ANO (LETO) XXI. (15) No. (štev.) 3 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 18. januarja (enero) 1962 V Slomškovo leto Ko so pred nekaj leti — 1. 1959 — proslavljali slovenski katoličani v domovini stoletnico prenosa sedeža lavantinske škofije iz ponemčenega koroškega Št. Andraža v slovenski Maribor, ki ga je izvršil Slomšek in tako postal prvi mariborski škof, so proglasili tisto leto za Slomškovo leto, z namenom, maj se združi vsa domovina v molitvi & Bogu, da bi jim v Slomšku, tem svetlem narodnjaku in kulturnem delavcu, dal tudi prvega slovenskega svetnika- Slovensko zamejstvo se tedaj ni odzvalo prošnjam slovenskih škofov v domovini in smo nekako prezrli ta, domači jubilej. Letos pa teče stoletnica Slomškove smrti, ki je umrl 24. sept. 1862. Mner.ja smo, da je zdaj priložnost, da se tudi slovenska emigracija združi s katoliško domovino in to leto posveti spominu tega velikega Slovenca, ki nam v današnji dobi more biti še posebej zgled ljubezni do Boga in do slovenstva. Vsi poznamo več ali manj Slomškovo življenje od rojstva 1. 1800 r.a Slomu pri Ponikvi, preko bogoslovja V Celovcu in prvih dušnopastirskih postaj na Spodnještajerskem, do opata v Celju in lavantinskega škofa v Št. Andražu, odkoder je prenesel škofijo v Maribor in tam umrl v 62. letu v «luhu svetosti. Ne proslavljamo pa ISlomška zaradi te njegove „poklicne kariere“, temveč zaradi njegovega ogromnega in pomembnega dela med našim narodom. Slomšek je bil vrstnik pa tudi sošolec Prešernov: delo obeh je preobrazilo narod. Prešeren je bil genij, ki je vzcvetel iz suhih tal kot agava, ki zeleni v puščavi, pa enkrat na sto let da svoj cvet! Tak cvet je Prešernova, umetnost v naši kulturni zgodovir-1. Slomškovo delo pa je delo oratarja, ki rahlja prav to kulturno puščavo okrog cveta, da jo spremeni- v vrt; pa giganta, ki dvigne cele plasti naroda na. višjo kulturno ' gladino! Iz ljudstva v zaveden narod', iz analfabetizma v izobraženega človeka. Ljudstvu daje knjigo * v roke, da ga utrdi z njo v veri in v ljubezni do naroda. Da smo Slovenci- kljub politični neodvisnosti in nemškemu raznarodovalnemu pritisku postali tako notranje slovensko trdni, pa narodno goreči in po izobrazbi hrepeneči, da smo še v Avstriji bili za ■Čehi narod z najmanjšim procentom analfabetizma, je prav gotovo velika zasluga Slomška. Kot dušni pastir je storil vse, da bi narod učil globlje spoznavati Boga, pa da bi se s to lučjo tudi umsko in duhovno pa narodno „razsvetlil“- Tako je kot spiritual v semen.iščp vzgajal duhovnike za delo med narodom, za izobraževanje otrok ■in odraslih v „nedeljskih šolah“, ker državnih slovenskih ni bilo. Predvsem pa je budil ljubezen do jezika v krajih, ki so bili že na robu ponemčenja, in jih svaril pred odpadništvom od Boga in naroda. Bog in narod sta bila zanj nerazdružljiva pojma: kdor je bil zvest Bogu, je ostal zvest narodu in narobe: Iz te težnje: okrepiti oboje, je pisal knjige, je ustanavljal šole, je zlagal pesmi, je izdajal Drobtinice, je ustanovil Mohorjevo bratovščino, s katero je naučil narod brati, in je tudi svoj škofovski položaj izkoristil zato, da je zedinil štajerske Slovence v eni škofiji ter je bil prvi slovenski škof, ki je tudi izvajal slovensko cerkveno politiko, ne da bi delal krivico drugemu. Toda njegova ljubezen je šla tudi preko slovenstva k vsemu slovanstvu in je ustanovil Bratovščino sv. Urila in Metoda za delo k cerkveni združitvi vseh Slovanov, s čemer je postal pionir svetovne drilmetodijske ideje. Iz male Slovenije se je razširila na Slovaško, Moravsko, na Hrvatsko itd. ter je postala tako pomembna, da je zaslužila 1. 1952 — ob stoletnici — posebno papeško pismo, kjer jo Pij XII-imenuje „ne brez velike koristi za krščansko ime“ ter „vodi k edinosti Slovanov v veri“. Ta Slomškova zafhisel je prav letos v času ekumenskega cerkvenega shoda —- posebne važnosti in-dviga Slomška na visoko mesto v krščanskem svetu. ! ' Tako gledamo Slovenci v Slomšku velikega človeka, gorečega duhovnika, neutrudljivega učitelja mladine, vzgoji- Konfprpiipu OAS V ponedeljek, 22. t. m. se bo v Punta | del Este v Uruguayu začela konferenca | Organizacije ameriških držav (OAS), n,a kateri bodo razpravljali o komunistični nevarnosti na obeh ameriških celinah, zlasti na južni ter o problemu Kube. Vodje delegacij posameznih držav bodo njihovi ministri. More se pa konference udeležiti tudi kateri- koli predsednik in nekateri napovedujejo, da se bo v Punta del Este pojavil verjetno Castro sam, da bi čim bolj zavrl ali onemogočil delo. Samo še nekaj dni je do te konference, pa še vedho ni mogoče odgovoriti na dve najvažnejši vprašanji: Kakšne bodo resolucije, ki bodo prišle na glasovanje in kako bodo posamezne države glasovale. Kaže, da bo v slučaju, če bodo ZDA in srednjeameriške republike izvedle zadosten pritisk, vsaj 16 držav glasovalo za sankcije proti Kubi. če pritisk ne bo uspel, pa bo verjetno samo 13 republik glasovalo za sankcije .Ker je vseh članic te organizacije 21, bo v tem slučaju manjkal en glas za po pravilniku določeno dvetretjinsko večino, s katero je mogoče izvajati sankcije. Doslej je bila tendenca, medameriških konferenc, da so skoro vedno poskušali dosegati na r.jih enoglasnost. V sedanjem slučaju pa, ko kubanski problem predstavlja za toliko latinskih republik tudi resen notranji problem ,kaže, da bo enoglasnost nemogoče doseči. V Punta del Este se kažeta med ameriškimi državami dva razkola: Eden je med1 večino na eni strani in Meksiko in Brazilom, Argentino in Čilom na drugi strani, v slučaju, če bo večina zahtevala prestroge ukrepe proti Castru. Drugi pa je možen med srednjeameriškimi državami, vključno Kolumbijo, Venezuelo ir. ZDA, če bo večina predlagala prešibke sankcije proti Ku-bi. v v Množični grob v Južnoameriško državo Peru je v četrtek 11. t. .m. proti večeru zadela strahovita nesreča- Tega dne se je z vrha ugaslega ognjenika Huascaran, ki je visok 6 88 m, sprožil plaz okoli 2 milu jona ton ledu ter z ogromnimi skalami zgrmel v višini 20 m, v dolžini 800 m in v širini 200 m v dolino. V višini ok. 3.000 m je ta ogromni plaz r.a površini 100 ha pokopal pod sabo mestece Ran-rahirca in 5 indijanskih naselij. V strahotnem skupnem grobu je našlo v nekaj trenutkih smrt na tisoče in tisoče ljudi. Sodijo, da je smrtnih žrtev od 4 do 5 tisoč, ali pa še celo več. telja naroda, pa do srži zavednega narodnjaka, ki ljubi svoj jezik nič manj kot vero, pa ljudskega pesnika in dobrega pisatelja, govornika in cerkvenega organizatorja, ki je škofiji uspel dobiti take- meje, da je rešil štajerske Slovence tudi narodnega potujčenja. Na svetovni gladini pa je viden kot prvi pobornik za cerkveno zedinjenje Slovanov ter kot svetniški lik, katerega vsa dela so že prevedena v latinščino, da pridejo pred komisijo za beatifikacijo. Daj Bog, da ga leto cerkvenega shoda za zedinjenje cerkva pripelje bliže oltarju! Z ozirom na ves ta pomen Slomška v naši zgodovini je za nas izseljence spomin nanj še dvakrat pomemben: on naj nam bo ohranjevalec naše vere, pa utrjevalec naše narodne zavesti, kajti tudi mi smo razmetani med tuj svet, postavljeni med odpadništvo od Boga in naroda, in potrebujemo novih njegovih „nedeljskih šol“, kot jih je imel še njegov čas. Zat0 je Društvo Slovencev v Buenos Airesu sklenilo, da zaprosi vsa slovenska društva v Argentini, da letošnje leto posvete Slomšku s kakršno koli lokalno omembo, prireditvijo-ali predavanjem ¡n to v času pred 26. septembrom, kajti tega dne bo Slovensko dušno pastirstvo, Mladinska šolska organizacija in Slomškov dom priredili skupno prireditev v domu njegovega imena. To naj bo naša skupna oddolži-tev Slomškovemu delu in naša skupna prošnja za njegovo poveličanje v njegovem jubilejnem letu, ki ga s tem začenjamo. Dr. Tine Debeljak kult, ref. Društva Slovencev v Punta del Este Trenutno je posamezne države možno opredeliti takole: Kolumbija: Glasovala bo za stroge ukrepe proti Castru. Kolumbija je prva zahtevala sklicanje sedanje konference in tudi predložila sankcije. Costa Rica, El Salvador, Guatemala, Honduras, Nicaragua in Panama: Ta srednjeameriški blok predstavlja združeno fronto proti Castru in' zahteva stroge sankcije. ZDA: Zahteva sankcije, vendar ni povsem jasno, kako stroge naj bodo. Haiti in Dominikanska republika: Obe bosta glasovali za sankcije proti Kubi. Peru in Paraguay: Vladi obeh držav sta nesporno proti Castrovemu režimu in njs~ovemu rovarjenju po latinski Ameriki. Venezuela; Bo glasovala za sankci-je.