Naročnina« 1 mesec 8 Din, */4 leta 20 Din, Vt Din, vse leto 80 Din. — *lač*n poštne hranilnice v Lfu ljanl štev. 15.393. — Dopisi i „Ro-tnan“, Ljubljana, Bre 10-12 Tednik za vse / Izhajaob sobotah / L|ubl|ana, boxič 1930 SREČEN IN VESEL B0Žl£ i KRONIKA TE DMA Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o uvedbi samskega davka, ki ga bodo plačevali vsi samci med 30. in 60. letom. V ministrstvu /a socijalno politiko pripravljajo nov /.akon o zavarovanju delavcev. Za komandanta dravske divizijske oblasti v Ljubljani je Nj. Vel. kralj imenoval divizijskega gene-lala Bogoljuba Iliča. • V nedeljo se je vršilo v Karlovcu veliko zborovanje prebivalstva, ki se je razvilo v veličastno manifestacijo za kralja in domovino. Božične počitnice trajajo na vseli osnovnih in srednjih šolah od 25. decembra do 15. januarja. V soboto je velik požar na Su-šaku upepelil štiri poslopja. V Bosni so odkrili v državnem rudniku Kaknju vrelec petroleja. Kot druga žrtev vrhniške avtobusne nesreče je umrl v četrtek čevljarski mojster J. Rainpili. Smrtno se je ponesrečil v soboto Franc Bajželj iz Naklega. Zavozil je s kolesom v tovorni avto in se tako nesrečno udaril na sence, da je kmalu nato izdihnil. Med Čehoslovaško in Madžarska je izbruhnila carinska vojna. V ožini Kattegat sta v noči trčili druga v drugo dve ladji. Ena izmed njih („Oberon“) se je takoj potopila. Pri tein je utonilo 45 potnikov. Državno pravdništvo v Čikagu je bandita Ala Capona obtožilo umora. Baje ga čaka električni stol. Revolucija v Španiji se je končala s popolno kapitulacijo upornikov. Vlada ie gospodarica položaja. V Trstu se je vnela tržnica in zaradi viharja pogorela do tal. Francoska vlada si je s težavo priborila v poslanski zbornici 7 glasov večine. Potem je z enim glasom večine odgodila zasedanje do srede januarja. Italiianski minister za zrakoplov-stvo Balbo je odletel z dvanajstimi letali v Brazilijo. V nedelio ie pristal v Kenitri v Severni Afriki. Iz Amerike poročajo vsak dan o novih polomili velikih bank. Albanski kralj Ahmed beg Zogu se namerava poročiti s sestro bolgarskega kralja. Na Dunaju otvorijo spomladi moderen zavod zn zdravljenje raka. V la namen so že kupili pet gramov radija, ki je stal 16 milijonov dinarjev. Film ,,Na zapadli nič novega", prirejen po stavnem Remarquovem romanu, ki je dosegel v nemškem izvirniku skoraj naklado 2 milijonov izvodov, je bil v Nemčiji na zahtevo nacionnlcev prepovedan. Ta prepoved je zbudila v inozemstvu zelo slab vtis. Cooyrlzht by Agence Litttralre Internationale. Parit Bandite pokopavajo kakor kralje Cii. članke \ -M., 45., 46., 47., 48. Toda na neki prijetni vožnji v dveh pa mu je bil usojen konec. Bila je prelestna vožnja v mesečini — njegova nevesta je bila z njim. Toda za nekim grmom sta prežala nanj dva moška. brez dvoma Moranova človeka. Dva strela! Prekrasno merjena strela! Danny Vallo se 'e mrtev zgrudil na tla, njegova .spremljevalka pa ni dobila niti praske. PRI ZASLIŠANJU Prišel sem na prvo zaslišanje, ki se je vršilo pod predsedstvom koronerja; zakaj povedali so mi, da bo \ allova nevesta glavna priča pri razpravi. „Imeli boste priliko prepričati se o tem, kako diskretne in zamolči ji ve so prijateljice naših banditov," mi je lekel moj vodnik. In tako sem zdaj v koroner-jevi dvorani. Zaslišanju predseduje koroner dr. Bundesen, moj stari prijatelj, na njegovi desnici pa sedi iz šestih članov sestoječa juiy. Občinstva je jako malo. V ozadju zagledam dva zelo elegantno oblečena gospoda, ki pa se delata nekoliko preveč neskrbna, da ne bi zbudila pozornosti. To sta odposlanca banditov, ki vselej pošljejo svoje ljudi k takim zaslišanjem, da potem poročajo morilcem odnosno ojiim, ki so umor naročili, o poteku razprave. Naloga teh ljudi je paziti na to, ali priče izpovedo karkoli kompromitujočega in bi bilo morda zato treba z njimi obračunati, Danes sta zato tu, da poslušata, kaj poreče nevesta l)annyja Valla. Banditova nevesta, zala plavolasa osebica, sedi pri zidu na- , 49., 50. iu 51. štev. „Homana“. sproti sodnikom. Njena skoro deviška bolest je malone ganljiva, in kar čutiš, kako le komaj premaguje solze, ki ji neprestano silijo izpod težkih vek. „PROSIM, LEPO PRIJAZNO!1 Dr. Bundesen pokliče Vallo-vo nevesto, ki stopi naprej in sede zraven njega v naslonjač. Isti trenutek plane proti njej deset fotografov in magnezijska luč nam vzame vid. Vse vprek vpitje in vikanje: »Glavo malo na desno, gospod koroner! Gospodična, proč robec!" Pomislite, kak škandal bi nastal pri nas, če bi se kaj takega primerilo pred francoskim sodiščem! Nevesta kaže med zasliševanjem uprav čudovito diplomati-čno nadarjenost. Dannyja Valla pozna že več kakor leto dni, vendar ne ve prav nič ne o njegovi prošlosti ne o kakih njegovih dejanjih. Za njo je bil samo navaden prodajalec. V kateri trgovini? Tega ne ve. Morilcev ni videla. Zato jih seveda nikakor ne bi mogla spoznati. Po končanem zaslišanju sta oba lepo oblečena gospoda stopila v eleganten avtomobil. Ker sem ju morda le preveč pozorno opazoval, me nagradita s pogledom, ki mu je nekako nedosta-jalo vljudnosti. Dannyja Valla so z vsemi častmi pokopali. Za pogrebom je šlo jako izbrano občinstvo. Ko sem se naivno temu začudil, se mi je znameniti profesor John Landesco, znani kriminolog, ki sem ga drugi dan posetil v njegovem institutu, zasmejal, češ: „E, saj je vedno tako! Pomp. s katerim pokopavajo najproslu-lejše bandite, in odličnost ljudi, ki gredo za njihovim pogrebom, svedočijo zgovorno o tesnili od-nošajih, ki vežejo zločince s političnim svetom :— ali vsaj enim delom politikov." Ko so pokopavali Jima Col-ossima, ki ga smemo imenovati ustanovitelja čikaškega bandit-stva, so šli za njegovim pogrebom med drugimi vsi lastniki igralnic in javnih hiš, trije sodniki, osem mestnih svetnikov, en državni pravdnik in en član kongresa. In to je samo en primer izmed stotih! POGREBI, KAKRŠNIH KRALJI NIMAJO! Pogreba O’ Banniona, ki so ga položili v grobnico, za katero je njegova vdova dala deset tisoč dolarjev (nad pol milijona dinarjev!) se je udeležil AJ Ca-pone in pet sodnikov ... Pri takih pogrebih vidiš ban-dit tem času Julija z dela. Morda sploh ni imel namena govoriti z njo — najbrž za to ne bi imel poguma — morda se je bal njenega srda ali prezira, in proti obema je bil brez moči, ker se ni smel braniti, ne da bi izdal očetovo skrivnost. O. ne, ne •— »j hotel govoriti z njo, ni je nameraval srečati ... le od daleč jo je hotel videti. Toda Gaston je zaman čakal na Julijo — zaman je tudi naslednje večere hodil po tisti poti na izprehod — ljubljene deklice ni bilo. Mlademu slikarju je to vzelo še poslednji ostanek volje do življenja. Spet se je zaprl med štiri stene in se vdajal blaznim mislim in se igral z obupnimi sklepi. Nekega dne pa mu najavi Jean neko damo, ki bi rada z njim govorila. Gaston je topo ležal na nizkem divanu in skrival glavo med dlani. Kdor ga je tako videl, je moral misliti, da je mrtev. „Kakšna je ta dama?