IS. NOV. 1969 L. VIII ŠT. 41.
glasilo delovnega kolektiva zp iskra — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Predlog sklepa o ustanovitvi poslovnega odbora ZP
Na osnovi člena 4 Zakona o prenehanju veljavnosti določb zveznih zakonov, s katerimi so urejena vprašanja, na katera se nanaša ustavni amandma XV (Ur. list SFRJ št. 13/69) upravni odbor ZP sprejema predlog naslednjega sklepa:
1.
Upravni odbor ZP preneha obstajati.
2.
Ustanovi se poslovni odbor ZP kot kolegijski izvršilni organ delavskega sveta ZP.
Poslovni odbor vodi poslovanje ZP. Poslovni odbor ZP prevzame tudi vse pravice in dolžnosti, ki jih je do sedaj v smislu statuta ZP, splošnih aktov ZP ter zakonitih predpisov in vseh ostalih aktov v ZP imel upravni odbor ZP.
3.
Poslovni odbor ZP šteje 9 članov* vključno z generalnim direktorjem ZP, ki je že po svojem položaju član poslovnega odbora ZP.
4.
Člane Poslovnega odbora izvoli DS ŽP na naslednji način
a)	štiri kandidate predlaga generalni direktor ZP. Izvoljeni so, če so dobili večino glasov navzočih članov DS.
b)	Ostali štirje kandidati pa se izvolijo na osnovi kandidatne liste, na kateri kandidirajo direktorji organizacij v sestavu ZP, ki niso kandidirali na kandidatni listi, ki jo je predlagal generalni direktor.
Izvoljeni so tisti, ki so dobili največ glasov.
5.	|
Člani PO ZP nimajo svojih namestnikov.
6.
Mandatna doba članov poslovnega odbora'ZP, izvoljenih na osnovi tega sklepa, traja do izvolitve novega poslovnega odbora v smislu določil novega statuta ZP. Dosedanje članstvo v poslovnem odboru nima nobenih omejitev glede ponovne kandidature.
7.
Seje poslovnega odbora ZP sklicuje in vodi generalni direktor.
8.
Člani poslovnega odbora ZP so osebno odgovorni za delo v poslovnem odboru ZP, 'tako pred organi upravljanja ZP kot pred organi upravljanja organizacije, kjer so na položaju direktorja.
Poslovni odbor ZP mora o svojem delu vsaj vsake tri mesece poročati DS ZP preko generalnega direktor ja-.-
9.
Ta sklep stopi v veljavo osmi dan po objavi v glasilu »Iskra«.
Predlog tega sklepa se da v razpravo članom kolektiva ZP ISKRE, da v roku 15 dni (do 29. novembra) podajo organizacij sko-kadrovškemu področju ZP pripombe, nakar bo o tem ponovno razpravljal UO ZP in nato predložil predlog sklepa delavskemu svetu ZP v dokončno obravnavo in sprejem.
UO ZP ISKRA
Pretekle dni je naše podjetje obiskal ameriški finančni strokovnjak, g. Anthony Solomon, ki bo v prihodnje imenovan za predsednika mednarodne finančne korporacije za investicije v Jugoslaviji. Sprejel ga je generalni direktor ZP, Vladimir Logar s sodelavci. Ugledni gost si je ogledal proizvodnjo- v Elektromehaniki ter film o ISKRI. Na sliki: g. Anthony Solomon s predstavniki ISKRE (tretji z desne)
Prvič so vse organizacije Izpolnile svoje izvozne obveznosti
V minulem mesecu je izvozilo naše podj-etje izdelkov v vrednosti 802.130,12 dolarjev in s' tem izpolnilo izvozni pl e in za oktober s 100,27 %. Glede na to, da gre za čisti izvoz m, dat je bil plan - prod kratkim rebalansiran ■ nar vzgor, pomeni dosežena vrednost velik uspeh organizacij in izvoznega oddelka PSO, ki se je zavzel za realizacijo celotne rebalansirane vrednosti-.
Tudi glede usmerjenosti na posamezna valutna področja je bal izvoz v minulem mesecu zelo ugoden. Na konvertibilno področje držav smo izvozili. skupno po vrednosti 86 % izdelkov, v države SEV 9% in v druge države klirinškega območja le 5 %
Rezultat izrednega izvoza ma zahod je seveda. zaslediti tudi v vrstnem redu držav. Na prvem mestu je bila v oktobru Zvezna republika Nemčija s 27 % od celotne mesečne vrednosti. Na drugem je to pot Italija-, kamor iz meseca v mesec vedno več izvažamo. Tretje mesto pripada ZDA, četrto Angliji in peto —~ presenetljivo — Venezueli. Skupno so prve štiri države iz zahoda uvozile 67 % vrednosti vsega našega oktobrskega izvoza.
Za posamezne organizacije je izvozni oddelek PSO 'takole realiziral planirane im še
kasneje- rebalansirane izvozne	
obveznosti:	
Organizacija	izpolnitev v %
Elektromehanika	101,20
Elementi	100,01
Kondenzatorji	100,06
Avtomatika	100,12
Aparati	100,24
Motorji	102,40
Avtoizdelki	100,28
Instrumenti	100,19
Polprevodniki	100,38
Mikron ■	100,26
Elektronika	101,39
ŽZA	100,29
R1Z	103,68
PSO	102,22
Tudi SPREJEMNIKI in USMERNIKI so sodelovali pri izvozu, čeprav niso imeli v oktobrskem izvoznem planu svojih zadolžitev. Prikazan izvoz ISKRA-RIZ pa ni celoten, ker izvaža tudi sama neposredno in mimo izvoznega oddelka PSO. -Glavni izvozniki našega podjetja so še vedno ELEMENTI, MOTORJI, AVTOMATIKA, KONDENZATORJI — seveda z ELEKTROMEHANIKO na čelu.
Posamezni regidni PSO kažejo nekoliko drugačno sliko glede realizacije.
region
izpolnitev v %
Srednja Evropa	100,01
Južna Evropa	113,41
Severna Evropa	145,44
Turčija	67,16
SEVI	13,20
SEV II	81,52
SEV III	218,06
Severna Amerika	57,07
Južna Amerika	93,49
Afrika	434,51
Azija	174.21
V desetih mesecih letošnjega leta smo izvozili izdelkov v skupni vrednosti 9,232,057 dolarjev. Ce upoštevamo, da sta pred nami še dva najpo-membnejša -meseca in da je izvoz RTZ le delno prikazan smo s celotno izvorno dejavnostjo lahko zadovoljni.
Marjan Kralj
Mladinke in mladine! Elektromekapike
Predsedstvo konference ZM —- ISKRA »Elektremeha-nika vas vabi, da se udeležite redne mladinske konference, ki bo
V NEDELJO, 16. NOVEMBRA 1969 OB 9. URI DOPOLDNE
v dvorani delavskega samoupravljanja nad restavracijo Iskra.
Konferenca bo zanimiva, saj bo obravnavala poleg preteklega dela ZM tudi razna aktualna vprašanja kot so samoupravljanje,-poslovanje tovarne, osebni dohodki, fiuktuacija kadrov, izredno izobraževanje itd.
Zaradi točnosti pričetka konference in ker bo prisotnih tudi precej gostov, prosimo vse mladince, da pravočasno zasedejo svoja mesta.
PREDSEDNIK TK ZMS Alojz Debeljak
»Avtomatika« Ljubljana - Pržan
Devetmesečno poslovanje tovarne
ČEPRAV SE JE KOLEKTIV BORIL Z DOKAJŠNJIMI TEŽAVAMI, NA KATERE NI MOGEL BISTVENO VPLIVATI, JE V DEVETMESEČNEM POSLOVANJU DOSEGEL POMEMBNE USPEHE
PROIZVODNJA
V prvih devetih mesecih je realizacija plana proizvodnje	
potekala takole:	‘ %
Januar	97,5
Februar	82,9
Marec	115,0
April	126,7
Maj	137,9
Jtinij	119,0
Julij	126,5
Avgust	158,5
September	132,7
Skupaj	119,5
Realizacija plana	po delov-
nih enotah kaže	naslednje
rezultate:	%
Gramofoni	109,1
Brivniki	96,5
Televizija	114,2
Zvočniki	82,9
VF elementi	138,5
Elektroliti	77,8
Usluge	477,5
Skupaj	119,5
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je proizvodnja povečana za 19% nad planirano, Čeprav je ta rezultat spodbuden, je treba omeniti, da bi pri boljši organizaciji lahko dosegli še več. Predvsem mislimo na zelo iztrošene in zastarele stroje, ki niso dohajali naraščajoče proizvodnje. Zato je nujno, da se nabavijo novi avtomatski stroji za izdelovanje sestavnih delov gramofonov im va-■kum stroji v proizvodnji brivskih kaset.
V proizvodnji zvočnikov je nastal zastoj, zaradi selitve te proizvodnje v obrat Višnja gora. Predvidoma bo proizvodnja 'zvočnikov stekla v novembru tega leta.
Materialne problematike v proizvodnji ni bilo, razen že omenjenih težav. Večkrat smo prišli v težaven položaj zaradi pomanjkanja uvoženega materiala, ki je ležal na carini. Čeprav imamo zadosti obratnih sredstev je poslovanje v splošni nelikvidnosti zelo otežkočeno, tako da smo materialno problematiko večkrat reševali sproti in lovili proizvodnjo skoraj zadnji trenutek, ko je že vse kazalo, da bo prišlo do zastoja. Ta način poslovanja zahteva veliko napora in izgubljenega časa, tako za vodstvo proizvodnje, kot tudi za vse spremljajoče službe. Ce se bo ta situacija še nadaljevala, nastaja vprašanje, če bomo prebude obremenitve zmogli in kakšne bodo posledice.
V tretjem trimesečju smo kadrovsko vprašanje uspešno reševali tako, da je delovne sile dovolj. Ustvarili smo celo nekaj rezerve za novo proizvodnjo, ki bo stekla v oktobru.
DOHODEK
Pri prikazovanju dohodka navajamo le podatke za leto 1969, čeprav smo iz preteklega leta prenesli neplačano realizacijo. Menimo, da je za poslovne odločitve in spremljanje uspeha, potrebno prikazati dosežene rezultate v tekočem letu, saj vsi plani in druga predvidevanja slonijo na teh podatkih. Podatki devetmesečnega poslovanja so naslednji:
Realizacija gotovih izdelkov 36,129.20?
