proletarci vseh dežel,združite sei f...■■ .....1.........u ".......ji MINUS 18*C V VAŠEM HLADILNIKU? NE! Temveč v najnovejšem izdelku LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV LTH KONZERVATORJU SGH-110 DELAVSKA ENOTNOST r- 8. JUNIJA 1968 m da komaj opazite ujALETNI VRep papir Zvitkih °NKURENČNA cena V|tEK 200 LISTIČEV n^EDno praktično ^ZALO št. 23, leto XXVI. V ZALOŽBI DELAVSKA ENOTNOST smo izdali Jože Valentinčič: DELO Z ODRASLIMI »Samoupravljanje v družbenih službah,« je dejal Slavko Bohanec. »kot samostojno temo obravnava Republiški svet skupno z republiškim odborom tokrat prvič. Ta okolnost je povezana z družbeno pomembnostjo teh dejavnosti. 74.000 delavcev, ki so vključeni v sindikat. družbenih dejavnosti, so p-rav gotovo pomembna sila družbenega razvoja in pred- SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS Sindikalno članarino moramo trošiti namensko Sistem delitve sindikalne članarine bo letos ostal tak, kot je bil lani; do začetka decembra pa bodo ustrezni organi RS ZSS ta sistem podvrgli reviziji, ki naj bi dala tudi kriterije za delitev sindikalne članarine v prihodnjem letu. Že sedaj pa je jasno, da mora politika porabe sredstev i^ndikalne članarine biti javna, kar bo nedvomno prispevalo k večji kontroli njenega namenskega trošenja. Tako je odločilo in tega mnenja je bilo predsedstvo RS ZSS, ko je na svoji seji 30. maja razpravljalo o analizi finančnega poslovanja slovenskih sindikalnih organizacij v minulem letu, o delitvi članarine v letošnjem letu in o predlogu proračuna RS ZSS v letošnjem letu. O zadnjih dveh točkah je predsedstvo razpravljalo že v januarju letošnjega leta, vendar pa je takrat svojo odločitev preložilo, ker je menilo, da nima dovolj podatkov, da bi lahko sklepalo o politiki trošenja sindikalnih sredstev v letošnjem letu. Na svoji zadnji seji pa je predsedstvo imelo v rokah zelo obsežne in dokumentirane analize o porabi sindikalnih sredstev na vseh ravneh in to mu je tudi omogočilo, da o tem vprašanju zavzame stališča. 1 I (Nadaljevanje na 2. strani) stavljajo znaten del slovenskega intelektualnega potenciala. Njihova pomembnost pa je seveda odvisna od tega, če delujejo progresivno kot sestavni in ustvarjalni del enotnega družbenega dela.« SPREMINJATI — NE LE ANALIZIRATI »Graditev samoupravnih odnosov v družbenih dejavnostih,« je nadaljeval uvodničar, »spremlja pisana paleta že preizkušenih resnic, a tudi dilem in neznank. Zato moramo raziskati neznano in dvomljivo, pri čemer moramo izhajati iz sedanjega časa. Ta čas nosi s seboj dobro in slabo, odpor novemu in hkrati novo. Zato je bistveno, da vplivamo nanj, ga korigiramo in spreminjamo, a ne le, da ga analiziramo in kritiziramo. To pa lahko store le ljudje, članstvo naše organizacije. Problematika samoupravljanja v družbenih dejavnostih pa se težko prebija iz ozkih krogov stanovsko zainteresiranih delavcev teh področij in se drugje obravnava le mimogrede, površno, enostransko. To pa ni dobro. Še vedno se namreč v praksi smatrajo družbene dejavnosti kot potrošna sfera, drugotnega pomena, ločena In dvignjena nad proizvodnjo. Družbene dejavnosti niso podrejene niti nadrejene in tudi ne manj ali več vredne od materialne proizvodnje, so samo en aspekt delovnega procesa in stalno opozarjati na to je v tem trenutku prvenstvena politična naloga sindikatov. Družbene dejavnosti pa resnično spreminja v sestavino družbenega dela le samoupravljanje, zato so slovenski sindikati nedavno tega v svojo programsko osnovo jasno zapisali, da je samoupravljanje ena njpgovih osnovnih nalog. S tem v zvezi,« je med drugim dejal Slavko Bohanec, »pa je treba poudariti dve pomembni r i i i i i i ČLOVEK-ČLOVEKU VMA/- MN KRVOP4JALCEV i\I Čxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxnxxxxkxxxxxxxxx>xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>xx\x>xxxxxx\xxxx: SKUPNA SEJA RS ZSJ ZA SLOVENIJO IN RO SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA SLOVENIJO ________ Obsežna in aktualna problematika Skupna seja RS ZSJ za Slovenijo in RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije O NEKATERIH VPRAŠANJIH SAMOUPRAVLJANJA V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH, ki je bila 30. maja, je rezultat spoznanja, da je v dnevnem redu zaobjeta problematika zelo obsežna, aktualna in tehtna. »Hoteli smo dati večji poudarek dogovorom,« je uvodoma dejal predsednik republiškega sveta Tone Kropušek, »ki jih moramo v sindikatih oblikovati enotno, kajti potrebna nam je čim večja enotnost stališč in politične akcije sindikatov.« Po uvodnih mislih predsednika RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slavka Bohanca, sta se plenuma seznanila z vsebino »Dogovora o vrednotenju dela šolskih zavodov«, o katerem bo junija razpravljala skupščina RIS. »Dogovor« med Izobraževalno skupnostjo SRS in predsedstvom RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti naj bi pospešil uresničevanje dohodkovnih načel na tem področju in je torej njegova vsebina drugačna, kot jo komentira del javnosti. Ne gre niti za nekakšne tarifne sporazume niti tripartitne dogovore. O problematiki sapomupravljanja v zdravstvu, šolstvu, kulturi, upravi in v drugih družbenih dejavnostih so na osnovi predhodnih strokovnih raziskav, uvodnega referata in razprave na skupni seji sprejeli oceno in stališča, ki jih tudi mi danes objavljamo v celoti. sestavini samoupravljanja v družbenih dejavnostih. Prva je ta, da so družbene dejavnosti sestavni del družbene reprodukcije in torej samouprava v njih ne more delovati mimo zakonitosti te reprodukcije.' To pa pomeni, da moramo ustvarjeni narodni dohodek uporabljati tako, da bo omogočal kar najbolj uspešno jn hitro ekspanzijo proizvodnje, proizvodnih sil in humanizacijo odnosov. To pa pomeni: čim več znanja, zdravja, kulture itd., tem večji narodni dohodek, oziroma obratno, čim višji narodni dohodek, tem večje možnosti za znanje, zdravje, kulturo. Zato se morajo sindikati zavzemati za takšen samoupravni odnos, ki-bo odklanjal razsipništvo, osebno bolne ambicije in sumljive vrednote znotraj družbenih služb, a hkrati nudil odpor tehnokratskemu, skomercializira-nemu in štacunarskemu odnosu do družbenih dejavnosti. Druga sestavina samoupravljanja v družbenih dejavnostih pa je takšna kvaliteta storitev, kakršno rabi današnji in jutrišnji naš gospodarski in družbeni razvoj. V tem je tudi bistvo racionalizacije teh dejavnosti. Zaostritev odnosa do kvalitete in strokovnosti. je sestavni del bitke za samoupravo. Doslej pa smo bili žal preveč graditelji takih odnosov, ki se kažejo v tem, da je vsebina podrejena delitvi, dolžnost podrejena pravici, družbena odgovornost in ustvarjalnost pa absolutno • pojmovani osebni svobodi. Eno izmed pomembnih vprašanj je tudi, ali sploh lahko govorimo o dohodku v družbenih dejavnostih. O tem se slišijo različna mnenia. Seveda oblikovanje dohodka v teh dejavnostih ni mogoče poenostavljeno enačiti z dohodkovnim sistemom- v gospodarstvu, zato o dohodku . tudi ni mogoče govoriti kot o blagovno tržni kate- (Nadaljevan.ie na 5. strani) I — Lepo geslo. Skoda, ker ga uporabljajo le krvodajalci j !■■■ T> eograjske študentovske §"£ demonstracije, zaradi ka-terih je sedaj v našem glavnem mestu prepovedano vsako javno zborovanje, so naravnost šolski primer, do česa lahko privede, kadar se trezno, samoupravno dogovarjanje o razreševanju nerazrešenih vprašanj poskuša zamenjati s pritiskom ulice. Začelo se je tako rekoč naivno — s pretepom zaradi tega, ker tisoči študentov pač niso mogli priti na brigadirsko prireditev v zaprtem prostoru, ki lahko sprejme le nekaj, sto ljudi. Intervenirati je jnorala milica — in že je bilo sodu izbito dno: incident se je vedno bolj razraščal, v naelektrenem vzdušju pa je bilo vse manj razuma in vse več nekontroliranega ogorčenja. Daleč smo od tega, da bi beograjskim študentom odrekali možnost, da odkrito, javno povedo, kaj vse jih teži in s čim vse in upravičeno niso zadovoljni. Sicer pa to že vemo in to ne od včeraj, kakor tudi vemo, da se upravičene študentske zahteve rešujejo prepočasi. To zadnje seveda vedo tudi študentje sami in tisti med njimi — zelo. verjetno je to bila velika večina, ki so svoje zahteve hoteli podpreti in pospešiti . njihovo razreševanje z mirnim, dostojanstvenim jav-• nim-nastopom, prav gotovo niso-želeli' takšnega razvoja do- PRITISK ULICE godkov, do kakršnega je potem prišlo. Vse pa kaže, da se še zdaleč niso zavedali dejstva, da »v sedanji komplicirani politični situaciji«, kot sta na svoji seji te dni poudarila predsedstvo in IK CK ZK Srbije —, »delujejo tudi sile, ki jim ni v interesu razvoj naše socialistične demokracije, samoupravljanje in enakopravnost narodov.« Več kot očitno je, da so se med študente, ki so hoteli mirno demonstrirati, pomešali elementi, ki so namenoma usmerjali dogodke k fizičnemu obračunavanju ter uničevanju družbene ter zasebne lastnine. Kdo je pri tem kaj zgubil, kdo je kaj dobil? Menda nihče ne bo trdil, da smo kot socialistična samoupravna skupnost z beograjskimi dogodki karkoli dobili: ti dogodki so bili izven našega samoupravnega sistema, izven edino možnih demokratičnih poti razreševanja vprašanj. Pritisk ulice zanika vsak demokratičen, trezen dogovor in vodi samo v slepo ulico anarhije — ta pa ustreza samo antisocialističnim elementom. Med te elemente lahko prištejemo tudi tiste sile naše družbe, ki jih poznamo kot pristaše »trde roke«, kot pristaše takšne družbene usmeritve, kakršno smo obsodili na brionskem plenumu CK ZKJ. Pritisk ulice, v kakršnega so se izrodile beograjske študentske demonstracije, je tem elementom več kot dobrodošel »dokaz«, da so imeli prav, saj se »d njihovem času« kaj takega ni dogajalo ... Menda nam je vsem jasno, da kričanje po ulicah ne rešuje nobenega problema, da naša družba vseh svojih težav — in teh ni malo — ne more razreševati po vrstnem redu, ki bi ga naredili po tem, kako glasno nekdo kriči in postavlja svoje zahteve. Menda tudi nihče ne misli, da naša družba noče reševati problemov, ki jih imamo, menda nam je vsem jasno, da vseh problemov ne more rešiti naenkrat — in zato je menda tudi jasno, da od njenih predstavnikov tudi ne moremo izsiljevati obljub, da bomo vse probleme rešili že jutri — kajpak najprej probleme tistih, ki so najbolj glasni. Smo demokratična socialistična skupnost in takšni hočemo tudi ostati — in zato nam je tuj vsak pritisk ulice,, ki ne spoštuje zakonov, ki smo jih sprejeli zato, da bi si zagotovili mirno graditev naše socialistične skupnosti. MILAN POGAČNIK VWWWWW\AA/yAA/i/\/WNA^/SA/W>A/WWW\AAA/\/\AAAAA/WWW\rv ekskluzivni pomladanski modeli — plašči modnih barv v omejenem številu modna hiša I prodajni servis Ljubljana—Maribor—Osijek REZERVIRANI STOLPEC Helena Tiler 9*1 | članica izvršnega odbora sindikalne podružnice v Industrijskem montažnem podjetju Ljubljana • O čem bi vi spregovorili na bližnjem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije? Čeprav sem, delegatka na kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, se v razpravi verjetno ne bom oglasila. Preprosto zaradi tega ne, ker nimam dovolj poguma. S tem pa ni rečeno, da ne vidim številnih problemov okoli sebe. Pa še veliko jih je. Ker sem sama pravzaprav še mladinka, bi se tudi na kongresu jugoslovanskih sindikatov dotaknila problemov mladih ljudi, 'pvedvseiti zaposlovanja mladina, hi honča svcdnjs, višje in vi-šoke šole. Saj je res, da smo sprejeli zakon o pripravnikih, toda podjetja ga kaj malo upoštevajo. V našem podjetju s mo na primer pripravili pravilnik o pripravnikih. Toda naredili smo samo to. V Ljubljani nismo sprejeli še nobenega pripravnika. Pa. tudi če bomo sprejeli kakšnega pripravnika, je potem kaj malo verjetno, da ga bomo po končani pripravniški dobi tudi obdržali. Se tistih fantov, ki prihajajo od vojakov, ne moremo sprejeti, čeprav so že bili člani našega kolektiva. Pes, v zvezi z zaposlovanjem mladih ljudi bi moral kongres prinesti konkretne zaključke. Mladi ljudje prav to pričakujemo od bližnjega kongresa jugoslovanskih sindikatov. Vida Gradišar fizioterapevtka v zdravstvenem domu Velenje in delegatka za VI. kongres ZSJ # O čem bi razpravljali na bližnjem kongresu, če bi se za to odločili? Po mojem mnenju je skrajni čas, da napravimo konec načelnim razpravam o problematiki zdravstva in da začnemo z razreševanjem konkretnih problemov. Najvažnejše, za kar gre, pa je to, da se dogovorimo, kaj od zdravstva zahtevamo in koliko sredstev smo za zadovoljitev teh zahtev tudi pripravljeni odmeriti. Ko bi sprejeli tak načelni dogovor, po mojem, mnenju tudi tehnika zbiranja potrebnih sredstev ne bi smela predstavljati težave. Če se bom prijavila za razpravo na VI. kongresu jugoslovanskih sindikatov, bom bržčas spregovorila prav o teh vprašanjih. Kot zdravstvenega delavca me namreč boli, da se zaradi sedanjih finančnih razmer malone vsi, ki smo zaposleni v Zdravstvu, vse preveč ukvarjamo z gospodarskimi, finančnimi, administrativnimi in drugimi zadevami, zaradi tega pa zmanjkuje časa za strokovno delo. Ne samo nam, ki delam,o v zdravstvu, marveč predvsem zavarovancem bi torej koristilo, če bi se dogovorili, kaj zdravstvo mora nuditi ob sredstvih, ki so na voljo, in kakšna mora biti kvaliteta teh uslug. Res pa je tudi to, da delavci zdravstvenih ustanov na terenu ob vsem trudu in prizadevanjih ne moremo kaj prida narediti, dokler ne slišimo jasnega in odločnega stališča republiških in drugih organov, ki se strokovno ukvarjajo s temi zadevami. Franc Vidmar predsednik ObSS Žalec @ Za razpravo na kongresu sta se že odločili. O čem boste razpravljali? V komuni nas najbolj tare nezaposlenost. Trenutno je prijavljenih na zavodu za zaposlovanje blizu 400 delavcev, od, tega kar 56 invalidov. Približno enako število ljudi, kot je prijavljenih, išče zaposlitev mimo zavoda za zaposlovanje. Oboji pa predstavljajo približno 10 % zaposlenih v občini. Ne smemo pozabiti, da se bodo te dni vsuli še absolventi osnovnih šol in da tudi zanje ni najboljših izgledov za uk in za zaposlitev. Velika večina delovnih organizacij v sedanjih razmerah ne odpira možnosti za novo zaposlitev. V strukturi našega gospodarstva predstavlja 33 % tekstilna industrija. Ta se modernizira, zato bo zaposlovala celo manj delavcev, kot jih že zaposluje. S posebnimi težavami se ubada keramična industrija in ni prav nobenih obetov, da bi zaposlovala nove delavce. Edina možnost za zaposlovanje je morda pri Kmetijskem kombinatu. V tem kolektivu je zaposlenih večje število delavcev iz drugih republik in krajev. Toda, če bi se lotili nekaterih lokalističnih ukrepov, potem bi se pač povečale težave za zaposlitev.v drugih krajih. - . V komuni razmišljamo, da bi odprli neko novo, perspektivno dejavnost. Nekatere delovne organizacije so pripravljene celo prispevati sredstva. Toda najprej je treba vedeti, katera dejavnost bi bila rentabilna in perspektivna. Sindikalno članarino moramo trošiti namensko MNENJA IN STALIŠČA ' SINDIKATOV Kaj je solidarnost? JAVNOST PORABE SINDIKALNE ČLANARINE BO PRISPEVALA K NJE- g NI GOSPODARNI UPORABI • VEČJO SKRB SPLOŠNEMU IN SINDIKAL- § NEMU IZOBRAŽEVANJU - TUDI PREK DELAVSKE ENOTNOSTI Q Sl- e STEM DELITVE SINDIKALNE ČLANARINE BO POPRAVLJEN ZAKAJ ENAKA DELITEV SINDIKALNE ČLANARINE KOT LANI ' Uvodne misli za razpravo predsedstva o vprašanjih financiranja naših sindikalnih organizacij je podal tajnik RS ZSS Jože Marolt, ki je hkrati tudi predlagal, kako naj bi se sredstva sindikalne članarine delila v letošnjem letu: na republiški svet in na republiške odbore strokovnih sindikatov naj bi odpadlo po 8 odstotkov skupne članarine, na Centralni svet ZSJ 9 odstotkov, na sklad za tisk, raziskave in izobraževanje sindikalnih kadrov pri RS ZSS 3 odstotke, na občinske sindikalne svete in na sindikalne podružnice skupaj pa vsa preostala sredstva, to se pravi približno 72 odstotkov. Sedanji način delitve sindikalne članarine v Sloveniji izvira iz leta 1965, ko so se slovenski sindikati odrekli dotaciji republike in prešli na samo-financiranje na podlagi tako imenovanega solidarnostnega načela delitve članarine, ki predvideva različno udeležbo občinskih sindikalnih organizacij pri delitvi članarine — v skladu s številom zaposlenih na njihovem območju oziroma v skladu z njihovim finančnim stanjem. Na ta način ostaja letos občinskim sindikalnim organizacijam od 66,7 do 96,5 odstotka celotne sindikalne članarine — kar pomeni, da vse občinske sindikalne organizacije ne prispevajo enako k financiranju potreb višjih sindikalnih organizacij in da zato tudi sindikalnim podružnicam prepuščajo različen odstotek članarine. To ima seveda različne posledice, ki se odražajo tudi na bolj ali manj gospodarno porabo sindikalnih sredstev. Od leta 1965 je udeležba zveznih in republiških sindikalnih organov pri delitvi članarine padla od 35 na 27,5 odstotka celotne članarine in verjetno se bo proces zmanjševanja udeležbe teh organov pri delitvi članarine nadaljeval — saj si tudi težišče sindikalnega dela prenaša od forumov navzdol. To, da letos delitev sindikalne članarine ostaja v glavnem enaka kot lani, pa je posledica dejstva, da ima Centralni svet ZSJ v zvezi s VI. kongresom Jugoslovanskih sindikatov zelo povečane izdatke in da isto velja tudi za naš republiški sindikalni svet, ki je letos imel svoj občni zbor in ki ima v zveži s VI. kongresom prav tako povečane izdatke. 