čeprav morda ne za tako stroge, kakor srednje-ameriški blok. Meksiko: Odločno nasprotuje kakršnikoli sankciji proti Castru. Brazil: Hoče šibko resolucijo, s katero naj bi dosegli nevtralnost Kube, ne da bi karkoli storili proti Castrovemu režimu. Argentina: Poskušala je doseči samo obsodbo Castra in doseči, da bi od' Kube zahtevali, da prekine stike s sovjetskim blokom. Toda zaradi notranjega pritiska bo verjetno pristala na šibke sankcije proti Castru. Čile: Neodločen. Nagiba se k šibkim sankcijam, če bo večina glasovala za esankcije, vključno vsaj ena od velikih južnoameriških republik. Bolivija in Ekvador: Obe se nagibata k odločnemu nastopu proti Castru. Obe pa sta se vzdržali glasovanja, ko je glavni svet OAS glasoval za kolumbijski predlog o sklicanju sedanje konference v Punta del Este. ledu v Peruju Grmenje ledenega plazu je -bilo tako močno, da ga je bilo čuti 1 km daleč. Ko je bobnenje prenehalo, se je nad dolino dvignil velik črn oblak prahu, nato pa je zavladala grobna tišina. Smrt je razpela nad vso dolino svoje temne peruti. Tistih - nekaj ljudi, ki se je čudežno rešilo, nekateri so bili toliko vstran od kraja, v katerega je pridrvel ogromni plaz ledu in skalovja, drugi pa, ki so bili na prostem, so takoj, ko so žačuli votlo bobnenje, začeli bežati, pripovedujejo, da so bili tisti trenutki tako strašni, da so bili prepričani, da se je začel sodni dan. Na mesto nesreče so kmalu prišli oddelki vojske. Spuščati so se morali s padali. Skušali so odkopavati mrliče. Nekaj so jih mogli odkopati, nekaj jih je tudi naplavila reka Santa, ki teče po dolini- proti Tihemu oceanu, ostalih pa niso mogli dobiti, ker so skupno z živino in razvalinami hiš ter ostalih gospodarskih poslopij pokopani pod ogromnimi- količinami blata, skalovja in ledu, ki še štrli v zrak iznad blata. Za vse žrtve nesreče je bil v ponedeljek v perujski prestolnici slovesen rekviem, pri katerem je -bil navzoč perujski predsednik z vsemi člani svoje vlade in člani diplomatskega zbora. Ta dan je bil v Peruju proglašen za dan splošne narodne žalosti. Predsednik Prado in njegova vlada neprestano dobivata iz vseh strani sveta sožalne izjave. Od povsod prihaja tudi pomoč za prizadete kraje. Argentina je že naslednji dan odposlala z velikim vojaškim prevoznim letalom več tisoč kg raznih zdravil, krvi, obvez, živil, oblek in drugih najnujnejših potrebščin za prebivalstvo. Sedanja nesreča v Peruju je po številu žrtev že druga te vrste, kajti leta 1941 je meseca decembra plaz pokopal v kraju Huaraz tudi 4.000 ljudi-. V svetu je pa bilo v zadnji polovici tega stoletja tudi več nesreč od snežnih in ledenih plazov. Večji sta pa bili samo dve in sicer leta 1916, ko je snežni- in ledeni plaz pokopal pod sabo 8.000 av-stroogrskih vojakov in leta 1951 v Švici, ko je pod snežno lavin0 našlo smrt 300 ljudi. Spopad med Kizozemsko in Indonezijo -Napetost, ki vlada med Nizozemsko in Indonezijo zaradi Nove Gvineje se je minuli ponedeljek spremenila v prvi vojni spopad med obema državama. Nizozemske vojne ladje so s topovi streljale na indonezijske torpedovke, ki so plule po gvinejskih teritorialnih vodah in potopile eno torpedovko, drugo pa zažgale. Prvo poročilo o spopadu so objavile nizozemske tiskovne agencije. -Nizozemci so tudi objavili, da se je v zadnjih tednih vtihotapilo na Novo Gvinejo „nekaj stotin“ indonezijskih gverilcev, oboroženih s sovjetskim orožjem, da bi med gvinejskim prebivalstvom zasejali strah in nered. Nizozemski vojaki so nekaj teh gverilcev postrelili. Iz indonezijskih vladnih krogov do trenutka, ko to pišemo, še ni bilo reakcije na pomorski spopad v gvinejskih vodah. Pač pa sta takoj reagirala Washington in London. V Washingtonu obžalujejo spopad med nizozemskimi in indonezijskimi vojaškimi silami in trdijo, da takšni incidenti ne bodo pripomogli mirni rešitvi spora med obema državama. Ameriški vladni funkcionarji nadalje poročajo, da se še vedno nadaljujejo diplomatski stiki med posameznimi državami za dosego direktnih pogajanj med Nizozemsko In Indonezijo. Britanski krogi smatrajo spopad med Nizozemci in Indonezijci kot svarilo za še večje težave v bodočnosti, če ne bosta obe državi mirno rešili spora. Med britanskimi vojaškimi krogi pa so mnenja, da je bil spopad že več kakor samo navaden incident, ki je bil že ta-korekoč neizogiben zaradi napetosti, ki vlada -na tem področju. Kfastop osrednje vlade v Kongu proti Gfzengi Po delnem pomirjenju med Combe-jem, vodjem katan-ske province, in centralno ko-ngoško vlado v Leopoldvillu, se je pomiril tudi ves ostali Kongo, razen severnega predela držav okoli Stan-leyvillo, kjer se je vgnezdil komunistični Lumumbov naslednik Antoine Gi-zenga. Gizenga se je med borbo Čombeja. s centralno vlado in z OZN vzdržal slehernega sumljivega dejanja, da se je mirn0 pripravljal za nastop svojih komunističnih oddelkov, oboroženih s sovjetskim orožjem, ki so ga vtihotapili zlasti skozi Egipt in Sudan v Kongo. Čeprav je bil Gizenga ves ta čas podpredsednik centralne vlade, ni od meseca oktobra lanskega leta več prišel v Leopoldville, kljub več pozivom centralne vlade. Prav tako se ni odzval vabilu na sodelovanje pri pogajanjih s Čombejem, ker se je držal navodil svojih komunističnih svetovalcev, da je treba napetost med čombejem in centralno vlado ter OZN vzdrževati čim dlje, ker je le v kaosu možno začeti iz Stanleyvilla komunistično revolucijo in 1 Z T E D N A V Venezueli je prišlo do razkola v vladni stranki Demokratska akcija, kateri pripada tudi sedanji predsednik republike dr. Betancourt. V stranki sta obstojali že nekaj časa dve skupini, M sta sedaj imeli ločeno kongresna zborovanja. Uporniško skupino vodi Raul Ramos Gimenez. Zmerni elementi obeh skupin skušajo sedaj vskladiti nastopanje obeh skupin v parlamentu ter iz-gladiti nastale spore in razlike. Bivši brazilski predsednik Janio Quadros, ki je še vedno v prostovoljnem pregnanstvu, bo v brazilski državi Paraiba nastopil kot kandidat za senatorsko mesto. Quadros se bo po zatrdilu njegovih pristašev — vrnil prihodnji mesec v Brazil. Biv. brazilski predsednik Jusc-elino Kubiček bo pri oktobrskih volitvah nastopil kot kandidat za poslanca v državi Guanabara (Rio de Janeiro). S svojo kandidaturo bi rad porazil v tej državi Narodno demokratsko zvezo. Dr. Kubiček nastopa kot poslanski kandidat zaradi tega, ker ima sedaj parlament v brazilskem političnem življenju velik pomen, k-a-jti- parlament določa predsednika vlade, ta pa ima večjo oblast kot predsednik republike. Zato so vse polit, stranke začele za poslanske kandidate postavljati vplivnejše osebnosti. V Dominikanski republiki so v mornarici odkrili zaroto, ki je imela namen umoriti sed. poveljnika vojske gen. Pe-dra Rafaela Rodrigueza Echevarrio in obnoviti- režim, ki bi bil naklonjen Tru-jillovcem. Zaprli so več častnikov ter jih bodo stavili pred posebno vojaško sodišče. Na Kubi je Castro dal prejšnji teden ustreliti 6 političnih nasprotnikov — 4 dijake, enega kmeta in enega častnika. Po vsej Angliji so prejšnji teden divjali siloviti- viharji. Ponekod so dosegali h'trost 140 km na uro. V Jugoslaviji so se ves nreišnji teden nadaljevali potresni sunki. Kot smo poročali že v zadnji- številki je bilo pri prvem potresnem sunku najbolj priza- tako zavzeti novo postojanko Moskvi v Afriki. Ta načrt mu je trenutno onemogočila centralna vlada, ko je v parlamen-, tu dosegla, da so od Gizenge zahtevali, naj se takoj vrne v Leopoldville na svoje podpredsedniško mesto. Gizenga na poziv ni odgovoril, nakar so v parlamentu izglasovalo resolucijo z obsodbo Gizenge. Sedaj mu pripravljajo tudi od-vsem poslanske nedotakljivosti. Istočasno je centralna vlada dala vojaškemu poveljniku Lunduli, nekda‘ njemu pristašu Gizenga, ki pa ga je že zapustil, povelje, maj Gizengo aretira, kar je Lundula tudi storil skupno s svojo vojsko i-n z oddelki OZN. Tako so Gizengo z zaporom v njegovi lastni vili v Stanleyvillu sedaj izolirali in mu onemogočili nadaljnje rovarjenje. Prav tako poročajo, da je Gizenga v zadnjih tednih vedno bolj izgubljal svoj vpliv tudi v Stanleyvillu, svoji nekdanji trdnjavi, tako med tamkajšnjimi politiki, med vojsko in policijo ter so ga označili za terorista, anarhista in kriminalca. v TEDEN deto mesto Makarska. Zateih pa je potres v naslednjih dneh prizadel tudi veliko ostalih mest v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. Poročila navajajo, da so bili močni potresni sunki zlasti v vasi Podgora pri Makarski, Imotskem, Metkoviču, Ljubuškem, Mostarju, Dubrovniku, na otoku Lopu-d v Splitu ter v Brokovem. V nekaterih mestih so bile hiše močno poškodovane. V vsem je izgubilo streho okoli 70.000 ljudi. Vojska in mornaria sta v pripravnosti ter nudita pomoč prizadetemu prebivalstvu, škoda, ki- s0 jo doslej povzročili potresni sunki, — v vsem jih je bilo že nad 100 — presega več milijonov dolarjev. Smrtnih žrtev je bilo razmeroma malo — sodijo, da so bile samo štiri. To pa zaradi tega, ker so ljudje v preplahu zbežali na prosto in se v stanovanja sploh niso več vračali. Več pa je ranjenih. V Parizu je zbranih nad 100 uglednih političnih in gospodarskih osebnosti 15 evropskih držav, ki sestavljajo zahodhodemokratsko obrambno skupnost. Namen štir najstdnevnih razgovorov je najti možnost za še pojačano politično in gospodarsko edinstvo omenjenih evropskih dr-žav. V Moskvi so objavili, da se bo Vja-česlav Molotov, ki je bil na zadnjem kongresu sovjetske kom. stranke izključen iz stranke, vrnil na svoje mesto na- Dunaj v komisijo za atomsko energijo. Dosedaj pa na Dunaj še ni prišel in tudi nihče ne ve, kdaj se bo to zgodilo. Albanska vlada, ki je v ostrem sporu s Hrušč-evom, ker je ostala na Stalinovi- liniji, je objavila, da je pripravljena vzpostaviti redne diplomatske stike z Grčijo in. tudi z drugimi državami na zahodu. Na ameriškem letalskem oporišču Torrejon v Španiji je 11. t. m. pristal nov ameriški superbombnik B 52 potem, ko je iz Okinave na Japonskem preletel 20.000 km, ne d'a bi mu bilo kje treba - pristati' zaradi preskrbe z gorivom. V Jugoslaviji partija znova vse iSalio so barantali s Slovenci Letošnji Zbornik Svobodne Slovenije je glede razprav, dokumentov in pričevanj gotovo najboljši, kar jih je do-sedaj izšlo. Pričevanje člana Slovenske legije Martina Žekarja je tako pretresljivo, da bo še poznim slovenskim rodovom služilo kot dokument, kaj je moral slovenski narod pretrpeti v drugi svetovni vojni s strani dveh nečloveških totalitarnih sistemov — komunizma in nacizma. Pretresljiv in politično silno važen pa je dokument, ki ga objavlja dr. Miha Krek v članku „Usodna pomlad 1941“. V tem članku objavlja dr. Krek razne telegrame, protokole in druge dokumente, ki so bili nedavno izdani v angleščini v uradni ameriški zbirki. Vsak slovenski javni delavec bi