Leto LXXI1I, Št. 56 Po«.!*. pUčan. t gatovtal »•* UK P«tod Churchill, dejstvo je. da drži diplomatsko boljševiški medved trdno v zobeh britanskega bujdoga. vami. S temi težkimi sunki so sicer potisnili nemške črte nazaj do Erfta tor do izviru Niersu, ta izguba ozemlja pa je izravnana s tem, da se nasprotniku kljub njegovi brezprimerni uporabi gradiva ni posrečilo razbiti zvezo nemškega obrambnega bojišča. \ težkih oklepniških bojih na obeh straneh Klicvdtu so nemške čete tako dolgo zadrževale sovražnika, dokler se niso oddelki, ki so se še držali ob s|x>d-njem Roerju, premaknili dalje proti severu, kjer so ojačili svoj oupor. Ob Erflu so odbile nemške čete luod Gre-venbroUhoni i» cesto Diireu—Kiiln v obrambi in protisunkih vse poskuse prekoračenju. Z nadaljnjimi protinapadi so nemško čete ponovno potolkle vzhodno in južno od Diircna napada-jočegu sovražniku. Samo med Rlievd-tom in Orevenbroichom se še premiku bojišče med neprestanimi sovražnimi napadi in uadaljnjiuii bočnimi sunki. S premakljivim načinom vodenju vojne so nudile nemške čete tudi uu obeh straneh Trierja pri Bitburgu in vzhodno od Sonrburpu napadajočeinu _ nasprotniku trdovraten odpor. Sovražnik, ki jo napadel proti Kvllu, z. jugu proti Trioi-ju in proti vzhodu v Ruvvertal jo lahko vsled nemških protisunkov le v omejenem obsegu razvijal svoje operacijo. Ostali boji nu zapadu imajo seduj samo krajeven pomen Slično kot na obeh straneh Trierja je boj ua vzhodnem bojišču \ Vzhodni Pomorjanski izveden premakljivo nu omejenem področju. Vsled nemških protisunkov proti globokim bokom so-Vlažnega vdornega področju so skušali Sovjeti izvesti odmik. Sovražni pritisk proti zapadu so prestregle nemške čete na področju Neu-Stettinu na skrajšanih črtali. Prav tako so bili brezuspešni boljševiški poskusi, da bi razširili bazo vdornega področju na jezerskem ozemlju severno zapadno od Konitzu Prav tako so bili brezuspešni sovražili rnzbremoiijevnlni napadi zapadno od spodnje Vislo ter ob llmi med Arns vtultloui in Kalliesom. Majhne vdore so nemške čete odbile. Vsled ostalih bojev na vzhodu sc položaj ni omembe vredno spremenil, čeprav je sovražnik na nekaterih mestih, tako n. pr. pri Lauhnnti in Breslau silovito napadal. V loku Oder—NVarlhe so se izravnala obojestranska v krajevnih sunkih dosežena izboljšanju postojank. Ob l.au-silzer Neisse pri Laubanu, Goldbergu in Zobtenu so izvedle nemške četo proti vsakemu sovražnemu vdornemu mestu odločne protinapade in v Vrati slavi, kjer se vršijo boji v bližini trga Hindenbiirg, osporuvujo hrabri branilci Sovjetom vsak meter zemljo. Pod vtisom svojih visokih izgub so izvedli boljševiki v slovaškem Erzgc liirgu samo šibkejšo napade, ki pa so se na obeh straneh Pliesevre iu Slntiue krvavo zrušili. »Razvoj potrjuje nemško samozaupanje« Berlin, 2. marca. »Najnovejši vojaški razvoj nam prej potrjuic kot pa zanika naše zaupanje v nas same.« To ugotavlja minister nadalje razvijal položaj v Romuniji. Kakor javlja »Aftonbladet« p) neki vesti i z Moskve, je zapisal list »Pravda« k prihodu Višinskega v Bnkaircšt: »Razmere v Romuniji bodo sedaj hitro urejene in to s trdo roko.« Debata v spodnji zbornici Stockholm. 