RAZPRAVE  IN  ČLANKI
Bożena Ostromęcka — Frączak UDK 801.3:801.323.2=863=84
Univerza v Lodžu
Slovensko-poljski slovar
(Nekatera vprašanja in rešitve)
X. Poljsko-slovenski kulturni stiki, ki so se med drugim začeli s prvimi prevodi iz poljske književnosti, trajajo več kot dvesto let. Prav zdaj mineva sto trideset let od izida prve poljske knjige, prevedene v slovenščino, do danes pa jih je izšlo več kot tristo. Skoraj dvajset let služi Poljsko-slovenski slovar Franceta Vodnika (1977) širokemu krogu slovenskih prevajalcev iz poljske književnosti in vsem Slovencem, ki pri službenih in zasebnih stikih uporabljajo poljski jezik. Za učenje poljščine imajo Slovenci na voljo učbenik Rozke Štefan (Učbenik poljskega jezika, Ljubljana 1969, s sodel. Władysława Łaciaka) in Poljske pogovore istih dveh avtorjev (Poljski pogovori, Ljubljana 1969).
Manjkal pa je slovensko-poljski slovar, zato sva se s Tonetom Pretnarjem, profesorjem primerjalne slovanske književnosti na Univerzi v Ljubljani, lotila dela. France Vodnik, ki je takrat še živel, je podprl najine namere, sam namreč ni nameraval nadaljevati slovarskega dela. Z Državno založbo Slovenije sva podpisala pogodbo in začelo se je desetletno delo, katerega rezultat je Slovensko-poljski slovar.
2. Slovensko slovaropisje ima v okviru dvo- in večjezičnih slovarjev bogato izročilo.' Naj omenim le nekaj najstarejših del, kot npr. Megiserjev nemško-latinsko-slovensko-italijanski slovar iz leta 1592, Alasijev italijansko-slovenski slovar iz leta 1607, Pohlinov slovensko-latinsko-nemški slovar iz 1. 1781, Gutsmanov nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar iz 1. 1789 in končno najobšimejši Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (I 1894, II 1895). V tem pogledu slovensko slovaropisje ni nič zaostajalo za dosežki drugih slovanskih leksikografij. Tudi danes ni nič drugače — dvojezičnih slovarjev je presenetljivo veliko.
Drugače pa je z enojezičnimi slovarji. Navedemo lahko le Glonarjev slovar iz 1. 1936. Šele od nedavna se slovenska leksikografija lahko pohvali s prvim besednjakom slovenskega knjižnega jezika, kakršen je brez dvoma Slovar slovenskega knjižnega jezika v petih zvezkih (Ljubljana 1970-1991), ki gaje izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. To je prvi slovenski sodobni enojezični slovar. Vsebuje okrog 106 000 leksemov, zajemajočih obdobje od zadnjih tridesetih let 19. stoletja do danes.^
3. Avtorja sva se pri določanju izhodišča in obsega Slovensko-poljskega slovarja zgledovala po Poljsko-slovenskem slovarju F. Vodnika, saj nama je šlo za to, da bi lahko oba slovarja kot celota služila primerjalnim raziskavam. Nekatere sestavine je vendarle bilo treba spremeniti. Izkazalo se je, da znaten del od okrog 45000 gesel v Poljsko-slovenskem slovarju sodi med zastarelo izrazje, če ne celo arhaično, narečno in tuje, ki ni več v rabi, npr. bistur, bitek, bitum, biureta, biustnik,
'  Pregled večjezičnih slovarjev povzemam po J. Toporiščiču, prim. I. Toporišič (1992). EiKiklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: DZS, s. 279.
^ F. Jakopin, (1991). Slovenski knjižni jezik in njegov Slovar (SSKJ 1-5). V: XXVII, seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: FF, s. 47-57.
199
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 41, 95/96, št. 4
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
brożek, bróg, brustwer, bruścik, brukotłuk, blizenka, bajor, dłużyzna, dłuzszość, dłużyca, dobadywaćsią, dużeć, dużość, durniczka, dukwiec,przywyknienie,przywora,przywłoka,przywiąz, podratować, podostatek in podobno. Treba je tudi dodati, da Poljsko-slovenski slovar v znatni meri odseva poljsko čtivo avtorja in izrazje, s kakršnim se je F. Vodnik srečeval kot odličen prevajalec iz poljske književnosti.3 V dobršnem delu gre za besedišče iz 19. stoletja in če bi ga iz slovarja izločili, bi se število gesel bržkone zmanjšalo na okrog 40000.
