Umetno osemenjevanje se širi
Umetno osemenjevanje krav se je v Sloveniji razmeroma hitro uveljavilo in se širi tudi v drugih republikah FLRJ. Na podlagi republiških gospodarskih načrtov pa se bo v naslednjih petih letih še mnogo bolj razširilo.
Tako računajo, da bodo leta 1960 v Sloveniji osemenjevali 110.000 krav. Letos bo v Sloveniji okrog 35.000 oseme-
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
Kaj je treba vedeti iz novega zakona o socialnem zavarovanju
n.
Ako hočemo biti natančni, moramo zakon poznati v celoti. Ker pa obsega zakon tudi različne druge redke primere v vseh podrobnostih, je koristno, da najprej, opozorimo na. glavne razlike v novem zakonu.
Taka razlika je že v važni določbi (kakor jo vsebuje tudi jugoslovanski zakon o socialnem zavarovanju!), da se v zavarovalno dobo šteje tudi čas, v katerem je zavarovanega člana ovirala v njegovem delu kršitev svobode, ako le-te ni povzročil prestopek proti avstrijskemu kazenskemu zakonu. Torej velja to za tistega, ki je bil od kake tuje sile (n. pr. nacistična okupacija Avstrije) izseljen, zaprt ali drugače oviran pri svojem normalnem delu.i
Važna nova določba popravlja delavcem tudi dosedanjo krivico, ko se jim je štela zavarovalna doba, šele od leta 1939 naprej brez ozira na to, če so prej delali, kaj in kje. Zdaj pa se štejejo tudi delovna leta pred 1939, in sicer tako, da se všteje vsem tistim, ki so se rodili do leta 1905, od vsakega delovnega leta, začenši od petnajstega leta do 1939, brez kakega dopolnilnega prispevka osem mesecev v zavarovalno dobo. Tistim, ki so rojeni v letih 1906 do 1916, bo vštetih po sedem mesecev za vsako delovno leto, vsem pozneje rojenim pa vsaj šest mesecev!
V tozadevnem jugoslovanskem zakonu je stvar tako urejena, da so prejšnje krivice popravili z določbo, iz leta 1950, po kateri se pri določitvi delovne dobe všteje v zavarovalno dobo ves čas, ki ga je zavarovani prebil v odvisnem delovnem razmerju, torej če ni imel samostojnega podjetja.
Po dosedanjem avstrijskem zakonu o socialnem zavarovanju so zavarovanci-delavci na koncu zavarovalne dobe dosegli približno 50 odstotkov povprečne zavarovane mezde, nameščenci pa približno 60 odstotkov povprečne plače. Zdaj bo končna renta dosegla približno 80 odstotkov povprečne plače, kar je nedvomno precej izboljšano. Poleg tega je bila z novim zakonom za stalno potrjena tudi 13. renta, in sicer tako za stare kot tudi za nove rentnike. Za višino rente pa so merodajne tudi doklade za dopust in tako imenovana božična doklada, kar pomeni tudi veliko izboljšanje višine rente.
Na približno isti način so se povišale tudi rente za nameščence, ki uživajo pokojninsko pravico od leta 1906 in se jim je prej priznavala prejšnja doba le pogojno. Novi zakon določa za nameščence, da se jim za izpolnitev čakalne dobe računajo dokazani delovni časi od 1. julija 1927 dalje v celoti, prejšnji pa z eno šestino. Za odmero rent veljajo pri upoštevanju prejšnje delovne dobe ista določila kot pri delavcih.
Po starem zakonu o socialnem zavarovanju je bila upravičenost do rente odvisna od potrebnega, tretjinskega kritja in so bile pridobljene zavarovalne dobe uračunane samo takrat, če so padle v razdobje določenega prištevanja in če je bilo zadnjih 36 mesecev pred vstopom v rento tudi dejansko kritih z zavarovalno dobo. Kako je to rešeno po novem zakonu, si bomo ogledali prihodnjič.
njenih krav (lani približno 26.000). V vsej državi bodo leta 1960 osemenjevali 757.000 krav. Osemenjevanje se bo razširilo (po odstotkih krav) najbolj v Sremu in Banatu (48 %), v Sloveniji za 43 %, na Hrvatskem za 40 %, v Srbiji za 31.5 % in v Bosni in Hercegovini za 21 %. Računajo, da bodo stroški osemenjevanja najmanjši v Sloveniji, povprečno po 2600 din na kravo, medtem ko so jih za Vojvodino preračunali celo na 8000 din. Razlika nastane zaradi prometnih razmer in ureditve osemenjevalnih središč.