Realizacija storitev
4,154.527
Realizacija Izvoza
5,828.556
Realizacija lastnih storitev
437.205
Realizacija materiala in odpadkov	4.348.708
Izredni dohodki
521.842
CELOTNI DOHODEK
51,420.047
Materialni stroški
38,815.469
DOHODEK
12,604.578
Ca naveden podatke primerjamo s planskimi predvidevanji, dobimo naslednje rezultate:
Index
%
Celotni dohodek	107
Dohodek	100
Čeprav smo celotni dohodek presegli za 7%, smo pri dohodku dosegli plansko predvidevanje v višini 100%. Da bi pojasnili ta odstopanja, smo analizirali stroške in ugotovili, da se je uvozni material podražil od 10—12 odstotkov, usluge v državi pa od 8—12%, kar je v veliki meri vplivalo na formiranje dohodka. Pri pregledu planskih kalkulacij v tovarni nenehno ugotavljamo spremembe in poslabšanje odnosov pri dejanski lastni ceni zaradi povečanja vrednosti materiala in polizdelkov v končnem proizvodu. Posebej je to občutiti pri osnovnih artiklih v našem proizvodnem programu.
Primer:
Vrednost materiala In polizdelkov
na začetku leta 30, 9, 1969
Gramofoni 84,01	86,77
Brivniki 74,29	85,26
Kasete 72,62	77,46
Pri takem naraščanju udeležbe materiala je kolektivu težko obdržati planske proporce in celo povečati aku-mulativnost, kar je nujno, če hoče v najnujnejših primerih modernizirati proizvodnjo. Verjetno se bo moralo vodstvo tovarne lotiti nehvaležne in nezaželene naloge: revidiranja cen!
OSEBNI DOHODKI
Čeprav se tovarna bori z notranjimi težavami, še bolj pa z zunanjimi, na katere ne more bistveno vplivati, je v poslovanju v prvih devetih mesecih dosegla uspeh. To se odraža tudi pri izplačilu osebnih dohodkov. Letos je bilo doseženo uvajanje še ene proste sobote, izplačevanje 100 % osebnih dohodkov ih s tem povečanje za približno
v Aparatih zaključil zelo dobro. čeprav je bila obveznost po dinamičnem načrtu precej visoka (med naj višjimi mesečnimi zadolžitvami), smo jo za domače tržišče izpolnili z indeksom 105,88; za izvoz pa naloga ni bila dosežena in je indeks samo 85,13, kar da skupen doseg 104,17 %.
Izredna je izpolnitev v grupi stikalnih aparatov, kjer smo mesečno zadolžitev več •kot petkratno presegli, saj je kazalnik 559,14, izredna pa je tudi kumulativa z indeksom 184, 9. V tej grupi je dosti naročil, preskrba z reprodukcijskimi gradivi je relativno dobra, izpad v skupini zaščitnih relejev pa je sprostil kapacitete, katere, smo lahko izkoristili za. izdelavo stikalnih aparatov. V skupini industrijskih eiek-
20%.- Poprečni OD je narasel v primerjavi s preteklim letom za 150,00 din, tako da znaša sedaj 872,13 din. To je še vedno pod poprečjem občine Ljubljana-šiška, vendar na meji republiškega poprečja. če se bodo pozitivna gibanja nadaljevala, bo verjetno tudi v tej kategoriji še več uspeha.
ZALOGE
Zaloge so precejšnje breme za tovarno. Predvsem zaloge nekurantnih materialov, ki nam vežejo že itak majhna obratna sredstva, vendar je reševanje problema nekurantnih zalog dolgoročnejšega pomena. Kurantne zaloge pa se bistveno niso spremenile spričo podražitve re-promateriala.
Pri analizi teh zalog ugoto-. virno, da smo nekurantne zaloge znižali za 1,877.283 din, kar je zelo spodbudno, vendar imamo še vedno za 2,273.575 dih mrtvega kapitala.
OBRATNA SREDSTVA
Problem obratnih sredstev je najbolj pereč problem v tovarni. Pri analizi teh sredstev vedno ugotavljamo, da tovarna razpolaga z zadostnimi obratnimi sredstvi, kljub visokim nekurantnim zalogam, vendar so vsa obratna sredstva vezana izključno pri kupcih. Tovarna je v zadnjih letih odplačevala kredite, novih ni jemala, tako da se je količina teh sredstev zmanjševala ker ni nikoli ustvarjeno toliko dobička, da bi lahko vlagali v obratna sredstva. Najet je bil le en kredit za obratna sredstva An-sicer. v letu 1969 v višini
tronskih naprav je v nasprotju s celotnim dosedanjim doseganjem mesec rekordno zaključen, saj je bila realizacija več kot dvakrat tako visoka, kot smo predvidevali po dinamiki. Indeks mesečne izpolnitve... je namreč 272,69. To pa je občutno izboljšalo tudi kazalnik kumulative, ki je dosegel v oktobru 88.44. Če bo enota v Stegnah uspela obdržati trend, ki ga je z oktobrom nastavila, bo do konca leta v tej skupini uspeh popoln.
Najšfliabše 'je bila v oktobru , izpolnjena obveznost v grupi zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav, saj smo dosegli samo 75,54 % z dinamičnim načrtom določane naloge. Kumulativa .v tej grupi je po dinamiki dosežena 95,25 %. Oba kazalnika sta za potrebe
1,750.000	dinarjev. To še zdaleč ni pokrilo naraščajočih terjatev do kupcev.
Pri primerjanju virov in koriščenju obratnih sredstev pa ugotavljamo, da se nam primanjkljaj povečuje zaradi povečanja terjatev do kup-cev. Vsi viri obratnih sredstev so. približno ostali isti, le da je račun dobaviteljev narastel za 2.000.000 din, kredit za obratna sredstva pa za 1.000.000 dinarjev. Pri angažiranju obratnih sredstev so kupci v neprestanem večanju. Analiza kupcev kaže, da so glavni dolžniki naše organizacije.
čeprav smo v zelo težavnem položaju glede sredstev, smo uspeli vse svoje obveznosti poravnati, s čemer smo se izognili marsikaterim nepotrebnim stroškom. Rešitev našega problema obratnih sredstev je v rednem plačevanju zapadlih faktur. Na tem področju se situacija ne izboljšuje oz. celo slabša, zato lahiko nastopijo resne težave, ki bodo nastale v proizvodnji, če ne bomo uspeli zagotoviti dovolj sredstev za nabavo repromateriala. '
ZAKLJUČEK
Iz navedenega poročila je razvidno, da v tovarni obstaja-jajo problemi, bodisi proiz jo problemi, bodisi proizvodni ali finančni, ki še rešujejo dokaj uspešno, čeprav se pogoji poslovanja iz meseca v mesec slabšajo. Zelo težko rešujemo probleme, ki nastajajo izvem tovarne in ki posegajo v uspešno delo tovarne, kljub temu pa pričakujemo, da bomo letošnje leto. uspešno zaključili.
domačega „ trga, medtem ko je mesečna izvozna naloga zaključena s kazalnikom 103,82 in kumulativna s 109,06. Pri tem moramo poudariti, da je enota 500 svoj del obveznosti presegla, izpad pa je nastal v enoti 600, kjer zaostajamo pri SV napravah za železnico, delno zaradi pomanjkanja reprodukcijskega gradiva, delno pa zaradi zakasnitve pri osvajanju novega programa s tega področja. Letni načrt je bil pri teh napravah zelo visok; zajemal je /tudi izdelke in naprave, katere smo šele osvajali. Ob Istočasni konjukturi za gradiva in sestavne dele, posebno v inozemstvu — kar je povzročilo podaljšanje dobavnih rokov, je izpad razumljiv. Vendar moramo pri sprejemanju novih nalog upoštevati dosedanje izkušnje in v načrte vključevati vse elemente proizvodnega ■procesa, od razvoja, konstrukcije, tehnološke obdelave, naročanja in dobave gradiv, proizvodnih ciklov in prodaje, če želimo, da bo proizvodni načrt realnejši in bolj v skladu z dejanskimi (Dalje na 7. strani)
M. V.
»Aparati« Ljubljana
Odlični oktobrski rezultati
Z mesečno izpolnitvijo proizvodnega načrta 104,17 % je kolektiv tovarne električnih aparatov uspešno začel zadnje trimesečje in si obeta tudi dober zaključek celega leta. — Če ne bi bilo izpadov v najmočnejši planski skupim, bi bila realizacija lahko rekordna, zato nas uspehi ne smejo uspavati, nasprotno, obvezujejo nas, da v preostalih dveh mesecih damo vse od sebe in obdržimo doseženo raven proizvodnje. —
Enota 500 bo v drugi polovici novembra že izpolnila svoje obveznosti po proizvodnem načrtu.
Mesec oktober je kolektiv
teden iskre v novem sadu
Same pohvale
Minuli teden se je mudil v Ljubljani Dragomir Petrovič, direktor predstavništva ISKRE v Novem Sadu. Njegov obisk v PSO, kamor je prišel na redno poročanje, sem izkoristil za kratek razgovor o uspehu pravkar minulega Tedna ISKRE 69 v Novem Sadu.
Središče Novega Sada je bilo v času »Tedna ISKRE« v zastavah in panojih, ki so prebivalstvo povsod opozarjali na prireditve v okviru »Tedna ISKRE«
Za kaj se uporablja sindikalna članarina?
Dostikrat je bilo postavljeno vprašanje, kako se uporablja sindikalna članarina, ki jo odvajajo sindikalne podružnice. Na podlagi statuta ZSJ in pravilnika o finančnem poslovanju sindikalnih organizacij je bil sprejet sklep, da se plačuje sindikalna članarina v višini 0,6 % od čistih osebnih dohodkov zaposlenih. Osnovnim sindikalnim organizacijam ostane skupne članarine 40%, Občinski sindikalni svet prejme 30%, Republiški in zvezni sindikalni organizaciji pa je odvedeno
VPRAŠANJE:
Kako je potekala propagandna akcija Tedna ISKRE 69 v Novem Sadu?
