Naročnine: Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.- — Pol leta Lir 5.---Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1.- Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo in Upravništvo: Via Carducci št. 10, II. nad. cene za letne naročnike. Položaj v naši deželi. Naša dežela je lepa, da še več | To je osoda one Gorice, ki je za-kot lepa, krasna in romantična je! | dobila v vojni svetovno ime, kakor drugi Ypern, krog kojega je divjala vojna kakor v goriški okolici. Enake naravne vspodobitve, kakor jo kaže naša dežela, ki druži v sebi vsa naravna čuda, od sinjega morja pa do triglavskih ledenikov, ne dobiš lahko na tej zemljici, ako jo hočeš preromati od konca do kraja. Vsak, kdor se je tukaj porodil, se težko loči od te prekrasne narave, ki je tudi najhujša vojna ni mogla pokončati. Povsod skuša narava zaceliti zadane jej rane, le naš človek in avtohtoni prebivalec jo gleda z mešanimi čuti, ker se mu ne zdi več taka, kakor je bila pred vojno. Njegovo srce je zagrenjeno in ne čuti več one stare ljubezni do te zemlje, ki mu je prej vzbujala veselje do dela. Politična strast in zagrizenost v nove ideje ga je odtujila svoj rodni zemlji, inače bi pač moral videti, kaj se v deželi godi. Naša vboga deželica, ki je bila toliko krat pozorišče najhujše borbe med ljudstvi, je zgubila danes vso vrednost, ker se jej rodno prebivalstvo izneverja in s tem na široko odpira vrata špekulantom, ki podrede vsa naravna bogatstva naše dežele svojim zasebnim interesom. S strahom čujemo, kako se delajo načrti, da nam spravijo vse gorske prebivalce pod gospodarsko odvisnost videmske pokrajine. Kratkovidni mestni gospodarji v Gorici pa hočejo iztrebiti iz Gorice še tistih par šol, ki je dajalo goričkemu mestu nekaj življenja, ker je kakor nalašč ustvarjeno za šolsko življenje. Obrnimo še naše oči proti Furlaniji in Krasu in videli bodemo čudo, da se tudi ti pokrajini trgati od dežele in iščeti svoje težišče v Trstu ali pa zopet v Vidmu. Ako se ta položaj ustali in se o-brne gorsko kupčijo in obrt proti videmskemu trgovskemu središču, potem neha vsak interes na gospodarskem življenju v goriški deželi, ki je izročena neizogibnemu gospodarskemu propadu in popolni pretvorbi njenega kulturnega življenja. Mesto naraščajočega zanimanja za izkoriščanje zemlje in naravnih sil ter samozavednosti, ki je posledica neumornega delovanja in iz tega izvirajočih vspehov, se pojavi stalna letargija ali zaspanost tukaj se ostalega prebivalstva^ ki bode životarilo tja v en dan brez nobenega zanimanja za povzdigo svojega kulturnega in gospodarskega življenja. Taka se nam kaže bodočnost naše de-ž lej ako ge ne vzdramijo zaspani duhovi in ne pobite na delo, kamor j,h kliče zgodovina in sveta dolžnost roditi z duhom in rokami. Pa govorimo nekoliko stvarnejše. Trdi se in z opravičenjem se trdi, da grozi tudi Trstu, izhodišču srednje-ovropskega gospodarstva, ali, da rabimo Czerninov izraz, pljučam nekdanjih avstrijskih dežel, gospodarski P°g'n, ako se ga ne priklopi kakemu gospodarskemu telesu, od koder bode zajemal življenje. Lepa naša mesta: Trst, Gorica viditi pred seboj temno Bodočnost, ako se bode vse to izvršilo, kar je danes v načrtu. Ako se zvežejo «hribi» s čedadsko progo, jo naravno, da se izlije vsa hribovska trgovina proti stari Italiji. Da bode odtok še