PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST,—NO. 1978.
Kat*rW m
cltM m*tM. I>M. c. rni. mt thm pmm> tihem mt CWm, UMA Act «f CoB,r»M «1 M«rek I. Uli
CHICAGO 23, ILL., 8. AVGUSTA (August 8), 194S/^PublUhed Weekly at 2301 8. Lawndale Avr

LETO—VOL. XI*
JAPONSKI DIPLOMATI so bili v Zed. driavah pred vojno veliki, vplivni gospodje. A eedaj so jetniki. V ameriško jetništvo je prišlo v Nemčiji nadaljnih 35 japonskih diplomatov. Gornje je slika, ko so bili pripeljani ia Nemčije v Zed. driave v tukajšnji jetniški tabor. V »redi jrornjr skupine je Ošima. ki je bil japonski ambasador v Berlinu.
Nemčija dobila za svoje grehe težko pokoro
NOV VAL PROPAGANDE PROTI SOVJETSKI UNIJI. - MIROVNE POGODBE BO SESTAVUALO PET MINISTROV VNANJIH ZADEV.-VPRASANJE TRSTA IN SLOVENSKEGA PRIMORJA NI SE REŠENO
Na sestanku "velike trojice" v Potsdamu se je šlo v glavnem o bodočnosti Nemčije in z njo vred o sorodnih vprašanjih: Kaj z Avstrijo? Kako preseliti milijone Nemcev v skrčeni rajh? Kako ravnati s satelitskimi deželami razbitega osišča in kako z Italijo? Kaj s Sredozemljem? In pa s prirodnimi zakladi v Mali Aziji ter v primitivnih deželah drugod po svetu?
Ali je Rusija res "vse dobila '?
Po mnogih dneh zborovanja, ki se ga je poleg "velike trojice" udeležilo nebroj njenih ve-ščakov v političnih, vojaških in ekonomskih vprašanjih, so dne 2. avgusta objavili o svojem delu šest tisoč besed dolgo poročilo, ki veliko pove, a tudi še nič koliko nejasnosti je v njemu.
Izmed najbolj določnih sklepov so kajpada tisti, ki se tičejo Nemčije. Baje je glede nje zmagal Stalin popolnoma, če bi hoteli verjeti n. pr. čikaški Tribuni in nji sorodnemu, najbolj razširjenemu časopisju v tej deželi, ki si ne upa zagovarjati nemških zločinov, a brani pa nemške interese s tem, da je pričelo z novo propagando proti Sovjetski uniji. Kartuni in članki jo prikazujejo, kot da le ona — namreč Rusija — ima ves dobiček od te vojne, da se ji izpolni vse, kar zahteva, a mi pa plačujemo za njeno požrešnost v krvi in denarju. Ker čita take časopise dan za dnem na milijone ljudi, je naravno, da lahko ustvarijo nevarnost zapletlja-jev med zavezniki in še bolj pa nevarnost tretje svetovne vojne.
Nove meje na vzhodu
V Potsdamu so sklenili — trdijo, da na Stalinovo zahtevo, naj se meje nove poljske republike pomakne na zapadu skozi do reke Oder ln reke Nelsse. Vzhodno Prusijo je Rusija razdelila nekaj zase, z velikim mestom Koenigsbergom vred, ostalo vzhodno Prusijo pa je dobila Poljska Mesto Stettin na zapadni strani reke Oder, ki je popolnoma nemško, z okrog 300,-000 prebivalci, je dobila Poljska. Stettin je bil do te vojne najbolj živahno nemško pristanišče ob Baltiku in vrh tega so
v njemu velike ladjedelnice, razne tovarne in skladišča.
Attiee in Truma n sta se baje upirala taki razdelitvi popolnoma nemških krajev, in končni kompromis med njimi je bil, da se naj delitev izvrši kakor jo je predlagala sovjetska vlada, toda končno veljavno naj meje med Poljsko in Nemčijo določi šele mirovna konferenca. Med tem je Poljska vlada naselila v Stettinu že kakih 12,000 Poljakov in na vseh javnih poslopjih tega važnega mesta sedaj vihra poljska zastava.
Nemška manjšina na Poljskem dela preglavice
Računajo, da živi v krajih, ki jih je dobila Poljska v svojo u-pravo, okrog deset milijonov Nemcev. Nekateri trdijo, da blizu 12 milijonov. Poljska vlada ima namen to narodno manjšino izseliti v rajh. Isto žele storiti Čehi z Nemci v svojih mejah, ki jih je okrog tri milijone. A Truman in Attiee sta rekla, da v očigled skušnje Čehov nista proti prisilnemu izsiljevanju narodnih manjšin, ampak izvršiti se mora na humanitaren način. Kako bo to mogoče, je drugo vprašanje.
Pristaši Nemčije v Zed. državah, ki so prej skušali obvarovati Hitlerja z napadi proti Rooseveltovi vnanji politiki, so dobili vsled sklepov v Potsda-(Konec na 9. strani.)
Španija ni zadnji ostanek fašizma, ki zasluži, da se ga odpravi
Španski krvnik general Franco ni pričakoval, da bo "velika trojica" na svoji zadnji konferenci v Potsdamu bal njega osebno zaznamovala za diktatorja, ki se mora umakniti, ako Španija hoče, da bo sprejeta med združene narode. če bi bil Churchill še na krmilu Anglije, bi se Španije na tak načirt ne omenilo. Kaiti za Franca ie imel že zelo pohvalne besede in torijska stranka je poskrbela, da so demokratične dežele ostale nevtralne, ko sta Mussolini in Hitler začela z vojnimi vatami v Španiji.
Tudi newyorški nadškof Spellman, ki je pod Rooseveltovo administracijo precej potoval po uradnih, napoluradnih in neuradnih diplomatičnih poslih, se je morda začudil, ker je dobil njegov prijatelj Franco v Potsdamu politično smrtno obsodbo. In zelo vznemirili so se vsled nje v Vatikanu. Kaiti Španija pod Francom je klerofašistična država. Njeno vlado sestavljajo klerofašisti, večinoma vsi odlikovani z raznimi "ordeni", ki jih dajejo katoliškim odličnikom iz Vatikana.
Španija sicer v tej voini ni bila direktno, a je pomagala Hitlerju in Mussolini ju kolikor je mogla. Zalagala ju je z materijalom. S svojo propagando je ščuvala proti Rooseveltu in najbolj seveda proti "komunizmu"—namreč proti Sovjetski uniji. Proti nji je poslala Španija Hitlerju na pomoč tudi par divizij "prostovoljcev", tesar Stalin na konferenci v Potsdamu ni pozabil. In ie bržkone rekel Attleeju: "Sedaj, ko sva dva, kai če bi fašistu Francu zagodla7" Truman je v njun predlog morda nekaj časa pomi-šljal, kajti Franco ima v state departmentu in v klerikalnem aparatu v Ameriki veliko prijateljev. A je privolil.
Ce hočejo sedaj zavezniške vlade, da Franco res pade, ga lahko strmoglavijo z ekonomskimi sankcijami.
Ne samo s Francom, tudi z drugimi fašističnimi in naoolfašističnimi režimi bi bilo treba pomesti. Na primer na Portugalskem, kjer je klerofašizem pod Salazarjem ie dolgo tega zatrl vso demokracijo. In v Argentini, kjer se skuša vzdržati vlada Francove sorte za vsako ceno. Pa tudi zaveznikom "naklonjene" fašistične in napolfašistične vlade je treba pomesti, kjerkoli po svetu se nahajajo. Po Lincolnovo rečeno — svet ne more biti na pol fašističen in napol demokratičen ter eksistirati.
Izgube Nemčije v tej vojni baje znašajo
3,625,354 mož
Kaj z otroci naših vojakov v Nemčiji, in kaj z dekleti, ki jih je tukaj odveč?
Povojna doba povzroča oblastim veliko skrbi. N. pr. kaj naj bodo otroci nemških deklet, katerih očetje so naši vojaki?
V angleški zoni okupirane Nemčije je bilo po podatkih angleške vojaške komisije že meseca julija okrog pet tisoč nemških deklet nosečih, ki so občevale z angleškimi vojaki. Kaj naj bodo ti otroci, ki so bili vsi spočeti celo v času, ko je bilo zavezniškim vojakom vsako ljubimkanje in pobratenje z Nemci prepovedano?
Dogodilo se bo koncem konca kajpada, da bo njihno vzdrževanje plačala bodisi angleška ali pa ameriška vlada.
So pa tudi druge težkoče. V Angliji je sedaj godnih za ženi-tev veliko več deklet kot pa moških. A Angležem so ta problem nekako rešili ameriški fantje, ker so se tam ženili kot da
je to tja vendan stvar. Sedaj so razporoke na vrsti, a te še vseeno niso glavni problem.
Zelo veliko naših vojakov se je ženilo v Avstraliji, pa v Novi Zelandiji, dalje v Italiji, v Franciji in sedaj se jim je dovoljeno ženiti tudi v Nemčiji.
Ko je neki feuio-komentator vprašal nedavno ženo nekega ameriškega vojaka, ki je v Nemčiji, ako jo kaj skrbi zanj, mu je odvrnila, katero ženo pa bi v takih okolščinah ne skrbelo?
V Zed. državah je bilo na podlagi podatkov iz census biroja lani 660,000 žensk več kakor moških. In ako se pomisli, koliko moških je bilo med tem ubitih, je proporčna razlika med številom moških in žensk še toliko večja.
To je tudi problem, o katerem pa v Potsdamu bržkone niso utegnili razpravljati.
United Press pravi v poročilu z dne 29. julija, da so zavezniške oblasti izračunale iz zaplenjenih podatkov v nacijskih arhivih, da znašajo nemške izgube v tel vojni od začetka do konca 3,625,354 mož. kar je mnogo munj, kot pa so trdili vseskozi prei razni zavezniški viri, vštevši sovjetski. Večinoma so sklepali, da znašajo nemške izgube nad šest milijonov mož.
Na podlagi omenjenega poročila, ki je bilo brzojavljeno v Ainrriko 29. julija v urad UP. pa so nemške izgube v moštvu več ko* polovico manjše kakor je bilo poročano skozi vsa leta vojne po domnevanjih zavezniških vojaških uradov. Ker so se vršile glavne bitke le med rdečo in nacijsko armado, in ker sta izgube obe pretiravale, seveda druga proti drugi, bi bilo iz tega sklepati, da tudi sovjetske izgtjj>e ne segajo v tolika milijonov, ko* so naciji pravili.
Da-li so zavezniki v nemških vojaških uradih res našli pravilne dokumente o nemških izgubah. to najlaglje sami ugoto-ve. Ampak na podlagi teh podatkov, ki so jih našli, pravijo, da je bilo po nacijskem lastnem priznanju v tej vojni 1,911.300 nemških vojakov ubitih, 1.435,-853 pogrešanih ali ujetih, in 278,200 določno označenih za ujete.
Podatki, ki so jih izbrali zavezniki ic nemških 'dokumentov in statistik, bi vzeli veliko prostora, zato tu navajamo le glavne številke. V postavki ubitih in ranjenih nemških vojakov so bržkone znatno prenizke. Ampak če niso, toliko boljše, kot so rekli na sadnji konferenci velike trojice v Berlinu. Bo pa toliko več moških na razpolago sa obnovitev onega, kar so v vojni razdejali.
Danska izgubila veliko ladij
Mala Danska, ki je imela za svojo velikost znatno trgovsko mornarico, je ob 41 odstotkov svoje tonaže. 247 njenih ladij, v teži 300.000 ton, je bilo potopljenih v vojni in 1,300 njenih dclavcev je izgubilo življenje.
Koliko je le Zidov?
Znani žurnalist Mever Levin pravi v reviji Nation, da je bilo pred vojno po vsem svetu šestnajst milijonov 2idov. Le polovico jih je ostalo. Drugi so bili uničeni v Nemčiji in v okupiranih deželah.
Angleški parlament šteje 24 žensk
V prejšnji angleški zbornici je bilo deset žensk, med njimi Lady Astor, pripadnica torij-ske stranke, ki se je proti delavski stranki in socialnim reformam čestokrat oglasila. V zadnjih volitvah ni več kandidirala. Žensk je v novi zbornici 24; pripadajo večinoma delavski stranki.
Kongres si vzel počitnice vzlic obilici nalog
PREDSEDNIK TRUMAN BAJE S SVOJO VEČINO V POSLANSKI ZBORNICI ZELO NEZADOVOLJEN. -ZANEMARJANJE VAŽNIH PROBLEMOV V NAJBOLJ KRITIČNI DOBI. - KAJ Z REKONSTRUKCIJO?
Sedanji zvezni kongres je, kar se gbcialnih problemov po vojni tiče, toliko len, da je vse zanemaril. Drew Pearson, ki ni noben socialist ali komunist, je minilJo/nedeljo po radiu dejal, da bo kongresnike predsednik Truman skoro gotovo poklical nazaj s počitnic, kajti določili so si jih za tolikšno dobo, da se je čuditi. In čeprav apelirajo, ne potovati v teh časih po nepotrebnem, je ugotovil, da si kratijo kongresniki počitniški čas s potovanji po Ameriki in Evropi.
Kaj s socialno zaščito?
Zvezni senator Murray (dem., Mont.) je dne 30. julija z zgražanjem ugotovil, da kot so bili toriji v Angliji slepi za socialna vprašanja in bili vsled tega pometeni iz zbornice, tako se lahko dogodi tudi ameriškim torijem, ako bodo mislili le nase in na družbo bogatašev, kateri služijo.
Člani poslanske zbornice so se letos posebno "postavili" z zvišanjem svoje plače kar za $2.500 na leto in ob enem sklenili. da mora biti prosta davka. A za delavce, katerih povprečna mezda je znatno nižja kot pa je zvišanje plače kongresni* kom, mora ostati v veljavi mezdno pravilo "malega jekla".
Je v poslanski in senatni zbornici nekaj zastopnikov, o katerih se lahko resnično trdi, da zastopajo ljudske interese in da se bore za socialno zaščito malega človeka Ampak so neorganizirani. In proti sebi imajo "lobiste" (mešetarje za poslanske glasove), ki razpolagajo z ogromnimi vsotami. N. pr. ne-
davno je bilo v' enčnrt-slučaju na sodišču dognano, da so taki lo-bisti—advokati po poklicu, prejeli od kompanije, katero zastopajo, okrog četrt milijona dolarjev z navodilom, da naj uspešno rešijo neko veliko kup-čijsko zadevo. Prišlo je na dan, da so s tisto vsoto podkupovali celo federalne sodnike, a kompanija si je umila roke, češ, mi jih nismo najeli za nič drugega kot za postavno zagovarjanje in za postavno zastopanje naših koristi.
Mali človek, o katerem je bivši podpredsednik Wallace prerokoval, da je to sedaj njegova doba, je torej še prav tako brez zaslombe, kakor je bil. In bo to-* liko časa, dokler bo glasoval za kandidate kapitalističnih strank.
"Pomoč" korporacijani
Predno so se kongresniki razkropili na počitnice, so poskrbeli, da so dali zaščito monopolom, to je, velekorporacijam, v vrednosti od pet do osem milijard dolarjev. Wall Street Journal, glasilo velebiznisa, smatra, da znaša pomoč biznisu pet milijard, kar pomeni, da so bolj v pravem tisti, ki trdijo, da jim je kongres s svojimi dajatvami pomagal prihraniti kakih osem milijard namesto da bi šli za davke.
Korporacijam je dovoljeno odšteti določeni znesek za prihranek na možne "slabe dni" po vojni in če jim tisto ne bo zadostovalo, jim je dan privilegij tirjati nazaj gotov znesek od davkov, ki so ga plačevale v vojni dobi.
Osem milijard pomeni, da di-(Konec na 5. strani.)
Pomankanie premoga dela težko kurivno krizo
Eno Izmed prvih vprašanj v sedanji mednarodni ekonomiji je, kako dobiti dovolj premoga vsem, ki ga potrebujejo.
Kajti premoga je v semlji za vse veliko več kot dovolj.
Ampak kaj s transportacijo? Kdo na) plača za delo in prevoz?
V Jugoslaviji n. pr. je veliko rudnin, toda za lokomotive br-zovlakov ii le bilo treba dobivati potrebni premog is Nemčije. Niti ta, ki ga kopljejo v Trbovljah in v Zagorju, zanje ni bil dober. Kakšen je kočevski, je znano. Gori is lokomotiv kot slama.
Jugoslaviji torej vzlic nje-
nim premogovnikom tega kuri* va manjka toliko, da ji je ielez-niški promet, kolikor ga ie ima, vsled tega silno oviran. Kaj šele be na sime!
Francija, ki v normalnih razmerah porabi silno veliko premoga, je lansko leto prezebala In še hujše se ji obeta v prihodnji.
Italija, ki je bila največ od-vlsna od pošiljatev premoga is Anglije, je tako v stiski sa to kurivo, da je vsa njena industrija fte dolgo is tira. V času okupacije jo je zalagala s njim Nemčija. Sedaj so nemški premogovniki sporno vprašanje med smaffovlteii in tako mor-
da pošiljanje tefca kuriva iz njih še dolgo ne bo urejeno.
Francozi zahtevajo monopol nad nemškimi premogovniki v Porurju, ki so največji in naj-bogatejši v Evropi. A premog is njih zahtevi tudi Italija, pa Avstrija. Jugoslavija itd.
Zavezniki, kar v tem slučaju pomeni Anglijo in Zed. driave, zahtevajo, da se pošilja določene količine premoga is zelo bogatih šlczljskih rovov, ki so bili prej nemški, sedaj pa jih imata Sovjetska unija in Poljska.
Bogate zaloge premoga so tn-di v rovih v Tešinu, zaradi katerih sta seda) znova v prepiru Poljska in Čehoslovaška.
