Isz raznih diržav V NAŠI DRŽAVI Glavni volilni odbor ugotovil število poslancev na dr. Stojadinovičevi in dr. Mačkovi listi. Glavni voiilni odbor je začel dne 15. decembra v beograjski narodni skupščini pregledovati volilne spise o državnozborskih volitvah 11. decembra v posameznih okrajih. Ker je delo, katerega mora dokončati odbor, ogromno, bodo končni volilni izldi objavljeni šele ob koncu tega tedna. Številke, katere bo objavil glavni odbor, se bodo morda le za malenkost razlikovale od sedaj obiavljenih, katere je priobčilo notranje ministrstvo. Neovržno je ugotovljeno, da si je JRZ osvojila v Sloveniji vse mandate in odnesla nad združenimi nasprotniki najsijajuejšo zmago. Po že cbjavljenih podatkih o izidu volitev narodnih poslancev je lista dr. Milana Stojadinoviča dobila absolutno večino v 234 volilnih okrajih, lista dr. Mačka v 120 okrajih, a lista Dimitrija Ljotiča v 2 okrajih. Lista dr. Stojadinoviča je torej dobila absolutno večino v dveh tretjinah volilnih okrajev, ki jih je v vsej državi 356. Vsi ti okraji volijo skupno 371 poslancev, od kate-lh jih bo pripadlo po določbah volilneg-:, r?kona listi dr. Stojadinoviča 304, listi ' -\ Mačka pa 67. V DRUGIH DRŽAVAH V Romuniji bo snleia nastopati samo ena politična stranka. Dne 16. decembra je bil objavljen odlok, s katerim se ustanavlja v Romuniji samo ena politična stranka, ki sc imenuje »Fronta narodnega vstajenja«. Odlck o osnovanju samo ene stranke so podpisali kralj Karel, predsednik vlade, notranji in pravoscdni minister. Stranka »Fronta narodnega vstajenja«, katera edina bo smela nastopati pri volitvah in izbirati poslanske kandidate, je ustanovliena na pobudo 20 najuglednejših romunskih politikov. Češkc-slovaška viada pred zbornico in senatom. Ministrski predsednik Rudolf Beran je podal v minulem tednu poslanski zbornici in senatu deklaracijo ali cilje in program njegove nove vlade za bodočnost. Vladna deklaracija je zadela na odobravanje pri Slovakih ter Rusinih in tudi sunanji svet se strinja s programom, katerega si je stavila Beranova vlada. Vlada je prejela 15. decembra od parlamenta s 148 glasovi proti 16 posebna pooblastila zz dobo d" eh let. Na podlagi teh izrednih pooblastil ima vlada prosto roko, da bo lahko izpeljala svoje načrte z ozirom na politično, socialno, kulturno in gospodarsIto cbnovo nove Če«ko-S!ovašVe. n zadnjih ukrepov avtonomae slovaške viade je bil razpust vseh sokolskih in Ł. ^ialističnih telovadiiih organizacij. ~7a Slovaškem je sedaj dovoljena samo Hlinkova garda, ki bo nrejela tudi vse premo ženje obeh razpuščenih telovadnih društev. Državni proračnn Italije odobren. Ministrski svet je odobril 14. decembra proračun za leto 1939—40. Proračun izkazuje približno 29 rnilijard lir izdatkov in 24 milijard lir dohodkov ter znaša primanjkljaj 4750 milijoncv lir, ki bo krit s povišanjem davkov. Izdatki za oborožitev so povišani napram laiiskernu letu za 2,5 milijarde in je za prihodnje leto določenih v ta namen 10 milijard lir. Napetost med Italijo m. Franeijo se 3e ni polegla. Zadnjič smo porcčali, da se je zaostrilo razmerje med Italijo in Francijo. Na vsem sporu je toliko resnice, da zahteva Italija za Italijane v francoski afriški koloniji Tunis avtonomijo, sodelovanje pri upravi Sueškega prekopa in nadzorstvo nad