značilnosti Postojnskega jamskega sistema. Sledili sta predstavitvi rezultatov raziskav za katere sta bili podeljeni priznanji SZGG. Iz področja seizmologije nam je J. Rošer predstavil rezultate raziskav vpliva lokalne geološke zgradbe na potresno nihanje tal na območju Ljubljane z metodami analize mikrotremorjev, A. Horvat pa zaradi odsotnosti predavatelja predstavila delo S. Petana o prostorski porazdelitvi erozivnosti padavin v Sloveniji, za katero je prejel priznanje iz področja hidrologije. Sledilo je predavanje R. Čopa o gradnji geomagnetnega observatorija pod Sinjim vrhom nad Ajdovščino in problemih, ki so se ob tem pojavili. Nadalje je J. Rakovec predaval o uporabi
vesoljskih tehnologij v zemeljskih aplikacijah in uporabi satelitskega daljinskega zaznavanja za napovedovanje in opazovanje poplav, N. Žagar pa je predstavila, kaj vse za potrebe napovedovanja in opazovanja vremena in klime merimo s satelitov ter izzive regionalnega klimatskega modeliranja.
Med člani SZGG je kar nekaj geologov, napisano pa bo morda pritegnilo še koga, saj gre dejansko za zelo interdisciplinarno združenje, katerega delovanje zajema precej področij geologije.
Več informacij o združenju in njegovem delovanju je dostopnih na: http://www.fgg.uni-lj.si/ sugg/
Predstavitev Slovenskega geološkega društva in letno poročilo za leto 2010
Timotej VERBOVŠEK
Oddelek za geologijo, NTF, UL, Aškerčeva 12, SI-1000 Ljubljana; e-mail: timotej.verbovsek@ntf.uni-lj.si
Slovensko geološko društvo (Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana) je strokovno združenje slovenskih geologov. Ustanovljeno je bilo leta 1951 in povezuje raziskovalce, učitelje, druge poklicne geologe in ljubitelje stroke. Njegov cilj je napredek znanosti in prakse na področju vseh vej geologije. Društvo zato prireja javna predavanja, strokovne ekskurzije, razstave in znanstvene sestanke, skrbi za popularizacijo geologije in za vključevanje geoloških ved v osnovnošolske in srednješolske učne programe. Sodeluje pri prizadevanjih za varstvo okolja in pri izdelavi zakonskih aktov in normativov s področja geologije. Sodeluje tudi z drugimi strokovnimi društvi v Sloveniji in tujini in je vključeno v mednarodne organizacije: Mednarodno združenje za geološke znanosti (IUGS), Evropsko zveza geologov (EFG), Mednarodno mineraloško zvezo (IMA), ProGeo. V okviru društva deluje pet sekcij; sekcija za geokemijo (predsednica Mateja Gosar), sekcija za sedimentarno geologijo (predsednik Bojan Otoničar), sekcija za mineralogijo (predsednica Meta Dobnikar), sekcija za geološko dediščino (predsednica Martina Stupar) in študentska sekcija (predsednik Klemen Černič). Društvo sestavlja ožji izvršni odbor (predsednik Timotej Verbovšek, podpredsednica Nadja Zupan Hajna, tajnica Miri-jam Vrabec, blagajničarka Bernarda Bole, Boštjan Rožič, Vladimir Vukadin, Suzana Fajmut Štrucelj, Bojan Režun, Matevž Novak), razširjeni izvršni odbor (predsedniki sekcij), nadzorni odbor (Špela Goričan, Franci Čadež, Bojan Ogorelec) in častno razsodišče (Katica Drobne, Dragica Turnšek, Pavle Florjančič).
Slovensko geološko društvo za uresničitev svojega cilja opravlja naslednje aktivnosti:
•	povezovanje raziskovalnega, strokovnega in vzgojno-izobraževalnega dela na področju vseh vej geoloških ved in sorodnih strok,
•	popularizacijo geoloških ved s pomočjo poljudnih člankov, z organizacijo ekskurzij, poletnih taborov, izdajanjem razglednic in brošur z geološko vsebino,
•	sodelovanje z upravnimi službami in organi pri izdelavi zakonskih aktov ter pravnih in tehničnih normativov in pri drugih strokovnih vprašanjih z navedenih področij,
•	sodelovanje z univerzami, raziskovalnimi organizacijami, javnimi ustanovami in zavodi, s podjetji in z osebami, katerih dejavnost sega na strokovno področje različnih vej geoloških ved,
•	sodelovanje z drugimi strokovnimi društvi v Sloveniji in v tujini, ki delujejo na področju različnih vej geoloških ved,
•	sodelovanje z mednarodnimi organizacijami; predvsem z Mednarodno zvezo geoloških društev (IUGS), Zvezo evropskih geoloških društev (AEGS), IUGS pridruženimi specializiranimi mednarodnimi strokovnimi zvezami in z drugimi sorodnimi nacionalnimi ali mednarodnimi strokovnimi organizacijami in društvi,
•	sodelovanje pri prizadevanjih za varstvo okolja,
•	obveščanje članov in širše javnosti v okviru možnosti z:
o informacijami o najnovejših dosežkih znanosti in stroke, o organizacijo strokovnih seminarjev, simpozijev, kongresov in drugih znanstvenih sestankov, s področja delovanja društva, o organizacijo javnih predavanj, s področja delovanja društva, o organizacijo strokovnih ekskurzij, o publiciranjem v sredstvih javnega obveščanja, o perečih strokovnih in organizacijskih vprašanjih,
o izdajanjem tiskanih Obvestil društva in drugih izdaj nekomercialnega značaja.