AmerUki notranji tajnik Ha-rold Ickes je dne 31. julija dejal, da prefl veliko pomanjka-nje premoga tudi naši deieli. In senatorji ter kongresniki, ki se zanimajo poleg za konjske dirke in baseball tudi za take stva-ri, pravijo, da je temu vzrok vojno poveljstvo, češ, da maj-narje, ki so skušeni v nevarnih delih, pošilja v nevarnosti, v katerih nimajo skušenj, namesto da jih bi pustili v rovih. Vseeno, premog je dobil v tej vojni priznanje kot še v nobeni drugi in vse države v Evropi se diplo-matlčno tepejo zanj. Tisti, ki ga kopljejo, pa so še zmerom prav malo upoštevani.
Delo naših sotrudnikov veliko vredno, a zastonj izvršeno
Katka Zupančič in njen soprog Jape sta poslala ureUniku in njegovi ženi dne 20. julija razglednico iz Elgina, lil., kjer sta praznovala srebrni jubilej njunega zakona. Napisala sta na nji par kratkih dov-tipov. Jape n. pr., da je Elgin mesto ur in umobol-nih, in Katka par da tam sanjata "o dnevih zornih/' Čestitke! Tudi svojo kolono je onega tedna poslala od tam. Njuna hčerka Elica, ki je v zvezni armadi, je sedaj v Evropi.
Zadnji teden Katkine kolone ni bilo v listu, ker so v tiskarni spremenili delovni čas za postavljanje Proletarčevega gradiva. Pet strani gradiva mora biti postavljenega za naslednjo itevilko najpozneje do petka zvečer, v soboto ga ne bodo več postavljali, razen za dvojno ceno, in v pondeljek pa le prvo stran. Dopisnike prosimo, da to upoitevajo.
Joiko Oven pravi v tej številki, da bo s svojo kolono prenehal do oktobra. Pisal jo je vztrajno več let. V delavnici, kjer je zaposlen, je do 7. zvečer, potem je treba daleč domov, in ker ima hišo, mu da veliko dela. Torej je umevno, da rabi nekaj "počitka" in čitatelji pa so veseli zagotovila, da bo s svojimi razgovori nadaljeval v jeseni.
John Chamasar, ki je svojo kolono pred par meseci vsled zdravstvenih razlogov opustil, sedaj spet zbira svoj drobiž in ga objavlja.
Vsi ti so vrednota za Proletarca ne samo vsled tvojega zanimivega pisanja, ampak ker svetovne toke PRAVILNO motre. Gredo, kakor pravimo, "z duhom časa".
Upam, da ostanejo oni kot vsi drugi naii sotrudniki, vzlic prezaposlenosti zastopani v kolonah tega lista i v bodoče, kot so bili doslej. Nagrade za svoj trud nimajo nobene. Kadar pišejo, si morajo vzeti čas zvečer, ali v nedeljo, ki bi si ga lahko sicer vzeli za zabavo, za kako delo doma, ali pa za počitek. Hvaležni smo jim za trud vsi skupaj.—F. Z.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE Dl^AVSKECA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Ji^ulifib Dtbvik« Tiii««u Druab«, Cki«*a», III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE VAROCNINA v Zedinjenih driavan sa celo leto $3.0u; sa pol leU 91.1»;
sa četrt leU $1.00. Lnocematvo: sa celo leto $3.60; sa pol leta 12.00.
/si rokopisi in oglasi morajo biti v natem uradu najposneje do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
mblished every Wedneaday by the Jugoslav Workmen'a PublUhing Co..
In«. Established 1906.
Editor___________
Business Manager.
_______________________Frank Zaiti
_________________Charles Pogorelec
8UBSCRIPT10N RATES: Jnited SUtei: One Y«nr $«.00; Sil Months $1.76; Three Months $1.00. Fortign Countries. One Year $3.50; SU Months $2.00.
, PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROČK VVELL 2864
Zmago delavske stranke v Angliji si toriji ie niso mogli razjasniti *
Po 26. juliju, ko so v Angliji sešteli glasove, je minilo že precej dni. A presenečenje nad rezultatom ni še poleglo. Pričakovali so sicer vsi, da bo število delavskih poslancev naraslo. V l&ejšnji zbornici je imela delavska stranka le 163 sedežev. V sedanji jih ima kakih 390. Vseh skupaj je 640. Konservativna ali torijska stranka jih ima sedaj 195, v prejšnji pa jih je hilo 358.
Tolikšne zmage delavske stranke ni nihče pričakoval. Kvečjemu so laboriti upali, da bo dobila približno do polovico sedežev, Churchill pa je bil prepričan, da bo njegova stranka ostala na krmilu, čeprav z zelo zmanjšano večino.
Volilna kampanja je bila ena izmed najbolj vročih v zgodovini angleškega parlamenta. Vršila se je največ za in proti socializmu. Bivši premier Churchill je delavsko stranko izmanevriral po desetih letih v "takojšnje" volitve, ker je računal, da je njegova popularnost bila baš tedaj na višku in da bo vsled tega ljud-
m
AMERIŠKI TANK na vošnji po Berlinu. Gornje je slika is PeUdamer Strasse; hiše na nji, kot v ve čini drugih ulic, so selo poškodovane.
KATKA ZUPANČIČ:-
IVERI
Dobrota je sirota — bila in bo...
Že mesece pred porazom na-cijskega organiziranega divja-štva. to je takrat, ko so naciji še
tako poceni? Ne tvegam je, če bi rogovileža dobil zastonj. Ta, je pokazal na priročnega, "bo sebe in njega vodil v mesnico ..
Kupil, plačal in odvedel je
oba.
Ali se splača biti krotak in dober?
Vola, pravzaprav še junca sta bila res paša za kmetske oči in vredna večje vsote. Svak ju je dobro hranil in rastla sta. kakor mimo kuhali milo iz strpinče- da bi jih pital s kvasom.	Komunisti V Angliji
nih trupel nesrečnih jetnikov Kakor grah grahu sta si bila bodo podpirali delavsko ter fabricirali iz človeških kož podobna na zunaj. Zal, samo na V|0C|0
zunaj. Priročni je bil kakor jag- ^^ komunisti4ne stranke
senčnike in druge luksuzne u-motvore za svoje gospe, se je naša širša javnost največ peča
nje krotak. ne pa odročni. Ta je kaj kmalu pokazal svojo osa-
la s problemom: kaj storiti z tost. Spočetka je imel piko sa-'Nemcijo, ko se bo naposled pri- mo na otroke. Namršil se je, /tvo dalo glasove njegovi (torijSki) stranki. Mož se je zelo čudil, imorana sesedla na svoje pre- brž ko jih je kje uzrl. pa cepe
ker se je dogodilo drugače. V prvih momentih ni mogel skriti, da je silno poparjen. Je res težko^ti s pedestala svetovne pozornice v kl6p navadnega opozicionalca proti tokom, ki jih zastopa delavska stranka.
"Kako se je moglo to dogoditi?" se vprašujejo toriji. In enako voditelji liberalne stranke. — t
A dogodilo se je in si razlagajo vsakdo po svoje. A dejstva so dejstva. Ljudje v Angliji so v tej vojni veliko pretrpeli. Njihova mesta in vasi sicer niso toliko razdejana kot mnoga na kontinentu zv Evropi), a v vojni so od začetka in vedo kaj pomeni. Vedo pa tudi, da je treba sedaj, ko je je v Evropi konec in je za Japonce tudi v Aziji izgubljena, treba misliti — kaj sedaj?
Toriji s Churchillom na čelu si niso mogli predstaviti, kako zelo si ljudstvo v Angliji išče odgovor na to vprašanje. Dala pa ga jim je edino delavska stranka. Socializacija, vzajemnost med narodi, socializem! Churchill in njegovi torijski tovariši pa so po shodih vpili proti "komunizmu" in propagirali "free enterprise".
Ljudstvo v Angliji je poslusalo in se odločilo. "Free enterprise" je blagoslov za posedujoče. Masa pa naj zanje gara, če ji je dano, in dano ji je, dokler se posedujočim izplača.
Zato si je ta velika množica volilcev odločila dati vajeti v roke delavski stranki. To je prvič v zgodovini Anglije, da jih je dobila. Prej je bila le v koalicijskih vladah. S tem je prevzela odgovornost, ki ji daje sijajno priložnost uvesti v demokratični KAPITALISTIČNI Angliji demokratični SOCIALIZEM.
Tudi vojaki so se izrekli za delavsko stranko. In to po odstotkih še v veliko večjem številu kot pa so se volilci izmed civilnega prebivalstva.
Vojaki imajo življenje še pred sabo, vzlic vsemu, kar so prestali v vojni. Pa so se angleški vojaki vprašali — kaj nam nudi Churchill? "Free enterprise" (po domače, nadaljevanje kapitalizma). Pa so glasovali v ogromni večini za delavsko stranko, ker je za socialno zaščito vseh, KI DELAJO, ne za tiste, KI ŽIVE OD DELA DRUGIH.
Tako bi moralo biti tudi v Zedinjenih državah. In tako nekega dne tudi bo.
■ ■ i ■ Sodna "čistka" v Franciji
Francija je .edina izmed takozvanih združenih narodov, ki najbolj javno pJre svoje umazano perilo. In ima tudi največ vzroka.
Bila jej»o versajski konferenci vodilna velesila. Bahala se je z demokracijo kot nobena druga dežela po Wilsonovem porazu v Zed. državah — in rezultat?
Rezultat so obravnave, ki dokazujejo vso umazanost kapi talistične diplomacije in posebno še francoskih državnikov. Tudi tisti, ki so bili v francoski vladi pristaši resnične demokracije, so kompromitirani, ker so pač hoteli vse delati "demokratično", to se pravi, po pravilih francoskega, skrajno sebičnega posedujo-čega sloja.
Tako je na obravnavi proti maršalu Petainu tudi bivši premier ljudske fronte v Franciji, Leon Blum, dejal, da sebe nič ne opravičuje, ko priča proti glavarjem vichyske vlade. Poročali so, da se je Blum razjokal, in potem, da je plakal tudi izdajalec Pierre Laval. Le stari maršal Petain se je držal krepko.
To bo bržkone vzrok, čemu je v Franciji lahko krmarila ofi-cirska-kapitalistična klika, a ob enem se je Francijo oglašalo za prvenstveno demokratično državo.
Kaj z našimi domačimi problemi?
Predsednik Truman je zopet doma Prinesel je s sabo iz Potsdama polno glavo vnanjih problemov, a domači pa ga še čakajo. In baš ti morajo priti čimprej na vrsto, ako hoče potem tudi vnanja vprašanja dobro rešiti.
Volitve v Angliji so mnoge poslance in senatorje zveznega kongresa opozorile, da se med ljudstvom pojavljajo znamenja močnega nezadovoljstva. In ameriški kongres je«po izvolitvi lansko leto vsa važna socialna vprašanja zelo zanemaril. Ni se pobrigal, da bi izboljšal socialno zaščito, pač pa so se ameriški to-
klete pete. ki so do nedavnega taje stresal s svojo lepoobliko-
še oblastno odmevale po tuji zemlji.
Kaj storiti z Nemčijo? Kaj z nemškim ljudstvom? Ali je tudi ono odgovorno za zločinstva? Koliko procentov je krivih, in koliko nekrivih? Itd. Edino v tem so si bili vsi edini, da je treba z nemško mašinerijo obračunati. nemški militarizem
vano glavo, če je bil vprežen in ni mogel za njimi. Otroci so se ga bali, ko ognja. Torej o skupnem pašincu ni bilo govora. Ostalo živino je pasel vaški pastir; krotki vol pa je moral o-stati doma svojemu .paru za družbo. Zaman je žalostno mukal.
v Morda se bo sčasoma ukrotil.
zatreti. Toda kako? Toliko od- i je gospodar še vedno upal.
govorov, kolikor ust. Ti so menili, da je treba nemški moči odbiti glavo, drugi, da ji je treba izbiti zobe, tretji pa. da bo dovolj, ako ji izbijemo samo čekane. Kajti, kaj bi svet počel brez nemške industrije ...?
K vsemu temu se je zadnje sta se mu smela še približati.
Ukrotil? Polagoma je vol raztegnil svojo mržnjfo na vse, kar je bilo ženskega spola, pa bilo majhno ali veliko. Kaj kmalu pa ni maral sploh več poznati nobene razlike, spol ta, spol oni. Edino gospodar in gospodinja
JOŠKO OVEN:
RAZGOVORI
Poletie se te nagib« h koncu. I napovedalo zelo, zelo slabe ca-Tu tumie rumeni Ustje na'se za Anglljo.-Soc^Uze^
drevju in te spominja, da že nii dje bo*)' - k"J J*
več da leo do £seni. V normal- Vse bo hudič vzel! Privatna nih časih je ta sprememb« zelo inieiativ« to je » ^r pr.« epa - saj te vendar spominja poštene |lezele, kjer »ma v^k na vinsko trgatev in mogoče še priliko ^»t.ti milijona^ Po-na kaj lepšega, ali danes ni več glejte Rockefellerja. Forda itd. to. danes niso normalni č«si, in Na ta način jih jenekajjamra-srumenelo listje te spominja le lo. Drugi se tolažijo, vet, d« je oreveč na - zimo.	angleško delavstvo konaerva-
Za nas. tu v Ameriki, ne po- tivno in da ne bo upeljano no-meni veliko Mogoče malo manj I benih peekucijskih sprememb premoga za kurjavo, ter bolj Naši senatorj, la kongreamki tamašena okna, da ti ne uide so jo ubrali na pocitnice. Pre preveč toplote Ali v Evropi pustili so delo, katerega ie zelo pričakujejo zimo s strahom in veliko, za čas, ko do vreme -{rožo. Po celi centralni in ju- j hladnejše. Pozabili so pa, da ce žni Evropi bo to zimo silno po- vojna z »Japonsko v kratkem manjkanje ne samo kurjave, preneha, ni glede sprememb ampak hrane in tople obleke, med vojno in mirom — to se
v Angliji je 31. julija izjavil da bo podpirala vlac|o delavske stranke v vseh njenih naporih za izvedbo socialnih sprememb Ob enem svari, da se pravi bo šele pričenja, kajti konservativ ci se bodo trudili na vse krip-lje, da preprečijo uresničenje programa delavske stranke.
Komunisti imajo v novem parlamentu dva poslanca. Prej so imeli enega. V minulih volitvah so dobili v vsi Angliji nekaj nad 91,000 glasov. Skupno je bilo oddanih nad 24 milijonov glasov.
Vojna ni samo porušila domove in uničila polja ter gozdove, ampak je razdejala komunikacije, zrušen ni samo prometni sistem, ^mpak tudi tisti viri, kateri so absolutno potrebni za njegov obstoj.
In Balkan je še najbolj prizadet. V Bosni, v Dalmaciji itd., pravijo, da bo na tisoče otrok umrlo vsled pomanjkanja hrane in pa od mraza. Pomoč je silno potrebna. Ljudstvo je v zadnjih štirih letih pretrpelo toliko, da je kupa trpljenja že prenapolnjena. Mi tukaj imamo še nekaj mesecev časa za hitro pomoč našim v domovini.
Po svetu
Precej se je že spreobrnilo, od kar je zmagala delavska stranka v Angliji. Seve, mi ne pričakujemo čudežev, ali II eaudillo v Španiji je povedal svojemu prijatelju Pierru La-valu, da je najbolje, če zapusti Španijo. Z grenkim srcem se je spravil ta moderni Judež Iška-
reče na industrialnem polju, še skoro ničesar urejenega Ali kot je že navada, brigali so bodo ko bo že zelo pozno--
Knjige
Nedavno sem prečital knjigo, katera je izšla pred nekaj tedni z naslovom "The Pattern of Soviet Povver". Spisal jo je Ed-gar Snow, ki je avtor knjlfce "Red Star over China". Knjiga stane $2 75. Priporočam jo vsakemu, ki se zanima za Sovjetsko Rusijo in pa za Daljni vzhod. Še posebno so interesant-na poglavja, katera se tičejo Kitajske in Japonske.
Dostavek
Ravno ob zaključku te kolone čitamo poročilo "velike trojice". Glede Nemčije je velepo-membno. Popolna odprava generalnega štaba in popolno de-mili^ariziranje. Mirovne točke, katere se tičejo Nemčije, so. zelo trde, ali za zločine, katere je doprinesla — zelo blage. Pomembna je tudi strahovita klo-
rijot na trnjevo pot ; viaAvstri- f katero je ponovno dobil je. kjer sc je predal našim fan- caudillo Franco. sklepanje ko-tom, mislec, da gA ne bodo od-
čase pridružilo še vprašanje, kako zaboga preživljati nemško prebivalstvo, da ne bo nemirov ali celo pobojev ... Zrastli so nemški problemi v tolikšno goro, da so zasenčili in zastrli vse druge pereče probleme evropskih dežel, čijih narodi so že davno pod eksistenčnim minimumom—uo krivdi teh, ki jih tako vneto rešujemo in skušamo potegniti iz moralnega blata, ki pa je v njih očeh — krepost.
In mar niso poročevalci iz vseh delov Nemčije pisali o okroglih licih lepo negovane nemške dece? Kakšno deco so pa videli drugod po okupiranih deželah? Tod. tod bo treba vsestranske in čim hitrejše ter čim izdatnejše podpore, ako hočemo biti pravični in ako hočemo dobro sebi in našim potomcem. Toda ti so naši zavezniki, teh se ni bati in poleg tega so že vajeni potrpeti, vajeni stradati, vajeni umirati...	^
Sili mi na misel iz resničnosti zajeta prispodoba:
Moj svak je na semnju kupil par mladih volov in jih neznansko ponosen privedel domov.
Ali ko je tudi tu postavil novo mejo in se nekega dne prha-je spustil za gospodinjo, se je gospodar zaklel, da ga bo prodal mesarju. Zato je poslej dobival vse boljše in večje založa-je, nego njegov pridni, krotki tovariš.
To je bil majhen del krivic, ki jih je volovska dobrota po nedolžnem sprejemala. Dočim je srboritei mlel pri polnih jaslih, je njegov pridni par delal. Vklepali so ga najčešče samega. Sam je vlekel ralo po njivi, samega so vprezali k ojesu, pred težki voz. Seveda so ga gladili in čehljali in mu skazovali vso ljubezen, pa mu obetali, da mu kupijo drugega, boljšega tovariša ...