ODGOVOR:
Natanko po načrtu, ki šmo ga sestavili na posebni Konferenci PSO v Ljubljani. Pripominjam, da je bila celotna akcija za Novi Sad prijetno presenečenje. Osrednji del sta bili razstavi. Ena v Domu delavske univerze, druga v radiu Novi Sad. Vzporedno pa so potekala predavanja oz. simpoziji za strokovnjake. Veliko je bilo tudi obrobnih propogamdno reklamnih akcij, ki so zedo popestrile Teden. Med drugim seminar za prodajalce brivnikov ISKRA-BRAUN, natečaj učencev za najboljši spis in šol za najbolj uspešno organizacijo. Poleg tega je bilo vse mesto okrašeno z zastavami in panoji, ki so opozarjali na Teden ISKRE, tako rekoč na vsakem koraku.
VPRAŠANJE:
Kakšne uspehe oz. zanimanje je vzbudil Teden pri prebivalcih mesta in njegove okolice?
ODGOVOR:
Izreden. In tudi obisk je bil pri vseh prireditvah nadpovprečen. Razstavi je obiskalo več kot 500 ljudi vsak dan, na seminarjih pa je sodelovalo v povprečju 70 strokovnjakov pri vsakem predavanju. Obeh novinarskih tiskovnih konferenc so se udeležili vsi novinarji novosadskih časopisov in malone vsi dopisniki tudi drugih npr. beograjskih dnevnikov. V člankih pa tudi radiu 'SO nato zelo obširno pohvalno pisali o sami akciji ISKRE in seveda tudi o razgovoru z direktor-
jem PSO Metodom Rotarjem o aktualnih prašanjih nasploh. Lahko mimo trdimo, da je celotno mesto Novi Sad živelo en teden v pod vtisom akcije, ki je bila enkraten dogodek.
VPRAŠANJE:
Z uspehom akcije Teden ISKRE 69 ste torej zadovoljni. Kako pa bo to odsevalo v prodaji naših izdelkov na tem področju?
ODGOVOR:
Uspeh tedna je odličen in brez pretiravanja lahko zatrdim, da boljši sploh ne bi mogel biti. Iskra ima sedaj v Novem Sadu renome, kot le malokatero podjetje v državi. O njeni kvalitetni proizvodn-nja in sodobni poslovni politiki so se seznanili tako prebivalci — povprečni kupci kot strokovnjaki posameznih tehničnih področij. Mislim, da uspeh tudi po prodajni plati ne bo izostal, sicer pa je zadnja leto zelo napredoval.
Lani smo npr. prodali izdelkov v vrednosti 1.400 milijonov SD, letos do avgusta že 2.400 milijonov SD. Do konca leta bomo verjetno dosegli vrednost treh milijard SD. Plan Za naslednje leto pa je odmerjen v višini 4,5 milijard SD.
VPRAŠANJE:
Kako ste zadovoljni z delom Propagandne službe, ki je načrtovala in v podrobnostih tudi organizirala prireditve Tedna?
ODGOVOR:
Propaganda je odlično opravila zaupano’ delo, natanko po načrtu in sorazmerno v kratkem roku. Njej pri-tiče glavna zasluga za odli-
čen uspeh akcije. Organizirala je tudi natis tiskovnih materialov v treh jezikih brez slehernega spodrsljaja, kar je prava redkost.
Glede na izjemen uspeh Tedna ISKRE 69 v Novem Sadu sem po končanem raz-govovru z direktorjem Dragomiram Petrovičem zastavil zaključno vprašanje še šefu Propagandne službe ISKRA Janezu Juretiču.
VPRAŠANJE:
Kaj sodite nasploh o takšnih in podobnih propagandnih akcijah našega podjetja?
ODGOVOR:
Teden ISKRE v Novem Sadu je zato uspel, ker je bila to prva akcija posebne vrste v tem mestu. S tako koncentrično reklamo in propagando, ki nima standardnih prijemov, bomo tudi v prihodnje lahko vsakikrat uspeli. Potrebno je le, da priredimo podobne akcije vsaj vsako leto enkrat, vsakič v drugem mestu in zlasti tam, kjer ni drugih sejemskih nastopov. To nam potrjujeta obe uspeli akciji: lani v Sarajevu in letos v Novem Sadu.
Marjan Kralj
30 %. * 1
V današnji številki objavljamo dohodke in izdatke občinskega sindikalnega sveta Kranj za leto 1969, ki so bili objavljeni v listu »Informacije«.
Menimo, da je prav, da člane sindikata seznanimo, za katere dejavnosti se v kranjski občini uporablja sindikalna članarina. Podatke objavljamo med drugim tudi zato, da bi člani sindikata o njej povedali svoje mnenje.
DOHODKI IN IZDATKI
1. Dohodek Občinskega sindikalnega sveta
Na podlagi statuta ZSJ (sprejet je bil na VI. kongresu junija lani) in Pravilnika o finančnem poslovanju sindikalnih organizacij, je centralni svet ZSJ sprejel sklep, da se plačuje sindikalna članarina v višini 0,6 odstotka od čistih osebnih dohodkov zaposlenih. Predvidevanja kažejo, da- bodo na območju Občinskega sindikalnega sveta Kranj, kjer je 106 sindikalnih organizacij z okrog
22.000	člani sindikata, le-ti letos vplačali: 1,600.00 N din sindikalne članarine. To pomeni, da bo vsak član letos vplačal poprečno 72,72 N din na mesec 6,06 N din oziroma da bo poprečni mesečni oseb-
ni dohodek zaposlenega v kranjski občini 1.010,00 N din.
2.	Delitev sindikalne članarine
Vsota 1,600.000,00 N din, ki bo predvidoma zbrana v letu 1969 na našem območju, bo razdeljena takole:
Osnovnim sindikalnim organizacijam ostane 40 % ali
640.000.	00, občinskemu sindikalnemu svetu ostane 30 % ali 480.000,00, sindikalni organizaciji v republiki in zvezi pa bomo odvedli 30 % ali
480.000.	00 N din, torej skupaj
1.600,00000	N din.
3.	Za kaj Občinski sindikalni svet uporablja zbrana sredstva?
I.	Za razvoj in aktivnost sindikalne organizacije v delovni organizaciji in občini;
II.	Za pomoč članom sindikata;
III.	Za oddih, rekreacijo, šport in kultumo-prosvetno dejavnost članov sindikata;
IV.	Za delo organov sindikata v občini in
V.	Za materialne in funkcionalne izdatke, ki so povezani z delom sindikalne op? ganizacije.
(Dalje na 4. strani)
Posnetek s tiskovne konference v »Tednu ISKRE« v Novem Sadu, ki jo je z novinarji imel .direktor PSO, Metod Rotar
Iskra in neposredni potrošnik
V burnem razvoju Iskre kot združenja proizvajalcev najrazličnejših panog elektrotehnike in elektronike, od drobnega kondenzatorja pa tja do sestavnih delov elektronskega računarja, se je včasih izgubil izpred oči končni cilj — prodaja. To se pravi prodaja višjega tipa, industrijska prodaja, ki ji je lastno to, da predstavlja najkrajšo (beri: najcenejšo) pot od proizvajalca do končnega porabnika.
Ali more pol ducata filial, kolikor jih danes šteje prodajna organizacija združenega podjetja, resnično zagotoviti uresničenj» omenjenega načela. Ce me, potem je prodajna organizacija samo en Č3en več, čigar režijski stroški se pridružujejo dajatvam in bonifikacijam, ki jih mora proizvodnja odstopiti- razpečevalcem njenega blaga: vele- in maloprodajnim organizacijam in podjetjem v jugoslovanskem gospodarskem prostoru.
Bralec, ki bi jemal to vprašanje na tak rigorozen način, najbrž ne bi prišel do ustreznih zaključkov. Ne smemo namreč pozabiti, da so blagajno prodajne organizacije (beri: Združenega podjetja) v obdobju »proizvodnega koncepta« prehitro izčrpavale družbene dajatve in investicijski apetiti, tako da za širjenje in poglabljanje lastne prodajne mreže nikoli ni bilo ustreznih im zadostnih sredstev. Tako bo Združeno podjetje že lep čas navezano na profesionalne trgovske organizacije izven proizvodnih sfer, z vsemi posledicami, ki izvirajo iz takšnega stanja. Treba pa je pri tem pripomniti, da velja ta ugotovitev predvsem za stanje na domačem tržišču in ne za posle prodajne operative izven državnih meja, kjer nastopa Združeno podjetje dokaj samostojno in po načelu prioritete.
Gledano na potek dogodkov skozi takšno prizmo, skušamo okvalificirati samostojne korake prodajne organizacije v smeri približevanja končnemu porabniku v obliki proizvodnih revij, ki nosijo ime »Teden Iskre« na določenem teritorialnem področju izven domače republike. Lani je bil takšen teden v Sarajevu, kjer se je Iskra predstavila prebivalcem bosenskega gospodarskega področja s svojimi proizvodnimi in tehnološkimi kapacitetami. Po trditvah našega predstavništva za Bosno je bil pozitiven uspeh na dlani in je pomenil »poživi tv eno injekcijo« za prodajo na vseh področjih. Letošnja podobna revija je bila v Novem Sadu s ciljem prodreti »v vse pore« gospodarskega življenja AP Vojvodine.	’	;	.
Laskave izjave prominent-nih gospodarstvenikov tega področja in knjiga vtisov, pa tudi nekaj sklenjenih poslov na sami razstavi, še ne nudijo otipljivih argumentov za presojo o gospodarski rentabilnosti prireditve. Upajmo, • da se bo ponovil sarajevski primer.
Bolj zanimiv se zdi način» kako je bilo Združeno pod» jetje predstavljeno vojvodinskim potrošnikom malih in velikih odiemnih kapacitet.
Sodimo, da program te proizvodne revije ni bil več eksperimentalen.