“ je naposled trudno vprašal. ,,Ali jo poznaš?” „ Obraz ji pokriva tančica, imena pa ne mara povedati. Vendar bi sodil po postavi in po glasu. da bo to gospa Forgesovata, mati mladega gospoda.'* „Moja mati!“ je vzkliknil Gaston in naglo vstal. Stekel je k neznaki, ki je med tem vstopila, in ne čakajoč njenega pozdrava, ves ganjen planil v njen objem. „Mati moja. mati moja!" je zajecljal. Helena de Forges je odgrnila tenčico. Tn tako je zdaj stala pred svojim sinom, obraz ji je bil mrliško bled in v očeh ji je gorel strah. ..Otrok moj,“ je rekla proseče, „kaj ne da me še ljubiš? Kaj ne da me ne zaničuješ? O. Gaston!" „Mati, kako moreš samo misliti kaj takega! Da bi te jaz za-ničeval!“ je vzkliknil Gaston. „Da, storila sta mi dosti hudega, ti in oče, a vem, da zoper svojo voljo! Hudo je samo to, da mi to moje bolesti prav nič ne zmanjša. A kako bi se mogel zaradi tega nate srditi?“ Spogledala sta se, kakor da bi se že leta in leta ne bi bila videla in kakor bi se bila zdaj prav slučajno srečala. In oba je hkrati prešinila ista misel. „Tvoj oče bi se srdil, če bi zvedel, da sem te prišla obiskat. Zato sem morala na jako oprezen način oditi z doma. O, ljudje, ki so me videli, kako sem prišla k tebi, si bodo lepe reči mislili — čeprav sem prišla obiskat samo svojega sina. Povej mi, Gaston, kako si mogel tako hitro pozabiti svojo mater in se navaditi na to. da nič več ne misliš nanjo?“ Namestu odgovora jo je Gaston vroče objel in poljubil. Previdno, da ga ne bi preveč ranila, je mati nato vprašala, kaj je z Julijo. Gastonu se je zmračilo čelo. Rana je bila še presveža, da ga ne bi zapekla, ko mu jo je mati odprla. Povedal ji je v nekaj besedah. kako se je razstal z njo. Sinov odhod z gradu je njegovo mater res zadel v srce. Bila je dobra ženska in mehka mati in za trenutek je znala celo pozabiti na vse nove obleke in plesne prireditve, in se vsa posvetiti samo Gastonu. Toda bila je tiste vrste ženska, katere brige in skrbi nikdar ne trajajo del j kakor nekaj trenutkov, nekaj ur, če je stvar pomembnejša, ali nekaj dni, kadar gre za pretresljive tragedije. Čutila je do sinu, ki je njej in njenemu možu doprinesel toliko žrtev, neskončno hvaležnost, vendar je mislila, da bo prej ali slej vendarle pozabil na bolest in ljubezen in deklico in se vživel v nove razmere. Zdajci je postala gospa For-gesova iznenada spet vsa vedra in vesela: samo da se sin ne srdi nanjo, pa je vse spet dobro. Ostala je še kake četrt ure, nato pa se je poslovila. „Kdaj se bova spet videla?" je vprašal Gaston s trudnim glasom. ..O, kmalu!!* je odgovorila mati. Povej mi samo, katere dni in ob katerih urah te smem obiskati, da te ne bom motila!*' „Motila me ne boš nikoli in doma me dobiš tudi vedno.“ „Kaj nič ne hodiš na izpre-hode?“ se je začudila mati. „Ne. — Vzemi drugič še sestro s seboj! Boš?“ ..Zakaj ne? Seveda!** Strastno ga je objela in poljubila na čelo. Nato so se vrata za njo zaprla. * In spet je bil Gaston sam s svojimi žalostnimi spomini. In spet je hodil večer za večerom v ono ulico, kjer je zaman čakal na Julijo. Minil je bil že mesec, odkar se je bil razšel z deklico, in zdaj. ko ni imel več očetovih denarjev, ko mu je ostal samo še čopič, če se je hotel prebiti skozi življenje. se ni smel več predajati samo tugi in nesrečnim mislim, če ni hotel priti v zadrego. Moral je začeti delati. Oni del Auteuila, kjer je imel svoje stanovanje v samotni hišici. je bil posebno pripraven za slikanje. Vrvenje velemesta ni prihajalo do tod in zdelo se je, da je Pariz daleč daleč nekje za gorami. Pred hišo je bila železna ograja, in ob njej je držala tiha in prazna cesta. ^ bližini so stale prav take hišice, podobne vilam, skrite med gostim drevjem. Državna cesta je sicer sekala ta mirni kraj, vendar tudi ona ni bila tako nemirna navzlic velikemu avtomobilskemu prometu: vodila je tako daleč v kraj od slikarjevega ateljeja, da Gasto-na niti najmanj ni motila v njegovih sanjah in premišljevanju. Samoto in tišino, v kateri je živel mladi slikar, je zdaj pa zdaj pretrgalo škripanje nena-mazanili vrtnih vrat. kadar jih je Jean odprl ali zaprl, enkrat ali dvakrat na dan hišni zvonec, kadar so prihajali v hišo dobavitelji in prodajalci in sempatja petje nekega berača, ki je vsak teden redno dvakrat prišel, v torkih in petkih, in prepeval na vrtu. TVORNICA CIKORIJI sSrSiiJSSSS I o petje ji’ Gastona izprva presenetilo, toda počasi se je navadil nanj. ko je prvič začul za zidom sosedovega vrta ta krepki glas, je pozorno prisluhnil — glas se mu je zazdel znan in čudno vznemirjenje ga je prevzelo ob njem. Odprl je okno, se nagnil skozenj in skušal pogledati tja čez — toda vrt, odkoder se je čnIo petje, je bil le predaleč in ni mogel ničesar razločiti. Zato je poslal Jeana, naj poizve, kdo poje. Sluga je bil ves začuden mul gospodovo željo. Čez nekaj minut se je vrnil. VSAK IIAN n OIIOOVOI' Na vprašanja na 5. strani 1. Znamenita plesalka, umrla 1928 v Nici pri avtomobilski nesreči. 2. Denarna enota (10 Din) v Venezueli. Tako se imenuje po Sim. Bolivarju, osvobodilcu Južne Amerike izpod Španije, čigar stoletnico smrti so 10. t. m. proslavili v Južni Ameriki. 3. Vezava z usnjatim hrbtom in usnjatimi vogali. 4. Boginja Feničanov in Aramej-cev, ki so ji darovali človeške žrtve. š. V Nemčiji, v deželi Hessen-Nassau; ima 23.000 prebivalcev in je torej manjši od našega Maribora. 6. Sin (pred škotskimi imeni). Se krajša tudi M' ali Mc. 7. Da knjiga ni na prodaj. „Nu?‘* je vneto povprašal Gu-ston. Jean sc je zasmejal. „Neki berač poje, gospod, neki pohabljenec; danes so ga prvič videli tu.“ Berač! Gaston se ni mogel ubraniti nasmeška — živci so mu jo spet zaigrali. Berač! Petje se je še vedno čulo. Gaston pa je zaprl okno in se ni več zmenil zanj. # Mladi mož ni mogel več prenašati ločitve od Julije. Vsaj'videti jo mora! Zdaj ko je bil vedno sam, so se mu porajale vsakojake misli. Morda zdaj niti ne bi hotela z menoj govoriti, po tistem prizoru, si je rekel. Da, morda me niti ne bi pogledala! Siromak pač ni slutil, v kakšno luč se je postavil s svojim takratnim nastopom! Ni pomislil, da ga Julija ne njen stari oče nista mogla razumeti! Sicer pa, si je dejal mladi mož, ali bi bilo sploh spodobno, da bi se zdaj približal deklici? Ali bi bilo tako ravnanje vredno njegove velike ljubezni? Ne, njegova ljubezen mu je velevala, naj rajši beži od svoje ljubljenke kakor pa 'da bi se ji skušal približevati in jo iskati. Tako Gaston ni vedel, kako naj se odloči. ..o je premišljeval o zvi ia; ki se jih je moral posluževati njegov oče, da zakrije skrivnost njegovega rojstva, si je moral reči, da je bilo vse to kakor tudi naposled njegovo priznanje naperjeno prav za prav samo proti njegovi poroki z Julijo. ■ Iza, Forges je pokazal neverjetno premetenost in zvijačo v načinu, kako je umel utajiti sramoto, ki je vezala njega z ženo Heleno, .'sreča mu je bila mila, zakaj še nikoli se ni bilo Gasto-nu treba izkazati z'rojstnim listom — njegova umetniška kari-jera ga ni nikoli spravila v položaj, kjer bi to bilo potrebno. In zdaj se je tudi