moral skrbno preštudirati te dokumente, da bo mogel pravilno oceniti dogodke med drugo svetovno vojno. Eden najvažnejših dokumentov je gotovo tisti telegram (objavljen na str. 48 Zbornika), iz katerega je razvidno, da so nacisti in ustaši napravili sporazum ® preselitvi 400.000 Slovencev iz rodnega slovenskega ozemlja na Hrvat-sfto proti temu, da se enako število Srbov iz Hrvatske preseli v Srbijo. Telegram se glasi takole: Telegram Zagreb, 4. junija 1941 Sprejeto 4. junija 1941 Št. 428, 4. junija Smatrati za zadevo, ki mora biti pod ključem. Najtajneje. Zunanjemu ministru Rajha. Danes smo razpravljali o naselitvi Slovencev in Srbov in o vprašanju obmejnega področja Zemun. Razprave o naselitvenih vprašanjih so se udeležili: minister Kasche kot predsednik, minister dr. Benzler, državni svetnik dr. Turner, skupinski vodja Neuhausen, ki je zastopal vojaškega komandanta Srbije, šef civilne administracije južne Štajerske, Gauleiter Uberreiter, maršal Kvaternik, minister za korporacije dr. Dumanažič, državni tajnik za zunanje zadeve dr. Lorkovič za Hrvatsko, general Claist von Horstenau in njihovi strokovni uradniki. Dosegel se je sporazum, da se 5000 političnih prestopnikov in izobražencev preseli najkasneje do 5. julija 1941, 250.000 Slovencev, ki so imigrirali po 1914, najkasneje do 30. avgusta in približno 145.000 slovenskih kmetov, ki žive v obmejnem področju, najkasneje do oktobra ’ 1941. Skupina 5000 političnih prestopnikov In izobražencev se takoj preseli v Srbijo, ostala skupina na Hrvatsko, med tem, ko se odgovarjajoče število Srbov preseli iz Hrvatske v Srbijo. V tej zadevi je sestavljen memorandum. V sledeči razpravi strokovnih uradnikov pod predsedstvom poslanskega ■ svetnika Trolla so se ugotovile podrobnosti izvršitve. Memorandum o prvi diskusiji in koncept splošne pogodbe med nemškim Rajhom in Hrvatsko, ter Hrvatsko in vojaškim komandantom za Srbijo bo poslan v Salzburg. Splošno so- V sporu med Moskvo in Beogradom je Hruščev med drugim očital Titu in jugoslov. komunistom, da dopuščajo in pospešujejo razvoj gospodarskega, političnega, socialnega in kulturnega življenja na način, ki zmanjšuje pomen in vpliv partije v vodstvu komunističnega državnega sistema. Tudi na zadnjem kongresu sovjetske komunistične stranke je bilo. govora o tem. In prav tem vprašanjem, „napakam“ v jugoslovanskem komunističnem sistemu je bil posvečen tretji plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, kakor se od VII. kongresa Kom. partije Jugoslavije leta 1952 v Zagrebu imenuje polit, stranka jug. komunistiv ob koncu novembra 1. leta. ¡Sestanka se je udeležilo 135 članov CK ZKJ. Na dnevnem redu je bila samo razprava o „aktualnih vprašanjih nadaljnje idejno-politične m organizacijske izgradnje Zveze kom. Jugoslavije“. Govor o teh vprašanjih je imel generalni tajnik ZKJ Josip Broz-Tito. Začel ga je z ugotovitvijo, da „je bila vloga Zveze kom. Jugoslavije v preteklem obdobju vsestranska“, priznal, da „so bile seveda tudi napake, ki smo jih morali ugotoviti“, zatem pa takoj napovedal, „da je danes naša naloga na tem plenumu bolj v tem, da opozorimo na te razne slabosti, ki so se pokazale v delu komunistov, kakor da govorimo o uspehih, ki smo jih dosegli“. Zatem je pa nadaljeval: „V novih pogojih dela. Zveze komunistov, t. j. v pogojih decentralizacije in družbenega samoupravljanja, je treba ugotoviti pomanjkljivosti, ki že zdaj čimbolj izstopajo, in jih odpraviti. O tem je bilo večkrat govora ir. organizacijam Zveze komunistov so pošiljali pisma, v katerih so opozarjali na razne glasje in sodelovanje za izvršitev je za-sigurano. > Kasche Nacizem ss je hotel polastiti slovenske zemlje in zato ni izbiral sredstev. Po Eichmannovem procesu je vsemu svetu še bolj postala jasna naravnost zločinska narava nacizma. Poštenega Nemca je danes sram, da so mogli iz njegovega naroda iziti taki izrodki. Toda kaj naj rečemo spričo dejstva, da se je med našimi brati Hrvati našla družba oseb, ’ ’ so bile pripravljene pomagati uresničevati peklenske načrte nacizma. Iz gornjega telegrama je razvidno, da so bili na usodni seji, na kateri se je sklepalo o preselitvi 400.000 Slovencev, navzoči v imenu ustaške vlade maršal Kvaternik, minister za korporacije d'r. Dumandžič (ki se sedaj nahaja menda v Argentini) in državni tajnik za zunanje zadeve dr. Lorkovič. Nekateri se čudijo, zakaj tu v emigraciji med demokratičnimi Slovenci in ustaši ni s«delovanja. Gornji telegram in še marsikatero drugo dejstvo so zgovoren odgovor na tako vprašanje. r. e. pomanjkljivosti. Bilo pa je potrebno, da se tudi ta plenum ukvarja s temi vprašanji. Sklepi, ki jih bomo danes sprejeli, pa bodo, kakor vselej, obvezni za vse člane Zveze, ne glede na njihov partijski staž in položaj, na katerem so. Tc< pravim zaradi tega, tovariši, ker je v zadnjih nekaj letih pri nekaterih komunistih, in to predvsem pri nekaterih na vodilnih mestih, nekako otopela tista partijnost, zavest in odgovornost za njihova dejanja, zaradi česar je prihajalo in čedalje pogosteje prihaja do nekaterih odmikanj, in to, ponovno pravim, zlasti pri komunistih, ki so bili na raznih odgovornih mestih bodisi v gospodarstvu bodisi v administraciji in drugje. S tem, da bo ta plenum opozoril na te pomanjkljivosti, bo imel, po mojem mnenju, velik pomen za nadaljnje delo in razvoj članov Zveze komunistov.“ „Idejna vzgoja je seve ena najvažnejših nalog Zveze komunistov. Kaže pa, da sta vsakodnevna praksa in buren razvoj v naši socialistični državi nekoliko vplivala in pripeljala do tega, da so posamezni ljudje ravnali v svojem delu preveč prakticistično, premalo pozornosti pa so posvečali idsjno-politič-nemu dviganju, proučevanju razr.ih pojavov, ki jih prinaša s seboj ta praksa, in odpravljanju tistega, kar je negativno. Mislim, da moramo na tem sestanku ugotoviti vse te elemente, da bi lahko naša Zveza komunistov v nadaljnji etapi razvoja naše socialistične države in na sploh v prihodnje uspešno ubirala pravilno smer v socialistični izgradnji.“ „Določena pojmovanja — po katerih Zveza komunistov izgublja svojo prvotno vlogo in ni več tako važna, po kateri je moč upravljati tudi brez nje, n. pr. prek Socialistične zveze itd. — so po mojem mnenju napačna. Naloge Zveze komunistov se spreminjajo, toda njena vloga, vloga idejne vzgoje in usmerjanja, mora prav v obdobju decentraliza- RAJ PRAVITE? Spoštovani g. urednik! Veselo presenečen sem v številki 49, z dne 14. 12. 1961 Vašega tednika bral oglas Buecari y Galletti, v katerem nam izključni zastopnik te tvrdke g. Lojze Novak sporoča veselo novico, da se bodo ponovno začele slovenske radijske oddaje in to preko ene najboljših postaj v Buenos Airesu — Splendid. Težko sem pričakoval ure oddaje, a zelo, zelo razočaran sem bil, ko sem namesto slovenske pesmi zaslišal v slovenskem prevodu sentimentalno laško popevčico — Stella d’argento, v izvedbi jazz orkestra Emona, ki je izšla na plošči pri podjetju Jadran SRL. Nimam nobene pravice vmešavati se v trgovske zadeve podjetja Jadran SRL., ki posreduje plošče za to slovensko uro. Živimo v svobodnem svetu, kjer je osebna iniciativa zaščitena, zato trgovsko podjetje Jadran SRL. lahko po svoji mili volji izbira program za snemanje ploč, čeprav bi bilo pričakovati, da bo s plošč pod slovensko značko (Vesna!) zvenela izključno le resnična slovenska pesem. ¡Sestavljanje programa za radijsko cije in samoupravljanja priti šp bolj do izraza, ker so dandanes pogoji za d'el0 bolj kompleksni kot prej.“ V smislu Titovih izvajanj in predlogov je tretji plenum CK ZKJ sprejel tudi ustrezne sklepe, da bo partija znova postala to, kar je bila prej: nosilec, izvrševalec in kontrolor vsega političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega dela ter življenja. To bo zlasti prišlo še bclj občutno do izraza v tkzv. upravljanju družbenega imetja, v tkzv. gospodarskih svetih, kjer bodo partijci po kratki dobi navidezne liberalizacije znova prevzeli vodilno vlogo v vseh gospodarskih in socialnih ustanovah. Slamoobtožba jug. komunistov odnosno priznanje napak, zaradi katerih jih je napadal Hruščev, češ, da se odmikajo od prave komunistične linije, bo pa imela za posledico tudi zboljšanje odnosov med ZKJ in sovjetsko komunistično partijo. To zasleduje tudi pohvalna izjava plenuma CK ZKJ v sklepih tega sestanka zadnjega kongresa sovjetske kom. partije. Jug. komunisti namreč ugotavljajo, da je kongres sovjetske kom. partije „po vsebini svojega dela ter osnovnih težnjah in sklepih pomemben prispevek k napredku socializma in da bo pozitivno vplival ne samo na mednarodno delavsko gibanje in na odnose med socialističnimi deželami, temveč tudi na razvoj mednarodnih odnosov v smeri krepitve miru“- Torej rezultat zadnjega zasedanja CK ZKJ v kratkem: Partija dobi znova vso oblast v državi, odstranjevanje nasprotij med Titom in Hruščevom se nadaljuje in gradi znova prijateljstvo mied obema. uro, vem, je zelo neljubo, ker je tako malo izbire, zlasti še pri stremljenju, da bi bil program sestavljen izključno iz del posameznikov ali skupin, ki spadajo k naši sedanji emigrantski družini. K temu stremljenju, namreč po popolnoma slovenski oddaji, je treba iskren0 čestitati in ga dejansko podpreti. Zdi se pa, da slovenska društva, ki bi k stvari lahko mnogo pripomogla, stojijo ob strank Ali ni n. pr. dolžnost že samo naših pevskih zborov, da bi sodelovali ? Vem, da bi bilo lepše, če bi slovensko oddajo vzdrževali naši domači podjetniki, a ker tega ni, je treba zagrabiti to, kar je na razpolago. Med izdanimi ploščami je malo izbire, vendar je je toliko, da bi se dalo med temi redkostmi izločiti, kar je naše in