Organizatorji revije so se hoteli očitno izogniti sejmarskemu načinu pritegovanja pozornosti potencialnih potrošnikov in so navzlic skromno odmerjenim sred. • šivom skušali prodreti v najbolj občutljive sfere vojvodinske metropole. Tako so mimo lepo urejene razstave proizvodov v Delavskem domu (združene s praktičnimi prikazi različnih proizvodov za široko rabo. v delovanju), prikazali tudi najbolj uspele primere industrijskega oblikovanja v študiju »M« novosadskega radia. Razstavo so spremljala predavanja iz vseh panog proizvodov, ki naj bi prišli v poštev pri nadaljnjem razvoju te agrarne in relativno »zapostavljene« pokrajine, polne še neizkoriščenih naravnih bogastev. Vse skupaj pa so prireditelji garnirali z razstavo sodobnih slovenskih grafikov.
Spričo poljedelskega značaja Vojvodine bi se pri nepoučenemu lahko pojavil določen dvom nad smotrnostjo tako širokopotezne revije: posebno še v primerjavi z lansko podobno prireditvijo v Bosni, ki nudi velike možnosti na področju elektrotehnike in elektronike. Kratek in zadovoljiv odgovor smo dobili pri vodji prireditve tov. Dragomira Petroviču (sicer direktorju novosadske filiale PSO). »Vojvodina je pokrajina s standardom, ki ne zaostaja za Slovenijo, vzlic dejstvu, da spričo danih okoliščin ni bila »na prioritetni listi« v nadaljnjem razvoju Jugoslavije. Za mene je sistem kanalov Donava-Tisa-Do-nava pravcati labirint regulacijskih, merilnih in zaščitnih naprav, ki zanesljivo presegajo proizvodne zmogljivosti
enega samega proizvajalca in ki so tempirane na daljši rok. Da ne govorimo o razvijajoči se naftni industriji in o zemeljskem plinu. Vojvodinci že od nekdaj niso zadovoljni s stanjem telekomunikacijskih in prometnih zvez, tranzitni promet s sosednjo Madžarsko je v nenehnem naraščanju. Razmeroma visok standard prebivalstva je fak-
tor zase v smeri plasiranja blaga za široko rabo. Napis »došla roba iz Slovenije« v naših trgovinah ima še vedno neizpodbitno privlačno moč. — Revija je v vsakem primeru koristna in je dosegla svoj' cilj: če ne danes, - pa jutri. Mojim rojakom je simpatičen način, kako se je slovensko podjetje predstavilo javnosti, kajti Novi Sad je mesto bogatih kulturnih tradicij. Važno je, da smo javnosti povedali, da Iskra ne
jemlje, temveč da daje. Na vseh področjih, ne samo kot proizvodni, temveč kot družbeni faktor — ne glede na to
na katerem zemljepisnem področju ali republiki trenut. no predstavlja svoje proizvod, ne i'n.umske potenciale...«
Tako nam je povedal di-rektor Petrovič; Teh besed ni . zajel intervju sodelavca »ISKRE« objavljen na strani 3, z direktorjem Petrovičem, a smo jim vseeno radi verjeli-	-L. M,
Za kaj se uporablja sindikalna članarina?
(Nadaljevanje s 3. strani)
PRORAČUN OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA ZA LETO 1969
predračunska postavka skupaj
2,0
Izobraževalna dejavnost Pomoč izvršnim odborom	26.300,00	5,3
sindikalnih organizacij	9.200,00	1,0
I. Informiranje in literatura Organizacija in pomoč	20.000,00	4,0
pri izletih	5.000,00	1,1
SKUPAJ	60.500,00	12,7
Redne podpore nezaposlenim II. Izredne podpore socialno	10.000,00		12,7
šibkim	28.000,00		5,5
Pravna zaščita	8.000,00		1,9
SKUPAJ		46.000,00	9,7
Rekreacija	30.000,00		6,3
III. Fizična kultura	18.500,00		3,9
Prosveta in kultura	10.000,00		2,0
SKUPAJ		58.500,00	12,3
Delo kolektivnih organov Obč. sindikalnega sveta	65.200,00		13,6
Raziskave in analize	14.000,00;		2,9
IV. Sodelovanje z drugimi			
sindikalnimi organizacijami	10.000,00		2,0
SKUPAJ		89.200,00	18,6
Materialni in funkcionalni izdatki	43.200,00		9,0
V. Osebni dohodki	165.600,00		34,2
Izredni izdatki	22.000,00		4,5
SKUPAJ		230.800,00	47,7
SKUPAJ		485.000,00	100,0
KAT LAHKO UGOTOVIMO?
1. Da je predvideno: za razvoj in aktivnost sin-
dikainih organizacij in izvršnih odborov,
pomoč članom sindikata in za rekreacijo, šport in kul-
Posnetek z naše razstave na letošnjem sejmu v Teheranu
turno dejavnost članov sindi-kata (postavke pod I., II. ¡n
III.) 165.000 N din ali 33,7 od. stotka proračunskih sredstev. Ta denar se torej neposredno vrača sindikalnim organizacijam za njihovo delo, za delo . izvršnih odborov ih članov sindikata. S tem denarjem šo plačane storitve, ki jih opravi Občinski sindikalni svet. Razen tega pa je iž teh postavk možno dodeliti tudi konkretno denarno pomoč
2.	za IV. skupino stroškov (izdatki za delo organov v občini) je predvidenih 89“ tisoč 200,00 N din ali 18,6 odstotka ' proračunskih sredstev. Tudi ta denar se posredno vrača v sindikalne organizacije. Zakaj ? , Razne analize, seje in zasedanja organov Občinskega sveta» na katerih se sprejemajo razna (stališča; in priporočijo in-jih potem posredujejo sindikalnim organizacijam in »organom republiškegga sveta, omogočajo, da se sindikalna organizacija v delovni organizaciji, občini in republiki bolj uveljavi.
3.	V V. skupini stroškov šo zajeti materialni in funkcionalni izdatki. Ti sicer predstavljajo 47,7 odstotka proračunskih sredstev, vendar pa je treba pri tem povedati, da osebni dohodki bremenijo le 34,2 odstotka celotnega proračuna. Razen tega pa so stroški v tej skupini proračuna nujni in usklajeni, s programom dela Občinskega sindikalnega sveta.
Finančni načrt je sestavni del programa Občinskega sindikalnega Sveta, javni dokument, o katerem je razpravljalo predsedstvo in plenum Občinskega sindikalnega sveta, o rijem pa so bili obveščeni tudi vsi predsedniki sindikalnih organizacij. Načrt se izvaja že celo leto. V prvih devetih mesecih so znašali' dohodki Občinskega sindikalnega sveta 337.047,25, izdatki pa 297.59 novih, dinarjev. O končnih dohodkih in izdatkih Občinskega . sindikalnega» sveta pa bodo člani sindikata obveščeni na občnem zboru oziroma v organizacijskem poročilu za občni zbor Občinskega sindikalnega sveta.
PREDLOG
PRAVILNIMA.
o organizaciji in
poslovanju notranje arbitraže
||lllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllliillllllllllllilUIIIII[IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillillllllIIIIIIIIIIIIIIII|lllll||IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllIIIIIII|ll|||||||||||||iiil||||IU|||i|||!llllll!IIIIIIIIIIIIIIll!!II|||||||Illlllllilllllllllll!llllll!lllllllllillllill!
Na osnovi člena 86 Temeljnega zakona o podjetjih in 136. člena statuta ZP ISKRA upravni odbor ZP sprejema predlog Pravilnika o organizaciji in poslovanju notranje arbitraže s spremembami, ki so napisane v zapisniku današnje seje in vnešene v te predloge pravilnika. Predlog je sestavni del tega sklepa.
osebe iz čl. 3 tega pravilnika, ki s svojo strokovnostjo in poznavanjem komercialnih, pravnih, tehničnih in drugih oblik poslovanja Združenega podjetja, in njegovih organizacij lahko pripomorejo do pravilne rešitve spora.
8.	člen
član arbitraže mora poverjene dolžnosti opravljati nepristansko, po najboljšem znanju in vesti. Njegova dolžnost je, da ne izdaja poslovne tajnosti, ki jo izve ob priliki dela v arbitraži.
9.	člen
Oseba, ki je imenovana za člana notranje arbitraže, je dolžna opravljati svojo funkcijo.
• Če član notranje arbitraže — delavec Združenega podjetja — neupravičeno izostane s seje ali ne opravi dela, ki ga je dolžan opraviti, je šteti to kot kršitev delovne dolžnosti.
SPLOŠNO
1. člen
Notranja arbitraža, katere' stvarna pristojnost je določena v statutu Združenega podjetja ISKRE Kranj, odloča v sporih:
med organizacijami v sestavu Združenega 'podjetja ISKRA Kranj (v nadaljnjem besedilu: »organizacije«) in
—	med organizacijami in Združenim podjetjem ISKRA Kranj (v nadaljnjem besedilu: »Združeno podjetje«),
SESTAV ARBITRAŽE
'2. člen
.Notranjo arbitražo sestavljajo: šest članov in predsednik.
V	sporih med‘organizacijama imenuje po dva člana vsaka od organizacij, ki sta v sporu, po postopku, kot ga določajo interni predpisi organizacije, dva člana pa imenuje predsednik DS ZP iz liste arbitrov.
V	sporih med organizacijo in Združenim pod-»jetjem,’imenuje organizacija tri člane; za Združeno podjetje pa' ostale tri člane določi predsednik delavskega sveta Združenega podjetja iz liste arbitrov.
Arbitri
3.	člen
Listo ’arbitov Združenega podjetja sprejme delavski svet Združenega podjetja tako, da imenuje izmed delavcev Združenega podjetja in izmed oseb, ki niso v delovnem razmerju z Združenim podjetjem 20 arbitrov za mandatno dobo 2 let.
. Organizacijam je prepuščeno, da v svojih splošnih ali samoupravnih aktih same določijo način in postopek imenovanja svojih arbitrov,
4.	člen
Oseba, ki je že imenovana za arbitra na listi arbitrov Združenega podjetja,, ne more biti ime-i novana za arbitra organizacije v kateri dela, dokler ji traja mandat arbitra Združenega podjetja.
Prav tako tudi ne more biti oseba, ki je imenovana zà arbitra organizacije po postopku, kot je, določen v organizaciji, imenovana za arbitra [ 'Združenega podjetja, dokler ji traja mandat 1 arbitra v organizaciji. :
5.	člen
Pri določanju arbitrov iz liste ' arbitrov (2.