2. marca. Kot je bilo pričakovati, se je končala debata v britanski spodnji zbornici z. odklonitvijo konservativnega spremenjcvalne-ga predloga k vprašanju zaupnice vladi. Konservativci 50 hoteli kritizirati vlnditio politiko napram Poljski- mir in gospodarsko varnost za vse ler se odpoveduje s tem vojaškim rdiverzi-;am«, to sc pravi zunanjepolitičnim odklonitvam, kot jih je iskal ameriški predsednik s svojo zločinsko nasnovo drugo svetovne vojne. Obratno pa jc boljševizem gigantski poskus, ki hoče zabrisati od Boga in narave dane razlike med plemeni in narodi ler narode tako stopiti v temno prisilno skupnost brez postave in obraza. Prav sestanek v Jalti je jasno dokazal, kako nesposobni so demokratski recepli napram stalinizmu. Vse prošnje in vsi ugovori Churchilla in Rooscvelta, s katerimi sta hotela obraniti vsaj videz ter igrati dcmoLkracijo, so se ob Stalinu odbile »Volkischcr Beobachter« ugotavlja ob koncu, da tudi za demokratski svet niso možni kompromisi z boljševizmom. Možna jc kvečjemu kratka pridobitev časa z. izgledom na kasnejši brezizgledni končni boj, to -e na tretjo svetovno vojno. To danes demokratski svet že sluli. Dnncs bo padla odločitev, kajti jutri bi bilo že t>rc-kasno. Alternativa sc glasi: Samoohranitev Evrope ali propad. Predlog konservativcev je biil odklonjen s 306 proti 25 glasovom. Ker ima spodnja zJrornica 61"> poslancev, so ji'h jo torej 194 vzdržalo glasovanju. Kakor javlja stockholmski list »Expres-sen« p) neki vesti iz Londona, so smatrali ChiiTOhiltovi pristaši razvoj kot zelo resen. Zaradi toga «0 se močno trudili, dn bi zagotovili Churchillu čim večjo večino. Vlada se je najltolj bala, da bi sc več: poslancev vzdržalo glasovanja. Iz kritične debate jo bilo jasno razvidno. da se Churchillu ni posrečilo prepričati spodnjo zbornico z njegovimi airgumenti. Prav tako jki lie daje izid glasovanja, ki je bilo izvedeno pod pritiskom vprašanja zaupnice nobene jasne slike o resničnem razpoloženju. , . , Tudi oni Mani spodnje zbornice, ki niso podpisali predloga konservativcev, so jasno izrazili popolno angleško podvrženost Sovjetom. »Obiskovalec s klobukom v roki« Stockholm, 2. marca. V nekem u vodniku zavzema d)aily MaiJ« stališfc k neki i/javi poslanca spodnje zbornice Pethericha, ki je pri krimski debati primerjal Veliko Britanijo z obiskovalcem. ki je prečesto šel v druge dežele s klobukom v roki- List pripominja, da se ne sme smatrati te izjavo kot pripombo nekega »nepoučenega« ter oj»o-zairja, da je laburistični voditelj Green-vvood uporabil isti argument. Tokšnc besede so povsem upravičene, /e dalj časa se britanski narod zaveda, da igra v zvezi treh zelo klavrno vlog*). Dunaj. Ankarski radio poroča o turškem trgovinskem odposlanstvu, ki je nedavno odpotovalo v London, da bo obnovilo trgovinsko in finančno pogodbo med Veliko Biilaiiiio in Turčijo, ki poteče 31. marca. nikov na laž. Isto se bo zgodilo tudi sedaj. Dr. Gobbels pravi nato, da so Ncmci pričeli z. velikopoteznimi pripravami zn ponovno osvojitev ozemlja, ki so ga izgubili v poslednji sovjetski ofenzivi. Seveda potrebujejo Sc gotovo dobo, dn b> te ukrepe razvili v polni meri. Tozadevno piše dr. Gobbels naslednje: »Najnovejši razvo: dogodkov nam prej potrjuje, kot pa zanika naše zaupanje v sanic sebe. Vrh tega sc prišli Sovjeti s svojimi sunki v nemško bojišče v izredno težaven položaj, ki nam nudi znova ugodne izglede. Ti bodo igrali pri nadaljnjem razdobju vojne določen pomen. V našem pojmovanju vojne moramo ostati brezpogojni. Spričo uničevalne volje naših nasprotnikov nam tudi ničesar drugega nc preostane. Saj sovražniki samo čakajo, da bi pred njimi odložili orožje. To izhaja iz dnevnega pisanja njihovega lislta. Toda kako grozno bi svet izgledal, ako bi izpadla Nemčija kot faktor reda V nekaj letih bi sc verjetno spremenil v pekel. Vojna sc nc bi končala, temveč bi jo med seboj tekmujoče sile sovražne koalicije nadaljevale z našimi očeti in sinovi kot vojaki in na naših tleh kol bojišču. Dokler imaš orožje v rokah, »i gospodar nad svojimi dcjan;i. Ako