kar ni. Naše slovenske umetnije v glasbi, z narodno pesmijo na čelu, izvajane pred tuj0 publiko, bi delale čast vsej naši emigraciji in narodu, kateremu pripadamo. Takih popevčic, kot je zgoraj omenjena laška, je na svetovnem glasbenem trgu veliko, toda mi pa s svojo narodno ARGENTINA V Argentini smo imeli novo spremembo v vladi. Odstopila sta dva ministra. Min. za javna dela, javno službo in promet dr. Arturo Acevedo in min. za narodno gospodarstvo dr. Robert Alemann. Min. za javno delo, javno službo in promet je dosledno izvajal vladni obnovitveni načrt na železnicah. Vse, kar ni bistveno povezano z žel. službo, naj bi prešlo v priv. upravo, znižalo naj bi se število uslužbenstva za 70.000, preostalo uslužbenstvo naj bi pa pošteno nagradili, zaposlili pa tako, da bi bile storitve žel. uslužbenstva večje, kajti po dosedanjem načinu dela je v glavnem žel. uslužbenstvo delalo samo po tri ure dnevno. Žel. sindikata sta nastopila proti vladnemu obnovitvenemu načrtu in sta proglasila tudi zadhjo stavko, ki je trajala 42 dni. Ko se je pa stavka že začela lomiti in je vsak dan vozilo več vlakov ter se je tudi vedno več železničarjev vračalo na delo, so se s posredovanjem buenosaireškega nadškofa kardinala Caggiana med dr. Guidom, predsednikom senata, ki je v dr. Fron-dizijevi odsotnosti vodil predsedniške posle, in žel. sindikatoma začela pogajanja, ki so privedla do preklica stavke. Po doseženem sporazumu so železničarji dobili po raznih strokah povišanje plač od 42 do 62%. To je pa bilo več, kolikor je bil resorni' minister, ki se je v času sporazuma med vlado in železničarji mudil v ZDA, pripravljen priznati. Za sedanje povišanje plač železničarjem v proračunu ni nobenega kritja. Minister dr. Acevedo in gospod-minister dr. Alemann sta imela prejšnji teden več razgovorov o razvoju argent, gospodarskega življenja in o stanju, ki je nastalo v upravi drž. žel. z zadnjim povišanjem plač, ko deficita ne bo mogoče znižati, ampak se bo samo še povečal, ker sindikata, nastopata proti redukciji osebja. Po teh razgovorih sta oba ministra dala ostavke. Za novega ministra za javna dela, javn0 službo in promet je bil določen dr. José Mazar Barnet, predsednik Narodne banke, za ministra za gospodarstvo pa dr. Carlos Coli Benegas. Prvi pripada vladni intransigentni radikalni stranki, drugi pa je bil nekaj časa v kršč. demokratski stranki. Oba ministra sta v ponedeljek prisegla ter si tudi izbrala sodelavce, ker so sodelavci prejšnjih ministrov skupno z njima odstopili. pesmijo presegamo kulturo mnogih narodov. Take popevčice spadajo na ples, ne pa k slovenski uri v radijski postaji ali pa naj se v oddaji izpusti „cantares eslovenos“. Morda pa sem toliko „atrasado“, da še ne vem, da je tudi laška popevčica zapeta v slovenščini, slovenska pesem, ki sem jo že pred 15 leti slišal žvižgati po ulicah večnega Rima! Kaj pravite, g. urednik? Dias v » Iz političnega življenja jugoslovanske emigvaeije 24 Slovensko krščansko demokratsko društvo v Torontu Slov. kršč.demokrati so se organizirali tudi v Kanadi. V Torontu imajo Slovensko krščansko-demokratsko društvo. Pod njegovim okriljem se pristaši SLS zbirajo na sestankih ter obrav--navajo politična vprašanja in razpravljajo o položaju slov. politične emigracije. Od' zadnjih sestankov članstva in zaupnikov SLS je zlasti važen sestanek z dne 11. septembra lanskega leta. Na njem so po poročilu predsednika. SLS dr. Mihe Kreka o delu III. mednarodnega krščansko-demokratskega kongresa v Čilu ter o delovanju strankine organizacije v Argentini slov. krščanski demokrati V Torontu sprejeli posebno izjavo, ki jo zaradi važnosti objavljamo. v celoti. Glasi se takole: ‘Osebni, neutemeljeni in krivični napadi na predstavnike svobodnega slovenstva v svetu postajajo vse bolj pogosti, vse bolj brezobzirni, kot da bi imeli namen, da nas, vse ohrome, da bi se komunisti znebili politične opozicije v svobodnem svetu. Omalovažujejo in smešijo se ustvarjalci pretekle slovenske stvarnosti, zlasti tisti iz katoliške skupnosti. Zdi se, kot da bi nekateri hoteli oblatiti, pokopati in prekiniti s tradicijo, ki je bila sveta tako mnogim rodovom pred nami in so se zanjo znojili najboljši sinovi Slovenije. Z več strani se načrtno širi miselna zmeda o tem, kaj so naše dolžnosti do narodove bodočnosti, kaj je prvenstve- no važno in nujno, kako in kdo naj opravlja te dolžnosti. Politično delo se smeši, vsemu se daje značaj strankar-sko-političnega spletkarjenja; narodni politiki se dosledno ubija veljava in opravičenost. Zaradi napadov in obrekovanj premnogi med nami žive kot ustrahovani in se umikajo skupnosti. Drugi so pod vtisom, da so se podrli ideali, ki so poprej zanje živeli in so zaradi zvestobe tem idealom postali politični emigranti. Tretji, zlasti mladina, pa so postali vsled teh razmer zbegani, notranje razdvojeni in se ne morejo harmonično vključiti v skupno delovanje. Posledica teh pojavov je: zanemarjanje in zmotno tolmačenje političnega dela, prehitro potujčevanje in oprijemanje življenjskega materializma. Pričakovati bi bilo, da bomo kot slovenska protikomunistična emigracija v osnovnih pogledih, če že ne bolj edini, vsaj bolj strpni, „bodisi, da hodimo k cilju po bližnjici ali po ovinku“ (K. Mauser). Strpnost in zbližanje terja od nas tudi svetovni položaj, ki je bistveno v tem: Fronti svobode in demokracije grozi fronta komunistične tiranije. 'Vsa protikomunistična emigracija hoče zmago svobode, demokracije in samoodločbe naroda. Miselna in načelna jasnost sta za edinost in strpnost nujno potrebni. Naj tej jasnosti služi tudi tale naša Izjava: Nismo pristaši slovenske krščanske demokracije od dar.es. Vanjo smo se takorekoč rodili. Krščanstvo in svobodoljubno naziranje smo podedovali od prednikov. Zgodovina pove koliko do- brega je imel naš narod od' krščanske demokracije, znane pod imenom SLS, ki ji je pred vojno s ponosom pripadalo toliko generacij doma. Krščansko-demokratična načela so vesoljna kot težnja po svobodi in krščanski nauk. Zato smo tisti, ki smo tem načelom ostali zvesti skozi vse viharje tudi v novi domovini organizacijsko povezani. 'Spoštujemo lestvico vrednot in načel. Pri delu v skupnosti nimamo in ne zasledujemo ne osebnih, ne skupinar-skih, ne strankarskih ciljev. Našega sodelovanja pri verskih, cerkvenih, dobrodelnih, kulturno-narodnih in gospodarskih organizacijah nam ne narekuje stranka ali njene koristi. Pristaši kršč. demokracije smo, ker nas je vanjo privedla pot varnosti in poslušnosti cerkvenemu učiteljstvu. Dokaz naše demokratičnosti je naše delo z ljudmi, ki niso našega političnega prepričanja- Glede čisto slovenske usmerjenosti r.ašega dela pa hrani Toronto toliko dokazov, da samo zlobnež more dvomiti ali širiti dvome o resničnosti naših trditev, ko pravimo, da smo za tako bodočo Slovenijo, kjer bosta svoboda in skupna blaginja najbolje zavarovani. Naše napake skromno priznavamo in jih skušamo popravljati, za napake preteklosti se ne zavzemamo, za bodoče pa smo pripravljeni narodu pomagati, da ne bo prišel iz dežja pod kap, ko bo padla komunistična diktatura. Nauk Cerkve o ureditvi Človeške družbe nam je sveto vodilo. Narodno-politično delo med sloven-skimiizseljenci nam je dolžnost v dvojnem oziru: Biti hočemo sodelavci, pomoč in zaledje slovenskega predstavništva v svobodnem svetu, da bi kot organizirana narodnostna skupina v vsakih razmerah do najvišje mere po- magali narodu doma. Prav tako se trudimo, da kot državljani Kanade pomagamo novi domovini ohranjati demokratični red in svoboščine, ki smo jih deležni. j Pri tem smo pripravljeni sodelovati z vsakomer, ki je z dosedanjim delom dokazal, da mu je resnično pri srcu dobrobit in vsestranski dvig slovenske skupnosti tu, kjer živimo, in našega ljudstva doma. Spoštujemo druga politična prepričanja, obsojamo pa surovosti, osebne napade, laži in klevete povsod, tudi v politični polemiki. Širjenje sovraštva in neresnic slovenski stvari samo škodi. Stvarno graditeljsko razmišljanje in razpravljanje o najboljših rešitvah slovenskih narodnih in družbenih vprašanj je zeželeno in koristno- V tem živo tekmujmo kot plemeniti ljudje! Občni, zbor Slovenske pravde v Angliji V Angliji že vsa leta deluje Slovenska pravda kot „združenje svobodnih in demokratičnih Slovencev“. Izdaja tudi mesečnik „Klic Triglava“. Ta politična skupina je 15. novembra 1961 zaključila V. redni občni zbor, ki je pismeno potekal 10 mesecev. Poleg opravljenega dela v dveh letih pred tem občnim zborom, se je občni zbor ukvarjal predvsem z vprašanjem lista „Klic Triglava“, t. j. ali naj bi ga tiskali v lastni tiskarni, ki bi jo bilo treba ustanoviti, ali v tuji, ali izdajati še naprej v dosedanji obliki in na dosed. način. V sprejetih resolucijah se občni zbor med drugim zahvaljuje Dobrodelnemu združenju svobodnih državljanov Jugoslavije za dolgoletno pomoč Socialnemu skladu Klica Triglava, dalje naroča, naj Slovenska pravda prouči vprašanje toliko omenjene srbizacije Slovenije in vprašanje ekonomskega izkoriščanja Slovenije od strani Beograda ter naj o obojem objavi svoje zaključke. Nadaljuje naj z objavljanjem političnih intervjujev v listu. Ugotavlja, da je treba budno spremljati cerkveni položaj na Koroškem in storiti vse, kar se da, da se izboljša. Politična resolucija občnega zbora v celoti odobrava izjavo izvršnega odbora Slovenske pravde z dne 23. aprila 1961 glede značaja Slovenske pravde: pospeševati svobodno razpravo in se z vsem pogumom osredotočiti na temeljnih vprašanjih časa. Zato je občni zbor naročil, da je treba okrepiti obstoječa sredstva svobodnega razpravljanja v Slovenski pravdi; ugotovil, da je to