I elen, 2. in 3. odst.) za vsak posamezen primer, mora predsednik delavskega sveta Združenega j Podjetja paziti, da ne določi arbitra, ki je na delu v organizaciji, katera je stranka v sporu, al) če je kako drugače zainteresirana na izidu spbra.
6.	člen
Arbitru Združenega podjetja preneha funkcija:
—	s potokom mandatne dobe,
—	z odstopom,
—	s prenehanjem dela v Združenem podjetju,
—■ če ga delavski svet Združenega podjetja
uinkcije iz utemeljenih razlogov razreši.
7.	člen
Za arbitre morajo biti delavskemu svetu Združenega podjetja praviloma predlagane tiste
ZAČETEK POSTOPKA
10.	člen
Postopek pred notranjo arbitražo se začne na ■pismeno in obrazloženo zahtevo, katero v dveh izvodih poda predsedniku delavskega sveta Združenega podjetja:
‘ — generalni direktor za Združeno podjetje kot celoto,
— direktor organizacije za organizacijo.
Predsednik delavskega sveta Združenega podjetja ali organizacije lahko pooblasti tudi kako drugo osebo, da ga zastopa v poslih in opravilih, ki mu jih nalaga ta pravilnik.
ZAHTEVA ZA PRIČETEK POSTOPKA
H.	člen
Zahteva za pričetek postopka iz prejšnjega člena vsebuje:
a) navedbo strank,
t>) predmet spora,
c)	obrazložitev dejanskega stanja,
d)	dokaze za ugotovitev dejanskega stanja,
e)	predlog, da naj se nasprotna stranka obsodi na dajatev, storitev ali ureditev določenih pravnih razmerij ali dejstev,
f j imena arbitrov, ki jih je izbrala stranka, ki je vložila zahtevo.
112.	člen
Predsednik delavskega sveta Združenega podjetja mora drugopis zahteve nemudoma dostaviti nasprotni stranki preko njenega direktorja s pozivom, da na zahtevo odgovori v roku 8 dni in da v istem roku imenuje svoja dva oz. svoje tri arbitre v smislu čl. 2 tega pravilnika. .
Odgovor v dveh izvodih podpiše direktor nasprotne stranke.
13.	člen
Ce nasprotna , stranka v danem ji roku ne imenuje svojih arbitrov in njihova imena ne sporoči predsedniku delavskega sveta Združe-, nega podjetja, bo Je-te imenoval delavski svet Združenega podjetja. ■
14.	člen
Predsednik delavskega sveta Združenega podjetja potem, ko je prejel odgovor nasprotne stranke na zahtevo za pričetek postopka, le-teg“a brez odlašanja dostavi stranki, ki je postopek pričela.
ICe nasprotna stranka v roku iz 12. člena ne odgovori na zatevo za začetek postopka, obvesti predsednik delavskega sveta Združenega podjetja o tem stranko, ki je vložila zahtevo in postopa. dalje v smislu določb tega pravilnika.
15.	člen
Predsednik delavskega sveta Združenega podjetja na kratko seznani o sporu delavski svet Združenega podjetja na njegovi prvi naslednji seji.
FORMIRANJE ARBITRAŽE
16.	člen
Predsednik delavskega sveta Združenega pod-‘ jetja določa arbitre iz liste arbitrov, sklicuje seje/ arbitrov ' zaradi -imenovanja -predsednika arbitraže in odredi dan seje oziraje se na hitrost postopka.
IMENOVANJE PREDSEDNIKA ARBITRAŽE
17.	člen
Na prvi seji člani arbitraže imenujejo predsednika arbitraže izmed delavcev organizacije, ki v sporu ni prizadeta, ali pa izmed priznanih • strokovnjakov izven Združenega podjetja.
V kolikor glede imenovanja predsednika ne pride do sporazuma, ga imenuje na osnovi predloga, ki ga vloži predsednik delavskega sveta Združenega podjetja, predsednik Okrožnega gospodarskega sodišča.
18.	člen
Vse administrativne in drugo poslovanje v zvezi z rednimi delom notranje arbitraže, oprav, lja tajnik arbitraže, ki ga imenuje predsednik delavskega sveta Združenega podjetja' ža vsak primer posebej.
Tajnik sme sam podpisovati le tisto korespondenco, za katero ga predsednik arbitraže posebej pooblasti.
DOLOČITEV PRVEGA NAROKA IN DOSTAVLJANJE VABIL
19.	člen
Potem, ko je arbitraža formirana, določi predsednik arbitraže prvi narok glede na hitrost postopka.
Tajnik arbitraže je dolžan dostaviti vahila strankam in članom arbitraže najkasneje 8 dni pred narokom.
V vabilu mora biti naveden poimenski sestav notranje arbitraže.
IZLOČITEV ARBITROV IN PREDSEDNIKA ARBITRAŽE
20.	člen
Na podlagi podatkov o sestavu arbitraže lahko stranke zahtevajo izločitev članov arbitraže, če je njihovo članstvo v arbitraži nasprotno določilom tega pravilnika in statuta Združenega podjetja. .
• Stranki lahko zahtevata izločitev predsedni-| ka, če je član delovne skupnosti organizacije, ki I je stranka v sporu, vendar le do začetka obrav-i navanja o-predmetu spora.
, Stranke lahko tudi zahtevajo izločitev člana S arbitraže ali predsednika, če obstajajo okoliščine,-E ki vzbujajo dvom o njegovi pristranosti, i ■	' Stranke lahko podajo zahtevo za izločitev ta-
I . koj, ko izvedo za razloge za izločitev ali naj-I kasneje do' konca obravnave.
|	21. člen
O izločitvi člana arbitraže odloča predsednik I arbitraže, o izločitvi predsednika pa delavski E svet Združenega podjetja.
Obravnava se odloži do odločitve predsednika | arbitraže oziroma delavskega sveta Združenega 1 podjetja/
Ce je predsednika arbitraže imenoval pred-Kj sednik Okrožnega gospodarskega sodišča, poda | stranka zahtevo po njegovi izločitvi njemu.
POSKUS PORAVNAVE
22.	člen
Preden prične obravnavati predmet spora, mora predsednik arbitraže poskušati stranke poravnati.
Tudi v teku postopka, vse do sprejema dokončne odločitve, si naj predsednik oziroma drugi arbitri prizadevajo, da stranke dosežejo poravnavo.
Če pride do sklenitve poravnave, se sestavi zapisnik o poravnavi, ki ga podpiše predsednik, člani arbitraže ter stranke.
JAVNOST OBRAVNAVE
23.	člen
Obravnava pred notranjo arbitražo je ustna in javna.
Obravnava mora biti tajna, če to zahtevajo interesi varovanja poslovne tajnosti. O tem sklepa arbitražni svet na zahtevo strank ali na zahtevo predsednika po uradni dolžnosti.
POSTOPEK OBRAVNAVE
24.	člen
Obravnavo pred notranjo arbitražo prične predsednik, ki razglasi predmet obravnave, Nato ugotovi, če so prišle vse vabljene osebe, če niso, se prepriča ali so bile v redu vabljene in ali so opravičile svoj izostanek.
Stranke zastopa direktor ali njegov pooblaščenec po pismenem pooblastilu.
25.	člen
Predsednik arbitraže vodi obravnavo in sprašuje stranke, izvaja dokaze, daje besedo članom arbitraže in razglaša odločbo arbitraže.
Dolžnost predsednika arbitraže je, skrbeti za to, da se sporni predmet vsestransko pretrese, da pa se pri tem postopek ne zavleče, tako da se obravnava, če je le mogoče, dokonča na enem naroku, če kdo, ki se udeležuje obravnave, nasprotuje kakšnemu ukrepu predsednika arbitraže, ki se tiče vodstva obravnave, ali kakšnemu vprašanju, ki ga je postavil predsednik arbitraže, člani arbitraže, ali kakšna druga oseba, odloča o tem arbitraža kot celota.
Zoper sklepe, ki se tičejo vodstva obravnave ni pritožbe.
Posamezni član arbitraže ima pravico postavljati vprašanja strankam, pričam, izvedencem irf ostalim udeležencem postopka preko predsednika arbitraže ali pa z njegovim dovoljenjem udeležencem postopka neposredno.
POSTOPEK, ČE STRANKE NE PRIDEJO NA NAROK
26.	člen
Če ena od strank ne pride na obravnavo, se razprava preloži na drug datum.
Stranka, ki ni prišla na obravnavo, čeprav je bila v redu vabljena, nosi v zvezi s tem vse nastale stroške.
Če ena od strank ne pride na drugi narok za obravnavo, čeprav je bila v redu vabljena, bo arbitraža na predlog stranke, ki je prišla, pričela obravnavo in sprejela odločbo na podlagi dejstev, ki so arbitraži znana.
Če na narok ne pride nobena stranka, vabili pa sta izkazani, predsednik zaključi postopek, ker se smatra, da sta se stranki poravnali.
RAZPRAVLJANJE
27.	člen
Dolžnost notranje arbitraže je, da postopek izvede na hiter in ekonomičen način.
28.	člen
Stranka lahko umakne zahtevo, ali se odpove zahtevku, dokler arbitraža ni sprejela odločbe.
29.	člen
Nasprotna stranka lahko prizna zahtevek do konca obravnave. V tem primeru arbitraža sprejme odločbo na podlagi pripoznave."
ZASTOPANJE
30.	člen
Izjava stranke v postopku pred arbitražo ima pravni učinek le, če jo je dal direktor stranke, ali njegov pooblaščenec.
Organizacijo zastopa njen direktor ali od njega pooblaščena oseba. Združeno podjetje pa zastopa generalni direktor ali od njega pooblaščena oseba.
IZVAJANJE DOKAZOV
31.	člen
Arbitraža razsodi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine.
Dejstev, ki se po zakonu domnevajo, ni treba dokazovati, vendar pa se lahko dokazuje, da ta dejstva ne obstajajo, če ni z zakonom določeno kaj drugega.
Dejstev, ki so splošno znana, ni treba dokazovati.