0 da posebno skrb posvetimo namenski porabi članarine za akcije, za katere smo se dogovorili; 0 naj vse sindikalne organizacije posvetijo več skrbi splošnemu izobraževanju član-stva in izobraževanju sindikalnega kadra — tudi prek Delavske enotnosti; @ da administrativno-fi-nančna komisija RS ZSS do 1. decembra letos pripravi način delitve članarine za prihodnje leto; 9 da se izvlečki iz zaključnega računa RS ZSS in proračun za letošnje leto objavijo v Delavski enotnosti in po možnosti tudi v glasilih delovnih organizacij. ja sredstva. Dejstvo pa je, da so nekatere delovne organizacije v težavah in da zaradi tega poskušajo na sindikalne podružnice prenesti del stroškov, ki bi jih morale pokriti same. Predsedstvo je menilo, da sindikalne podružnice na to ne bi smele pristati in da bi morale trošiti svoja sredstva samo namensko. Med pripombami na delitev članarine je bilo slišati tudi ekstremna mnenja, kot denimo, da bi naj celotna članarina ostala podružnicam. Jasno pa je, da se sindikalno delo odvija na različnih ravneh in da je zato nujno potrebno zagotoviti tudi sredstva za delo na teh ravneh. Že v prejšnji številki naše* ga lista smo poročali, da ie predsedstvo republiškega odbora sindikati delavcev industrije i® rudarstva Slovenije obravnav a-lo pripombe, ki so jih člani te* ga strokovnega sindikata izoblikovali v predkongresni razpravi na ' temo nadaljni razvoj sdndi-katov in osnutek statuta ZSJ' Ena od teh pripomb je veljala tudi pojmu, pravzaprav vsebi* ni pojma solidarnost. Sestavlja v-cerh predkongresnega gradiva 0 nadaljnjem razvoju sindikatov in osnutka novega statuta ZSJ ntmreč velja očitek, da so P°' jem solidarnosti v sindikati!' vse preveč zameglili. Praksa kaže, da je finančno po- V aprilu je bil v Centralnem svetu ZSJ dosežen Sporazum, da se ves sindikalni tisk v Jugoslaviji obravnava na enak način in v okviru tega sporazuma je bilo odločeno, da bo CS ZSJ sofinanciral Delavsko enotnost z 1,22 odstotka članarine. Hkrati pa je CS ZSJ sprejel tudi sklep, da se vse republiške sindikalne organizacije financirajo iz lastnih sredstev in v ta namen je ustanovil tako imenovani egalizacijski sklad, v katerega Srbija, BiH, Hrvatska in Slovenija prispevajo po 20 milijonov S-dinarjev za financiranje sindikatov v Makedoniji in Črni gori. Slovenski delež za to sofinanciranje gre iz sklada za tisk pri RS ZSS, iz katerega se financira tudi Delavska enotnost, ker drugih sredstev za ta namen pač ni. Na koncu svojega izlaganja je tovariš Marolt predlagal: 0 da predlog delitev članarine začne veljati s 1. julijem; 0 da se iz sklada za tisk pri RS ZSS vplača 20,000.000 S-dinarjev v egalizacijski sklad pri CS ZSJ; 9 da se sprejme predlog proračuna RS ZSS za letošnje leto, ki temelji na programski osnovi slovenskih sindikatov in na njihovem akcijskem programu, ki ju je RS ZSS že sprejel; 0 naj občinski sindikalni sveti prepustijo sindikalnim podružnicam najmanj 35 odstotkov članarine, več pa samo na podlagi konkretnih programov; 0 da se financiranje medobčinskih odborov strokovnih sindikatov uredi s sporazumi med sinidikalnimi podružnicami in občinskimi sindikalnimi sveti; O PRIPOMBAH NA NAČIN DELITVE ČLANARINE Predsedstvo RS ZSS je vse te predloge sprejelo, saj je njegova . razprava o financiranju sindikalnih organizacij dokazala njihovo upravičenost. - Kot je ugotovila razprava na seji predsedstva, ni res, da sindikalne podružnice dobivajo letos od svojih delovnih organizacij manjše dotacije za financiranje njihovih programov, kot so jih dobivale lani, vsled česar bi jim bila potrebna več- slovanje najmanj urejeno prav pri nekaterih izmed tistih občinskih sindikalnih svetov, ki najmanj odvajajo za delo višjih organizacij in ki si prav zaradi tega tudi lahko dovolijo, da sredstva sindikalne članarine' delijo v razmerju 50:50 s sindikalnimi podružnicami na svojem območju. Sicer pa se odpira tudi vprašanje smotrnosti sedanje organizacije na občinski ravni, saj so stroški teh organizacij približno enaki ne glede na to, ali zajemajo 3000 ali pa 12.000 članov. MILAN POGAČNIK U>^5/ !X- 5/ L' METLIKA Bazenski posvet dolenjskih sindikatov Predsedniki in tajniki dolenjskih občinskih siri-dikalnih svetov so imeli minuli petek v Metliki posvetovanje, na katerem so povzeli svoja zapažanja o predkongresnih razpravah na Dolenjskem. Njihova skupna ocena je bila, da so bile te razprave dobro organizirane in zato živahne, še posebno tudi zato, ker so se jih udeležili mnogi strokovnjaki iz delovnih organizacij, ki so svoja mnenja podpirali s konkretnimi podatki o poslovanju njihovih delovnih kolektivov. O svojih zapa-žanjih in predlogih so dolenjske sindikalne organizacije informirale RS ZSS in Centralni svet ZSJ, izrazile pa so tudi svojo željo, da naše republiško sindikalno vodstvo povzame najbolj značilne ugotovitve iz predkongresnih razprav v Sloveniji in jih posreduje delegatom, ki nas bodo zastopali na VI. kongresu ZSJ. Nadaljnji razvoj sindikatov — to je bilo vprašanje, o katerem so v predkongresnih razpravah na Dolenjskem najbolj živo izmenjavali mnenja, kj pa se v tem pogledu v glavnem niso kaj dosti razlikovala. Zahtevali so, da mora interes sindikalnega članstva predstavljati vodilo za sindikalni program, hkrati pa se ostro izrekli zoper prakso, da sindikati »žegnajo« že sprejete odločitve različnih organov, o katerih poprej niso moglj povedati svojega mnenja. V razpravah je bila zelo močno poudarjena tudi zahteva, da sindikati mnogo bolj, kot so do sedaj, skrbijo za zaščito svojega članstva pred vsakovrstnimi mahinacijami, ki so v škodo delovnih ljudi. Skladna s tem je bila tudi zahteva, da sindikat dobi večji vpliv tako v naši družbeno-politični skupnosti kakor tudi v delovnih organizacijah, v katerih mnogi vodilni kadri zelo podcenjujejo sindikat. Pogoji gospodarjenja in delitev dohodka so bili prav tako kot nadaljn; razvoj sindikatov v središču pozornosti predkon- grešnih, rhzpr a v rta Dolenjskem. Te razprave so osvetlile kopico problemov, s katerimi se borijo dolenjski deldvni kdlektivi in njihove sindikalne organizacije, ki soglasno zahtevajo, da se uveljavijo obljube, dane na začetku gospodarske in družbene reforme o novi delitvi narodnega dohodka v korist gospodarstva. Brez tega ni mogoče zagotoviti razširjene reprodukcije, ki edino lahko reši tudi vprašanje naraščajoče nezaposlenosti, ki pa ga sindikat sam ne more rešiti, saj je to problem celotne družbene skupnosti. Nejasna in nerazumljiva j* formulacija solidarnost delaV' skega razreda v blagovno de* narnih odnosih, so zapisali h* Republiškem odboru sindikat* delavcev industrije in rudarstv* Slovenije. Ni mogoče razbrati 3* kakšno oceno gre, ni pojasnjen®' kako naj sindikati uveljavljaj® solidarnost pri krepitvi pro'z' vodno ekonomske moči delavskega razreda. Ali gre za solidarnost. ki bi se ji lahko reki® izenačevanje pogojev gospodah jenja? Ce zagovarjajo sestavljale! predkongresnega gradiv* tako solidarnost, potem je treh* vedeti tudi to, da je v blagovno tržnih odnosih zelo težko iz®" nadevati pogoje gospodarjenj*-Tudi če bi v tem uspeli, pri p0-minjajo v Republiškem odbor* sindikata delavcev industrije i° rudarstva Slovenije, bi se ti P0: goji kaj hitro spremenili, saj_ W si dobri gospodarji izboljšal1 svoj materialni položaj, slabi Pa bi ostali pri starem. Ali naj zato zahteva po solidarnost* delavskega razreda razteza v ®e' dogled tudi v tem primeru? N*1 to pomeni, da bomo zavoljo ta' ko pojmovanje solidarnosti ®e' nenehno spreminjali pogoje Sa' spodarjenja in jemali tistim, j dobro gospodarijo, zato da * dajali slabim gospodarjem? Ce gre za tako solidamos1-potem smo proti njej, so zap® šali v Republiškem odboru siri dihata delavcev industrije if rudarstva Slovenije. Drugače pa je s solidarnosti* kadar so posredi različne rent; ki jih uživajo posamezni koluti vi, panoge, kadar gospodari1; instrumenta rij brez upravičen1 razlogov odreže nekemu debc< lejši kos kruha, pri čemer dr* gemu preti, da bo shiral od kote. Drugače se razkriva potr^ ba po izenačevanju pogojev spodarjenja tedaj, kadar vis®. in višji dohodki niso ppsled1*? Na posvetovanju predstavnikov dolenjskih sindikalnih organizacij je bila poudarjena tudi zahteva, da naj naša zakonodaja ščiti predvsem interese delovnih organizacij, ne pa interese posameznikov, ki so pogosto v ostrem nasprotju z interesi delovnih kolektivov, v katerih ji posamezniki delajo. Prav ,tako je bila postavljena tudi zahteva, da organiziramo ustrezne službe, ki se bodo borile proti vse pogostejšim pojavom korupcije. Na svojem posvetovanju so se predsedniki in tajniki dolenjskih občinskih sindikalnih organizacij dogovorili tudi o financiranju meobčinskega odbora sindikata delavcev prometa in zvez, ki so ga ustanovili aprila in ki zajema več kot 3000 delavcev te panoge gospodarstva na Dolenjskem. M. P. produktivnosti, poslovne iznaJ.^ ljivosti, dobrega gospodarje®! delovnih kolektivov. Ob tem P se tudi zastavlja vprašanje. naj bo tisti, ki bo .te pogoje 8®. spodarjenja. izenačeval, kam tij, bi se stekala sredstva, ki bi P zajemali ob takih ukrepih lZ nadevanja pogojev gospodari.^ nja, in spet kam in po kakš®1 merilih se bodo sredstva, o®1 kala. Tudi na ta vprašanja bi H zalo poiskati odgovor, kadar 8 vdrimo o solidarnosti delavske* razreda in kadar pri tem nu* mo na izenačevanje pogojev 8 ' spodarjenja, so dodali k sv0^! pripombam na Republiškem boru sindikata delavcev in®.,, stri j e in rudarstva Slovenije- . 3 J i ti nato: če govorimo o odnoih med delovnimi organizacija®^ potem se izrekamo predvsem ^ solidarnost, ki bo temeljil* ( doseženih rezultatih dela, k DELAVSKA JSJSTOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZSJ ta Slovenijo. Izdaja CZ P Delavska enotnost v Ljubljani List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni tn odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. poštni predal 813/VI. telefon uredništva 316-672, 316-695 312-402 In 310-033. uprave 310-033 Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991. devizni račun pri Kreditni banki In hranilnici Ljubljana, št 501-620-7-32000-10-3204-486. - Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din. — Naročnina je četrtletna 6,50 N-dtn — 650 s-din — polletna 13 N-dtn — 1300 S-din In letna 26 N-dln — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini — Tisk ln klišeji CZP »Ljudska pravica«. Ljubljana vu-foczJCJLiu icLiatattu pa zadeva odnos družbe d® ®ia ■ ' .vi)3/. 31 ti Slovenije, izhajamo iz sta- razvitih področij, pristav-, v republiškem odboru sdndik* a v repuDUSKem ouooi u sm'-— ^ delavcev industrije in rudars' Sllrtx7ti,ni io iThaiamn 17. St3B delavske solidarnosti in se vedamo naše dolžnosti do ^ razvitih področij in mislim0; ^ nam sedanja oblika vlagan) pomoči tem področjem pop01" ma ustreza. ot^' Spričo tega so na seji sedstva Republiškega jp sindikata' delavcev industrij* .jj, rudarstva. Slovenije PoU ^ju-da bj morala kongresna re* cija o nadaljnjem razvoju * 0 dikata veliko bolj po®1"?, opredeliti, kaj danes v sin® ij. tih pojmujejo pod pojmom damost delavskega razreda-kakor pa ne bi smela biti 1 f mulacija tegt tako občuti)1. jfl vprašanja ohlapna, da bi 51 ^ vsakdo lahko razlagal tak°-mu pač narekujejo trenutni teresi. „ S> Z OBČINSKIH SINDIKALNIH , SVETOV j 4 ČRNOMELJ Občinski sindikalni svet je te dni začel zbirati podatke o težavah, na katere bodo naleteli delovni ljudje ob novem delavniku. Z dvema anketama v vseh delox7nih organizacijah v občini in pri nekaterih posameznikih v kolektivih nameravajo zbrati podatke o Prehrani, prevozih in varstvu otrok. L. • LENART Na seji občinskega sindikalnega sveta so med drugim obravnavali tudi aktivnost, haloge in metode dela sindikata v občini. Ocene niso bile hič kaj ugodne. Večina sindikalnih podružnic še ni sprejela delovnih programov za letos. Razen tega so vodstva Premalo poučena o nalogah sindikata in je delovnim .kolektivom kadrovanje v odbo-re sindikalnih podružnic bolj Postranska stvar. Premalo so tudi v kolektivih naredili za izobraževanje sindikalnih vodstev in članov sindikata. Spričo vseh teh in še drugih Pripomb so na seji sprejeli Priporočilo, naj sindikalne Podružnice predvsem sestavijo programe dela za letošnje leto. Na osnovi teh programov pa bo občinski sindikalni svet nudil podružnicam tudi vso potrebno pomoč. -b • KOPER Obalni sindikalni svet Ko-P®r je v tem letu že šestič izdal svoje informacije. V zad-hji informaciji so objavljena 8tališča in mnenja komisije za gospodarstvo obalnega sindikalnega sveta o predkongres-hern gradivu »Delitev dohodka m pogoji gospodarjenja« ter ^Integracija vseh oblik družbenega dela na samoupravnih osnovah«. Razen tega so v informacijah . objavljene tudi Ugotovitve in stališča obalnega sindikalnega sveta Koper °b prekinitvi dela v tovarni Tomos dne 15. in 16. maja letos. kc % POSTOJNA , kTa skupnem posvetovanju, ki sta ga priredila občinski Sindikalni svet in konferenca ■2DL o zdravstvenem varstvu th zavarovanju, so se udele-ž&nci dotaknili zdravstvenega ^arstva in zavarovanja z nai-različnejših zornih kotov. V javnem so se strinjali s Stavči, ki jih je izdelala poseb-skupina poslancev republiške skupščine in ki ' bi, upoštevana v novem zakonu o Zdravstvenem varstvu, zago-avljala v Sloveniji nadaljnjo ast in kvaliteto zdravstvene-6a varstva. -s NALOGE KOMUNISTOV, KI DELUJEJO V SINDIKATIH Sindikati — šola samoupravljavcev Vloga sindikatov je načelno jasna: delujejo naj kot sestavni del družbeno-politične in samoupravne strukture in naj kot družbeno-politična organizacija delavcev uveljavljajo svoja stališča in predloge, vendar ne s silo, ampak s politično in idejno močjo ter političnimi sredstvi. Toda ne le v praktičnem političnem delovanju, marveč tudi v miselnosti komunistov, ki delajo v sindikatih, je mogoče opaziti nepravilno razumevanje tako opredeljene vloge sindikatov. Ta ugotovitev je napotila Izvršni komite CK ZKS, da je na eni svojih zadnjih sej razpravljal o današnji vlogi sindikatov in o nalogah komunistov, ki delujejo v njih. Člani izvršnega komite! a so v razpravi opozorili na pojav, da tu in, tam še vedno poenostavljeno opredeljujejo sindikate kot organizacijo delavskega razreda v klasičnem smislu razrednih sindikatov. Pri tem ne upoštevajo, da sindikati delujejo v novi družbeni strukturi, ki jo označujejo samoupravni družbeno-ekonomski odnosi. Zato sč zadržuje tako v praktični politiki in v teoriji o vlogi sindikatov vse premočno klasična razredna usmerjenost tako glede izhodišč za uveljavljanje interesov delavskega razreda kot glede metod političnega delovanja, ki celo zanikuje samoupravne odnose. Tako opredeljevanje sindikata pelje v »opozicionalnost« do družbe, v funkcijo sindikata, da izreka le »nesoglasja s sprejetimi odloki organov teritorialnih druž-beno-političnih skupnosti — organov delovnih organizacij«, hkrati pa naj ne bi bil dolžan konstruktivno graditi. Komunisti naj bi zato s svojim aktivnim delom v sindikatih nenehno zagotavljali takšno politično usmeritev, ki bo v načelih in v praksi omogočala samoupravno reševanje vseh nasprotij v družbi, politiko, ki bo krepila samoupravo in njeno vsebino. To pa seveda pomeni dosledno uveljavljati prakso, da se bodo avtonomno oblikovana stališča sindikatov uresničevala skozi samoupravo, ne pa s pritiski in zunaj samoupravnih struktur. Zato ostaja prej ko slej - ena temeljnih nalog sindikata razvijanje samo-upravljalske zavesti delavcev in njihovo usposabljanje za samoupravi j anje. ZGREŠENE ZAHTEVE Ko je Izvršni komite CK ZKS obravnaval poročilo iz javne razprave o gradivu za kongres jugoslovanskih sindikatov, je ugotovil viden napredek in prispevek sindikatov v splošnih prizadevanjih za nadaljnji razvoj družbe. Ugotovil pa je tudi potrebo, da opozori komuniste, ki delajo v sindikatih, na nekatere nesprejemlji- ve težnje, ki se javljajo v razpravah, kot. denimo na predlog, da je treba sindikate uzakoniti in jim v ustavi zagotoviti posebne pravice kot na primer pravico, da brez njihovega pristanka oblastni organi ne smejo odločati itd. Sindikat naj bi torej opredelili po mnenju nekaterih kot upravni organ in ne kot politično organizacijo, Ta težnja je več ali manj značilna za tiste posameznike na vseh ravneh sindikalne organizacijske strukture, ki zaradi pomanjkanja znanja in moči argumentov iščejo svojo politično moč ter družbeno veljavo v uzakonjenih formalnih pristojnostih. Odraz nemoči in slabe politične organiziranosti je tudi zahteva nekaterih, da mora dobiti sindikalni delavec imuniteto, če hoče uresničiti svoj boj za pravice delavcev in uveljaviti zaščitno funkcijo sindikata. Politično nemoč naj bi torej po težnjah nekaterih nadomestili z močjo formalne, normativne avtoritete. Značilna so tudi prizadevanja, naj bi sindikat postal izključno tribuna najmanj osveščenega in nekvalificiranega dela delavskega razreda. Zagovorniki takšne politike ne upoštevajo dejstva, da tudi delavski razred ni homogen in da mora politika sindikatov — kot sicer vsaka politika — sloneti na najbolj progresivnih .strukturah družbe.’ Šindikati pa morajo v boju za uresničenje samoupravnih , družbeno-e/ionom-skih odnosov to še celo upoštevati in morajo argumentirano zavračati tista mnenja in razpoloženja, ki bi zadrževala razvoj ne glede na to, kdo je nosilec takih razpoloženj. Slišati je mogoče tudi teorijo, naj se sindikati ukvarjajo in naj bodo odgovorni le za »svoje posebne naloge«, ki da so: skrb za stanovanja, socialno in zdravstveno ter delovno varstvo, skrb za osebni in družbeni standard, predvsem pa za delitev osebnih dohodkov po delu. Iz tega ni težko razbrati težnje po tako imenovani potrošniški usmerjenosti oziroma opredeljenosti funkcije sindikata. Toda ne le delitev in potrošnja, marveč tudi proizvodnja in realizacija dohodka je v samoupravnem sistemu funkcija sindikata. Ali opredeljevanje solidarnosti! »Solidarnosti« pa tudi »zaščitni funkciji« sindikatov bi morali dati novo vsebino. Osnova za opredeljevanje teh kategorij mora biti predvsem samoupravljavec kot samostojen subjekt. Še zlasti je nevzdržno, da nekateri v imenu solidarnosti poskušajo podreti osnovna izhodišča reformne ekonomske politike. Solidarnost naj bi se — po težnjah nekaterih —- uveljavila kot oblika reševanja poslovno, organizacijsko itd. neuspešnih delovnih organizacij, kar bi pomenilo zanikanje sprejetega principa o defirenciaciji in selektivni ekonomski politiki. KAKŠNA NAJ BO ORGANIZIRANOST SINDIKATOV? Izvršni komite CK ZKS podpira takšno politiko sindikatov in komunistov v njih, ki si prizadevajo organizirati sindikate tako, da ne bo prevladovala le vertikalna povezanost, marveč da bo postajala vse pomembnejša tudi horizontalna organiziranost na vseh ravneh — v občini, republiki in v zvezi. Povezanost strokovnih sindikatov na ravni občine naj zagotovi večjo enotnost politike članstva na teritorialnem principu in zlasti enotnost in povezanost z drugimi družbeno-po-litičnimi dejavniki v občinski skupnosti. Skladno temu načelu naj bi bili organizirani sindikati tudi v republiki, kjer doslej njihova fiziognomija in samostojnost nista bili jasno opredeljeni. Sindikati s svojo politiko morajo biti najbolj konkretni v bazi. Komunisti bi zato morali podpreti prizadevanja, da bi postalo v osnovnih organizacijah delo sindikata čimbolj razvejano in življenjsko. Proučiti je potemtakem treba predvsem delo sindikata v gelovni organizaciji, kajti edino aktivnost članstva, ki seveda mora biti tudi usmerjena, lahko izpodrine pojave forum-skega dela, na katerem boleha tudi sindikat. Presekati bi morali tudi z zakoreninjeno slabo navado, da je v organizaciji ZK določeno število komunistov »zadolženih« za delo v sindikatu. To je tipičen star način delovanja in pojmovanja vloge ZK, ko je sindikat kot transmisija izvajal politiko partije. Komunisti, in to sposobni komunisti, morajo postati nosilci aktivnosti sindikata in njegovih organov v delovni organizaciji in drugje. V. B. vX>^>nxwxxvvvvxx Pravna posvetovalnica DE XN>XSXVXWXSNVX>XVXVXV ® VPRAŠANJE: V zdravstvenem zavodu, kjer delam kot rHinistratorka, je s pravilnikom določeno, da se delavcem, ki »lniajo strokovnega izpita, odtrguje 10 odst. osebnega dohodka, t ®r za upravne delavce, ki delajo v zdravstvenih ustanovah, že A 1 leta niso več potrebni izpiti, me zanima, ali sem upravičena v?