Stran 8
Celovec, petek, 18. november 1955
Štev. 46 (708)
Jugoslovanskemu zgledu naj bi sledila tudi Italija
V četrtek, dne 10. nov. 1955 je bila pri deželni vladi tiskovna konferenca o sklepu Okrajnega ljudskega odbora Kranj, s katerim je bila 137 kmetom iz občine Bekštanj priznana pravica do paše na jugoslovanski strani obmejnih planin Je-pica, Črni vrh, Mikulica, Trčarica in Ble-kova. Na tej tiskovni konferenci je dvorni svetnik dr. Riesenfeld seznanil novinarje s potekom pogajanj na Bledu, v Gleichenbergu, Mariboru, Radovljici in Beljaku, ki so omogočila, da sta Okrajna ljudska odbora Slovenjgradec in Kranj lahko priznala koroškim kmetom to pravica in sicer OLO Slovenjgradec na planini Tehma in OLO Kranj na prej imenovanih planinah. Koroška javnost je zelo pozdravila sklepe OLO Slovenjgradec in Kranj, ki sta na tozadevna priporočila v Gleichenbergu in Mariboru širokogrudno in v popolno zadovoljstvo sedanjih pašnih upravičencev omogočila pašo na svojih planinah.
Hkrati pa je bilo ugotovljeno, da so ostala vsa dosedanja prizadevanja za podobno rešitev na obmejnih planinah med Avstrijo in Italijo brez uspeha. Italija je namreč že leta 1940 razlastila ziljske kmete, ki so imeli planine na italijanski strani mejie. Prizadevanja kmetov, Slovenske kmečke zveze, deželne vlade in zvezne vlade za vrnitev teh planin segajo že v leto 1947 in so še vedno brezuspešna, čeprav so ziljskim kmetom za njihov obstoj te planine še bolj potrebne, kakor pa so potrebne kmetom občine Bekštanj. V koroški javnosti prevladuje mnenje, da bi po zgledu Jugoslavije, katere pravni sistem se v marsičem razliku-
je od avstrijskega, tudi Italija, ki ima podoben pravni sistem kakor Avstrija, brez nadaljnjega lahko ustregla tem prizadevanjem.
*
Po servitutnih listinah iz 19. stoletja so imeli številni koroški kmetje pravico do paše na planinah v območju vojvodine Kranj. Po letu 1920 so te planine izkoriščali naprej. Nova Jugoslavija pa. je v zvezi z agrarno reformo razpustila vse pašne in servitutne skupnosti. Take planine so postale splošno ljudsko premoženje. Država oz. njeni organi upravljajo te planine, skrbijo za njihovo vzdrževanje in produktivnost, izkoriščajo jih pa po ustreznih predpisih kmetije, za katerih obstoj je paša živine na planinah ne-obhodno potrebna. V Gleichenbergu in Mariboru sta se avstrijska in jugoslovanska delegacija sporazumeli, da priporočita jugoslovanskim oblastem, da ponovno dovolijo nekdanjim koroškim pašnim upravičencem, ki so mali kmetje in katerim je za njihov obstoj paša na planinah potrebna, da spet lahko pasejo živino na planinah Tehma, Jepica, Črni vrh, Mikulica, Trčarica in Bičkova. Pristojna okrajna ljudska odbora Slovenjgradec in Kranj sta temu priporočilu ustregla in s tem omogočila, da na jugoslovanski strani meje lahko pase 263 koroških kmetov 265 normalnih goved, to je živali nad 2 leti starosti, ali 530 živali do 2 leti starosti. Na teh planinah lahko postavijo hleve in pastirske koče in uredijo napajališča, za kar bodo imeli proti malenkostni odškodnini na razpolago tudi potrebni les.
Nekrvavi udar v Braziliji
Pred enim tednom je prišlo v Braziliji do upora med vojaštvom, ker je začasni predsednik republike Luz odstavil vojnega ministra Teixera. Teixera je bil odstavljen, ker je zagovarjal demokratično načelo, da morajo biti spoštovani rezultati zadnjih volitev, na katerih je bil za predsednika republike izvoljen. Kubiček. Tako naziranje očitno ni ugajalo krogu okoli začasnega predsednika Luža, zato je Teixeri odvzel funkcijo, kar pa je izzvalo odpor med delom vojaščine, ki je prevzela oblast v glavnem mestu.