začasno izgubiš nadzorstvo nad dogodki obstaja šc vedno možnost, da si ga znova pridobiš. Kot postane vojak oneča-ščen, ako odvrže svoje orožje, tako izgubi ob sličnem dejanju svojo čast hidi narod. Orožje daje obema tudi v navidezno brezizglednih položajih še vedno možnost, da se dejavno vključita v razvoj dogodkov. Sovražnikom moramo bili naravnost hvaležni, da nas niso pustili v nikakršnem dvomu glede posicdic, ki bi jih imela njihova zmaga za naš narod. To nas ščiti pred lem, da bi postali slabi. Vsakdo izmed nas se zaveda, da nimamo druge izbire, kot da se borimo in da vztra'amo. V la namen imamo ic tudi danes vse pogoje in izglede. Ves »vet je vojne sit. Mi stojimo v zadnji rundi tega ogromnega boja narodov, v kateri bo važno, kdo bo prvi izgubil sapo in kdo bo na ta način izpadel. Nobena moč na zemlji, nobena stiska in nobena nesreča nas ne bodo mogle pripraviti, da bi se uklonili človeškemu strahu ter da bi sc v krizi te vojne odločili rajši za sredstva, ki trenutno ublažijo bolečine, namesto *a trajno ozdravitev sveta, NaS narod bo to razumel. Ostali narodi pa se bodo morali naučiti, da bodo to razumeti.« Evropa je Angležem »nadležna« Zeocva, 2. marca. »Kriza v Grčiji, na Nizozemskem, v Belgiji in Jugoslaviji, pritožbe generala de Gaulla, grenak spor med Poljaki, neenotnost v Italiji, vse to so dragoceni vzroki ra ameriške izolacionistc, ki pravijo, da so mnogi Evropci pač popolnoma brezupni,« piše Vernon Bartlett v »News Chroniclu-. Milijoni Evropcev zmrzujejp in gladiije-jo, nadaljuje angleški novinar. Iz vseh osvobojenih dežel prihajajo nujni klici na pomoč. Kot bogatemu možu, ki meče revnega obiskovalca iz hiše, ker mu zgodba o trpljenju trga srce, postajajo Angležem pretresljive zgodbe v Evropi io nadležne. Končno pa trpe Angleži sami zaradi pomanjkanja številnih no-tri-Mč in in zaradi z vojno zvezanih skrbi. Toda treba se je zavedati, da groze Angliji 7. bližnje evropske celine še težke nevarnosti. Tri velesile so v Jalti sicer obljubile pomoč, toda vprašanje jc. ali bo tn pomoč prišla pravočasno, da bi zopet vzpostavila duševno in telesno zdrav:c narodov. Berlin. Pri petih Ustnih izgubah so uničili možje neke oklepniške armade na pomeranskem področju 23. februarja skupno 500 napadajočih boljševikov. Ženeva. Vojaški svetovalec in taini predsednika Roosevelta general \X'alf jc na poti iz Jalte umrl na krovu r,:'.. vojne lad:e. »SLOVENEC*, sobota, 8, šuiea 1945 ° 1i. flO. Za lepšo bodočnost slovenskega narodi t Domobranec Lojze Pekolj Dne IT. februarja )e bil T svoji rojstni vaal ablt od kupljene kroni« domobranec Lojze Pekolj. Kljub svoji mladosti — rojen je bil 28. inaja 1936 v Artmanjl vasi — je poskusil vso Kalva-rijo slovenskega naroda. Bil j« na Tur. jaku, odkoder jo a prvimi leglonarjl prišel ▼ Ljubljano. Boril ee je Aa Sliv. nioi, bil dvakrat nevarno ranjen, toda bolja volja J« bila, da je sedaj padel doma, madet od podle krogle. Poldrugo leto je branil avoj dom pred komunizmom, poldrugo leto je prenašal težke napade, zdaj pa je dozorel legel v domačo prat, da iz nje vikali in zraste kot tiv očitek vsem, Iri ao omadeževali svoje roke a krvjo na. dollulh ljudi. Porabil j« dopust, dn »pet pogleda »voj dom, kl ga je ljubil kakor vssk kmečki ein. Bavno na dan, ko se Je mislil vrniti naiaj na Vrhniko, pa ga je našla krogla la ga smrtne nevarna ranila. Po dveh dneh J« v Stični umrl ia dobljenimi ranami. Zdaj počiva aa pokopališču v Dobrni. Zemlja Je aprajela njegovih devetnajst pomladi, da bo mogla tistim, kl bodo IU iti v bogastvu Junaških Irtov, prinesti malta« poulad la globoko prerojanj«. — Kladama