Na semnji dan je krotki suženj moral tudi na trg, da je "hudiča držal na špagi". Toda ko je prišel kupec mesar, je pretipal priročnega s prsti, od; ročnega pa seve samo s pogledi in je zadovoljno kimal. Nazadnje se je pa na gospodarjeva pojasnjevanja "ne ta. samo oni je na prodaj" resnično ujezil.
"Kaj mislite, da je moja koža
riji v kongresu zelo potrudili, da so vse važne predloge socialnega značaja zavlačevali in jih končno "položili na polico".
Obetajo nam pomanjkanje premoga/Čemu naj v tej deželi sploh kdaj manjka premoga?
Živilsko vprašanje je povsem iz reda in "black market uspeva skoro nemoteno. Železniški promet jc v mukah vsled pomanjkanja zadostnega in sposobnega osebja, a vojaške zahteve /a prevoz moštva in materijala pa čezdalje večje.
Trumanova sugestija za zvišanje brezposelnostne podpore je bila v unijskih krogih hvaležno sprejeta "na znanje", a kongres pa jo je "sprejel" le kot "politično gesto". Doslej nI predsednik Truman še nobenkrat šel v javnost za kake socialne zahteve toliko, kot se je potegoval zanje pokojni predsednik Roosevelt, in še manj pa je šel v borbo zanje pred kongres, dasi ima v njemu demokratska stranka večino.
Nekaj je narobe v ameriški politiki, in ta "narobe" so unije, ker zanemarjajo samostojno politično akcijo. Trošijo milijone za "mešetarje", ki urgirajo poslance v kongresu in v legislatu-rah, in pa aldermane, da naj bodo "prijatelji delavstva", namesto rla hi Izvolili v zakonodaje svoje zastopnike, ki bi »e v zbornicah od vsega začetka zavedali, komu so dolžni služiti.
Grške izgube v vojni
John Politis. ki je bil načelnik grške delegacije v San Franciscu in potem ostal tu na predavateljski turi, je dejal, da znašajo grške izgube v vojni «00 000 ubitih. SOO t in vasi razdejanih, 900 deloma razdejanih in materijalni stroški v vojni pa so znašali dve milijardi dolarjev.
TISKOVNI SKLAD PROLETARCA
XXI. IZK
Detroit. Mich. Po hovec, Mr. Mrs. Travni Anžiček; po $1: Stanley Matt Pink. Paul Ocepek.j Bar ich, Anton Cedilnik, John »po lar, Ann Trusnovich, Anton Stran-car, Joe Furbas. Mary Bernick, Joe Koss, John Kraintz, Anton Sar-doner, Anton Jurca, Mary Jurca, Ludvik Recel, Lawronce Sluga, Kudy Potochnik, Joe Sonc, Anton Semec, Herman Grebene, Joe Grum, Larry Bernick, G. Vrhovec, August (Plahutnik in Vrank Gornik; Joe Goldie 50c; John Zehel 25c, skupaj $32.75. (Nabrala na pikniku "Svobode" Anton Anžiček in Joseph Koss.)
Arcadia, Kans. Po $1: John Shular in John Kunstelj, skupaj $2. t Poslal John Shular.)
Chicago, III. Angela Zaitz $3 75.
tluclid, O. Frank Tabor $5.
\Villard, Wis. John Bergant 50c, (Poslal. Miko Krultz.)
Duluth, Minn. Carl Gerlovich $5; John Kobi $1.03. skupaj $6.05. (Poslal John Kobi.)
Oakland, Calif. Po $1: Max Arn-šek in Anton Tomšič, skupaj $2. (Poslal Anton Tomšič.)
Shehovgan. Wls. Frank Stih 75c. . Reci Lodge, Mont. Kaytan F.rz nožnik 75c.
Detroit. Mich. John Zornik $1.
Fontana. Calif. John Pečnik $3
Wankegan, III. Po $1: Frank Jereb in Anton Mesec, skupaj $2. (Poslal Martin Judnich.)
Caraopolis, Pa. Frank Vidmar $1. (Poslal Anton Zornik.)
So. Da y ton. N. Y. John Maslo SOc.
San Jose, Calif. Mary Fermer
$4.00
Indianapolls, Ind. Louis Sasek $200. «
Skupaj $6705, prejšnji izknz $528 38, skupaj $5fl5 43.
dali Francozom. Ali se je zmotil. Se isti večer so ga poslali tja kamor spada — v deželo, katero je prodal fašistom.
Izmed vseh gnusnih izdajalcev, kar se jih je porodilo v zadnjih šestih letih (tudi pri nas v Sloveniji jih imamo precejšnje število), je Pierre Laval najostudnejši. Malo, zelo malo je podobnih slučajev v zgodovini, kjer je človek padel tako nizko, da se j1*? studil celo osvojevalcu. Pierre Laval je tak slučaj. Naj konča že na giljotini, vrvi ali pa pred zidom — eno je gotovo, da z njim umrje najsramotnejši kos francoske zgodovine.
Ne vem, kako se počutijo evropski plutokrati po izidu angleških volitev. Anglija, steber torijev, in zadnji up propadlih monarhistov, gre in pomede s tako silo njeno torijsko golazen, da izgleda, kot da je bil huri-kan, in ne volitve. Priznati moramo, da to ni iznenadilo samo angleške torije — je presenetilo tudi nas. Upali smo, da delavska stranka izboljša svoje stališče v parlamentu za precej sedežev — ali nekaj tako ogromnega ni pričakoval niti največji optimist. Da je ta zmaga napravila — kar je logično — silen vtis ne samo po vsi Evropi, ampak po celem svetu, se ne da oporekati. Upanje vseh ponižanih v Evropi in po svetu je, da gredo sedaj res na delo, da izvrše to, za kar jih je pooblastilo ljudstvo.
Za južno Evropo je ta delavska zmaga silnega pomena. In ne samo na Balkanu — kaže se že v Belgiji, kjer so resigni-rali iz vlade klerikalni ministri, ampak tudi v Franciji, kjer je posvetovalna začasna zbornica povedala s precej glasnimi besedami de Gaulleju, da noče z reformami nobenega odlaganja. Cas je tu za delo. Tako vidimo, da je ves napor gotovih ljudi, ki si prizadevajo ustaviti progresivne sile in ponovno ustvariti tako Evropo, in pa tak svet, kot jc bil pred letom 1939 — zaman. "Kdor seje veter, bo žel vihar!" In to pravilo še zmerom velja po vsem svetu.
Pri nas
V našem meščanskem časopisju se še sedaj veliko piše o porazu reakcije v Angliji. Da je tudi naše fante istega kalibra, kot so njihovi kolegi na Angleškem, to precej udarilo, je ruzumljivo. Nekaj njih je
necnega miru se prične z mesecem septembrom.	,
Ruski relif
S to številko bo ta odbor začasno prenehal s pobiranjem v ta fond. Vzrok je kajpada, da prispevki zadnje čase zelo poredko prihajajo, kar je razumljivo. Na tem mestu se ta odbor vsem prispevateljem, kateri so prispevali za svoje število zelo veliko vsoto, $1,447.-60. lepo zahvaljuje. Odbor je pregledal vsa potrdila in ugotovil, da so v redu. Vse poslane vsote so bile oddane centralnemu odboru. Stroškov ni bilo nobenih. Upamo, da je ta vsota izbrisala nekaj solz junaških ljudi, katerih velikanska zasluga je, da je danes konec nacizma v Evropi.
S to številko bo ta kolona začasno prenehala. Je pač začetek pasjih dni in prepričan sem, da se odpočijejo tudi čita tel j i. V jeseni se ponovno obnovi.
Na svidenje enkrat v oktobru.
Več obuval obetajo
Odbor vojne produkcije poroča, da bo v zadnjem četrtletju 1945 na razpolago za uporabo civilnemu prebivalstvu znatno več usnja kot doslej.
Tole mi ne gre v glavo?
Čemu delavski — to je unij-ski voditelji v Zed. državah, še vedno niso spoznali, da delavstvo brez svoje stranke ne ho v ameriški politiki nikoli nič drugega kakor volilni materijal za kapitalistične stranke, to mi nikakor ne gre v glavo!
POVESTNI DEL
HERMAN KESTEN:
Otroci iz Gernike
(Konec.)
Pater Benedikt me je porinil v neki avtobus. Sedel sem na njegovih kolenih. Od časa do časa mi je šepnil v uho: moli moj sin. Nisem mogel moliti. Ker pa me je bilo sram pred patrom, sem se delal kot da mrmram molitev. Pa so bile kletve. Izstopiti hočem, sem dejal patru. "V Bilbao se peljemo,M mi je odgovoril.
26. aprila je zgorela Gerni-ka. 6. maja sem se prepeljal iz Bilbaa v Bayonne. Devet ur traja vožnja.
Dnevi v Bilbau so bili strašni, noči polne groze. Podnevi sem begal po vseh cestah mesta, pogledal v vse kavarne, obhodil vsa taborišča beguncev, šel pred zapore, na morske pomole, spraševal pri vseh ladjah, po vseh hotelih. Tisočkrat sem izgovoril materino ime Espinoza. Ustnice so bile že suhe od tega imena. Mnogo ljudi iz Gernike sem srečal. Nihče ni videl moje matere. Nihče ni vedel o drugih.
"In moji bratje in sestre?" sem vpraševal.
"Tvoji bratje in sestre,", je ogorčeno odgovoril sosed. "Saj so rekli, da so vsi mrtvi.'
"Ali ne vidite, da živim?"
"A, ti,..je. dejal in me pustil stati, kot da me moj oče ni nikdar štel med svojih sedem otrok.
"Ali je mogoče?" sem vprašal patra. "Ljudje se še norču-jejo?"
"Radi prevelike bolesti posta nejo zlobni," mi je pojasnil pater.
Verjel sem.
"In Modesta?" sem spraševal "In Jose? In mama? Ali sem sam ostal pri življenju? Pater! Vi gotovo kaj veste? Povejte mi resnico!"
Jezno sem vprašal: "Zakaj ste me rešili?" Hotel sem nazaj v Gerniko. Pater mi je odvrnil, da so jo že zasedli uporniki. Nisem razumel razlike, tedaj ne. Kaj naj pa napravijo meni uporniki* Ali naj me ubijejo? Hotel sem v Gerniko.
"Jaz ostanem pri tebi," mi je rekel. "Bog noče, da umreš, ti, Carlos!"
Kot pestunja me je vodil za roko po cestah Bilbaa. Pred vsakim letalskim alarmom sva stekla v zavetišče, šestkrat, osemkrat na dan, vselej me je pater potegnil za seboj, me objel v svoje roke in mi pri vsaki detonaciji tiščal roko na usta, da ne bi kričal. Trikrat na dan sva šla v neko pristaniško krčmo, kamor je prej ali slej stopila večina od sto tisoč beguncev, ki so iskali trgovce s potnimi listi ali tihotapce deviz ali špijone ali prekupčevalce z živili. Gostilničar, bled, debel, mlad mož je bil kot otrok. Vsakemu je nevprašan pojasnil, da se ne spozna na kupčije, da ne ve nobenega nasveta, da se ne razume na politiko in da zahteva od gostov samo to, da v gotovini plačajo. Ta človek je imel čudovit spomin, za nič se ni brigal in vse je slišal, poznal je tisoče imen in obrazov, govoril z deset tisoči. Trikrat na dan sem ga vprašal po mojih. Poznal je mojo zgodbo. Bil je iz Gernike. Obljubil mi je, da mi bo pomagali iskati.
"Se nič, senjor?" sem ga prišel vprašat trikrat na dan.
"Se nič!" je odgovarjal.
Čez nekaj dni mi je rekel pater, da je tega dovolj. Zdaj da moram zapustiti španska tla. Odkar so uporniški letalci šestkrat na dan obstreljevali Bilbao. so zbirali dobri ljudje v Angliji, Franciji, Belgiji, Ho-landski, v Švici in Čehoslovaški denarna sredstva, in angleške in francoske vojne ladje so priplule pred Balbao, da so varovale ladje, na katerih so bežali otroci, žene in starčki iz Bilbaa. Pater Benedikt je tekal z menoj od urada do urada, od ob-lastnije do oblastnije, da, do samega notranjega ministra je prišel in dosegel za mene dovoljenje, da odidem s prvim transportom. Tako vesel je bil tega,
da se je zjokal od radosti. "Moj ljubi sin," jc dejal, "Bog noče, da ti pogineš!"
V svojem veselju in radi moje obupanosti je končno pristal na to, da se za nekaj ur še vrneva v Gerniko, kljub upornikom, ki so že vladali v njej, da še enkrat poiščeva mojo mamo, ali brate in sestre, ali vsaj strica Pabla. To ni bila lahka stvar, toda s patrom sva poznala vsa-| ko stezo, vsak grič. ** : :l* nekega angleškega časopisa naju je vzel v svoj avto do Bornea. Borneo je pripadal še Baskom. Ponoči sva v čolnu veslala v Mundako. Skozi gozd in griče stran od cest sva hodila i nprišla za fronto upornikov, kmečki voz naju je potegnil blizu do Gernike. Spet sva hodila po razdejanih cestah mimo tujih vojakov. Počasi sem se znašel. Na kraju, kjer je bila stala naša hiša, sem šel dvakrat mimo. Ko sem obstal, so naju prijeli in zaprli. Zaprli so naju v neko klet k drugim jetnikom. Dvakrat sva bila zaslišana.
Spijona sta, so nama rekli. Priznajte!
Odgovorila sva, da nisva špi-jona. Povedal sem svojo zgodbo. Povedal sem, kako mi je pater rešil življenje. Veselo so se smejali. Saj ni nič rešil, so rekli.
Tri noči sva ležala z drugimi jetniki. Med njimi so bile tudi
krat ustrelil proti tebi. Ne kriči!" ♦
Te minute! Stoj! Obstali smo.! Ena ženska je grozovito zakri-i čala. Pater Benedikt se je zgru- j dil na kolena. Nihče ni poskusil pobegniti. Streli. Padel sem in ničesar več nisem čutil. Ko' sem se zbudil, je bilo že vroče, solnce je visoko stalo, poleg mene so ležali mrtvi. Jaz sem živel. Hotel sem poljubiti roke patra Benedikta. Groza me je bila. Splazil sem se v neko grmičevje in obležal žejen, lačen, brez moči. Ko je prišla noč, sem zlezel čez griče k cesti, ki vodi v Bilbao, zagledal vojake,
Dopism^' bežal nazaj' Prišel v neki gozdt
•	1 prebrodil reke*. Proti jutru sem
bil spet na neki cesti, ustavil ski dopisnik š.i? ala"cmfwypm sem nepoznan avto, ki je vozil v Bilbao; neki francoski dopisnik je sedel v njem. poslušal mojo zgodbo, mi dal tablico čokolade in me peljal v pristanišče pred tisto krčmo, k debelemu, bledemu, mlademu gostilničarju, ki me je takoj spoznal in prijazno pokimal.
V AMERIŠKA PRISTANIŠČA »e vrača is Evrope in Afrike na U-soc e vojakov vsak dan. Nedavno jih je prišlo 35,000 v enem dnevu. Vsak košček prostora na ladjah se porabi. Veliki angleški parnik Queen Marv jih pripelje po 15,000 na vsaki vožnji.
"Nič novega, senjor?" sem vprašal.
"Nič novega!' je odgovoril. Zvečer so nas naložili 2300
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES POGORELEC
Zadnjič sem izrazil upanje, * in Mar? da bo ta kolona prej izšla in da lovne
Ca mer, ki so vse de-v našem javnem življe-
otrok na parnik "H.bana", vJ*TJLŽJ^^T^
so nas stehtali, cepili, izmerili. Vsakdo je nosil tablico iz lepenke okrog vratu, na njej je bila zapisana številka, ime, bivališče, starost. Noč je bila čr-
zadnja. Ne morem reči, da sem | ne odrečejo sodelovanja.
uspel, toda dobro je, da se zabeleži to kar je.
V Clevelandu je bil izredno priden John Krebel. Poslal je
na in deževalo je. Tisoči so bili kar 28 naročnin. "Imam jih še
zbrani na obali. Nebo je bilo slepo. Vse luči so bile navzgor zakrite.
Devet ur je trajala vožnja. Angleške vojne ladje so vozile ženske i* Gernike. Prisegale sol ob naši strani. "Almirante Cer-nam vsem, da ne vedo. zakaj so vera", Francova vojna ladja se zaprte. Postrelili nas bodo, soj nam je približala in se vzpričo kričale. Me smo nedolžne.	Angležev spet oddaljila ...
Vsakdo jim je verjel, da so Habana" je pristala v la Pali-
obiskati, in
nedolžne in da jih bodo ustrelili. Tretjo noč je pater kot zbesnel od strahu. Kričal je. Jokal. Pritiskal me je na svoje prsi, kot da me hoče zadušiti. Nenadoma me je s pestjo udaril. "Ti si kriv!" je sopihal. "Ti si moj morilec! Ustrelili nas bodo! Jaz nočem umreti!" ,
Hudo mi je bilo. Tri dni in tri noči sem samemu sebi očital: Ti si kriv. Zakaj si speljal patra v Gerniko? •
Pater je glasno molil. Jaz sem tiho molil k Mariji: Naša ljuba begonjska gospa, prosi zanj! Kraljica morja, obvaruj ga! Sladka Madona, reši ga!
Nenadoma so se odprla vrata. Nekaj so nas spodili ven, vmes dve ženski, patra, mene. Naložili so nas na tovorni avto. Ženske so začele tuliti.
"Bodite tihoIJV je zapovedal vojak. "Peljejo vas k zaslišanju, morda vas oproste."
Za pokopališkim zidom so ustavili. Ukazali so nam. da izstopimo. Peljali so nas na pokopališče. Neki vojak je korakal tesno ob moji strani, starejši mož. "Ali nisi iz lekarne na trgu?" me je šepeta je vprašal.
Prikimal sem.