spomnil: ko se je prvotno hotel posvetiti diplomatski službi, mu je oče odsvetoval, čeprav se mu je tani spričo očetovega ugleda in bogastva obetala lepa bodočnost. Kar najvne- teje pa je oče odobraval njegovo ndmero, ko mu je povedal, da ga veseli slikarstvo in da vidi v njem svoj življenski poklic. Kakopak — ali ni bila to ena skrb manj za starega Forgesa? In ko mu je bilo treba iti v vojake, g a je oče poslal v Italijo, v tem pa je doma sam spravil vse stvari v red in plačal odkupnino zanj — tudi tam se mu torej ni bilo treba ničesar bati. Senator Forges je igraje odpravil tudi marsikatere druge stvari, ki bi vsakemu drugemu prizadejale velike neprilike. Le s poroko ni šlo. Tudi na to je stari mnogokrat mislil, vendar navzlic vsemu premišljevanju ni našel izhoda. Tako je vselej stvar odložil, pri tem pa se je na tihem vdajal upanju, da dokaj svobodno življenje, ki ga je živel njegov sin, ne bo zbudilo v njem želje po lastnem ognjišču — vsaj tako dolgo ne, dokler živita še njegova roditelja. Ne glede na to pa je bil odločen podreti vsako oviro, ki bi se mu na tej poti postavila nasproti. Ko je Gaston premišljeval o tem. s kakšno energijo je njegov oče že pet in dvajset let ohranjal in kupiči! svoje neizmerno imetje in si uinel ohraniti neomade-ževan sloves, si je z grozo rekel, da bi Forges utegnil biti zmožen nastopiti proti Juliji, če treba tudi s silo. Toda takoj, ko se mu je ta misel porodila, jo je spet odgnal. A vendar je imel občutek, kakor da visi nad Julijino glavo velika nevarnost, in še bolj ga je nekaj v njem naganjalo, da jo mora videti in paziti nanjo, da odžene to nevarnost. In tako se je zdaj plazil okoli Gobriandove hiše v Parizu kakor je prejšnje čase skrivoma hodil okoli njihove hišice v Boisu. Po cele dneve je hodil zdaj tam okoli. Nekega dne je celo že sklenil, da stopi noter in povpraša hišnico, ali je Julija zdrava in ali se ji ni zadnje čase nič hudega zgodilo. Toda v poslednjem trenutku je to misel opustil, boječ se, da ne stopi predenj stari Gobriand. Pa tudi — ali ne bi to poizvedovanje o Juliji zbudilo vseh mogočih zlih misli — ali ne bi nastalo zaradi njegovega povpraševanja v hiši vsakojako govoričenje? Tako se je Gaston umaknil in potrpežljivo čakal. # Ravno nekako v tem času pa je tudi Julija okrevala. Po onem usodnem razgovoru z Gastonom je namreč obležala in dolgo niso vedeli, ali bo sploh še kedaj vstala. Zdravnik je povedal, da jo je prijela možganska mrzlica. Dneve in dneve je visela meti življenjem in smrtjo in le skrbni postrežbi njenega očeta se je bilo zahvaliti, da je po skoro štiritedenskem ležanju' lahko vstala. Ko so se ji toliko vrnile moči. da je smela na cesto, je takoj šla h gospe Gauthierjevi, kjer je spet dobila prejšnje mesto. Vselej drugače bi bi bila deklica srečna, da ji je zagotovljena služba, saj si bo s tem lahko izboljšala gospodinjstvo in morda dala še kak groš na stran za slabše čase. Toda Julija ni več mislila na bodočnost... Od tistega dne. ko je poslednjič govorila z Gastonom, je samo enkrat nasmešek preletel njeno lice: to je bilo takrat, ko se ji je vrnila zavest in ko prvi trenutek ni vedela, kje je in kaj je z njo. Poslej pa je ostala nepristopna za vse šale in dovtipe, ki jih jo delal njen oče. da jo razvedri. in je odklanjala vse dobre nasvete. Misel na življenje, ki ga je živela še pred nekaj meseci, je ni hotela pustiti. In ta misel se je zagrizla v njeno zavest. Živela je kakor mladi slikar v Au-teuilu, čisto sama zase in za svojo nesrečo. Nekega večera, ko je Julija odha jala iz Gauthierjeve trgovine, pa se je nenadoma zagledala pred Gastonom. Ni mislila, da ga bo še kedaj videla v življenju: in zato jo je to nenadejano srečanje zbodlo v srce in vsa kri ji je izginila z obraza. ..O Bog!“ je vzkliknil Gaston ves prestrašen, ..kako ste se iz-premenili. Julija!" Toda ona se je naglo zavedla. .,Da,“ je odgovorila, ne vedoč, kakšne bolečine prizadajajo njene besede mlademu možu. ,,l)a. nekaj bolna sem bila. C'e pa vas zanima, kako je z mojim zdravjem. potem vedite, da mi je zdaj bolje." „Q, Julija, kako morete s takim glasom govoriti z menoj!" je bolestno vzkliknil Gaston. ,.Odgovorila sem vam samo, kar ste me vprašali." je odvrnila Julija. „drugega pa vam nimam ničesar več povedati." S temi besedami se je priklonila. mrzlo pozdravila in šla. Gaston se je zavedel šele dolgo potem, ko nje že nikjer več ni bilo. Drugi večer je spet prišel na isti kraj, in ker je dobro vedel, ol) kateri uri odhaja iz službe, se mu ni mogla ogniti. „J ulija!'’ je vzkliknil obupno. ..ali me mar imate za krivega? Zakaj me obsojate? Verujte mi, da sem še mnogo nesrečnejši od vas!" juli ja se je prezirljivo zasmejala. ..Prevarali ste me!“ je rekla mirno in hladno. „lgrali ste se z mojo naivnostjo!" Gaston je v obupni nemoči zvil roke. ..O. Julija, ko bi vedeli, kakšno krivico mi delate s svojo krutostjo!" . „AIi imam mar pravico zaupati vam?" ..Skrivnost, ki me je ločila od vas, Julija, ni samo inoja, verjemite mi! Za mojo čast gre — niti besedice ne smem izdati!" ,,AIi ne gre za vašo čast tudi tedaj, če se pred menoj ne morete opravičiti?" „Nič več me ne l jubite, Julija — nikoli me niste ljubili!" je grenko vzkliknil mladi mož. ..Tudi vi. Gaston, tudi vi vprašajte svoje srce, pa boste videli, kaj vam bo odgovorilo!" ..Jaz... jaz bi dal življenje za vas! In... ali bi bil zdaj tukaj. če vas ne bi- ljubil? Odkar se nisva več videla, živim samo še v mislih na vas! Julija, dal vam bo dokaz svoje ljubezni, in potem boste drugače mislili o meni kakor mislite danes!" ..Res sem radovedna na ta dokaz!" ..Julija, kadar bom katero drugo ljubil, -me lahko obtožite krive prisege! Skrivnost, ki me Ob novem letu se spomnite na obnovo naročnine! Položnice dobite te dni. loči od vas, me loči tudi od vsake druge ženske. Nikoli se ne bom poročil, Julija!“ In kakor da bi se zbal, da se ne bi mogel več premagati in da bi pal pred njo na kolena, se je hlastno obrnil in ji izginil izpred oči. Julija je mrtvo nadaljevala svojo pot po ulici Poissonniers in prišla do hiše, kjer je stanovala. Ravno je stopila v vežo, ko je zagledala dva moža, ki sta stopila v stran, da jo pustita mimo. Starejši je bil Levigier, drugi — velik, vitek mlad mož v uniformi — pa njegov sin. Julija je mehanično dvignila oči in se je komaj premagala, da ni vzkliknila na glas. Vsa prepadena se je zagledala v oficirjev obraz. Nato pa, kakor da se je nenadoma zavedla, kako čudno se mora onima zdeti njeno vedenje, se je jadrno obrnila in odhitela po stopnicah domov. ..Čudno!" je zamrmrala. „Ta-ka neverjetna podobnost — ne, to ni mogoče!" Poročnik je bil res kakor dvojnik sličen Gastonu Forgesu. Stari Levigier je opazil Julijino presenečenje in potem 11 jen nagli, skoro begu podobni odhod. .,IIe, Pavel — kaj pa naj bo to? Ali imaš kako ljubezen v hiši ?“ ,,Zakaj, oče?“ je vprašal sin. „Zdi se mi, da te ta mlada dama pozna. Kje pa si se seznanil o«* z njo: „Kolikor vem, je še nikoli v življenju nisem srečal," je odgovoril mladi oficir. „Gotovo se je zmotila ali pa je morda odkrila na meni podobnost s katerim svojih znancev. Veruj mi, danes sem jo prvič videl!" „Podobnost!