„ Pripadajoče razlike oziroma do zneska, ki mi je bil neupra-n Cet>o odtegnjen, ter za koliko časa za nazaj lahko zahtevam ‘Vračilo. — Š. R., Ljubljana j6 Kolikor za vašo stroko niso predpisani strokovni izpiti, vam os l e*ovna organizacija neupravičeno odtegovala 10 odst. od p^Pega dohodka zato, ker izpita nimate. Menim, da je določilo f, avi'nika vaše delovne organizacije o omenjenem odtegljaju zakonito ter da ste upravičeni do celotnega osebnega dohodka ?a delovno mesto, ki ste ga opravljali. Razliko lahko uveljavite L dve leti nazaj. Svetujem vam, da vložite na pristojni samo-mravni organ va§e delovne organizacije zahtevek za obračun Vj.lzPlačilo pripadajočega vam osebnega dohodka, torej neupra-ri. eP° odtegnjenih 10 odst. osebnega dohodka mesečno za dobo 6h let, M. LIPUZIČ v • VPRAŠANJE: Po osmih mesecih redne zaposlitve je dela-tnu 0, 4a' dela n° organizacijo, njegove pravice in dolžnosti, ki jih ima iz 2 Pa mirujejo v času, ko je na odslužitvi roka. MtM»MMiinw>wMWHiMMM«M«»w«Mwwwwww«HM«i z NOVOGORIŠKEGA RAZGOVORA O MEDNARODNI DEJAVNOSTI SINDIKATOV' zanesljivo; VARUJE KOŽO PRED SONČNIMI OPEKLINAMI, JO OSVEŽUJE, NEGUJE IN JI DAJE OBSTOJMO TEMNO BARVO krema mleko spray olje spray pena KK&A % KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO ZAKON O DOHODKU ŠE PRED POČITNICAMI Ob koncu minulega meseca je bila v Beogradu skupna seja komisij za družbeno ekonomske odnose Centralnega komiteja ZKJ in Centralnega sveta ZSJ, na kateri so člani obravnavali nekatera aktualna vprašanja ugotavljanja in delitve dohodka v delovnih organizacijah. V razpravi so udeleženci poudarili, da zdaj želimo z novim zakonom o dohodku pravzaprav samo realizirati ustavno načelo o dohodku, samostojnosti delovnih ljudi pri gospodarjenju z dohodkom, racionalnosti v gospodarjenju in smotrnosti v oblikovanju poslovne politike. Imeli pa so udeleženci te skupne seje tudi številne pripombe na predloženi osnutek novega zakona o dohodku in izrekli so številne predloge, ki naj bi pri ponovnem formuliranju poshmeznih členov zakona zagotovili to, da se bo dohodek bolj odrazil kot osnova materialnega ploiaja vseh delovnih ljudi v vseh oblikah združenega dela. Iz zakona o dohodku mora jasno sledili, je bilo enotno mnenje obeh komisij, da je samoupravna pravica delovnih ljudi, da samostojno določajo politiko in konkretne odnose pri delitvi. Razprava na zasedanju obeh komisij pa je hkrati tudi opozorila na morebitno nevarnost, da bi organizacije ZK in Zveze sindikatov z idealiziranjem zakona zanemarile svoj vpliv pri razreševanju osnovnih vprašanj, povezanih z ustvarjanjem in delitvijo dohodka bodisi v delovnih organizacijah, delovnih enotah, združenih podjetjih itd. Člani obeh' komisij so zato poudarili, da se lahko pefraba in delitev v delovnih skupnostih zasnujeta samo v mejah realiziranega dohodka, da mora zavoljo tega sistem delitve dolgoročno vplivati na vse večje zagotavljanje sredstev za razširitev materialne osnove dela, da mora vplivati na koncentriranje prostih sredstev na ekonomskih in samoupravnih načelih. V zaključkih so člani obeh komisij izrekli tudi svoje soglasje, da bi naj novi zakon o formiranju in delitvi dohodka sprejeli še pred letošnjimi počitnicami, saj bi v tem primeru ostalo delovnim skupnostim dovolj časa. da se pripravijo na delovanje novega zakona, ki naj bi začel Veljati že 1. januarja prihodnjega leta. VPLIV ORGANIZACIJ NA RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO Ena izmed osrednjih tem na desetem občnem zboru RS ZSJ za Hrvaško, ki je bil v začetku minulega tedna v Zagrebu, je bila razprava o vplivu delovnih organizacij na razširjeno reprodukcijo. Možnosti vplivanja delovnih organizacij na razširjeno reprodukcijo pa kaj lahko presodimo, če upoštevamo podatke, da so se sredstva, namenjena v poslovne sklade, zmanjšalo za 24 ' -, medtem ko so porasli neplačani dolgovi za 99%, odplačila za investicijske' kredite za 28%, tako da so se »nsta« sredstva delovnih organizacij zmanjšala s 331 milijard S-dinar-jev v letu 1966 na 39 milijard v minulem letu. O minimalnih možnostih delovnih organizacij za naložbe v osnovna sredstva govori tudi podatek, da je gospodarstvo namenilo v letu 1967 za investicije 650 milijard S-dinarjev, medtem ko je v tem letu znaša la amortizacija gospodarstva 817 milijard S-dinarjev Z drugimi besedami povedano' — namesto razširjene reprodukcije se gospodarstvo Hrvaške zadržuje v enostavni reprodukciji. Zato je tudi eden izmed sklepov občnega zbora hrvaških sindikatov poudaril zahtevo, naj bi vprašanje anuitet in rokov odplačevanja kreditov postalo eden od elementov gospodarskega inslrumentarija v prihodnjem obdobju. Toda med tem, ko slabi vpliv delovnih organizacij na razširjeno reprodukcijo, postajajo zunanji dejavniki, predvsem pa banke, odločilni' usmerjevalci razširjene reprodukcije Sindikati Hrvaške so pri tem še posebej opozorili na položaj in vpliv zveznih bank, ki pomenijo najmočnejšega nosilca razširjene reprodukcije pri nas. Kot dokaz za to so navedli naslednje podatke: skupna investicijska sredstva bank so znašala 31. januarja letos 6220 milijard starih dinarjev, pri čemer so tedaj znašala sredstva samo Jugoslovanske investicijske banke 2215 milijard S-dinarjev. C t n a . g' o >r’.a NE ODPUŠČATI NA VRAT NA NOS Nezaposlenost je bila v predkongresni razpravi črnogorskih sindikatov ena najpogostejših tem. Upoštevaje sedanje število zaposlenih v tej republiki in približno 7000 nezaposlenih delavcev, je zadeva tudi razumljiva. In zato tudi ni naključje, da je bila zadnja plenarna seja RS ZSJ za Črno goro posvečena prav problemom nezaposlenosti in iskanju možnosti za intenzivnejše zaposlovanje v nekaterih dejavnostih gospodarstva. Zaključki črnogorskih sindikatov pa jasno opozarjajo, da so se in da se bodo sindikati vselej zoperstavljali odpuščanju na vrat na nos. Še posebej pa je plenum pri tem poudaril naloge podružnic v delovnih organizacijah, ki še morajo z vso odločnostjo upreti poskusom, da bi delovne organizacije premagovale reformne težave z odpuščanjem delavcev, in da terjajo od vodstev in samoupravnih organov izdelavo realnih programov razvoja. \ >7 ! To |e resnično sodelovanje NOVA GORICA — Tu so se 31. maja dopoldne sestali predstavniki občinskih sindikalnih svetov Nova Gorica, Koper, Sežana, Ajdovščina in Tolmin, da bi se v pripravah na bližnji VI. kongres jugoslovanskih sindikatov pogovorili tudi o dosedanji in bodoči mednarodni dejavnosti sindikatov na tem območju. Razgovora sta se udeležila tudi sekretar CS ZSJ Raif Dizdarcvič in predsednik komisije za mednarodne stike pri RS ZSS Branko Babič. Popoldanski del programa pa je bil v znamenju bilateralnih razgovorov med predstavniki sindikatov omenjenih petih občin, predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij v Italiji — UIL, C1SL in CGIL — iz Gorice, Pordenona, Udin, Trsta in Modene. KOT DA MEJE NE BI BILO Povsem razumljivo je, da je dopoldanski posvet občinskih sindikalnih svetov Nove Gorice, Ajdovščine, Sežane, Tojmina in obalnega sindikalnega sveta iz Kopra, - čigar gostitelji so bili novogoriški sindikati, izzvenel v pretres dosedanje mednarodne aktivnosti sindikatov s tremi sindikalnimi organizacijami —"UIL, CISL in CGIL — v sosednji Italiji, pravzaprav s sindikati v provincah Gorica, Udi-ne, Pordenone, Trst in Medena. Čeprav niso to edini stiki, ki jih navezujejo in vzdržujejo sindikati tega področja s sindikalnimi gibanji y tujini, pa je sodelovanje z italijanskimi sindikati vseh smeri in v prej oznanjenih provincah zdaleč najbolj razvito. Z vso upravičenostjo zato lahko uporabimo pri ocenjevanju teh stikov izraz sodelovanje, saj že zdavnaj ne gre več samo za formalno vljudnostno izmenjavo obiskov, za izmenjavo protckolnih delegacij med sindikalnimi vodstvi tu in onstran meje, temveč gre za živo izmenjavo stališč in pogledov, marsikdaj tudi za skupne akcije v obojestransko korist, za delovne razgovore in srečanja. Naj v dokaz tej trditvi navedemo samo nekatere primere tega sodelovanja, ki so jih posredoval.^ novogoriški sindikati. Tako sd na primer italijanski strokovnjaki po posredovanju CGIL iz Perdenona predavali v Novi Gorici o organizaciji družbene prehrane, o zdravstveno tehnični zaščiti v tamkajšnjih tovarnah, tovarna Rex pa je našim sindikalnim delavcem omogočila. da si na konkretnem primeru ogledajo, kakšna je tovrstna zaščita italijanskega delav. ca'. Lahko bi navedli številne primere, ko so prav s posredovanjem občinskega sindikalnega sveta nekatere naše delovne organizacije navezale poslovne stike z italijanskimi podjetji. Lahko bi naštevali skupne pri-„ reditve, razgovore, srečanja sindikatov tu in onstran meje. lahko bi omenili primere, ko so predstavniki italijanskih sindikatov v nekaterih podjetjih novogoriške občine proučevali delovne razmere zaposlenih, delovanje samouprave v podjetu in delo sindikatov v samouprav, nih odnosih. Da pa meje v sodelovanju sindikatov obmejnih področij tu in onstran meje ni več občutiti, da gre za zelo močna medsebojna vplivanja, najbolj zgovorno priča, da so sindikati v Medeni po vzoru naše samouprave predali v upravljanje delavcem eno cd tamkajšnjih podjetij. VSEM POBUDAM SPLOH NI MOGOČE ODGOVORITI Zanimanje sindikatov sosednje Italije za delo sindikatov pri nas, za razvoj naših samoupravnih odnosov, za ekonomski in družbeni razvoj pri nas nenehno narašča, Čedalje večje je tudi število sindikatov iz notranjosti te sosedne države, ki bi želeli navezati stike in sodelo- vati s sindikati naših obmejnih občin in prek le-teh s sindikati v notranjosti. In čeprav postaja to sodelovanje med našimi in italijanskimi sindikati čedalje bolj razgibano, saj mimo občinskih sindikalnih svetov sodelujejo z italijanskimi . sindikati tudi strokovni sindikati in sindikati v delovnih organizacijah, pa vsem pobudam za razširitev in poglobitev sodelovanja marsikdaj sploh ni možno ustreči. Ne samo zato, ker so takemu, bolj na širino razmaknjenemu sodelovanju prepreka preveč pičlo odmerjena sredstva sindkal-nih svetov v obmejnih občinah, temveč pogosto tudi zato. ker ga naši sindikati ne zmorejo zaradi šibke kadrovske zasedbe. V tem primeru je dovolj zgovoren podatek, ki so ga na novogoriškem posvetu posredovali predstavniki obalnega sindikalnega sveta: v Kopru so na ob, činskem sindikalnem svetu — vštevši administrativne moči — zaposleni štirje delavci, na vodstvu sindikata CGIL v M odeni pa dela 100 profesionalnih sindikalnih delavcev. Take razmere in hkrati nuja po še intenzivnejšem in globljem sodelovanju s sindikati onstran meje so napotili udeležence novogoriške razprave, da bodo predlagali bližnjemu kongresu, naj bi iz članarine zagotovili nekaj več namenskih sredstev vsem tistim občinskim sindikalnim svetom, ki so nepofredno zadolženi in ki razvijajo mednarodno aktivnost. Vsakršno večje zajemanje sredstev za mednarodno dejavnost iz proračunov občinskih svetov bi namreč že lahko resno ogrozilo izpolnjevanje nalog, ki jim jih nalaga lastno članstvo. Hkrati s tem pa so se udeleženci novogoriškega sveta zavzeli tudi za večjo koordinacijo pri navezovanju stikov, za boljše sodelovanje in usklajevanje prizadevanj sindikatov^ na vseh ravneh pri razvijanju mednarodne aktivnosti. Predvsem pa bi bilo potrebno zagotoviti, da bi sindikati na posameznih ravneh začeli programirati svojo mednarodno dejavnost. Gre tudi za demokratičen dogovor, kdo in s kom bo sodeloval, gre za to, kaj v določenem trenutku predvsem želimo doseči preko mednarodne aktivnosti, ne nazadnje gre tudi za racionalizacijo v navezovanju stikov in medsebojnem sodelovanju. Tudi o tem bi se veljalo po mnenju udeležencev novogoriškega posveta pogovoriti na kongresu sindikatov, saj taka zahteva ni in ne „ ire biti v nasprotju z načelom, ki ga uveljvlja resolucija o mednarodni aktivnosti, ko pravi, da ta dejavnost ni in ne more biti monopol nikogar, temveč je skupna naloga in dolžnost vseh organizacij — od podružnic do na j višjih foru- ZANIMANJE MED ITALIJANSKIMI SINDIKATI ZA NAS KONGRES Z RAZŠIRJENE SEJE PREDSEDSTVA ObSS CELJE •»msc-orem •>»' -mrs rtiBsdimi* * si.n*U KAKO UKREPATI? Na torkovi razširjeni seji predsedstva ObSS Celje naj bi se po predlogu dnevnega reda pogovorili o nadaljnjem razvoju sindikatov, kar naj bi sicer pomenilo nekakšen zaključek predkongresnih posvetov v sindikatih na celjskem območju. Čeprav so dnevni red v zadnjem trenutku spremenili in se pogovorili o trenutnem političnem razpoloženju v celjskih kolektivih ter s tem povezanimi nalogami sindikatov, je tudi ta pomenek prinesel marsikatero zelo koristno spoznanje ne le za sedanje ukrepanje sindikatov, marveč tudi za njihovo usmeritev v prihodnje. Udeleženci posveta so poudarili, da bodo sindikati zdaj in v prihodnje lahko preprečili nedemokratičen in nesamoupraven razvoj dogodkov v katerikoli delovni organizaciji, če bodo odločno zahtevali sprotno razčiščevanje problemov in če bodo od odgovornih organov terjali, da takoj tudi odgovorijo na pripombe, predloge in zahteve neposrednih proizvajalcev. Predvsem pa so poudarili zahtfe-vo, da je treba čimprej sprejeti take ukrepe, ki bodo omogočili normalno delovanje gospodarstva. Od tega, kako bomo razrešili ta problem, je odvisno tudi to, kako bomo lahko načrtno razreševali tudi težave in probleme družbenih služb, za katere smo že sprejeli nekatere dolgoročnejše usmeritve. Čeprav celjski sindikati podpirajo stališče slovenskega izvršnega sveta, da probleme šolstva, zdravstva itd. razrešujemo na osnovi dolgoročnih programov, vendar menijo, da razreševanju problemov teh dejavnosti ne kaže prisojati prioritetnega pomena vse dotlej, dokler ne bodo razrešeni problemi v bazi — v gospodarstvu. »Bojimo se, da bodo prekinili delo učitelji, zdravstveni delavci ali drugi delavci iz družbenih dejavnosti, ker s sedanjimi osebnimi dohodki ne morejo živeti,« je bilo rečeno v razpravi. »Ne vprašamo pa se, kako živi tista četrtina delavcev naše industrije, ki zasluži manj kot 50.000 S-dinarjev mesečno, njihovi zaslužki pa bi lahko bili višji, če bi bila razrešena nekatera sistemska vprašanja našega gospodarstva. In če bi gosnodarstvo ustvarjalo več. bi tudi za družbene dejavnosti lahko odmerjali večja sredstva in ne bi v strahu čakali na morebitna .presenečenja*. To pomeni, da probleme začenjamo razrečevati od zadaj, 'pri posledicah, namesto da bi odpravili vzroke. Če torej sploh kaj potrebujemo, potem potrebujemo kompleksno oceno razmer in konkreten odgovor, kje smo, oziroma do kod smo prišli v reformi. Če bi to že imeli, če bi takšno potrebo že prej spoznali tisti organi, ki so za to najbolj odgoVorni, potem danes ne bi bili tam, kjer smo. Zaradi tega imajo sindikati ob sedanjih razmerah eno izmed odločilnih, obenem pa tudi najbolj ugodnih priložnosti, da pri članstvu povrnejo zaupanje v svojo organizacijo.