st. aV V Gorici, 15. januarja 1886. XVI „8ofia" izhaja xmk patak -'»'> | l'ri osmauilibii! ;.i!c<; fadi =!. ..p.-Mtum'tuh" se piaS«j^*_uaviufoo tr-stup^ uo mto: 8 kr. 6e b« tiska 1 krai 7 „ „ „ » 2 „ « » ., » » 3 „ Zavedo drke po jtro.tloru. SOÈA Posaimijsno jMwilke ae dpbivajo po 8 kr. v (uliaJtariivah v gQipaaJd plici YV"/u ,,f:ih Jcn.i.', na sjtarem trgu is: v muuM ulici lur v Trstn, via Ca-wnw, 3. i'opi-; ur-*,- Magovorjfto poaifiajo -Me.!, i.-tvii ..4rife'-.t- Gnrici Via Mercato 12,1., naiuoiiiaa iia^yraTniltTU j,So&eH Via della Croco at, A. II, Rokopisi si! ne vraSajo; doplst naj sc Magovoljno froiikujojo. — dalalcpin in drugim ncprcraoftnim so jiftrodiijiB wiijfa, akoao og]a«p pri opratniitvH. K a v © d, kako je napraYljati poddruinice dru2be sv. Cirila in Metoda. Poddruznica se lahko iiapravi v vsakera kraji, kjer se oglasi dvajset udov (§. 4 drnibeuiu pravil). Druibeno vodetvo (za zdaj obuovui odbor) ali njegov pooblaMeuec skltfe te tide ua ustanovni poJ-drnzni&ii zbor. Tak zbor je vsaj 24 ur pred naznaniti political goHposki, in sicer v meslib, kjer je c. kr. policijska direkcija, naznani se tej, v drugih mestih in povsod drogod pa c. kr. okr. glavarstvu kot policijdki oblasti. Na ustanovnem poddruinicnem zboru izvoli hu zacasuo oatelnistvo t. j. prvomestnik, njegov namest-nik, zapisnikar in blagajnik, ter ako je treba, vsa-keuiu teh dveb po jeden namestnik. Potem se vsprc-jcmajo in potrdijo poddruzmfina pravila po nacitu. Tako je poddru2nica UBtanovljena, ter »e nje Ubtano-vitev a prosujo naznani naiavuoat c. kr. lniiiisterstvu za uotranje refii. To prosnjo -.Joii ali pooblaScenec dru2bcnoga fodstva (za zdaj osuovniga odbora) ali pa vsled pro-ADje zacaanega naceluistva druibttuo vodstvo (za zdaj osnovni udbor). Prosnji do minbierstva, ki iina kolek 50 kr., priloze Be podduiftiicuu pravila in pravila glavne drui-be, vsakatera v petih primerkib, ter Be dene ua vsak primerck kolek 15 kr. Oe pooblasceuec ulo2i proanjo, mora pridejati tudi Bvoje nanj glasece se poyblaaulo, ki ima kolek oO kr.; druzbeno vodstvo pa priloii prosnjo poddru^-nicoega nafclnistva s kolekom 15 kr. Ce se pa hoce, da ininisterstvo pravni obstanek kake poddrainice izrecno potrdi (§. 9 druStvcnega zakona od 15. novembra 1866), mora se potrditev v prosnji posebej prositi in na jeden primerek poddru^-niiiaih pravil dejati kolek 1 gld. Naj se torej vsak, ki bo&e tako proSnjo kot poobla&euec nlo^iti, obrne prc.1 do drulbetiega vod-siva, da mu poslje praviluo pooblastilu. Ako je pa 2eija, da se poddruzuiLna ustaiiovitev c. kr. mini-sterstvu naznani po druzbenem vodstvu, naj zacasno nafcelniStvo temu izrefie to ieijo v dopisu, ki ga pod-piseta vsaj zaCasni prvouestuik in tajoik in mu pri-lozita vsprejeta pravila v petih primerkih. Ako miniBterstvo v stirib tednih po uloiSenem naznanilu puddru2oice ne prrpove, ali, ako *ono pred odgovori, da je ne zabraujuje (§ 7 druStvenega za- LISTEK. 8. Qregordid. I. LuS naia, bratje, od izhdda! Od tam nam solnce nSai alati dan; Omike zar apod jutrovakega avoda Raziiril do zapadnih bo je atran.; In ljudstev avit, vir zimeljsfcga preporoda, Ni bil li tarn ljudgm z neb& poalanP Omike, vLre In6 nam od ishoda, On dal nam tadi je Cirila in Metoda! * * Noaili vera avit so nam i drugi, Na aeteru German, Rom&n na jugi. A dedom davnim dar njihor Bolj kletev je rodil kot blagoalov. Se arcem tujim tuji n6entki U6ili dede v tujera bo jezfki, Ta glas jim pac je bil na slut, A cul k ^mel nl ga duh. Pa5 vrgli so malike z irtvenikov, Is are izrali niao jim malikov, la da« kriden *e Slovlo, 0«*alj?o4«U>^faf«i; kona od 15. novembra 1P1G), baio poddru2uica zaceti svoje delovanje. Opomniti je se, da je tudi treba poddruioicoe nacelnike v trch daeh potem, ko so za tidtio postav-ljeni, kakor tudi vsak poddru^nifini zbor naj manj 24 ur pred naznaniti tisti political gosposki, kakor je zgorej rrfeno za poddruzmfini ustanovni zbor, Konefino se nujno opominja, da naj se vsaka poddru2nica, ko je po ministerstvu dovoljena, oziroma ne zabranjena, precej naznaui dru^benemu vodstvu, da jo dene v svoj izkuz. Blagovoljen svet kmetovalcem gori^ke okolice. (Daljo.) Ko eom bil znLul preteklo loto dolgi ta dopis, niaom mialil, da ao tako vclikiuisko naraste, da ga ne bode koneo v enoin lotu, marvo6 da bode treba So koa iiovcga leta za Hkoncaujo. Meni so rado tako godi, da so no ddim etrogo prodmoU, da odskaku-jora semtortje, zdaj m deano, zdaj na lovo; zdaj mi uine y glavo ta, zdaj ona misel in 38 akoraj ne mo* rem prcmagati, da bi jo kot mal liip ne prilepnil prodmetu. Ear meni to dopada, menim, da je vfiefi tudi drugim. A bojim ao, da bodo ucenjaki mojo pi-sanje druguoo sodili ter trdili, da pisarim bres iogifi-ne zvczo, da blodim aemtortje kakor otrok, ki le ne pozna rednega mi^ljenja ali Jogike. Take proaim za zamoro, priporo6am jim potrpoiljivost ter opozarjam na ailno vehko vaznost predmeta, ki zaaluii, da Be vsestrausko oavetli. K a t t a r i: kliiojo vookrat v zborih. T o r a j k atvari. S tern dopiaom, e tern novim letom, ka-tero smo po milosti bozji ravnokar naatopili, ima na-stopiti nova, vsaj v eni stroki kmetijstva boljaa doba. To je moja vro6a zelja, ki bode prinalala nasi dezeli leto za letom tiau6e in tiauie dobieka, ki bo do sedaj Tsako leto aegnili zarad malomamoad po tleh, ce se bodo nasi kmetovalci hoteli udati raojemu uaavetu. Sedaj pa moram ge povedati, .kako ae je meni in pa naJim kmetom godilo z modiko preteklo leto 1885, to je, kako amojoauiili, in tako zvraim Sletni zgodovinaki ^rtez o tej atvari. S prvo koinjo imeli bo tukajsnji kmetje jako velik kriz, jaz, hvala Bogul nobenega. Dozovalo je akoraj dan na dan cez 14 dni. Ko jo bila medika godna za ko$njo, ao kmetje tezko, neatrpno pricakovali ugodnega vremena, dabijo | pokoeili. Co je bil pa en dan lop, ugodon, drugi dan jo spot padal d>2. Kmetje ao po toliko dneh mediko po tleh imeli, pa kako jo posuSitiP Kajti de iq jeen 1 dau nokoliko odtekla, se je pa uio drugi dan i|et namo-fiila. Solnoe spomladi nima