“ je vzkliknil stari Levigier bolj sam zase kakor svojemu sinu. Neka misel je vstala v njem. Ali ni pred nekaj dnevi srečal mladega moža, v katerega se je prav tako zasrepel kakor zda to dekle v njegovega sina? To čuiino dvojno naključje ga je si- lilo k premišljevanju. Tole se je dalo sklepati iz vsega tega: ker je Pavel odločno rekel — in zakaj naj bi neki lagal? — da te ženske še nikdar v življenju ni videl, je brez vsakega dvoma ona imela njega za tistega, ki ga je poznala, in ki ga je tudi on srečal pred nekaj dnevi. I11 drugi sklep: tisti neznanec, ki je zadnjič zbudil njegovo pozornost, je moral biti takrat baš pri njei! Zato torej ne bo težko dognati njegovega imena — samo malo potrpljenja in nekoliko opreznosti. Najprej pa je treba pobliže poizvedeti o mladi devojki. Levigier je stopil k hišnici. ..katera je neki ta zala deklica, ki je pravkar stopila v hišo?" je nedolžno vprašal. „S košarico v roki, jako resna, s prekrasnimi očmi. visoka, vitka in zelo bleda?" ..Da. prav to imam v mislih." „(), to bo hči onega starca z bergljami, kakor mu pravimo — dobrega a siromašnega moža, ki stanuje blizu vas v četrtem nadstropju." .,Hvala. I11 oni mladi mož, ki je bil pred nekaj dnevi tu in o katerem sem vas izpraševal — tega pa od takrat niste več videli, dobra gospa?" Hišnica je pomislila. „Čakajte no," je zdajci vzkliknila. „Tako se mi zdi, da sem neko jutro videla, kako je hodil okoli hiše, ko sem se vračala s trga — sicer ne morem priseči, da je bil ravno on, vendar se mi zrli, da sc nisem zmotila. Tak vas oni mladi mož zanima, gospod T^evigier?" „Že mogoče, gospa hišnica!" Levigier se je brez nadaljnih besed obrnil in s sinom odšel. „Oni mladi mož brez dvoma zahaja h Gobriandovi hčeri," si je rekel oče Levigier. „Stari Go-briand rad govori in tako, sodim, se ne bo težko seznaniti z njim." Sin Pavel je nemo stopal zraven njega in pušil cigareto. Levigier pa je bil tako zatopljen v svoje misli, da je popolnoma pozabil nanj, in zdajci je vzkliknil čisto na glas: ..Ali je mogoče, da bi bila ta brezsramna Helena njegova mati?" Pavel je prisluhnil. Helenino ime je oči vidno zbudilo njegovo pozornost. ,,0 kom govoriš, oče?" je vprašal. „0 moji materi?" Levigier je vztrepetal, a že se je zavedel. Pobesil je glavo in odgovoril: „Da, časih mi pride njeno ime na jezik. Jako sem nesrečen, odkar sem jo izgubil. Če bi te i Kapljo za haplja razje v teku časa najtrši granit, akoravno moč posamezne kaplje ne pomeni nič. Tudi začetne tvorbe kamenčkov v jetrih, ledvicah in žolčnem mehurju so malenkostne. Domala nevidni drobci apnenca in strupenih izločin, ki se vztrajno nabirajo v teh organih, slvorijo s časom opasne kamenčke in ti lahke izpodkopljejo tudi najtrše zdravje. Preprečite te pojave že naprej ter dnevn oredno izpijte 2 do 3 čaše Kadenshe zdravilne vode. Dragim naročnikom, inserentom in bralcem „Romana“ doma in na tujem voščita vesele praznike uredništvo in odpravništvo. zdaj videla, bi te občudovala — ponosna bi bila nate!“ Levigier je bil ves v mislih, ki jih je zbudilo v njem srečanje z znancem, v katerem je videl sina svoje žene — njegov sin pa je premišljeval o svoji materi, o kateri mu je oče zmerom pripovedoval, da je že zdavnaj umrla in je ni niti poznal. Ko je Levigieru, ki je bil takrat blagajnik v veliki trgovski hiši v Marsilji, pred pet in dvajsetimi leti pobegnila njegova žena z drugim, ni hotel več ostati v kraju, kjer so — ne glede na njegovo osebno poštenost, o kateri nihče ni dvomil — omenjali ljudje njegovo ime v zvezi s tem sramotnim dogodkom. Helena je bila svojemu možu dve leti zvesta žena, potem pa je zmagala njena koketnost, njen pohlep po sijajnem življenju in po lepih oblikah, česar vsega ji Levigier s svojimi skromnimi sredstvi ni mogel dati na razpolago. Toda Levigier je svojo ženo ljubil in ni niti v sanjah dvomil o njej. Nekega dne pa je dobil od Helene jako hladno pismo. V njem mu je javljala, da je ni volja še dalje živeti v tako skromnih razmerah; zato da je odpotovala z nekim možem, ki razpolaga s takim imetjem, da bo lahko ustregel vsem njenim željam. Udarec je bil za nesrečneža nekaj strašnega; dolgo je bil kakor otrpel. Zavest mu je ohranila samo misel na sinčka, ki ga je mati tako brezsrčno zapustila in ki bi bil popolnoma izgbljen in prepuščen tujim ljudem, če ne bi več imel očeta. Poslej je posvetil vse svoje življenje malemu Pavlu in njegovi vzgoji. V prvi blazni bolečini je Le-vigiera najprej obšla misel, da bi odpotoval za ženo v Italijo in se strašno maščeval nad nezvestni-co — misel na nebogljenega otroka pa mu je vrnila hladnokrvnost. Če bi ubil mater — kaj naj potem poreče sinu, kadar odraste in povpraša po njej — kako naj mu prikrije to smrt, ta umor iz osvete? Kako ga bo gledal otrok, če si omadežuje roke z materino krvjo? In potlej, če kaznuje mater, tudi njenega ljubimca ne bi smel pustiti nekaznovanega! Iz brezimnega pisma, ki ga je dobil nekaj dni po begu svoje žene, je zvedel ime tega l jubimca in prav tako tudi, kam sta se odpravila. Potlej pa ju je izgubil izpred oči. In v njem je začel prevladovati gnus nad ženo, ki mu je bila zmožna storiti kaj takega. Odpravil se je najprej v Lyon, potem pa v Pariz, kjer se je za stalno naselil. Tu, je mislil, ne bo nihče poznal njegove nesreče in sramote.---------- Tako so minevala leta in nikoli ga ni nobena stvar spomnila prošlosti... V Parizu je imel Levigier najprej skromno službo v neki večji trgovski hiši, kjer si je z marljivostjo in poštenostjo kmalu pridobil naklonjenost svojega gospodarja. Ker je bil Pavel še majhen in je oče živel čisto zase, je imel majhne izdatke in si je del nekaj denarjev na stran. Vse njegove misli so veljale sinu. Ko je imel ljudsko šolo za seboj, ga je poslal v gimnazijo, pozneje pa na oficirsko šolo. Da je zmogel vse te troške, je delal vsak večer nadure, prepisoval za odvetnike, pisatelje in gledališče rokopise in akte. Poleti je vstajal ob treh in šel na delo — to mu je prihranilo luč. Pozimi pa je delal pozno v noč. Tako si je prislužil toliko, da je za silo preživil sebe in sina in plačal vrhu tega za Pavla še šolnino. In mladi mož je delal in se učil z vnetostjo, da ga je bilo veselje gledati. Bil je ponosen, da more očetu storiti veselje za vse to, kar je oče storil zanj. Njegov obraz je spominjal na Helenino lepoto, srce pa je razodevalo velikodušnost in plemenitost očetovo. To je bilo tisto skrivnostno življenje starega in mladega Le-vigiera, o katerem je Gobrian-dovka vedela oni večer toliko zanimivega povedati. # Levigier se je torej sklenil seznaniti z očetom Gobriandom, da tako kaj izve o mladem možu, ki je zbudil njegovo pozornost. Toda prišli so mu pomisleki: kaj, če je Julija kako lahkomiselno dekle, ki se za hrbtom svojega očeta shaja z neznancem! To se inu je celo zdelo jako verjetno. In če začne potem očetu Gobriandu o tem govoriti —? Ne, bo že bolje, da počaka na lepo priložnost in napravi tako, kakor da se je seznanil s starim čisto slučajno. Toda tisti večer- je prišel Go-briand jako truden domov. Na Levigierov pozdrav komaj da je odgovoril in je ostavil Levigiera vsega osuplega na hodniku. Pri tej priliki smo dolžni povedati, da je stari Gobriand že delj čas redno hodil ven — od takrat, ko je Julija zbolela. Rekel je, da hodi v neko tovarno delat, in res je vsako soboto prinesel domov celo pest drobiža, samih bakrenih in niklastih novcev. Nocoj je bil starec ves hripav. Njegova žena je to opazila in se je začudila. „Si se prehladil? Ali naj ti napravim vročega čaja?