« Tej, zelo zgovorni ilustraciji v uvodu zapisanih stališč seveda nimamo kaj oporekati. Zato na kratko povzemamo samo še trenutni akcijski program celjskih sindikatov: Sedanjih razmer nikakor ne kaže dramatizirati, čeprav je v mnogih kolektivih problematično, ali bodo lahko pravočasno izplačali osebne dohodke, »krivec« pa je v večini primerov kliring. Dolžnost sindikalnih vodstev je, da v kolektivih ustvarjajo demokratično vzdušje in s tem osnovo za samoupravno reševanje problerrfov. Četudi bi kjerkoli prišlo^ do prekinitve dela ali do kakršnegakoli izbruha, so sindikati odgovorni, da na demokratičen način zagotovijo možnost, da prizadeti povedo svoje želje in zahteve. Hkrati s tem pa morajo nadaljnji razvoj dogodkov usmeriti tako, da bi upravičene zahteve sindikalnega članstva bile čimprej upoštevane; da odgovorni organi jasno povedo, zakaj ni mogoče upoštevati še vseh pripomb in zahtev, ki bi bile izrečene, zato bodo tudi predstavniki občinskega sindikalnega sveta skupaj s predstavniki skupščine občine Celje nemudoma obiskali tiste kolektive, katerih trenutni problemi so najbolj - zaskrbljujoči, pa čeprav tega niso sami zakrivili. Slednjič pa še tole: občinsko sindikalno vodstvo se bo odločno, zavzelo za to, da bi bili v vse razprave ob sprejemanju in spreminjanju raznih pravilnikov ter drugih dokumentov vključeni tudi predstavniki sindikalne podružnice in da nobena teh sprememb ali novosti ne bi bila sprejeta, ne da bi o tem povedali mnenje tudi člani sindikata.. Popoldanski razgovor med predstavniki italijanskih sindikatov CGIL, UIL in CISL iz Pordenona, Gorice, Udin, Trsta in Modene s predstavniki slovenskih sindikatov na tem obmejnem področju je bil pravzaprav samo verno potrdilo dopoldanskim potrditvam o tovariškem medsebojnem sodelovanju, živem zanimanju za probleme tu in onstran meje ter o spoštovanju različnimi pogledov in rešitev kljub idejnim razlikam. Predstavniki italijanskih sindikatov so se v tem svobodnem razgovoru zanimali predvsem za pomen bližnjega VI. kongresa jugoslovanskih sindikatov. Zanimali so jih pogledi jugoslovanskih tovarišev na avtonomnost sindikalnega gibanja, hoteli so zvedeti, kako se v konkretnih razmerah ta avtonomnost tudi oblikuje ln -mG odraža. Številna vprašanja italijanskih sindikalnih delavcev so zadevala v odnos naših sin-katov do ekonomske reforme, ki jo uresničeujemo, želeli so zvedeti za stališča naših sindikatov ob razreševanju posameznih protislovij tega razvoja. Sodeč vsaj po teku razpravi so jih izčrpni odgovori sekretarja CS ZSJ Raifa Dizdaroviča. člana predsedstva RS ZSS Branka Babiča in predstavnikov sindikatov iz obmejnih občin tudi zadovoljili, čeprav so jim predstavniki italijanskih sindikatov v marsikaterem pri' meru dodali tudi svoje pogled? in svoje izkušnje, pogojene z razmerami onstran meje. S. B. Junija konferenca slovenskih sindikatov Republiški svet ZSJ za Slovenijo je na seji 30. maja sklenil, da bo v dneh med 17. in 20. junijem sklical konferenco slovenskih sindikatov. Konferenco naj bi sestavljali člani RS ZSJ za Slovenijo, člani republiških odborov strokovnih sindikatov in predsedniki občinskih svetov, ki niso voljeni republiški sindikalni funkcionarji. Na konferenci naj bi podali oceno dosedanje predkongresne aktivnosti v sindikatih in predloge k osnutkom kongresnih resolucij, pri čemer bi morali težiti za tem, da bi delo konference čimbolj povezali s stvarnimi tokovi in problemi na Slovenskem. Zato bo tudi imela konferenca naslednji dnevni red: 1. Ocena družbeno-političnih in ekonomskih razmer pri uresničevanju gospodarske in družbene reforme v Sloveniji. 2. Volitve slovenskih delegatov v svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Razgovori z delegati Republiški svet ZSJ za Slovenijo je sklenil posebej organizirati razgovore z delegati za VI. kongres ZSJ, ki so jih izvolile občinske sindikalne organizacije. Razgovori naj bi bili ločeni za posamezna področja, tako da bi se laže zbrali predlogi in stališča k posameznim kongresnim resolucijam. Odbor za informiranje in tisk v delovnih skupnostih Na nedavni mariborski konferenci novinarjev in organizatorjev tovarniškega tiska so predlagali, naj bi formirali poseben odbor pri RS ZSJ za Slovenijo, ki bi se sistematično ukvarjal s problematiko te vrste množičnih komunikacijskih sredstev. Odbor za informiranje in tisk v delovnh skupnostih, ki ga sestavlja 11 članov, je na zadnji seji R.S ZSJ za Slovenijo dobil s potrditvijo status komisije republiškega sveta. /vvwvwww^^ ! Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Republiški odbor Sindikataz delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sta na skupni plenarni seji dne 30. maja 1968 obravnavala problematiko samoupravljanja v zdravstvu, šolstvu, kulturi, upravi in v drugih družbenih dejavnostih. Pri tem sta na podlagi predhodnih strokovnih raziskav, uvodnega referata ter razprave sprejela tele ocene in stališča: Ocene in stališča o samo- upravljanju v družbenih dejavnostih Samoupravljanje v družbe-dejavnostih razumemo sindikati predvsem kot celovit oružbeno-ekonomski odnos in °°enem kot način ter sredstvo Za uresničevanje socialističnih družbenih načel in ciljev. Na tehi področju je odločilnega polena družbeni interes o obsegu, Vrsti in kakovosti dela, zato ^ora samoupravljanje funkcionirati skladno s tem interesom. Vsebina in oblika samoupravlja v družbenih dejavnostih Morajo ustrezati naravi vsake Posamezne dejavnosti in specifični organizaciji njenega dela. fkav zaradi tega sindikati za-račamo mehanično prenašanje [Podelov samoupravljanja in izkušenj iz gospodarskega na negospodarsko področje oziroma lz ene dejavnosti na drugo in se Zavzemamo za take rešitve, ki celoti upoštevajo vsebinske in ucganizacijske posebnosti posamezne dejavnosti. Pri urejanju samoupravljala v družbenih službah je v različnih oblikah večkrat pristno napačno pojmovanje o ['Produktivnih« in »neproduk-uvnih« dejavnostih, o »proizvodnem« in »potrošniškem« de-\u družbe. V resnici pa je delo uelavcev, ki so zaposleni v družbenih dejavnostih, neobhoden se-V[avni del celotnega družbenega ?ela, in sicer v tolikšni meri, kolikor na podlagi družbene delitve dela te službe prispevajo k družbeni reprodukciji (eno-stavni in razširjeni) v znanstve-vzgojni, kulturni, zdravstveni in drugih smereh. Izraz tega £ tudi dohodek družbenih de-»osti, ki pomeni plačilo (po- Neilo) "o-i za opravljeno družbe- j Potrebno delo in ustrezen Južbeno-ekonomski odnos. Ker pjte zakonitosti na tem pod-j°ciu delujejo samo posredno Vv bistveno omejenem obsegu, Za zdravstvo, šolstvo, kulturo, j.Pravo itd. potrebno uveljaviti zavestno družbeno vredno-,j le in družbeni dogovor oz. ^Pžbene odločitve o vrsti, ob-g Su in kvaliteti potrebnega wa. o družbeno nujnih stroš-hoj]in 0 drugih elementih dogi Samoupravljanje v družbe-gZ1 dejavnostih je kljub temu, j.® je šele na začetku svojega kvoja, že postalo last večine s.'lavcev tega področja in se po-r,! Poma uveljavlja kot temelj-j)dnos med ‘ ljudmi. Zato se ati v republiki, občinah o*di V vsaki delovni skupnosti Us,°čno zavzemamo za čim bolj Pprezn° uresničevanje samo-dMr.avljanja in za njegov na- [iPdik gj.lP.ii razvoj. Za sindikat ni jat®PPe, ali poglabljati in razvi-s p vsebino, oblike ter metode Z^mpupravijanja (skladno z opijem dejavnosti) ali pa Pan cati organizirane napore za r^pdek na tem področju. Za-Sjv* tega smo nepomirljivi na-te0a.Piki vseh tendenc, ki v v0: ‘h ali v praksi vlečejo raz-srp„_v etatistično smer, to je ,er- ki negira samoupravlja- nje • Sred 'P yidi rešitev le v nepo-t^g.P1 intervenciji države, pa , Nasprotniki liberalitično-iar,. Petičnih konceptov (izdvaja g področja iz celotne- avtnJPžbenega dela in njegovo tn0llPorniziranje). V okviru sa- °dgovavljanja se zavzemamo za tiei0 orPost vsakega za svoje PosiL z.a red v medsebojnih od-Pain- [P za kvalitetno in racio-Vsa. 0 delovanje vsake službe in *ega mum posameznika. lllll!8llllll!;!ll!i:!!ii!llllllllllllllllllll!IIIIIIHIi Samo- upravljanje ni samo pravica ampak je tudi dolžnost. Vsaka sodobna družba potrebuje čedalje bolj razvito in boljše organizirano zdravstveno službo, šolstvo, kulturo, socialno varstvo in druge družbene dejavnosti in odmerja tudi čedalje večja sredstva zanje. Tako tudi naša družbena skupnost vlaga znatne napore in sredstva za razvoj družbenih služb in za ureditev njihovega gmotnega položaja. Kljub temu nekatera področja, zlasti šolstvo, kultura in socialno varstvo v materialnem pogledu (pogoji za delo, osebni dohodki delavcev itd.) občutno zaostajajo za drugimi dejavnostmi. Tudi način financiranja teh dejavnosti je po vsebini in tehniki še zelo proračunsko - distributerski in močno otežuje uveljavljanje dohodkovnih načel na podlagi obsega in kvalitete opravljenega dela. V vsem tem je precejšnja ovira za kvalitetno delovanje družbenih dejavnosti in seveda tudi za uresničevanje samoupravnih načel ter odnosov, posebno še na področju delitve. II. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in republiški odbor sindikata delavcev' družbenih dejavnosti Slovenije menita, da je v sedanjem trenutku za hitrejši razvoj samoupravljanja na področju družbenih dejavnosti potrebno zlasti: UREDITI MATERIALNI POLOŽAJ ® Po mnenju sindikatov to ni več toliko vprašanje sistema, čeprav so tudi1 v njem še potrebne nekatere spremembe in dopolnitve, pač pa predvsem vprašanje doslednega uresničevanja sprejetih načel o vrednotenju in delitvi po rezultatih dela. Razen tega pa ni več mogoče odlašati z načrtno družbeno akcijo za uskladitev materialnega položaja družbenih dejavnosti z doseženo stopnjo gospodarskega in družbenega razvoja. To velja še posebej za šolstvo, kulturo in socialno varstvo. Navedene dejavnosti je potrebno, podobno kot je to že storjeno za zdravstvo, izločiti iz proračuna družbeno-političnih skupnosti in jim določiti samostojne vire financiranja, deloma v okviru skupne prispevne stopnje, deloma pa z direktnimi prispevki občanov iz njihovih sredstev za osebno potrošnjo ter iz prispevkov delovnih in drugih organizacij. Iz tako zbranih sredstev bi morali na podlagi objektiviziranih meril zagotoviti v republiki enaka sredstva za uresničevanje s programom določenih osnovnih dejavnosti, kar obenem zagotavlja uresničevanje ustavnih pravic občanov. To bo na višji ravni bistveno zmanjšalo sedanje neutemeljeno velike razlike med posameznimi območji in dejavnostmi. Vse to seveda predpostavlja, da bodo raz\'itejše sredine presegle obseg s programom določenih uslug. Sindikati se nadalje zavzemamo za družbeni dogovor o materialnem položaju vseh družbenih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, uprava, pravosodje itd.) in o osnovah in merilih za vrednotenje tega dela, za usmerjeno gibanje dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skladov skupne porabe, za dograditev celotne tehnike dohodkovnega sistema (npr. merila, metodologije itd.) ter za bistven napredek v notranji delitvi po rezultatih dela. Prav tako se zavzemamo, da je treba čimprej pripraviti, dati v javno razpravo in sprejeti nacionalni koncept nadaljnjega skladnega razvoja družbenih dejavnosti s potrebami in možnostmi naše družbe ter ukrepe za racionalizacijo in selekcijo obsega ter zvrsti uslug oziroma nalog družbenih služb. Ugotavljamo, da je vztrajna akcija sindikatov za ureditev materialnega položaja dobila podporo tudi v . nedavnih sklepih izvršnega sveta skupščine SR Slovenije o saniranju materialnega položaja šolstva. Ti sklepi temelje na predlogih sindikata, zato jih pozdravljamo in jim dajemo vso podporo. UTRJEVATI IN DOPOLNJEVATI SISTEM SAMOUPRAVLJANJA V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH Samoupravni organi (npr. skupnosti socialnega zavarovanja, izobraževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva itd. ter samoupravni organi znotraj delovnih skupnosti) so pomembni dejavniki v uresničevanju samoupravnih odnosov na po-< dročju družbenih dejavnosti. Potrebno jih je vsebinsko krepiti v vseh smereh in nanje postopoma prenašati vse več pristojnosti, ki jih sedaj še opravljajo državni organi. Čeprav soglašamo z ugotovitvijo, da uzakonjenega sistema samoupravljanja v družbenih dejavnosti ni treba v temeljih spreminjati, pa vendarle menimo, da bi bilo posamezna vprašanja v sistemu potrebno rešiti drugače, kot so sedaj. To velja zlasti za: # natančnejšo opredelitev in razmejitev pristojnosti med predstavniškimi in upravnimi organi v občini in republiki ter samoupravnimi organi (izobraževalne skupnosti, skupnosti socialnega zavarovanja itd.) na racionalnih osnovah (da bi se izognili prepletanju funkcij in večtirnosti v delu) in v duhu decentralizacije in deetatizacije. Na vsak način mora biti zagotovljena skladnost med določanjem programa dejavnosti in sredstvi za njegovo izvrševanje, ki bo dosežena tudi tako, da bodo na posameznih samoupravnih ravneh te pravice in dolžnosti združene; O bolj določno opredelitev funkcij predstavnikov družbene skupnosti v samoupravnih organih družbenih dejavnosti in medsebojnih pravic in dolžnosti med predstavnikom ter organom, ki ga imenuje. V sistemu je .potrebno zagotoviti večji vpliv teritorialnih samoupravnih skupnosti (npr. izobraževalnih) pri določanju predstavnikov in odnosih z njimi; # večje ingerence skupščin družbeno-političnih in drugih teritorialnih samoupravnih skupnosti pri imenovanju direktorjev delovnih organizacij s področja družbenih dejavnosti; 9 uvedbo možnosti ustreznih prisilnih ukrepov, ki bodo omogočali poseg širše družbene skupnosti, kadar je zaradi neurejenih razmer ogrožen družbeni interes; Q zakonsko ureditev samoupravljanja v kulturi in sistema financiranja tega področja; S ustvarjanje čvrstejših vezi med proizvajalci in strokovnim šolstvom (predvsem tudi ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti) in podobno. Posebej bi bilo treba proučiti, ali so še potrebni upravni odbori v manjših delovnih organizacijah v šolstvu, kulturi, socialno - varstvenih zavodih, zdravstvenih zavodih itd. (problem dupliranja). Prizadevanja za navedene in druge funkcionalne izpopolnitve samoupravne sheme na področju družbenih dejavnosti so le del prizadevanj za utrjevanje in razvijanje samoupravnih odnosov na tem področju. Pozornost vseh subjektivnih sil mora namreč biti usmerjena prvenstveno v praktično akcijo za resnično integracijo celotnega družbenega dela, za čimvečjo neposredno povezanost družbenih dejavno-" sti z delovnimi ljudmi in njihovimi potrebami, proti idejnim in drugim deformacijam (etatizem, anarhični vplivi neformalnih grup, cehovska omejenost, delitev ne glede na rezultate dela itd.) ter za javnost v delu vseh organov in posameznikov. In vedno mora biti prisotno spoznanje, da so delovne skupnosti družbenih služb uresničevalci posebnega družbenega interesa, kar vsem delavcem na tem področju nalaga veliko odgovornost za kvalitetno izvrševanje nalog. Ureditev materialne podlage delovanja družbenih dejavnosti terja vzporedno in toliko bolj poglobljeno razvijanje samoupravnih odnosov v vsaki posamični delovni organizaciji oziroma delovni skupnosti. To pa zato, ker ureditev materialne podlgge. sama po sebi, brez prizadevanj delavcev in njihovih 'Organizacij ,še ne porpeni uveljavitve samoupravljanja. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije ugotavljata, da so v zvezi s samoupravljanjem na področju družbenih dejavnosti predvsem tele naloge: vsi občinski sindikalni sveti, občinska vodstva strokovnih sindikatov, podružnice v delovnih skupnostih družbenih dejavnosti in vsi samoupravni organi s tega področja naj obravnavajo gradivo te plenarne seje in v duhu tega gradiva opravijo temeljito analizo uresničevanja samoupravljanja (z vidika odnosov družba — služba in z vidika odnosov znotraj delovnih skupnosti), ugotove pomanjkljivosti in sprejmejo načrt lastne konkretne aktivnosti v smeri, izpopolnjevanja, poglabljanja in nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov; <6 organi republiškega sveta Zveze sindikatov in republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije naj upoštevajoč mnenja občinskih vodstev in podružnic glede ureditve materialnega položaja družbenih dejavnosti in v zvezi z dopolnjevanjem sistema samoupravljanja na tem področju pripravijo podrobnejše predloge, jih posredujejo pristojnim organom in skrbe za njihovo uresničevanje. REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE Obsežna in aktualna problematika llllllll!lllllllllllllll!llll"IJ!!:ini!ll*llll[l! Iiitili!ll!illlllllll!!lll!!llll!llllll1!!!llltlll! I!I!!!II!I1II’III!IIIIII!IIIIIIIIIIIIIIII1IIIIII1IIIII!II!III!IIII!IIII1III!IIIIIIII!IIIIIIIIII! iiiiiiiimminmmnimffl! iiiiiiiiiim iiiiininiKiiiniiiniiiiiimimmiiiimiimnntnniHmiiiiitiiiiimiiiiiiini (Nadaljevanje s 1. strani) goriji, ampak kot o sestavini družbeno ekonomskega odnosa, ki vključuje vsebino in obseg dela, a tudi plačilo za družbeno potrebno delo, ki se potrjuje v človekovem znanju, kulturi, zdravju, varnosti in družbeni organiziranosti za produktivno delo. Družbeni dogovor o vsebini, obsegu, kvaliteti in vrednotenju dela, pa je osnova temu odnosu in na njem je republiški odbor zasnoval vrsto akcij. KREPITI MORAMO NOVE DRUŽBENO SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI Tovariš Bohanec je med drugim poudaril, da družbene dejavnosti še nimajo povsem stabilnega mesta v sistemu samoupravne proizvodnje in delitve. Zato si moramo prizadevati, da bi se čimprej dokopali do dolgoročnih nacionalnih programov posameznih družbenih dejavnosti in da skladno z njimi sprejmemo družbeni dogovor o sredstvih, ki je potem obveza vseh. Zato mora biti tudi vrh prizadevanj dosežen v odločitvi najvišjega samoupravnega organa v republiki, ki naj v smislu svoje usmeritve in uravnalne vloge ter sprejetih normativov omogoča uveljavljanje obveznih normativov ne oziraje se na ekonomsko moč posameznih občin. Sele preko teh minimalnih potreb pa naj se uveljavljajo širši programi glede na ekonomsko moč občin ali kateregakoli drugega uporabnika, tudi posameznika. Nove družbene samoupravne skupnosti socialnega zavarovanja oziroma izobraževalne skupnosti bi morali krepiti v • smislu njihovega celovitega delovanja, ne pa da so le nekakšni distributerji denarja. Preseneča ugotovitev, da skupnosti zavarovanja nimajo dovolj neposrednega \’pliva na vsebino in organizacijo zdravstva. In nič nismo storili, če smo na področju šolstva iznašli le novo formo, ostali pa pri stari praksi. Odločno se je treba zavzeti tudi za sistemsko ureditev' kulturnega področja, kjer še močno prevladuje proračunska logika upravljanja in financiranja. Nadaljnja ugotovitev velja temu, da je vpliv delavcev iz proizvodnje v družbeno samoupravnih skupnostih še šibak. V izobraževalnih skupnostih je iniciativa pretežno v rokah prosvetnih delavcev, ponekod celo ravnateljev šole. Posebne izobraževalne skupnosti, ki smo jih naravnost vzorno deklarirali, še nismo z ničemer spod-budili in omogočili. Te skupnosti bi morali ustanoviti povsod, kjer Obstaja interes. Razvoj teritorialnih skupnosti pa bi morali pospešiti v smeri regionalno zaokroženih območij in odpraviti delitev šol na republiške in občinske. Praksa tudi kaže, da odnos med družbenopolitičnimi skupnostmi in novimi samoupravnimi skupnostmi v občinah in republiki ni najbolje uravnan. Nevzdržna je namreč praksa, da nekdo odloča o programu in pravicah, drugi o denarju, tretji pa naj to izvaja. Večjp koncentracijo odločitev bi morali doseči v novih samoupravnih mehanizmih. Sindikati si tudi prizadevajo za uveljavljanje samoupravljanja v upravnih in pravosodnih institucijah, kjer je treba prav tako vztrajati na programih dela, na ugotavljanju rezultatov dela, na racionalnem poslovanju in na primeitiem odnosu do občanov. lllllllllllllllllllllllilllll!lllllllll!IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIilllllllllli:il|!