Po teh dogodkih je predstavniški dom,
ki je bil sklican na izredno sejo, odstavil predsednika Luža in na njegovo mesto imenoval social-demokratskega predsednika senata Ramoso. Ta sklep je potrdil tudi senat, v katerem zanj niso glasovale samo koalicijske stranke, ki so pri volitvah izvolile predsednika Kubičeka, marveč tudi nasprotne stranke.
Tako je bila z akcijo vojske rešena politična kriza in vlada po vsej državi spet mirno stanje, medtem ko so se odstavljeni predsednik Luz in njegovi najožji sodelavci zatekli na neko križarko.
Argentina spet pod novim vodstvom
V	nedeljo zvečer je del vojske prisilil začasnega predsednika Argentine Lonar-dija, da je podal ostavko. Lonardi je hotel osnovati vlado iz skrajnih desničarjev. Novi predsednik je postal Pedro Aramburo, dosedanji šef generalštaba argentinske vojske.
V	sporočilu, ki ga je po zaprisegi naslovil novi predsednik na argentinsko ljudstvo, je izjavil, da je Lonardi izročil vojski oblast zato, ker ni mogel premagati in rešiti nekaterih težav. Po njegovih besedah so njegovi cilji prav tisti, kot sta jih imela predsednik Lonardi in podpredsednik Rojas. General Aramburo je izjavil, da bodo delavci obdržali in še pridobili nekatere privilegije, ki so jih uživali že db sedaj, žrtve pa, ki jih je treba doprinesti, je treba enako razdeliti na vse sloje prebivalstva. Novi predsednik je nadalje sporočil, da bodo osnovali »revolucionarno junto«, ki jo bodo sestavljali ministri vojske, zrakoplov stv a in mornarice. Junta bo imela vsa pooblastila začasne vlade.
Ker predsednik Lonardi ni prostovoljno odstopil, marveč ga je do tega. prisilil
Iščem statvo (Webstuhl) po možnosti čez zimo na posodo proti primerni odškodnini. Če bi bila poceni, jo tudi kupim.
Ponudbe na upravo »Slovenskega vestnika«, Celovec, Gasometer-gasse 10.
del vojske, je splošna argentinska sindikalna zveza napovedala generalno stavko ključnih industrijskih obratov. Pred pričetkom stavke je vojaška vlada poslala v vse važnejše kraje močne vojaške oddelke, oborožene z najtežjim orožjem in tanki. Poleg tega so v največjem industrijskem mestu Rosario pričeli z zapiranjem voditeljev sindikata. Isto se dogaja tudi v drugih mestih Argentine. Zapore pa polnijo tudi z drugimi osebami, ki so sledile pozivu na stavko.
S čistkami pa je pričela nova vlada tudi v vojski. 21 generalov in 8 drugih višjih oficirjev je bilo upokojenih. V Wa-shingtonu so zaradi nastalega položaja v Argentini zelo zaskrbljeni.
Preseljevanje preko oceana
Iz prenaseljene Evrope, kjer mnogi ne morejo najti dela in kruha, se še vedno selijo v razne prekooceanske dežele. Meddržavni izseljeniški komite v Ženevi navaja, da je od 1. februarja. 1952, to je odkar obstoja ta ustanova, pomagal 371.000 osebam zapustiti Evropo. Od tega; je iz Nemčije emigriralo 128.000 ljudi, iz Italije 123.000, iz Avstrije 31.000, iz Grčije
26.000	in iz Nizozemske 22.000. Od teh emigrantov se jih je izselilo 104.000 v Avstralijo, 74.000 v Kanado, 64.000 v Združene države, 31.000 v Argentino,
45.000	v Brazilijo, 14.000 v Venezuelo,
5.000	v Izrael, 4.000 v Čile in 3.000 v Urugvaj.
Važen termin za bivše delojemalce v inozemstvu
V okviru sporazuma o socialnem zavarovanju so zajamčene pravice za rente ali pričakovalne dobe za delojemalce, avstrijske državljane ali »Volksdeutsche«, ki so si jih pridobili do 30. aprila 1945 v inozemstvu. Pravice veljajo za pridobljeni delovni čas v Bolgariji, Estonski, Jugoslaviji, Letonski, Litaviji, Poljski, Romuniji, Češkoslovaški in Madžarski.
Obveznosti iz teh pravic bodo nosile avstrijske socialne zavarovalnice in sicer iz onega; področja, ki ustreza inozemskemu. Po določ lih sporazuma bodo upoštevane pravice le takrat, če bo upravičenec predložil tozadevni predlog za zaznambo. Termin za prijavo se konča 30. novembra 1955.