"Poznal sem tvojega očeta ... Postavi se zadnji v vrsto. Pri prvem strelu se zgrudi! Ne kričati! Ko boš ležal, bom še en-
ce. Otroci so kričali: "Vive la France! Deževalo je. Iztovorili so nas. prešteli, preiskali, spet stehtali. nahranili/ napojili, spet naložili in odpeljali, sem prišel v Oleron.
precej za končam z njimi, se spet oglasim." pravi v pismu. Njegov sosed Frank Volkar, tam gori iz Maple Heightsa. piše: "Bil sem zadnje dni malo na "jagi" za novimi naročniki in uspeh je
John Pečnik, Fontana, Calif., je poslal 8 naročnin. Provizijo pa pripiši tja kot po navadi, tiskovnemu skladu, je naročil. Tudi Martin Judnich, Wau-kadar j kegan. 111., je spet tu. Poslal je 16 naročnin in $2 v tiskovni sklad. Pa novi imenik mi pošlji, je še naročil. Se je zgodilo.
Max Martz. Buhl, Minn., je poslal 2 naročnini. V kratkem bom šel v Eveleth, pa bom tam
tu: pošiljam tri nove in dve ob- poskusil z agitacijo, je omenil.
novljeni naročnini. Jaz smatram to za dober uspeh." Tudi mi teko. Le nadaljuj z "jago". Sploh pa bi rabili takih "ja-grov" več vsepovsod. In ker je
John Shular, Arcadia, Kans., je poslal 4 naročnine in $2 v podporo listu. V pismu pravi: j "Poleg naročnin pošiljam še $2 v tiskovni sklad. Enega je dal s. John Kunstelj, enega pa jaz,
metropola velika vas. bi jih ra-bila vsaj pol tucata. Cas za agi-: ker že dolgo nisem nič poslal v tacijo je ugoden, list dober, vsaj; ta namen. Hvala obema, tako nam mnogi pišejo, torej
"Čistka" v Franciji
Mike Krultz in
ne zamudimo prilike, kajti pri-; iz VVillarda, Wis.
Matt Malnar
sta poslala
... .	šli bodo spet "jalovi" dnevi.lvsak po dve naročnini in prvi
V Franciji je bilo do 13. juli- Ako proletarca zdaj ne posta-! še vsoto za prodane Majske gla-ja na sodnih obravnavah 20 tisoč oseb. ki so bile obtožene sodelovanja s fašisti in pomagali Hitlerju. V tem številu niso ti-
daj, ko bodo ljudje spet brez
dela. tudi ne bomo. Pregovor
i .	,, , . ,	pravi: "kuj železo, dokler je
sti, ki so jih ljudski tribunah vrode/» To velja tudi v na§em
vimo na solidno podlago, ga te- se. Provizije nista vzela, kot je
običaj pri njima.
V Chicagu je bila na obisku Rose Jurman iz Clevelanda. Ob-
kar sami obsodili, in ne maršal Petain, ki je bil gnan pred sodni stol v drugi polovici julija.
Sodni uradi imajo na listi še 30.000 oseb, proti katerim se zbirajo dokazi, obtoženci pa čakajo obravnave. Precej izmed njih je čakanje prekinilo s samomorom.
Obsojenih v smrt je bilo do omenjenega dne 994 oseb, 600 krivcev je bilq obsojenih na težko delo do smrti, 4,638 na težko delo za krajše dobe, 1,063 pa na zaporne kazni na pet let in več. 9,876 je bilo obsojenih na manj kot pet let. ,
Dobički bank se večajo
V prvi polovici leta se je dobiček enaindvajsetih bank v VVashingtonu, D. C., dvignil za 62 odstotkov.
slučaju. O, by the way, skoro
iskala je naš urad in Center ter mnogo svojih starih znancev, bi bil pozabil. Tudi France Bar- ki jih pozna iz našega gibanja, bič je poslal dve naročnini. V tiskovni sklad sta prispevala Iz zapadne Penne je Tone ona. in pa njen soprog Vincenc Zornik poslal nadaljnih 30 na- Jurman vsak po $10. Feliks ročnin, od katerih jih je 11 no- Strumbelj pa je prispeval ob
JAPONCI 8E U DAJ A JO V MASAH. Vtllc svojemu junaštvu In takotvanlm samomornlm namenom imajo v bitki vendarle tudi oni ieljo, da se ohranijo pri ftlvljenju. Gornje je slika Is taborišča japonskih ujetih vojakov na Oklnawl.
vih. Z agitacijo bo začasno prenehal, ker ima opravka s po-
priliki seje SANSa v Clevelan du v enak namen $5. Vsem
pravili in pleskanjem hiše. Po- hvala.
tem začne spet in najbrže bo šel spet malo v Ohio in W. Vir
Bilo bi dobro, ako se bi skozi poletje v prid tiskovnega skla-
ginijo ter v nekatere oddaljene da bolj potrudili. In posebno še,
naselbine v Penni.
Chicago: Joško Oven je bil nedavno na shodu nekje v zapadni Penni in tam dobil 3 nove naročnike in $5 v tiskovni sklad. John Chamazar je prinesel 12 naročnin; provizije si on nikoli ne vzame. Y kratkem računa dobiti tudi nekaj novih naročnin, saj tako mi je zaupal. John je tiste sorte človek, ki verjame, da list potrebuje ne samo člankarjev in dopisnikov, pač pa tudi agitatorjev za njegovo razširjenje. Luka Groser je dobil 2 naročnini, Charles Pogorelec pa 6. Obiskale so nas Mar.v Suglich iz Riverdale. Md. in Mary Lambert, ki je bila na potu v Kemmerer, Wyo. Sugli-cheva je obnovila naročnino, zraven so pa dale še vsaka po $1 v tiskovni sklad. France Lut-bi iz severne strani je poslal eno novo naročnino, katero nam je izročila Franees Vrechek.
Frank Cvetan, Johnstovvn. Pa., je poslal 20 naročnin. Tudi glede oglasov za koledar bo storil kolikor bo največ mogel. Pravi sicer, da nima rad zviša-nih cen za oglase; tudi mi ne, toda ako se vse draži, tudi naše cene ne morejo ostati stare.
Iz Milwaukeeja. Wis, je poslal Louis Barborich 18 naročnin. Glede oglasov za koledar pravi, da bo storil kolikor največ bo mogel. Ker pa je zapo-sljen v tovarni, priporoča, da se obrnemo za sodelovanje še na Jožeta Radija, Josephine Slap-nik, Kristino Podjavoršek (nanjo smo se že), Ančko Puncer
kadar ste v družbi z znanci, da jih pridobite med naročnike Proletarca.
Iz Dulutha, Minn., se je po dolgem času spet oglasil naš prijatelj John Kobi. Poslal je dve naročnini in $6.05 v tiskovni sklad. Od te vsote je prispeval Carl Gerlovich $5, ki so bili namenjeni v sklad 300-terih, ker pa smo ga z zadnjo številko ukinili, bo šla ta vsota v reden tiskovni sklad. Upam, da nam prijatelj Gerlovich to oprosti.
S pacifične obali se je spet oglasil naš "Big" Tone Tomšič. Poslal je novce za Majski glas in $2 v tiskovni sklad, ki sta jih prispevala z naročnikom Maksom Arnškom. Priložil je tudi "kontrofe" od sebe in prijatelja Blaža Mezurija iz Los Angelesa, ki se rad spomni Pro-j letarca s prispevki v tiskovni sklad. Dopis je radi klišeja zakasnil. Je v tej številki.
Frank Stih, Sheboygan, Wis., je poslal dve naročnini in 75c v tiskovni sklad.
Anton Tratnik, Diamond-ville, Wyo., nam je poslal pozdrav iz Lava Hot Springs, Ida-ho, kjer sta bila z ženo na oddihu. Hvala obema.
K. Frznoinik, Red Lodge, Mont., Je poslal dve naročnini, provizijo pa dal v tisk. sklad. In razume se: ker K. E. tako želi, se tudi tako zgodi.
Janko Zornik, Detroit, Mich., je poslal novce za oglase v Majskem glasu ln $1 v tiskovni sklad Pravi, da si je čistil domovanje, zato se ni tako dolgo zglasil. Zdaj, ko Je končal, pa
želi imenik naročnikov, da vidi kako in kaj je z njimi. Razume se, da smo mu drage volje ustregli. Anton Anžiček je poslal 2 novi naročnini in $32 75 v tiskovni sklad, ki sta jih nabrala z Jožetom Kosom na pikniku "Svobode", ki se je pred kratkem vršil na Rudy Potoch-nikovi farmi. Iskrena hvala obema, enako prispevateljem.
Zadnji teden smo razposlali tiskovine za nabiranje oglasov i v prihodnji letnik koledarja na vse one, ki običajno pomagajo ; pri tem delu. Upam, da se bodo potrudili kot vsako leto in jih ! nabrali čimveč. Naj še pouda-i rim, da nam boste zelo ustregli, ako se podaste kmalu na delo, ker boste s tem pomagali, da koledar izide o pravem času.
Nekaj drobiža
Chicago, 111. — ^e tisti radi-kalci, ki so invalidi na bolniških posteljah ali pa v zaporih, se lahko z mirno vestjo izgovarjajo, da so bili na leta prisiljeni molčati v javnosti in s tem "ne" — kritizirati.
it
Kritiki so bili tudi vsi tisti inženirji, ki so gradili mostove skozi tisočletno temo današnje civilizacije. Ako z njo nismo zadovoljni, ne pomeni to drugega kot da svet potrebuje še milijone novih konstruktivnih kritikov in pa manj takih "radikalnih" reformatorjev, ki danes
zagovarjajo črno preteklost. *
Ali se vam ne zdi, da je tudi med maršali ogromna razlika? Slavno znani francoski maršal Petain, ki je bil posebno hva ljen vsled svoje katoliške po-božnosti, je bil prignan na zatožno klop in porota mu je bila francoski narod. Maršal Petain je bil slovit katoliški lajik in kot tak ni veroval v demokracijo francoske republike. Bil je služabnik Vatikana in kot tak je tudi on pljunil na besedo "svoboda". Ako ne bi bil zakrknjen, bi mu bilo sedaj te zmote lahko žal.
Pred 50. leti se je rodil na slovenski zemlji fant, ki je iz pastirja postal industrijski delavec, nato organizator za napredne ideje in bojevnik na fronti v Španiji proti fašizmu. Po čudnih potih, ki jih mnogi označujejo za "pota božje previdnosti" se je vrnil nazaj v Jugoslavijo. Ostala njegove pestra zgodovina vam je znana.
Kakor je Geo. Washington osvobodil ameriško ljudstvo izpod angleškega imperializma, skuša to po 170 letih od onih dni osvoboditi narode Jugoslavije maršal Tito, ki ga oglašajo, da je komunist. On pravi, da služi vsem v Jugoslaviji, ki pošteno mislijo in hočejo svobodno jugoslovansko federativno republiko. Katoliški maršal Petain pa je 1. 1940 izdal Hitlerju francosko republiko za 32 srebrnikov.
Ste si že kdaj predstavili, kakšna bi bila nova Jugoslavija brez partizanov in brez maršala Tita? Koliko slovenskih generacij bi moglo brez njih združeno še preživeti na svoji lastni
zemlji brez njih?
*
Uverjen sem, da bo o prvem poglavju partizanske akcije napisanih mnogo dram. Iskreno želim, da bo tudi njeno drugo poglavje triumfalno. To*bo seveda odvisno tudi od narodnih voditeljev. Rekel bi jim: "V najtežjih naporih ste bili složni. Upam * in želim, da pri tem ostanete."
Iz nevoščljivosti in hipokri-cije izvirajo slabi karakterji. Uverjen sem, da se slovenski partizani tega zavedajo.
ir
Pred petnajstimi leti sem na Dunaju ogledoval v družbi turistov grobnice ali katakombe Habsburžanov v katedrali sv. Štefana. Nekatere izmed teh bronastih rakev so bile obložene s svežim cvetjem. Pred njimi pa so klečali menihi kapucinskega reda in molili za habsburške grešne duše. Vstopnina, ako se ne motim, je bila 50c. ir
Izčrpek poročila iz Londona: Kardinal Michael von Faulha-ber, ki je nadškof v Monakovu ha Bavarskem, je vprašal zavezniškega vrhovnega poveljnika Eisenhowra za dovoljenje zgra-
diti poleg sedaj opustošenega nacijskega koncentracijskega tabora Dachau samostan. Njegova skema je, da se bi ruMtra-ju te strašne nacijske mučilnice razvila nova božja pot za vso Evropo. Tu je nov dokaz, kakšna načela in smernice zastopajo vatikanski agenti po svetu. Da, tudi ta satanski sistem, kateremu je bilo mogoče postaviti jetniški logar Dachau in na stotine drugih mučilnic, je podpirala rimska cerkev. Sedaj so ti zviti kramarji v škripcih, kako v sedanjih razmerah nadaljeva-t,i da jim bo neslo. In to je šele začetek. Kaj šele bo!
it
Tudi anglikanska cerkev (vladajoča cerkev na Angleškem, ki je ločena od Rima) ne mara zaostajati v bizniških ske-mah za rimsko. Tudi ona poseduje ogromna posvetna bogastva. Za primero, samo v Londonu so ji leta 1943 prinesla njena poslopja in stavbišča nad četrt milijona čistega profita. Na tistih posestvih je tudi londonski rdečelučni okraj. In prostitucija že sama na sebi prinaša dohodke.
ir
Zdi se mi, da je Rusija edina, ki točno ve, kaj hoče od poražene Nemčije, in kaj namerava z njo. Pred Stalingradom so Rusi začeli uporabljati nemške u-. jetnike. A kdor izmed njih jih je prepričal, da je bil v preteklosti naprednih nazorov in delal zanje, so ga sprejeli za tovariša. Uposlili so jih v tovarnah poleg ruskih delavcev in deležni z njimi vred enake plače in hrane. Danes se ti vojni ujetniki vračajo nazaj v Nemčijo. Tu je dokaz, da mrtvi socialisti in komunisti ne vstajajo iz grobov, ampak iz novega življenja, ako jim je bila prilika dana.
it
Po dolgih 36 letih načelnega boja je delavska stranka v Angliji končno le triumfirala nad reakcijo. Danes lahko tudi zaslepljeni filozofi vidijo, s katere strani piha veter v Evropi. To, kar se je dogodilo v Angliji, pa je bil vihar, ki je učinkoval na evropsko reakcijo jako porazno. Se celo nekaj liberalnih kon-gresnikov v VVashingtonu ga je odobravalo.
Kralj makaronov na tronu savojske dinastije bo zatemnil kot je njegov fašistični koma-rad Mussolini. In on ni edini. Tudi grški kralj Jurcek je po Churchillovem porazu zelo v zadregi, čeprav ga še vedno protektira vojska, ki šteje 96,-000 mož. Kaj pa bivši jugoslovanski kralj Peterček? Oh, on sedaj sinka pestva. Ob enem žaluje za kraljevo krono, ki mu jo je Sava odnesla. Belgijski kralj Polde se tudi muči, kako si bi otel tron in krono. V Belgijo si ne upa več, krone pa ne more nositi. Torej mu ne preostaja drugega kot da jo pošlje v bruseljski muzej.
it
"Vse resnica je varna in ničesar ni bolj varnega kakor resnica; tisti pa, ki jo zadržuje, ali ki jo skuša zlomiti, ali ki jo skriva pred ljudmi, pa tudi še iz takih razlogov, je ali strahopetec, ali zločinec, ali pa oboje."— (Max Mueller.) — John Chamazar.
KRATKOVIDNI EGOIZEM
Egoizem je nekaj strašnega. Povprečen človek ima prste le k sebi obrnjene. Le grabil bi, pa nič dajal. Ta nagon je ustvaril izkoriščanje, sužnost in druga nešteta socialna zla.
Zaradi tega egoizma ni mogoče urediti družabne razmere drugače nego na nasilju: močnejši tlači slabejšega. Najmočnejši se družijo v zveze, da nasilno • tlačijo in izrabljajo vse druge v svojo korist. Tak je današnji sistem po krivdi nevednosti revnega človeka.
Kapitalistični sistem in sploh uredba izrabljanja človeka v korist gospodarja je posledica egoizma—gole, brezobzirne sebičnosti! Banke, karteli, trusti, ti so, ki imajo vso moč v rokah. Pa ta moč ni niti duševna, niti telesna, ampak je to moč na-gromadene privatne svojine; moč mrtve gmote, ki sicer nima prav nobene vrednosti, če bi ji človeška grabežljivot ne dajala vse pameti v zakup ...
Ako vam je naročnina potok la, prosimo, obnovita jo člmprajt
Proletarec, Aucuttt K, 1945
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
M »*»4f ...............................
KOMENTARJI
........H.....»♦♦
"Velika trojicaJe mi sestanku v Potsdamu skončala minuli teden svoje prvo poglavje mirovne konference. Ker časopisje piše le o "velikih treh", in po enakem pravilu se ravnajo tudi poročevalci v radiu,bi marsikdo mislil, da se sestajajo res le "trije". V resnici so imeli Truman, Stalin in Attlee, in pred njim Churchill, v Potsdamu vsak celo krdelo vojaških, ekonomskih in političnih ve-ščakov. Zborovali so dolgo in sklepali tako, da bo enim prav, a mnogim ne, kot običajno.
Senator Taft iz Ohia je dejal, da je bila konferenca "velike trojice" v Potsdamu še veliko bolj pogubna, kot pa versajska konferenca, na kateri so prevladovali Clemenceau, Wilson, Lloyd George in Orlando. Taft se namreč h udu je, ker sta Truman in Attlee Stalinu pritrdila, da naj se Vzhodno Prusijo razdeli med Poljsko in Litvinski (Sovjetsko unijo), in pa da naj se meje poljske države pomakne veliko bolj proti zapadu kot so bile prej, seveda na stroške predvojne Nemčije. Po novem dogovoru je sedaj Berlin samo še 50 milj od Poljske. Mnogi naši poslanci ter drugi kritiki groze, da zvezni kongres take delitve ne bo nikoli priznal. Predsednik Truman bo torej imel opravka ne samo z republikanci, ampak tudi z demokratskimi kritiki, pa s Poljaki v Ameriki, z Irci in z drugimi, ki slede politiki Vatikana.