ledovolj mofi; 0a ao bila vedno namooena; iznjili puhtelajo vlaznoatna mediko, ki je po tlehlezala, io na riiso deteljo. Tako so imeli ubogi kmetje veliko preglavioo, mnogo dola in tuge, I valjali bo blago kakik 14 dni po tleh, akaeili so je j nekateri delom, drugi za polovico, in. drugi le aa v«6. i Jaz pa niaom imol ne tuge, ne skrbl, ne brespotreb- | nega dola, no fikodo. Ko je bila medika godna, dal aom jo pokosit brez ozira na vremo; koiili bo jo tudi ! mod malim dezjem. Ko Be je pa malo odtekla ¦pra-vili smo jo v kozoloe in jaz som zadovoljen in yejel rekel: Bog to aodaj obvaruj, moja «i, Po* Buaila so mi je izvrstno, daai je dolgo dezovalo, Stal som neoega dne v Brajdi tik oeote, ko peljo kmot-kolon italijaaekega OBkrbnika vcz mediko memo. PriBtopim k vosu ~ n moj Bog, kakina jo bila? Bila je vsa rujava, akoraj gofa stebla, pa leta ! na pol surova, Dobro, da je bila uLe prodana in si- ' cer dobro prodana po 1 gl. 20 kr. oonfc, kajti tako blago so no sme apraviti na kup pod atreho, ker bi se luhko popolnoma pokvarilo. Tpraiam sedaj: Kdo prerafiuni velikansko Skodo in zgubo po vsej deieli, sosebno 2e previamemo aom-kaj ie futlaneko ravnino P Koliko izvratne krme je ilo delom pod zloP A no aamo, da bo kmetje toliko krme zelo pokvarili, marvefi a tern, da ao veft all 1 manj 14 dui pokoieno mediko po tleh valjali, so tudi ovirali v rae6i tudi naslednjo koinjo. Jaz aem spra-vil vao mediko v par dneh v kozoloe in nova je ra-Bkvda je bilo veaelje, ki je imela obilo mokrote in gorkote. Tako som jaz prehitel za 14 dni vse drugo, moja druga koioja bila'je io Jna pol dorastla, mod tern da so dragi ae le njive praznili. TudilaSkakme-tijaka Sola je oatala okolo 14 dni za menoj. Lep na-predeklP Lep vzgledIP „Sila kola lomi", veli nafia prielovica. To ailno pomladanako deievje je, hvala Bogu I vendar nektere uasih zdramila, sila prignala jih je do tega, da bo me zadeli poaoemati, poakusili bo b kozoloi uie v apomladi in zvedei aem, da bo jako zadovoljni. Ceteri taki so mi znani v Sempetru (raed temi pa ni nobenega uze omenjenih dveh oakrbnikov); v Vertojbi jih je menda So ve5. Veliko veaelje imel aem, kozagledamnapolji prve kozolce. No, aem vskliknil earn pri sobi t Zora puoa, bit de dana (zdr ae dela, bode dan). Bil uk je tuj — bil krat je mrtevj A daai krat je mrtev bil, Od prednikov je tirjal ^ivo zrteVi Duh narodni in jezik je moril. Tak6 kratili nas ao rod, Smiliij, smiluj se mu, Goapdd! — In spetl Cuj, bojni rog, Konj rezgetanje, Hrumenje ailnih Let lu jekel ivenketanje, — Oh, to je boja bog! „0 ne, ae aprematvom mno^nih vrat, Slovanom neaemo le kratl" v In priali ao, kratiti jih $elLL, V levioi krii, a v deani me5. In dede naae ao kratfli Sred dednik, sirnih njih planjdv; A ko ao krst zvrSili, NaS dom je bil in tuji mefi krvav,— A kriSP Nanj dedov so proatdat pribflil Tako nas kratil rod je tuj, Gospod, Gospod, oh pomiluj! Vidva drugade, Ciril in pa Met6d 1 Puatila moeto sta domaiie, Sla eta v Slovanov iirno domovino P«#aajat s m» iulj* itmot temiiw. Noaili drugi s kri2em robstra so verige, Vidva — ljnbezni avete vez, V desnici kriZ, v levioi zlate knjige Navdihnene z nebes. , Prinesla v glaaih sta slovenakib, V izvornih znamenjih pismenskin Pradedom pismo od Boga, — Oj, to jim ilo je do area! PaA sron le domaSi gl&a Mehko se in sladkd prilega, On area jpravi ve izraz In spat mogoSno k arcu aega, — Doma6i glaa le nosi spas! Kako pradedje bo veseti V domaclh glasih uk sprejeli! Ko culi bozja so velioja, Moiem cel6 soke svetle Kapljale so z oblicja, — Oj, rajake rddoati solze! Kot hraati valed sekir udarjev, Maliki na glasove t4 Grme so padali z o 11 a r j e v, Lelali atrti v prahi so, — Iz arci beiali plahi ao^ In arc in pa tvetiSc" oltar Zavzel veaoljatva je vlad&r. Kak6 so dedje ga eastilh Kako hvalili is alaviU; Preverjen sem, da nikdo, ki me je letos zacel poanemati, ne opnsti ved izvrstnega tega nacina sa-Senja, marveS nadjara se, da bodo ti pametai moiBje ge druge k temu prigovarjali in pridobivali, saj kar je dobro, to imamo p -wnemati, naj to vidimo kjerkoli « bodi. Kakor je deievje t apomfcdi hudo oviialo sn> fianje prve kofinje, tako ali fie hoje je dolgo deze-vanje nadlegovalo / jeseni aadnjo kosnjo. Fn tej koftnji je spe* ialibog silablaga filo pod zlo! Nekton m eelo niso npali sarad vednega deievanja pokoemo pravem caso tor so odkladali od dne do dne ia 6a-kali lepega vremena, katetega pa le ni botelo biti. Tako je bila uboga medika od deija vaa t tla vbita; rumenela je, peresea so ji odpadala in •tactic jo je Je ilana poparila. lied tern ue je pa raoja ute yd prvih dni oktobra i koiolcih soSUa, dan je deieralo. In napravil ten ianatoo blago. AK m to re* cndei sa to deielo, da kdo eelo na dsiji knno suai? Ah niso towj koioloi «a kmeto iitwtaa iiaprava, veltka Dopisi S8lkana} U. januaria. — Naia fatalniea , preSIo nedeljo popoldne svoj 19. ti redm bor. Ker fitoje draftvo do sedaj 42 dmitre- u imela je obcni abor. — .,-„------------------------» nikov, ndeleiflo se je od teh oWLtb* abora nad tre-tjino. Prodaednik g. Tomai Jug poidravi v lepem na-govern gg. draitvenike, ter priporoei edinost in sloi-uost med njimi, ker le • torn se ohrani in bo napre-dovalo naie droit™, in da bodeino mogli prihodnje leto aedinjenhni mocmi alovesno prasnovati 201etmco naie oltatniee. Tajnik g. J. Vuga je poroeal o od-borovem delovanji. ki je bilo s pohvalo sprejeto. De-narnicar g. J, Makne je poroeal o denaroem stanu; imelo je draitvo v pretoklem lata 150 gl. In 90 kr. dohodkoT ia 133 gl. 62 kr. stroikov. Zbor se je na prtdrednikoT nasvet denarniearja za njegove poirto-valno delovanje toplo sabvahl. Pri raznin predlogih je predlagal odbornik Vnga, naj bi novi odbor pri-skrbel pnmernejie stanoTanje. Zbor sprejme ia pred-log, in narofl se novemu ooboru, ako dobt primer-nejie stenoTanje od sedaojega, ki bi bilo stanovitDo, naj se aaitj ' ^godi. PeU tt&a dneTnega reda bila je ¡olitev pred-sedoika in no?ega odbora. Za predsednika bil je zo-net per aklamaeionem ixToljen g. Tomai