Junaku spomin la slava! Domobrancu Alojziju Černetu V Gorajflns Vrb-polja doma al «d rana mladosti ljubil sto jo kmečko domačijo ia le mlad aku-«11. kal Je tujina. Kot toliko drugih po& lenih la »aved-nth fantov al moral najprej presta« tegob« lntemsirtje, nato pa at na kile trpinčenega naroda stopil med prvimi v domobranske vrsto le Jeseni leta IMS. Ve-atea v ltvrlevanju službe al postal zgled reani drugim domobrancem-pionirjem. Postal sl strokovnjak sa pobiranje min. kl jih js nastavljala zločinska komunistična roka domobrancem ln civilnemu prebivalstvu. Kol pionir si pred nedavnim obhajal tudi lep jubilej. Odkril «i ln srečno Izpulil zobe mini, ki je v Tvoji zbirki pobranih min dobila tekočo številko 3000. Višja Previdnost je hotela, da al kmalu po tem jubileju tva. etesa dela naletel na razstrelivo, kl Je a svojo eksplozijo končalo Tvoje mlado ln požrtvovalno življenj«. Počivaj v miru, dragi aohorec! t Ivan Turk X* Bal* krajine Je prišla vest, d« Je tam dotrpet vse ma. ke komunističnega suženjstva kmečki posestnik ln družin skl oče večji družini g Janez T a r k lc Retij, občina Loikl potok. Pred 6 meseoi so navalili aa ajegovo hišo komunistični bandlfll, zahtevajoč njegove štiri odrasle hčere. Oče pa a* j* postavil na vežnl prag, češ: »N« pustim no benega otroka v val« rok«, raje pobljt« na« vse.« Tolovaji a« se odstranili, pa le aa tisto noč. Drugi dan •• prilil v v »likom številu ln odgnali pogumnega očeta v gond. Preganjali eo ga s pokojnim lupnlkom Pravharjom ln mučili do smrti. Zapušča lopo posestvo, dva sina — oba domobranca, la k tiri hčer«. Pokojni J« bil najuglednajll Iz eele okolice. Z« od mladega je kazal ltredno resnost ln globokovernoat. Ljudstvo mu je zaupalo in mu poverjalo vodstvena mesta v verskih, gospodarskih la političnih orga-a (ladjah. BU J« močan enačaj, kl at nikdar klonil, brenkompromlsen, pripravljen na vs« »rtv«, najiveatejll sodelavec pok župnika Pravharja, kl ga J« spremljal tudi v muke la smrt Za njun žaluje ves Wki potok ln okoliški kraji, kar J« bil dobro poznan la spoštorsdi daleč nsokro«. Krt kremenltega slovenskega očeta leži na dni! narodnih rab. lj«v la kili« za pravično kazen, GOSPODARSTVO Bolgarsko notranje »prostovoljno« posojilo Inflacija v Bolgariji Izredno hitro n«. prednje. Obtok bankovcev je dosegel ie vsoto M milijard levov, k čeuiur je treba prišteti š« 20 milijard levov državnih blagajniških »apiskov. Zaradi tega je sedal Bolgarija razpisala novo notranje poso.il«. kl s« imenuje posojilo svobode. Propagandni mlnlsler Kaaasov pa Je Izjavi), da je vpi- Vsakdanja Ljubljana p« kronistovih zapiskih sovanje novega posojila popolnoma prostovoljno. DrugI lojet vedo povedati, da j« bilo Izdano tudi uradno poročilo, da bodo LE MALENKOSTNA NEPAZLJIVOST je to, če hodimo v mraku iz »obe v sobo in iščemo razne predmete, ki bi jih lahko poiskali v stanovanju čez dan. Pri tem seveda prižigamo luči. Namesto v eni sobi, gore žarnice na dveh, morda celo na treh krajih. V mraku pa bi sploh lahko največkrat prihranili električni tok za razsvetljavo. Dokler traja medli soj somraka, bi lahko opravljali dela prav ob oknu ali pa zunaj stanovanja. Tako bi prižigali luči šel« v temi in izkoristili dan skoraj pol ur« dalj. Kar izračunajte, kakšen prihranek bi to vrglo, če bi prižigali žarnice povsod v mraku vsaj četrt ure kasneje! Tudi take malenkosti zaležejo, zato povsod: BOJ POTRATI I Operno gledallSce OPEŠA ■ ila. 1 marea ob IT- »£srebna ptMal«. Bed Sobota Predstava ooeruotra studia. Ponedeljek. S. marca ob 17.30: »Stara pesem la balet Šeherezada«. Bed C. IT A Motart »čarobna plftčal«, opera v ] tajanjih Osebe: Borastro — Korošec, Ta-mlno — llakovec, govornik — Ko«, prvi sve-čenik — Pertot, Kraljica no« — Kristanovo. Paradna, njena hči — Zakraiškova, prva dama — Malnaričeva. druga dama — Sad-nikova. tretja dama — Lobetova, prvi deček — Kajfež, drugi deček — I. Majaron, tretji dočok — B. Majaron. Papagono — Oregorin, Papagena — Baukartova, Monostato«, črnce — Štrukelj, prvi oboroiženeo — I. Brajn mi logami potom d ran h mest so neveljavna. Izvzete so le z vednostjo nemškega svetovalca sklonjene pogodbe Oskrbovalnega urada ta oboroženo silo v Trs*u Stari nalogi italijanskih oskrbovalnih mest v prid konstnlkoin Izven operacijskega področja, ki so bili Izdani aa podlagi dogovora s pooblaščencem ne smejo izvršiti. Nakazila za surovine ln dispozicije o izdelanem blagu ter nakaznice «. produkcl o se smejo v bodoče izdajati ls ns podlagi po sobneirn naknzlla. podpisanega od nemškega svetovalca in od referenta «a tekstilno gospodarstvo g Oelbrioh«. Dovršltve v podjetjih bodo v bodoče možno le potom posebnega nakaslla » proizvodnji, kl vsebuie sledeče podatke: n) uporabo surovin, h) tehnični napotek obratovanja, nI naslov koristnika. Tndi ta nakazila o proi»»o«i»Jl podpišeta nemški svo ovaloo in g. Uelbrieh. Druga nakazila so neveljavna Prepisi o tekstilnem gospodarstva od grosistov do potrošnikov ostanejo s tem ne-spremonjoni. Posebej se povdarja, da se prestopki proti tem ukrepom kszn^jejc po Nairedbl o zejetju gospodarstva na opera •ljskem področju »Jadransko Prlmorje« za vojne namene (Služ. list št. 71 * dno 23. IX. 1944.) Oornje odredb« so bile Izdane v sporazumu s Pooblaščencem za tekstilno gospodarstvo v Štabu RUK, s kateri, i s« sproti dogovore produkcijski načrti la navodila ta proizvodnjo. Rtavljnmo prednje prizadetim podjetjem v vednost in ravnanj« — Zd»ulenJo 4ndu-strljccv ln obrtnikov Ljubljanske pokrajine. (njena Ml) sta naprnviU a tem naatopom velik korak naprej: glas jima Js pridobil sa moči ln tudi na izraznosti Zbor treh dam no sestavljalo M. Zakra.škova, D. Saduikovn in D. I^pbetova: bile so enotno ubrane in vpete. Bazvcseljiv je bil nastop treh dečkov (M. Skabar. I. Majaron in H Majaron). Čeprav Mozart ponekod teže piše ka' more tak majhen terett prebaviti, so vendar mladi pevci tehnične težave igrajo tmogll. F. Lan-gus (Papageno) je svojo mo^no komično pod. crtajio vlogo s t« kol tudi s pevsks strani dobro Izvedel Na gibko tekočih mosrtlb še nima glasu toliko v oblasti kot na mirnejših, vondar je proli koncu tudi to zbolj4&I J Baukartova je že vajena odra in so na njom varno giblje: vloga Papagene Je bila njenemu glasu prav primarno olbrana. Divje komičnega črnca Monoetata je odgovarjajočo odpel SI. Štrukelj. Tudi oba eboro/.enca (I. Brajnlk In M Oregorin) sta svoj koralni spev doživeto izvedla Dirigiral in režiral jo M Polič Lahko al mislimo, da stane predstava z izključno mladimi močmi, skoraj z novinci, veliko truda, preden prida izdelana nn oder: po doseženem uspehu jo pa tudi trud poplačan. Kot roži«or jo Polič poskrbel, di ie samo po sebi 7-aploteno dejanje čin'. ''"1* enostavno in nazorno podal; kot dirigent pe nom je pokazal Mozarta takega kot te: v orkestru prozornega in povskemn d«lu podrejenega, gladka iJi graciozno tekoJega. nn nekih mestih pn tudi globoko obiintenerra. Poliču se Imamo zahvaliti, da smo dobil! predstavo, pri kateri smo čisto pozabili da no nn odrn pred nami skoraj bi rekel onorni začetniki K lgjcmu uspehu je pripomoirel tudi inž E. Franz, ki jo zamislil primerno sceno, in J Vilfnno va kot zasnovateljica kostumov M T. Zatemnitveni čat za teden, ki se začne 9. marca iu traja