popolnejši se zgradi tudi železnica iz Kanala proti Čedadu in Vidmu. Furlanija že od nekdaj teži proti Trstu in červinjanski in korminski okraj pa bode odslej težil raje proti Vidmu nego Gorici. Uboga Gorica, že itak razsuta in poškodovana, postano Čedad. Kaj to gospodarsko pomeni, se bode videlo v padanju vrednosti nepremičnin. Hiše in zemlje zgube v razpadajočih krajih postopoma svojo vrednost tako, da postanejo tudi bogatini reveži. Naravno je, da bode vsak bežal pred ona krajem, ki ne bode mogel izkoristiti niti svoje zgodovinske vrednosti. Grozno je razmotrivanje o osodi tega mesta, za koje so se tepli narodi. In kdo menite je kriv temu položaju ? Nihče drugi kakor isti prebivalci goriško-dežele, kojih jeden del je v pijanosti zmage pozabil ščititi živi jenske interese dežele, drugi del pa, razočaran v svojih nadah, luna puško v koruzo, češ, da naj gre dežela in njeno prebivalstvo v luno, ako je vže vsojeno, da ne more izvajati svoje «suverene» politike. In vendar leži rešitev in procvit dežele na dlani. Treba je hoteli in videlo se bode, da je tudi daljno življenje na Goriškem mogoče. Zvežite Trst potom šuške doline s Trbižem in evo Vam življenske žile v deželi. Nobenega dvoma ni, da se bodo gornje avstrijske dežele, dober del Srednje Evrope, posluževali te črte, ki zamore oživeti ne le celo našo deželo, ampak tudi tržaško luko, toda izkoristiti je treba vse vodne sile v deželi. Merodajni italijanski činitelji se zavedajo te rešitve in govore o tem, a oni, ki so v tej zadevi najbolj prizadeti, menim namreč goriške Slovence, molče in čakajo, da narede vse drugi brez njih. Toda pozneje se bi gotovi gospodje gotovo radi spravili v ospredje, a kakšem odgovor zaslužijo tedaj ? Naj si ga sami mislijo in nam vendar enkrat, odgovore, kako si tolmačijo svoj «mandat», ki ga jim je poverilo ljudstvo. Ali so mar sprejeli mandat za to, da meže pred resnico in čakajo, kaj bo dobrega vkrenila «Amerika» za nas ? Res, jako prijetna naloga, ki ima še ta dober izgovor, da ni potreba sklicevati ljudskih shodov, ker «vlada tega ne dovoli». Tako živi «mandat» naprej, četudi ljudstvo propada in obupuje. Kaj hočete, saj je vsega kriva «vlada», ki gleda «z nezaupanjem na Slovence». Da se izjavlja gotovo časopisje popolnoma prosto, da se je zopet porodil celo v Istri «Pučki prijatelj», ki ga je avstrijska vlada zadušila, a italijanska zopet osvobodila, to gre baje vse na rovaš «Amerikancev», naših zaveznikov, ki se večkrat pri nas prijavljajo, da hodijo gledat Kalvarijo, Sv. Gabrijel in Sabotin in pred kojimi «se trese cela Italija». Tako modrovanje bodeš slišal pri naših «intelegentih» od jutra do večera, a iz te točke jih ne spraviš, četudi jim obljubiš «štamperl» dobrega šnopca ali «pol litra Vipavca;» za trud, ki bi ga imeli s tem, da se bi lotili pametnejšega pogovora. Da se poleg tega čakanja človeška zgodovina z mrzlično hitrostjo razvija in da vije naše ljudstvo svoje roke v obupu in strahu za svojo bodočnost, to se sicer z zadovoljstvom konstatuje, ker je tako razpoloženje izborno za vsakovrstne spletke in proteste, toda da bi kdo vstal in hotel s pozitivnim delom pomagati ljudstvu, tega dragi Jaka, ne išči pri nas. Ljudstvo naj živi v prepričanju, da prihajajo tudi dobrote, ki jih dobiva, iz «sovražnih» rok. Tako je in pika za danes. Mirovna