“ „Ne, ne!“ je odmahnil. „Še nikoli se nisem bolje počutil kakor danes.“ „Pa vendar si čisto hripav in še govoriti ne moreš!“ je v skrbeh oporekla žena. „Saj te skoro niti ne čujem!“ „Bo že minilo." „Zdi se mi, da moraš v delavnici mnogo vpiti, ne?“ je poizvedovala žena. „Da. ker delajo stroji tak v v «i t ruše. „Ali imajo dosti delavcev? In je naporna tvoja služba?" „Tisto pač,“ je vzdihnil stari, .,a zato redno plačajo. Vrhu tega dobim tudi napitnino. Tako sem ta teden zaslužil več ko petnajst frankov na dan.“ „Petnajst frankov!" je vzkliknila žena. „In Julija jih zasluži deset!“ „To da pet in dvajset. Celo premoženje, kaj ne? Danes sem ti prinesel domov pet in devetdeset frankov." „Kako pa se imenuje tista tovarna?" je vprašala žena. „Lorment in drug, mehanična delavnica. Znana tvrdka. Hvala Bogu, da sem prišel k njej — fini ljudje so to!“ Gobriand se je zadnje čase dodobra izuril v pripovedovanju pravljic. Toda zdajci je njegovi ženi prišla nenavadna misel. „A zakaj te vedno izplačajo z drobižem?" je povprašala. „Pri tako veliki vsoti je to vendar nekam čudno!" „Saj mi plačajo v papirju, pa jaz sam potem bankovce zme-njam, ker dro*biž bolje prija našim majhnim potrebam." Ta izgovor ni bil Bog vedi kako tehten, a ker stara ni sumila o svojem možu, se je s tem pojasnilom zadovoljila. A to ni bil edini napad, ki ga je moral stari Gobriand odbiti — mnogo nevarnejši ga je še čakal. Prišel je od hišnice. Le-ta je bila v nedeljo ravno pometla stopnice in je stopila k Gobriandovki na pomenek. Ko je zagledala pohabljenca, se je takoj obrnila k njemu: „Včeraj sem vas hotela obiskati —“ „Mene?“ se je začudil stari. „Kje pa, gospa Fourello!" ,,Zunaj mesta, v tovarni." Gobriand je prišel v zadrego, in čuteč, da je hišnica to opazila, se je po sili zasmejal. „Ob kate rem času je to bilo?" je naposled vprašal. „Proti trem popoldne." ..Takrat sem bil v službi. Ka-kb je neki mogoče, da me niste opazili? Ali ste zaradi mene prišli v tovarno?" „Da ... prav za prav ne. Brata imam. ki je zbolel in stanuje tam blizu tovarne. Včeraj sem ga obiskala, in ker sem bila že tam, sem si rekla, pa stopim še k vam pogledat." „Aha!“ je odgovoril starec, ki ga je oblival mrzel pot. ..Vprašala sem tedaj v tovarni po gospodu Gobriandu, pa ni nihče poznal uslužbenca s tem imenom." „To je čudno," je odvrnil Gobriand s tresočim se glasom. „Te-ga ne razumem!" „A je vendar tako, kakor sem vam povedala." je vztrajala hišnica. ..Potem ste se morali obrniti na napak naslov," je rekel pohabljenec, da vobče nekaj reče. ..Povprašala sem v pisarni." Tedaj je prišla Gobriandu rešilna misel in olajšano je vzdihnil. „V kateri pisarni ste povprašali?" je rekel z važnim glasom. ..Saj je vendar samo ena!" „0, ne, dve sta. Ena je za trgovske nameščence, druga pa za delavce. Pisarna za trgovske pomočnike je na desni strani na dvorigče." „Nu, tam sem bila." „Ona druga pa je v tovarni sami - in samo tam me poznajo!" ,.Aha, zdaj razumem!" je vzkliknila hišnica. ..Drugič se že morate obrniti na pravo pisarno," je jel nato gostobesedno razlagati, „če boste kdaj želeli govoriti z menoj. Mo- ja naloga je nadzirati delavce v veliki strojnici." Tako je Gobriand odbil drugi nevarni napad na svojo skrivnost. Peto poglavje RAZKRINKAN Gobriand ni prav nič izpre-inenil svojega načina življenja. Zjutraj je kakor vse zadnje tedne odhajal z doma, zvečer pa se je truden in hripav vračal domov. Julijo je potrtost nekoliko minila. Poslednje svidenje z Ga-stonom jo je prepričalo, da jo mladi Forges res in iskreno ljubi in da nikoli ne bo vzel druge za ženo. Čeprav je ta gotovost ni potolažila, ji je vsaj vrnila mir in duševni pokoj, ker je. vedela, da je Gaston ni izdal. Če dva nosita isto breme, se laže nosi. Drugače pa je bila deklica tiha in melanholična-; oči je pobešala in obraz ji je bil bled, toda oče je ni več iznenadil pri joku. Bilo je, kakor da je v globini njenega srca klila neka nedopovedljiva, skrivnostna nada, ki si je sama ni upala priznati ne pojasniti. V njihovo gospodinjstvo se je z zboljšanjem gmotnega stanja, vrnil če že ne vedrost in veselje, vsaj nekli mir. KRIŽANKA A B C D E F G H I K L M N 10 Vodoravno: 1. Pisarna; moško ime; 2. Pristojbina; 3. Reka v Sibiriji; stroj; 4. Denar; planota v Aziji; 5. Reka v Rusiji; izumitelj dinamita; 6. Del noge; zaimek; 7. Žensko ime; predlog; boleče mesto; S. Geometrijski izraz; turško ime; ploskovna mera; 9. Mesto v Epiru; predplačilo; 10. Prepričanje; veznik: (I. Zaimek: južna rastlina: 12. Plemič; kemična prvina: n. Barvilo; predlog. Navpično: A. Graju: poganjek; rastlina; B. ll Suženj; natančno merilo; predlog; C. Znak za 12 kovino; ptica; egiptovski bog; D. človek, ki delu; instinkt; E. Reka \ Bosni; predlog; nikalnica; F. Ži- škem; okrožje; L. Žensko ime; ine- vilo; zaimek: (J. moško ime; del po- sto v Romuniji; M. Mesto^ v Alba- hištva; II. Hladilna tekočina^ I. za- ■ H m ■ ■ -— ■ ■ ■ ■ ■ ■ — H ■ ■ B — — ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m ■ ■ ■ ■ ■ ■ m ■ ■ ■ ■ P ■ imek: športnik; K. Mesto na Če- niji; veznik; N. Reka na Poljskem; polotok v Aziji. Tauber v Ljubljani Za- Božič bodo igrali ,v Matici Tauberjev film „Dežela nasmeška", ali kakor so ga pri nas krstili ..Zemlja solnca", o katerem smo že večkrat pisali. Povsod, kjer so ta film predvajali, je uspel, zato ni dvoma, da bo tudi pri nas, kajti Tauber kot pevec je razred zase, ki bi težko našel enakega med Nemci. Pa tudi igralec ni slab, kar smo videli pri obeh filmih, ki so ju v Ljubljani že igrali. Dejanje, ki je zelo romantično, se vrši na Kitajskem in igra Tauber vlogo kitajskega princa. Njegova partnerica, hi je s tem filmom šele zaslovela, je mlada ITella Kiirty. Pri ustvarjanju tega filmu je sodeloval znani komponist F. Lebar, ki je uglasbil opereto, po kateri je film posnet. Filmski drobiž Ko so kronali abesinskega vladarja Rasa Tafarija, je Fox posnel vse najvažnejše prizore. Filmski (rak je z. letalom odnesel kapetan Luvvrence Hoppe v Ameriko, tako da so ga sedem dni kasneje že lahko prvič tamkaj predvajali. Filmska družba Fox je že tudi pričela suemuti filme v nemškem jeziku. Delajo jih . v Berlinu. Prvi, ki je že gotov, se imenuje »Carjeva ljubica", kjer igra glavno vlogo Liane Ifaid. V kratkem misli Fox pričeti- snemati tudi na Dunaju, v Parizu in Rimu. Razen filma „Tmej solnce \ srcu", ki smo