|!^ Šolstvo, kultura IN SOCIALNO VARSTVO ZAOSTAJAJO V zadnjem času je slišati močnejše glasove, da je treba narediti temeljito revizijo samouprave \' družbenih dejavnostih, ker skupnost, nima nobene možnosti vpliva. Če ti glasovi terjajo čvrsto roko ali koncept državnih služb, jih je treba seveda odklanjati. Če pa gre pri tem za težnje, da bi razvili vpliv skupnosti na samoupravnih osnovah, se je treba seveda vprašati, ali smo že izkoristili vse možnosti, da bi se izoblikovali odnosi med družbenimi dejavnostmi in uporabniki njihovega dela. S tem v zvezi je treba ugotoviti, da so programi dela kot možnost za uveljavljanje družbenega interesa še zelo redki. Med pogoje za uveljavljanje družbenega interesa pa sodi zlasti materialna osnova samoupravljanja. Neurejeno financiranje nekaterih družbenih dejavnosti je danes ena temeljnih ovir za razvoj samoupravnih odnosov. Zato nikakor ni mogoče odpraviti z dnevnega reda kritičnega materialnega položaja nekaterih dejavnosti, zlasti šolstva, kulture in socialnega varstva. Osebni dohodki v šolstvu zaostajajo za gospodarstvom za četrtino, v kulturi še celo nekoliko več, v socialnem varstvu za desetino. Zato je na glasove, češ da je treba gospodarstvo razbremeniti prevelikih dajatev za splošno potrošnjo, treba jasno odgovoriti: za koga in kje je potrošnja prevelika, za šolstvo, kulturo in varstvo gotovo ne, saj so osebni dohodki v teh dejavnostih več let zaostajali in se tudi pri precejšnjem porastu še niso približali gospodarstvu. Zadnja stališča izvršnega sveta v zvezi s šolstvom se skladajo s prizadevanji sindikata, da bi stanje načrtno v dveh do treh letih sanirali (o tem smo pisali v prejšnji številki!). j ENOTNOST STALISC 1 OBEH FORUMOV V razpravi so posamezniki opozorili še na nekatera odprta vprašanja. Tako npr., da delokrogi samoupravnih organov v upravi niso jasno začrtani; da se bo morala samouprava v šolstvu obrniti zdaj odločneje tudi k svojim notranjim problemom; da naj se prosvetno pedagoška služba organizira tako, da bo služila potrebam izobraževalnih skupnosti; da je potrebno oživiti iniciative, da se področje kulture organizira samoupravno in • izven proračunskega sistema; da se količniki v sodstvu uporabljajo le za izračun sredstev v globalu, delovnim skupnostim pa prepustiti, da nagrajujejo po rezultatih dela itd. Tako je razprava še dopolnila oceno in izrazila enotnost stališč obeh forumov o samoupravljanju v družbenih dejavnostih. SONJA GAŠPERŠIČ M AVTOMOBILISTI — TUDI ZA VAS PRAKTIČNE NOVOSTI IZ UVOZA V lil. NAD-STROPJU TRGOVSKE HIŠE imcmnmKm Ljubljana, Tomšičeva 2 # prevleke % preproge • varnostni pasovi S razni za lep videz vašega vozila i S čistilna sredstva In drugo A ^llllllllllll ......................um.......................................................................................................................................................................................................................... Tiskarski škrat V članku »Za ukinjanje socioloških razlik« v prejšnji številki, se nam je tiskarski škrat vrinil kar dvakrat. Prosimo bralce, da nam oprostijo. Pravilen tekst se glasi: ... Letošnje zakonsko določilo, naj občine zagotovijo šolstvu vsaj lanska sredstva, sorazmerno povečana s povečanjem lanskega proračuna, je bilo administrativno izhodišče za urejanje (in ne »urejene«) materialne baze šolstva... pa bo treba razčistiti še vrsto sistemskih vprašanj: ...rešiti vprašanje amortizacije (in ne »administracije«)... !■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■usiBaiear pr upr -g pite! jfafSfii |pfg m i! M ■ r 1, S»13 I ercedes 25(8-8 z rdečo registrsko' tablico enakomerno brni po suhem asfaltu. ZBRATI SE IN OBVLADATI SITUACIJO, razmišlja potnik. — Vse karte so v mojih rokah: strokovnjaki, delavski svet, interesi družbe, ki potrebuje naše devize. Šofer si prižiga cigareto: — Kdaj naj danes pridem po vas, tovariš direktor? Kot običajno, ali kasneje? — Kot običajno, oh pol dveh. Tevž! Da, vse bo kot običajno. Kot Ali drugič, pred dvema letoma ... — Tovariši, reforma nas je potisnila v sila neprijetno situacijo. Zaradi neustrezne organske sestave sredstev ali kapitala, kakor vam je ljubše .., sem sklenil, da bom podal ostavko! — Tovariš direktor, ali je res, da vas že mesec vabijo na dva kpnea: za generalnega direktorja banke ali v Ljubljano ali v Beograd? Le od kod Janezu Potrati, ki je sicer dober fant, tako ponesrečen posluh za situacijo!? ■ x — Res, Janca! Nafo na: — Če nam res hočejo vzeti našega generalnega, ali je meti nami kdo, ki bi kandidiral, da bj se nam kdo od zunaj ne usedel na vrat? Kar poskočila sta, Tekavec in Polak, neučakanca, na stolu. Domlšljavca! —- Če moje kvalifikacije ustrezajo... je zajecljal Polak, svet pa se je živčno presedal. Situacija je ZAPOSLOVANJE NA GORENJSKEM običajno se nasmehne direktor. Kot prvič, pred štirimi leti.., Bil je temačen de n in slabo vreme se je zarezalo tudi v poteze ljudi, ki so sejali. — Tovariši, nahajamo se v sila težavni situaciji. Člani sveta so se zdrznili, komercialni direktor, o ti lisjak ti, pa je povesil pogled. — Če me ne boste podprli v prizadevanjih za strokovno in kadrovsko ureditev ... bom podal ostavko! — Nikar, tovariš direktor! Še zdaj prijetno zazveni spomin na spontan vzklik mladega člana sveta, Toneta Janeža. Kandidirala ga je mladina. Perspektiven kader! No, fant je potlej Miro napredoval. Končno, po trmastem molku omizja, se je odtajal obratovodja Miha. — Tovariš direktor, v scdan.il situaciji bi vaša ostavka pomenila.. Zatem se je zjasnilo: trenutek odločitve je minil Tudi Te-kavče in Polak sta Ihtavo vzkliknila: — Ne, za nobeno ceno ne! Cena ni bila majhna: šeststo povprečja in vsako jutro službeni mercedes pred hišo. visela na nitki. Kaka, je že rekel pokojni Hamlet: biti ali ne biti? K sreči je Tekavca premagala nevoščljivost: —Če bo postal naš generalni Polak, se lahko pod nosom obrišemo za vse zveze, hi jih ima zdaj naš sedanji generalni! Včasih je tudi kranjska nevoščljivost koristna stvar! Tako smo zmagali! A danes gre v tretje. Podjetju ni še tako dobro šio kot zadnje mesece, zato položaj generalnega še nikoli ni imel tako visoke cene kot pred to reelekcijo. Tudi od zgoraj škilijo nanj. Znotraj je mir: Tekavca in Polaka ni več — šla sta s trebuhom za kruhom ... Kaj hočemo; drugače ni bilo mogoče ohraniti ravnotežja. Znotraj je čista situacija! Pa zunaj? Kakšno taktiko kaže ubrati? . Da, najbolje bo reči, da so za neurejene razmere vedno krivi zunanji faktorji. Namigniti, (la se bo obrnilo na slabše, če pride za generalnega kdo od zutiaj. Da bo treba veliko več dajati. In ostati! VINKO BLATNIK •'V'xAZ,y'^.',\/NAV'yxAW,'VX/'V^AVv./X/-'.'' V'1AZ" ✓\V\Z.^'/V''.^\VN/\VNy\Z\/x^■-•XZ'v''yxA,/'/~y'yN/\/-'.y'v-v''V‘VV -te’ baterije . _.. -te' © specialno za transi-storje nova baterija SUPER PL po angleški licenci VIDOR © 50 °/o daljša življenjska (loba © plastična prevleka onemogoča izločanje kisline © izredno natančne mere © elektronska kontrola kvalitete TOVARNA BATERIJ LJUBLJANA SPOMLADANSKE LASTOVKE PODJETJA MA GORENJSKEM BI TAKOJ POTREBOVALA 35 EKONOMISTOV Zaposlenost je na Gorenjskem v aprilu močneje porasla kot v prejšnjih mesecih, in sicer za 0,8 °ln. Trenutno je na Gorenjskem zaposlenih 58.821 delavcev, kar je za 0,3 alo manj kot v aprilu lani in za 0,4 */» več kot v aprilu predlanskega leta. Največ delavcev se je zaposlilo v industriji, gozdarstvu, gradbeništvu in obrti, pa tudi v drugih panogah, zlasti v gostinstvu in komunali. ^ Vpliv turistične sezone je torej že občuten. Mnogo delavcev je na Gorenjsko prišlo iz drugih krajev. V gozdarstvo, gradbeništvo in komunalna podjetja so se vrnile stalne skupine sezonskih delavcev, nekaj pa je prišlo tudi novih iz Bosne in Hrvatske. Industrijska in gostinska podjetja so sprejela tudi precej žensk. SE VELIKE POTREBE PO NOVIH DELAVCIH Mnoga gorenjska podjetja pa še naprej izkazujejo velike potrebe po zaposlitvi novih delavcev. Med njimi zlasti jeseniška Železarna težko dobi nove delavce, pa čeprav so na Jesenice v zadnjem času prispele večje skupine delavcev iz Maribora in Murske Sobote. Tudi Loške tovoren hladilnikov so pred mesecem zaposlile 30 novih delavcev predvsem zaradi obsežnih novih naročil. In, kot zatrjujejo v tovarni, obstaja možnost, da bodo omenjeni delavci za stalno ostali na delu v podjetju, seveda, če bo obseg naročil isti. Lesno industrijsko podjetje v Češnjici še vedno sprejema nove delavce zaradi povečane proizvodnje po podpisu izvozne pogodbe z Združenimi drživami Amerike. V »Peku« in »Triu« v trži.ški občini obstajajo še precejšnje potrebe po kadrih obeh spolov, vendar, kot so povedali, bodo raje počakali -na mlado generacijo, ki prav zdaj prihaja iz šol, kot pa da bi zaposlili delivce iz drugih krajev Slovenije. Obrat , Modnih oblačil v Bohinju pa je v maju spet pričel s tečajem za priučitev 20 novih delavk, ki se bodo dokončno zaposlile predvidoma v oktobru letos, ko bo stekla proizvodnja v novih proizvodnih prostorih. Na področju radovljiške občine že v polni meri pričenja turistična sezona in že zdaj je jasno, da bodo potrebe po kvalificiranih gostinskih kadrih spet mnogo večje, kot pa je na voljo delavcev za to stroko. Razveseljivo je predvsem to, da se bodo v radovljiški občini zaposlili v gostinsko-turistieni dejavnosti vsi razpoložljivi delavci. Zato računajo na občutno znižanje brezposelnosti. Po drugi strani pa je povpraševanje nekaterih delovnih organizacij na Gorenjskem po vi-sokostrokovnih kadrih ekonomske smeri še zmeraj neuspešno, Na Gorenjskem bi namreč podjetja takoj zaposlila najmanj 35 ekonomistov. ZNIŽEVANJE BREZPOSELNOSTI Vsa omenjena gibanja o zaposlovanju na Gorenjskem pa znižujejo število brezposelnih delavcev. V aprilu letos se je v primerjavi z letošnjim mar- SOLSKA MLADINA ZBIRA PRISPEVKE ZA GRADNJO PRVEGA OBJEKTA ONKOLOŠKEGA INSTITUTA Zeleni dinar V prvi polovici maja letos je sklad za gradnjo novega Onkološkega inštituta zaprosil osnovne in srednje šole v Sloveniji, da mu pomagajo zbirati sredstva za gradnjo prvega objekta, namenjenega za radiološko zdravljenje rakavih obolenj. Sklad se je odločil za tak način zbiranja sredstev zato, da bi lahko še to leto začeli graditi prvo stavbo novega Onkološkega inštituta, v katero bi namestili najsodobnejše aparate za zdravljenje raka z obsevanjem z rentgenskimi žarki, žarki radioaktivnega kobalta in pospešenimi elektroni. Do te akcije se je v skladu nabralo okrog 700 milijonov starih dinarjev. S pomočjo šol pa naj bi zbrali še 290 do 300 milijonov starih dinarjev, kolikor jih manjka, da bi lahko začeli z gradnjo prve stavbe. Šolska mladina je dobila preko 300 tisoč zelenih značk — simbolov bprbe proti raku, ki naj bi jih po ceni 1 N-din prodali staršem ali znancem. Sklad je poslal na šole prav tolikšno število letakov m zahval, ki naj bi jih dobili darovalci obveznic skopskega posojila. Uspeh je že do danes presenetljiv. Približno 100 šol v Sloveniji je zaprosilo za nove značke in zahvale, ker' so učenci »prvo pošiljko« že porabili, Zanimivi so dopisi nekaterih šol, Tako na primer osnovna šola Sovodenj, ki ima 50 učencev in ji je sklad v začetku maja poslal 60 značk, piše: »Pošljite nam vsaj še 150 značk. Že v dveh dneh so pionirji zbrali nad 50.000 starih dinarjev. Akcijo še nadaljujemo, Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, 2. a razred sporoča: »Pošljite še 250 značk, naš razred bo tako prispeval okrog 50.00 starih dinarjev.« Osnovna šola Zablok, Črni vrh nad Idrijo, kj ima 37 učencev, prosi, naj ji sklad pošlje še dodatnih' 100 značk. Se in še bi lahko naštevali. Šole, ki imajo manjše število učencev, so akcijo že zaključile in poslale zbrane obveznice skopskega posojila in denar za prodane značke. Na nekaterih šolah so zbrali cel d nad 1000 S-di nar jev na učenca. In ker traja akcija še do konca šolskega leta, računa odbor sklada, da bo njen uspeh še večji, kot je sedaj. Šolam, kjer bodo učenci oz. dijaki najbolj prizadevni pri zbiranju prispevkov, bodo podelili nagrade, ki so jih skladu za gradnjo novega Onkološkega inštituta prispevala podjetja Med nagradami so tudi televizorji, radio aparati, tranzistorji in drugi za šolo primerni pred meti. Največja nagrada vsem, ki si prizadevajo, da bi končno le začeli graditi novo bolnišnico za rakava obolenja, pa je zavest, da v svojih prizadevanjih niso osamljeni. Nevzdržne razmere v sedanji preutesnieni in neprimerni stavbi ter vse večji porast obolenj za rakom ne dopuščajo, da bj z novo gradnjo odlašali. In prav to so razumeli vsi tisti, ki so akcijo zbiranja sredstev moralno in materialno podprli. Se prav posebna zahvala pa gre prosvetnim delavcem, kajti le z njihovo pomočjo je bila akcija lahko uspešna. V^✓^A/WWV^AA^AAAAAAA^/WW^AAAAAf^/WVWV^A^AA/W^A/^A-^AAAyW7WV^ \ V Šiški v Ljubljani raste SOSESKA 6, sodobno stanovanjsko s naselje z 2.800 stanovanji. Soseska 6 bo zgrajena do 1972. leta, \ do konca prihodnjega leta pa bo zgrajenih žo nad 1000 stano-vanj. Kako priti do stanovanja v Soseski 6 in vse, kar vas za- > nima o tem največjem stanovanjskem naselju v Ljubljani, kjer s bo živelo nad 10.000 prebivalcev, boste lahko prebrali v prihod* s nji številki Delavske enotnosti. Čez štirinajst dni pa vas bomo S seznanili s Sosesko 10, to je z gradnjo tisoč individualnih stano- < vanjsklh hišic v Kosezah — Draveljski gmajni c cem brezposelnost zmanjšala za 166 delavcev, tako da je zdaj brezposelnih na Gorenjskem 1435 delavcev. Stopnja brezposelnosti v odnosu na število zaposlenih pa je padla od 2,7 na 2,4 odstotka. Hkrati se je na Gorenjskem zmanjšalo tudi število upravičencev do denarnega nadomestila in zdravstvene zaščite, in sicer pri denarnih nadomestilih za 11,4 odstotka in pri zdravstveni zaščiti za 15,7 odstotka. Sicer pa ima brezposelnost na Gorenjskem specifičen značaj, saj gre predvsem za veliko število brezposelnih žensk, od skupnega števila brezposelnih jih je kar 71,3 odstotka, ih mladih ljudi. Tako njihovo reševanje zaposlovanja terja po* sebne ukrepe, M. 25. Na 16 cicer« e TOLMIN V tolminski občini je 238 zasebnih obrtnih obratov, od tega 50 gostiln. Mehaničnih delavnic je samo 5, kar je za čedalje večji porast mehanizacije vsekakor premalo. Občuti se tudi pomanjkanje servisnih delavnic za popravila radijskih in televizijskih aparatov, saj imajo v vsej občini le dve taki delavnici- V zasebnem sektorju obrti je zaposlenih skupaj 392 delaV' cev, j. 1. ® BOHINJ Iz Bohinjske Bistrice bodo začeli graditi ■ žičnico n* Koblo. Tak je dogovor med Železniškim transportnim podjetjem iz Ljubljane in radovljiško občino. Kasneje namf ravajo na terenih pod Cm1 prstjo in Soriško planino zgraditi sistem manjših žičnic l|’ vlečnic. Prav tako bodo 6* gradili tudi gostinske objekta V ŽTP menijo, da bi s lem' žičnicami krili izgubo bolilnJ' sko-goriške železnice. Q0 © JESENICE Število prošenj za napeti3' vo telefonskega priključka 56 le v zadnjem času tako povečalo, da morajo tisti Jesen1' čani, ki so najbolj oddatien od glavne telefonske linij6’ čakati na telefon tudi po veC mesecev. Sedaj le na Jesen1' cah že okoli 300 individualnih telefonskih naročnikov, Prl tem pa seveda niso vštet® podjetja in druge organizacij®-gl S KOČEVJE V zadnjih tednih je bilo v kočevski občini več razprav 0 nezaposlenosti. Število nezaposlenih še vedno narašča, med nezaposlenimi je velik® večina žensk in mladine. 9° teh, ki iščejo zaposlitev, 1® kar 88 % nekvalificiranih- ’ razpravah je bilo poudarjen?j da bi se dalo marsikaj izboti' šati, če bi delovne organizacije pri zaposlovanju bolj s<^ delovale med seboj, p osebo pa še z Zavodom za zapo®'°' vanje. Med možnostmi za ve® je zaposlovanje so nakazal tudi odpiranje novih uslU«' nostnlh delavnic, kar naj občinska skupščina omogočil s spodbudno davčno politik0' nn ® METLIKA Metliški gostinci ugotavlja jo, da je letošnja sezona sla ša od lanske. Letos v maju . imeli kar za polovico tu® gostov, kot so. jih imeli v t6,„ mesecu lani. Gostinsko P°" ietje v Metliki si prizade privabiti v Belo krajino več gostov, zato bodo v teij jih lokalih občutno zn]zr\i cene. Pred kratkim so odP prenovljeni obrat v Vinom ru. kmalu pa bo odprto L gostišče na kopališču v E zemlju. SIGNALI Z vsakim končanim šolskim letom ostane v revirjih toliko In toliko fantov in deklet, ki ne najdejo niti prostih vajen-nih mest niti kakršne koli druge zaposlitve, kaj šele, da bi imeli možnosti nadaljnjega šolanja na srednjih ali drugih šolah. Vse kaže, da bo tudi letošnje poletje teh otrok znatno več, kot so predvidevali. Starši pa tudi otroci sami so odprli nešteto vrat, trkali na razumevanje, podporo, odhajali v sosednje občine, a nian. V Zagorju pa smo zvedeli za primer, ki bi ga kazalo morda posnemati. Izpostava komunalnega zavoda za zaposlovanje v Zagorju je ugotovila, da je najmanj 30 fantov in deklet, ki so uspešno zaključili osemletne šole, niso pa Uspeli najti niti učnih mest Uiti zaposlitve. Predlagala je komunalnemu zavodu, da bi Drevzel stroške izrednega, kratkega šolanja teh otrok na Sostinsko-kuharski šoli v Za-Sorju ob Savi. Vodstvo gostinsko-kuharske Šole je pokazalo polno razumevanje za to odločitev. Fantje in dekleta so v času trimesečnega intenzivnega šolanja na tej strokovni šoli dobili precej inanja, ki jih usposablja za razna dodatna dela v večjih obratih družbene prehrane, v betelih, gostinskih podjetjih in Počitniških domovih. Gojenci so pravkar uspešno zaključili tečaj, iri kar je najvažnejše, Vsi so našli tudi ustrezno zaposlitev. Fante in dekleta bo Zaposlila ljubljanska počitniška skupnost Alpe-Adrla v svojih domovih oddiha. Značilno je še to, da bodo dobili Oek»terl prlložnsotno, nekateri 6a celo trajno zaposlitev. Čeprav primera ne gre obešati na veliki zvon, saj gre s»mo za 35 mladih ljudi, je vendar mogoče iz njega izluščiti nekaj zaključkov. Prvič: Ponovno spoznavamo, da ima-aio na posameznih področjih Še venomer možnosti zaposlovanja. Drugič: popolnoma nekvalificiranih, mladih ljudi 'jtez vsakršnega znanja pač ne čomo spravili h kosu kruha; opevali pa bomo neprimerno ^°lj, če jim bomo omogočili vs»j minimalno, začetno znanje. Tretjič: take možnosti In Kogoje imamo menda še v 'seh preostalih osmih podobah gostinsko-kuharskih šolah ba Slovenskem, da ne prište-i6Uio sem še možnosti, ki ge bam nudijo na nekaterih tiru-e*h strokovnih ali kakršnih *°b vzgojno-izobraževalnih in šrUgih šolah. Sicer pa je men-ba dovolj simptomatično to, *a doslej gojenci in gojenke, so končali šolanje na go-‘tinsko-kuharskih šolah, sploh biso bili v zadregi, kje najti ^trezno delovno mesto, V Za-^°rju ob Savi smo zvedeli npr,, a bo vseh letošnjih 55 absol-^®utov dobilo delo bodisi v iubljadi, na Brniku, v Trbov-Jah aii drugod. Lani pa so sc auje zanimali celo Iz sosod-bje Avstrije. Potemtakem bi 5 0 naravnost usodno zmotno, 6 bi še kakor koli pomišljali a Zapiranje teh šol, kot je bil jbvor lansko poletje in deloma >C v jeseni, ko smo začeli raz-flravljati o racionalizaciji šolava. ^ zvezi g tem utegnemo topiti $e korak dlje. V Zasav-^ v.se bolj osvajajo pobude, o? bi vsem otrokom s končano končana osnovna Šole tore;* vseb °sem razredov oh«, V ta namen naj bi po ski„!