možno le, če ostane Slov. pravda politično neodvisna; pozdravil prakso, da Slovenska pravda združuje demokratične Slovence različnih političnih na-zirar.j, kar omogoča širšo in globljo razpravo, obenem pa krepi duha strpnosti in sodelovanja; k temu naj bodo pritegnjeni v okviru organizacijskih določb tudi demokrati drugih narodnosti; povabi svoje člane, da sodelujejo v političnih strankah in skupinah in naročil izvršnemu odboru, ■■■' 1 ia s popisom prebiva | kažejo, da se število kn tva vedno bolj zmanjšu " = ' ; ;)red vojno v Jugoslavij prebivalstva. Pri p c leta 1953 se je odstoti ivo.lstva v državi zniž: lanskem popisu so p e sedaj v Jugoslaviji :i e26kega prebivalstva- V kmečkega prebivalstva udi vse na- mestitve v g Zmanjševi kmečkega prebivalstva ico naraščanje števila rr ivalstva. To predvsem zara a novih industrijskih obra ' vajo delovno moč iz podeželja Pri lanskem ljti ‘ m štetju so dalje ugotovili, da je sedaj v Jugoslaviji 213.000 ljudi z visokošolsko izobrazbo, z uvedbo obveznega osemletnega šolskega pouka se je dvignilo tudi število prebivalstva z nižjo šolsko izobrazbo, odnosno se občutno zmanjšalo število nepismenih med 8. in 14. letom. V celoti se je nepismenost znižala od 24-5% v letu 1953 na 21% v letu 1961 .Najmanj nepismenih je v Sloveniji in sicer samo 2%. V Ljubljani je mestna občina nameravala zgraditi lastno občinsko bolnišnico. Sedaj pa So to misel opustili ter bodo namesto nje v okviru izgradnje medicinskega središča v Ljubljani kot prvo etapo zgradili novo kirurgič-no kliniko, kjer je pomanjkanje postelj najhujše. Za zgraditev kirur-gičr.e klinike je za letošnje in prihodnje leto zagotovljenih investicijskih sredstev za eno milijardo dinarjev. Na Goethejevi univerzi v Frankfurtu ob Meini so se nedavno začela redna predavanja o slovenski književnosti in jeziku. V zimskem semestru je za pro-fesorja-gosta imenovala hesenska vlada dr. Bratka Krefta, ki predava o razvoju slovenske književnosti in njenih glavnih zastopnikih od moderne do začetka II. svetovne vojne. Lansko leto je na tej univerzi predaval o hrvatski in srbski književnosti prof. zagrebške univerze dr. Josip Badalic. V Ljubljani je ob koncu novembra lanskega leta priredil velik koncert Učiteljski pevski zbor, ki ga je, kot znano, ustanovil lani v Mendozi umrli ravnatelj Marko Bajuk. Pri koncertu je nastopilo pod vodstvom Jožeta Hanca, dirigenta opernega zbora v Ljubljani, 80 pevcev — učiteljev in učiteljic. Društvo slovenskih likovnih umetni-nikov je začelo izdajati svoje glasilo' „Likovna revija“. Revija izhaja kot dvomesečnik, njen glavni urednik je dr. Luce Manase, v uredniškem odboru pa so predstavniki Društva slovenskih upo- dabljajočih umetnikov in Društva likovnih pedagogov. Pri reviji sodelujejo domači in inozemski umetniki, članki inozemskih sodelavcev so objavljeni v izvirnem jeziku s slovenskim prevodom. župnija Homec pri kamniku je nedavno proslavljala 200-letnico obstoja. Skup. Pa slovenskih jamarjev — Bogdan Tomc, Elo Rijavec, Mikec Drašler, Stanko Markovič in dr. Ivan Gams — so se spustili na Kredarici v Gigantsko brezdno 290 m globoko-. Letos poleti bodo v jami raziskavanje nadaljevali. Jeseniško jeklarn» nameravajo- razširiti ter modernizirati tako, da bo mogla izdelovati visokokvalitetne vrste jekla do pol milijona ton letno. Bolgarska založba „Nova kultura“, pripravlja izdajo zbirke slovenskih novel od Ivana Cankarja do Cirila Kosmača. Novele je izbral in prevedel Dimitr Panteleev, ki ima v načrtu izdanje tudi antologije slovenske lirike ter enega od povojnih slovenskih romanov. Umrli, so. V Ljnbljani: Ivan Romelj, dr. Božo Škerlj, redni prof. biotehniške fakultete, Marjanca Vode, upok., Marija Eržen, upok., Vera Gostič, roj. Tomšič, Martin Derenda, Marija Lipovž, r. Fabčič, Marija Papež, roj. Gaber, Karel Zadnik, upravnik otroške klinike, Franc Žlebir, kovaški mojster, Kristijan Erbežnik, mizar, Jože Tičar, Franjo Glavnik, poštni uslužb. v p., Jožefa Kastelic, roj. Nadrah, Celestina Adamič, roj. Mozetič, Marija Škulj, roj. Repič, Slava Šrems, roj. Kesler, Frančiška Roes-haupl in Karol Zevnik, žel. upok. v Vel. Laščah,Marija Povirk, roj. Polanc iz Gore pri Moravčah, Leopold Hren, pismonoša v Žrečah, Franc Juvan, upok. v Domžalah, Matija Kucler, upok. v Mariboru, Helena Martini, upok. v Brežicah, Antonija Vojskovszky v Senovem, Jože Sever, upok. na Beljsk-em, Jože Borišek, gost. in pos. v Litiji, Franc Aleš, upok. v Mariboru, Maks Kvas, šofer in mehanik v Celju, Marija VelepiČ, roj. Štempihar v Vevčah, Marija Vaupotič, roj. Pišek na Ježici, Neža Drobnič, roj. Šušteršič v Ložu. p. Vladimir Bobek, frančiškan-zlatomašnik v Gradišču v Slov. goricah, Frančiška Grims, roj. Kramar v Kranju, Mirko šiško na Otočcu pri Novem mestu, Jože Magajna, revirni gozdar v Dolnjih Vremah, Anton, Virant v Divači, Matija Ferlič, upok. v Kamniku, Jakob Rito-nja, d'rž. uslužb. v p. v Zagorju, Mihael Žekar, pos. na Polulah, Frančiška Vrhove, roj. Rus v Stični, Jože Zupanc, uslužb. cinkarne v Celju, Mirka Rudolf, roj. Sipuš v Konjicah, Frančiška Ceglar v Gorenjem brdu, Franc Hren, rudar v p. v Zagorju, Ivan Zorzut, upok. v Kopru, Janez Mikec iz Drage pri št. Rupertu na Dol., Edi Kranjc, uslužb. kov. podjetja Klima v Celju, Jože Bedenčič v Šmarju pri Ljubljani in Selena Cimprič, roj. Žepič v Razboru. S L 0 V E N C I V BUENOS AIRES Izlet Družabne' pravde Družabna pravda je imela, v nedeljo, 15.januarja redni poletni izlet na otok Hiavvatho, ki je izredno lepo uspel. Udeležilo se ga je 170 članov ir. prijateljev Družabne pravde. Zlasti mnogo je bilo mladine. Izletniki so imeli za vožnjo na razpolago posebno motorko. Ob pol 12 je na otoku daroval sv. mašo duh. vodja DP g. Jurak, ki je imel po evangeliju lep govor o sv. maši. Potem so se izletniki razkropili po vsem otoku in uživali lepoto otoka in prijetnega dneva. Gospa ir. g. Pirc pa sta imela polne roke dela, da sta utešila lakoto in žejo izletnikov. Silvestrovanje SKADa Slovenski akademiki so tudi letos skupaj pričakali novega leta na že tradicionalnem silvestrovanju, združenim z brucovanjem. Skrbno pripravljen spored, romantično okolje na vrtu pri Markeževih, vesela muzika in mlada kri so ustvarile prijetno razpoloženje. Kljub slabemu vremenu se je zbralo lepo število študentov ter povabljenih znancev in prijateljev in vesela družba ge je zabavala do poznega jutra. Po slovesnem požigu starega leta se je v plenice povito na samokolnici v v zapečatenem zaboju pripeljalo novo 1-eto. Velik kres, zažgan njemu v pozdrav, je hitro privabil pogumne fante in dekleta, da so se poganjali skozi visoke zublje jn iskre. Potem so vsi skupaj zaplesali kolo ob spremljavi harmonike, kitare in petja. Že je razpeto platno oznanjalo novo točko programa: senčno gledališče. Rekonstrukcija sestanka SKADa in pretresljiv prizor ;z Shakespeara sta vzbudila mnog0 smeha. In končno brucovanje! 6 novopečenih brucov je nestrpno pričakovalo stroge preizkušnje neusmiljenih starih bajt. Mnogo vode je preteklo v nevedna grla kot kazen za neodgovorjena vprašanja, končno je „ono“, ki ni nič, ki je pravzaprav manj kot nič, vendar sprejeto. 6 novih članov SKADa. Bog daj, da mu ostanejo zvesti, dokler ne padejo med stare šine! V Kranju skoro 60% gospodinjstev nima urejene prehrane. To je ugotovila anketa tamošnjega občinskega odbora. Vzrok za to je v hitrem naraščanju industrijskih obratov v tem mestu in vedno večja zaposlitev žensk po tovarnar. Izvoz borovnic prinaša doma ljudem lepe dohodke. Zlasti so na glasu v Angliji, Zahodni Nemčiji, v Švici, Avstriji, Franciji in Italiji. Nabiranje borovnic po gozdovih so doma organizirali tako, da so jih v lanski sezoni lahko vsak dan odpeljali po nekaj hladilnih vagonov v inozemstvo. Izvozna točka za borovnice je bila postaja Št. Jurij pri Celju- A R G E N T I N I | Ostali del noči je potekal ob družabnih igrah, posrečenih dovtipih, petju in pitju. Res prijeten večer, kot ga pri SKADu še ni bilo. Osebne novice Poroka. V ponedeljek, dne A5. januarja 1962 sta se poročila v župni cerkvi v San Justu Janez Žitnik in gdč. Juanita Yanis,elli. Mladi par 'je poročil ženinov sošolec kaplan g. Janez Langus, za priči sta pa bila ženir.u njegov oče Rudolf Žitnik, nevesti pa njena sestra gdč. Alcira Yaniselli. Čestitamo, želimo vso srečo in veliko božjega blagoslova. Družinska sreča. V soboto, 13. januarja 1962 je bil krščen v župni cerkvi v Martin Coronaao Marko < Zorko, sin Franca in Ivanke Kržič. Botrovala sta Ludvik in Marija Kržič, obrede je pa izvršil slov. dušni pastir za 'San Martin g. Jože >Jurak. čestitamo. V župni cerkvi v San Justu bo v ponedeljek, 22. t. m. 0b 9. uri sv. maša za pok. Pavla Masiča. V domovini je umrla previdena s sveto popotnico v starosti ■ 83 let gospa Antonija JAGER, roj. šmirmaul. Pogreb blagopokojne je bil v nedeljo dne 31. dec. 1961 iz hiše žalosti v Gornjem Jakobskem dolu 27, ob asistenci treh čč. gg. duhovnikov ter številnega ljudstva, n,a, farno pokopališče v Sv. Jakobu v Slov. goricah. Rajna je bila vzgled prave slovenske verne kmečke žene ter blage matere svojim otrokom. Za njo žalujejo v Argentini sin France, doma pa hčerki Fanika, Marica, por. Drozg ter vnukinji Marica in-Tončka ter ostalo sorodstvo. SLOVENSKA VAS Zaključek šolskega tečaja v Slov. vasi Na praznik sv. Treh kraljev ob 17 je bil v Slovenskem domu zaključek šolskega tečaja škofa Ir-eneja Friderika Barage. V preteklem šolskem letu ga je obiskovalo 89 otrok, velika večina iz vasi in Urbančevine, precej otrok pa je vsako soboto prihajalo k slovenskemu pouku tudi iz drugih predmestij ob južni železnici. Tečaj sta skozi vse leto vodila Lovre Jan in njegova