o njem že pisali, sta v zadnjem času igrala Janet Gay-nor in Charles Farrell v filmih „Mi bogataši" in »Sedma zapoved", ki ju bomo drugo leto videli. John McCormack, ki igra glavno vlogo v Foxovem filmu »Pesem moje duše", slovi za enega najboljših svetovnih tenorjev in zasluži vsak večer kadar nastopi po 100.000 dinarjev. V Foxovem zvočnem filmu ..1 [ollywoodske noge" sodeluje nad sto gledaliških, varijetejskih in filmskih umetnikov in umetnic. Razen znanega baritona Jacka Smitha igrajo v tem filmu še Janet Gaynor, Charles Farrell, Ed-mund Lovve, Victor McLenglen, Nick Stuart in še drugi filmski zvezdniki. V Nemčiji je vlada na pritisk nacionalcev prepovedala Universa-lov zvočni film »Na zapadu nič novega." ki je bil prirejen po znanem Remarouovem romanu. Režiser K i n g V i d o r si je napravil počitnice, ki jih uživa na svoji razkošni jahti v krogu svojih najboljših prijateljev. MGM si je kupil pravico, da sme napraviti govoreči film po Wasser-mannovi noveli »Svetovna iluzija . Doslej je imel samo pravico posneti po tej noveli nemi film. Greta za božič Dolgo, dolgo je že tega, kar sem stala poslednjič doma pod božičnim drevescem. Časih se mi zazdi, da to sploh nikdar ni bilo, da je to samo lepa pravljica, prelepa, da bi mogla biti resnična, lil vendar je bilo tako, prav tako. Imela sem mater, predobro mater, lo je Ivilo tisto leto, ko sem prvič odšla v svet. Takrat sem nekaj dni pred odhodom sanjarila pod drevescem. Prijela me je za ramo in- mi rekla: »Greta, bogve kje boš drugo leto stala pod drevescem. Nikdar ne pozabi domačega. Najlepše je bilo, kar si jih videla." In dala mi je majhno srebrno zaponko v dar. Danes je nimam več... Takrat sem se materinam besedam čudila. Bila sem še premlada, da bi jih mogla razumeti. Danes jih razumem. Ko stojim sama pod velikim drevesom, ki sega z vrhom do stropa sobe in se ves topi v luči in sijaju, sem žalostna. Z drhtečo roko odpiram zavoj za zavojem, darove svojih pri-’ jateljev in oboževalcev. Lepi so in dragoceni, hi vendar, ko bi našla med njimi majhno srebrno zaponko, ki mi jo je takrat dala mati, bi dala zanjo vse. vse... za tisto malo srebrno zaponko. Vam vsem, ki ne stojite nocoj pod domačini drevescem, povem, da niste sami v svojih žalostnih mislih. Tudi jaz, Greta, sem z vami. Greta Garbo in Theo Shali v filmu Anna Christie" Foto MGM Devet filmskih zvezd svari! Mary Brian: „Spomnite se naj večjih razočaranj, ki ste jih doživeli, in se pripravite na desetkrat hujša razočaranja v Hollywoodn. če boste nanje pripravljeni, vam ne l>o težko, ko boste uvideli, da ste se varali, ko ste iskali sreče tam. kjer je ni.“ Se nadaljuje na str. IR. Lilian Roth: „ko pridete \ llollywood, se naselite v Los Angelesu. Poiščite si tu službo in pozabite na film." Maurice Chevalier: ..Kolikor sem imel priliko opazovati, bi vam rekel, da mora imeti statist v Hollywoodu garderobo zvezdnika, pogum telovadca na trapezu, neobčutljivost gostilničarja, lepoto kraljice variieteja in pri odklonilnih .odgovorili ravnodušnost trgovskega potnika." Film, sen in up stoterih mladih ljudi! Koliko razočaranj je že povzročil, koliko bede in koliko žalosti — kajti k njemu priti je težka stvar. Le malo jih je, ki so se pri njem zbudili slavni in še ti vsi samo slučajno. Časi, ko je vsak, ki je prišel v Hollywood, takoj našel dela, so že davno minuli. Danes je že težko postati statist. hi vendar potujejo vsak dan karavane mladih ljudi, ki mislijo, da gredo v deželo, kjer se cedi med in mleko. Skoraj brez sredstev pridejo tja, kar pa prinesejo s seboj, porabijo že prve dni bivanja v llollywoodii. Kajti Hollywood je drag! Paul Lukas: ,.Prihranite si svoje premoženje! Naložite ga v delnice ali pa v zemljišča ali pa v kaj drugega, kar vam bo prineslo kaj dobička. Šele potem, ko boste od drugih neodvisni, pridite v Hollywood. Morda se nekega dne zgodi čudež, morda dobite dela kot statist za šest dolarjev na dan." Jeannette MacDonald: „Kdor hoče imeti danes v llolly-vvoodu uspeli kot statist, mora imeti potrpljenje vezilje in pogum letalca, ki leti čez ocean. Če ima te lastnosti in denarja za šestmesečno bivanje v Hollywoodu, lahko poskusi srečo. Preden mine zadnji dan tega roka, ga bo minila želja po filmarju." Potem tavajo od družbe do družbe, od studia do studia. Povsod najdejo zaprta vrata. Končno jih zaposle kot delavce, ženske pa ostanejo v predmestjih in služijo... In nikjer ni toliko samomorov kakor v Molly\voodu, mestu sijaja in bede. Vsi čakajo, čakajo, zakaj lov za I ilmaiijeni je kakor mrzlica za zlatom. Časih se komu nasmehne sreča, toda le malo je takih. Morda od desetih tisočev eden, dva ... Ču j te kaj svetujejo znani igralci in igralke onim, ki hočejo \ Holly-\vood! Clive Rrook: ..Glavni pogoj je elegantna garderoba. Vsi oni in one, ki upajo postati v IIollywoodu statisti, to sc pravi, oni in one, ki hočejo biti tedensko dva dni zaposleni — kajti več naj nikar ne pričakujejo — morajo imeti obleke za vse dele dneva in večera." Jean Arthur: ../berite pri svojih prijateljih vse nerešene križanke, ki pa jili mora biti vsaj poln kovčeg. Prinesite jih s seboj v Hollvvvood, zakaj potrebovali jih boste med brezuspešnim čakanjem po .igralskih borzah1." Tildi jaz sem storila tako in čas mi je kaj hitro minul." v»«ai »*»/ ' te sezone Ljubezenska parada Razkošna opereta mojstra režije ERNESTA LUBITSCHA z MAURICEM CHEVA- L1EREM in JEANNETTO MACDONALD Osmi čudež sveta Sijajna revija v nemškem jeziku. Razkošna oprema — krasne barve Vagabond King Kolorirana romantična opera v nemškem jeziku. V glavni vlogi slavni bariton DENNIS KING in JEANNETTE MACDONALD Jede Frau hat Etwas Dražestna operetna komedija v nemškem jeziku. Sodelujejo: GERTRUDE BERLINER, HANS CLEVER, ANNY ANN Monte Carlo Mojstrovina ERNESTA LUBITSCHA. Sodelujeta JACK BUCHANAN in JEANNETTE MACDONALD Sonntag des Lebens Izredna muzična drama z NANCY CARROLL in PHILLIPS HOLMES Pazi Harold Prvi govoreči film HAROLDA LLOYDA Zvočni film ali nemi film PARAMOUNT vedno svetovna znamka uspeha Zagreb Frankopanska 5a — Telefon 72-06 Richard Arlen: „Da ženska \ Hollywoodu pri filmu uspe, se mora poročiti z ravnateljem filmske družbe in upati, da njen mož ne bo izgubil službe." Charles Rogers: „Že Lincoln )e rekel: .Vprczi v svoj voz zvezdo. Treba je imeti srečo in dovolj zaupanja v svojo srečo, da človek ne izgubi potrpljenja." Devet filmskih zvezd svari! (Vsi ti igralci pripadajo družbi Paramount, ki nam je tudi rade-volje priskrbela njih slike, za kar se ji na tem mestu najlepše zahvaljujemo). Kaj delajo filmski igralci kadar so prosti? Večinoma se ukvarjajo s športom. Greta Garbo vadi svoje mišice na pripravi za vesljanje. Marion Davies misli, da je tenis najbolj zdrav šport. Zato 'ga tudi igra skoraj noč in dan. Lavvrence Tibbett plava in igra tenis. Buster Keaton in Robert Mont-gomerry uporabljata MGMov studio kot igrališče za baseball, rokomet ali celo nogomet. VSA BOŽIČNA ŠTEVILKA IMA KOT BREZPLAČNO PRILOGO SLIKO MGMove IGRALKE MARION DAVIES Naše božično