32.	člen
Stranke lahko dokazujejo svoja dejstva s pomočjo vseh sredstev dokazovanja, posebno pa s pomočjo prič, listin, zaslišanjem strank, z ogledom na kraju samem ipd.
PRELOŽITEV OBRAVNAVE
33.	člen
Če se odločitev ne more sprejeti v prvem naroku zaradi obširnega predmeta razpravljanja, ali če je treba izvesti nove dokaze, ki še niso zbrani, se obravnava preloži.
34.	člen
če se obravnava preloži, pa se iz opravičljivih razlogov menja član arbitraže, mora stranka, ki ga je imenovala, imenovati novega člana arbitraže.
V primeru iz prvega odstavka tega člena mora predsednik, preden se nadaljuje razpravljanje, na kratko povzeti dosedanji postopek.
ZAPISNIK
35.	člen
O obravnavi se ves čas vodi zapisnik, ki vsebuje:
—	sestav arbitraže,
—	navedbo strank in spora,
—	datum in kraj obravnave,
—	čas začetka obravnave,
—	navedbo zastopnikov strank,
—	izjavo strank, prič, izvedencev,
—	navedbo listinskih in drugih dokazil, ki se na obravnavi prečitajo in pregledajo,
—	sklepi arbitraže med obravnavo,
—	čas konca oz. zaključka obravnave in
—	izrek arbitražne odločbe.
Zapisnik vodi zapisnikar; podpisujejo pa ga predsednik, zapisnikar in Stranke.
Stranke lahko zahtevajo od predsednika arbitraže, 'da popravi pomanjkljivosti v zapisniku, če pa predsednik arbitraže to zavrne ob priliki podpisa, lahko stranke zahtevajo, da se ta izjava predsednika arbitraže vnese v zapisnik.
UPORABLJENA PRAVILA
36.	člen
Arbitraža sprejme odločbo na podlagi zakonitih predpisov, statuta, pogodb med ZP in organizacij timi in drugih splošnih aktov Združenega podjetja in organizacij v njegovem sestavu, splošnih uzanc za blagovni promet, pravnih načel in dobrih poslovnih običajev.
Arbitraža rešuje in odloča pravno veljavno samo tedaj, če je v polnem sestavu in če sprejme odločbo z večino glasov.
ODLOČBA
37.	člen
O predmetu spora arbitraža odloča s končno arbitražno odločbo, o drugih vprašanjih, ki se pojavijo v toku spora, pa odloča s sklepom.
38.	člen
Odločba notranje arbitraže je dokončna in izvršljiva.
39.	člen
Pismena arbitražna odločba vsebuje:
—	sestav arbitraže, ki je sprejela odločbo,
—	navedbo strank in njunih zastopnikov,
—	navedbo spora in predmeta spora,
—	izrek odločitve o sporu,
—	izrek odločitve o stroških in njih višini,
—	rok v katerem naj stranka odločbo izvrši ‘
—	obrazložitev odločbe,
—	navedbo, da je odločba dokončna in izvršljiva,
—	kraj in datum izdaje odločbe in
.— podpis predsednika arbitraže in zapisni-karja.
40.	člen
Obrazložitev odločbe vsebuje dejansko stanje/ ki ga je ugotovila arbitraža, dokaze, na katere se odločitev nanaša, in okoliščine, katere je arbitraža smatrala za merodajne pri oceni dokazov.
Arbitraža mora novesti razloge, zaradi kafe rih je nekatera dejstva smatrala za dokazana alj nedokazana in tudi razloge, zaradi katerih je zavrnila nekatere dokaze, ki so jih stranke predložile.
41.	člen
Končna arbitražna odločba se razglasi strankam ustno po tajnem posvetu in glasovanju arbitraže po končani obravnavi.
Pismena odločba mora biti izdelana in vročena strankama v roku 8 dni po njeni razglasitvi in nosi datum razglasitve.
STROŠKI
42.	člen
Stroški arbitražnega postopka so tisti izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka in so:
—	stroški strank in njunih zastopnikov, ptič in izvedencev v zvezi s prihodom na naroke,
—	ostali stroški strank, v zvezi z zbiranjem dokaznega gradiva,
—	stroški članov arbitraže, tajnika arbitraže ter zapisnikarja, v zvezi s prihodom na naroke,
—	ostali stroški arbitraže v zvezi s postopkom.
Ob zaključku obravnave morata stranki predložiti arbitraži stroškovnik, ki vsebuje specifika, cijo stroškov stranke.
Stranka, ki v sporu popolnoma propade, trpi celotne stroške iz prvega odstavka tega člena; če pa delno uspe, pa jih trpi procentualno glede na višino zneska, s katerim na uspela.
UPORABA ZAKONA O PRAVDNEM POSTOPKU
43.	člen
V vseh vprašanjih, ki niso urejena s tem pravilnikom, bo arbitraža ravnala po načelih postopka, predpisanega z Zakonom o pravnem po-stopku.
IZVRŠITEV ODLOČBE ARBITRAŽE
44.	člen
Stranka je dolžna izvršiti odločbo notranje arbitraže v roku 15 dni od dneva njenega prejema.
Ce stranka prostovoljno ne izvrši odločbe notranje arbitraže v roku 15 dni, ki je določen v sami odločbi, lahko druga stranka:
| zahteva od pristojne SDK, da izvrši na dolžnikovih sredstvih arbitražno odločbo ali
2. predlaga izvršbo pred okrožnim gospodarskim sodiščem, na čigar območju ima zavezana stranka svoj sedež.
PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45.	člen
Spori, ki so nastali pred sprejemom tega pravilnika, se rešujejo po določbah tega pravilnika.
46.	člen
Ta pravilnik stopi v veljavo osmi dan od dneva, ko ga je sprejel in objavil delavski svet Združenega podjetja. S tem dnem preneha veljati Pravilnik o organizaciji in poslovanju notranje arbitraže z dne 5. 10. 1966.
Predsednik delavskega sveta ZP:
Rok ŽIBERT, inž.
Predlog tega pravilnika se da v razpravo članom kolektiva ZP ISKRE, da v roku 15 dni (do 29. novembra) podajo sekretariatu ZP pripombe, nakar bo o tem ponovno razpravljal UO ZP in nato predložil predlog pravilnika delavskemu svetu ZP v sprejem.
Iz sklepov
samoupravnih organov
mesec od 26. v tekočem mesecu do 25. v naslednjem mesecu inkluzivno. Zato je 31.
december letos in 31. december 1970 tudi dela prost dan brez nadomestila OD.
Na osnovi zgoraj navedenega je fond rednega delovnega časa po posameznih mesecih naslednji:
SKLEPI 5. SEJE UO ZP (6. 11. 1969)
9 Na predlog Tovarne elektromotorjev Železniki in vodstva ZP upravni odbor ZP predlaga delavskemu svetu it, da sprejme naslednji sklep:
1.	delavski svet ZP ISKRA Kranj v smislu določil čl. 44 statuta ZP
—	odloči, da se predmet poslovanja Združenega podjetja ISKRA Kranj razširi še na proizvodnjo gospodinjskih aparatov in njihovih sestavnih delov in obenem
—	daje soglasje k sklepu delavskega sveta ISKRE — Tovarne elektromotorjev Železniki v ZP ISKRA Kranj, sprejetem na 10. zasedanju dne 28. 3. 1969, s katerim je razširjen predmet poslovanja te tovarne tudi na proizvodnjo gospodinjskih J aparatov in njihovih sestavnih delov.
2.	sekretariat ZP predlaga Okrožnemu gospodarskemu sodišču — registrski oddelek - Ljubljana vpis razširitve predmeta poslovanja za Združeno podjetje.
3.	ISKRA — Tovarna elek-tromotovrjev Železniki, v ZP ISKRA Kranj predlaga sama vpis razširitve poslovnega predmeta za tovarno.«
januar	20 delovnih dni	ali	170	obračunskih	ur
februar	23 delovnih dni	ali	195	obračunskih	ur
marec	20 delovnih,dni	ali	170	obračunskih	ur
april	22 delovnih dni	ali	187	obračunskih	ur
¡maj	20 delovnih dni	ali	170	obračunskih	ur
junij	23 delovnih dni	ali	195	obračunskih	ur
julij	21 (minus 2 uri)	ali	177	obračunskih	ur
avgust	22 delovnih dni	ali	187	obračunskih	ur
september	23 delovnih dni	ali	196	obračunskih	ur
oktober	20 delovnih dni	ali	170	obračunskih	ur
november	22 delovnih dni	ali	187	obračunskih	ur
december	22 delovnih dni	ali	187	obračunskih	ur
skupaj	258 delovnih dni	ali	2191	obračunskih	ur
V smislu splošnih predpisov je dela prost in obračunan dan tudi 1. december, zato, ker 29. november pade na nedeljo. Med republiškimi prazniki se letos prvič praznuje na delovni dan tudi 27. april.
Prazniki, ki padejo na soboto (2. maj in 4. julij) se ne prenašajo, seveda tudi ne obračunajo OD, ker so v ZZA vse Sobote dela prosti dnevi brez nadomestila OD.
Ker moramo zaradi prehoda na obračun OD preko CAOP že sedaj sprejeti sklepe glede rednih letnih dopustov v letu 1970, je svet ZZA sprejel naslednje:
a)	z letom 1970 se v ZZA uvede kolektivni dopust, ki bo trajal za vse delavce ZZA 14 koledarskih dni in to od
26.	julija do 8. avgusta.
b)	v smislu splošnih predpisov se sobote kot dela prosti dnevi štejejo delavcu pri določanju dopusta 'kot delovni dnevi, istočasno pa ti predpisi dopuščajo možnost,
da delavec koristi dopust v dveh delih.
Zato se delavcem, ki pridobijo po internih predpisih ZZA pravico do dopusta v višini 20 delovnih dni, odšteje en dan, tistim, ki imajo pravico do dopusta v višini od 21 dni naprej pa dva dni.
c)	kadrovska služba bo delavcem izstavila odločbe o višini rednega letnega dopusta za leto 1970 na osnovi doseženih pravic na dan 31. 12. 1970. V teh odločbah bo ločeno prikazan kolektivni dopust 10 delovnih dni, ki ga vsi delavci morajo koristiti istočasno in to v času od 26. julija do 8. avgusta in ločeno preostali del dopusta, ki ga delavci - lahko koristijo kot doslej. V kolikor bi delavci . koristili več svobodnega dopusta pred kolektivnim dopustom, kot jim ga pripada, jim bo po obračunanem kolektivnem dopustu ta višek, avtomatično obračunan kot neopravičen izostanek od dela, to je brez nadomestila OD.