Kje jc Ante Pavelič? Kmalu po osvoboditvi Hrvatske je bilo poročano, da ga je zajela z njegovimi tovariši vred Titova vojska ter ga izročila sodišču. To ga je kratkomalo obsodilo v smrt in bil je javno obešen. A iz nadaijnih poročil pa bi bilo razvidno, da tisto ni bil pravi Pavelič, ako je bil res kateri o-bešen s takim imenom. Časni-ška agencija ONA, kateri se ne more očitati, da je bila kdaj kaj drugega kot prijateljska Titovi Jugoslaviji in Sovjetski uniji, poroča v depeši z dne 23. julija iz Rima med drugim o tej stvari sledeče:
RIM, 23. julija.— ONA — Ob-jasnilo, da Jc Ante Pavelič ujetnik zavetnikov v Avstriji, je obnovilo očitke s strani italijanskih in jugoslovanskih oblasti, da postopajo okupacijske oblasti v Italiji mnogo preblago s člani ustaške stranke, ki so internirani v Italiji.
Uradniki tukajšnje jugoslovanske misije zahtevajo, da se izroči ustaške ujetnike jugoslovanskim oblastim. Od 4 do 5 tisoč se Jih baje nahaja v Italiji. Oni, ki so zaprti v taborišču blizu Ancone, se celo svobodno gibajo brez vsake straže. Na tisoče pa jih je, ki so popolnoma svobodni, mesto, da bi bili zaprti. Za primer navajajo slučaj nekega Antona Kataniča, ki Je
povest, kako je Ante Pavelič s, svojimi "ustaši" in drugimi za-j rutniki koval zaroto za umori kralja Aleksandra. Da bi le nova Aigoslavija postala toliko i svobodna in demokratična, da sc bodo njeni ljudje lahko gi-j bali v nji svobodnejše, kot pa
bil prej kvislingiki kontul v Ite ki. Tega so videli popolnoma svo hodnega v Milanu, ko se je spre	,
hajal po ulicah v oruibi dveh usta-1 so se mogli njeni diktatorji, kot ških častnikov.	, je bil Aleksander in glavarji j
Nekateri italijanski častniki so nj(»g0ve dedščine. mnogo bolj v skrbeh glede bodo- , ]\iar^| Tifo nastopa pred čega razmerja med Jugoslavijo in maso in jj ^ovori. Bodisi V Beo-Italijo kot glede preblagega ravna-. . y Zagrebu kot V Ljub-nja s ustaskimi begunci. Zaščita * o^ mu _ češ. Aie-teh teroristov utegne se bolj po .'	.	, , ,. ,
kvariti odnošaje , Rusijo. Kden Pandor St res ni upal pred ljud-
članov vlade trdi celo. da je Ev, en ^tvo. toda kaj pa Mussihni in Strašenič, bivši kvislingški supan Hitler? Oba sta govorila mno v Zagrebu, popolnoma svoboden v žicam. Kar naj bi pomenilo, da Rimu, ter da se nahaja celo pod je bil angleški feldmaršal Ale-zaščito savesniške vojaške vlade, ki mu dovoUuje prodajati na črnem trgu zlato, ki ga je najbrže ukradel is državnega zaklada fašistične hrvaške vlade Hitlerjevih kvislingov.
S Paveličem je torej po čas-niških poročilih nekako tako kakor s Hitlerjem. Obešen je bil, pa bomba je padla nanj, zastrupil se je, zastrupili so ga, napadli na ulici in ga do smrti zbili — a vendar je še živ in "svoboden'*. Z vojnimi zločinci so se še vselej dogajale zelo čudne stvari.
Kari Renner se nad zavezniki zelo pritožuje, ker njegovi vladi v Avstriji ne dajo avtoritete. Zelo čudno se mu zdi, kako mi razumemo demokracijo. Morda pa je narobe to, ker je on — namreč Renner — za socialno demokracijo? Dokler je bil v Potsdamu Churchill, sta s Trumanom sklenila, da ga ne priznata. Sedaj sta Stalin in Attlee toliko uspela v pogovarjanju Trumana, da se bo vprašanje obstoječe avstrijske vlade "študiralo, čim pridejo na Dunaj tudi ameriške in angleške čete. A Renner jamra, da je v Avstriji zmeda, da so tam tri oblasti in nobena, in da ljudstvo strada ter umira vsled nereda in pomanjkanja. Tudi to so čudne reči.
Kanadska "Edinost'' priobču-je podatke o grozotah, ki so jih uganjali v Sloveniji domobranci in njihovi pomočniki. V Zed. državah ponatiskuje to tragično poglavje "Prosveta". A na drugi strani pa se duša "Ameriška domovina" in prinaša prav tako tragična dejanja, ki jih pripisuje komunistom, oziroma partizanom. Kar pomeni lahko to, da se je vršila borba v Sloveniji tako, kakor smo v tem listu čestokrat omenili: namreč med pristaši starega reda, za hlapce rojenimi, na eni strani, in na drugi med onimi, ki so se odločili obračunati s prošlostjo in njenimi krivicami. To je bila zares civilna vojna. Je ni še konec in je še dolgo ne bo. Vsak socialni potres vzame najmanje eno generacijo, predno se umiri.
Časniški urad "This Month" je meseca julija razširil v svet čitateljem tega lista že znano
ksander glede svojega napada na Tita v pravem. Pa ni bil. Naj se reče o Titu karkoli, ne more sy mu očitati, da goji protiljud-ske. ali zase sebične namene. In v tem je vsa razlika. Njega
		
		
	V-	>*
M jPrn Bfc jHa vB n ^SB		H}, * Ji Tjff » Pt
*3t . j^J .tj*-- i 11 W : ' fi ^ i		
		
JAPONCI V UJETNIŠTVU, ki so sprevideli, da Je boljše biti poi
pridobil v delavski pokret pridnega delavca, ki je ostal zvest
socialističnim načelom.
To omenjam, ker sem čital v letošnjem Majskem glasu nekaj njegovih spominov iz onih dni, posebno iz leta 1911, ko smo bili v Dunkirku, Kans. Preskrbeli smo mu delo in kvartir. Za-posljtni smo bili takrat bolj slabo —* le po šest do sedem iihtov na 14 dni. Plača dvakrat na mesec. Ako si delal, pa nič nakopal, ni bilo plače. Tako se je Jože učil kopati premog na >voje stroške. V rovu je dobili »lab prostor in za to delo še ni
karbiiretor" (srce) in zdravniki danes še niso dovolj kunštnl, da bi znali popravljati "karbu-retorje" v človeškem stroju. Oni dan sem bil pri njemu, pa je zdravnik le prisluhnil, kako mi "karburetor" funkcionira. Rekel sem: "Saj se drugače dobro počutim, samo to me jezi, ker tako težko hodim!" Nu, in zdravnik, dobra duša, pa me tolaži: "Take it easy.M Saj moram vzeti "easy'\ ko ne morem hoditi. Oni dan sem šel dol po stopnicah. Ko sem bil že skoro na zadnji, je pa žena odprla vrata, da je pogledala, kam
dvorskih in drugih trotov. | zakupu.
V Rimu je sedaj veliko ube*- Pierre I^aval je bil zelo aro-nih škofov. Med njimi n. pr. ganten in nič ni porajtal, kadar ljubljanski škof Rožman, pa go- i je moralo vsled njegove politi-riški nadškof Margotti, ki si ne j ke in njegovih odredb toliko in upa nazaj vzlic temu, da bi ga j toliko Francozov, ali pa špan-v Gorici ščitile ameriške in an- j skih republikancev, v smrt. Ko gleške čete.	pa je bil nedavno zaslišan, se je
1 Poljski Kardinal Hlond. ki je mo* j°kal< kakor otrt>k Ali ni v tej vojni veliko begal iz kraja čudno- kako so tl hlastni dr-v kraj, bil končno v Franciji za-j ravniki in rablji hipoma me-jet od nacijev in osvobojen po;hkocutni, cim se zboje, da jim nacijskem porazu od zavezni-1 Pretlo kazen za nJlhna 2lodeJ-ških čet, se je vrnil iz Rima nal stva-
"Petain ni edini krivec", je rekel na obravnavi v Parizu
niso postavili kapitalisti na kr- amerlikp ^^ kot pa umirati sa cesarja.
milo, kakor so Mussolinija in j Hitlerja, Dollfusa in Franca,!
ampak navadni ljudje, ki hoče- pitalizem se v borbi za ohrani-JJ URADA "BIG" TONYJA jo, da naj bo nova Jugoslavija tev nič kaj rad ne oslanja na Oakland, Calif. — Ko sem ko-zares njihova, ne pa posest j demokracijo, če je nima več v vaj zadnji dopis, priobčen v tem
listu 11. aprila t. 1., je bilo vojne v Evropi že skoro konec. Svoj radio sem imel takrat odprt zdržema in brnel mi je 8. aprila do 6. zjutraj, da sem slišal oznanilo predisednika Trumana o dokončanju vojne v Evropi. Kdo se ne bi radoval takih novic! Posebno kajpada smo bili veseli tisti starši, ki smo imeli sinove na evropskih bojiščih.
Torej od kar se nisem oglasil, so nastale.že velike spremembe. Dočakali smo, da je bila ošabna Nemčija poražena. Kakšne grozovitosti so uganjali naciji, je skoro neverjetno. A žal, da je resnično. Te zverinske pošasti so hotele uničiti vse, kar ni dišalo po nemškem duhu. Ampak kot pravi pregovor, "kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade." Tako se je zgodilo. Zato morajo ti ošabneži sedaj plesati tako kot jim dru gi igrajo. Prej so oni igrali po zvokih 'Deutschland iiber alles', sedaj pa jim lahko zabrusimo, da je njihov Deutschland "ka-put". Poleg Nemcev je bilo veliko drugih mnenja, da bo Hitler vse premagal. Tudi med našimi rojaki je bilo nekaj takih. Posebno izmed onih, ki so v svojih mladih letih delali v Nemčiji.
Ko sem bil 1. 1941 na obisku v Kansasu, smo se pri Rugljevih prav dobro zabavali. (Bilo je to v Radleyju, Kans. v. V tisti veseli družbi je bilo precej naših srijateljev. Med gosti je bil rojak, ki je nekoč delal v "Tajč-landu". Menili smo se seveda tudi o vojni v Evropi, kjer je Hitler takrat'grdo razbijal. Jaz
Poljsko. Torej se "rdečih" le ne lx> j i toliko, kot se jih n. pr.|HHHH| ^H škofje irskega, poljskega in major George Loustaneau, ki je
nemškega pokolenja v Zed. dr- Pričal nJemu v Prid Krivdo za žavah. Kardinal Hlond. ki jej2™*«^* morale v francoski ar-primat Poljske, namreč ni madi leta 1940> ki 1° Je Plodil "rdečkar". Ampak v času vojne; Hitler,-> zvrgel na francoske se je vendarle izkazal, da tudi k<>muniste in svoje trditve pod-Hitlerju ni pomagal	Piral 2 izjavami in proglasi
... . , ... A ... francoske komunistične stran-V hrvatskem tisku v Ameriki n cn lavni voditel e ta
so poslednje tedne zelo pospe- . e'. Jen avni v 1 ® J
j	.. j . krat po sklepu pogodbe z Mo-
sili propagando za in proti drju. i . - n i-	»
Mačku Zajedničar , glasilo snkvo. ,n B"mom ^be«nll.v
HBZ v Pittsburghu. je imel nje- RuS,'° 06 ,am ba'e P051'
mu v obrambo dolg članek v
izdaji z dne 1. avgusta na prvi
strani. O čudnih potih Vladi-
Ijal svojim tovarišem v Francijo navodila, kako naj se bore proti "imperialistični vojni".
g 1
1
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
; USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET
CLANOVtIC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina sa Zdraiena driave (Isvan Chicaga) in Kanado $6.00 L* na leto; $3.00 sa pol lata; $1.50 aa lotrt Utaj aa Ckicago in Cicaro $7.50 sa cclo leto; $3.75 sa pol lota; aa inosoasstvo $• 00.
Naslov za list in tajništvo je:
7 Ko. Lanndale Avenue i hicatfo 23, Illinois
mivo, kako se šele na takih obravnavah mednarodnega značaja spozna, da ni za giehe pravzaprav nihče brez vsake krivde.
John Curtin je eden izmed zavezniških državnikov, ki je šel s svetovne pozornice bolj brez hrupa kot kdorkoli drugi. Bil je ministrski predsednik avstralske vlade, in pa voditelj avstralske delavske stranke. Umrl je 5. julija. Nasledil ga je nov vodja delavske stranke. A Avstralija ima zavest, da je Curtin vršil svojo dolžnost do konca. Hotel je služiti ljudstvu in to je storil.
"Brain Trust" je v ameriški domači politiki le še spomin na prva leta zadnje depresije, ki pa seveda ni bila "zadnja". In Truman ne dela prav, ker se newdealovcev" tako naglo otre-sa. Potreboval jih bo.
Kolikšne so skupne vojne
mirja Mačka je bilo v tem listu . ^ .	»	^
m •• -4 m.- " od avgusta 19^0. Je zares zani-porocano v prejšnji številki na1
prvi strani. Ko bi bil Maček pobegnil pred Hitlerjem, bi mož ca j veljal. Tako pa bo le žoga v rokah diplomacije, ki vadlja na stroške balkanskih dežel. Mogoče, da bo sedaj, ko Churchilla ni več v vladi, Maček iz-previdel, da je najboljše, ako se tudi on umakne. A iz vpitja njegovih pristašev ni razvidno, da-li bo to res storil. Bolj verjetno je. da se bo novi Jugoslaviji v Italiji in tam okrog čimbolj podkurilo. Seveda, v Moskvi in (lartizani menijo, da so priložnosti za tak trik za jugoslovanske fašiste in druge nasprotnike Titove vlade že vse izgubljene.
Chicago Sun z dne 3. avgusta poroča v depeši iz Washingto-na, da je Stalin na konferenci v Potsdamu pritiral na dnevni red tudi vprašanje Trsta in predlagal, da se ga da Jugoslaviji v upravo,v če pa ne, pa v upravo najbolj merodajnim državam, ali pa v področje vseh združenih narodov. In da je hotel, naj se da v upravo bodisi državam v Sredozemlju, ali pa vsem združenim narodom, vse kolonije, ki jih je prej imela Italija in so sedaj pod angleško oblastjo. Kako so se o tem domenili — ako so se — to bomo izvedeli šele kadar bodo res nastale kake spremembe v teh nerešenih vprašanjih. Izgleda, da se v Potsdamu o tem še niso točno spora rti neli. Kakor še o marsičem nt. A trdijo, da v splošnem so se in da je bilo dobro.
Clement Attlee ima za tovar-šijo delavsko vlado v Avstraliji in v Novi Zelandiji, kar v občestvu imperija Velike Britanije zanj veliko pomeni. Ima močno zaslombo V Kanadi in simpatije vseh naprednih krogov v Zed. državah. Začel je dobro, a zaveda se, da ako hoče izvrševati, program, kakršnega je delavska stranka imela na svojem praporu, bo imel silno težavno pot. Ne samo kapitali-
« zem v Angini ves svetovni ka jMffl I Pita^zenr> Je Proti njemu. In ka-
izgube v Evropi?
Točnih podatkov na gornje vprašanje še dolgo ne bo, ampak približne številke so že ugotovljene. Skupne izgube vseh v vojno zapletenih dežel znašajo v Evropi okrog 40 milijonov mož. Izmeh teh znašajo ameri ške izgube (samo v Evropi) 747,000 mož. Skupno število ubitih znaša šest milijonov mož, izmed njih 150,000 naših vojakov.
Skupni vojni stroški v denarju znašajo v vojni v Evropi $1,000.000,000,000 (en trilijon). # Ameriški stroški v vojni v Evropi so do* poraza Nemčije znašali $275,703,000,000.
ALI JE SE CENZURA V JUGOSLAVIJI?
Dne 10. julija je bilo iz Londona poročano, da je maršal Tito odpravil v Jugoslaviji vso cenzuro. Ampak tista odredba se je menda tikala le člankov ki jih pošiljajo iz Jugoslavije poročevalci inozemskega tiska Lahko se sicer tiče tudi domačega tiRka, kajti dovoljeni »o samo državi zvesti listi.
:mel skušenj. Pa se mu je pri-merilj, da je delal, a namesto da bi kaj zaslužil, se je kompa-niji še zadolžil. Bodril sem ga, da so taki časi, da bo že boljše in da naj nikar ne "scaga". Poslušal je in se privadil. Medtem si je pridobil mnogo prijateljev. Z vozniki, ki so odvažali premog, se je hitro seznanil. Ob vhodu (entry), na katerem je delal, je bil Jože najmlajši. A vzlic svoji mladosti je žvečil tobak kot 'star cigan', kot mu je nekdo rekel. In vozniki, ki so tudi čikali, so ga vedno prosili za tobak, to pa zato, ker je bil tako mlad in že ga je žvečil.
Bil sem priča, ko ga je voznik vprašal, če kadi cigarete. "Yes," je odgovoril. Nato ga je vprašal, če se mu ameriška dekleta dopadejo. "Yes," je odgovoril Jože.
"O. potem si pa ti že dokaj amerikaniziran," mu reče voznik. "Tr si pravi American Boy." Potem je bil Snoy poznan v tistem kraju Kansasa zgolj pod imenom "American Boy'\ In na isti entri sem jaz dobil priimek "Big Tony".
V	Majskem glasu 1945 omenja Snoy tudi takratnega Pro-letarčevega zastopnika J. Brat-koviča, ko je bil na agitacijski turi. Ako se pravilno spominjam, se je Bratkovich prav takrat vrnil z agitacije in šel spet na delo v rov. Bratkovich je od tedaj ostal v Kansasu. Bil je dober družabnik—nedvomno je še sedaj—in tudi zapel je katero šaljivo. Pa ne toliko o Katrci, kakor piše Snoy, ampak o neki Polončici, da smo ga vsi prav radi poslušali. Pričel je nekako takole:
O ti pit^ucla PoitMičica, nič druz'ga ne bom storil kot oženil se bom, otrok bo kot listja in trave, oj, to bo polom!
Vse tega bo kriva Polončica. Itd.