}al1 ustanovili posebne ea be, Doslej so o tem največ boa Vljali v Hrastniku, kjer ort,'' 0 tem sprejeli ustrezno blat **ev' rnnnbo- že konec - Ja »a zasedanju splošno- ; POGOVOR Z UPRAVLJAVCI O POGOVOR Z UPRAVLJAVCI • POGOVOR Z UPRAVLJAVCI O POGOVOR Z UPRAVLJAVCI ® POGOVOR Z UPRAVLJAVCI ® POGOVOR Z UPRAV Lu A V CL @ GOR IN DOL P CAH Le redkokdaj se nam ponu-g di priložnost, da lahko pri- B sluhnemo zgovornemu in .. hkrati jedrnatemu sobesednici ku, Prav tak pa je današnji 1 gost naše rubrike: inženir | DUŠAN ZALOKAR, namestil nik predsednika komisije Za p žičnice pri Gospodarski zbor- . niči SR Slovenije. Trenutni položaj tistih 75 | slovenskih žičnic in vlečnic, p kolikor smo jih doslej uspeli E postaviti, je na primer označil U takole: »Tisti, ki imajo žičnice, § razmišljajo o tem, komu bi 1 jih .obesili1 v upravljanje. Ti- g sti pa, ki bi jih radi šele jj zgradili, vrtajo dinarje, da bi g svoj cilj čimprej tudi dosegli. 1 Vemo pa, da niti obstoječe g§ žičnice niso kompletirane, to- 1 rej dograjene v tem smislu, H da bi vključevale vse tisto, g kar jih nujno mora spremljali ti. Tega pa je strašansko dosti: g od okrepčevalnic in izposoje- li|i||l|!ll!l|lliroil!lll|lll!i!lllll|lllllllll®l!lll!llllll!llllllllllllllllll!llllllllllljlll||!!!!ll!lillllll|llli vainic smuči do strojev za teptanje snega itd.« • »Odkrito rečeno: vašo izjavo je mogoče razumeti samo v tem smislu, da so žičnice v ekonomskem pogledu prepuščene preveč same sebi in da zatorej ostajajo na pol poti?« »Točno! Vedeti namreč moramo, da žičnice same po sebi nikjer po svetu niso rentabilne. Povsod pa vedo, da se na njihov račun razvija ostalo gospodarstvo v neposredni soseščini, oziroma v ožji regiji. Zato žičnicam na neki način pomagajo, oziroma tako občinske uprave kot druge gospodarske organizacije na teh območjih nase prevzemajo določena bremena. Pri nas pa je tako, da sicer priznavamo, da žičnice pomenijo nepogrešljiv element nadaljnjega razvoja turizma, vendar jih hkrati prepuščamo same sebi naj se znajdejo, kakor vedo in hočejo. Posledica tega je, da so v Sloveniji razen žičnic na Pohorju in v Kranjski gori nerentabilne vse druge žičnice in Vlečnice. Nekatere ne ustvarjajo niti toliko sredstev, da bi same lahko I pokrivale vsaj amortizacijo. Pri tem pa vemo, da so v povprečju slovenske žičnice prepeljale prav toliko potnikov, kot so na primer , obremenjene žičnice v sosednji Avstriji, kjer seji tudi prevozne cene za dve tifetjini višje od- naših. Ros pa je končno tudi to, da — ne glede na višino prevoznih cen — na gospodarjenje žičnic vplivajo predvsem kreditni pogoji. Nobena izmed naših žičnic ni dobila kredita, ki bi ga bilo mogoče odplačati kasneje kot po 11 letih; večinoma pa je kredite treba vrniti že v osmih letih. V turistično bolj razvitih državah pa vedo, ,da gre za dolgoročne naložbe v razvoj turizma in torej kredite odobravajo ppd ugodnejšimi pogoji — na daljši rok in ob nižji obrestni meri.« »Kakšen pa naj bi bil, po vašem mnenju, izhod iz zagate?« »Naša komisija je zdaj predlagala pristojnim organom, da bi kredite za gradnjo in modernizacijo žičnic lahko dobivali na najmanj 15-letno odplačilno dobo in z 2-odstot-nirni obrestmi, medtem ko sedanja obrestna mera dosega 8 Ve, kako pa je z roki, sem pa že povedal. Predlagamo tudi,'da bi žičnicam priznali, vsaj takšno retencijsko kvoto, kot je priznana cestno-trans-portnim V podjetjem, v okviru katerih večina žičnic tudi deluje,' Gre za to, da žičnice za ta podjetja niso kdo ve koliko zanimive, , ker jim. ustvarjajo izgubo in ker sedanja retencijska kvota ne zadošča niti za najnujnejše izdatke za vzdrževanje in obnovo žičnic. Medtem ko tem podjetjem pri ostalih dejavnostih pripada 40 in več odstotna retencijska kvota od realiziranih deviznih poslov, žičnicam pripada le 7 c/o od ustvarjenega deviznega prometa. To so najvažnejši predlogi, oziroma utemeljitve, ki smo jih naslovili na pristojne organe. Zdaj čakamo odgovor. Sicer pa je na zadnjem zasedanju v Bohinju naša komisija sprejela še več drugih sklepov in priporočil, ki pa se vsi tičejo tesnejšega sodelovanja z vsemi, ki imajo korist od žičnic, oziroma ki nam tako ali drugače lahko pomagajo. Pomembno se mi zdi, da so nam ti organi in organizacije pripravljeni pomagati. Prav z željo, da žičnice ne bi predstavljale osamljenega samorastnika v našem turizmu, pa smo se pred dnevi v Bohinju tudi sestali in pogovorili. Kaj pa se bo zgodilo, seveda ni mogoče povedati. Res je sarpo to, da dočaka tisti, kdor dovolj potrpežljivo čaka... Mi .žičničarji1 smo na to pripravljeni,« je zaključil inženir Dušan Zalokar. -mG l!!||llllllllll||llllllllllllll!lllllll IlIllilllllllllllllllllllillilllillllllllllllllllllllllllllllllilllčlllllliillllllillllllillllllllllllllllllilEilllllllllllllličliB^illllllllllitlillliHlll! zbora. Največ pa ne _tia utegnejo storiti delov« ^organizacije same. Čeprav Slkje nimajo nobene po- tHi® bo več kovinarjev, elek--riev ali drugih delovnih hj *' ''i vendarle z vključevati]! '?!pncev, le-tem omogn-kaL.nr'.ti do ustrezne kvalifi-Dnis- *n * tem možnosti, da si l®cejo delo drugod. i PREŠERNA PESEM TZ GRL 4000 MLADIH LJUDI V ZAGORJU OB SAVI Spodbuda za nadaljnje delo Letošnja republiška revija mladinskih in otroških pevskih zborov v dneh od 29. maja do 1. junija v Zagorju ob Savi, je bila dejansko velika manifestacija mladinskega zborovskega petja na Slovenskem. Na odru delavskega doma v tem rudarskem mestecu se je v dobrih treh dneh zvrstilo kar 54 mladinskih in otroških vokalnih ansamblov iz mest in krajev Gorenjske, Primorske, Koprskega, Dolenjske, Štajerske, Prekmurja, ljubljanskega področja, Zasavja in od drugod. Med gosti je bil tudi »Kraški slavček« Glasbene matice iz Trsta. Zanimiva strokovna posvetovanja o nadaljnjem razvoju tovrstnega udejstvovanja šolskih in drugih otrok so še obogatila to prireditev. V določenem smislu so bili Zagorjani resnično nekoliko predrzni, ko so sprejeli nase veliko obveznost in odgovornost organizacije tako velike prireditve, kot je republiška revija mladinskih pevskih zborov. Ne toliko zato, ker ne bi Imeli izkušenj In organizacijskih sposobnosti; pač pa zavoljo tega, ker je bilo treba vsak dan preskrbeti ustrezno prehrano za najmanj 1300 otrok oziroma mladih ljudi. Toda korajža zmeraj nekaj velja; s pomočjo obeh zagorskih osemletk, strokovnega in rudarskega šolskega centra, gostinsko-kuharske šole in družbenih ter zasebnih gostinskih obratov so, kot je bilo videti, premagali tudi te naloge. Kot zmeraj doslej ob podobnih prilikah, imajo levji delež zaslug za uspešnost te množične prireditve prosvetni delavci. Dopoldan v šoli, popoldan svetovalci, vodniki, spremljevalci. In narobe: dopoldan v službi revije, popoldan v učilnicah. Topla zahvala pa gre tudi vsem drugim občanom, uslužbencem in delavcem, zlasti pa šolski mladini; brez njihovega sodelovanja bi manjši spodrsljali utegnili prerasti v hujše nadloge. Na slavnostni otvoritvi revije minulo sredo zvečer v veliki dvorani delavskega doma je govoril predsednik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije Branko Babič. Predsednik Babič je med drugim poudaril velik pomen in vlogo množičnosti mladinskega zbo- rovskega petja in dejal, da bo revija prispevala k širjenju in poglabljanju mladinskega pev-stva na Slovenskem, Zavzel se je za nadaljnjo rast in kakovost te pomembne kulturne dejavnost.! in pozval vse občine, naj podpro prizadevanja velikega števila zborovodij in vokalnih pedagogov, predvsem otrok za dvig pevske kulture. Slavnostni koncert so zaupali domačemu zboru »Vesni«, ki je ob sodelovanju orkestra nižje glasbene šole iz Domžal izvajal tudi kantato Radovana Gobca: »Dobro srečo, domo- vina!« Naslednje dni vse do sobote L junija je delavski dom postal eno samo veliko mravljišče. Na odru se je vsak dan zvrstilo po 1300 otrok, ki so pokazali rezultate in uspehe svojega dela. Izvajanje mladih pevcev je spremljala posebna strokovna žirija, v kateri so bili ugledni slovenski vokalni pedagogi, predsednik pa , prof. Radovan Gobec, Revija ni' imela tekmovalnega pomena. Pač pa je komisija za mladinsko zborovsko petje pri Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij v Ljubljani, ki. je idejno in strokovno pripravila to množično manifestacijo, zasledovala s to prireditvijo en sam cilj; dati najboljšim mladinskim vokalnim ansamblom, ki so se izkazali na občinskih revijah, priliko zapeti na skupnem nastopu in slišati svoje vrstnike iz vse Slovenije. Ni dvoma: to je komisiji v celoti uspelo. Še več; le- tošnja republiška revija je obenem pokazala razveseljiv napredek rnladinskega zborovskega petja na Slovenskem. Pevski zbori so pokazali, da so pod zanesljivim vodstvom svojih vodnikov prešli začetne težave ih da bodo z nadaljnjim Izpopolnjevanjem še hitreje napredovali. Strokovna posvetovanja, ki jih je bila pripravila žirija z zborovodji nastopajočih ansam- blov, so bila odkrita. Člani žirije niso ocenjevali, pač pa bolj svetovali. Na teh sestankih smo slišali številne zanimive predloge, pobude, ideje pa tudi stališča o tem, ltaj kaže storiti, da bi v vrste mladih pevcev vključili še več ot-rok. In da bi še načrtneje gojili slovensko pesem in pesmi polpretekle in pretekle dobe in sodobnikov, skladateljev doma in v tujini. Zborovodje so na vseh posvetovanjih obrazložili nekatere težave, s katerimi .se ubadajo, se pritoževali zavoljo pomanjkljive mladinske literature s tega področja in govorili o svojih prihodnjih načrtih. V zvezi/s tem je bila zagotovo umestna pobuda, da bi prihodnje republiške revije začeli pripravljati leto vnaprej, da bi imeli zbori in njihovi vodniki dovolj časa pripravljati vse potrebno za vsebinsko izvedbo podobnih prireditev. Na letošnji republiški reviji je od tujih zborov nastopal samo »Kraški slavček« Glasbene matice iz Trsta, ki je za svoje izvajanje požel nedeljeno priznanje. Za zaključek revije je bil minulo soboto pred centralnim spomenikom NOV v središču mesta nastop okoli 1300 mladih pevcev pod vodstvom prof. Radovana Gobca iz Ljubljane. Zagorjani so se poslovili od blizu 4000 mladih pevcev z najboljšimi željami za njihov nadaljnji napredek in z vabilom, da bi jih čez nekaj iet spet lahko pozdravili v svojem kraju. M. V. ■$ ff st I Zborovodjem so v spomin na republiško revijo mladih pevcev pripeli na suknjič miniaturno rudarsko svetilko s slovensko zastavico, Vsi nastopajoči zbori pa so prejeli tudi spominske diplome CELJSKI DELAVSKI PEVSKI ZBOR NA ČEHOSLOVAS KEM Uspešno gostovanje Moški pevski zbor DPD »Svobode« v Celju je od 24. do 28, maja letos gostoval v Češkoslovaški socialistični republiki kot gost pevskega zbora »Janaček« v Frydlantu na Ostravid. Pod vodstvom pevovodje prof. Julija Goriča je na koncertih v Frydlantu in Luhačo-viciclf ter na krajših nastopih v Hradeu pri Opavi in v Hukvaldovu požel veliko priznanj poslušalcev in glasbenih strokovnjakov. Navzlic temu, da je v mestu Frydlant na Ostravici izvedel kar tri koncerte partizanskih in narodnih pesmi v enem samem dnevu, je velika dvorana bila vsakokrat polna obiskovalcev. Domačini so zatrjevali, da tako velikega obiska —- čez 1.500 poslušalcev — ni doživel še noben pevski zbor, ki je doslej nastopal v njihovem kraju. Zlasti so bili navdušeni nad glasovi basistov. Ob tej. priložnosti je pevski zbor obiskal več industrijskih, kulturnih in turističnih krajev na Moravskem in sklenil po- bratinstvo z najboljšim fryd-lantsldm pevskim zborom »Janaček«. S tem je dosedanja povezava tamkajšnjih delavcev in celjskih elanov sindikalnih organizacij tovarne EMO in še nekaterih drugih ' tovarn v Celju pri izmenjavi letovanj dobila novo vsebino sodelovanja. Na gostovanju so se že dogovorili, da frydlantski pevski zbor »Janaček« v_drugi polovici tega meseca obišče .Celje. Na koncu velja omeniti, da je moški pevski zbor celjskega DPD »Svobode« bil prvi jugoslovanski pevski zbor, ki je nastopal v industrijsko^ najbolj razvitem območju Češkoslovaške in da so Cehi povezovali ob k k celjskega pevskega zbora s prizadevanjem za trajne bratske odnose med SFRJ in ČSSR, Napis s to vsebino Je poleg jugoslovanske in češkoslovaške zastave kvasil tudi oder v največji dvorani mesta Brydlant, v kateri je pevski zbor izvedel tri koncerte. Na drugi strani je uspešno gostovanje potrdilo, da se pevski zbor DPD »Svobode« v Celju ped vodstvom pevovodje prot Julija Goriča razvija v enega izmed najboljših pevskih zborov v Celju. To je toliko bolj razveseljivo, ker le med pevci največ neposrednih proizvajalcev, ki prihajajo na pevske vaje-prav tako točno in disciplinirano, kot prihajajo v tovarne in opravljajo svoje delo za stroji. Srečko Pratnemer m slišali .. ,,. da je lani znašala povprečna površina dokom čanega stanovanja v družbeni lastnini 51 kvadratnih metrov, v zasebni lastnini pa 81 kvadratnih metrov; ,,, da je potrebna po svetovnih normah za pridelek 100 kg koruze 1 ura dela, medtemko delajo, pri nos v povprečju za loo kg koruze kar 3 ure. Naši najboljši pridelovalci koruze, kot so posestva v Vukova-ru, v Zemunu, v Sremski Mitroviči, v Djakovem in v Somboru pa porabijo za to delo komaj 54 minut delovnega časa; ,,, da nudi na zagrebškem velesejmu neko podjetje iz Gračanlee pri Tuzli ključ enonadstropne zidane individualne stanovanjske hiše, $ skupno površino pa 81 kvadratnih metrov. m ... .EDIT do 1,000.000 S Din -V- BREZ POLOGA IN POROKOV mmm v LJUB LJANA-CELJE-MARIBOR © KIDRIČEVO Tudi letos počitniška praksa Delavski svet tovarne glinice in aluminija v Kidričevem je sklenil, da bodo tudi letos sprejeli na počitniško prakso 30 študentov. Sprejeli so tudi sklep o višini nagrad za praktikante, in sicer za 3. in 4. letnik srednje in visoke šole 400 N-din, za 1. in 2. letnik srednje, višje in visoke šole 350 N-din ter za dijake administrativne šole 300 N-din. Vsi praktikanti, ki bodo na enomesečni praksi v TGA Kidričevo, pa bodo razen nagrade dobivali tudi Orezplačno malico v tovarniškem obratu družbene prehrane. M. F. © KRŠKO Celuloza obratuje neprekinjeno Lanski izvoz v tujino, v skupni vrednosti 2,275 tisoč dolarjev, namerava tovarna Djuro Salaj letos še povečati. Po programu za leto 1968 bo ob povečanem izvozu ustvarila za 167 milijonov dinarjev celotnega dohodka in znatno povečala sklade. Da bi izboljšali poslovni uspeh, so se v kolektivu odločili, da bodo obratovali neprekinjeno, tudi ob nedeljah in državnih praznikih. © SEVNICA Program za dan borca V Sevnici bodo za proslavo 4. julija — dneva borca odkrili doprsni kip narodnega heroja Kolmana-Maroka. V kulturnem programu bodo nastopili pevci in recitatorji, potem pa bo še zabavna prireditev na sevniškem gradu. © JESENICE Protest Zveze prijateljev mladine Zveza prijateljev mladine se je pritožila proti sklepu regionalnega zdravstvenega centra v Kranju, ki je razposlal razpored zdravstvenih letovanj za letošnje leto. Jeseniška zdravstvena služba je preko leta zbirala podatke o bolehnih otrocih in ugotovila, da bi najmanj 130 šolskih in predšolskih otrok moralo na zdravstveno letovanje. Iz Kranja pa so dobili obvestilo, da je letos zagotovljen denar le za 25 otrok. Zveza prijateljev mladine predlaga, naj republiški zavod za socialno zavarovanje takoj uvede prispevek, namenjen za bolehne otroke. Prav tako zahtevajo, naj občinska skupščina Jesenice zagotovi finančna sredstva za vse tiste bolehne otroke, ki nimajo pravic iz socialnega zavarovanja. Občinska zveza prijateljev mladine Jesenice bo tudi letos organizirala letovanje otrok v Novigradu. Čeprav je zavod za socialno zavarovanje ukinil vse financiranje za letovanje, bo odšlo na morje prek 600 otrok jeseniške občine. Na Jesenicah pa predlagajo, da se sklep regionalnega zdravstvenega centra Kranj spremeni po hitrem postopku in ukrene vse, da bi bolehni otroci lahko odpotovali na zdravstveno letovanje. 