konferenca. A. Narodne manjšine. Kolikor moremo posnemati iz tujih časopisov, se pletejo zadnjih čas jako’važne stvari na mirovni konferenci. Gre se za poslednje temelje zvezi narodov, ki dobe svoj izraz V pogodbah, ki bi jih morale sprejeti in podpisati „manjše“ države pri konečni vreditvi avstrijskih razmer. Treba je, da pojasnimo čitateljem, s kakim kramarskim duhom se hoče rešiti Vprašanje „vključenih narodnih skupin“. Navidezno se gre za visoka humanitarna načela, s kojimi se hoče zagotoviti vključenim narodnim skupinam kulturno in gospodarsko svobodo, za kojo bode morala odgovarjati Vsaka izmed manjših držav „Zvezi narodov“, ki bode, kakor je tudi izjavil Wilson V svojem govoru v St. Louis-u, takorekoč prizivna oblast za one manjše narodne skupine, ki ostanejo vključene med poljskim, češkim, jugoslovanskim in rumunskim narodom. To se pravi z drugimi besedami, da bode te države držala „Zveza narodov“ trajno na vrvici. Ker pa prevladuje V „Zvezi narodov“ anglosaksonski element, ni nobene dvojbe, kaj tiči za tem načrtom. Omenjene državice so to tudi uvidele in so dale dosledno razumeti mirovni konferenci, da se to ne strinja z njihovo suverenostjo. B. Odpor Jugoslavije in Čehoslovaške. Čehoslovake bi taki pogoji spravili v hudo zadrego radi precejšnega števila Nemcev, s kojimi se hoče Čehoslovaška Vlada sama dogovoriti glede potrebnih narodnih in gospodarskih koncesij. Razim tega so Čehoslovaki razkačeni radi pri-sodbe tešinske kotline Poljski in zavzemajo vsaj navidezno stališče, kakor da ne bi hoteli podpisati zadevnih mirovnih klavzul. Še resnejšo obliko ima odpor Jugoslavije. Ne razume se vmešavanje zaveznikov V makedonske zadeve Res, da je tam prava zmešnjava orijentalskih narodov, vendar je brezdvojbeno večina prebivalstva slovanska, kojega pojedinci bodo prej ali slej vsi zvesti podaniki one države, ki ne bode hujskala narodnosti med seboj, kakor je bila to navada V dosedanji bulgarsko-turški politiki. C. Odločnost Rumuncsv Rumunija je dala od sebe vže odločno svoj glas, da ne podpiše mirovne pogodbe, ki bi kršila njeno suverenost. Mirovna konferenca je bila seveda Vsa iz sebe, ko je zaslišala mnenje rumunske vlade. Taka nezaslišana predrznost na-sprotu Wilsonu, ki se je toliko trudil, da je skrpucal pajčevino, ki se zove „Zveza narodov“! Saj je podpisala Rumunija mirovno pogodbo z Nemčijo, saj je podpisala Poljska poleg nemške mirovne pogodbe tudi klavzule glede zaščite narodnih manjšin, in glej no te pre-drzneže Rumunce, Jugoslovane in Ceho-slovake, ki ne razumejo velikanske sreče, s kojo se jim zagotavlja trajno protekcijo anglosaksonskega plemena. Ameri-kanska delegacija je vsled tega predlagala, da naj se obvesti rnmunsko v’ado, da se bode vporabilo proti njej najstrožja prisilna sredstva, ako bi hotela vstrajati na svojem trdovratnem stališču, ki se bode smatralo kot izzivanje zaveznikov. Pred vsem se žuga Rumuniji gospodarsko blokiranje s tem, da se onemogoči Rumuniji Vsako trgovanje z Vnanjim svetom. Balfour je dobil nalog, da predoči še jeden pot Rumuniji težke posledice, ki jih zamore izzvati njeno zadržanje. Tako je prišla mirovna konferenca v težak položaj, da si mora z grožnjami izsiliti pokorščino in nadvlado, koji so se nameravale manjše države izmuzniti. Pa ne boš ! Anglosaksonec je zvit in močan. Kar prime ne pusti Več. Enkrat