Jog. V odbor pa so bili Toljeni aledeii gospodje t Abramii •fanes, Gomiicek Anton, Klemen&$ Franc, Licar Andrej, Hocetio Alojrij, Makuc Janez, Yoga Ju§t in Taga Joief. Za nameatnika: Buskin Anton in Srebenu'5 Janes. Nadejati so je, da bode odbor nentradljito delal sa obstanek in napredek naie 6italoice. Po oWnem zbora bila je doma5a zabava pri Alojzijn Mozeti5n, katore se je udeleiilo lepo Stevilo drtiltvenikoT in tudi nekaj rodoljubov ia Gorice. Pri sabati peli so domafi pevci. Med petjem TrSile so se tudi rasne napitnice. Tako smo v prijateljskem na-rodnem dnhu koacali vesel ye&er po obenem zbora naiega narodnega drostra. _____________ Bodoljnb. To(mi(I, dne 10. t. m. — Po vsem svetu imajo navado, da o avojih trgih in vaseh kaj povedo t cas-nikih; le iz nafiega trga se nobeden ne oglasi, kakor da bi bil res Tolmin Se od vseh Ijudij pozabljen. Pa to ni tako; le nobenega ni, da bi se za Ijnbi na-rod kaj brigal. Naj se zgodi, kar si bodi, ni tega, da bi se potrudil in da bi svetu :naznanil, kako se kaj T domaclh glasih zdaj so brali Slovani pismo iz nebd, Y domadih glaaib poSiljali So prdSnje srfine do Boga. ftomace pesmi iz evetisik Odmevale bo do zvezdfSSa, Kjih glas je k Vecnemu letel In <5ul ga Bog je in — umel! Y domadih glaaih vse molitve, Y domadih glasih njih daritve, Y domaiih glasih vsak obred, In srecen bil je zdaj naS ded. Ne mrtvi krst, ne krst krravi, Ta krst je bil edino pravi! Bil krst duhi je, krst ztvljenja, Krst prenovljenja, prerojenja. Omiko z vero vred noslfi Z obema narodnost droze6I Oj, hvala vama iz area, Solunska avata brata dva, Ei delo to sta iz^rlila, Ki dede sta tako kretila, Ei jeztk nas bianila sta, Kal jezik posTestilasta! Oj, hrala vama iz area Solunska grata brata dva. naprednje pri nas. Edor bi bil za to zmoien, je mo-rebiti iejen, da si mora * dobro kapljico srojo Jejo gasiti, da pozabi dnerai trad; zopet dru^ mora spati, kajti oelo no6 se je zaba?ljal pri igrab ali pri kterih drorih neomnostih ali norcijalL Tako prevzamem pa jaz, neveden clovek, to nalogp in opisem nekoliko drobtinie iz naiega trga. Slavna narodni citalniea hnela je meseca gradna letoi obfini zbor, in izroljen je bfl atari _ odbor na novo; zato pa tudi zelo naprednje. bvolili so si na-rodojaki naie citalnice dobro posnani itabjanski list ,11 Corriere di Gorizia«, kterega vi, gospodje 6ita-telji, dobro poznate. Po tcm si vsak poaten Sloveneo labko miali napredek nekdanje narodno fitalniee. Kaj bi rekel pokojni goapod dr. LavriS? zjokal bi se go-tovo, ko bi videf danasnje obnaaanje eltalniearjev, britke solze bi todil, uskliknil bi: Bog pomagaj! 6i-talnice ni vec, ampak aproobrniH so jo v kavarno ali pa v ,Deatsches Casino** ali pa v „Italienisch dentseher Leaovcrein14, k6r tarn se malo, malo slo-venski govori. (Tvji Had aami na sebi, ako se doma6i slovenski no prerirajo, niao Se toliko graje vredni; ali te to nekateri gospodje prtzadevajo, pospelevati t slovenskem Tolminu italijanI5ino in nemSfiino ter izpodrivati doma6i jezik v domacem drustvu, je to ve6 ko drzno. Tujci naj apoStojejo tobninski okraj in tolminski trg, v katerem dobro zivijo, in naj se ne stavljajo v nasp'otje z domaSim prebivalstvom. To jim bo svetoval vsakdo, ki je bil kaj po svetn.) Zarad tega lepega obnaSanja zapira naia gospo-da tiianom vstop v ditatnico, ki pravijo*. Zakaj ae bom s temi Labi in Nemci prepiral ? bolje je brez jeze 2iveti, ker tarn ni pra7cgjt duha; saj ti gospodje se sramujejo domacib Ijudi, kajti ni veL, kakor je bilo nekdaj. Zdaj doraa6im gospodiinam in dekletom eelo dekle pravijo; saj se je neka gospodiSna, hSerka uradnika, izrazila, da tolmicskim deklam ne bo igrala, ko je zadnji dan Ieta imela biti igra in tombola. To so lepe hcere raajko Slave; a takimi hcorkami labko narod napieduje. Pa vendar smo igro priredili, ce tudi pozneje, To mi je pa teLko, da se moram pri-toiiH, da prav malo trianov se je besede udeleziio j zakaj ? to vejo sami. Ce tudi smo odlo&Ii cisti do-hodek solski mladini, to je ubogim, koliko je ostalo listega dohodka, nisem rafrinil. Bokodelsko bralno draitvo tudi le moMi; ali mish kaj za blagor naroda? Da bi le ne bilo kakor v narodni fttaluici; Bog obvaroj I Bes, da jo draitvo le mlado, vender se je ze veckrat oglasilo za kaksno narodno stvar; ali za letos se §e m6 ne sliii, vse moUn Morda se boji gg. nradnikov; pa tega ne vo-rojem. Godbeno druatvo je mlaSno, ker godci obisku-jejo premato godbenib vaj; denarae pomo^i je dovotj od ve6 rok, le molci se prevec in nic se ne dela za visjo vzgojo v godbi. Pevei so se nam popolnoma zgubiii. IS'ekako 6ivkanje ae v cerkvi sliii; pa pravijo oni, ki se na to raznmejo, da je to cerkveno pefcje, za katero so v Gorici oanovali neko Cecilijansko draitvo. Bad bi slilal, ali je res tarn tako praScanje, kakor je to pri nas. Morda je cecilijansko pefcje lepo in tudi cerkveno, kakor pravijo, da tudi to clvkanje pri nas jo umetno in lepo. Saj bi tudi bilo, ako bi bilo zadosti moLi; za tega del ker moci ni, ne dela petje nobenega utisa. Yaakemu pametnemu organistn je to do-volj; drugi pa ne raznmejo, ce fie toliko popiSem; zatoraj zadosti. Imam se veL, kar me te2i; pa naj bo za dru-gi6. Ce se nasi lahkomi$)jeni narodnjaki poboIjSajo, ne bom dalje svaril in bom molcal; ako ne, pa se kaj povem; „Corrierovcitt pa gotovo se ne spreobr-nejo, ker ti so prevec* zagrizeni v ,benedetto Italiano", pa vender zivijo v mogocni Avstriji in od 2uljev na-iib Slovencev. Jsls bi takim ij idem svetoval, naj grejo tje dol, kjer se jim med cedi, in tarn naj bojj srecni. Potem bi jih naii slovenski Ijadje nadomeBtovali in bi v mira ziveli med svojimi rojakj. _____________ Tolminec. IZ KobOTida, 20. dec. Eeddr je imel priliko opazovati bnrne pojave v mirnem nasem Koboridu tekom dveh mesecev, vaklikniti bi moral tuznim sr-cem: All je to mogode ? Govornik pri wbe8edi" t preteklem septembra nam je prav jasno dokazal, da crna zavist, nebvaleznost in hudobija posamnikov so vedno zasledovale one mo2e, ki so imeli za narod, za njega dnsevni