Redni član društva lahko postane vsak, ki se poklicno ali kako drugače ukvarja z vsaj eno od vej geoloških ved in s svojim raziskovalnim, strokovnim, pedagoškim ali ljubiteljskim delom in ki z
drugimi aktivnostmi prispeva k razvoju geoloških ved in z njimi povezanih strok. Častni člani lahko postanejo posamezniki, ki so pomembno prispevali k razvoju geoloških ved v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. Častni člani ne plačujejo članarine. Pridruženi člani so fizične osebe, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z zbiranjem mineralov in fosilov ali se drugače zanimajo za geologijo. Podporni člani so fizične in pravne osebe, ki finančno podpirajo delovanje društva, lahko sodelujejo na sejah skupščine, vendar nimajo pravice odločanja. Za vclanjenje v društvo je treba predložiti pisno pristopnico (dostopna na spletni strani), s katero se posameznik zaveže, da bo deloval v skladu s statutom in plačeval članarino. Članarina za leto 2011 za člane znaša 15 EUR, za študente 5 EUR. Izpolnjeno pristopnico s potrdilom o plačilu pošljite na naslov društva (Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana). Več informacij o društvu je dostopnih na spletni strani http://www.geolosko-drustvo.si/
V preteklih letih je društvo delovalo v skladu z določili društva in s programom dela, ki je sprejet na IO društva za vsako koledarsko leto posebej. Del zastavljenega programa s skupščine SGD v Idriji dne 26. 09. 2006 je bil realiziran, nekaj nalog pa nam še ni uspelo izvesti. Izvedeni so bili naslednji dogodki:
Strokovna predavanja. Namen predavanj na SGD je, da se slovenski geologi srečamo, predstavimo svoje strokovno delo na zelo različnih področjih geologije (sedimentologija, stratigrafija, paleontologija, mineralogija, petrologija, geoke-mija, hidrogeologija, inženirska geologija, GIS, ...) in razpravljamo o novih idejah ter o naši vpetosti v svetovne geološke tokove. Z rednimi predavanji na društvu smo začeli jeseni 2009 in z njimi smo nadaljevali v letu 2010 in 2011. V letu 2010 so bila izvedena naslednja predavanja:
1.	Geolo{ka karta idrijsko-cerkljanskega hribovja med Stopnikom in Rovtami 1 : 25.000 (prof. dr. Jože Čar, 13. 1. 2010).
2.	Srednjemiocenski nanoplankton iz Slovenskih goric: paleoekologija in paleogeografija (dr. Miloš Bartol, 10. 2. 2010).
3.	Pohorski magmatizem kot miocenska pri--panonska intruzija (Mirka Trajanova, 17. 3. 2010).
4.	Predstavitev karte verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov in karte podvrženosti pojavljanju drobirskih tokov (doc. dr. Marko Komac, 7. 4. 2010).
5.	Pogled na kra{ki rob (dr. Ladislav Placer, 12. 5. 2010).
6.	Heavy Metal Contamination, their Risk Assessment and Bioremediation in Korea (dr. Hyo-Taek Chon, 8.12.2010).
Strokovna ekskurzija. Dne 24. 4. 2010 je bila organizirana strokovna ekskurzija v Dovžanovo sotesko pod vodstvom dr. Matevža Novaka.
Organizacija kongresov in ostalih dogodkov.
Glavni dogodek v letu 2010 je bil vsekakor 3. slovenski geološki kongres, ki je potekal v času od 16. 9. do 18. 9. 2010 v Bovcu. Kongres je bil uspešen, saj se je dogodka udeležilo 119 udeležencev, izvedeni sta bili dve uvodni predavanji, 58 rednih predavanj, predstavljenih je bilo 56 posterjev, ob katerih so potekale številne strokovne diskusije. Zaradi velikega števila udeležencev so bila predavanja izvedena v dveh vzporednih sekcijah na dveh lokacijah. V času kongresa so bile 16. 9. in 18. 9. organizirane štiri strokovne ekskurzije v bližnjo okolico Bovca.
Za leto 2011 so načrtovane naslednje aktivnosti društva:
Predvidena so strokovna predavanja o indikatorjih morske gladine v karbonatih (Blaž Mikla-vič), o pridobitvi naziva Evrogeolog o Evropski federaciji geologov (dr. Slavko Šolar, asist. dr. Uroš Herlec, predsednica EFG mag. Ruth Allington), o zaščiti geološke naravne dediščine (Sekcija za geološko dediščino), o XRF analitski tehniki na OG NTF (doc. dr. Matej Dolenec in dr. Nastja Rogan Šmuc) ter o nedestruktivni metodi za raziskovanje materialov RAMAN (dr. Sabina Kramar). Od sre~anj in prireditev so predvideni organizacija okrogle mize na temo vključevanja geoloških vsebin v programe osnovnih in srednjih šol, posvetovanje o kvartarni geologiji Slovenije ter predstavitev SGD ob 60-letnici društva na posvetovanju slovenskih geologov. Predvidena je izvedba strokovne ekskurzije na Potočko zijalko in Olševo. Od ostalih aktivnosti je bilo sprejeto, da se v bodoče letno poročilo o delovanju SGD za minulo leto objavi v prvi številki revije Geologija, s Slovensko inženirsko zvezo oz. z Zvezo strojnih inženirjev Slovenije pa je se je pričelo sodelovanje v zvezi z projektom HE na srednji Savi.
Ker jedro društva tvorijo njegovi člani, pozivam vse izmed njih k večji aktivnosti, izvedbi predavanj in ekskurzij ter seveda k spodbujanju debat in reševanju odprtih problemov slovenske geologije.