darilo PREKRASNE NAGRADE REŠEVALCEM ..ROMANOVIH" FILMSKIH VPRAŠANJ Velika slika v prirodnih barvah na imitaciji platna, ki ho v okras vsakemu kabinetu, dalje 14 velikih fotografij filmskih igralcev in 130 fotografij iz najnovejših zvočnih filmov, v skupni vrednosti okoli 1000 Din: vse to dobe naši novi in stari reševalci filmskih vprašanj. Za Božič smo pripravili našim prijateljem, ki rešujejo filmska vprašanja, prijetno presenečenje. Obrnili smo se na Elitni kino Matica v Ljubljani, ki nam je rade volje dal na razpolago mnogo slik iz filmov, ki jih je predvajal v zadnjem času. Te slike razdelimo med najbolj vestne dosedanje reševalce naših filmskih vprašanj, nekaj pa jih rezerviramo tudi za nove naročnike. Odločili smo se, da damo za božično darilo po pet teh slik temle našim vztrajnim reševalcem: Rozi Brečko, Ljubljana, Olga Kolman, Ljubljana, Ivan Lasnik, Guštanj, Joško Malej, Ljubljana, liani-Piber, Jesenice, Svetko Marn, Ljubljana, Rudolf Mihelin, Novo mesto, Josip Okorn, Ljubljana, Slavka Pirc. Podnart, Mara Polanc, Radeče. Valerija Vidic. Ljubljana, Marija Vovk, Jesenice, Franc Čater, Brežice, Pavla Škrlovnik, Zugorje. Nagrajenim smo nagrade že razposlali in jih prosimo, da nam njih prejem potrdijo, ko nam spet pošljejo rešitve filmskih vprašanj. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ČITATELJEM FILMSKE RUBRIKE NJEN UREDNIK. Da pa ne bodo prikrajšani ostali naši dosedanji in bodoči reševalci, smo za božično številko zvišali število nagrad in sicer takole: 1. nagrada: I velika slika llarolda I.,loyda v krasnih barvah na imitaciji platna. Razen tega še dve veliki fotografiji filmskih igralcev in deset slik, ki predstavljajo prizore iz raznih filmov. 2. nagrada: 5 velikih fotografij filmskih igralcev in 10 slik iz filmov, kakor zgoraj. 3. nagrada: 3 velike foto- grafije filmskih igralcev in 10 slik iz filmov. 4. nagrada: 2 veliki fotografiji filmskih igralcev in 10 prizorov iz raznih filmov. 5. nagrada: I velika foto- grafija filmskega igralca in 10 prizorov iz raznih filmov. 6. nagrada: I velika foto- grafija filmskega igralca in 3 prizorov iz raznih filmov. 7.—10. (tolažilne) n a g r a d e : po 3 prizorov iz raznih filmov. Vse te slike, ki jih našim prijateljem poklanjamo za božič, in sli- ke, ki jih razpisujemo za božična vprašanja, presegajo vrednost tisoč dinarjev. Upamo, da bodo naši prijatelji znali ceniti to pozornost in da bodo še bolj vneto kakor doslej reševali filmska vprašanja v „Roma-nn“ — edinem slovenskem listu, ki svojim prijateljem s tako lepimi nagradami pokaže, da ceni njihov trud in njihovo znanje. A to še ni vse. Ker število reševalcev od številke do številke raste, smo sklenili z novim- letom zvišati število tedenskih nagrad in za veliko noč ponovno pokloniti pri-, jateljem posebne nagrade za vestno reševanje filmskih vprašanj. O vsein tem pa v novoletni številki kaj več! Uredništvo. Božična filmska vprašanja 1. Kdo igra glavno žensko vlogo v filmu Hai Tang? 2. Kje je bila rojena Lilian Har-vey? (glej „Roman“.) 3. Kako se imenuje novi nemški zvočni film Grete Garbo, o katerem smo že pisali? 4. Kdo je igral glavno moško vlogo v filmu „Pesmi je konec*1? 3. Kateri igralec in katera igralka igrata glavni vlogi v filmu „3 + 1 = 2“? Rešitve morajo biti v naših rokah najkasneje na Novo leto, rešitve in imena nagrajenih pa prinesemo v drugi številki prihodnjega letnika. Ne pozabite priložiti kupon! Odgovori na filmska vprašanju v 50. številki so tile: 1. Gustav Frohlich; 2. Dollv Haas; 3. Mary Pickford; 4. Metro-Goldwyn-Mayer; 5. Douglas Fairbanks. Nagrude je žreb prisodil takole: 1. nagrada: (5 fotografij): Ivica Jošt, Beograd. 2. nagrada (3 fotografije): Pavla Jenko, Ljubljana. 3.—6. nagrada po 1 fotografijo: Bartl Anica, Ljubljana; Milena Cimerman, Ljubljana; Regina Golobič, Jesenice; Marija Iskra, Javornik. Nagrajenim smo nagrade že poslali. Kupon št. 9 (filmska vprašanja) O prenosu krvi Za življenje je potrebna določena množina krvi. če je krvi premalo, lahko na posledicah tega umremo. Pri ranah in operacijah jo človek navadno izgubi največ. Zato so se začeli zdravniki v zadnjem času posluževati pri operacijah metod, kjer gre kolikor mogoče malo krvi v nič. Znak pomanjkanja krvi so bledost, slab puls in nezavest. Znižanje zglavja in ogrevanje nog sta najbolji sredstvi pri preprečevanju posledic po veliki izgubi krvi. Pri prav veliki pa mora zdravnik vzbrizgati v mišičje ali pa prav v žilo raztopino kuhinjske soli. Tako se izguba krvi najprej nadomesti. V skrajnem slučaju je treba prenesti kri poplnoma zdravega človeka na bolnika. Kri mora pripadati človeku iste krvne skupine, najbolje sorodniku. Zdravnik odprt žilo in prestreže kri v lonec, kjer se nahaja raztopina neke kisline, ki prepreči strjenje. Tako pridobljeno kri potem bolniku vzbrizgne v žile. Zadnja leta se vrši ta prenos naravnost od zdravega človeka ita bolnika. Na ta način je bilo rešenih že tisoče ljudi, ki bi bili sicer izkrvaveli. Kakšna mora biti klet? Klet mora biti hladna, suha in zračna. Okna naj ima če je le mogoče proti severu, da poleti ni preveč vroče v njej. Vroče pa bo tudi, če so okna prevelika, ker pride preveč zraka vanjo, kar je vzrok, da se shranjene reči prehitro posuše. Vendar pa klet ne sme biti pretemna, ker dobe potem jedi skoraj zmeraj neprijeten duh in okus. Kjer je v kleti shranjeno sadje, tam ne sme stati sod kislega zelja ali repe in sploh kolikor mogoče malo zelenjave. Poleti ne sme biti v kleti več kakor 8—(0 stopinj Celzija. To temperaturo lahko dosežeš, če često poliješ tla z vodo. Da se pozimi prepreči zmrzovanje, je treba okna in vrata zamašiti s slamo in cunjami. Plesen v kleti preprečiš ali odstraniš na ta način, da v izpraznjeni kleti zažgeš žveplo ali pa da kuhinjsko sol poliješ z žvepleneo kislino, in pustiš potem klet 24 ur zaprto. V sode, iz katerih smrdi, nalij vode in primešaj nekaj pesii otrobov. Ko začne mešanica vreti, jo izlij in sode dobro izperi. Če so sodi novi in imajo še duh po lesu, jih napolni z apneno vodo, kjer si dodala malce pe-peljike (*> dkg na deset litrov). Tako naj ostanejo teden dni. potem ji izmij. Razpokline v sodih lahko sam najbolje zamašiš. Z noževo konico vtisni v razpoko košček vate in zamaži s toplim lojem. Sodi ne bodo propuščali vode. če jih boš zamazala z ilovko in zmeraj napolnila z vodo. Kako porabiš ostanke jedi? V vsaki kuhinji in pri pripravljanju vsake jedi kaj ostane. To moraš spraviti na hladnem, naj-bolje v shrambi. Pametna 'rospo-dinja ne bo nikdar ostankov jedi kar pogrela in jili potem servirala, ampak bo iz njih poskusila napraviti kaj novega. Evo vam nekaj migljajev! Okus juhe izpremeniš, če dodaš n. pr. ostanke sočivja, začimbe, paradižnike, zdrob, smetano, jajčni beljak ali kaj drugega. I/. krompirjeve moke napraviš lahko bibe ali cmoke. Ostanke sočivja porabiš za zele-njadno juho. Na drobno sekljano testo deneš v juho. Riž tudi lahko porabiš za juho. ..Kako postanem dober godbe- nik?