razvoj in gmotni razvitek sree na pravem mestu. Dokazal je, da je resnicen rek, ki pravi, da nikdo ni priljubljen v svoji domovini. Eed6 ne vidi, kakih sredstev se posamniki ne posluzujejo, da dosezejo svoje namene ? Nobeno sredstvo ni jim preslabo, 6e morejo & njim ustreoi svojej strasti, ali pa ce morejo L njim skodovati svojun polittLaim na-sprotnikom, Nafili pa so se vedno tudi taki mozje, ki so jednakixn jnnakom nasprotovali, ki so ljudstvo svarili pred njimi, tor odpirali mn oLir da bi spoznalo: kedo mu je pravi prijatelj in kedo le na videz, ki narod slepf ter ga nporablja za svoje namene. Zastonj, mnogi niso mogli toliko spoznati, ker bil: so zaslepljeni, za svobodno miiljenje nesposobni, in tedaj gorj^ njim, ki so v sploini blagor izrekali feanicejbjpfitaatbadiOestrahovalcer Naj fie dostavim to, kar je pel slavni nas Pre-Siren: sSem zvedel, da vest 5iato, dobro djanje Svet zani6'vati se je zagovoril*, in pa: ,Sem videl cislati le le t6 med nami, Kar nm slepi z goljfijami, lazami !a — in naj sklenem a tern uvod v popiaovanjo nafiih do-matib razmer. mmmmmmmm_m^mmm C^alje pride.) Politidni pregled. SrcdiSCe notranje politike je se vedno v de^elnih zborib, med katerirai se odlikujeta naj-bolj de§ki in Stajerski, kjer pluskajo valovi na-rodne razburjenosti cez mcje imenovanih po-krajin. V prvem ponavljal je poslanec Knotz na-pade na naraestnika Kraus-a ter premleval stare fraze, katere jo ze v drzavnem zbora objavil, Ce§ da imenovani namestnik Nemce zatira. Na-mestnik mu ni ostal odgovora dolzan ter je za-trdil, da ni nikdar Nemcev zatira], temved vedno obema narodoma bil praviSen. Iz vse obravnave razvidi se, da sraatrajo Nemci pravico in jedna-kopravnost proti drugim narodom kot krivico proti Nemcem. Da so tudi letos spravili Nemci v tem zboru narodno vpraSanjc na povrSje, je naravno, a uspeba ne bodo imeli v tem oziru. Y stajerskeni dezelnem zboru je znamenit od-govor nemsko-liberalncga namestnika Kubeck-a na interpelacijo dezelnega poslanca in celjskega iupana Neckermann? v oziru ialostnih razmer na celjski gimnaziji. Da v kratkih besedah ta odgovor ozna6:mo, povedal je gospodom celjskim, da bode vlada gimnazijo premestila, ako ne ne* hajo suntati in draziti. Ce pomislimo, da je tudi znani dr. Waser p»*i nekem banketu dutil po-trebo v sebi, da je opomnil sodnike, naj bodo v narodnih praianjih pravi^ni in ne strankarski, razvidimo lehko, da je hujskanje na Stajerskom do vrbunca dokipelo ter da preseda &e kolovo-djam nem§ko-liberalne strankc, 0 drugih zborib nimamo kaj posebnega poro^ati. Na Hrvaskem voliii so zopet jednega poslanca za sabor v Baniji; pri tej volitvi poka-zala se je madjarska krutost zopet v navadnem svitn. Splob so razmere na HrvuSkeni take, da ni mogc6e razsoditi, kako bodo kondale. Dobro gotovo ne. V zunanji politiki zanimajo se vedno vprvi vrsti razmere med Bolgari in Srbi. Slednji se vedno rozljajo se sabljo in hocejo sedaj svetu dokazati, da splob niso bili tepeni, da vsled tega se ne sme Bolgarija zjediniti z Rumelijo* Sploh vedejo se tako, kakor da bi hoteli vnovic vojno prtfeti, toda otrok, ki se jedenkrat opece, boji se dolgo ognja. Zato smatramo vse to ro» zljanje kot igraCo, namenjeno v to, da bi koli-kor mogoce dobre mirovne pogoje pridobilo Sr-biji. Sicer se res sedaj nikako §e resnonemisli na to, da bi se mir naredil, kajti do sedaj 30 niso mogli zjediniti niti 0 mestu, kjer naj bi se pogajanje prtfelo. Da bi se na Srbe in Bolgare v tem oziru nekoliko pritisnilo, naznanile so ve-levlasti — na Celu jim Rusija —, da morati obe dezeli vojsko razpustiti. Grki so menda ze sprevideli, da bi bilo vendar lebko kmalukonec tem bomatijam; zato so sedaj prtfeli prav zivo pretiti, da napovedo Turdiji vojno, a uverjenje vsakdo, da do tega nikako ne pride. Na Spanskem poskusili so menda republi-kanci nstajo v Kartageci, a po vladnin poroci-lib bila je zadasena. _______ Doma6e in razne vestt Za Studentovsko kuhiojo so darovali Yin-cencijevi drazbi p. n. gg. Matth. YI. 24. I gl.; g. Andrej Leban v Gergarji 2 gl.; dr. Anton Oregor^id 5 gl.; prot Iv. Makuo v Bijelici za jednega ndenca 13 gld.; J. M. v St. Mavrn 3 gld. Ob enem je pofclonil dezelni poslaneo dr. Anton Gregorcic o priliki smerti svoje seatre Marije (umerle 5. t. m.) nasi konferenci Yinoenoijeve drnzbe za vbogo v znpnijab sv. Iguacija in sv. Yida 20 gl.; kateri znesek se je po odbora nze razdelil. Obdarovani re-veii klicejo v so^ulji in hvaleinosti: „Blaga nafia M-rija naj v Boga mirno pociva'1. 1885 y drugi polovici meseca januvarja in bo tudi v novera leta iskreno priporoea vsem dobrotnikom in podpiratbljem, katerim se letni raduni vposljejo, Bog naj pomnozi gtevilo prijateijov naSih | in naj nam dodeli v novem letu svoj blagoslov. Za odbor: I. pi. Kieinmayr. Franc grof Ooronini, de^elni glavar goriSki, ! imenovan jo po nadvojvodi Karolu Ludoviku, pokro-vitelji orijentalskega muzeja na Dunaji, vodja uprav-nega eveta tega muzeja. Y lastnorocnem pismu, ka-terega besede je objavil goriski aCorrieretf, izrazil jo nadvojvoda svojo nado, slonedo na zanimanji goapoda gro& j»"fiwft!!^^ da muzej bo lepo in uapeino ncpredoval pod novira ravnateljem upravnega ¦vela. GoriSka ditalnica dobi za pustni das prav lepo dvorano. Parketi so ie postavljeni, strop poraa-lan, stent pobarvane. Izdolujo so oder % vsem, kar je potrebuo. Lep kin6 novi dvorani bo Bvetiinioa no-yega sitteaa (Siemens), ki bo prva svoje vrste v Gorici. Dajala bo svitlobe za 550 sved, ki se labko po volji zmanjia ali zvikia, in bo ob enem tudi zrak iistUa, ker bo prah In saje vzdigovala in spuScala pod •treno. Ko bo vse y redu, bo Yredoo ogledati si vso to pripravo. Gor&ka ljudska posojilnica bi prav rada posojevala vsem rojakom, ki se k nji zatokajo, pa ne more, ker jej sredstva ne dopuliajo. Rojaki, katerim do-nar ost&ja, bi pom igali sebi m aorojakom, ako bi nalotfli •foj denar v Ijudski posojilniei, ki bi ga potooi raz-ponojovala na varne kraje. Slov. bralno la podporno draltvo. Ha novo voljeni drultveni odbor *i