soproga ga. Zdenka. Verouk so poučevali slovenski dušni pastirji gg. lazaristi. Društvo Slovenska vas, ki je že pred par leti prevzelo funkcijo krajevnega šolskega odbora, je tudi' v preteklem letu nudilo šolskemu tečaju prav vse, kar je bilo v njegovi moči. Uspehi niso izostali: 30 učencev je izdelalo razred z odličnim uspehom, 39 s prav dobrim, 9 z dobrim in le 3 z zadostnim uspehom, 8 učencev pa je iz različnih vzrokov ostalo neocenjenih. Prireditev, o kateri pišemo, je hotela vsaj delno pokazati, kaj so se otroci med letom naučili. V začetku so se pojavili na odru Trije kralji, dva bela in črni Boltežar, k: so zapeli staro trikraljevsko kolednico. Sledile so igre najmlajših z ugankam; in kratkimi deklamacijami iz živalskega sveta. Nato so prišle na vrsto deklice iz nižjega oddelka z igrico „Muca še ne spi“. Dečki, ki so obiskovali nekako prvi in drugi razred, so podali deklamacije: Žabe, Tonček in Cerkovnik. Deklice te starosti pa so pokazale 17 sak teden ena BALADA Srečko Kosovel V jesenski tihi čas prileti brinovka na Kras. Na polju več nikogar ni, ona shma čez gmajno leti in samo lovec ji sledi. Strel v tišini, droben curek krvi, brinovka obleži, obleži... * lo rajanje s slovenskimi zastavami združeno s prostimi vajami. Program je bil bogat, skoraj prebogat, saj je dopisnik komaj sledil naglo se vrstečim pesmicam: Slovenska zastava, Zvonec hitro pozvoni, Naša četica koraka, Sedem dolgih, težkih let, Ciciban-Cicifuj in Naše luči. Celarčev Boris je nato zaigral na harmoniko več komadov in je žel prisrčno odobravanje dvorane. Odrski prizor „Mama kliče v šolo“ je otroke navduševal za vstajanje v rani uri, istočasno pa so se začeli kazati nekateri mladi talenti, katere bomo gotovo še večkrat videli na našem odru. Sledilo je kratko poročilo učitelja Lovra Jana 0 uspehih v preteklem letu. Zatem so razdelili spričevala in nagrade štirim najboljšim učencem tečaja po naslednjem vrstnem redu: Peter Špacapan, Andrej Stanovnik, Slavko Dov-jak in Janko Zakrajšek. Prebrani sta bili nato dve šolski nalogi „Moja domovina Slovenija“, ki sta bili učencem dani popolnoma nepričakovano. Iz njih vsebine se je razločno videlo, kako velik pomen ima slovenska šola za gojitev ljubezni do domovine. Lovre Jan se j» zahvalil staršem za sodelovanje s šolo, ga. Celarčeva pa ge je v imenu staršev zahvalila učiteljema in katehetom. Ze- lo posrečeno se je ga. Celarčeva ob tej priliki prisrčno zahvalila tudi s. Odiliji, ravnateljici farne šole pri fari’ sv. Jožefa za ves trud, katerega imajo slovenske šolske sestre z vaško mladežjo, ki v veliki večini poseča to zasebno šolo. Punčka v narodni noši je v skromno priznanje učiteljstvu podala narodni šopek. Nat0 Je spregovoril referent Mladinskega odseka Društva Slovencev Aleksander Majhen. Pohvalil je uspehe tečaja in dal nekatera navodila, kako naj se isti v bodoče še izboljša. Posebno tople nasvete za prve koráke v izven-šolsko življenje je naslovil na tiste, ki so preteklo leto tečaj dokončali. S pesmimi: škrjanček, Vetrič in Rož, Podjuna, Žila so otroci pokazali, da so v tečr-iu v obilni meri gojili tudi lepo petje. Najlepši prizorček: Potovanje v domovino z vmesnima nastopoma „Ribničana Urbana' in „štajerskega fantiča" je bil prihranjen prav za konec. Hovi prostori Slov* V zadnji številki Sv. Slovenije smo poročali, da 'e 14. decembra 1961 pariški pomožni škof msgr. Rupp blagoslovil nove prostore Slovenske katoliške misije v Parizu. Blagoslovitvi in otvoritvi so prisostvovali: zastopnik papeškega nuncija v Parizu, zastopniki francoskih oblasti in francoskih socialnih organizacij, slovenski član Vrhovnega sveta za. emigracijo pri Koncilski kongregaciji dr. Pavel Robič iz Rima kakor tudi zastopniki Slovencev iz Pariza in njihovi številni prijatelji raznih narodnosti. S tem se je izpolnila dolgoletna, želja — in potreba — Slovencev v Parizu, je pa to obenem lep in trajen uspeh za neumorno delo in prizadevanje slovenskih duhovnikov v Parizu, zlasti za neumorno delo in prizadevanje direktorja Slovenskih katoliških misij v Franciji, g. Naceta Čretnika, ki je ob tej priliki napisal za Svobodno Slovenijo naslednje poročilo: številni Slovenci so se v zadnjih 14 letih oglašali na 4 rue Saint-Fargeau, kjer smo med tednom imeli svojo „pisarno". Med Slovenci, ki so se dan za dnem— bili so dnevi, ko jih je bilo do 20 na dan — oglašali pri nas, so se eni za bolj ali manj stalno naselili v Parizu, drugi prišli v Pariz samo po •opravkih, tretjim pa je bilo pariško mesto samo prehodna točka, včasih precej dolga, za Ameriko, Kanado in druge prekomorske dežele. Vsi so prihajali s svojimi problemi in težavami, vsakemu smo poskušali po najboljših močeh pomagati, vsak je pa tudi videl, v kako težkih zunanjih razmerah smo morali delovati. kat* misije v M9orisa, Na rue Saint-Fargeau smo namreč samo gostje, oziroma gmo si dobili tam „domovinsko“ pravico, da smo v sobi, ki je bila sicer namenjena za ministrante, sprejemali naše ljudi, ker sem jaz dalje časa kot kaplani pomagal na ta-mošnji fari in ker sva pozneje oba z g. Flisom pomagala, kolikor nama je bilo mogoče. Kadar sem bil na župniji dežurni kaplan, sem izrabil priliko, da sem obenem sprejemal Slovence. Tak je bil začetek naše pisarne, človek si pač mora pomagati, kakor ve in zna. S spremembo v vodstvu župnije na rue Saint-Fargeau, je bil zadnji čas, da se poslovimo tudi mi. Na drugi strani v naših stanovanjih ni bilo mogoče urediti primerne pisarne za ljudi. Moja delovna soba je že itak prenapolnjena s papirji in knjigami, marsikdo, ki je prišel k meni na stanovanje, je mislil, da je prišel v trgovino za knjige in prvo vprašanje, ki ga je postavil, je: „Kje pa spite?“ G. Flis se je pa tudi pritoževal — malo v šali, malo pa za res — da ima v svoji sobi ponoči samo dve izbiri: .ali glavo skozi vrata ali noge skozi okno. Vkljub temu smo v teh preteklih letih opravili ogromno delo, na katerega moremo in upravičeno smemo gledati s penosom. Tisoči, ki so šli in gredo skozi naš0 pisarno, vedo, koliko je bilo posla in opravkov, ko je bilo treba reševati mogoče in skoro nemogoče slučaje. Verjetno jih je pa mnogo manj, ki vedo, da smo vse delo opravljali in opravljamo samo iz dobre volje in bili do nedavnega odvisni skoro izključno samo od tega, kar so nam ljudje iz dobre volje dali. Reg niso bila lahko pretekla leta. Do leta 1956 sem bil za vse delo v Parizu sam ¡n moral poleg tega opravljati še delo na župniji, da smo na ta način imeli pravico do „pisarne“; v jeseni 1956 je iz Španije prišel na pomoč g. Flis, v juniju 1960 pa iz Rima g. Lavrič. Na vsak način smo že od početka vsi čutili, da nam je v prvi vrsti potreben lokal, kjer bi lahko uredili primerno pisarno, kjer bi bili doma in kjer bi lahko dostojno sprejemali naše ljudi, lokal, kjer bi Slovenci v Parizu vsak dan našli malo domačega razpoloženja in kjer bi se lahko sestajali, da ne bi ob vsaki priložnosti morali iskati, kam bi se lahko zatekli. Kadar smo imeli vaje za igre, kadar smo imeli razne kulturne sestanke — tudi na tem polju smo pridno delali, čeprav ni namen teh vrstic govoriti 0 tem delu —, smo tembolj čutili potrebo po svojem lokalu, čeprav smo vsakokrat r.ašli razumevanje in potrebno pomoč bodisi pri rojakih, bodisi pri francoskih prijateljih, toda čas in razmere so vendar zahtevale neko rešitev. Kdor pozna življenje in razmere v Parizu, dobro ve, kako težko je dobiti samo majhen prostor, ve tudi, da so cene ostronomske, zato pa tudi razume, da vprašanje prostora ni bilo lahko rešiti. V takih okoliščinah in ob pomanjkanju potrebnih sredstev pač nismo še mogli uresničiti tega, kar mora biti naš cilj: Slovenski dom v Parizu. Toda z velikodušno naklonjenostjo ravnatelja dušnopastirskega dela med izseljenci v Franciji, pariškega pomožnega škofa msgr. Ruppa, pri katerem smo Slovenci vedno našli uspešno razu- mevanje in pomoč, z veliko naklonjenostjo belgijskega patra van Straatena, direktorja „Pomoči duhovnikom iz Srednje Evrope“ in zlasti z veliko naklonjenostjo in razumevanjem zastopnice te organizacije za Francijo, gdč. M. H. Verhelst, smo po dolgem prizadevanju vendar prišli d0 sicer skromnih, a vendar prijetnih prostorov, kjer bomo sami svoji gospodarji in kjer bomo doma. S pomočjo zgoraj imenovanih je pariška škofija kupila trisobno stanovanje in ga dala nam na razpolago, ena soba bo služila za stanovanje g. Flisu, ostali dve pa. za pisarno Slovenske katoliške misije. S tem je vsaj začasno rešen najnujnejši problem, da smo dobili primerno pisarno, ker doslej je bila naša pisarna prazaprav potujoča, kakor smo tudi mi potujoči misijonarji, saj sm0 morali vsak torek, četrtek irn nedeljo prenašati pisarno iz enega dela Pariza v drugega. V novih prostorih bomo poleg pisarne poskušali ustvariti majhen košček domačega doma v tujini, s knjižnico in čitalnico, pa tudi kraj, kjer se bomo lahko kulturno izoblikovali. Za vsakega našega človeka v tujini je namreč življenjske važnosti, da si ne samo uredi svoje materialno življenje, enake ali še večje važnosti je, da se tudi duhovno oblikuje, da ohranja svojo zvezo z narodnim življenjem in da izpo-noln.iuje svoje znar.je ter zasleduje tok življenja in dogodkov tako na domačem kakor na tujem pozorišču. Poleg vere 'n verskega življenja je to nujni pogoj, če nočemo, da se duhovno in telesno utopimo, izčrpamo in izgubimo v tujini, nogoi. če nočemo, da bi tuja učenost, o kateri govori naš Cankar, tudi v aas ubila vsak smisel za človeka vredno življenje. Delo naših duhovnikov med izseljenci ni lahko, ker si zaradi dela in razmer ne morejo primerno urediti svojega življenja. Tudi naši duhovniki- v Parizu niso