pozneje dokažemo, da je temu istinito tako tudi pri mejah med Italijo in Jugoslavijo. Toda do tedaj hočemo biti le opazovalci. V obče prevladuje seveda na konferenci trdno prepričanje, da se bode z grožnjami zlomil odpor malih državic. D. Nemška konstitucija in mirovna konferenca. Kakor smo že zaporedoma poročali, so v teku razprave glede kršitve člena 80. versailske mirovne pogodbe, ki prepoveduje združenje Avstrije z Nemčijo. Francozi se silno trudijo, da bi uveljavili svoj predlog, ki stremi za tem, da bi se za vekomaj onemogočilo združenje Avstrije z Nemčijo. Toda temu mnenju nočejo slediti A-merikanci, ki menijo, da je prepovedana le prisilna priklopitev Avstrije k Nemčiji. Drugače pa da je pristojna odločevati o tem vprašanju pozneje tudi „Zveza narodov“, ki bi eventuelno mogla ugoditi željam Avstrije, da se jo vključi v ostalo nemško državo. Domneva se, da bodo posredovali na vsak način Amerikanci V smislu, da se omogoči Nemčiji časten izhod iz tega zares mučnega položaja.$ Tako ne bode najbrže nič iz francoskih načrtov, da bi razširili svojo zasedbo v porenskem ozemlju, ker se amerikan-skim mogotcem ne zdi vredno, delati prahu iz tega dogodka, ampak se jim zdi mnogo pametneje spraviti to zadevo pred „Zvezo narodov“. M r z Avstrijo je podpisan, SAINT GERMA1N, 10. Danes zjutraj se je izvršil podpis mirovne pogodbe V z Avstrijo. Predsednik avstrijske delegacije, Renner, je podpisal mirovno pogodbo ob 10.15’. Ceremonija je bila končana ob 11.10’. Jugoslovani in Romunci pomišljujejo. Kakor smo že prej omenili, so odno-šaji Jugoslovanov in RumunceV napram zaveznikom radi klavzul, ki zadevajo narodne manjšine, nekoliko skaljeni. Parižka poročila se glase, da so Čehoslovaki svoj odpor le demonstrirali, kajti v resnici so prišli v Saint-Oermain in podpisali mir. Rumunski in jugoslovanski delegati pa j trdč, da nimajo še navodil od svojih ! vlad. Radi tega se je sklenilo sestaviti poseben zapisnik, na podlagi kojega se dovoli Jugoslaviji in Rumuniji pomislek do sobote. Ako ne dojde delegatom do takrat nobeno pooblastilo od vlade, se bode smatralo molk kot odklonitev podpisa. Velevlasti so seveda radi tega zadržanja Jugoslavije in Rumunije jako o-gorčene, ker ste bili baš te dve državi močno podpirani v svoji zahtevah od zaveznikov in posebno Amerikancev. Popis ceremonije. SAINT GERMAIN, 10. Vže ob 8. zjutraj so bile razpostavljene čete okolu trga gradü Saint Germain. Za vojaškim kordonom so se nabirali radovedneži. Delegati so pričeli dohajati ob 9. Eskadron dragoncev je izkazoval časti. Načelnik italijanske delegacije Tittoni je bil med prvimi, ki so stopili V dvorano. Njemu so sledili Čehoslovaki, Kramar in Beneš, na to predsednik poljske vlade, Paderewsky. Clemenceau in Pichon sta došla ob 9.59’ v spremstvu drugih francoskih delegatov. Prostori za rumunske in jugoslovanske delegate so bili prazni. Ob 10.10’ vstopijo tudi avstrijski delegati in se vsedejo pred spomeniški kamin. Clemenceau vstane in spregovori sledeče osebe: „Seja je otvorjena. Pogajanja, ki so stremila za tem, da pride med zavezniškimi in vjedinjenimi vladami ter Avstrijo do sporazuma za sklenitev miru, so končana. Podpisal sem dokument, ki spričuje, da je vsebina listine, ki se predlaga V podpis, istovetaa z ono, ki je bila izročena avstrijski delegaciji. V imenu zavezniških