francosko železnico iz rdečernorske luke Džibuti v abesinsko prestolico AddisAbebo. Italija teh svojih zahtev še ni predložila Franciji, ker hoče počakati, dokler se francoska in italijanska javnost ne urairita in časopisje na obeh straneh preneha s prenapetimi italijanskimi zahtevami, ker Italija nikakor noče na škodo Francije spremeniti razmerja ob Sredozemskem morju. Še vedno se nadaljujejo demonstracije v Franciji proti Italiji ter obratno. Na francoskem otoku Korzika so celo organizirali odbor za obrambo otoka. Ta odbor že dela priprave za ofcisk francoskega ministrskega predsednika na Korziki, ki bo ob tej priliki potrdila zve6tobo Franciji. Nemci so se sponmili tudi eiganov. Kakor znano, je Nemčija judom tako lekoč onemogočila življenje na njenem ozemlju. Za judi se hočejo Nemci oteti tudi cigajaske nadloge. Vodja nemške državne poHcije Hiramler je izdal odlok, po katerem je v bodoče prepovedano ciganom svobodno gibanje po Nernčiji. Ta odlok med drugim določa tole: 1. Iz Nemčije bodo izgnani vsi cigani, ki so tuji državljani. 2. V bodoče bo ciganom prepovedan prehod čez Nemčijo. 3. Nemški cigani po tem odloku ne bodo smeli več prebivati v mestih, ki imajo nad pol milijona prebivalcev. 4*. Svoje šotore bcdo smeli postavljati le na krajih, ki jlh bodo določile nemške oblasti. Klajpeda (Memel) ostane pri JMvu V, zadnjem času se je mnogo pisalo, da bo Nemčija zasedla Klaioedo, kakor je siorila z Avstrijo in deli Češko-Slovaške. V IOajpedi, ki je edino pristanišče Litve, so se vršile volitve v deželni zbor. Nemška stranka je dobila 1,826.951 glasov, litvanska pa skupaj komaj 130.000. Nemci so združili 87% vseh glasov in bodo zahtevali za Klajpedo avtonomijo, pristanišče z ozemljem vred pa ostane pri Litvi, katero hoče spraviti Nemčiia pod svoj Tiolitični in gospodar&ki vpliv. Med Nemčijo in Litvo se vršijo pogajanja. Nemčiia bo nemški i^n.njšini v klajpedskem ozemlju naročila, naj pri ureditvi svoje samouprave da T>olno sv^bodo Li-vi, da se poslužuje pristanišča v Klajpedi. Društvo narodov znižalo proračun za 20 odstotfcov. Svet Društva narodov je imenoval possbno komisijo, ki ima nalogo, da prouči vse izdatke Društva narodov in jih zaiŽL na najnujnejže potrebe, ker so zaradi raznih izprememb dohodki Društva narodov zelo nazadovali in je pctrebna najskrajnejša štednja. Komisija je zasedala te dni v belgijski prestolici Bmslju ter je znižala ¦" proračunu za prihodnje leto vse izdatke za 20 odstotkov. Presenetljiv sklep španske naeiosakie vlade. Nacionalni španski ministrski svet pod predsedstvom generala Franca je dne 15. decembra predložil zakonski načrt, ki vrača bivšemu kralju Alfonzu XIII. vsa njegova zasebna imetja v Španiji. Bivšemu kralju se vračajo vse državljanske pravice in mu je zopet dovoljena naselitev v Španiji. Zedinjene ameriške države za oborožitev na morju. Ameriško vojno ministrstvo je objavilo 14. decembra program gradnje novih vojnih ladij v prihodnjem letu. Ta program bo predložen v odcbritev parlamentu, ki se sestane januarja. V prograrnu sta tudi dve veliki vojni ladji po 45.000 ton. Razen tega bodo Zediiijene države gradile številna Ietalska oporišča ob obalah Atlantika na Aljaski, znatno pa bodo okrepile tudi vojne zgradbe na Havajskem otočju in na nekaterih drugih otokih Tihega morja.