SKLEPI 5. seje sveta ZZA (31. 10. 196?)
Odlični oktobrski rezultati
@ Svet ZZA je potrdil predlog delovnega koledarja za leto 1970 in sicer:
Delovni koledar za leto 1970 je zasnovan na 42-umem delovnem tednu in na petih I delovnih dnevih v tednu s j ta, da so vse sobote dela prosti dneva brez nadomestila OD.
j Na tej osnovi je v letu 1970 1258 obračunskih dni, v tem j 251 efektivnih delavnih dni j ® 7 dni obračunanih kot Prazniki.
Dnevni delovni čas znaša 8 j "r in 30 minut in sicer od UO ure do 15.00 ure vključilo s polurnim odmorom ta-I *o, da se delo zaključi ob 114.30 uri.
Fond obračunanih letnih ur ®aša 2191. .
Ker nam pri zaokroženem * ifi poil urnam delovniku na-
stane letini višek 27 ur in 30 fflinut, sta dela prosta dneva nadomestila tudi 30. »Pni in 2. november, skraj-delovnik pa je 3. julija, *° se deda do 13.00 ure.
¡Zaradi prehoda na obiračun ® preko centra za avtomatsko obdelavo podatkov .° v latu 1970 obračunski
(nadaljevanje z 2. strani)
možnostmi v vseh svojih fazah.
Kljub tem pomanjkljivostim, katere smo že mimogrede omenili, pa smo lahko zelo Zadovoljni z uspehom, ki smo ga v oktobru dosegli, saj je tudi absolutna vrednost realizacije doslej najvišja, kar smo jo kdajkoli izpolnili. S predpostavko, da so bili zadnji meseci v letu vedno zelo ugodno realizirani in vedno visoko preseženi, lahko računamo, da bomo v zadnjem trimesečju uspeli skupno doseči blizu dve milijardi finalizacije in .s tem tudi letni načrt izpolniti, oz. rahlo prekoračiti. Visoko prekoračitev pa bo lahko dosegla enota 500, saj ji ob koncu oktobra manjka še slabih 200 milijonov pa bo izpolnila svojo letno zadolžitev. Upravičeno lahko računamo, da bo zato letni proizvodni načrt prekoračila od 10 do 15 %, če ne bo nepredvidenih izpadov (redukcija električne energije in dr.).
Vendar nas tako dobra osnova in lepa perspektiva pri letošnjem finišu nikakor ne smejo uspevati, kajti pro-
izvodnja zahteva vsakodnevni napor im vztrajno delo — to toliko bolj, kolikor se njen lastni obseg veča. Posebno velja to za vse spremljajoče službe, ki niso tako neposredno pod pritiskom vsakodnevne proizvodne problematike, kot so delavci v osnovni delavnici in montažah, ki nedelo in izpade občutijo dokaj konkretno pri dosegu norme in s tem tudi pri osebnih dohodkih.
Ne smemo pozabljati, da je danes vprašanje likvidnih finančnih sredstev, preskrbe z reprodukcijskim materialom, dobrega načrtovanja in hitre opreme delovnih mest prav tako, če ne še bolj pereč problem kot pa je neposredno delo. Dobro pripravljen in oskrbljen proizvodni proces daje tudi dobre rezultate — ne samo v pogledu izdelave, temveč tudi pri izkoristku kapacitet, nižanju stroškov in uspešnem plasmamu — kan pa je končni cilj vsake dobre gospodarske organizacije. Le tako bomo k uspešnim proizvodnim rezultatom ob koncu letošnjega leta lahko dodali tudi odličen gospodarski uspeh.
| Obvestilo avtor-| |em referatov f in strokovnih | člankov | v ZP Iskra
Komisija UO ZP Iskra za splošno tehnično in razi-J skovalno dejavnost (komisija za dejavnost 1 in 2)
9
S	obvešča
J vse sodelavce ZP Iskra, ki so avtorji strokovnih refe-O ratov in člankov, da bo nagradila vse strokovne publi-® kacije, objavljene v letu 1969. Sredstva za to nagraje-@ jevanje je komisija izdvojila iz sredstev, namenjenih O za raziskovalno dejavnost s sklepom na 16. seji dne 2 28.5.1969.
2 Nagrajevanje avtorjev ima namen vzpodbuditi vse ^ sodelavce ZP Iskra k objavljanju strokovnih referatov
•	in člankov. Komisija za splošno tehnično in razisko-2 valno dejavnost namreč ugotavlja, da je kljub precejš-
•	njemu številu strokovnih sodelavcev v organizacijah 2 ZP Iskra in kljub nenehnemu napredku in širjenju © poslovanja ZP Iskra, objavljenih sorazmerno malo
•	strokovnih del sodelavcev organizacij ZP Iskra. V skrbi 2 za večji plasma, za afirmacijo na domačem in tujem 9 tržišču pa je nujno, da dvignemo renome podjetja ® predvsem s publiciranjem strokovnih del. Zaradi tega
•	je komisija za splošno tehnično in raziskovalno dejav-2 nost na predlog ZZA tudi odobrila za leto 1969 finančna 9 sredstva za nagrade avtorjem strokovnih referatov in 9 člankov.
9 Vendar bo komisija skušala tudi v bodoče vsako leto
•	v okviru razpoložljivih finančnih sredstev nagraditi 2 avtorje strokovnih publikacij obenem pa organizirati ® razdelitev nagrad kot stalno prireditev, ki naj da javno 2 priznanje vsem strokovnjakom, ki so s publikacijami 9 doprinesli k- strokovni afirmaciji Iskre.
2 V zvezi z nagrajevanjem obveščamo o podrobnostih:
®	1. Upravičenci do nagrade so vsi redno zaposleni v
9 organizacijah ZP Iskra, ki so v letu 1969 objavili sami
•	ali kot soavtorji referate ali članke v strokovnih časo-2 piših oziroma na strokovnih konferencah doma ali © v tujini.
0	2. Nagrajena bodo vsa dela, ki jih bodo avtorji pri-
® javili komisiji. Prijave morajo obvezno vsebovati na-2 slednje podatke:
9 — avtor oziroma soavtorji
2 — naslov članka, referata oziroma publiciranega dela
•	— naslov časopisa, zbornika referatov oziroma prire-2 ditve, kjer je bilo delo publicirano © — osnovni bibliografski podatki o delu (število strani,
2 format, število slik in tabel oziroma obseg v avtor-© skih polah)
2 — naslov in številko žiro računa avtorja ali ustrezno ^ izjavo o prejemkih
© Komisiji bi delo zelo olajšali, če bi avtorji poslali 2 obenem s prijavo tudi separat ali kopije članka oziro-© ma referata.
2	3. Prijavljena publicirana dela bo pregledala poseb-
© na strokovna komisija pod vodstvom prof. Franceta ® Mlakarja, dipl. ing., vodje sektorja v ZZA ter urednika 0 Tehničnih poročil industrije Iskra. Ta komisija bo
•	predlagala nagrade komisiji za splošno tehnično in razi-© skovalno dejavnost glede na obseg prijavljenega dela.
2 Vsako prijavljeno delo bo nagrajeno z najmanj © 250 din, zgornja višina nagrade pa je lahko največ © 750 din. Nagrade bodo izplačane v obliki avtorskih 2 honorarjev.
2'	4. Prijave sprejema predsednik komisije tov. France
© Mlakar, dipl. ing., Iskra — Zavod za avtomatizacijo,
2 Ljubljana, Tržaška 2 do 5. decembra 1969.
•	5. Predlog komisije bo potrdila na posebni seji 2 komisija za splošno tehnično in raziskovalno dejav-O nost, svečana razdelitev nagrad pa bo na posebni prire-® ditvi dne 26. decembra 1969. Podrobnosti o razdelitvi 2 nagrad bodo še objavljene.
•
2	Predsednik
•	komisije UO ZP ISKRA
za dejavnost 1 in 2
0	(za splošno tehnično	in razisko-
®	valno dejavnost)
2	Albert Burnik, I.r.
9
»9999999«9999999999999999999999999999999t
T.
.19999999999 >9999999999999099999999999099999<999999999999l999999999099(99909999999(H999999999909t999099990999t999909999999i99999999t999<0e999999
O praksi pri firmi Standard Radio Telefon AB Barkarky
S kolegom Borutom Bed-janičem sva pri tej firmi preživela dva meseca. Dva kratka na moč zanimiva meseca.
Ljubljano sva zapustila v zadnjih urah 9. avgusta 1969. Po dolgi, predolgi vožnji, saj je trajala čez 40 ur in po petkratnem presedanju, .sva v ponedeljek (11. 8.) popoldan ugledala Stockholm.
Po telefonu pokličeva tovarno. Dajo nama naslov: »Alexander Treiberg, Byörke-byvägen 4, Barkarby. Naslov družine, kjer sva stanovala, Te je kakih 20 km izven Stockholma in le dober kilo-m!e r od tovarne. Imela sva dve sobi, majhen kuhalnik za kavo in čaj. ter najnujnejše sanitarije. Edina težava je bila v tem, da se doma ni dalo pošteno umiri. Stvar sva rešila s tuši v tovarni, še cena 500 kron na mesec (oba skupaj). Z delom sva začela naslednji dan. Tu imajo vsaj na prvi pogled čuden delovni čas. Od 8,12 do 16,26. Vmes okoli poldne kosilo v tovarniški menzi. Hrana je bila dobra in cenena. Ne gre, da bi pozabil omeniti dopoldansko in popoldansko kavico. To strežejo na delovnem mestu nekako ob 9.15 in 14,15. Dobrodošla in koristna stvar.