1 © ŠKOFJA LOKA Prizadevanje Gorenjske predilnice Kljub vsem znanim težavam, ki so v letošnjem letu zadele tekstilno industrijo, so v Gorenjski predilnici s prizadevanjem celotnega kolektiva dosegli razveseljive uspehe. Skupni stroški so se zmanjšali za 10 %, dohodek v letošnjem prvem četrtletju je bil za 63,6 % Večji, kot v istem času lani. Od tega dohodka so dali za osebne dohodke 56,5 % in 43,5 % na sklade. S. I. © MURSKA SOBOTA Mladinska delovna akcila • ................... V zadnji fazi gradnje olimpijskega bazena v soboški fazana- riji je priskočila na pomoč tudi mladina. Doslej so dijaki soboških srednjih šol in člani kluba mladih prispevali za ureditev okolice bazena 94 delovnih dni tn tako prihranili krajevni skupnosti nekaj sto tisoč starih dinarjev. j. V soboto in nedeljo je v Črnomlju bilo tradicionalno »Jurje-vanje«. Na prireditvi je nastopilo več kot 250 narodnih noš iz vse Bele krajine, to slavje pa si je letos ogledalo šest tisoč turistov iz vse Slovenije. Prišlo bi jih še več, pa je, žal, vso nedeljo deževalo. — Foto služba DE OB RAZPRAVAH O NOVEM SISTEMU ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Lahko je podreti teže je dograditi I I I I »Predlog sistema za zagotovitev osnovnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja prebivalstva«, ki ga je dala v razpravo pred kratkim Zvezna skupščina, so v zveznih organih pripravljali več kot dve leti. Bistvene novosti v predlogu so: sedanje zdravstveno varstvo razbijajo teze na tri zavarovanja, in sicer: osnovno zavarovanje, delavsko zavarovanje in kmečko zavarovanje. Pri delavskem zavarovanju vsebuje predlog 2 variantni rešitvi, in sicer: ali teritorialni princip ali pa proizvodni princip, se pravi zavarovanje po delovnih organizacijah. Še eno novost vsebuje predlog novega sistema, in sicer naj bi iz zdravstvenega zavarovanja delavcev izločili zdravstveno varstvo za poklicne bolezni in poškodbe pri delu. To obliko zavarovanja naj bi prevzele delovne organizacije. Če hočemo zavzeti stališče do zveznih tez, moramo najprej v grobem oceniti današnji razvoj zdravstvenega zavarovanja in učinke, ki jih je to dalo v Sloveniji. - 1 Že pred dvema letoma smo v Sloveniji začeli pripravljati nekatere spremembe: v sistemu zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva. Naš način obravnavanja se je nekoliko razlikoval od obravnavanja zdravstvenega zavarovanja v zvezi. Pri nas smo začeli hkrati obravnavati zdravstveno zavarovanje in izvajanje tega zavarovanja, ' to je zdravstveno var-' stvo. Tudi zakon o: organizaciji zdravstvene službe v SRS, ki je bil sprejet lani aprila, je bil del teh priprav, saj je v obrazložitvi zakona zapisano, naj pripravi tla za potrebne spremembe v sistemu- zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvenega varstva v naši republiki. Tak pristop k obravnavanju področja zdravstvenega zavarovanja je pravilen, kajti zdravstveno zavarovanje je po svoji naravi specifično in se razlikuje od vseh drugih oblik zavarovanja, tudi od invalidskega in pokojninskega ter dd 'otroškega dodatka. Denarne ‘dajatve, kot so nadomestila, za čas bolezni, prevozne, stroške itd. zavarovanec v zdravstvenem zavarovanju le ’ včasih uveljavlja, 'bistvena njegova pravica, iz zdravstvenega zavarovan ja pa je zdravstvena pomoč. Na zdravstveno zavarovanje torej ni mogoče gledati le kot na zavarovalniški sistem, temveč - je treba hkrati obravnavati tudi celotno področje zdravstvenega varstva. Takšna. opredelitev pa. zahteva,, da pri presoji predlogov upoštevamo naše. posebnosti, ne le pri sistemu zdrav. . zavarovanja v ožjem pomenu besede, temveč da istočasno upoštevamo tudi dosežke našega , zdravstvenega varstva in tehnološko raven naše zdravstvene službe. Zato se ob tem, ko ocenjujemo zvezne teze, ne moremo opredeljevati samo o predlogih in .stališčih, ki jih vsebujejo, temveč moramo- istočasno- izluščiti nekatere naše slovenske ; posebnosti na tem področju in zarisati oblike, ki bi tudi pri nas odpravile sedanja' nasprotja. Te oblike pa morajo biti prilagojene našim dosežkom na tem področju, stopnji našega družbeno ekonomskega razvoja in ne nazadnje tudi našim tradicijam. DESETLETNO POVPREČJE UGODNO Poslužili se bomo podatkov, ki. jih je zbral sekretariat: za zdravstveno in socialno politiko za 10-letno obdobje, kajti le tako. dolgo obdobje, po ugotovitvah svetovne zdravstvene organizacije, pokaže učinke zdravstvene politike. V minulem desetletju je rasla : udeležba zdravstvenega . varstva v nacionalnem dohodku v povprečnem letnem trendu 15.51 odstotkov. Čeprav je ta porast nekoliko manjši. kot jugoslovansko: povprečje,. pa vendar gre v korak z naraščanjem sredstev za zdravstveno varstvo v svetovnem merilu. Podobnost tega gibanja pri nas in drugod po svetu bi lahko -bila le naključje, ko bi si ne bile podobne tudi strukture porasta. Približno polovica porasta v višini 8 do 9 odstotkov gre povsod na račun večanja obsega zdravstvenega varstva,, medtem ko gre preostali del za tehnološke izboljšave . pri .-izvajanju zdravstvenega varstva. ■ V. Sloveniji kot tudi v celotni Jugoslaviji je udeležba sredstev za . zdravstveno varstvo okrog. 5 odstotkov nacionalnega dohodka. Neposredna poraba za zdravstveno varstvo in za različne dajatve (denarne dajatve v sistemu zdrav, zavarovanja) so v naši republiki leta 1966 pome- nile 7,4 odstotka nacionalnega dohodka. To je podobno zveznemu povprečju. V minulem 10-letnem obdobju smo v primerjavi z nacionalnim dohodkom dosegli v Sloveniji pr; zdravstvenem varstvu indeks 134, pri denarnih nadomestilih pa celo indeks 220. Ko so v Sekretariatu za zdravstvo in social, varstvo primerjali porabo za zdravstvo v razvitih in srednje razvitih državah v zadnjih 10 letih, so ugotovili, da navzlic skokovitemu porastu stroškov za nacionalnega dohodka. V Sloveniji pa je v strukturi zavarovancev 21 odstotkov kmetijskih, zanje porabimo 1,2 odstotka nacionalnega dohodka. Ti dve ugotovitvi sta razpravo o teh vprašanjih pri nas usmerili proč od splošno jugoslovanskih razmišljanj, in sicer ne k vprašanjem, kako zagotoviti vsemu prebivalstvu vsaj minimalno zdravstveno varstvo, marveč k oblikovanju sistema, v katerem bi bil zavarovanec oblikovalec pravic in denarnih nadomestil, tehničnega ali zdravstvenega varstva pri delu in ki bi seveda morali bremeniti dohodke kolektivov, če hočemo, da bomo delovne organizacije spodbudili za skrb za varno in zdravo delo. OHRANITI IN IZPOPOLNJEVATI TERITORIALNI PRINCIP Uveljavitev predlogov, ki jih vsebujejo zvezne teze, bi v Sloveniji zavrla razvoj samoupravnosti v zdravstvenem zavarovanju, razen tega pa bi se znižala raven zdravstvenega varstva tako delavcev kot kmetov. S stališča zdravstvene službe bi uveljavitev teh predlogov pomenila, da bi sredstva za opravljanje minimalnega varstva dobivali skozi proračunsko financiranje, kar bi za vrlo prve začetke uveljavljanja sistema dohodka v zdravstvu. Razen tega bi razbijanje zdravstvenega varstva na 3 sisteme onemogočilo zdravstveni službi, da bi se Udeleženci tradicionalne »Karavane prijateljstva« iz Srbije so obiskali Štajersko. Zadržali so se v Mariboru, Celju in drugih krajih. Skupina gostov je obiskala tudi Velenje. Razen v rudniku in termoelektrarni Šoštanj so se gostje iz Srbije pogovarjali tudi s predstavniki družbeno-političnih organizacij v Delavskem klubu v Velenju neposredno zdravstveno varstvo, ki presega rast njihovega nacionalnega dohodka, vzdržujejo enako razmerje porabe za zdravstvo do narodnega dohodka. To dosežejo tako, da zmanjšujejo udeležbo denarnih dajatev iz zdravstvenega zavarovanja ter uvajajo občutno participacijo pri koriščenju zdravstvenih uslug. Čeprav smo del teh ukrepov, to je participacijo, uvedli lani tudi pri nas, je le-ta v primerjavi z drugimi razvitimi in manj razvitimi državami skoraj nepomembna. Zato obstaja pri nas še tolikšno neskladje med pravicami zavarovancev in ekonomskimi možnostmi skladov. Če bežno pregledamo učinke zdravstvenega varstva, to je zdravstvenega stanja prebivalstva, moramo ugotoviti, da obolevnost aktivnih zavarovancev v minulem 10-letnem obdobju kaže tendenco rahlega naraščanja. Precejšnje uspehe pa beležimo v tem obdobju pri preventivni zaščiti zlasti nekaterih populacij, to je varstvo žena in otrok. Nizka ‘umrljivost dojenčkov, ki je bila v letu 1967 le 2.6 odstotka, Slovenijo zelo približuje ravni visoko razvitih držav, medtem ko je za celotno Jugoslavijo veliko slabši — okoli 7 odstotkov. Prav tako je treba opozoriti na podatke o gibanju tuberkuloze. V letu 1966 je bilo med povprečno 913 umrlimi na 100 tisoč prebivalcev komaj 16 primerov TBC. Tuberkuloza kot obolenje se pojavlja v Sloveniji 0,2 odstotkov primerov, pa še od teh so večina tisti, ki so se priselili k nam iz drugih republik. KMEČKI ZAVAROVANCI SE FINANCIRAJO SAMI V naši republiki smo tudi kmečko zavarovanje dvignili precej nad »minimalno zdravstveno varstvo«. V jugoslovanskem merilu je v strukturi zavarovancev kmetijskih zavarovancev 38 odstotkov, zanje pa je oddvojeno le 0,6 odstotka zdravstvena služba pa subjekt v dogovorih z zavarovanci. Vedeti namreč moramo, da je teze pobudil zelo nizek zdravstveni standard prebivalstva Jugoslavije kot celote, predvsem kmeč-Kih kategorij. Stanje v naši republiki pa je dokaj drugačno, saj kmetijski zavarovanci porabijo za svoje zdravstveno varstvo precej višji odstotek od nacionalnega dohodka, kot pa je jugoslovansko povprečje in še tega oblikujejo iz lastnih virov, To se pravi, da sedanje zdrav, zavarovanje kmetijskih prebivalcev v naši republiki močno presega1 predvidene zvezne minimume. In ker smo prej ugotovili mimo tega, da kmetijski zavarovanci sami formirajo sredstva za svoje zdravstveno varstvo, tudi to, da zaostaja zdravstveno varstvo aktivnih prebivalcev, potem moramo poudariti, da prelivanje sredstev iz sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih zavarovancev, v naših razmerah niti ne bi bilo potrebno niti ni mogoče. SOLIDARNOST PRI OBJEKTIVNIH RIZIKIH DELA Poškodbe pri delu in poklicne bolezni predstavljajo v naši republiki le 5 odstotkov celotne potologije. Ko razpravljamo o tem, ali izločiti zdravstveno varstvo za poškodbe pri delu in poklicne bolezni iz enotnega zdravstvenega varstva, moramo preceniti objektivno in subjektivno rizike pri delu. Prav gotovo objektivnih rizikov pri delu, ki jih ni mogoče odpraviti z najboljšim varstvom pri delu, vzemimo na primer silikozo, ne more nositi le delovna organizacija, v kateri se ta rizik pojavlja. Ker s<> v družbenih skupnostih pri nujni delitvi dela bolj ali manj nevarna dela. pa tudj nevarna, morajo zavarovanci solidarno nositi objektivne rizike dela. Drugo pa je vprašanje tistih delovnih poškodb in poklicnih bolezni, ki so posledica slabega ali pomankljivega funkcioniano integrirala, ker bi se pač morala dogovarjati z različnimi skladi za parcialna dela. 0 Zaradi tega bi moralo osnovno zdravstveno varstvo tudi vnaprej ostati v sistemu zdravstvenega zavarovanja. Sedanji sistem bi morali izpopolnjevati in razvijati tako, da bo v perspektivi organsko prerasel v enotno zavarovanje vsega prebivalstva. 0 Seveda pa ohranitev enotnega zdravstvenega zavarovanja in njegov razvoj ne izključujeta diferenciranega obravnavanja posameznih kategorij zdravstvenega varstva znotraj tega sistema. • ‘ 0 Teritorialni princip v organizaciji zdravstvenega zavarovanja moramo ohraniti, ker le-ta lahko uresniči kompleksno zdravstveno varstvo občana iu spodbudi zdravstveno službo, da se bo kar najbolj racionalno organizirala. 0 Pospešiti bi bilo treba razvoj samoupravnih odnosov v zdravstvenem zavarovanju »n jih uskladiti z odnosi, ki ustrezajo sedanji stopnji razvoja družbeno ekonomskih odnosov. 0 Družbeno politične skup-nosti naj bj postale, bolj kot s° sedaj, nosilci zdravstvene P°' litike. Za realizacijo vseh zahtev, ki smo jih v zadnjem obdobju že neštetokrat ponovili, ne hi bil potreben nikakršen nov sistem, temveč naj bi zveza s svojimi predpisi uredila sistem zdravstvenega zavarovanja t®' ko, da bi določila tiste oblik6 zdravstvenega varstva, ki jih t0 zavarovanje mora doseči, nikU' kor pa teh oblik ne bi smel.3 kvantificirati. Spremeniti bi hi' Jo treba nekatere zvezne Vrfr' piše, da bi uveljavili republišk0 zakonodajo na tem področju-Predvsem pa zveza ne bi smel3 posegati niti v organizacij zdravstvenega zavarovanja m v organizacijo zdravstvene služ' be. En0 kot drugo naj bi ureja^ le republike same v skladu potrebami in ekonomskimi mt»' n ostmi. N. L. > ŽALSKI FERRALIT GRADI NA POŠLOVNO-TEHNIČNEM SODELOVANJU Zakoličena prihodnost Poldrugo leto je tega, ko se je žalski Ferralit poslovil od statusa obrtne organizacije in dobil izkaznico industrijskega podjetja. Za prehod na industrijski način proizvodnje pa je potrebno veliko sprememb, najprej se porajajo v glavah, kako bi čimprej zavrgli obrtniški odnos do proizvodnje in začeli misliti po industrijsko. To pa spet pomeni pritisk na nove organizacijske in tehnološke pogoje, ki vključujejo modernizacijo. Vse to so v Ferralitu storili. Kako? Zgodilo se ni preko noči, ia.i ljudje niso avtomati niti hirnajo avtomatov, ki bi. sami sebi spreminjali delovno Organizacijo. Zato v Ferralitu ^šdi omenjajo leto 1063 kot zajetno poslovno leto, na kate-rem je mogoče primerjati nagel Poslovni vzpon, ki je dosegel v ^Četnem obdobju letošnjega leta vrhunec njihovih dosedanjih poslovnih uspehov. “Zahteve trga so nas prisilile, da smo organizacijo pro-lzvodnje, njeno kontrolo, pred-vsem pa kontrolo surovin, postavili na trdnejše noge,« pravi >«Ž. Milan Uranjek, tehnični vOdja podjetja. »To pomeni, da Smo z organizacijo priprave Proizvodnje, pripravo orodij in •bodelov dosegli pri nas naj-večji možni izkoristelc proizvodnega časa in sprožili naraščanje produktivnosti. Vzporedni s tem smo tudi popravili Padanje normative in jih prisodili novemu ritmu proiz-V°dnje.« V obračunu poslovanja v pve>m tromesečju piše, da so v ferralitu v tem obdobju obogati sklade za 35 % v primerjavi j Planiranimi. Letošnji gospodarski načrt je za nameček za-Ptevnejši od lanskega -in pred-'deva približno 1 milijardo l0f) milijonov starih dinarjev ruto dohodka. Sola za današnje TRŽNE ZAHTEVE Dosedanji kot tudi letošnji P°Movni uspeh kaže pripisati Predvsem kooperacijskemu so-vanju s sorodnimi pod-ji- Domača mehanična delavca lahko dokončno obdela ejiko več ulitkov, kot jih ulije (Phova livarna. Zaradi tega i?*e Ferralit usluge v drugih "arnah. Pogosto se zgodi tudi Probe. Kadar so v Ferralitu posuti z delom, jim pomagajo ^ ernagovati pogodbene obvez-rjPsb, zlasti pa kratke roke uSa sorodna podjetja. ^led največje svoje koope->ant.e pa prištevajo Litostro Pj Ferralit izdeluje črpalke. ~ante pa prištevajo Litostroj. 'Pj F “Z .. delp’__ _______ liTu razlaga inž. Ura- »Sprva smo izdelovali SrTz Litostrojem smo začeli y^®*°yati že pred približno pe- Pjek. s Pie manjše črpalke, potem 0 Program razširili na vse kunri-6 do 100 * Pret°ka v se-do$ *'• ® to Proizvodnjo smo 8Utc ze^° *epe usPehe- Za~ n-j^ a Pa gre nedvomno tesnečim S°delovaniu med komercial-obp)® ln tehničnima službama Paei Poletij- Zato smo tudi t>rni° Pppredovali v osvajanju Pje črpalk. Za današ- Li, tržne razmere je posel z os trojen naša najboljša šola. lt= zueIujemo kompletne črpal-$trn' 0(dbtka do atesta, Lito-torf1 narn dobavlja elekt.romo-lijake in še nekatere sestavne dele. Poskrbeli «i tudi za večjo kvaliteto in tliCQ Lttvili lastno preizkuševalni* -Za Preizkušnje in testira-6rejcPpalk. Pri gradnji domače 8ai ^?uševalnicc nam je poma-pturboinstitut iz Ljubljane." lzVrv?rra,'t ima zelo pester proza ^P' Program. Poleg črpalk •t^toetroj izdelujejo vodne do ature, napajalnike za gove-ipL azpršilce, fazonske kose za Janje salonitnih cevi pri na- Hitreje po začrtani poti Kako gospodarimo TISKOVNA KOUTMVCA makalnih napravah, steklarsko litino. Za pester proizvodni program imajo v Ferralitu odgovor: »Predvsem se želimo osamosvojiti z osvojitvijo nekaterih linaliziranih livarskih izdelkov in z njimi oskrbovati celji>ki bazen. Zato menimo, da je za obstoj podjetja v jugoslovanskih razmerah in za naše lokalne potrebe potrebna širina proizvodnega programa." ZASNOVA ZA PRIHODNOST Pred dnevi je delavski svet v Ferralitu zasnoval s svojimi odločitvami novo prihodnost približno 2fi0-članskemu kolektivu. Odobril je program in investicijska sredstva za modernizacijo livarne sive litine. Taka odločitev samoupravnih organov je bila nujna. Zastarela in nepopolna mehanizacija v livarni sive litine ne more več zadovoljevati zahtev kupcev v kvaliteti izdelkov m kljubovati ostrejšim tržnim pogojem. Nova investicija zajema obnovitev kompletne pri- . prave peska z zračnim transportom, moderno strojno opremo in ureditev odsesovanja. S tem bi odpravili ročni transport, izboljšali bi pogoje dela. povečali rentabilnost in kvaliteto, hkrati pa bi znižali cene svojim proizvodom, kar jim bo zago-tpvilo še večjo konkurenčnost, v končni posledici pa višji dohodek in višje osebne dohodke. S predvideno rekonstrukcijo bi proizvodnjo podvojili, s čimer bi tudi osebne dohodke lahko zvišali za 25 %, znatno bi povečali ostanek čistega dohodka iln si tako zagotovili večjo poslovnos t. Modernizacija livarne sive litine je povezana s poslovno tehničnim sodelovanjem s Steklarno Hrastnik,.... »Za hrastnfško steklarno bi proizvajali steklarsko litino« razlaga zgsno^o poslovno tehničnega sodelovanja' šef poslovnega sektorja v Ferralitu Franc Koren. »Visoko kvalitetno sivo litino potrebujejo steklarji za kalupe. Zato bodo Hrastničani tudi sodelovali pri nabavi stroj-' nih naprav za našo livarno. Tako postaja poleg Litostroja posel s hrastniško steklarno za nas osnovna proizvodna usmeritev.« Osvojitev proizvodnje steklarske . litine in ustrezna modernizacija livarne je prva faza rekonstrukcije v Ferralitu, Razpolovljen Ferralit z obrati na dveh nasprotnih koncih Žalca terja organizacijo celotne proizvodnje pod eno streho. Zato bodo k novejšemu obratu v naslednjih letih preselili še livarno barvnih kovin, nalo pa še delovno enoto mehanične delavnice. Tak je njihov srednjeročni program — pogumen, vendar natančno premišljen. Strokovne službe pišejo podrobne elaborate. Napisali jih bodo tako, pravijo, da jih bo razumel sleherni delavec, potem se bo sestal celoten kolektiv. »Ne živimo samo od prvega do prvega, ko čakamo na izplačilo osebnih dohodkov,« ugotavlja Franc Koren. »Zanima nas predvsem, kako bomo delali, kako se bomo kot podjetje razvijali, da bo naš trud prvega pošteno poplačan. Zato ni dovolj, če vedo za sedanjost in prihodnost podjetja samo vodilni delavci in člani samoupravnih organov, ampak tudi celoten kolektiv. Prepričani smo, da je to bistven pogoj za. odnose v kolektivu, za voljo, da bi si prizadevali uresničevati skupni poslovni načrt.