je uze razdeltl svoja opravila in sieer tako-le: & g. dozelni poslanec dr. Anton Gragortiio' predseduik; prof. Julij plem. Klein* raayr podpredtednik; uradnik Jakon&e* tajnik ; ra-dunski uradnik Ivo Pirjeveo blagajnik; prof. I v. Berbuc' knjigovodja; uditelj Budau knjizniear; Vuga Juit go-spodarnik. Mimo teh so v odboru: gg. uditelj Sivec, tergovee Hvala, klobucar Fou in obhodnik Lodati. Odslej bo y drultveni bralnici 24 daaopisov in to: 14 slov. 1 horv. 4 italij. in 5 nemikih. Knjizmea Sa je obidajno odperta Yiako nedeljo od 11*12 me opoldne, V istem daau je y druitveuih prostorib tudi g. blagajnik ali pa kak drug pooblaloen odbor* nik, da uprojoma mesecnino in letnine. Volil se jo tudi veselicni odsok, obstojcc" iz go- Sjodov: pf. Kieinmayr, predseduik in: Budau, Sivec, akonLic\ Fon, Lodati, Vuga, odsekovci. Kakor tfuje-mo, so je do sedaj sklenilo, da so napravi ovi prod-past jeden „v e 1 i k pies" koucem januvarja ali pri-cetkom februvarja in „v e 1 i k a beseda* v drugi polovici fobruavarja z dramaticno igro, dvogovorom, petjem in deklamacijo. Xatancna dolocila, kakor tudi vabila se razpoSljejo ob prav. cabu vsem dru&tvemkom. — Preteklo nedeljo so so oddali na draibi drusivem casniki; ostala 3ta 8e dvaneoddaua, namrec* „Volks-blatt" (BVaterlandovaa priloga), kbctia cena 50 kr. za celo leto, in „Triester Zeitung", kliona cena 3 gl. Drustvenik, ki bi hotel lieta kupiti, naj se oglasi. Udom cecilijanskega druStva za gorigko nadSkohjo je drustveni tajnik ravnokar razposlal I. svezek „Cerkveoih pesmi nabranih med slov. naro-dom" kot darilo za I. 1SS5. Kdor darila ni prejel, naj se pri njem oglasi. Pri ti priioznosti opozarja, da mnogo udov ni se pla^alo letnine za 1. 1885 (II. drastveno leto) in da oni, kteri imajo od drustva po-sojene mizikalije leta in leta, naj nikar ne mislijo, da je amejo za zmerom obdriati ali popolnoma obra-biti. Zatotej so doticni udje naproseni, naj prej ko mogoce pladajo letnino za 1885 (duhovni 1 fl., pevci neduhovni 50 kr.) in naj ve5 kot eno leto posojene jim rauzikalije drustvu vrnejo. Ta poziv velja po druitvenem § 6 kot p r v i opomin. Ako udje po dva* kratnem opominu letnine ne plaeajo, se sami sebe iz draitva izklju6ijo. Veteransko drugtvo goriSko bo imelo pri-bodnjo nedeljo, 17. t. m., ob 10. uri predpoludue otoni zbor y gostilnici „Pri poSti* za Mesnicami St. 46. Odbor poio2i letne raiune a porodilom; razprav-ljalo se bo o nstanovi podpornega druStva za vete-rane v Gorici ter se bo slednjifi volil nov odbor. Dm-Stvenikom priporocamo, naj se udele2ijo v obilnem atevilu obcoega zbora, da bodo §li§fdi letni racun in da odloLijo pri volitvi na tisto stran, ki je drustvu v vecjo korist. Javna obravnava bo prihodnji ponedeljek 18. t. rc. ob 9. uri predpoludue pred tukajSnjo c. k. okrozno sod aijo o ugovoru ,SoCincgau odgovornega urednika proti zasegi lanske §tevilke 32. tega lista. Oitateljem je znano, da .Sofia' je bila prinesla 8. avgusta preteklega leta poroCilo o ajsevskem sprehodu uekaterih goriskih gospodov, zarad Cesar je bila za-aezena. Za odgovornega ureduika ugovarja vitez dr. Tonkti, drzavno pravdnistvo zastopa T. Doljak, obrav-navi bo predsedoval sodnijski svetovalec pi. Giroocoli. Xogar Btvar zanima, sme priti poslusat. Vreme imamo res nekam iudno. Pred osmimi d;ievi oblacao, temno, olaino; potem nekoliko hlad-*eje f j?loho in a go^om; n» to zopet prijazce mehko in lepo; jutre morda 2e spet drugaCe, tako j da flovek ne ve\ kako se ima oblaCiti, da se ne pre- J liladi ali da kaj drogega ne s'ukrw. Gostov je v Gorici §e preccj iu zdi se, da se pofritijo razmerom dobro. Prav je njim, prav tudi nam; naj tudi dalje tako ostane. I Okroiinica Njih Svetosti Leona XIII o k r-San ski uravnavi dr2av izSla je v „Katoli§ki tiskarni0 v Ljubljani v posebni knji^ici, ki Steje v mali osmerki 32 stranij, ter se bobiva po nizki ceni v raznih bukvarnah. Omikanp Slovence, ki 2elijo imeti celo sloveCo okro2uico v mali lifini obliki skupej, p- I ^ozarjamo nr^topriiriewo Izdajo. OkroMca je po svoji vsebini velike va^nostl in vredna, da se sezna-nijo I njo vsi politiki in oni, ki delujejo v javnem ^ivljenji. I 0 tr^uih dneviL prihaja v Gorieo mnogo Hudstva z de?,olo, ki dola v raestu nadlego mirnim uoriiaoom, posebno na eestab, k! vedejo na zivinaki trg imajo mestni slu2abniki mnogo opravka, da po- I spravijo vso groie in potted, katoro pla^ujejo kmot.jc 1 od divine, katero lenejo na trg. Gotovo je leps veli- I koduinost, da mesto plaiuje te sluzabnike iz svoje I blagajniee, 6e tudi prodajalei in kupci tega nooejo I spoznati, it hvalo in prizoanje dobilo bi mesto prav I gotovo ako bi hotelo razSiriti ono ozko ulico „del Cristo", ki vede iz uliee VetturM proti ^ivinskemu trgu, ki je ob takih dneh in tudi druga^e prav ne- I varna. Ker je pred nekaterimi tedni tikom ob ulici I I ena hiSa pogorela, je zdaj to deio voliko lazje nego I kak drugi krnt. Zato se drznemo, opomniti elavui I mestni magistrat, naj bi podal slavnemu mestnemu I stareiinstvu poroSilo o nujni potrebi, da bi se ome- I njena ulica zravnila in razlirila, da se zaproi5ijo ne- J sreee, ki so v tako ozki ulici ne le mogoce, ampak I oelo verjetne. Naj se tie daka nesreLa, da se zgodi, I marve5 naj so ji v okom pride, da se ne bo mogla I zgoditi. De^elani pla6ujejo; naj te jim skrbi za var- I noflt zivine in livyenja, | GoriSki municipij poslal je meitnega u«itolja, flina mesfcnega tajnika, Karola Pel. Pavetti-ja y Bim, I da se udelo/i tamo^njega shoda gaiiloev, katerim ima 1 predloziti pmianje, kako se najuspeSuojie nasprotuje j ikodi po ognji v tnkem roestu, ki ima v ta namen I le 4000 do 5000 frankov (1800 do 2000 gld. v zlatu) na razpolago. Gasilska druitva so najredkejSa in naj- I slabfia v Italiji; rimsko drustvo so ni udole2ilo ome- I njonega shoda. Govoii so, da zneetnik tega shoda je I zastopnik noke tovarno, ki izdolujo stroje za gssilce, I in da mu je glavni namen, uvesti one stroje pri ra* I znih drustvih. Nu pra&anjo, katero jo nesel g. Pavet- I ti v Him, bi morda