Tak delavnik znese 38.5 efektivnih delovnih ur na teden. Z upoštevanjem proste sobote in nedelje se dela «dnevno 7,7 ure. Kako kontrolirajo čas prihoda in odhoda ria delovno mesto? Za to kontrolo rabijo ure, ki na Osebne kartice tiskajo tekoči čas. Naj povem še nekaj besed o prejemkih. Bruto 12 kron na uro. Sprva sva plačevala 44 odstotkov davka. Napisala sva prošnjo in davek so zmanjšali na 19 %. Torej manj kot 10 kron na uro. S temi 19% je ostalo na švedskem cba 700 kron. Pozanimala sva se na naši ambasadi, če morebiti'v takih primerih študentje nismo oproščeni davkov. Napotili so naju na študentsko organizacijo, kjer sva izvedela, da to v splošnem drži. Vendar švedska in Jugoslavija nista podpisali nekega sporazuma o študentski izmenjavi in tako morava plačati teh 19%. Škoda!
Pri omenjenem delovniku čas beži kot blisk. Hitro je prišel zadnji dan. Daširavno so š vedi | znani kot dokaj hladni ljudje, sva se odločila, da narediva malo poslovitev. Nekaj po naše. Na kos torte ih dim jugoslovanske cigarete sva povabila dobršen del .etaža, od gospe, k: je stregla kavico, do šefa oddelka. Ob prostem času, bolje rečeno ob sobotah in nedeljah sva šla v Stockholm in .si ogledovala njegoVe zanimivosti. škoda, da si nisva mogla ogledati kak delček notranje Švedske. Ko je bilo še lepo vreme nisva imela denarja. Plačana sva bila za nazaj, tako da sva bila prisiljena jemati predujem ih je zato prvi mesec bolj
škripalo. Potem sva dobila denar, vendar je jesen že zakoračila v deželo. Muhasto vreme; veter, dež in nizke temperature.
Nekaj, o mojem delu. Sprva . sem .bil v tako imenovanem fizikalnem laboratoriju. Tam so testirali elemente od uporov do integriranih vezij. Proučevali so vse mogoče lastnosti, električne, mehanske, kemične. Kakšno je bilo moje delo? Na podlagi nekega članka sem se ukvarj al s sekundarnim prebojem močnostnega. tranzistorja. Meritve prebojnih pogojev, . vplivni dejavniki ih nazadnje opazovanje . uničenih tranzistorjev pod mikroskopom. Direktno ali s polirnim postopkom. Po treh tednih' so me prestavili na oddelek ' za digitalno tehniko. Moj problem: prenos digitalnih podatkov po liniji. Osnova je bil članek o najnovejšem linijskem oddajniku in sprejemniku, ki ju je izdelala firma Texas Instruments (integrirana vezja).
Sprva sem linijo le stimuliral. Meril sem zakasnitve, ločljivost, distorzijo, prevajalno funkcijo ipd. Ko sem izrazil sum v pravičnost moje simulacije in s tem nekako posredno zaprosil, da bi mi omogočili meritev na realni liniji, so me dodobra presenetili. Kmalu so na transporterju pripeljali .300 metrov 30 žilnega kabla. Kolut so komaj skotalili čez vrata. Bil sem navdušen. Takoj sem hotel začeti z meritvijo. Ja to pa ne gre. Kabel v zvitku, to niso normalni pogoji. Poklicali so dva inštalaterja; ki sta razpredla kabel po komunikacijskih progah prek dveh trakov, tako da so bili pogoji kolikor mogoče realni: Instalacija je trajala skdro ves dan. Dokler mi niso na mizo dovedli oba konca kabla, sem imel dovolj časa za ostale priprave.
Kaj takega nisem pričakoval. Čudovita organizacija že v tem primeru. Vsak dela le svoje delo. Če ga v redu opravi, je s tem vse opravljeno. S tem se pot do cilja lahko optimalno zravna.
Ko sem meritve na mojem kablu strnil v diagram, se je
izkazalo, da prevajalna funkcija ni najboljša. Postavili so novo zahtevo. Drugačen potek- prevajalne funkcije, S pomočjo računalnika General Electric šem izračunal pre-. vajalno funkcijo manjkajočega vezja. Vezja, ki ga je treba dodati že obstoječemu, da dobimo željeno obliko celotne prevajalne funkcije. To vezje je bil nekak filter, ki sem ga za tem tudi realiziral. Rezultati so bili presenetljivo dobri. Vendar brez tabel in diagramov je težko kaj več povedati. Ta celoten postopek zaokroženega dela me je. navdušil. Prvič sem doživel, da stvari iz knjig ožive, ožive tako kot je napisano.
Tako prakso kot, sem jo imel jaz si lahko želi vsak študent. Hvaležen sem Iskri kot tudi Standard Radiu, da sem lahko doživel ta dva meseca.
Vladislav Rajkovič
ZA PRAZNIK REPUBLIKE vas vabimo na privlačno in poceni potovanje v dve prestolnici PRAGA — DUNAJ ki sta polni- kulturno zgodovinskih zanimivosti in turističnih privlačnosti, po naslednjem programu:
1.	dah, petek:
28. 11. 1969 — odhod iz Kranja ob 6. uri, z Jesenic ob 7. uri preko Korenskega sedla, Beljaka, Liezen, Steyer, češke Budjevice, Tabor do Prage. Po večerji obisk zriane pivnice pri »Fleku«.
2.	dan, sobota:
29. 11. 1969 — po zajtrku avtobusni ogled mesta in zanimivosti, nato prosto do 12. ure. Nadaljevanje potovanja preko Kolin, Jilahava, Hollabrunn do Dunaja. Po Večerji izlet na Grinzing. !
3.	dan, nedelja:
30. 11. 1969 — po zajtrku ogled zanimivosti Dunaja, popoldne povratek preko Semmeringa, Bruck ad. Mur, . Celovec, Ljubelj, Kranj do Jesenic, kamor je prihod okoli 22. ure.
Cena potovanja na osebo je 280.— din.
V ceno je vštet avtobusni prevoz, hotelske usluge po programu, stroški organizacije in vodstvo potovanja.
Vstopnine za eventuelne oglede v ceni niso vštete.
Udeležencem lahko nabavimo tudi Češke krone' po predhodnem dinarskem vplačilu 10,— din = 14 Kč, do 20. 11. 1969.
Zadnji rok prijav je do 15. 11. 1969 v poslovalnicah v Kranju in na Jesenicah.
Opravljanje obvezne šolske prakse
Vse srednje šole, zlasti pa strokovne imajo organizirano prakso, ki jo mora dijak opraviti pred zaključnim izpitom. Prav tako ali še bolj je to potrebno na višjih in visokih šolah, kjer zahtevnemu opravljanju poklica ne zadostuje samo znanje teorije. Zato pošiljajo danes vse šole svoje dijake, oziroma študente ~v ustrezne delovne organizacije, da se seznanijo z njimi, predvsem, da še usposobijo za svoj bodoči poklic.
Tako ima: tudi Višja šola za socialne delavce v svojem učnem programu tro-messčno prakso, ki jo je treba opraviti- po uspešno končanem drugem letniku, oziroma pred diplomo, šola ima na centrih za 'socialno delo, v šolah,' vzgojnih zavodih in gospodarskih organizacijah stalne učne baze, v katerih so za- . pošteni diplomirani • socialni delavci. Praksa poteka po določenem učnem programu, ki ga mora izpolniti vsak praktikant.
Ena izmed učnih baz Višje šole za socialne delavce, je
tudi tovarna Avtomatika »ISKRA« — Pržan,. ki ima diplomirano socialno delavko. Prakso Sem nastopila 1, oktobra 1969, Dobila sem individualne primere, ki jih bom reševala v teku prakse, poleg tega pa se že sedaj, učim dela - s skupino. Pogoste stike imam tudi z delavci in predpostavljenimi, da laže spoznam probleme, ki ’se največkrat pojavljajo. V tem času pišem diplomsko nalogo z naslovom »Reševanje stanovanjske problematike v tovarn} Avtomatika »ISKRA« — Pržan«, ker je trenutno ta problem najaktualnejši. Podatke, ki jih bom zbrala v ta namen, bo kadrovska služba uporabljala pri svojem nadaljnjem delu,
-Moj svetovalec je socialna delavka, ki mi daje navodila in me uvaja v bodoči poklic. Zraven imam stike tudi z delavci in predpostavljenimi.
Dosedanji. vtisi s,prakse m~ so slatin. Vsi mi radi priskočijo na pomoč in le redko se zgodi, da mi jo kdo odkloni. čeprav sem komaj mesec dni na delovnem mestu, sem . že naletela tudi na težave, ki
pa so z združenimi močmi premostljive.
Upam in pričakujem, da si bom v času prakse pridobila čimiveč znanja za bodoči poklic, oz. da bom vsaj delno spoznala delovno organizacijo in probleme zaposlenih.
Za dosedaj nudeno pomoč in razumevanje se vsem sodelavcem zahvaljujem ter prosim, da mi isto nudijo še vnaprej, za kar bom vedno hvaležna. Danila Jakopič
ZAHVALA
Ob hudi izgubi najkiega moža oz. očka dipl. inž. Ja-, neza Baloha se zahvaljujeva vsem iz ISKRE, ki so nama • izkazali pomoč, ustmeno ali pismeno izrekli sožalje ali pomagali na katerikoli način prebroditi težave zadnjih dni.
Vsem še enkrat lepa’hvala.
Vera Baloh s hčerko Polonco
Pred dnevi je odšel v pokoj Karl Rihtaršič (DE produkcija — brusilnica) iz Elektromehanike. Sodelavci so mu poklonili darilo in mu želeli zdravja in zadovoljstva, za kar se jim po tej poti najtopljeje zahvaljuje
ZAHVALA
Ob težki in h enadhi izgaBi našega dragega očeta..
IVANA PLANINŠKA se iskreno zahvaljujemo DE finančne službe, DE produkcija (brusilhica) ih obratu »Stikala«, za poklonjene ven-' oe, ostalo pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti;
Vsem in vsakemu posebej še: enkrat iskrena hvala. Hčerka Stanka, sinova Jože in Stane
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame
MARIJE MERTEU
se iskreno zahvaljujem vsem
sodelavkam in sodelavcem obrata števcev za poklonjeni venec in spremstvo k njen®" mu. počitku.
Hčerka Mara 2 un-k