Jože Snoy je za delavsko gibanje in posebno za Proletarca in društveno življenje že veliko storil. Le škoda, da ta list nima še veliko več takih podpornikov kakor je on.
V	zadnjem dopisu sem ome-
grem. In sem ji rekel: "Mama, tako sem šel dol po stopnicah kot kak star dedec. Kaj bo na stara leta?"
"Hm," je rekla in se mi smejala. Nato pa dodala: "Kaj se boš šalil! Starost je že tukaj."
Naša dva fanta, Frank in Joe, sta ko to pišem, še preko morja. Prvi v Kasselu, v Nemčiji, drugi v Rouenu na Francoskem. Oba želita, da bi bila vojaščine čimprej prosta, kar je nedvomno želja ogromne večine vseh naših fantov, ki se bi vsi radi vrnili z našima vred v good old USA. Ampak pišeta, da nimata še dovolj pointov. Ti presneti pointi, kako nam nagajajo! Oni dan sem peljal našo mamo na market, jaz pa jo čakam v avtu. Ona gre k prodajalcem, da nakupi potrebnih stvari, da imamo potem kaj za pod zob. Navadno, ko je nakupila, je prišla z nabranimi jestvinami v avto. A to pot pa me je klicala v prodajalno: "Vidiš, Tone, tistile kos mesa? Izmed vseh kosov bi tistega rada kupila, pa nimam dovolj pointov."
"Ne morem ti pomagati," sem odvrnil. "Ako jih nimaš dovolj, pa kup) par funtov klobas."
Bila je huda in jezna. "Bedak, saj ne veš, kako je hudo, ko ne moreš kupiti kar bi rad. Včasi so rekli, da za denar se vse dobi, a sedaj, ako nimaš pointov, pa ne moreš dobiti ne sira, ne mesa in ne kranjskih klobas. In tudi stric Sam ne o-prosti tvojih fantov vojaščine, če nimajo dovolj pointov.'
Kljub vsem težkočam se prištevamo srečnim, da smo v A-meriki. In srečni smo, da sovražne krogi je niso zadele naših fantov. Simpatiziramo pa s tistimi starši, ki so jih izgubili. Padli so in jih ne bo nikoli več k svojim dragim.
Anton Tomšič.
sem jim dejal, da če pride do, ., 4 , . . . , , . .
» j xi i • i u tuc*i, da me je obiskal takrat vojne med Nemčijo in Ameriko.	J
bomo s Hitlerjevem hitro obračunali. Dotični rojak pa mi je ugovarjal. Moja izvajanja se
mu niso dopadla. Smatral jih je za domišljavost, pa mi je zabrusil: "Kaj pa ti misliš Tone. da če "ronaš" po svetu, da kaj več veš kot mi drugi? Boš vidu, Hitler bo vse "nabuhov".
Radoveden sem, če dotični rojak sedaj pretaka krokodilove solze, ko smo mi Hitlerja "na-buhalin? Sicer pa tisti rojak ni bil edini, ki se je tako počutil in mislil.
Nekateri tudi verjamejo, da je vse božja volja, kar se zgodi, tudi ako ti pade las z glave. Če je temu tako, potem je Bog odločil, da smo v vojni in pa da je bila' Nemčija poražena po njegovi, ne po naši volji. "Big" Tony ne verjame v take pravljice, niti ne, da je Bog nalašč ustvaril take zverine, kot sta bila Mussolini in Hitler ter stoteri drugi svetovni gangsterji, ki izkrvavljajo svet. Cemu naj bi kaznoval ljudi bolj kakor razbojnike? Kaj bi nadeval lju dem še več pokore, kot jo imajo v mirnem času? Saj je že te zadosti.
a
S. Joseph Snoy v Bridgepor-tu, O., se mojega "velikega imena" večkrat dotakne. Spomini mu kaj radi uhajajo nazaj v mlada leta, pa piše iz njih. Tako je že večkrat omenil, kdo ga je pridobil v socialistično gibanje. Hvala. Jože, za priznanje! Tudi jaz sem ponosen, da sem
Blaž Mezori iz Los Angelesa. Ob slovesu sva se dala slikati. Tudi on je dober podpornik našega lista Proletarca.
BLAŽ MEZORI (na desni) ii ANTON TOMftIC
Ako pred njim omenil, da kolektaš V podporo I^oletarcu, vsakikrat poseže globoko v žep. Takrat sem mu nekaj namignil, da je Proletarec vreden, da se ga podpira, pa je položil na mizo cel desetak. Ker takrat ie nisem imel najine slike, naj bo pa tu objavljena, da bodo čita-Iji vedeli, kakšni velikani smo kopali premog v Kansasu, ko je bila premogova žila polovico nižja od naju.
a .
Dne 20. avgusta letos poteče leto dni, odkar sem napravi zadnji šiht. Polomil se mi je
Letala poslopjem
jako nevarna	*
Zalet velikega bombnika 28. julija v Empire State Building v New Yorku ni bila prva velika nesreča te vrste, dasi je posebnost, ker je brez primere. Omenjena zgradba je skoro četrt milje visoka in najvišja na svetu. Pravijo, da je zadeta od strele večkrat kot katerakoli zgradba na svetu. Ima 104 nadstropja, med njimi dva nižje kot cestna površina, in potem pa kleti, prostore za stroje itd.
Letalo, ki se je v meglenem dnevu zaletelo v njo blizu vrha, jo je prodrlo, a škoda v primeri z ogromnostjo te zgradbe ni velika Ubitih je bilo 14 oseb.
L. 1919 je na stavbo Illinois Trust and Saving banke v čikaškem dovvn townu padel zrakoplov (dirigible), in prodrt strope ter eksplodiral. Ubitih je bilo 13 oseb, izmed njih 9 bančnih klerkov, 28 pa je bilo ranjenih.
Se ne tako davno tega se nekemu velikemu letalu na čikaškem vzletališču ni posrečilo priti dovolj visoko, predno je doseglo hiše, pa je ob eno zadelo in treščilo na tla. Vsi potniki so bili ubiti.
Socialdemokrati na Švedskem prevzeli v vladi vso odgovornost
Koncem julija je bila sestavljena namesto odstopivše koalicijske vlade nova vlada, ki ji načeljuje prejšnji premier Per Albion Hanson. Vsi ministri so socialisti. Koalicijska *lada je obstojala pet in pol leta. Ustanovljen je bila v namenu, da v vojni dobi nosijo vse stranke skupno odgovornost za ščitenje interesov švedske države ln njene nevtralnosti.
Proletarec. AugiiKt K. 1945
Iz SANSovega urada
- 3935 W. 26rh St, Chicago 23, ILL
JRZ izročilo SANSu $4,000
Jugoslovansko republičansko združenje (JRZ), ki je kmalu po ustanovitvi) SANSa zaključilo izročiti Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu glavni del svojega likvidiranega premoženja, in sicer $1000 takoj, druge $4000 pa kasneje, je 20. julija izpolnilo svojo obljubo. Tisti dan smo prejeli od poverjeni-štva ček za $4000 in tajnik Ch. Pogorelcc je v svojem pismu dejal, da sta to postopanje odobrila pred nekaj meseci zadevna odbora ^NPJ in JRZ.
SANS danes vrši isto delo in se bori za iste cilje, za katere sc ie borilo jugoslovansko republičansko združenje pred več kot petindvajsetimi leti. Dasi razmere*tedaj niso bile ugodne za uspeh programa, ki je določal federativno republikansko obliko vlade prve Jugoslavije, je vseeno zasejalo seme, ki je četrt stoletja kasneje zacvetelo in bo porodilo zaželjeni sad. SANS je s pomočjo zavednih slovenskih Amerikancev poma gal z vsemi svojimi silami, da so se uresničile sanje in aspira-cije slovenskega naroda in s tem tudi načrti in cilji SANSovega prednika — Jugoslovanskega rcpubličanskega združenja v Ameriki.
SANSovo delo še ni dokončano in ne bo dovršeno, dokler nova demokratična federativna Jugoslavija ni popolnoma urejena in obnovlj^ja. O obliki svoje bodoče vlade bodo odločali narodi Jugoslavije pri svobodnih volitvah, ki se bodo vršile oktobra meseca. Narodi Jugoslavije bodo na demokratični način izvolili svoje * poslance za konstituentno skupščino ter prvikrat v svoji zgodovini sami odločili, ali hočejo demokratično, federativno republiko, ali monarhijo.
Z novo Jugoslavijo pa mora biti prenovljena vsa Evropa, prerojeni morajo biti vsi narodi v duhu bratstva, edinosti in prave demokracije — etnične, ekonomske in politične — kajti le kadar bodo vsi narodi zgradili svojo bodočnost na tej podlagi, bo zagoloyljen mir in odpravljeno izkoriščanje in zatiranje ljudskih množic in preprostega človeka. SANS lahko pri tem veliko pomaga v Ameriki. Toda to delo ni lahko in ne more biti izvajano brez gmotnih sredstev. In vsled tega je poslana podpora toliko bolj važna in toliko bolj cenjena.
Najlepša hvala!
Dosedanji uspehi VVRFASSD
Ameriški odbor Vojnega relifnega fonda Amerikancev južnoslovanskega porekla (War Relief Fund of Americans of South-Slavic Descent) je predložil poročilo o svojem delu za pomožno akcijo. Račun krije šestmesečno dobo, končavši se 30 aprila 1945.
V tej dobi so znašali prispevki v gotovini $504,527.67, vrednost darovanih relifnih potrebščin pa $498.429.00. Vsi darovi in dohodki v gotovini in blagu so znašali $1,009,453.42.
Do 30. aprila je bilo poslano v Jugoslavijo za $209,472.78
: upi jenih potrebščin ter za 401,(i0t>.24 darovanega blaga, kuuaj za $611,079.02. V skladi-;ču se je tedaj nahajalo za $46,-»73.79 kupljenih potrebščin ter arovanegu blaga v vrednosti '96,822.76. Upravni stroški, ključivši stroški raznih večjih r i redite v in pododsekov v dru-ih mestih, oglašanje, filmi itd.,
1	knušali $92,457.95, oprema rada $2.054 80, najemnina, trjji in upravni stroški skladi-)a v Nevv Yorku pa $31,593.59. >ne 30. aprila je bilo gotovine « $149.296.46, obveznosti $20,-1 24.93. torej čistega preostanka
U 29.071.51. Hrvatska bratska zajednica
2	istočasno poslala skozi ta od-or v Jugoslavijo raznih po-rebščin v vrednosti $85,523.
Pošiljke relifnih potrebščin v Jugoslavijo po 30. aprilu niso vključene v teh računih.
Do 31. julija je SANS nabral za relifno akcijo VVRFASSD VI gotovini $90.472.22. Vse pri-1 ipevke se naj pošilja v naš urad 13935 West 26th Street, Chica-j go 23, Illinois), darove v blagu oa naravnost v skladišče: Ware-house VVRFASSD, 161 Peery Strefct, New York, N. Y.
Shod za relifno akcijo v Jolietu
V Jolietu prireja podružnica SANSa in postojanka JPO-SS veliko skupno prireditev in shod v nedeljo 19. avgusta. Vrši se v farnem parku. Vsi čisti dohodki so namenjeni za takojšnjo pomoč trpečemu narodu v I stari domovini. In o veliki potrebi takojšnje pomoči bo govoril svetnik pri jugoslovan-, skem veleposlaništvu v Wash-1 ingttknu dr. Slavko Zore« ki bo Jolietčanom in rojakom iz okolice prinesel pozdrave iz Slovenije in Jugoslavije. V imenu SANSa in relifne akcije VVRFASSD bo govoril SANSov taj- j nik Kuhel. Nastopili bodo tudi lokalni govorniki in razni talen-; ti. Predsednik lokalnega odbora je brat Louis 2eleznikar, kij je podtajnik KSKJ in predsednik nadzornega odbora SANSa. Za pomočnike ima sestro Jose-phino Erjavec, gl. tajnico Slovenske ženske zveze, Franka Vraničarja. člana gl. odbora ABZ ter druge vodilne osebnosti v tej naselbini. Dr. Zore, ki se je aktivno udejstvoval v štiriletni borbi za svobodo narodov Jugoslavije, ima čin pol-' kovnika v jugoslovanski narod-i ni vojski. Odlikovan je tudi z redom partizanske zvezde in hrabrostno medaljo. Obenem pa je tudi izvrsten govornik in drugače zelo domač in prikupen fant, ki ga mora res vsak poslušalec takoj vzljubiti. Prepričani, smo, da bo-prireditev dobro obiskana ter da bor doprinesla gmotne uspehe v korist potrebnega naroda v stari domovini.
Delavska zmaga v Angliji
Angleške volitve so presenetile marsikoga. Podrle so upanje stari reakciji, ki se je nadejala angleške pomoči za svoj even-tuelni povratek na stara mesta. Kot drugi narodi v Evropi, ki so morali občutiti posledice barbarske okupacije in fašističnega terorja, tako je tudi Velika
mimklru Fr"ncije in K uj*ke MANDAT ZA IZVRŠITEV SOCIALNE
REVOLUCIJE NA "MIREN NAČIN
//
da takoj, po močeh poma-Nehali bomo
DOMAČINI NA OTOKIH RYUKYUS na Pacifiku so se izselili ii svoje vasi, ker je bila spremenjena v bojišče. Ameriški vojaki so jim bili na uslugo na poti v varnejši kraj.
Britanija pokazala pred vsem svetom, da ne trpi take vlade, ki bi hotela voditi politiko proti edinstvu in bratstvu miroljubnih narodov Evrope.
Skoraj ni dvoma, da je rezultat angleških volitev veliko vplival tudi na končne zaključke konference Trumana, Stalina in Attleeja.
- Tajništvo SANSa je poslalo profesorju Haroldu Laskiju, predsedniku eksekutivnega odbora delavske stranke, čestitke k veličastni zmagi angleškega delavstva ter izrazilo naše želje, da bi nova vlada kooperirala z drugimi demokratičnimi silami v Evropi pri njihovem prizadevanju, da se fašizem korenito iztrebi iz površine sveta. Med drugim je bilo rečeno:
"Wc firmi? believe that the new government of Great Britain will do its u t most in eliminating the re-aetionarv _moves in Yuxosiavia. Greece, Italjr, and in other countries. uhieh were supported bv >1r. (hurihillS government and vvhich vvere diametrically contrarv U» the principle* of the Atlantic Charter and democracy in general. Wc are convinced that Mr. Attlee'« government vvill strengthen the friendship betvveen the democratic government* ©f Europe. — frlend-ship so essential to niain a la.sting peace in the vvorld. This can bc accomplished only if tbe liberated peoples of Europe are given an op-portunitv for self-determination of their future. Thus vve vvill be able to avoid the unfortunate epi«odes of Greece, Trieste. Syria, and el.se-where, uhirh ereated distrust and doubt in the intentions of the great democracies of the vvorld."
meriške poštne in diplomatične oblasti čim prej ugodile tem zahtevam.
Mirko G. Kuhel, tajnik.
] .......................
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE UNIJSKO TISKARNO
! ADRIA PRINTING CO. j
Tmi MOHAVVK 4707
l 1838 N. HALSTED ST.	CHICAGO 14, ILL. j
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
DR2ITE CENE 2IVILOM NIZKO
Grocerije in odjemalci morajo sodelovati v boju proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uvcljavljenje določenih (ceiling) cen. Poučite se o njih iz uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite.
OFFICE OF VVAR INFORMATION
SANS zahteva boljšo poštno zvezo
SANS je podvzel potrebne korake pri poštnih oblasteh v VVashingtonu, da se uspostavijo boljše poštne zveze med Ameriko in Jugoslavijo, vključivši Slovensko primorje, Istro, Trst in Gorico.
Zahteval je, da se odpre pošta za pošiljanje zavitkov posameznikom v staro domovino, kakor tudi denarja. Na ta način bi ameriški Slovenci in Jugoslovani sploh lahko dosti več pomagali potrebnim svojcem v rojstni deželi z denarjem in deloma tudi v blagu. V Slovensko Primorje pa pošta sploh odprta ni bila.
Zadevno priporočilo je izvr-ševalnemu odboru SANSa predlagala podružnica št. 25, Chicago, Illinois, in odbor jo je soglasno sprejel.
SANS se je opiral na dejstvo, da je poštni promet že odprt z Italijo. je bila ameriška nasprotnica v tej vojni, ter da so italijanski Amerikanci poslali svojcem v Italijo že na stotine milijonov denarja, kakor tudi blaga. Zakaj naj bi bila v tem oziru zapostavljena Jugoslavija. ki se je osvobodila brez pomoči zavezniških vojsk in ki je utrpela tako ogromne žrtve v borbi proti okupatorjem. Zavedamo se, da nastajajo še vedno velike potežkoče za točno kre-tanje poštnih parnikov in za prevažanje blaga iz pristanišč v zaledje. Minili so pa tudi že trije meseci po zaključku evropske vojne in bliža se zijna — peta zima borbe za obstoj. Zadnji čas je, da ljudstvo dobi pomoč iz Amerike. Ta pomoč pa ne more biti zadostna in začasno, ako ne bo hitro odprta pot za pošiljanje.
SANS pričakuje, da bodo a-
Nemčija dobila za svoje grehe težko pokoro
(Nadaljevanje s 1, strani.) mu precej gradiva za podkuri-tev svoje kampanje proti Rusiji. Chicago Tribune prinaša proti nji kartunc v barvah, s katerimi prikazuje Stalina za tolovaja, ki si je v poraženi Nemčiji nagrabil kolikor si je mogel, pogoltnil polovico Poljske. Balkan, Madžarsko in Ce-hoslovaško, in tako pritiral doma lega vso Evropo v zasužnje-njc.
Hujskanje na gnojnih tleh
Ker je v tej deželi zelo veliko ljudi nemškega pokolenja,' je naravno, da simpatizirajo z deželo svojih dedov in taka propaganda deluje med njimi kot če priliva* olje na ogenj. Tudi klerikalni Poljaki in Irci v nji pridno pomagajo. Senator Taft iz Ohia s-e je oglasil med prvimi z izjavo, da je razdelitev Nemčije kal za tretjo svetovno vojno. Senator VVheeler mu je pritrdil.