Vse v Avstriji bivajoče osebe, ki so bile nekdaj zaposlene v navedenih deželah, morajo tedaj do tega časa predložiti pri pristojnem avstrijskem rentnem zavodu predlog za zaznamek. Kdor bi ta rok zamudil, bi zapadel pravice iz delovne dobe v inozemstvu. Za prijava so pristojni
Pogozdovanje na Koroškem
Oktobra 1954 so v Celovcu ustanovili avstrijsko družbo za pogozdovanje, ki ni samo v Avstriji prvo podjetje te vrste, temveč v vsej Evropi. V prvem delovnem letu so pod vodstvom devetih strokovnjakov in s 160 delavci obdelali okoli 2.000 hektarjev gozdne površine, nadaljnjih 1.300 hektarjev pa so obdelali kmečki gozdni posestniki po navodilih družbe. fWikorr).
avstrijski zavodi, ki jim ustreza zaposlitev v inozemstvu. Za rudarje je pristojna: Bergarbeiterversicherungsanstalt, Graz, Lessingstrasse 20; za kmetijske in gozdne delavce: Land- und Forstwirtschaftliche Sozialversicherungsanstalt Graz, Paulus-torgasse 4; za zaposlene v javnem prometu: Versicherungsanstalt der osterreichi-schen Eisenbahnen, Wien, Linke Wien-zeile 48/52; za vse ostale delavce: Allge-meine I nv alidenv ersiche rungs a nstalt, Land-stelle Graz, Tummelplatz 9, in za nameščence:	Angestelltenversicherungsan-
stalt, Wien V., Blechturmgasse 11.
Zračni taksiji
Urad za civilno letalstvo je dovolil letalskim dLužbam v Celovcu, Innsbrucku in Linzu, da lahko z zračnimi taksiji prevažajo potnike. Posebna tujci si bodo lahko iz zraka ogledovali mesta. Zračne taksije smejo pilotirati samo piloti in osebe s pilotskimi izkaznicami. Letala in potniki morajo biti zavarovani za primer nesreče.
Dolžina avstrijskih železniških prog
V poslovnem poročilu avstrijskih zveznih železnic za leto 1954 je naveden obseg omrežja železniških prog. Proge glavnih železnic znašajo 3623,891 km, nor-malnotirne postranske proge 1815,391 km ter ozkotirne 501,664 km. Skupna obratna dolžina zveznih železnic znaša 5940,948 kilometrov.
!IQQQDQII^BnM3l!
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 20.00, 22.00, 24.00.
Sobota, 19. november:
5.50 Kmečka oddaja — 8.45 Širni pisani svet: Pri letečih zdravnikih v Avstraliji —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca
(slov.) — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.30 Pozdrav nate —	16.00 Domači zvoki —
18.00	Iz parlamenta — 19.30 Kaj se je zgodilo v tem tednu — 20.00 Idealna zaročenca.
Nedelja, 20. november:
6.20 Ljudska glasba — 7.25 S pesmijo voščimo in pozdravljamo (slov.) —	8.20
Kmečka oddaja — 8.55 Spominjamo se Rembrandta — 9.10 Godba na pihala — 11.05 Radost in veselje za vse — 14.15 Stare koroške ljubezenske pesmi — 14.30 Pozdrav nate —- 16.30 Otroški oder — 19.00 Športna poročila — 20.00 Igra vaška godba.
Ponedeljek, 21. november:
5.50 Kmečka oddaja — 9.00 Pozdrav nate — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Za našo vas (slov.) — 16.20 Znanje za vse — 18.00 Šlagerji — 18.15 Mladinska oddaja — 18.35 Gospodarska oddaja — 18.45 15 minut s Slovenskim oktetom (slov.) — 20.15 Glasba za milijone
—	20.50 In kaj mislite vi?
Torek, 22. november:
5.50 Kmečka oddaja — 8.45 Medicinsko predavanje — 9.00 Pozdrav nate — 11.54 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Zdravniški vedež: Higiena šolskega otroka. Operne arije (slov.) — 16.20 Znanje za vse — 18.00 Šlagerji — 18.15 Iz parlamenta —	18.40 Oddaja za delavstvo —
19.30 Za vas gospa — 20.10 „Jevgenij One-gin“.
Sreda, 23. november:
5.50 Kmečka oddaja — 8.45 Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Iz zakladnice nemške koroške poezije: J. F. Per-konig (slov.) — 15.30 Otroška ura: Za vesele male ljudi — 16.15 Nogometna tekma Avstrija-Wales — 18.45 Slovenske pesmi — 19.30 Pisana abeceda mode — 20.10 Peljemo se z železnico in pošto.