Tak obseg gesel pa sva predvidela tudi za Slovensko-poljski slovar. Šlo nama je za to, da bi se slovarja ujemala po obsegu besednega gradiva, načinu obdelave gesel in končno po obsegu celote
— 1100 strani. Pri določanju obsega gesel sva se opirala tudi na razmerje med številom geselskih enot za posamezne črke v petzvezkovnem Slovarju slovenskega knjižnega jezika in ga zmanjšala za 2,5 krat, kar je tudi dalo število 40000 gesel.
4. Ker nisva imela na voljo frekvenčnega slovarja, sva se morala pri izbiri gesel ravnati po lastnem občutku, upoštevajoč pri tem obstoječe slovenske dvojezične slovarje.^ Vendar to zaradi nekaterih posebnosti slovenščine in poljščine ni bilo zmeraj mogoče. V slovarju naj bi bilo zajeto tudi vse tisto enakopomensko besedje, ki ima v obeh jezikih različne slovnične lastnosti, npr. spol, število, vezljivost, vid, prehodnost ali drugačno pravopisno podobo. Zato so v slovarju tovrstne besede, ki se razlikujejo po:
— spolu: fakulteta (f), fronta (t), kino (m), kokain (m) — fakultet (m), front (m), kino (n), kokaina (f);
— spolu in pravopisu: avto (m), adut (m), benefica (f), taksi (m) — auto (n), atut (m) in atu (n. ind), benefis (m), taxi (n,f);
— pisavi: anekdota, ciän, cink, cionist— anegdota, cyjan, cynk, syjonista;
— vidu: bazirati (im)pf, cementirati (im)pf, demonstrirati (im)pf — bazować, hnpf, cementować, impf, demonstrować, impf,
— vezavi: moliti za zdravje — prosić o zdrowie; ograditi z mrežo — ogrodzić siatką; biti pri maši —być na mszy; živeti pri teti—mieszkać u cioci; bogat z izkušnjami—bogaty w doświadczenia; strah za sina — strach o syna.
Slovenski leksem in njegov poljski prevedek se lahko razlikujeta tudi po številu, kar je prav tako bilo treba navesti; od tod tudi oznake: pi t, sg t, pi + (najpogosteje v množini), npr.: črevesje, črevje sg t—jelita, trzewia pi t; črevoškrgar -ja looi — przedstrunowce (jelitodyszne) pi t; ceponožec -žca zooi widłonogi pi t; cviker, cvikar -ja — binokle pi t; bukvice -vic f pi t arh — książeczka; brkljarija pog — rupiecie, graty pi +; drobtina — okruszyna; 2 pi t — bułka tarta; drsalka — 1 łyż wiarka; 2 pi+łyżwy.
V slovar so vključene tudi tujke, celo tiste, ki so v obeh jezikih istovetne, a lahko predstavljajo besedotvorno osnovo za izraze, ki jüi jezika tvorita po različnih tvorbenih vzorcih. To med drugim velja za vrsto samostalnikov in iz njih izpeljanih pridevnikov, npr.: arabeska, arabesken — arabeska, arabeskowy; apokrif apokrifen — apokryf, apokryficzny; azbest, azbesten — azbest, azl)estowy; biologija, biološki — biologia, biologiczny; elita, eliten — elita, elitowy; fotograf, fotografski — fotograf, fotograficzny; frakcija, frakcijski — frakcja, frakcyjny; festivalen — festiwal, festiwalowy.
Primerilo se je tudi, da so v slovarju v obeh jezikih istovetni samostalniki in iz njih izpeljani pridevniki, a imajo drugačne možne izpeljanke, npr. maraton, maratonski — maraton, maratonski, toda maratonec—maratończyk, kavboj, kavbojski—kawboj, kawbojski, toda kävbojka ne pomeni ženske kavboja, temveč western; podobno je kavbojke pi t — spodnie dżinsowe, dżinsy pi t.