do vštetega 11. marca, je od 18.45 do 6.15 Kinematografi KINO UNION - Odličen clrkulki film »Velenaatop« — Leni Marenbach. Rudolf Prack: — Predstave ob 16. In 19. Tel 22.2) KINO MATICA - »Fllharatoalkl« - Eaf«a KIS-pfer, Irene tO« Mevendorf — Predstave ob 16 ia 19. Tel. 22 41 KINO SLOGA . »Aadslntljsk* h« . Carnca« Predstav« eb 16 ia t*. tel. 27-30 Črni mi i + Mislila je samo na to, kako bi se Sigmar ju izx>gnila. Tedaj se je spomnila na to nemško mesto, kjer je bila nekoč z vojvodinjo več tednov. Tja je hotela iti. Ko je dospela do cilja, je hotela naslednje jutro oditi v sanaiorij, ki ga je prav tako poznala od prej. Tedaj je nenadoma zbolela. Rekli so ji-, da je bila zelo bolna. Živci... V blodnji je neštetokrat znova neštetokrat pret-npela vse muke zadnjih let. Soprog je bil pri njej... Ona ni vedela ničesar... A jokala je, ko je pozneje dobila pismo, ki ga je pustil zanjo. F.na sama ljubezen je bilo to pismo, ljubezen, ki je prosila in rotila, naj se vrne k njemu. Saj je zdaj zopet vse dobro, ker je rešena. Samo živeti mora in mu kaj sporočiti Bila je hvaležna, dn ji je bilo kakor v snu odvzeto strašno breme. Pred nekaj dnevi je pisala v Beau-lieu. Samo še nekoliko potrpljenja je prosila. Vsaki dan so ji prinesli v sobo srvež wipek cvetlic. Tako je odločil skrbni in Ijnbeči soprog. S čim je zaslužila to ljnJiezen? Z ničemer... S čim je vračala? Z nepopisnim trpljenjem, ki je prišlo nadenj po Pogledala je Marijo, ki je v nad-zemski lepoti plavala na oblakih in nosila v naTočju Odrešenika sveta. Nejasno se je dvignila iz neznanih globin slutnja, da je poleg in izven sveta, v katerem je no zdaj živela, moralo biti še nekaj drugega... Stvaritelj te sliike je moral živeti v tem njej neznanem svetu in nositi y sebi vzvišenejše misli, kot so tiste, ki jih imajo navadni ljudje. Ali žive tudi zdaj še taki ljudje? Zavedala se je, da bi ta slika bila zan'jo doživetje, tudi če ne bi že prej vedela o njeni znamenitosti in ne bi sMšala nikdar tega imena. Včasih je opazovala ljudi, ki so »tali pred to sliko. Nekateri so govorili v prevelikem navdušenju, drugi ro jo gledali v nemem zamaknjenju. Mnogi so molili pred njp z otroško preprostostjo, al:i pa ao skušali »kriti gimjenje za hladne in mirne poteze — a v vsakem srcu se je vsaj za hip zbudila misel na nadzemsko veličino im lepoto... Mnogi so le neradi odhajali, drugi pa se vračali in sedK » klop ob steni. Julita je navadno omajala zelo dolgo. In vedno se je zopet vračala. odkar so ii v sanatorlju dovolili daljše sprehode. Na vsak način nihče ni domneval, da je prihajala semkaj. A za danes je morala zopet oovedati kaj. Iz visokega ovratnika se je dvigal vitek deški vrat. Na plavolasi glavi je nosil širok bel klobuk, ki mu je dajal častitljiv videz. Zdaj se je okrcnll li klopi, kjer jc pravkar bil prazen prostor. Tedaj ie Julita spoznala, da je katoliški duhovnik. Za brušenimi naočniki jo fe gledalo dvoje temnomodrih, velikih in bleščečih se oči. Te oči »o gorele kot dva tiha, modra plamena. Ni ostal več dolgo. Ko je šel proti izhodu, je Jnlita gledala za njim. Zdelo ii je, kot dn ie nekaj sorodnega med miliom. ki je izhajal iz Marijine slike in bleskom v očeh mladega duhovnika. MALI 0 i Sobe I j Ištao | PRAZNO SOBO s pre. (torom, kjer bi kuhali na elektriko ali s souporabo knhlnje iščeta gospodični, najraje za Bežigradom. Ponudbe na npr. »Slov.« pod »Mirni« It. 1473. 1 Službe g 1 dot»a | SLUŽKINJO . kmečko dekle, polteno, sprejmem v stalno službo. Naslov v upravi »SI.« pod »t. 1467._ PRObAJALKO sprejmemo v papirnico sredi mesta. Nssiop takoj. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Takojšnji ' sprejem« št. 1462. 1 ELEKTROMOTOR - 15 kS 380 Volt in DINA. MU 300 Amp. za Ral-vanizacijo proda ller-šič, Rimska c«ta 13 -lei. 37-95. __ ZEMLJIŠČE prodam -odnosno iščem posojilo proti vknjižbi. Ponud. l>e na npravo >St.< pod »Posestnik« St. 1497. DAM3KO in moško kolo ngodno naprodaj. Merkur. Puharjeva 6. Klavir. HARMONIKE naprodaj. Ilumar. Ko. lodvorska 22-111. Oeled po možnosti dopoldne ali od_16—18._ BUKOVE OBLANCE . suhe, 2-3 kssone, prodam. Ponudbe na upr »Slov.« pod »Kdo d« več«_lt. (4(14.___ Fin« BLAGO, kamel* na diska, 2 m im o^ri-njalka naprodaj ali v zameno. Iz prijaznosti peve g. Rus, krojač, lltrsUki trg I. KOŽUŠČEK; bet. ta otroka do 4 let, sko. raj nov, naprodaj. Ponudbe uprnvi »Slov.« pod »Kožušček« 14*8. GJJ S I j Kupimo | KUPIM trgovsko . ali stanova nisko hišo v sredini Ljubljane, de 6 milijonov. Ponadbe upravi »SI.« pod »Pra-v očasno prodal« 145». RJUHE, kapne, blazine tu razno drugo perilo kupi H. Privšek, (iradišče 7. OSI. 80 mm premera, 1350 in 1500 mm dol. ?o. ter vnljčsato le-aje 55 mm liiknj« kupi lleršič. Blmska 1«. tel. «-W._____ STAVBENO PARCELO knpim v bloku. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Plačam dobrot -IL 1499. I Mfri1 OT AUSWEIS št, 9922 ns Ime Feliks Knšar je bil zgubljen ln je neve^sveOj^^^^^^^ Izamenjamcl Spolzka je ta re?, ki ji pravimo čas. Njegovo vrednost spoznamo po navadi šele tedaj, ko ga ni več. (CtMon.) KOLEDAR! Soboto. I, aatrai Knnlgunda, cesarica; Marin, muč.; Maroija, muč., Ticijan, Ikof, Nedelja, 4. sušea: 3. p. — brezimna; Kazimir, spoanavalee; Lucij I., pape* ia mučeneo. LEKARNIŠKA SLUŽBA! Notino službo Imajo lekarnct mr, Bakar- frič, 8v. Jakoba trg 9i mr. Kamor, Ml klošičeva cesta 10. in mr Murmajrer, Sv. Petra cesta 78, ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal mestni zdravnik dr. Or«l Vladimir, Orss-selijeva 18, telefon 14-15. ZATEMNITEV OD 18.36 DO Ul. 2)jtofijte novico. LjnbljnnHki možje in fantje! Ne opustite prilike, kt se Vam nndl v nedeljo 4. t. m. ob pol petih popoldne tat v ponedeljek 6 t. m. ob šestih tjuitraj v eerkvi ir Jožefa ■ duhovno obnovol Prav v teh telkih ln tudi ta bodočnost vsega našega naroda usodnih dnsh J« prav po. sebno ka nas moške sveta dollnost, da Se večkrat tblramo v svetišču bol jem k skup. nI molitvi ln da se vsaj snkrat v meseo« duhovno tberemo ln usmerimo svoj« Mv-ljsnje po večnoslnlh smernicah, kl se v leh tmedenlh časih najbolj tanealjlva opora ta pot v llvljenje. In prav lo J« namsa duhovnih obnov, da vsadke ltmed aa*. kdor J« dobre volje, dobiva redno oporo t poslušanju bolje besede ln češčenju pravičnega Boga. V skupnih pobotnostlh bomo todi doumeli In občutiti prijetnost, sladkost la tsvest katoliškega občestva. Zato pridite! Pogreb matere F.leonore Hudovernlk bo v soboto. 3 t. m., ob 9 ia kapele sv. Marije na Žalah. Dobrodelni konoert v korist Socialne pomoči pod vodstvom dirigenta podpolkovnika Ferda Herzoga bo Imel naslednji spored: 1. Brnvničar: Slovenska plesna burleska »a veliki orki«ter; 2 Htrauss: Jutro. Ceotlija — sopranska samospeva s spremljevanjem OT-keslra.poje gdč. Valerija Herbalova; *. Wa-gneT: Pripovedka o Oralu lz »»pere »Lohen. grin«, tenor-solo dr. Julij Pftltzar s sprem-Ijevanjem orkestra; 4. Orleg. Koncert ta klavir in orkester op 1«. eollst plan!