najlaLe odgovoril g. Pinaucig, I navelnik goriskih gasiloev, kateremu morajo biti do- I niaco raznerein'potrobo najbolj zaane. H cemu hoditi I po svet v Rim, ko se lahko tudi doma dobi brez tru- I da in brez strogkov. Radovedni smo, kak odgovor prineso g. Pavetti, goriski poslaneo, iz Rima. GoriSko glediSde nima posobne sreLe. Ko je biia nemska druzba tukaj, so neki pobalini razlivali v gledi§6i in zunaj njega neke smrdljive toko6ino (flCorrierea je pisai, kako je torn ime), da ni bilo mogofe preatati. Ko so nastopili italijanski igralci, I imeli so vecmoui prazne stole in so morali oditi. Zdaj so se vrnili Nemci in predstavljajo Saljive igre (Pos-sen). Iiastniki gledisfa se radi tega jezijo in zahtevajo I te<5nej§e hrane. Ritter bo zo vedel, kako se tudi ta prepir potola^i, Lo tudi nekateri vihajo nosove. Italijanski zivolj uo ka2e voliko zmimanja za igre in | besede. Na Silvestrov vefier bilo je v Ginnastiki ka- I hih 50 oseb; nekaj dnij pozneje so poslopje prodali j na javni draibi (Bozziniju za 13.000 gld.); a dmStvo I ie ostane. I Imenovanja c. k. finan6nega vodatva vTratu. I Finan6ne strafe nadzornik Jozef Vovk imenovan je I carinar; earinski praktikanti Robert Baldassi, Evgen I Camocino in Albert Krebs kontrolni pristavi pri ca- J rinskih uradih; praktikant Nikolaj Martioolich oari- I nar; carinar Anton Kuitrin lukni in pomorako-zdrav- I stveni opravnik; respicijent flnanene straSe Ad. Ba- I gnalasta earinski priatav ter lukni in zdravstveni o- J pravnik vMilah; praktikant I?4>jmund Arming earinski J kontrolor; praktikanta Teodor Lauffer in Rudolf Ca- j vedoni carinska pmtava; earinski priatav Karol Mai- I loyer in carinar Ludovik Salix pi. Pelbertha! earinska I Yoditelja in lukna zdravstvena opravitelja. I KatolSko bralno draStvo v St. Frjanu I bo imelo v nedeljo 17. januarja 1.1. izvanredni ob5ni j zbor ob 4. uri popoldne v dru§tvenih proatorih. Na j dnevnem redu bode pretresovaoje druitvenih pravil, I kterim se misli nekaj dodati. Odbor. j Tako hudo ni, |kakor je zadnjiJS nokdo pisal v rSoci", da bi zaal namred dobiti de^elno slu^bo I moz, ki je za njo nesposoben. Glavar nasi dtioli je I grof Goronini, ki ima v drzavnera zboru kot driavni I poslanec izvxstne govore. Opominjam le na prelepi J govor meseca oktobra preteklega leta, v katerem je I poudarjal pravicna na6ela o narodnostih in ovladanji I drzave. Ni mogotie, da bi kot dezelni glavar in na- I delnik samostalne define uprave ne izvrgeval tega, I o center je iz erca prepri6an, za kar se z besedo po- I | iU^uje uie to m ieta. fyegovo vitazko arooite more ] J bill le dobrota, katero bi zvijacniki in nasilniki zlo-rabili ampak po potrebi tudi jeklen skit, ob katerem I s^ zobe potrupijo hiaavski prilizovalci in sleparji z uoeno besedo. Grof Coronini si bo vedno svest, da I je prvak v dezeli, da je in ostane odgovoren za vse, I kar se godi t de^eli, odvisno od njega. Nikdar se ne bo until le italijanakega posianca, kateri bi moral cap/jati za italijaaskim bobnom, ampak kot deLel-ni nafioluik bo hodil vedno na delu pravicne in, kolikor mogofie, dobro ter poitene de^elne uprave. I Kot tak ne da se omreziti, ampak ostane zvest onim nacelom vladanja, katera odobruje kot drzavni poslanec, V tcj nadi in v tem prepriSanji trdim, da po-kneieni grofiji goriSki ingradiSki, ne preti od te strani mkaka nevarnost. x . ?lu^8,ni razpiB- Na slovenskem oddelku de-2oIne kmetijske sole v Gorici je isspraznieno mesto ravnatelja, kteri je ob enem tudi ufiftey. | Za to sluLbo je dolofiena: a) letna plaou 1200 gld. s pravico do 10 odstotmh jSletoik poviskov do dopolnjenega 20 leta »lu2be,~ po kteri dobi uehajo ti poviiki -• m s pravioo do penzije, odmorjene po pi-avilih, veljavnih za define uradnike; b) nagrada 200 gld. itaravnateljitvomoskrbovanjeiolskokmetije: e) proito stanovanje. Zraven tega dobiva ravnatolj meaefinih 15 gld„ da preskrbi s tem za Kolsko poatreibo. I Ravnatolj se imenuje zaoasno, poitane pa dofi- nitivou po pretoku enega leta, ako se v tem oasu I sponese v zadovoljnost deLelnega odbora. I Proanjc z dokazi sposobnosti za izpraznjeno me- I sto in popolnega znauja slovenskega jezika naj so I podajo podpisanemn dozolnemu odboru do konoa fo- | btuarju tok. leta. Dezolni odbor v Gorioi, 8. januarja 1880. Dozelni glavar: Goronini. I Vinske cene doma^ega vina so jako aizko, I skoro da ni kupdijo ss dotnaliin blagom. Navozili to v dezelo toliko tujega blaga, da domafa ZMtaja. Vrhu I tega iQ raznaiajo veiti, da domafie vino je iibko, da I mu ni proved upatl, in tako no morajo vinogradniki uiti nmlega pridoika prodati, da ti bi ga radi. Nadejati J bo jo, da ae ceno zviiajo in da bo potem kaj kupoijo. 1 Volitvo v Tratu so prvi dan slabo izpale; issvoljeni so vai kandidati Frogreseove stranke, katero I imenujejo irredento. Obzalovati moramo, da so velo-I Blavni vladi ni posre6ilo, spraviti v zbor kandidatov j patrijoticne Btranke. Letos sti si stall stranki nasproti Sod izrecnim imenom patrijotiino in italyausko-naro-ne. in zadnja je zmagala z blizu 500 glasov ve6ine. I V Tratu imajo toliko naprav, ki po mnenji visokih I -politikov nedvomno vzdrLujejo in Sirljo patryotifim dub I (n. pr. nemski jezik v Ijudski Soli), in vender so vo-I litve v laSkem smislu. Razvidno je, da dosedanja pa-I trijoticna politika hodi kriva pota. Naravni za§titnik I avstrijskega custva na jugu je Blovanstvo; dokler se temu ne da oddufiek, bodo vsa druga sredstva zastonj. I Mo6 slovanstva pokaze se pri volitvah v okolioi, I kjer zmagajo prav gotovo in z ogromno YeSino kan-I didati drustva Edinost, 6rno-rumeai moije, na katerih I drzava lahko drva cepl. Enaka mo5 pokaie se naj* I brze tudi v ostalih volilnih razredih v mestu, ako I vlada stori svojo dol2nost v tisti meri, ki jej je na I razpolago, ako se jej ne zdi morda previdno, pwstiti I italijanskim liberaloem ie nekaj oasa knnilo v rokah, j da sami sebe izpodkopljejo. Med trzaikimi itelianissi-I mi, ki so priSli v zbor, fitojejo se tudi Ceh Stranaky, I Ilrvat Raskovid, Grk Fervenaglu, ildi