^ F. Vodnik je med drugim prevedel V puščavi in goščavi Sienkiewicza, Pepel in diamant Andrzejewskega, Noči in dneve Dąbrowske, Iwaszkiewiczeve Novele, Jastrunov biografski roman Mickiewicz, Legnicko polje Kossak-Szczucke, Pred pomladjo in Prah in pepel Żeromskega. Izdal je tudi dva izbora poljskih novel (1937 in 1951). Veliko njegovih prevodov je izšlo v literarnih revijah, prim. J. Pomorska (1987). France Vodnik 1903-1986. V: Literatura na świecie 4 (189), s. 366.
Podatki o pogostnosti so znani le za manjše število leksemov in niso popolni. Predvsem pri redakciji gesel od črke Tnaprej sva uporabljala kartoteke SAZU in seznam gesel, ker zadnji zvezek SSKJ še ni izšel.
200
JEZK IN SLOVSTVO, Letnik 41, 95/96, št. 4 j
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
5. V slovar zaradi rednega besedotvornega ustreznika ni vključeno slovensko besedje iz naslednjih skupin:
— samostalniki s pripono -ist,—išče {anarhist, ajd(šče)—poljsko: — ista,—isko/ysko (anarchista, gryczysko);
— pridevniki, tvorjeni iz rastlinskih imen s pripono -ov/-ev (maKnov, kamiličev) — poljsko: -owy (malinowy, rumiankowy);
— pridevniki z obrazili na -loški, tvorjeni iz samostalnikov na -logija (biološki, geološki) — poljsko: -logiczny (biologiczny, geologiczny);
— samostalniki s pripono-irati (betonirati, citirati, datirati)—poljsko: -ować (betonować, cytować, datować);
— izrazi s tujimi predponami, npr. a-, anti- (apolitičen, antidatirati) — poljsko: a-, anty- (apolityczny, antydatować);
— zloženke z istovetnim prvim členom, npr aero-, bio-, belo- (aerodinamika, biogram, belobrdd) — aerodynamika, biogram, białobrody.
V slovarju načeloma niso upoštevani narečni izrazi in omejeno je število arhaizmov (razen če niso pogosto sredstvo narečne stilizacije), saj sva želela upoštevati predvsem sodobni slovenski jezik in njegove števihie različice.
Specialistično izrazje je upoštevano v obsegu, ki je potreben povprečno izobraženemu človeku.
6. Slovensko-poljski slovar podobno kot Vodnikov Poljsko-slovenski slovar v uvodu ne prinaša kratkega orisa slovenske slovnice. Razlog je v tem, da bo slovar izšel v Sloveniji, kjer tak pregled ne bi bil smiseln.^
Geslo je največkrat polnopomenska, npr. akademski, avtor, bahdč, beden, brzeti, dreveneti, ali nepolnopomenska beseda, npr. a, ako, bi, čez, če, koli, pa tudi predpona, npr. čez-, do-, pre-, in prvi člen zloženk, npr. aero..., avto..., blago..., čudo... idr. Slovenski jezik ima namreč zelo razvejeno družino zloženk, tako je z opredelitvijo pomena prvega člena podano nekakšno usmerjevalno geslo.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je npr. s prvim členom blag... navedenih 56 zloženk, z belo... 42, z aero... 32 (za predstavo o obsežnosti pojava dodajam, da je v slovarski kartoteki več kot 150 zloženk s prvim členom belo...).
Zaradi varčevanja s prostorom so pri nekaterih geslih pravopisne, fonetične in sklanjatvene različice povezane v pare, le izjemoma tudi nekateri tipi besedotvornih variant, npr. bife, buffet 'bufet, bar', bagrist, bagerist 'bagrzysta', bedeti, bdeti 'nie spać, czuwać, opiekować się, pilnować', kobal, kobdlj adv' okrakiem', brđtič, bratič-iča arh 'bratanek' barjän, barjän, 'ten, kot mieszka na bagnach', bršljan, bršlin 'bluszcz', brinjevec -vca, brinovec -vca 'jałowcówka', cmokäti, cmäkati 'cmokać, mlaskać', crkavati, crkavati, eksp 'padać, zdychać, umierać', časnikarica, čdsnikarka lit 'dzieimikarka'.
V skladu s tradicijo slovenskih dvojezičnih slovarjev označujeva mesto in dolžino naglasa (pri e in o tudi ožino in širino), ne navajava pa intonacije. Pri podajanju naglasa in označevanju naglasnih dvojnic (navajava največ dve, čeprav Slovar slovenskega knjižnega jezika večkrat podaja štiri naglasne variante) sva uporabljala tudi pravopisni slovar — Slovenski pravopis (Ljubljana 1962).