Odvzem nekaj zemlje Nemčije na vzhodu je torej postalo v tej propagandi proti Rusiji glavna žoga. Ampak ko bi kritiki pri tem pomislili, kaj je Hitler storil s Poljsko, s Čeho-slova.ško in sploh z vso Evropo in kako vztrajno je širil "nemški življenjski prostor", bi morda laglje razumeli, kako se sedaj, po zavezniški zmagi, napram Nemčiji počutijo tisti, ki so trpeli pod njo in garali zasužnjeni vse nji v korist.
Za sedež njihnih posvetovanj in sklepanj jim je določen London. Kadar se bodo za kako mirovno pogodbo povsem zedi-1
nili, jo bodo predložili priza- Harold J. laski tolmači pomen izida minulih volilu deželi, kateri ne bo preo- ;	,eskl por|a*|ent. - Mandat ljudstva, ki vladu-stajalo drugega, kot da jo pod- . • , „ .. . „ . _. . , 1	, piše oci stranki dovol|U|e" izvesti socialno revoloci|o.
Male dežele v tej aranžmi mi-	Najbolj znan mednarodni so-	skem) nevarne svetovnemu
rovnih pogajanj ne bodo imele ciuiist sedanje dobe Harold J.	miru. dosti besede. Kvečjemu bodo Uski je profesar politične zna- Naša želja je.
vprašane za nasvete in mnenja.	103ti na iJndonski univerzi od	naših najboljših
Italija prva na vrsti |eta 1926 dal)e PreJ )v bil Pre_ 8amo Franciji V poročilu o posvetovanjih in vatel j v univerzama Yale in podpirati zastarele monarhije sklepih velike trojice v Pots- Harvard v Zed. državah. La- i in gnile socialne sisteme, za ka-damu je Italija zelo pohvalno ski Je svetovno znan intelektu- tere je gojil Churchill tako pre-omenjena in obljubljeno ji je, ilcc v angleških delavskih kro- senetljivo toplo naklonjenost, da bo ona prva, s katero bo skle- ic bil dol«° smatran le za Doma pa nas čaka gigantična njena mirovna pogodba, a Nem-i levičarskega socialista, a sedaj naloga preustvarjanja, da iz hja pa zadnja, kar se dežel v V vz*ic svojemu radikalizmu kapitalistične družbe napravimo Evropi tiče. V Potsdamu so vs- m dsednik eksekutive angleške socialistično, in to še v času, ko led tega o Italiji precej raz- kUvske stranke in v nji poleg se moramo lotiti nujnih proble-pravljali in mešetarili Izvede- ■ tistih vodilnih članov v delav- j mov kot vprašanja stanovanj in lo se je, da je Stalin govoril gle- iJ<i stranki, ki sedaj tvorijo an-1 demobilizacije, ki se tičejo škode Trsta v prilog Jugoslavije,	vlado, najvplivnejša o- ro vseh panog narodnega živ-kar je bilo že prej znano, in je ^bnost. V volilni kampanji ju- ljenja.
naletel na ugovore, kar je bilo niJa Pa do 5 iuliJa to leto si ga Ne bom poskušal prerokova-pričakovati. Verjetno je, da bo- ie Churchill izbral za glavno ti, kako se bo izteklo do ministri omenjenih dežel to Určo naPadov. Churchillovi po- To je čas, ki bo priča vitalno vprašanje na konferenci v Lon-1 močniki so ob enem radi nami- važne preizkušnje demokratič-donu rešili z ustanovitvijo kake 8avali* da Laski ni a"gleško nih načel, ki bo tudi pokazal, mednarodne kontrole nad Tr-1ime in Pri tem dodajali še me- kaj so ta načela vredna v očeh stom, ako se ne bosta Italija in irico antisemitizma proti njemu. Jugoslavija o tem že prej sku-' v članku, ki ga je napisal za
časniško agencijo ONA, na katero je naročen tudi Proletarec, pravi Laski o pomenu minulih volitev v Angliji med drugim sledeče:
V prvih dneh volilnega izida ni še povsem . jasno, kolikšen bo obseg socialistične zmage
pno sporazumele.
Zlo se ne popravi z zlom
Umevno, da se krivic ne more popraviti z vračanjem krivic in da maščevanja rode naklepe za nova maščevanja po geslu "zob za zob". Ampak Sovjetska unija sc je odločila za svoj način rešitve nemškega vprašanja in zgodilo se je v Potsdamu tako kot se je res v glavnem po njeni volji. Očitajo ji tudi, da je v svoji okupacijski zoni nemškega rajha pobrala iz tovarn že nad 50 odstotkov vseh strojev ter jih poslala v obnovljene tovarne v Ukrajini in Belo-Rusiji. Sovjetska vlada upravičeno trdi. da je do odškodnine upravičena, kajti nemške armade so ji v svoji invaziji napravile ogromno škodo. In ko so se umikale, so tudi odvzele s sabo stroje, živino in pa zdrave moške, da so jim delali v zasužnjen ju.
Mirovne pogodbe po novem načinu
Kar se tiče demokratiziranja Nemčije, pa se je Rusija izkazala za bolj taktično kot pa Anglija in Amerika Sovjetska o-kupacijska oblast je bila prva, ki je dovolila obnovitev demokratičnih strank in unij, in prva, ki jim je dovolila ustanoviti časopise. V Potsdamu je Stalin zelo priporočal, da naj temu vzgledu sledi tudi ameriško in angleško vojno poveljstvo. In enako ju je urgiral radi Avstrije.
Ciledo mirovnih pogodb so se zedinili. dn se jih ne bo skle-| Proletaree Je bil ustanovljen, da t	"B^U vena j ske kon- ,|u4l delavstvu. Tej nalogi Je «ve«t
ierenče, ampak da naj se to na- v vsakem »lučaju, v krltah in "do logo poveri vnanjim ministrom hrlh" Aasih, v vojnah in mira. Pod-velike trojice, in pa vnanjemu pirajt« ga.
Kongres si vzel počitnice vzlic obilici nalog
(Nadaljevanje s 1. strani.)
vidende ne bodo prenehale in da se bodo bogataši tudi v krizi lahko vozili udobno, magari na pobegu, kakor se je v prejšnji krizi n. pr. Samuel Insull, ki si je vzlic "bankrotu" lahko najel cclo ladjo in se v nji norčeval iz ameriških oblasti, ki so ga z ladjami t4zasledovale".
Važne predloge, a brez zadostne podpore
Dočim so dobički korporacij torej zaščiteni tudi ko bo konec vojne, pa se nihče ne briga za zaščito brezposelnih delavcev. Predsednik Truman je sicer priporočil. naj se jim zviša brez-poselnostno podporo na $25 na teden skozi 26 tednov nezaposlenosti. A gospodje poslanci, ki so mali skupini bogatašev lahko podarili osem milijard "brezposelnostne" podpore, za dobo, ko industrija ne bo pro-ducirala in ji dobički odpadejo — pa so se ob pomisli na borih $25 brezposelnim delavcem u-strašili "inflacije' in pa, dn hi bilo to slabo za deželo, češ, kdo pa bo delal, če bo lahko v brezposelnosti prejemal več kot pa ako je uposlen v tovarni, trgovini ali v uradu?
Zametavanje zdravstva
Enako zametava ta reakcionarna večina v kongresu predloge za socializiranje zdravstva, češ, da bi bil to socializem ali komunizem in torej proti ameriškim tradicijam. Naj skrbi za revne ljudi privatna in javna dobrodelnost, toda nikar ne zaščititi vse ljudi z oskrbo zdravniške nege s pomočjo države! Kajti to bi bilo zavarovanje, ne dobrodelnost! A imoviti sloji zahtevajo, da so na eni strani oni kot "dobrotniki" in na drugi pa "berači", katerim se deli milost z bogatinove mize.
Upajmo, da je senator Mur-ray iz Montane v pravem, in da se nekega dne tudi ameriški volilci opogumijo enako, kakor so se letošnjega 5. julija v Angliji.
Boj s tuberkulozo v Franciji
Vsled podhranjenja, pomanjkanja zdravil in zdravnikov ter vsled živčne napetosti, skozi katero so morali iti Francozi po porazu svoje dežele, se je tuberkuloza med bedno maso silno razpasla — in to med civilnim prebivalstvom bolj kot pa med francoskimi vojaki, ki so bili v vojnem ujetništvu v rajhu. Slednjim je namreč pomagal s paketi Mednarodni Rdeži križ, a civilnemu prebivalstvu pa nihče. Ker je živilski problem v Franciji še prav tako nerešen kakor je bil, in ker se ji za prihodnjo zimo obeta še hujše pomanjkanje kuriva kakor lani, m pričakuje, da bo imela jetika v bodočih mesecih obilno žetev?
onega razreda, ki je vladal Anglijo od revolucije iz leta 1688 dalje.
To je velik eksperiment. To je začetek grajenja socialističnih temeljev v strukturi kapitalistične družbe. Nikjer ni tega še nikdar noben narod poskusil izvesti. Delavska stranka stremi za tem, da izvede kar je
katere si še ni mogoče v polni! prav za prav revolucija "s pri-
meri predočiti.
Nihče v našem glavnem stanu (delavske stranke) si ni upal misliti na tako masivno in jasno, ter tako popolno zmago. Nič manj kot 26 Churchillovih ministrov je izgubilo svoje sedeže. Liberalna stranka se je sesula Niti Sir Archibald Sinclair niti Sir VVilliam Beveridge (liberalca* nista dobila sedeža v parlamentu.
Odkar je bil leta 1906 poražen premier Balfour, se angleški volilci niso nikdar več izjavili s toliko jasnostjo kakor 5. julija t. 1. Delavska stranka prihaja zdaj na vlado ne več samo kot stranka industrialnih delavcev, temveč je postala zares predstavnica volje vsega naroda. Stranka bo tudi mnogo mlajša. Veliko naših zmag je bilo izvojevanih od čisto mladih ljudi, katerih vnema in navdušenje nam daje sliko razpoloženja volilcev.
Mnogo znamenitih torijev bo vsaj začasno izginilo iz našega javnega življenja. Zakaj je bil Churchill tako značilno težko poražen? In to ravno ko je bil na višku svoje sile in slave? Danes vidimo, da je storil pravi politični samomor.
Pred vsem se je globoko motil glede pameti in politične zrelosti angleškega naroda. Nekako po "firerski" je poskušal iz teh naših splošnih narodnih volitev napraviti osebni plebiscit za zaupanje v njegovo osebnost. Svojo volilno kampanjo je zgradil na udarcih in napadih, ki so bili nevredni njegove veličine, in sramotili narod. Prepričal je ljudstvo, da ni pravi mož za naloge rekonstrukcije. Morda še bolj presentljivo pa je, da je bil človek, ki nas je vodil tako izvrstno v vojni, tako popolnoma nesposoben razumen, naj so njegovi vojaki mislili.
Ponovil je največje zmote in zablode Dfevid Lloyd Georgea iz leta 191 fl* Postal je torijski aristokrat, ki misli, da mu je oblast prirojena in dana za zmerom, pa smatra, da je kritika opozicije žalitev proti njemu. Zahteval je, da naj vsi mislijo, da jc ravno on nenadomestljiv.
Pozabil je, da v demokraciji nikdo ne morc postati nenadomestljiv. Zdaj. ko je delavstvo prvič dobilo svojo večino, se odpira na Angleškem nova faza zgodovine. Nihče izmed nas ne misli, da utegne biti vladanje v teh težkih časih drugačno kot težko. Dati moramo svoj polni prispevek k porazu Japonske. Pomagati moramo Evropi, da se zopet postavi na svoje noge. Gledati moramo na to, da bo plamen kulture v osrčju civilizacije znova zagorel.
Prizadevali si bomo zgraditi nezlomljiva prijateljstva z Zed. državami Amerike In s Sovjetsko unijo. Ravno tako jasno pa si bomo tudi prizadevali pokazati, da smatramo, da so vlade ljudi kot sta Franco (na Španskem) in Salazar (na Portugal-
voljenjem'
Naša dolžnost je, da gremo naprej, kajti jasno nam je, da je že odbila ura, ko so bile polovičarske mere še zadostne.
VICTORY GARDEN CONTEST
Sixteen hundred cmployes of Common vvealth Edison company in Chicago are entered in its 1945 victory garden contest, Edvvard J. Doyle, president, has announced. This is more than one-fifth of thc uUlity's entire personnel and re-presents a substantial inerease over the number participating in the competition held last year.
Edison gardeners vvill vvind up their contest vvith a gala harvest festival sc hodu led for September 5-6-7 at Treasury Center in the company's dovvntovvn store, 72 W. Adams st, War bonds and stamps vvith a total value of more than $800 vvill be avvarded for the best vegetables, fruits. canned goods and garden record books displayed.
PRISTOPAJTE K
| SLOVENSKI NARODNI
\ PODPORNI JEDNOT1 \\
* i
NAROČITE 81 DNEVNIK j[
-PROS'VETA" f
Stan« ka cclo lato $6.00, pol lata $3.00
Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba u \ novo druitvo. Naslov ta list in ' sa tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL.
POSLUŠAJTE .
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ro« dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postoio Vodi io Georqe Marchan WGES, 1360 kilocycles.
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOH N5TOW N, PA.
........lili
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
3724 West 26th Street Tat Crawford 22IS
OFFICE HOURS:
1130 la 4 P. M.
<£xcept Wed. and Sun.) 6:30 ta 6:30 P. M.
(Esropt Wed., Sat. and Sun.)
Ra«. 221» Sv. R»d*«w«y Ava. Tal. Cravrford 8440 If na antarar — CaR Aastla 1700
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1978.
Pwkli»k«d W*«klv at 2301 S«. LawadaU Av«.
CHICAGO 23, ILL, AUGUST 8, 1945.
VOL. XL.
TO YOU VVHO FEAR THE FUTURE
Predictions and fears of another unemployment erisis even before Japan falls continue tn mount.
Paul V. McNutt, our "free enterprise" system's manpovver com-missioner, recently made the disturbing predietion that two million vvorkers vvill be out of Jobs early in August. Other prophesies have placed the number of unemployed at a3 high as 7,000,000.
What's the matter? Why should people fear that they will not have a chance to vvork? What is there to this thing called "vvork" that makes people strive and compete and lie and surrender liberty for a "chance" to do it?
Isn't it a sure sign that something is fundamentally wrong vvith our way of doing things vvhen most people can feel safe only when there is war and destruetion . .. vvhen they fear the return of peace and production as a time of evil?
VVhat is vvrong is the purpose for vvhich men work. Today they labor only for the benefit of an ovvning class. VVhen it suits the owners to permit people to produce, then production proceeds. When it doesn't suit the ovvners' purposes people are discarded. That is the way and1 the purpose of capitalism.
There vvould be no sueh thing as unemployment if human vvel-fare vvas the purpose of vvork. Then the help of everybody would be vvelcomed. Then the ability to produce abundance would result in plenty for ali and inereased leisure for aH.
That is vvhat Socialists are striving for—an economy whose purpose vvill be to produce for the use of the people rather than for the profits of a privileged class. Novvhere has Socialism a better chance to succeed than in the United States of America — vvhere boundless natural resources and marvelous machinery make plenty for ali possible. Never vvas there a better chance to have prosperity than there vvill be after the vvar ends—vvhen men can return from conflict to cooperation and vvhen the labor of ali can be lightened by the help of millions of young people who novv are soldiers.
The threat of unemployment after vvar ends is enough to condemn the present economic order and the purpose that dominates it. McNutfs predietion is an insult to the vvorking people because it tells them that they are only to be used—or scrapped—as others may decide.
There is only one verdiet that intelligent vvorkers can render against the system of private-profits; only one ansvver they can make to McNutt. The verdiet is that the nation and the fullness thereof are the property of the people who inhabit it. The ansvver is that, having saved the nation in war, vve vvill use it in peace to produce abaundance and security for ali.—Reading Labor Advocate.
THE MARCH OF LABOR
jn u3wiu.,MASS., in ig3*, too gicls maftchso OUT AČAMST A *A6e CUT »N TMfc UglUf Mllts IVITM A'flHOClAMAfOM WH»CH gBAD;
'rislsttd un1t> 3 vood 1MC lOKDVi AVARICE
of lue bffmsh ministri
so wft, t^s/r-c^jshters. never wltl wear the. Yoke wHicm has betu prtparto fofcus.*
N THE WIND
rom THE NATION
INTERESTING
^M W SfRAW6ERRY FieiDS OFAPKANSASA^PKifnVClCV TWiRE »SAlVPtOF /MlStfAVT
CAUEO A ♦ CWE • CROPPER* I^C OME-CRCfPEftS «EMAlN
lWf STW*W8€«RV PKTKEKS fo«a vvc6ks	Go
BACK *OM£ ,fiECOMiNQ THffTflF
THE tocAi-cene* tAfiD«sumr.
W«CNBt-V
GNli 2+%CAM*E
uNSKiueo. ofim
MUtr dE SKiUi-D.
lH IME UMiOH LA8EL THERE iS SHCENOT*/ A lW»ON-MADE HAT iS A WtU.-MAPi HAT.
CONGRESS COMES HOME
Congrejs is taking a long summer vacation, leaving much of its most important business unfinished.
Before adjourning, it has rushed through a bili to give profit takers five billion dollars in direct tax relief, to "improve the cash
AN INTERESTING INDICA-ION of the effect of overseas
»rvice on political opinion is giv- , , a . .	. „
« i«	umi.,	position of business enterprises.
"i" t (BpnWl.„	Wh"< ««■ and tvt'y o.hrr potmi b le me».ure h., bc« pa.,ed »o
- % h„t.t been r«le»*d C«n-	P'04*1'' I.M of lhe w,.M»-d.. Co.gre.. h,s ,hown no .imi.ar
r 4	.	, ■ It has failed to provide any emergency relief for laid-off war
Near Eastern, and Pacific theaters	.	....... , " „.. . „__. „11# . „
____J,___OQ _______. vvorkers and those vvho find their take-home pay sharply cut by losa
of overtime, transfers, dovvngrading, etc.