Liebmann, I Morpurgo in Venezian. Italija je lahko ponosna na I take sinove! I Visoko staroat 94 let dosegel je neki moi, I ki je umrl pred novim letom v Lokavoi, a rojen je 1 bil na Gori ali .na Otlici. Mooan in zdrav je bil vse I svoje iivljeoje in delal je do zadnjega konoa. Ko se I je blizalo novo leto, spoznal je, da se mu bliza smrt, I ter se pripravi z vsem; aam se preoblede, uleie in I umrje. Kaj takega se redko prigodi, da bi kdo, ko I je Se zdrav, cutil, da je smrt blizu. Naj v miru po* I diva atari moi. j Listnioa uredniStro. Dopis is Dreinioe jo | &e atavljen, pa smo ga morali odlogiti za prihodnjo fitevilko. Javna zahvala. I Podpisana Stejeva si y dolznost, y lastnem in J svojih bratov in sester imenu najtoplejso zah/alo iz-J redi y. dd. gg. duhovnim sobratom, vsem sorodnikom, I prijateljem in znancem, vsem KojSoanskim in Gerov-I skim obolnarjem, ki so bili tako prijazni, da so naso I preljubo mate? ZML *» a* A J €» I spremili do hladnega groba, ali pa nama o tej britkej I zgubi izrazili svoje sodutje. Predraga ranjka bodi pri-] porocena vsem v poboino molitev. R. I. P. Kojsko, 12. januarja 1886. JOSEF PATLETIG. GOTABD PAVLETK5. \mmmmmsmmmmmmm Vsled iiaklODJenosti alavnega obSinstva ve-Ijajo dandanes kot najprijetnojSe in najboljSe domace zdravilo lekarja R. Rraadta svacavskc ka?«-gUce*> ki se dobijo skoro ¡ vaaki lekami. Kdor trpi na zagafaoji. kogar zolodec tisci; koraur sili krv v glavo, kogar rada glava boli itd., naj bi ae po sku-gaji preprifol o izvrstni moci tega zdravila. Vsafca pristna ikatlja (dobise pa 70 kr. ¡ lokarnah) iinakot znamenje be] kriL t rudecem polji in podpis R. Brandt-a. Schwarzseidene Faille Frangaise, Surah, I Satin merveilleux, Satin Luxor, AtlasseJ Damastt, Ripae und Caffete fi. 1.10 perl PieiOr R«b« tad Stacks* tolHKi 1m Haiw 4m SeldMtlfcbrilcJH^l ¦ e. acswEBSftQ (k h< k. uonivftrMt), zOrick. *»»» **nc«fc««-i. ¦ Brttfa k«ft«i 10 K* ?*T«fc_. Farblge Saitfene Failla Frangaise Surah, Satin merveilleux, Atlasse, Damaste, Ripse umt Cafrete f. 1.35 per Meter Si^BTiSS:, titalk.puot 0. HBSSSBJEKO (It, «*l k. ««Otef»MMU>, lOKICII. Mu«l»r| I EDINO t uajveeji krojacniei la moike IGMCIJl STIINll-Jft V GORICI I nahajajoaaiTgotovyeuevneizmernoiibero povrhno suknje za moike podobiecene x volno . . . . . po gl. 10 ( . 40 ' popolna oblok« za moike, liino delo po gl. 10 do 30 hlaco za tuoike, nov kroj " " ' '" gl. 3 do 10 . gl. 14 do 26 ¦ po [ Jlentschikoff za moike . . . po halje Kordpol (aeverni tecaj) noizmer- nega trpeia . . . po gl. 10 do 13 , Popolna obleka za decke in otroke, za sobo, plnsci za doi nepremocljivi, iovlji za lov, vrhu tega ' IiOC*ATA ZALOGA plaScev wathorproff, dolman, sacco za gospe — za I to blago odprt ae je ¡ vetjo sloznoat goapodov odjemnikov poseben oddelek v posebnem, lo-cenem prostoru blizu prodajalnice. ! itteof in ponhai mbji n oirokt od 2 lit ia m. . Blago vsake rate za delo po meri, oene praT | nizke, delo licno, stvari, ki ne dopadajo, se zmenijo brez tezave. Edina zaloga srajc, jop, izvirnih svitic z I TOlne iz imenitne tovarne t Stoekolnui pod odgoTor- j nostjo prof. dr. Jigerja. ABtirrheumon, najboljSe zdravilo proti prehlaje-nju in ce bolijo kosti, proti hromoti delavnib cutnic, boledinam v krizi in v prsih, prebladnim bolecinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastile SautOllinske; (kolesca zoper gliste, iz-kuieno zdravilo zoper glisto, skatljica 10 kr., 100 ko-scekov 50 kr., 1000 koicekor 4 gld., 20< 0 koacekov 6 gl. Salieilue pastile proti prehlajeuju, naj- boljii pripomo&k proti daTioi(difteritis), ^ljuLnim, prenim in Tratnim boledinam, zoper kase^j in hripavost; ikat-\jica. 20 kr. ZellSdni prsni Sirop. Ta iz zdravilnih zeliii izdelani sirop se rabi z najboljiim uapebom proti vsem prsnim in pljuSnim boleznim, zaslizenja, kaSlju, hripa-TOsti, dusljiTemn !taslju itd. OdraiLeni naj vzamejo 3 do 4 zlice v»ak dan, otroci pa toliko ilicie. Steklenica 36 kr. Ta navedena, kakor tea druga zdravila se zmiraj sve^a dob6 v lekami ,Pri Angelu" v Ljubljana na Dunajski cesti, Ijer n narocHa takojpopoHi prati ppvgeliu Utth^o. MW 8: Osrednja zaloga volnenih rob doktorja X Jfigerja, nauwefi: arajc, svitic, jopicev za gospode in ^^ gospe, popoloih oblek za l ^3| otroke, paaov okolo fcyota, ^JBJS gorkih obez obkolenik, g^> ^HHH^^masor, nogovic poaebno pri- I ^¦^^^^Bpravnih-prort ozebkom, ro-^^^^H^Hkovic, teiovnikor z rokavi ^^HMotzi1 gospode. Prodaja na de-^•"¦¦WB*^ belb in na drobro I t Gorici. *&f**fi» Krasno sadno drevje, poilahtneno z nsjfinejsimi vratami prodaja vodstvo deielne kranjske vinarske in sadjarskc sole na Slapa pri Vipavi po stededih ccnali: .Tat»ellia.: C*~*n*j&: Yisoka dobla . 40 kr. Yisoka debla . 40 kr. Poldebla ... 30 , Poldebla ... 30 , IlraSke: Bresltve: Viaoka debla . 50 kr. Dveletne pozlthtnit-Poldebla ... 40 , ve no. mmdel. 30 kr. Visokoat visakih dcbcl. od koroniitega vrata d*> krone racunjeno 160 c:n.. poldebel 115 cm., arednja dabelost debel pa 9 cm. obfol.t. li^" Knnjri dobodt* drevje UY% eenojSe. — Zaznamek vrst oa zuhtevanje brezpiaeno. "VK Isce se kmet iz okolice, ki bi se horel oglasiti pri podpitMnetn, da bi mn piipeljal nekaj dobrega kamenja za zidanje. Jozef Sturli, atoklar na Travniku t Gorici, Eazpustno mijlo, iznasel ?n je osebno pripravija Franc Pichfer, & k, Tiiji twk ihmb r i7str]iiko-ogerski rajoi, ozdravi vsako zunanjo hibo in kozno bolrzeji pri v«f>h domacih zivalih, odstrani v««k po^reSck, ki jo natproten lepoti oli rabi pri konjih, ozdravi navadno vaako hro* most, naj bo nova alt tuara, in jc korenito zdravilo posebno pri boleznih v zlezah In v nogab, po-sebno pri vnee-tovano dttstna sprlfcvala in zahvalna pbma rndi svojih isvntnih lastnontij in nagloga /dravljofija od Umotijskih, dritdtev, iivinnkih zdravnikov in mnogih po-se&tnikov. 