Četrtek, 24. november:
5.50 Kmečka oddaja — 9.00 Pozdrav nate
—	11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. O narodopisju v sedanji Sloveniji (slov.) — 15.30 Michael Guttenbrunner bere iz svojih del — 16.20 Znanje za vse — 16.50 Kulturne vesti — 18.15 Iz parlamenta
—	18.30 Govori UNESCO — 18.45 Kmečka oddaja — 19.30 Philips-revija.
Petek, 25. november:
5.50 Kmečka oddaja — 6.23 Staro toda dobro — 8.45 Za dom in hišo — 9.00 Pozdrav nate — 11.45 Oddaja za podeželje —
14.00	Poročila in objave. Trdi orehi (slov.)
—	15.30 Otroška ura — 18.15 Iz parlamenta
—	18.45 Športni obzornik (slov.) — 19.15 Zgrabi srečo — 20.40 Slušna igra.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00. 22 00.
Sobota, 19. november:
6.35 Priljubljene popevke — 7.10 Zabavne melodije — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.45 Pojte z nami, otroci! — 12.30 Kmečka univerza: Sobne okrasne rastline —	14.20
Pionirski kotiček — 14.35 Želeli ste — p°' slušajte! — 16.00 Nove knjige — 18.00 Ok°° v svet: Brazilija — 18.35 Jezikovni pogovO" ri — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 20. november:
6.00 Vedre in poskočne melodije — 8.00 O športu in športnikih — 8.15 Pisana vrsta domačih pesmi in napevov — 9.00 Otroška predstava —	10.00 Družinski pogovori —
11.15 Oddaja za Beneške Slovence — 13.30 Pol ure za našo vas — 14.00 Želeli ste — p<>' slušajte! — 16 00 Po naši lepi deželi — 18.27 Melodije, ki jih radi poslušate — 21.00 Kulturni razgledi.
Ponedeljek, 21. november:
6.35 Lahek spored izvajajo Pohorski fantje in Mariborski pihalni ansambel — 11.05 Radijska šola — 12.30 Kmetijski nasveti —;
14.05	Kako se rodi časopis — 14.35 Želeli
ste — poslušajte! — 15.45 Jutri gremo v napad . .. (spored partizanskih pesmi) — 16.00 Zdravstveni nasveti —	18.00 Nastanek
FLRJ — 20.15 Gorenjski slavček — opera v 3 dejanjih.
Torek, 22. november:
6.20 Naš predlog za vaš jedilnik — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.45 Cicibanom — dober dan! —
12.30	Kmečka univerza — 13.30 Tisoč pisanih zvokov — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 16.10 V svetu opernih melodij — 18.00 Zunanje-politični feljton: Ženevska konferenca — 18.30 Športni tednik — 20.10 Igrajo veliki zabavni orkestri.
Sreda, 23. november:
7.10 Priljubljene popevke — 11.05 Gospodinjski nasveti —	11.15 Igra tamburaši
orkester ljubljanskih „Svobod“ —	12.30
Kmetijski nasveti — 13.30 „Od Triglava do Ohrida" (pisan spored pesmi in plesov jugoslovanskih narodov — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.45 Pojte z nami, otroci! 18.00 Iz naših kolektivov — 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
Četrtek, 24. november:
6.20 Naš predlog za vaš jedilnik — 11-05 Gospodinjski nasveti —	11.45 Pojo mladi
pevci (oddaja za pionirje) — 12.30 Naloge kmetijskih zadrug za napredek živinoreje 14.24 Ljudsko-prosvetni obzornik — 14.35 želeli ste — poslušajte! — 15.30 Iz mladinske književnosti — 18.10 Pesem skozi stoletja — 20.00 Mladinska oddaja — 20.20 četrtkov večer" domačih pesmi in napevov. Petek, 25. november:
7.10 20 minut z zabavnim orkestrom
11.05	Gospodinjski nasveti — 11.15 Od me-
lodije do melodije — 11.45 Cicibanom dober dan! —	12.30 Kmetijski nasveti -"
13.30	Iz znanih oper — 14.35 Želeli ste poslušajte! — 16.00 Modni kotiček — 18-* Slovenske narodne pesmi pojeta Bran# Strgar in Cene Plevel, spremlja Avgust Stan ko — 20.00 Tedenski zunanje-politični Pre gled.