It has also failed to act on pending measures for expanded social
security, full employment and elimination of substandard wagei.
The return home of your Congressional representatives furnishes
on excellent opportunity to impress on them the popula« demand for
adoption of measures like these—to encourage the progressives who
have put up a good fight, and to shovv the lukcwarm and reactionary
that the voters have their eyes on them.
Ask your representatives particularly vvhat they have done and
propose to do about the Kilgore-Forand bili for $25 a vveek for 26
weeks for laid-off vvar vvorkers; about the Congressional petition to
Day, merely as a sop to the VVhite break through the Little Steel wage freeze; about the biti to raise
House, must have been surprised substandard wages to at least 65c an hour; about the Murray-Wagner-
by an advertisement the United Dingell bili for more adequate social security; about the Murray-Pat-
Feature Syndicate placed in Editoi man Full Employment bili; about a permanent FEPC; and about the
vicious Ball-Burton Hatch bili that vvould destroy the rights of labor
unions.
Vour representatives are coming home to find out hovv you feel about Congressional measures like these. Don't fail to let them knovv.
—The CIO Nevvs.
voted more than 38 per cent for the left-vving C. C. F , the hlghest figure for any party; the vote of those stationed in Canada was 26 per cent C. C. F. The over-all service vote vvas 32 per cent C. C. F., against a civilian vote of 10 aer cent.
CYNICAL NEVVSPAPERMEN vvho used to opine that papers carried Mrs. Roosevelfs column, *My
and Publisher on July 14, report -ing that seven papers have recent« ly subseribed to the column. This brings the total to eighty-six, the argest number since My Day vvas jegun.	4^
THAT ALLEGEDLY SUGGEST-IVE advertisement of bathing suits, vvhich the Nevv York City Board of Transportation ordered
VVILL COMMUNISM GET Y0U?
Dovvn in Nevv York the Communist national convention has just
a , . L .	. , voted the Communist party back to American life. Does it send a
out of the^ subways: can ^» ^ shiver down your back? ^ look at the record.
Highwater Communist mark in any American national eleetion vvas 1932, the year of the Great Diseontent. VVilliam Z. Foster got
WH0 BACKED HITLER AND MUSSOLINI ?
seen on the subways of Boston, i Here s to the city of Boston, in-veterate foe of the book. vvhere freedom to read is restrieted in-deed, but not so the freedom to look.
102,991 votes out of 39,816,522 čast. The country vvent for the Nevv Deal to the tune of 22,821,857. By 1936, F.D.R. had pulled the Communist vote dovvn to 80,159; by 1940, 46,251. In 1944 the Communists
British Labor Wins With Socialist Program
In a landslide Labor Party victory, the British people have re-jected the principle of "free enterprise" for private profit and given the go-ahead signal for nationalization of basic industries of the nation including the Bank of England. The vote gave a narliamentary major-ity to Labor of 2 to 1.
Victory for Socialism
As one radio announcer exclaimed in announcing results, "This means a Socialist Britain "
Throughout the campaign, vvhich vvas one of the mont bitter in the £mpire's historv. the isaue vvas never in doubt. The Churchill forces tampaigned on the preservation of "free enterprise." Labor, met the issue by coming out boldly for the nationaliiation of basic industries, including fuel and povver, inland transport, iron and steel and the Bank of England.
That the British voters vvere not seeking half vvav measures and vvere in no mood to compromise vvas shovvn by the defeat of Sir VVilliam Beveridge. author of the plan for social security vvhich bears his name.
Eyes on United States
With the British svving to the left, and vvith aH of continental Europe moving in the same direetion, attention is focused upon the United States as the only important nation in the vvorld that stili holds fast to a policy of capitalist "free enterprise."
Just vvhat policy the politicians of American capitalism vvill take tovvard Britain in the months that lie immediately ahead is a question upon vvhich vvill depend many important developments.
If American help is vvithdravvn from Britain at thU time or at any time in the future, the result may be to swtng the Empire into the Soviet orbit and inerease the grovving povver of Communist Russia in both Europe and Asia. Also, if America holds fast to "free enterprise' policies this nation vvill stand in the way of progress and be brandeu as the cause of VVorld VVar III vvhen and if another vvar plagues the vvorld.
Unfortunately, the people of Britain vvaited until their economy vvas vveakened and their nation devasted by vvar before taking so de-
did not choose to run.
SENATOR THEODORE BILBO Or, if you vvish, compare vvith Britain. There the Communists have of Mississippi gave the Senate this actually just doubled their strength in Parliament—gained 100 per sunimary of his racial vievvs on **cnt, as you might say. But the gain vvas from one seat to tvvo out of July 6: "Many persons have been	In popular votes the Communists polied 91,332 out of 24,108,557
a t last count.
Judging by the last four American eleetions and the Labor land-
Impressive Facts Revealed Within Last Fe* Days, Confirm Part Pla.ved by Financiers, Industrialists and Diplomats
Hovv our ovvn financiers and diplomats smoothed the way for the
advance of Mussolini and Hitler, of Fascism and Naziism, is impressiv	jec| to beij«.^ that I have denoun-
ely revealeJ by facts uTiich came to light vviihin the last vveek.	^ Catholics. Jevvs, and Negroes
First, a story from Europe. Amerigo Dumini is under arrest in	j have not done anything of the ^lide just delivered in Britain. vvhat the people of both these countries
Italy. He vvas bom in St. Louis, but went to Italy and became one of	jcind Qod |cnowSi i am not that want ^ home-style progressiVism. The more vve have of it, as F.D.R.
the "Black Shirt" gangsters used by Italian industrialists to break	narrow or bigoted ... Some of the! ^^monstratea, the less povver vvill Communists get.—The Chicago Sun. strikes and smash unions after the first VVorld VVar. In that way, he friends i have in the vvorld
came to the attention of Mussolini and II Duce paid him $25 to murder	are members of the Catholic
Matteotti, the gallant member of the Italian Parliament, vvho fought	church I have never denouneed the Negroes as a race. I have
diseused the characteristics of the I T,1e American Medical Association gallops forvvard vvith the terri-
Fa^cism to his last breath.
At the time Matteotti vvas struck dovvn by Dumini and his gang he vvas on his way to Parliament to expose a crocked deal b/ vvhich American oil companies had supplied Mussolini vvith several millions of dollars. in return for "coneessions."
Dumini vvas tried. but, of course, acquitted, and continued his carreer of voilence and thievery until Fascism collapsed. VVhenever he got Into trouble, he appealed to Mussolini and vvas released. He could blackmail II Duce because he had been smart enough to vvrite the story of the assissination of Matteotti and send copies to friends outside Italy vvith instructions to make the bloody narrative public in čase he "dis-appeareti."
• • *
Even more impressive are documents concerning our foreign re lations, Just made public by our State Department. In 1930, interna tional bankers proposed to loan $300,000,000 to Germany. The House of Morgan vvished to get in on the deal. There vvas a big profit in it.
Some of our ablest representatives abroad protested, but Thomas W Lamont, spokesman for the Morgans. got in touch vvith the State Department, then headed by Henry L. Stimson, novv our Secretary of VVar T ne loan vvas O. K d. Those vvho protested vvere ridiculed, and tven charged vvith playing into lhe hands of French financiers.
Little later, George A. Gordon, then our charge d affairs in Berlin, vvrote our State Department, explaining that industrial interests in Germany vvere raising money to put Hitler in povver. The State De-
nartment didn't move a finger!
* * •
There is nothing particularly nevv in the foregoing. LABOR vvas pratically the only paper in this country to teli the truth about the
Dangerous Thoughts
state, and some of my best friends are Jevvs."
race.. . So far as the Jevvs are f>'ing speed of a snail. Ten years ago at its Atlantic City convention it concerned, vve have Jevvs in my took a f'rm stand against compulsory health insuranee but approved
of vountary budgeting for medical care. This year at its annual convention in Chicago it roundly condemned compulsory health insuranee, specifically in the form of the Wagner-Murray-Dingell bili, as "regi-A NEVV ORGANIZATION, the mentation and totalitarianism" (some doetor has been reading Hayek) People s Political Aetion Commit-1 but supported inereased "hospitalization insuranee on a voluntary tee, has been set up in Detroit. In basis " Hovvever. the A. M A. favored "susUined production leading an intervievv vvith the Detroit to better living conditions vvith improved housing, nutrition, and sanita-
tion,' vvhich are fundamental to good health." The doctors agreed to "support progressivc aetion tovvard achicving these objeetives." These are pretty dangerous thoughts, gentlemen. Some of these days one of vour members may let slip the blasphemous phrase "social planning," t v. as launched vvith a contribu- and then the Trojan horse vvill be inside your impregnable ciUdel tion of $100.000 by the People's 0f free enterprise.—The Nation. Committee to Defend Life Insur- . ance and Savings, vvhose direetors.
News on July 11 its president, bmpt n Zurcber, »aid its »im vas * to combat the Sidney Hillman organization at every turn."
Mr. Zurcher pointed out. are main- I PENSIONS REFLECT ly ' executivejc of banks,' insuranee WAR'S SIZE
companies. and industrial estab-j In case lhere was any doubt as lishments." Apparently the only to the size Qf this vvar compared thing the People s PAC hasn t got tQ any that America has been in
ls t Ive people.
OUT OF THE BAG
Sen. VVheeler (D., Mont.) in pro-mising a fight on use of U. S.
previously, a brief examination of the Veterans Administration pen-sion rolls as of the end of May— the most recent figure availablc— should be gofc>d prove.
With VVorld VVar II not yet over.
n t theri rulT«! LT nu„«,eri«.T^n"lmurdCT Matte0tti We had 8 capab,e in ^^^ at the	It. Thc * ofP,he Zlnner* .r. now ne.ny as many vet-
calarnUv eatial^v^zreat M f B J ' h ,imc" »nd he gaVe U4 the f,cU Which °th" l>aper* We™ ig"°ring	»ioni,t bag in thc United Nations oran* and widowS of aervicemen
lirUain toward democratic ialiim «"th - Time and time again LABOR h„ preaented evidence ,howing tha,	chartcr vote. on «hc pen.ion and compensation
____I Gcimany. and Italian industrialists placed Hitler and Mussolini in	VVheeler took the tip from Her- rolls as those of VVorld VVar I. At
pojver and that American and British, and probably French, financiers	bert Hoover's testimony last vveek, present the total for VVorld VVar II
HIS MAJESTY LEOPOLD NOT VVANTED
jatj« 'uimUiag |o p|Odoaq Buim vveeks of vacillation about com-plying vvith demands for his abdi-cation, has decided not to decide. He proposes to retain his throne but to stay in exile until after an eleetion or referendum has provid-ed an opportunity for an expres-sion of the national will. In a letter to his brother, Prince Regent Charles, he asserts that the present Parliament, elected before the vvar, is unrepresentative. He has, he says, received information shovving that "a considerable mi-Jority in the country insisted on my return." Hovvever. although the King's chief support is vvithin the Catholic Party, the largest of the Parliamentary groups, a mo-tion in the Chamber of Deputies to bar his return to Belgium until both houses of Parliament gave consent, vvas carried by 98 to 6. Even the conaervatlve Senate endorsed the proposal by 77 to 58. This means that Leopold has by no means ali the Catholics vvith him. Nor has any evidence been presented suggesting that the Par-liamentar.v verdiet it contrary to popular sentiment; in fact, there i> every indication that a general eleetion vvould shovv a farther svving to the left and vvould prob-ably strengthen the groups vvhich are not only anti Leopold but anti-
P1^86"1' Pu^lic ho8*l and industrialists supplied generous loans and other encouragement. when he demanded that Congress i« only 17,000 less than the number
iiave veto povver over everything for VVorld VVar I. And vvhereas the effective that the U. S. Delegate I number of pensioners from ali
tility appears to be focused on the King personally, because of the dictatorial tendencies he shovved before the vvar and the defeatist attitude he took after the Nazi invasion. The government proposes that he shouljl abdiette in favor of his eldest son, Prince Baudoin, vvith Prince Charles continuing as Regent until the boy reaches his eighteenth birthdiy in 1948. Hovv ever, Leopold's decision to force a political campaign on the con stitutional issue may raise th( vvhole question of the monarchy'» future. By his stubborn resistanci to demands for his abdication, Leopold may be risking his dy nasty.—The Nation.
PrMchinf la of much mil M practice la far more effediv«. — Ballou
The ImporUnt thing is that these sensational statemenls are now
being confirmed, up to the hilt, bv unimuMleluble authority.
• *
t
Hitler and Mussolini could not have precipitated this VVorld VVar !f it had not been for the aid they received from these big bankers and their allies, the industrial overlords.
Novv vve are once more laying plans for peace and economic
4abilization.
VVc vvill permit our financiers and industrialists, hungrv for profits t:< pave the way for another vvorld vvar, as they certalnly paved thi
vay for this VVorld War?—Labor, VVashington, D. C
Order is Heaven's first law —
Pope.
DON'7 MISS A Sli'GLE ISSUE
PAGING DR. FISHBEIN
Dr. Ernst P. Boas is a distinguished Nevv York physician. Son of the famous anthropologist, Franz Boas, he is an acknovvledged authority on diseases of the heart —•« n neml>er of the Columbia University faculty.
.. i.Jr. Boas charges that free M.-eussien of national health in-' ri»nce l^es b*en suppressed in the ce lica' press. h!j vvords cannot be ightly brushed off.
As chairman of the Phy*i(fians	ei
'i rum. Dr, Boas is a supporter of | iUDAS GOATS!
of the bili get H fair hearing in the A. M A. Journal and most local medical publications. He de-'lares that thnge vvho differ vvith the official A. M. A. line are :mcared as "inclined tovvard Com-nunism."
VVhat about It. Dr. Fishbein? Is v.e A. M A. position so weak thst e medical hlerarchy does not are permit free discussion of lt . t ie professional press? — The ..icago Sun.
to UNO might do.
This is the eomplete negation of real U. S. participation in the United Nations. Hoover and
other American vvars vvill decrease. the number from this vvar vvill continue to grovv.
Curiouily enough, there is stili
5»SktIU« mf aotžflal tWr itUcriulUai ara aUtt w Tkal 70« mmj m« al«i a ib|U Imm,	la yamr »•■•wal praipl*
\f. Everflklag «rUI U dnmm al llito m4 la «#a	»o la>iiti»U»a le
- **fnirrer-Dingell bili for ns-tional health insuranee. The American Medical Association, under ^ho domination of Dr. Morris Fishbein. opposes this bili, and certain medical groupj vvith unofficial A. M. A. backing have resorted to shameful tactics of distortion an I lecelt in fighting it. Novv Dr. B>o:i declares that only the opponents
"The labor leader vvho is NOT iiscredlted by the capitalist class s NOT true to the vvorking class If he be unswervingly loyal to the vvorking class he vvill not be on friendly terms vvith the capitalist slass. He cannot serve both. VVhen he really serves one he serves that one against the other.'*—Eugene V. Debs
VVheeler and aH the rest—includ-	one person recelving a pension as
ing many vvho are going along on	a result of the VVar of 1812. The
the vote for the charter—knovv	Veterans Administration doesn't
this.	identify the reciplent. From the
The opposition to United Na-	Indian VVars. 1,130 veterans and tions unity has not disappeared.	2,685 vvidovvs stili are receiving Like thc Nazi vverevvolves, its gone	pensions. inJerground.	The pensions of thc Civil War --are rapidly de?reasing, vvith only
MURDEROUS RACKET IN	239 J?SJnn{h?1 ®ut there
aiirn tidbc ic ruaorcn	ore 24744 civii war widows re-
AUTU TlKcb 15 CHARGED	ceiving government pensions.
Evidence of a racket thst may	The vvar vvith Spain brought a
iave caused hundreds of traffic	]arge group to the pension lists
deaths wa3 brought to attention	From thot vvar 127,703 veterans
)t the Office of Priče Administra-	and 72,508 vvidovvs are dravving
•Jon by the National Association	noney. The Mexican border vvar. »f Independent Tire Dealera. It harged that dealers throughout he country have obtained tires from serap piles, recapped them mproperly and then sold them to he unsuspecting public.
erans are receiving compensation and 492 are receiving pensions; 140,676 vvidovvs are receiving compensation and 271 are receiving pensions. — Bascom N. Timmons.
SVVEDEN FORMS NEVV SOCIAIST GOVERNMENT
STOCK HOLM. — A nevv socialist government for Svveden has been announced by King Gustav vvith Albin Hansson as premier and Oesten Unden as foreign minister.
The announcement vvas made almost immediately after the dis-solution of the Svvedish coalition government, formed five and a half years ago. Hansson vvas prime minister in the coalition.
The Svvedish government had continued after the eleetions of lovver chamber members in 1944 altho these resulted in appreciable changes in the strength of the parties. These eleetions gave the Social Democrats exactly half the seats in the second chamber, the other 115 being shared by the Con-servatives, 39 seats; Farmer, 36; Peoples Party, 25, and Communist. 15.
GREEN LIGHTI
Government controls on the manufacture of loco moti ves and rolling stock vvere removed this vveek, giving the builders a free hand again in accepting orders from th« carriera and scheduling production.
n the other hand, came later, bu' did not involve as many America iroops. But vve are stili paying 58 vvidovvs a pension as a result ol thut fiasco.
VVorld VVar I, of course, has the biggest number outside of this vvar. As of May 31, 332,811 VVorld War I veterans vvere receiving compensation and 89,654 more were receiving a pension. At the same time 108,831 vvidovvs are receiving compensation and 127,219 vvere receiving pensions.
So far in this vvar, 499,619 vet-
STARVATION FACES EUROPE, OWI SAYS
VVASHINGTON—The oftice of VVar Information vvarned -the American people thst unless help is sent to Europe before vvinter, lhe entire continent vvill be thraat-ened vvith mass starvatlon and ex-posure.
Sueh a condition, it said, vvould inevitably endanger vvorld peace prospcrity.
"Thousands of persons wlll starve and freeze to death In Europe this vvinter unles s help can be rushed from the outside,*' the OWI said Tens of thousands of others will be hungry and eold They vvill be jobless If no help vvere fortheoming. they vvould almost certalnly riot."