7. Za samostalniškim geslom sta pogosto navedena končnica edninskega rodilnika in spol. Spol je dosledno naveden le pri ženskih samostahiikih na soglasnik (z izjemo pripone -ost), npr. nit (f) in moških na samoglasnik, npr. šerpa (m), taksi (m), bide (m), bistro (m), kanii (m), medtem ko v drugih primerih to ni bilo potrebno. Kadar se slovenski in poljski samostalniki razlikujejo po spolu.
•'  Poljaki lahko uporabljajo učbenik slovenskega jezika, ki je izšel na Poljskem, prim. T. Pretnar, E. Tokarz (1980). Slovenščina za Poljake. Katowice.
201
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 41, 95/96, št 4
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
je ta označen v obeh jezikih, npr. akvarel (m) — akwarela (f), biro (m), — biuro (n), bukev (f) — buk (m), topol (m) — topola (f).
Končnica edninskega rodilnika je skupaj s končajem osnove navedena le v primeru glasovne premene v osnovi ali njene razširitve, npr. atek-tka, bratec-tea, ceber -bra, breskev -kve, bistro -ja, cestar -ja, kolo -esa, mati -ere, tele -eta, vreme -ena, pa tudi, če gre za neredno končnico, npr. grad -ü, -a, most -ü, -a, zid -ü, -a. V slovarju so navedene tudi vzporedne končnice množinskega imenovalnika, npr. gostje, gosti, študentje, študenti, cvetovi, cveti, blaga, blagovi itd.
Pri glagolih je zmeraj naveden tudi vid, končnica 1. osebe edninepa le tedaj, če ima glagol vzporedne končnice, npr. blebetati -tam, -ečem, bleketđti-tam, -ečem,fofotati -tdm, -očem ali če se sedanjiška osnova razlikuje od nedoločnika (razen pri glagolih s pripono -ovati, -evati, -avati, -ivati), prim. doplesti -pletem, dopleti -plevem, dopiti -pojem, dosoditi -sodim, drsniti -em.
V slovarju so navedene vse nadomestne osnove.
8. Za slovničnimi določili ^ naveden pomen, pred njim pa lahko stoji kronološka, slogovna, socialnozvrstna oznaka itd. Ce oznaka stoji za poljskim izrazom, velja le za prevedek. Navajanje kvalifikatorjev (v slovenskem delu gesla ali za poljskim prevedkom) je bilo potrebno zato, ker prevedek pogosto sodi v drugo zvrstno različico kot slovenski leksem ali ima drugačno čustveno zaznamovanost oziroma se od njega kako drugače razlikuje, npr.: berač, 'żebrak, dziad', toda beračon pcj 'żebrak'; bombažen, bombažev 'bawełniany'toda feo/nfeaifasf pog 'bawehiiany'; dra? peg 'drut', žica; fehtati peg 'prosić'; krčmar 'karczmarz', toda birt pog 'karczmarz'; podobno krčma 'karczma' in birtija pog 'karczma'; dfn arh 'dani, damina, damia' —> ruša; spomlad arh 'wiosna' —> pomlad; düdlar 1 'dudziarz'; 2 targ 'kujon'.
Število kvalifikatorjev je omejeno na najnujnejše (skupaj 65, od tega je 33 slovničnih oznak in izrazov),* da bi Poljakom in drugim uporabnikom olajšala uporabo slovarja, sva za osnovo krajšave uporabljala latinske ali mednarodne izraze. Ker je tako stališče slovenskemu slovaropisju tuje, se je med slovenskimi jezikoslovci sprožila polemika. Mnenja so bila razhčna. Puristi so zahtevali rabo slovenskega izrazja, končno pa je prevladalo mnenje sestavIjalcev. V Uvodu je seznam oznak s krajšavami v latinski, slovenski in poljski obliki.
9. Naslednja pomembna sestavina je prevedek slovenskega leksema. Prizadevala sva si navajati vse možne sopomenke, npr. abotnost 'ghipstvo, brednia, bzdura', agilen 'żywy, ruchliwy, aktywny, przedsiębiorczy', djbiš 's'laz, malwa', baraba 'łotr, szelma, hultaj', brezuspešen 'bezskuteczny, nieskuteczny, daremny, bezowocowy', deževen 'deszczowy, dżdżysty, słotny'; drenovec 'niedołęga, niezdara, niezguła, niedorajda', dovtip 'dowcip, kawał, żart'.