in vjedinjenih velevlasti vabim kancelarja Rennerja, da blagovoli podpisati mirovno pogodbo“. Renner se na to mirno dvigne, stopi k mizi in se vsede k podpisu. Navidezno je bilo zadržanje Rennerja popolnoma hladno. Tako je končala tudi ta zgodovinska ceremonija. WILS0N0V 60V0R V St. LOUIS-U. „Times“ poroča o Wilsonovem potovanju sledeče: „Prehitro bi bilo delati sodbe in vgibati o učinku Wilsonovih govorov na javno mnenje. Dosedaj je držal predsednik štiri govore, V kojih se je pečal izključno z „Zvezo narodov“. Eden najvažnejših govorov je bil oni, ki ga je imel v St. Louisu in v kojem je trdil predsednik glede šantunškega vprašanja, da ste bili Vezani Anglija in Francija na Japonsko s pogodbami, kojih se ni moglo razveljaviti, četudi so bile tajne. Takoj na to je previdno omenil Wilson tudi „londonski dogovor“ in reško Vprašanje, toda V nadaljnem govoru se je omejil le na trditve, da ne bi mogle države, ki so nastale iz razpadle avstro-ogerske monarhije priti do pravega razvoja in vtrditve, ako ne bi obstojala „Zveza narodov“, ki stori nepotrebne strategične meje in ustvaritev mogočnih pomorskih oporišč V zahodnem jadranskem morju ter zabrani sploh, da prevladajo vojaški vidiki. Dosedaj se je Wilson posebno trudil, da bi premagal odpor irskih Amerikancev, ki menijo, da škodujejo Angliji s pobijanjem „Zveze narodov“. Na te točki je podal predsednik posebno važne izjave trdeč, da bode „Zveza narodov pooblaščena pečati se z vsemi zadevami, ki se tičejo neodvisnosti narodov, četudi bi bile te zadeve take nravi, da se bi jih moralo po starih nazorih smatrati kot strogo notranje zadeve države, ki pripada „Zvezi narodov“. Drugi jako važen pojm, o kojem je govoril Wilson, je Vprašanje, koliko je nemški narod kriv na izbruhu svetovne Vojne. Nemški Amerikanci trde, da s padcem cesarja in proglasitve demokratične vlade v Berlinu, so zginili s površja pravi krivci in na njihovem mestu ostane le nedolžen narod, ki ne zasluži kažnjivih pogojev, s kojimi ga oblaga mirovna pogodba. Temu je Wilson odgovoril v smislu, da je odgovornost nemškega naroda neločljiva od odgovornosti vlade, ki je izzvala in Vodila vojno. Te besede se mnogo komentirajo iz razloga, ker so navidezno V nasprotju s predsednikovimi trditvami, predno se je podal iz Amerike V Pariz. Med tem se pripravlja hud boj v senatu in sodi se, da bodo Vsaj v začetku imeli republikanci, to je Wilsonovi sovražniki, jako ugodno stališče, ker se bodo držali demokrati reservirano, dokler ne postane kolikor toliko jasno, s kakimi čuti sprejmejo Volitai Wilsonove propagandne govore. Republikanci napovedujejo istotako svoje shode. Med največjimi republikanskimi shodi je oni, ki so ga vprizoiili v Chicagu in na kojem so pobijali Wilsonovo politiko republikanci Johnson, Porah in Maccormiek. v Ženski spol prihaja torej do emancipacije. Italijanska zbornica je storila pogumen korak in sprejeia zakonski načrt za raztegnitev volilne pravice tudi na ženske. Manjka le še konečno tajno glasovanje, pri kojem imajo priložnost sovražniki ženske emancipacije oddati svoje nasprotne glasove, Značilno je namreč, da ni zbujalo to vprašanje v zbornici posebnega zanimanja in da je bila temu dosledna debata ako kratka in mrtvična. Oglasila sta se { besedi le dva poslanca proti temu zagonskemu načrtu, v ostalem je padlo le ne-