izvzeti. Še vedno bo vsak stanoval na svojem koncu mesta, kar ne olajšuje našega skupnega dela, toda prav zaradi tega, ker smo predvsem gledali na potrebe in koristi slovenske skupnosti, smo odklonili drugo možnost, da bi bili mesto sedanjih prostorov, ki bodo predvsem služili skupnosti, dobili stanovanje, kjer bi lahko bili vsi trije skupaj stanovali, ker bi v tem slučaju še vedno ne imeli primernega prostora za slovensko skupnost v Parizu. Morda bo kdo rekel: lahko je, ko so drugi vse dali. če bi kdo tako mislil, bi seveda pozabil, da smo šele po dolgem delu, po težavnih in mnogih skrbeh, poteh in borbah prišli do novih prostorov. Dobili smo gole stene, kakršne so pustili zidarji, vse drugo je pa bilo na naši skrbi. Vsem, ki so pomagali — nekateri zelo velikodušno — prisrčna hvala. Skrbi bodo tudi v bodočnosti, ker bomo morali — mislim na slovensko skupnost v Parizu — nositi stroške vzdrževanja. Toda svoje prostore imamo in a skupnim delom dokažimo in pokažimo, da smo jih bili ne samo potrebni, marveč tudi vredni. Ko se zahvaljujemo vsem, ki so k temu pripomogli, se moramo spomniti tudi tistih naših duhovnikov, ki so prvi delovali v Parizu: dr. Alojzij Kuhar, g. Ivan Camplin, sedaj župnik v Dubrovniku v Prekmurju, Ferdinand Kolednik in dr. Emil Hodnik, ki je goreče deloval med vojno in prva leta po vojni, preden je odšel v Združene države. Stran 4 SLOVENCI PO SVETU ČILE Po proslavi 50-letnice redovnih obljub č. s. Vincencije Kaplja je bila večja slovenska prireditev v Santiagu na izseljensko nedeljo, dne 4. decembra. V lepem številu so se rojaki zbrali že dopoldne pri slovenski maši, nato pa v gledališču. Kulise na odru so prikazovale slovensko vas z očakom Triglavom v ozadju. Slovenski pevci so predstavljali „Sliko na vasi“. Je bila to lepa idila slovenske vasi, ko fant izroča svojemu dekletu šopek nageljnov. Lepo slovensko petje v duetu in v zboru je ustvarjalo v dvorani pravo slovensko domačnost. Srebrni jubilej, t. j. 25-letnico svojega bivanja in delovanja v Čilu, so nedavno praznovale naslednje slovenske usmiljenke s. Krištof ora Krištof v Pajaritos, s. Domicijana Kranjc v Concep-cionu in s. Marija Camloh v Punta Arenas. Bog jih naj živi im še naprej spremlja njihovo človekoljubno delo s svojim blagoslovom. VENEZUELA Decembrska številka lista venezuelskih Slovencev „Življenje poroča, da je Titovo poslaništvo v Caracasu za komunistični državni praznik 29. novembra skušalo povabiti čim več Jugoslovanov. Od Slovencev so bili povabljeni tudi tisti, „ki so pred leti ilegalno zapustili državo“. List navaja, da sta bila povabljena tudi oba slovenska duhovnika v Caracasu, ki se pa vabilu nista odzvala, kajti na proslavi se je znova izkazalo, da so titovci ostali še naprej komunisti, kar so potrdili tudi s prepevanjem partizanskih pesmi, ko so se že nalezli slivovke in drugih pijač. Med drugim so peli tudi tisto partizansko, ki govori o domobrancih kot „belih podganah“, o duhovnikih pa kot „o črnih pseh“. Miklavževanje, ki ga je pripravil g. Kelbič, je bila tudi letos v decembru lepa slovenska prireditev v Caracasu. Otroci so nastopili z ljubko igrico. Sv. Miklavž jih je bil vesel ter jih je bogato obdaroval. Za božič so imeli slovenski rojaki polnočnico v kolegiju Msgr. Aris v Caracasu. Prepevanje slovenskih božičnih pesmi med službo božjo je ustvarilo pravo slovensko božično razpoloženje. KANADA Slovenci v Londonu se redno zbirajo v Slovenskem domu. V njem imajo za otroke tudi slovensko šolo, ki jo vodi Anton Kobal. Miklavževanje in božič-co so združili v prireditev, ki je bila 24. decembra. Misijon za Slovence v tem kraju je bil od 14. do 17. decembra. Močna je slovenska skupina tudi v Winnipegu. Četrta po številu Slovencev v Kanadi. Prvenstvo imajo seveda Toromtčani, na drugem mestu so rojaki v Montrealu, na tretjem Hamiltončani, na četrtem pa v Winnipegu. Med njimi imajo večino mlade slov. družine, ki so se v tem kraju naselile v zadnjih petih letih. Med njimi deluje tudi slovenski zdravnik dr. Kozin. Slovenci v Winnipegu :maj0 že več let svoje Slovensko društvo, ki ga letos vodi kot predsednik štajerski rojak Anton Pikel. Slovensko društvo prireja za rojake družabne prireditve in skupne izlete. Želja Slovencev v Winnipegu je, da bi čimprej dobili stalnega slovenskega duhovnika. Sedaj prihajajo med nje od časa do časa slov. lazaristi iz Toronta. AVSTRALIJA Slovenski pevci v Sydneyu so se začeli zbirati na rednih pevskih vajah v dvoranici na 121 Queen St-, Woollahra. Petje vodita p. Odilo Hajnšek in Ludvik Klakočer. Za božič je izšla v Avstraliji gramofonska plošča z naslovom „Slovenski božič“. Na plošči je podano vse, kar slovenski človek ob prazniku rojstva bc-žjega Deteta najraje sliši in doživlja: pritrkavanje zvonov, mogočen glas božičnih orgelj in lepe ter mile božične pesmi. V Sydneyu jih ima v zalogi p. Odilo Hajnšek na naslovu 66 Gordon St. Paddington, v Melbourneu pa rev. Bazilij Valentin, 19 A’Beckett St., Kew, Vic. Med avstralskimi Slovenci živi tudi slovenski emigrantski pesnik Humbert Pribac. Letošnji Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije je objavil več njegovih pesmi. Za božične praznike je Slovenski klub iz Melbournea napovedal v listu Misli, da bo izšla v njegovi založbi tudi zbirka najlepših pesmi Humberts Pribca v lepo vezani knjigi. SESTANEK SLOVENSKIH SKAVTOV V soboto, 30. decembra, so se zbrali vsi slovenski skavti iz vseh okrajev, to je iz San Martina, San Justa in Cara-pachaya v prijazni župniji g. Albina Avguština. 1 \ Zbrali so se okrog svojega šefa g. Trtnika Marijana, da ugotove, katera skupina in kateri skavt v vsaki skupini je dosegel prvo mesto v tekmovanju, ki je trajalo nekaj mesecev, in je bilo v zvezi proslave 40-lebnice slovenskega skavtizma. Tekme so se vršile v skavtskih disciplinah, po geslu „vedno pripravljen.“ in so obsegale: zvesto izpolnjevanje skavtskih zakonov in obljube, redno obiskovanje sestankov (točnost, pridnost in pripravljenost), skavtski izpiti, šolski uspehi, dobra dela, ročna dela itd. Ob desetih dopolne je najpreje bila kratka seja vodnikov s svojim šefom. Po kosilu so se zbrali po skupinah ali vodih in sicer dva voda iz San Martina, eden iz San Justa in eden iz Ca-xapachaya, da pokažejo svoje spretnosti in sposobnosti, ki so si jih v teku časa pridobili in tako iz sebe izberejo prvake. Kar hnda je bila borba med vodoma Carapachay in San Martin I, kajti razlika točk je bila le 4:4. Po kratki borbi sta voda iz San Justa in II. iz San Martina izpadla od tekmovanja, tako sta tekmovala le še prva dva. Končni rezultat je bil: 1. mesto je zavzel vod Zmaj iz San Martina, 2. mesto pa vod Jelen iz Carapachaya. Oba sta prejela od vcdje pokal, diplomo in še praktično skavtsko darilo, prvi pa še prehodni trak. Ob pol šestih So se vsi zbrali ob tabornem ognju. Ob njem so polagali skavtsko obljubo novi skavti, ki so pred meseci prišli med brate. Po izpovedi •obljube je k vsakemu pristopil vodja, ki mu je prvikrat zavezal skavtsko ma. rammo, ga pozval k zvestobi in izpolnjevanju skavtskih dolžnosti. Z» tem pa je izročil najzaslužnejšim skavtom skavtska odlikovanja. Odlikovani so bili: brat Bodnar Andrej z zlato hrastovo vejico III. stopnje in brat Andrej Repar s hrastovo vejico IV. stopnje. Nato se je razvilo živahno prepevanje narctinih in skavtsk h pesmi ob ognju, dokler ni vodja zaključil lepega skavtskega dne in So se mladi skavti polni sreče in veselja vračali domov. GORIŠKA IN PRIMORSKA Po ljudskem štetju na Tržaškem Oktobra je bilo v vsej Italiji ljudsko štetje, ki je ugotovilo, da ima Italija. 50,500.000 oseb s, pravico pristojnosti. število prebivalcev se je pomnožilo za 3 milijone ali 6,2% od štetja 1. 1951. Na Tržaškem so pričeli tudi objavljati prve neuradne podatke. Tako je Trst sam narasel v 10 letih le za 868 oseb. Strokovnjaki pravijo, da to ne more biti resnična številka, ker so ugotovili, da so našteli kar 20.797 stanovanj več kot leta 1951. Na Tržaškem so tudi popisovali prebivalstvo po občevalnem jeziku v družini. Čeprav ni še nobenih rezultatov, pa italijanski šovinisti že pišejo, da na Tržaškem ni niti 15.000 Slovencev. Vse slovenske politične in kulturne organizacije ter italijanski KP in socialistična stranka so že vnaprej s posebno skupno izjavo odklonile popis prebivalstva po občevalnem jeziku ter zlasti izkoriščanje njegovega izida v protislovenske namene. Poleg tega so v izjavi ugotovili, da niso oblasti poskrbele za zadostno število slovenskih obrazcev, navodil v slovenskem jeziku pa sploh ne. Odlok predsednika republike o ljudskem štetju je bil raztegnjen na Tržaško ozemlje šele teden dni po izvršenem štetju, v predsednikovem dekretu sploh ni govora o občevalnem jeziku. Zato so vse organizacije izjavile, da sta tako popis prebivalstva kot narodnosti nezakonito izvedena na Tržaškem. Zasedanje italijansko- jugoslovanske komisije V Beogradu je v decembru zasedal odbor obeh držav, ki ima nalogo obravnavati vprašanja narodnih manjšin na bivšem Svobodnem tržaškem ozemlju. Kakor je že običajno, ni bilo ob začetku zasedanja nobenega uradnega sporočila o dnevnem redu. Vendar je demokristjanski dnevnik „II gazzetino“ zapisal, da so se seje začele v „prisrčnem vzdušju“ ter je objavil tudi podroben dnevni red: 1. Pouk italijanščine oziroma slovenščine na osnovnih in srednjih šolah; 2. dvojezični napisi na cestah in javnih uradih; 3. uporaba italijanščine oziroma slovenščine na sodiščih; 4. primerno zastopstvo manjšin IVAN CAIN KAR Gospod stotnik Hladn0 jesensko jutro je bilo, megle so se vlačile po dolini in se plazile ob strmih rebrih gora, na vrhovih se je ▼ žarkih zgodnje zarje belil prvi