Kadar ni bilo poljskega leksikalnega ustreznika, je navedena njegova protipomenka, npr. desničar 1 praworęczny, ant mańkut; 2 prawicowiec.
Včasih geslu neposredno ne sledi prevedek, ampak frazeološka zveza in šele nato njen prevod. To pomeni, da geselska beseda ne nastopa kot samostojna enota, ampak je rabljena le ali predvsem v navedeni stalni zvezi, npr. Arhimedov ~ zakon prawo Archimedesa; Celzijev ~a lestvica skala Celsjusza; Dämoklejev ~ meč miecz Damokiesa (Damoklesowy); blažev eksp ~ žegen do niczego (nic nie warte): ta zdravila so ~ te lekarstwa są do niczego; ßc eksp biti ~ być do niczego: danes sem čisto ~ dzisiaj jestem zupełnie do niczego; všeč adv biti - podobać się: to dekle mi je všeč ta dziewczyna mi się podoba; postati - spodobać się: naposled mije tudi to postalo ~ w koricu i to mi się spodobało.
H. Orzechowska je v oceni Poljsko-slovenskega slovarja avtorju očitala čezmeren obseg sistema oznak (naštela jih je kar 115).
202
JEZK IN SLOVSTVO, Letnik 41, 95/96, št. 4
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
10. Za vsak slovenski leksem ni bilo mogoče najti prevedka ali protipomenke. Zato sva morala pomen večkrat opredeliti na različne načine, npr. z opisom dejanskega pomena: dvba 'kobiece nakrycie głowy w stroju ludowym podobne do czepka (czepca)', berivka 'gatunek wczesnej sałaty', brucka 'studentka pierwszego roku', cviček 'różowe, kwas'ne wino', cvetnik 1 lit 'antologia, wybór, wypisy; 2 gatunek białych ziemniaków'.
Drug način je strukturalnopomenska opredelitev, npr. ambicioznež pej 'człowiek przesadnie ambitny', fičkar 'właściciel małej zastawy', prim, fičko 'auto, mała zastawa', cankarjdnec 'nas'ladowca stylu Cankara', molivec 'człowiek (często) modlący się'.
Večkrat gre za opredelitev področja, npr. barvnokožec 'kolorowy (o człowieku): belci in barvnokožci 'biali i kolorowi'; buzardnt pej 'pedał' (o człowieku), črednica arch 'pasterka (o kobiecie)', dolgin 'wysoki człowiek, tyczka (o mężczyźnie)'.
Strukturalna opredelitev pomena je pogosto uporabljena pri pridevnikih ter nekaterih tipih samostalnikov in glagolov. Če gre za slovenske pridevnike, je bila težava v tem, da jim v poljskem besedilu večkrat ustrezajo predložni ali nepredložni samostahiiki (največkrat v rodibiiku, pa tudi v drugih sklonih), kar je zahtevalo strukturalno opredelitev pomena m sobesedila, ki je ponazarjala skladenjsko razliko, npr. dednosten adj od dednost: -stna teorija teoria dziedzicznos'ci; delovni adj od delo: ~ človek człowiek pracy, -a pogodba umowa o pracę, - čas czas pracy; divjačinski adj od divjačina: ~a jed potrawa z dziczyzny; dieten adj od dleto: ~ ročaj rączka cttuta, ~na obdelava obróbka dłutem; čajen adj od čaj: -jna fZi(?ifea łyżeczka do herbaty, ~jno pecivo ciasteczka do herbaty, drobne ciasteczka. Slovenski pridevnik lahko ima ustrezen poljski prevedek, prav tako pridevniški, vendar je njegova raba večkrat omejena na strokovno izrazje ali stalne izrazne zveze, npr. mesten miejski: ~stne pravice prawamie'jskietoda-tni očetje ojcowie miasta; cveten 'kwiatowy': -tniprah pyłek kwiatowy: ~tni listi liście kwiatowe,-tni venec korona kwiatowa, toda cvetličen 'kwiatowy', dotyczący kwiatów': -cna greda grządka kwiatów: -cni lonec doniczka do kwiatów, -cni vzorec wzór w kwiaty.