1 kot rup. nijla ci 50 gr» u 10 \M kosj 1 gl- 20 kr-I „ „ „ ,¦ „ w25 n -2 „t6„ Ysakemu kosu razp. myla priaejan jo poduk o njogovi rabi v dezeloem jeziku. Glavni razp rod aj u m dels- mtl m\ Wa-silewski & Pilaski T VarSavi. Glnv-no zalogo za Gorico ima J. Crisfofotetti, lekar in dvorni zalagatelj; dalje so dobiva v Gorici pri A. pi. Oironcotu, Iekarji, pri mnogih drugih lekarjih in v drogerijah. SHT" Da se zapreeijo po-. snetki, ima vsaka Skatlja razpustnega mijla zra-ven stojejo, postavno zavarovano marko in naS podpis. Wasilcwski & Pilaski. Var&iYa. podr. Malidi je odlolno najboljSe zdraTilo zoper protin tor ravmatizem, trganje po ndin, bolettne v krizi ter zivcih, oteklino, otrpnele nde in kite itd., malo iasa ie se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva nai »o samo „evet zoper trganje po dr. Mailer^ z zraven stojeilm znamenjem; 1 steklenica 60 kr. Wtk~ Zahvala. *^f Gospodu pi. Irnkoczy-jn, lekarja v Ljnbljani. Moja mati so na protisskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domaca. zdravila brezvspeino rabib. Ko jepa ¦ ......hujia prihajala in uie Te5 dny ni»o moeli ' stoplti na nogo, spomnim se na Vag dr. UlalieeT protinski CTet po SO kr. ter si ga nemudoma naroSim. In res imel j< rodnosti pa izrekam najprisrenej&o zahvalo z vsem spoito-udani bolezen cedalje hujia prihajala in uie vec dnn niso nsogli ' ...... -'¦¦ " ' " --------- iki - - . . . ;el je endovit TSpeb, da so se po kratkej rabi oprostili mvfnib boleflbn. S popolnim prepricanjem priznavam torej dr. MallfeT protinski cvet kot izrrstno zdraTilo in gavsa-kemn bolnikn t jednakej bolezni priporoeam, Vaaej blago-. - - - l€jje „t__,---------- Franc Jng, posestnik t Smarji pri Ce^j:. j f0F* Planinski zeliSdni sirup kranjski, "^H izboren zoper kaSelj, hripavost, vratobol, prsne in pljucne i boleCine; I steklenica 56 kr. Eoristnejii nego vsi t trgovinih ; se nahajajo^i soki in iiropi. i^* Kri fistilne kroglice, c. kr. priv., "*^8 \ ne smele bi se v nijednem gospodinjetvu pogreSati in so se ' uietisuikrat stjajno osvedocileprizabasanjicloveakoga teles a, i glavobola, otrpnenih udih, skazenem ielodci, jetrnih in obistnji ' boleznih, ¡ akutnijah & 21 kr.; jeden zavoj's 8 ikatuljami 1 gold* 5 kr. Slanje od enega zavoia se s poSto ne razpoaila Narodila se izvr&: najhitvejc s poStnint poTzetjem in Adresa je: P0TMKE IN BLAbO spravlja v Ameriko najbolje in najceueje Arnold Reif, na Bunaji, I. Kolowratring h. St. 9 (Najatarejsa fiima te vreto.) Blagorodni gospod! ^ t'olen Iivalcznosti nazna-njam Yam predober uspch V.isrga imt;»itacg^ dr. Rosa rivijcti'ikpga- balzama. "« let trpintrtla je n»«jo aoprogo str;.«na /flodcna bolezen, ki s<> jc v zminjih 'J letih tatco pomnozila, da jo je pogoHto prcji'iiial kri1, po-tebrio to leto so «<» ponavljali vsaklh 8--M dnij in ao trpeli po 18—'U/ ur. Vfl:i zdravila in vm irud l.il jr* zavrzen; najmanjscga uspcha niamo mogli doaeci, ker bolezen se je vekSaiii od tcdna do tedna in je u/todila Se drugih boleznij. namrec zlatcnico in kn': v maturnioi, kateri jej jo dulai p»H«bn<> ob cuhu ftscenja noi/.rekljivo bolee.irip, tako da je bila aic « ni uspeh Vaaega izvrutnega dr. Ko.na iivljeuskega balzama, atbjeva Hi r cast, priporocatt vitakteremu, ki trpi na takih b'>!ei*tnali, naj dr. Rosa zifljenski balzam rabi pred vsakim zdraviloro. Z vsem Bpo&tovaujetn znantujeva se Vam prchvaloznu v Htiiendorfu pri M. Schonbcryu, 28. dec. 18b0 Franc Moimieh s soprogo. Nagla in gotova pomofc za 2elod6ne boiezni in njih nastopke. Ohranitev zdravlja je odvisna zgoli od ohnnitve in pospeievanja dobrega prebavljanja, kor ta k> glavni nogoj zdravja in telesnega Is duinega dobrega cutenja. ?!»jholj potrjeno DOMACE ZDRAVILO, prebavljanje vrvditi, itnHuci primcrno meianje krvl, odpraviti pokvarjene nezi *t krvna dele, to je uze voc let sploh znani in priljub^oni dr. ROSA zitrli j*#*a tiHO(':e pobvaloih pisotn lahko vsmk pregleda. PoSiija se na frattklrana pisma proti povzetju zneaka na vse atrani. MT SVARJENJE! -»« Da so izognejo neljubim napakam, zato prosim vse p. n, gg. naroCnike, naj pornodi izrefno d.t. Kozov iivljenski balzanr iz l'ikarne \). Pragnor-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sera, da so narocniki na refi kra-jih dobiii aeuspeano zmes, aki, so zuhtcvali samo zlvljen-ski balzam, in no izrecno dr. Bozovega zivljenskcgs balzama. Pravi t Rosa MM Mm dobi se samo v gl ./ni zalogi izdelovatoa B. Fragner-ja, v lckarni nk imemu orlu" v Pragi, Ecke der 8por-nergasse Xr. 205—3. — V GORICI: G. Cristofolettl, lekarnicar; 6. B. Pontoni, lekarnifarjfB- Kilmer, IckarniiW. A. de Gironcoli lekarn. V OULEJI: Da* maso d'Elia. - V TRSTU: P. Prendini, lekarnicar; G. Foraboschi, lekaraiear, J. Serravallo ; Ed. de Leitenburg, lekarnicar. Ant. Sttttina — V ZAGRE-BU: G. Arazim, lekarnicar. Vso lekarne in vecje trgevine z materi-jalnim blagom v Avr.tro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenakega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Prafcko domade mazUo zoper bale, rane in vnetje vsake vrste. Ako se ienara prsa vnamejo, ali strdijo, pri bu-lah vsake vrste, pri turih,gnojnih tokih, pri Crru v prsta ia pri nohtanji, pri izlezab, otoklinah, pri smascenji, pri morski [mrtrij kosti zoper reTmati6ue otekline in putiko, zoper krontfno vnetje t kolenih, rokah, ? ledji te sikdo ncgo spahne, zoper kurja oicsa in potne no-ge, pri vazkopai:ih rokah, zoper lisaje, zoper oteklino po piku mrLeaoT, zoper tekode rane, odprte noge, zoper raka in vneto kozo ni boljsega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven tece, potegne mazilo v kratkem tso gno-jico na-se, in rano ozdravi. — To maztlo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem railA prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica Yen pote-gnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (crniru prisadom); tudi bolecine to hlad.il-no mazilo poteii. — Odprte in tekoce rane so morojo z mlacno vodo nmiti potem se le se mazilo na nje prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho. Skuieno in po mnogih poskusih kot najzaneslji-rejso sredstvo znano odstrani nagluhost, po njem se dobi tudi popolno uie zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gl. a. v.