“ To brezplačno knjižico pošlje tv rdka Meinel & H e r o 1 d v Mariboru, štev. 114 vsakemu prijatelju glasbe, ne glede na to, ali se je šele začel učiti ali pa že nekaj zna. Zahtevajte jo takoj po dopisnici. Iz ostankov mesa pa narediš fa-širane zrezke, paštete, mesne orae-lete, žlikrofe, mesno solato, nadev za zeleno papriko in še marsikaj drugega. Nikdar pa ne meči ostan-ko\ jedi proč, ker jih je škoda. ..Svetla glava" Kadar se govori o svetli glavi, vsaka hišna gospodinja takoj ve, da gre za blagovno znamko znamenitih proizvodov, ki se z njimi napravijo tako dobre močnate jedi po receptih dr. Oetkerja. Katera gospodinja, kateri mož in kateri otrok, povejte, ni pohvalil teh močnatih jedi? Izmed toliko preparatov, ki jih vsako leto pride na trg pod najrazličnejšimi imeni in s katerimi je treba pripraviti razne sladkarije, se ni do zdaj še uiti eden tako priljubil kakor dr. Oetkerja preparati, ki so znani po vsej Evropi. S pomočjo drobne knjižice receptov, ki je izdala jugoslovanska tovarna dr. Oetkerja v Mariboru in ki jo pošlje na zahtevo vsakomur brezplačno, vam je mogoče z malim denarjem pripraviti jed, s katero boste razveselili moža in otroka. Rabite tudi v bodoče dr. Oetkerja preparate kakor pecivni prašek „Backin“. prašek za kreme „Dibona“, jedilni natron, prašek za pudinge, prašek za topli puding, prašek za vanilijino moko, vanili-jin sladkor in drnge preparate. Podrobnejše o njih dobite v kniižici, ki jo zahtevajte iz tovarne iz Maribora. Isto tako vam tovarna v Mariboru ustreže z vsakim drugim pojasnilom. ALI HOCES BITI LEPA? Ni pravljica, da so že stari Egipčani poznali kozmetična sredstva. Ko so odkopavali Tutankhainonovo grobnico, so našli v nlei posodice pomad in neverjetno lepo dišečih vonjav. To ie najboljši dokaz, da liudie skrbe za lepoto, kar obstoji svet . . . Kaj se danes uporablja za ohranitev lepote in svežosti, ki si !e želi vsaka ženska? ZORAIDA KREMA ohranja svežost in mladost lica ter odstranluie gube, ki so največli sovražnik lepote. Dnevna in nočna krema, lonček Din 12.50. ZORAIDA MILO ie izredno dehteče, priporočljivo za vsako polt in se Izvrstno peni. Elegantno opremljena škatlica Din 12.— ZORAIDA PUDER v vseh barvah, bel, rožnat, cremc. ocre, naturelle, ie nallažj! In brezhiben. Okusno pakiran v škatlicah Din 6.—. 12, 20.—. MILCH-KREMA DR. BPOF.MA ie edino sre« stvo proti pegam in madežem. Dnevna in nočna krema, lonček Din 12.50. MELITIS KREMA (rastlinski vosek) ie čisti naravni preparat, ki v nekaj dneh odpravi lišaj. Škatlica Din 10.—. BORAKS je na vsak način potreben dod i vode pri umivanju. Škatlica Din 10.—. Poslednja novost na polju kozmetike so vsekakor preparati: ..OPERA": ..OPERA" Eau de Colotrne, elegantno opremljena s 100 grami vsebine Din 40.—.' ..OPERA" parfem, izredno dehteč, elegantno ndlustlrana steklenica Din 50.—. ..OPERA" krema za Ilce, lonček Din 40.— ..OPERA" puder, v vseh barvah, velika škatla Din 30.—. Vse gori opisane preparate prodala in razpošilja s pošto PARFUMERIJA URAN, Mestni trg 11, Ljubljana Rešitev ugank v zadnji številki Križanka. Vodoravno 1. Nasad, ris; 2. Ob, rimesa; 3. Tom, kanonik; 4. Baku, Ori-noco; 5. Rcmiza, ven; 6. Oris, Katilina; 7. Ra); lavor, car; 8. Ot, Cerera; 9. Cer, riva; 10. Linica, delo; 12. Oko, Aiadin, Ra; 13. Ajd, Abo, tlak. — Navpično. A. Kot, poročilo; B. Bob, patetika; C. Marij, noj; D. As, kes, ti; H. Kum, levica; F. Ara, Ikar, Ala; G. Dinozaver, ab; H. Moratorij, do; I. Seni, Iravadi; K. Sin. agent; L. Rakovica, ol; M. Cena, Dora; N. Savonarola, ak. — K e m i č na uganka. Za vsak element vzemi slovenski izraz in tisto črko, ki jo pove število atomov, da dobiš; Kdor izbira dobi izbirek. — Rebus. Bogastvo ni vir sreče. — Skrit pregovor. Pridni najde- dosti kruha, lakota mori lenuha. - Sara d a. Postelja. — Zlogovnica. Vrbas, Ibar, Sava, Lena, Adiža. — Magičen kvadrat. Silur, idila, litij, ulica, rajali. — Črko v n i c a. Najprej čitaj v obeh dijagonalah: Dolžan ni samo kar v . . ., potem pa v smeri dijagonale od prve črke v drugi vrsti navzgor in vzporedno, da dobiš . . . veleva mu stan. kar more mož, to mož je storiti dolžan. S Gregorčič. Posetnica. Kapitan vojne ladje. Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar Ljubljana, Pred Škofijo št. 19 En gros — en detail. Dežniki vseh vrst. Vrini senčniki. Sejmski dežniki. Velikanska izbira. Skrajne cene. Najboljše tamburice Farkaševega in srermke-g sistema izdeluje in ia>p. šuja z jamstvom stara tovarna tamburic STJEPAN M.GILG SISAK, 251, Hrvatska. Cenik tamburic pošljem na zaht.vo za' onj. Odlikovan z dvema zla tima kolajnama. CE NIMAM DOBRE KAVE DOBITE DNEVNO SVEŽE PRAŽENO IE p/f/ rva B MCTCH 1MUANA, VODNIKOV TRO S. aparate in FUIU potrebščine dobite v največji izbiri pri Drogeriji „Adrija” Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon St. 34-01 Zahteva)• e* cenik! Krasna, primerna, mala in velika darila za Miklavža in Božič dobite v bogati izberi pri Iv. Bonač, Ljubljana Oglejte si razstavo! Največja odpr. tvrdka glasbil v Jugoslaviji MEINEL & HEROLD tvornica glasbil, gramofonov in harmonik prod. podr. MARIBOR št. 114. daje Vam lepo doma temeljiti pouk v igranju kakega instrumenta potom pismenega tečj-ja. Zahtevajte takoj naš veliki brezplačni katalog ki Vam da vsa pojasnila. Blagovna znamka »Svetla glava1* se le obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako teto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Kadi pozornosti, ki lo vzbuia slika, in radi globokega svojega pomena Je postal znak nepozaben. „Znamka Oetker" Jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-lev vanllinov praiek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo ,,prosvltljenlm“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov Je izostalo. Otroci se veselilo, če speče mati Oet-ktrjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor na to, da sc dobe pristni Dr. Oetker-jevl labrlkati, ker s* Cesto ponujalo manj vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor ]e najbo) Sa začimba za mlečne In močnate ledi, pudinge In spenleno smetano, kakao in čaj, šartljc, torte In pecivo, jajčni konjak. Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije. Ako se pomeša n zavojčka Dr. Oet-ker-jevega Izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja In se dasta 1 do 2 jajčni illcl te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača. Dr. Oetker-jevi recepti za kuhinjo in hišo prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih In najflnej-šlh močnatih Jedi, šartllev, peciva, tort i. t. d. Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena Jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa In svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor je pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno. Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost ni tovarno DR. OETKER. MARIBOR. /(jrA- Izdaja za konsorcij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; z Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasj. n rja Janez Vehar; vsi v Ljubljani