Težava v zvezi s pridevniki je tudi v tem, da je v slovenskem jeziku iz iste podstave tvorjenih več pridevnikov, ki pa jim v poljskem jeziku ustreza en sam prevedek, npr. bencinov in bencinski benzynowy, dlakav, dldkast owłosiony, deijev, dežnat, deževen, deževnat deszczowy, dżdżysty, ^o\ny, fragmentaren, fragmentdričen fragmentaryczny, molekulski, molekularen molekularny.
Spet drugačen primer strukturalne določitve pomena so samostalniške in glagolske pomanjševalnice, npr. bodalce dem od bodalo (kindżał), botrček dem od boter (kum), bótrica dem od botra (kuma), delavček dem od delavec (robotnik, pracownik, działacz), domovinica dem od domovina (ojczyzna), ajčkati dem od ajati (spać, lulać, kołysać, bujać), spdnčkati dem od spati (spać).
11. V primerih, ko se splošna raba razlikuje od jezikovne norme ali če se leksem kot leksikalna (geselska) enota obnaša drugače kot besedilna enota, se mora slovaropisec odločiti za vrsto opisa. To vprašanje se je pojavilo pri samostalnikih za osebe ženskega spola, posebno v poimenovanjih poklicev, položajev in naslovov, npr. arheológinja,filológinja, profesorica, direktorica, detektivka in drugih, npr. dvomljivka, dninarica, dbotnica itd Spraševala sva se, ali naj se v takih primerih odločiva za besedotvorno določitev pomena tipa: oblika ženskega spola od arheolog, filolog, profesor, direktor, detektiv, dvomljivec itd ali drugače: kobieta, pani archeolog, filolog, profesor. Nazadnje sva se v takih primerih odločila za področno definicijo, npr. arheologinja archeolog (o kobiecie) in sobesedilo: bila je odlična -; podobno: filologinja, detektivka itd.
Enako sva ravnala v primeru, če je slovenskim leksemom moškega in ženskega spola ustrezal poljski prevedek dvojnega spola, npr. brblja eksp gaduła (o ženski) in brbljdč eksp gaduła (o moškem); dvomljivec niedowiarek (o moškem), sceptyk in dvomljivka niedowiarek (o ženski), sceptyczka; dolgočasnež nudziarz, maruda (o moškem) in dolgočdsnica nudziara, maruda (o ženski). Večkrat pa je bilo treba posamezna poimenovanja za ženski spol izraziti drugače, npr. dbotnež, dbotnik głupi mężczyzna in dbotnica głupia kobieta; belec biały mężczyzna in belka bi^a kobieta; dninar dniówkarz, dniówkowy in dninarica, dninarka kobieta pracująca na dniówki.
203
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 41, 95/96, št. 4
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
12. Za konec je treba še dodati, da so posamezni pomeni ločeni z arabskimi številkami, po potrebi pa tudi ponazorjeni s kratkim sobesedilom, npr. besednjak 1 arch słownik —» slovar, 2 słownictwo, zapas słów; bergla 1 kula: oprt ob -o oparty o kulę; 2 szczudło: hoditi po (na) -ah chodzić na szczudłach; buren -ma 1 głośny, hałaśliwy: — smeh głośny s'miech; 2 burzliwy: -rni časi burzliwe czasy.
Zadnja sestavina geselskega člena je frazeologija, navedena na koncu gesla ali opredelitve pomena, na katerega se nanaša. O tem, da sva pripisovala frazeologiji velik pomen, pričajo takšna gesla, kot npr. blago, besida in veliko drugih, prim, blago trgovina z belim ~om handel kobietami, razsuto ~ towar sprzedawany luzem (na wagę), dobro - se samo hvali dobry towar wiechy nie potrzebuje, dobrego towaru nie potrzeba zachwalać pog; beseda 1. słowo, wyraz: nove ~e nowe wyrazy; dati, držati, prelomiti ~o dać, złamać słowo, dotrzymać słowa, uvodna ~a słowo wstępne, spremna ~ wprowadzenie; 2 mowa, rozmowa: - o osebnih dohodkih rozmowa o poborach (płacach), o tern ni bilo ~e o tym nie było mowy; 3 język: govorjena in pisana - język mówiony i pisany;'- je dala - o zaczęliśmy rozmawiać, - je meso postala słowo stało się ciałem, obračati (zavijati) ~e przekręcać siov/n,položiti ~o na jezik podpowiedzieć, vzeti ~o nazaj odwołać to, co się powiedziało, vezana - poezja, nevezana - proza.