sneg, ki je bil zapadel ponoči. Nebo je bilo jasno; še je spominjalo na polnočni sneg in mrzle jutranje zvezde, ali že je čakalo sonca. Gledal sem skoz okno; to okno še nikoli ni bilo umito, zato sem gledal kakor skozi tančico, razločil pa sem natanko vse, kar se je godilo pod menoj; tudi glasovi so bili v čistem jutranjem zraku jasni, da sem slišal in ■razumel vsako besedo. Dvorišče je bilo za ped visoko posuto s črnikastim prahom, ki se je bil čez moč spremenil v mastno blato; s prav takim prahom SO' bile pokrite tudi nizke strehe barak in uvelo listje oreha; ki je stal samoten sredi dvorišča; pod tem orehom je držal vojak na uzdi osedlanega konja, ki je pohrzaval in vztrepetaval od hlada in nemira- V dolgi ravni vrsti je stala kompa-r.ija, napravljena, da se še tisto uro napoti na bojišče. Stali so tam kakor iz kamna, nobeno oko ni trenilo; sloka, telesa so bila narahlo upognjena pod bremenom ’ težkih nahrbtnikov. Nikoli poprej rasem videl na smem samem tesnem kraju toliko mlade lepote. Vsi obrazi so bili še zelo mladostni, skoraj otroški; ’ vsi so bili živi-, kakor v rosi in zarji umiti; tudi v- očeh je bila svetla rosa, gledale So kakor iz’ daljnjih -kra- jev, jz lepih sanj; vse pa so bile nepremično uprte v gospoda stotnika, ki je s počasnim, malobrižnim korakom stopal pred nemo vrsto gor in dol. Stotnik je bil sila visokega života, za glavo višji od kompanije; ogrnjen je bil v ohlapen plašč, izpod tega je gledalo dvoje zelo dolgih in tenkih nog; v roki, ki je bila še v rokavici koščena in krempljasta, je držal palico in se gredoč opiral. V obraz mu nisem videl, ker je bil ves čas obrnjen proti vrsti. Korak za njim je stopal mlad praporščak in se včasih plaho ozrl, kakor ge morda ozre človek, ki bi rad pobegnil, pa občuti, da je brez usmiljenja priklenjen. Še enkrat je gospod stotnik začel od kraja ogledovanje. Postal je pred prvo številko v vrsti, pred visokim, vitkim fantom, ki je strmel vanj s črnimi, zamolklimi očmi. Stotnik je stopil tik predenj: „Kako ti je ime?“ Fant je povedal in tedaj mi je presunilo dušo: saj te poznam, ti lepi mladi fant! Ti zamišljeni, s polnim srcem v veliko prihodnost strmeči! Stotnik je vprašal dalje: „Ali imaš očeta doma?“ — „Nimam ga več.“ — „Pa koliko bratov in sestra?“ — „Nimam jih.“ — „Ali ti vsaj mati še živi?“ — „Mater še imam.“ In luč se je vžgala v zamolklih očeh. Tedaj je stotnik vzdignil palico, se dotaknil z okovanim koncem fantovih prsi ip' pomignil praporščaku. Ta je potegnil. izza,rokava zapisnik ter s tresočo se roko zapisal fantovo ime. In: fant je prebledel. Stotnik je šel mim0 drugega in se ni ozrl nanj; stopil je do tretjega in si ga natanko ogledal. Ta je bil pač vesel, zgovoren in glasen, mladenič, slovit pevec. Imel je zdrav, okrogel obraz, ob drobnih ušesih se je vilo nekaj svetlo-pšerdčnih kodrov, sinje oči so na glas prepevale, temnordeče ustnice so se krožile v prijetnem smehljaju. „Imaš nevesto doma?“ je vprašal stotnik. — „Imam, gospod stotnik.“ — še glasneje so prepevale sinje oči, v svetlo daljavo je segla pesem. Stotnik je vzdignil palico, praporščak je pisal. In pesem je ugasnila v sinjih očeh. Tako je stonal gospod stotnik počasi dalje ob dolgi vrsti; pregledoval je. iznraševal in izbiral. Včasih je izpustil po dva in tri, nekaterega še pogledal ni. včasih pa jih je zaznamoval kar po pet in šest zapovrstjo. In zdelo se mi je, da nalašč in preudarno izbira najmočnejše in railenše. Prisnel je do kraja, poslednjič je vzdignil palico, nato se je obrnil. Takrat, sem mu videl obraz in srce mi je utihnilo. Ta obraz je bil brez kože in me=a, namesto nči sta b;li izkooari v lobanjo dve globoki jami, dol ni. ostri zobie so se režali nad golo. silno čeljustjo. Stotniku ie bilo ime Smrt. — „Nanrej... marš!“ Kompanij.a se je sunkoma zaokreni-la ter se napotila s čvrstimi korak: v meglo nizdol. Pred njo je jezdil gospod stotnik; visoko iznad megle se je dvigal .njegov črni plašč. v občinskih komisijah; 5. ukrepi, potrebni za vzgojo večine do spoštovanja manjšine, Zasedanja so trajala dva tedha, jugoslovansko zastopstvo je vodil Mitja Vošnjak, nekdanji generalni konzul v Trstu, italijansko pa veleposlanik Mau-lio Castronuovo. V videmskem muzeju so hranili zvonove, ki so jih po vojni odpeljali iz Istre. Jugoslavija pa je na osnovi mirovne pogodbe, ki določa, da se morajo vrniti vsi kulturni in umetniški predmeti, zahtevala vrnitev zvonov. Tako je nedavno odpeljala iz Vidma 48 zvonov, ki sta jih prevzelanadzornik za varstvo spomenikov dr. Nace šumi in zagrebški d'ocent umetnostne zgodovine prof. Milan Prelog. PO ŠPORTNEM SVETU Svetovno smučarsko prvenstvo bo od 18. do 25. februarja. V Zakopanih na Poljskem bo tekmovanje v klasičnih disciplinah in skokih, v Chamorixu v Franciji pa. v alpskih disciplinah. Za obe tekmovanji se je prijavilo 750 tekmovalcev iz 31 držav: Za Chamonix 359 (alpske discipline). Za Zakopane (klasične discipline) pa 400. V Zakopanih bo seveda najštevilnejša poljska reprezentanca: 50 tekmovalcev; Jugoslavijo pa bo zastopalo 20 tekmovalcev. Jesenski del prvenstva Slovenske nogometne lige je osvojil ljubljanski Triglav, ki ima. lepe upe, da bo prihodnje leto spet tekmoval v drugi zvezni ligi. Ima 4 točke naskoka, ni izgubil nobene tekme, le enkrat je igral neodločeno. Tekem za slovensko nogometno prvenstvo si je ogledalo v prvem delu 61.133 gledalcev, ki so plačali za vstopnino okoli 8 milijonov dinarjev. Ljubljanska Olimpija, ki je jugoslovanski prvak v košarki, je na Dunaju v prvi tekmi za Evropski pokal premagala avstrijskega orvaka ECE s 99: 77 (48:32). Jugoslovanska nogometna reprezentanca je, kakor je znano, premagala konec novembra Avstrijo z 2:1. Ta zmaga je precej dvignila ugled jugoslovanskega nogometa, ki je po pisanju športnih strokovnjakov, nekaj • padel v kvaliteti. Avstrija je namreč veljala za vodilno evropsko velesilo v nogometu. Ta naslov si je pridobila z zmagami v desetih zaoorrdnih mednarodnih srečanjih: Med drugimi sp Avstrijci orema-gali ZSSR. Španijo, Anglijo, Madžarsko ;'n Italijo. Isti dan so se tudi pomerile še Jugoslavija B: Avstrija B 4:4 (3:3), mladinci Jugoslavija: Avstrija 5:0 (3:0). v Celovcu pa Slovenija: Koroška 3:3 (2:2). V mladinski reprezentanci je igral tudi ljubljančan Corn na levem krilu. Evropsko lahkoatletsko tekmovanje (PEA) bo letos od 12. d!o 16. septembra. Nedavno so na zasedanju Evropske komisije Mednarodne atletske zveze določili kvalifikacijske norme. So precej „zabeljene“: tekmovalci morajo doseči za pridobitev pravice do udeležbe za PEA v predtekmovanjih naslednje rezultate: moški — višina 2.03, dalii-.a 7.50. krogla 17.00. troskok 15,50, palica 4,40, kopje 75, disk 53. kladivo 62; ženske — višina 1.67, daljina 6.00, krogla 15,00, disk 48,00, kopje 50,00. OBVESTILA V tiskovni sklad Sv. Slovenije sta darovala: g. Franc Makovec, Uruguay, $ 100.—; g. Robert Petriček $ 470.— Iskrena hvala! Posnemajte! Pri loteriji za škofov zavod je zadela številka 4.154, ki jo je Imel g. svetnik Alojzij Košmerlj. Vodstv0 zavoda se najlepše ■ zahvaljuje vsem, ki so kakor koli sodelovali z loterijo. » Članom in članicam Mladinskega doma sooročamo, da bomo imeli v nedeljo, 21. januarja skuren • izlet na otok Hiawatha v Tigre. Odhod je ob 7 zjutraj iz Don Bosca. Na razpolago so še sedeži v .avtomobilu tako, ■ da tudi tisti lahko pridejo, ki se doslej še niso prijavili. Ob 11 bo na otoku skupna sv. maša. Vabljeni član; in člarnce pa tudi drugi prijatelji dobrodošli. Za hrano in pijačo preskrbljeno. Vabi odbor Mladinskega doma. V Našem domu v San Justu bo v nedeljo. 28. t. m. ob pol desetih doo. sestanek slovenskih rojakov zaradi določitve načina za zagotovitev "smešnega delovanja na jazrdh področjih slovenskega udejstvovanja zlasti za pritegnitev slovenske pošolske mladine. Vsled važnosti vnrašani. ki bodo na dnevnem redu, naj se sestanka udeleže dekleta, žene, fantje in TizvršiC škega okraja. ESLOVENA LIBRE Editor respops n Miles Stare Redacto “ e Kroselj Redacc’ istr ación: Ramón F cnos Aires, O Oz O ’ASADO o naj b» 5775 0(j t> UCIDA < 3824 Registro Propiedad In 209 Naročnina nijc za leto 1962: za Ai. -; za Sever- no Ameriko pošiljanje z Talleres Grá: Unidos 425 dolarjev, z« 12 dolarja* R. L., Estado* r. E. 33-7213 Za letošnjo sezono v Miramaru nudim popolno oskrbo za osebo za $ 220.— dnevtno DUŠAN SIMOVIČ HOTEL BALKAN Calle 24 y 43 Miramar SLOVENCI! V hotelu PRIMAVERA Avda. Luro 2525 Mar del Plata T. E. 2-8425 dobite najboljša postrežbo po zmernih cenah. V letošnji sezoni so na razpolago tudi prenočišča Rojakom se priporočata ZORA in DANICA JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35 - 8827 Buenos Airos DRUŽABNI VEČER s TRIGLAV JAZZOM v SLOVENSKEM DOMU Córdoba 129 San Martin Vsi lepo vabljeni Datum 3. II. 1962. Začetek 0b 20. NAJNOVEJŠE HLADILNIKE i BLED I ■ ter vse ostalo za hišo in dom Vam nudi vedno po najugodnej- ; ■ šlh cenah Cerrito 2245 Lomas del Mirador \ Pozor, dekleta! Izlet vseh članic S.D.O. kakor tudi prijateljic bo v nedeljo, 28. t. m. Več novic v prihodnji številki. V socialni sklad DS so nabrali na fantovščini Janeza Žitnika $ 1.800.— in 1 dolar. Iskrena hvala! Sporočamo znancem in prijateljem, da je dne 18. dec. 1961 za vedno zatisnila svoje oči naša draga žena, mama, stara mama, gospa META KOCJAN, roj. PURKA T K zadnjemu počitku so jo položili na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani dne 20. dec. 1961. Sv. maša zadušnlca b0 v soboto dno 20. januarja v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco ob pol 7. Žalujoče družine Kocjan, Šuštaršič, Rus, Kramar ' In ostalo sorodstvo. Ljubljana, Buenos Aires, Chicago.