« prof. Anton Trost; 5 Čajkovski: 5 simfonija. Poleg omen enlh solistov itvaja spored orkester 90. članov. Koncert bo v torek, 4 t. m., v veliki unionski dvorani. Začetek točno oh 19, predprodaja v knjigarn' Olasbone Matice Ker je končen dobrodelen ln ves dohodek namenjen Socialni pomoči, ee prepla-čila hvaležno sprejemajo v predprodaji to pred konoeTlom pri večerni blagajni_ IZŠEL JE II. ZBORNIK »DOMA IN SVETA« letnik 1944. Naročniki as J ga dvignejo v LjidmkJ kaUgaial Pred škofij« f. Učite — strojepisja) Voakomar potrebno! Novi ono-, dvo-, trimesečni dnovnl-večernl tečaji pričenjajo 3., 5, 6. marca. Ure dogovorno. Vpisovanje. Informacije dnevno: Trgovske nčllišče »Chrlstofov nčnl Mtvo4% Domobranska IS. Za zasebna la Javno sluiho potrebujete strojepisje! Novi tečaji 3, 5., 6. marca. Informacij«: Chrlstofov učni savod«. Domobranska U Sredn ;ešoleem-lkam priporočamo nčemj« strojepisja! Novi tečaji I., 5., 6. marca. Ure dogovorno. Informacije: Chrlstofov trgovski nčnl zavod«. Domobranska 15. ZAHVALE. Podpornemu društvu slove«, skaga domobranstva so darovali naslednji člaal Državne Opere: gg. Hafner Ivan, član orkeatra, 500 lir, Novšnk Vinko, član orkestra 400 lir. Perko Anton, član zbora, 500 lir, ftkabar Ljudomil Član zbora, 600 lir, Oa-šperflč Anton, član zbora. 700 lir, in Cappo-ni.Ušak František. član orkestra, 2000 lir. — Podpornemu skladu ta slepo mladino sta darovali v počastitev spomina svoje snahe to svakinje g. Anice A see drn/lni Aveeo in Vahčič 1000 lir; rodbinr g. Ivana Petriča ia Borovnice namesto venca na gob biagopok. TurSi« Ivana it Drašlce 1000 lir: go«pe De-Jak Antonija ln Klir Fant v počastitev apo-mina biagopok. K. Fan! Loz«r 20« lir; neimenovani dobrotnik po frančiškanskem eju mostanu 5000 lit in neimenovani dobrotnik iz Borovnice S09 lir. — Podpornemu društvu ta gluhonemo mladino v LJubljani eo darovali: v počastitev spomina blagrpok. g. Stritarja Iz Logatca rodbine Strlto-jeve. dr. M. Kambičeva in Škofova znesek 725 lir; namesto venca na grnb biagopok. g Turšlča Ivana it DraSioe rodbina I etri*- lz Borovnic« znesek 1000 lir in neimenovani kot darilo ta Cluhonemo tnesek 500 Hr — VlncencIJevi onferenel v Mostah 1e namesto venca na krsto matere zdravnika ilr. Marka Korošca darovala družina Setina 150 lir. družin« Foj kar t Dolenjske ceste 21 pa je darovala 200 lir namesto vene. na grob pok. g. Marije Novak t Zaloške ceste. w w Iz Ribnice »Sa slovensko domačijo«, kl lshaja v Ribnici, J« kot upoštevano glasilo proti, komunistično akcije dobilo učinkovito gla. vo. Tako bo prikupna tunnnjost glasilo š« bolj priljubila vsem bralcem: tistim, kl ca bero t navdušenjem, pa tudi tistim, kl (a l strahom prebirajo zaradi pikrih resnla. /am(,n'JaM: modre čevlje št. 36, skoraj nove, ta črne iste velikosti; moške spodnje hlače, kratke, za Šifun; moško obleko In čevlje št. -42-4J ta protivrednost. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1491._ ZAMENJAM Hvalili stroj t dolgim čotnlč-kom za protivrednost. Naslov v npr. »Slov.< pod št. 146V_ | PoIzvedbTj MOŠKA URA, zapestna »Ornega«, krom, Je bila zgubljena v četrtek 1.1, m. zvečer na po4i od Savske cesto do Splošne bolnišnic« po Bohoričevi In Zatekar. Jevi Bllci. Najditelj Vsemogočni jc poklical med svoje nebeške krilstce našo nadvse ljubljen« JAHOSKO učenko IL razreda Našo nepozabno ljubljenko pospremimo v njen zadnji domek V nedeljo, dne 4. marca 1945. ">b '/«10 dopoldne t Zal, kapelice r». Nikolaj«, aa s: i V A JENKO sprejme I«, koj modiotk« Ana Gregom, Smortinsks e. S. naj jo vrne proti nagradi na naslov: Sts-nck Iva, Koksljeta J. tramvajska postaja Baraka cesta. | Razno I ItMONO » čajtt dobro sadomešča limonin ekAtraki Cltroi. ■ Stekleničko prinesite s aebn| Drogerija A nt Kane, židovska nI. 1. pokopališče k Sv. Križu, t j n b 1J a a a . dne 3. mares 194». VESNAVER LJUBO, očka; CARMEN, mamica; GORAZD. bratec — ln osla'" sorodstvo. ZAHVALA. Vsem. kl »