Prevedel Niko Jež
Ljubljana
204
reZK IN SLOVSTVO, Letnik 41, 95/96, št 4
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
Seznam okrajšav
adj adiectivum
adv adverbium
ant antonyma
arch archaismus
dem deminutivum
eksp expressivus
f femininum
ind indeclinabile
(im)pf (im)perfectivimi verbum
m masculinum
n neutrum
pl +
pi t pluralia tantum
pog colloquialis
sg t singularia tantum
zool zoologia
żarg sermo perplexus
pridevnik przymiotnik
prislov przysłówek
antonim antonim
arhaizem archaizm
zastarela beseda wyraz przestarzały
pomanjševalnica zdrobnienie
ekspesivno ekspresjwny
ženski spol rodzaj żeiiski
nesklonljivo wyraz nieodmienny
dvovidje czasownik dwuaspektowy
moški spol rodzaj męski
srednji spol rodzaj nijaki
pretežno v množini najczes'ciej w liczbie mnogiej
samo mimožinsko rzecz, mające tylko liczbę mnogą
pogovomo wyraz potoczny
samo edninsko rzecz, mające tylko liczbę pojedyriczą
zoologija zoologia
žargon żargon
205
reZKlN SLOVSTVO, Letnik 41,95/96, śt. 4
RAZPRAVE  IN  ČLANKI
Bożena Ostromęcka - Frączak
UDK 801.3:801.323.2=863=84
STRESZCZENIE SLOVENSKO-POLJSKI SLOVAR,
Ustalając założenia, zakres materialu i sposób opracowania autorzy Stownika stowensko-polskiego nawiązywali _ w dużym stopniu do Słownika polsko-sloweńskiego F. Vodnika, chodzüo im bowiem o to, aby oba rfowniki stanowHy całość przydataą do badań porównawczych. Eliminując archaizmy, dialektyzmy i wyrazy obce, które wyszły już z użycia, znmiejszyli w porównaniu z Vodnikiem iKzbę haseł z 45000 do około 40000. Brak słownika frekwencyjnego spowodował, że autorzy przy doborze haseł, oprócz iimych słowników słowcńsko-obcojęzycznych i trzech tomów Slovarja slovenskega knjižnega jezika (do ütery Pren), musieli kierować się własnym wyczuciem językowym. Zdecydowali zatem, by w słowniku znalazły się leksemy, które choć znaczeniowo identyczne mają w obu językach różne cechy gramatyczne (rodzaj, liczbę, rekcję, aspekt, tranzytywność), odmienną ortografię lub takie wyrazy obce, które na podstawie identycznej w obu językach bazy słowotwórczej tworzone są według odmiennych wzorów derywacyjnych (różnkc w ^ derywatach przymiotnikowych). Pominięto zas część leksemów słoweńskich ze względu na regularność ekwiwalentów
słowotwórczych, w zasadzie nie uwzględniono wyrazów gwarowych. Poszczególne hasło stanowi samodziehiy lub synsemantyczny leksem; często warianty ortograficzne, fonetyczne i fleksyjne połączone są w pary, wyjątkowo zaś niektóre typy wariantów słowotwórczych. Zaznaczone jest miejsce i długość akcentu, przy e i o także wąskosć i szerokość. Po haśle tzeczowiiikowym podawana jest często końcówka genetivu sg, w uzasadnionych przypadkach rodzaj, przy czasownikach zawsze aspekt i końcówki 1 os. sg, jeśli chodzi o formy równoległe lub zmieniony temat w odniesieniu do bezokolicznika, odnotowane są też wszystkie formy supletywne. Liczba kwalifikatorów została ograiuczona tylko do niezbędnych (65). Jako translaty słoweńskiego leksemu autorzy podawali jego możliwe synonimy, w przypadku braku odpowiednika podany jest antonim, często też związek frazeologiczny. W przypadku braku translatu autorzy musieli podać defmicję strukturalno-znaczeniową, zakresową lub ilustrować znaczenie kontekstem (wskazującym na różnicę składniową). Autorzy wielką wagę pizywiązywali też do frazeologu.
206
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 41, 95/96, št. 4