« I. VRHOVCAK < < O Takoj ali po dogovoru ^ zaposlimo sobarico s Nudimo dober zaslužek, le- s po sobo in urejen delovni > čas. £ Ponudbe pošljite na: < prof. BU5ER'S voralp. Tochterinstitut CH 9053 Tcufen (Schweiz) bei St. Gallen Prosilke opozarjamo, da morajo zaposlitev urediti pri pristojnem zavodu za 5 zaposlovanje. VW%rvs/W'VWVNAAW\A/WVWWWS. Tudi tokrat so na tiskovni ljitvijo, da gre za »ozke« stopoma krepila akumulativ-konferenci predstavniki Go- poglede gospodarstva in nje- nost gospodarstva.« spodarske zbornice SRS infor- gdvih združenj-. Tovariš Leopold Krese je v mirali novinarje slovenskega »Zaradi Vsega tega je po- zvezi s tem še pripomnil, da tiska in RTV o nekaterih naj- trebna temeljita in kompleks- na vsa ta dejstva in stališča novejših stališčih in prizade- na analiza vseh gospodarskih opozarja zaradi tega, ker se vanjih zbornice ter njenih gibanj. Iz te analize pa je tudi v naši republiki ocene o organov. ..potem treba povzeti tudi do- sedanjem stanju in perspekti- Ocenjujoč trenutne gospo- ločene zaključke in jih tudi vah slovenskega gospodarstva darske razmere je predsednik' izvajati,« je poudaril tovariš prav v tovrstnih »podrobno-zbornice Leopold Krese dejal, Krese. »Naš osnovni nespora- stih« v marsičem razlikujejo, da se gospodarstvo z dokajšnjo ztim, mislim nh razkorak med Če o tem govori na tiskovni prizadevnostjo prilagaja, za- besedami .in dejanji,-pa je v konferenci slovenskim novi-htevam gospodarske reforme, tem, da si ne upamo reči, narjem, potem tako ravna za-O tem, če drugega ne, pričajo .kakšne investicije bomo. za vrli radi tega, ker želi javnost podatki o oživljanju gospodar- in za kakšno obdobje naj bi obvestiti -o stališčih, ki jih za-stva, torej o naraščanju pro- 'to veljalo.«V bistvu torej gre govarjajo gospodarske organi-izvodnjc in povečevanju izvo« za to,.' alt smo -pripravljeni zacije, združene v Gospodarski za, medtem ko zaloge tudi nič reformo, uresničevati tako. kot zbornici SR Slovenije, več ne naraščajo. To se dogaja smo jo začrtali — vse to terja Na tiskovni konferenci so v času, za katerega je zna- skladnost prizadevanj na vseh — razen vsega drugega — čilno. da se reformnim za- področjih — ali pa bomo naša spregovorili še o vtisih z ne-htevam prepočasi prilagajajo prvotna stališča morali spre- davnega obiska v avtonomni sistemski pogoji za normalno meniti. In še; pri obravnavi kosovsko-metohinjski pokra j i-delovanje gospodarstva. C:- teh vprašanj je vse preveč ni. Ocenjujejo ga kot zelo je zato, da odgovorni organi etatističnih pogledov na način koristnega, saj je že prišlo do resneje prisluhnejo predlogom razreševanja sedanjih težav, konkretnih dogovorov o sode-in pripombam gospodarstva Niso redki, ki govorijo o tem, lovanju gospodarstev teh dveh za ureditev posameznih pere- kaj lahko damo gospodarstvu, področij v naši državi, porničih vprašani in ne da jih eno- čeprav smo z reformo jasno 'jajo pa se še nove in nove stavno .odklanjajo z uteme- izrazili stališče, da 'se bo po- možnosti. —mG '■ > (^AAA/^AAAAArAAyVAAA/WV“^A/V^Aieyvv^AAA,^AAAAAA7'vAA/'AArrA/y^AA/'✓AAAA/WS/W^A/^AA^W/'A/^/W/7W^/V PRIPOMBE UO GOSPODARSKE ZBORNTCE SRS O OSNUTKU TEMELJNEGA ZAKONA O UGOTAVLJANJU CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA TER DELITVI DOHODKA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH_______________________________ NEKATERI PREDLOGI NISO SPREJEMLJIVI Protestne prekinitve dela, s katerimi so v zadnjih dneh delavci na raznih koncih Slovenije uveljavili svoje pravice in zahteve, so zastavile »odločujočim dejavnikom« sila neprijetno vprašanje: ZAKAJ? Po vseh znamenjih sodeč delavci po samoupravni poti in na demokratičen na-čin niso mogli urediti žgočih :vprašanj svojega dela in življenja in so se zato morali odločiti za skrajno, sicer zelo nepriljubljeno, vendar, kakor kaže praksa, učinkovito sredstvo — STAVKO. Na vprašanje ZAKAJ je bilo torej nujno treba odgovorili. Prvi je to storil Izvršni komite CK ZKS na svoji seji 27. maja, ng. kateri je ugotovil, da so vzrok za kopičenje težav pogosto neurejeni odnosi v kolektivih. Gre Že na teze za izdelavo novega zakona o ugotavljanju celotnega dohodka in delitvi dohodka v delovnih organizacijah, ki so ob koncu oktobra 1967 prišle v javno razpravo, je imela Gospodarska zbornica SRS veliko pripomb. V zvezi s tem je namreč anketirala 100 delovnih organizacij in nekaj gospodarskih ekspertov z ljubljanske univerze in višje ekonomsko komercialne šole v Mariboru. Tri mesece kasneje‘sestavljeni osnutek zakona je — žal - le dmma^^gvdf š^min^c^aine predloge. Kljub temu, da ge bU -tudi predosnutek nekajkrat korigiran in izpppoinjeit po pripombah jugoslovanskega gospodarstva, ima po' mnenju upravnega odbora Gospodarske zbornice Š.RS nedavno , sestavljeni osnutek zakona o dohodku poleg pozitivnih novosti tudi zelo dosti pomanjkljivosti. Predstavništva slovenskega gospodarstva ga ne podpira, ker ne spodbuja poslovnosti niti ne obeta podjetjem večjih koristi. Objavljamo določila iz osnutka tega zakona, ki so po mnenju UO republiške gospodarske zbornice najbolj sporna. Če pomeni, da se vključuje interna realizacija Samo v celotni dohodek delovne enote, ne pa'podjetja kot celote, to določilo ni potrebno, saj so nekatera; podjetja že doslej tako ravnate, čeprav jih zakon ni silil k temu. - Ge interna realizacija predstavlja tudi celotnj dohodek • podjetja kot celote, odstopa osnutek Zakona od načela, da je celotni dohodek lahko le rezultat tržnih odnosov, torčj odnosov med samostojnimi ekonomskimi subjekti. Novost ne bi škodovala samo združenim podjetjem. Če to določilo pomeni, da bi bllp mogoče interno realizacijo deliti na osebne dohodke in sklade delovnih enot, je osnutek. zakona sam s seboj v nasprotju, saj na drugem mestu pravi, da vrednost nedokončane-proizvodnje in gotovih izdelkov na zalogah ;ne more biti predmet delitve. Realizacija ene izmed enot pomeni nedokončano proizvodnjo ali zalogo gotovih izdelkov za podjetje, in sicer vse dotlej, dokler blago ni prodano im. 'odposlano. Naj to določilo razumemo tako alj drugače, naj ima takšne ali drugačne posledice v obračunu. po mnenju UO Gospodarske zbornice SRS negira podjetje kot celoto, kot samostojen pravni in ekonomski subjekt. Vse dosedanje razprave o tem so opozorile, da takšna določba deluje dezintegracl jsko in ne_ integracijsko. Delovna enota, bi imela celoten dohodek, ne bi ga Pa mogla deliti, ker podjetje kot celota ne bi imelo sredstev, saj proizvodni proces, še ne bi bil .zaključen in blago še ne prodano. Če bi. se takšna enota osamosvojila, ji,ne. bi bilo.treba. čakati na; realizacijo podjetja kot celote, ampak bi lahko delila .takoj, ko bi blago zapustilo . njen produkcijski proces, in. je problemi nadaljnjih de- u H 0, O H tn K O H < E-i 2 H 3 O « NESPREJEMLJIVO UGOTAVLJANJE DOHODKA Definicija dohodka v osnutku zakona teoretično in, praktično ni sprejemljiva. Dohodek • naj bi dobili tako, da bi od celotnega dohodka odšteli materialne stroške in amortizacijo. Iž takega dohodka naj bi pokrivali' družbene in pogodbene obveznosti, oblikovali sklade in osebne dohodke. Upravni odbor zbornice meni, da tak dohodek ne more biti glavni motiv gospodarjenja, saj podjetja ne gospodarijo zato, da bi družbi ali poslovnim partnerjem plačevala davke, obresti itd., niti ni mogoče po dohodku ocenjevati poslovne uspešnosti, ker vsebuje tudi osebne dohodke. Po mnenju upravnega odbora zbornice je edina realna kategorija, s katero lahko presojamo uspešnost poslovanja, podjetniški dobiček. Res je predvideno, da bo podjetje moralo evidentirati vse stroške, torej tudi osebne dohodke, vložene v proizvodnjo, vendar nastaja vprašanje, čemu nadaljevati dvotirno«! pri ugotavljanju poslovnega uspeha: pri obračunu z družbo naj bi ga ocenjevali po nekakšnem neto produktu, medtem ko naj bi podjetja, če želijo, ocenjevala svojo poslovnost po dobičku, S to fakultativno možnostjo, so očitno sestavljavci osnutka Zakona hoteli pomiriti vse tiste kritike, ki so nasprotovali predlaganemu oblikovanju dohodka in. dejali, da ni uporabljiv za podjetniške odločitve. INTERNA REALIZACIJA BI DELOVALA DEZINTEGRACIJSKO Sestavljavci predlagajo, naj. se v celotni dohodek delovne enote vključuje tudj realizacija . med delovnimi enotami, to je interna realizacija. To določilo je problematično z več vidikov: lovnih faz na njenih polizdelkih ne bi prizadevali. ANARHIČNO PRIKAZOVANJE POSLOVNE USPEŠNOSTI? Slovensko gospodarstvo pred- S laga čimvečjo liberalizacijo me- ^ tod za vrednotenje zalog in po- _ kri vanje pos&vpih ^troskov, fa bi: lahko* Vodilo cini prožnejšo ^ poslovno politiko. Gospodarska o, zbornica kot njegov ^predstavnik o pa v zvčzi š tem' riehehbo pti- g udarja, da so te metode realen kazalec poslovanja samo, če se g trajnQ uporabljajo in če so strokovno brezhibne. Osnutek zadevnega zakona navaja, da se materialni stroški pokrivajo iz celotnega dohodka v sorazmerju z realizacijo, lahko pa tudi v celoti, ali pa se časovno razmejujejo. O variantah naj bi določala podjetja. Takšna liberalizacija pomeni, da bi podjetja lahko po mili volji/ spreminjala način obračunavanja, s tem pa, seveda, tudi svoje poslovne rezultate. Če bi slabo poslovala, bi stroške razmejila in tako izkazovala dobiček, če pa bi zavoljo dobrega poslovanja ustvarila preveč dobička, bi vse redne materialne stroške pokrila s celotnim dohodkom. Po mnenju UO Gospodarske zbornice SRS je liberalizacija umestna, vendar ne sme povzročiti anarhije, v kateri ne bi mogli več ločiti, katero podjetje je visoko akumulativno in katero nedonosno, niti primerjati poslovne uspešnosti ter gibanj na tem področju. Vsemu temu bi se izognili, če bi upoštevali predlog zbornice, naj družba predpiše, kaj in koliko mora podjetje obvezno pokriti z dohodkom, podjetjem pa prepusti, da lahko pokrijejo več in si tako zavestno ustvarijo rezerve. Vendar sprejetih metod obračunavanja ne bj smela po mili volji spreminjati ob koncu nekega obračunskega obdobja, še manj pa med obodobjem. ampak bi morala dobiti soglasje od pristojnega družbenega organa. V osnutku predlagana rešitev pa bi povzročila popolno anarhijo v prikazovanju poslovne uspešnosti.1 Absurdnost predloga, je tem večja, ker osnutek zakona predpisuje enotna merila za primerjavo. poslovne uspešnosti podjetij , in za družbeno usmerjanje delitve dohodka. Enotnosti sploh ne bo mogoče zagotoviti! Kako pa se po kazalcih, jugoslovanskih povprečjih in raznih mehaničnih pripomočkih usmerja delitev dohodka, ki v bistvu pomeni eminentno funkcijo podjetniške politike, ne pa rezultat mehaničnih izračunov, smo se prepričali pred nekaj leti. ko smo poskušali doseči pravilnto notranjo delitev na podlagi faktorja »k« ... (Se nadaljuje) Defor- macije za pojav, da si posamezne neformalne skupine jemljejo samoupravljanje v zakup in ga podrejajo svojim ozkim interesom. V takšnih delovnih kolektivih so družbeno-poli-tične organizacije premalo dejavne, premalo ofenzivno se spoprijemajo z različnimi tehnokratskimi težnjami, ki podcenjujejo vlogo samo-upravljalcev ter jih poskušajo omejiti le na formalnega pritrjevalca že vnaprej pripravljenih sklepov. Ko pa se zaostrijo težave in pride do prekinitve dela, takrat tehnokratske birokratske metode odpovedo, samoupravljanje pa se tudi ne more — potem ko so ga prej izigravali in podcenjevali — čez noč utrditi in uveljaviti. Mnoge težave, s katerimi se soočajo delovni Icolektivi in ki tudi porajajo konflikte, so posledica pogosto preveč nedelavnega in neodgovornega odnosa dejavnikov zunaj delovne organizacije. Tudi ti se pogosto zganejo šele takrat, ko jih zaostrene politične razmere prisilijo k temu. Takšen odnos do nalog je nujno treba odločno obsoditi. Komunisti rtd vseh ravneh se morajo zato odločno zavzemati za hitrejše in boljše sistemske rešitve. Imeti je treba več posluha za opozorila in predloge občanov, ko ti kažejo na očitne deformacije, ki jih je pogosto mogoče učinkovito zajeziti le z določenimi ukrepi, spremembami predpisov, strožjimi sankcijami in podobnim. Osnovni vzrok za konfliktne situacije v delovnih skupnostih in družbi je torej po oceni Izvršnega komiteja CK ZKS nerazvitost samoupravljanja in nujni spremljevalec nerazvitosti samoupravnih odnosov — deformacije v delovnih skupnostih in v družbi. V razpravi na omenjeni seji so člani Izvršnega komiteja podrobno opredelili več pojavnih deformacij tako v delormili skupnostih kot v družbi; neupravičeno bogatenje zaradi neuresničevanja načela delitve po delu, premajhno učinkovitost davčne politike, zaslužkarstvo zaradi »dobrih zvez« in sinekurnih delovnih obveznosti v domači delovni organizaciji, podkupovanje ali zamenjavo uslug po načelu »roka roko umije« ild. Izvršni komite zato meni, da takšne deformacije nikakor niso združljive z osebnostjo komunista. Kdor ustvarja dohodek z zlorabami in izkoriščanjem družbenega premoženja, s privilegiji in podobnim, ni vreden, da nosi ime komunista. Toda, kar je glavno: na seji Izvršnega komiteja CK ZKS so menili, da ni dovolj samo obsojati — treba je konkretno ukrepati, da bi odpravili deformacije v našem razvoju. Kako? Po načelu: vsak naj pomete pred svojim pragom! Druž-beno-politične skupnosti so dolžne s predpisi z oblastno upravnimi ter idejnopolitičnimi akcijami ustvariti red in atmosfero za zdrav razvoj samoupravnih odnosov, samoupravni organi v delovnih skupnostih pa so v sodelovanju s celotnim kolektivom dolžni pregledovati čiste račune gospodarjenja-ter zahtevati javnost in popolno odgovornost dela upravnih vodstev delovnih organizacij. VINKO BLATNIK Za dom in družino ARHITEKTOV KOTIČEK Obljuba dela dolg, zato naj vam odgovorim še na preostala vprašanja, ki ste mi jih zastavili v svojem pismu s šifro »Dom«. V sprejemni sobi kar obdržite pohištvo, ki ga imate. Tudi za okroglo mizico naj to velja, seveda če je še kolikor toliko dobro ohranjena. Piše- elementov toliko, da vam res ne morem vseh posredovati v časopisu, vam svetujem, da se oglasite pri podjetju Slovenijales, kjer si boste lahko s pomočjo katalogov izbrali take elemente omar, ki so vam potrebni. Sedežna garnitura v tem prostoru ne sme biti prelahka, ker je soba ve- te. da imate v stanovanju 'a-tiijski pod in preko njega položeno preprogo. Res je, zaposlena žena ima vse preveč dela, da bi lahko temeljito čistila ladijski pod in preproge, ki se pogosto tako hitro na-prašijo ali umažejo. Če se boste odločili pod zamenjati, potem vam vsekakor svetujem prav tapisom, za katerega pa vi niste navdušeni, ker se vam zdi, da je sprejemna soba preveč »obljuden« prostor. Povem vam pa, da priporočam tapisom prav za dnevne sobe in predsobe, kjer se ljudje največ zadržujejo in KUPON ZA ARHITEKTOV KOTIČEK lika. Sama sem zato izbrala za vašo dnevno sobo kavč in dva fotelja, garnituro »Diana«, izdelek tovarne »Vrbas« iz Banjaluke. Kavč in fotelja sta masivna, vsi kosi pohištva so popolnoma preoblečni s tapetniškim blagom, le ročni nasloni so preoblečeni z umetnim usnjem. Ker pišete, da boste stanovanje opremljali postopoma in ker zato ne vem, ali bo takrat ta model PREDSTAVLJAMO VAM MARLESOVO MONTAŽNO HlSO TIP S-412 Cela hiša za ceno stanovanja Marlesove montažno stanovanjsko hišo lahko kupite v osnovnih gradbenih elementih ali pa že pripravljeno za vselitev ® Marlesova montažna hiša pomeni dosežek sodobnih prizadevanj in potrebo sedanjosti & Velike možnosti notranje funkcionalne razporeditve prostorov # Kratek čas gradnje Danes, ko iz dneva v dan rastejo cene kvtdratnemu metru klasičnih stanovanj, postajajo vse bolj zanimive in obenem tudi priljubljene montažne stanovanjske hiše. Medtem ko smo pred leti še z nezaupanjem gledali na ta novi način gradnje in reševanje stanovanjskega problema, je danes povpraševanje po montažnih hišah že celo večje, kot pa so zmoglijvosti tovrstne industrije. In v čem so prednosti montažne hiše pred klasično? Naj naštejemo le najbolj bistvene: © Kvadratni meter stanovanja je najmanj za 30 odstotkov cenejši; 0 Vsa gradbena dela so opravljena v primerjavi z gradnjo klasične stanovanjske hiše v zelo kratkem času; HIŠA ZA JUGOSLOVANA Montažna Marlesova hiša Tip S-412 je bila razstavljena na letošnjem zagrebškem velesejmu, kjer je požela mnogo priznanj. Obiskovalci so bili edini v tem, da je to »hiša za Jugoslovana« — sodobna, praktična, lična in ne predraga. Seveda. v primerjavi s ceno klasičnega stanovan j a ... Marlesova montažna hiša Tip S-412 ima 104,03 m2. Poleg velike kuhinje s posebnim je- dilnim kotom ima še dnevno sobo (21,81 m2), teraso (9,40 m2), shrambo (1,60 m2), WC (1,03 m2), dva predprostora (1,47 m2 in 3,55 m2), vetrolov (3,70 m2), kopalnico (4,74 m2), spalnico (12,14 m2), sobo (12,39 m2), kabinet (5,16 m2) m hodnik 2,60 m2). V kleti pa ima ta montažna hiša še naslednje prostoi'e: garažo (14 m2), shrambo (4,07 m2), pralnico (4,42 m2), prostor za likanje (5,41 m2) in poseben prostor za centralno kurjavo. NEKATERI TEHNIČNI PODATKI © Temelj Marlesove montažne hiše S-412 je možno izdelati v treh variantah: — Zgradba je v celoti podkletena, je delno podkletena in je nepodkletena. © Spodnjo konstrukcijo tvori obodni venec preseka 84/42 mm in podvleke predelnih sten preseka 90/42 mm. Spodnji obodni venec je s sidri zasidran v ploščo spodnjega dela zgradbe. © Zunanji stenski elementi so polni, dimenzije 2500 X 1200 mm. Zunanja obloga okvira je ravna salonitna plošča, debeline 8 mm, ob tej pa sta izolirni lesonit (12,7 mm) in pergamin lepenka, medtem ko je notranja obloga iz iverne plošče (13 mm). © Toplotno izolacijo predstavljajo stenski in stropni elementi, ki so izolirani z izolirnim lesonitom. © Spodnji venec in fasade zgradbe so impregnirane s feri-nitom, vsa okna in vrata pa s firnežem in dodatkom okre. HIŠA JE GOTOVA V ŠTIRIH TEDNIH V Marlesu so nam povedali, da je treba odšteti za njihovo montažno hišo Tip S-412 96.800 N-dinarjev. Za ta denar vam jo tudi postavi izurjena ekipa po načelu — »ključ v roke«. V to ceno so vračunane med drugim še stenske tapete, parket v dnevni sobi in tapisom po spalnicah. Marles postavi hišo v štirih tednih, za temelje pa mora poskrbeti kupec sam. Prav tako mora kupec posebej financirati še kurjavo, prevoz in seveda potrebno gradbeno parcelo. Za temelje je treba odšteti blizu 20.000 N-dinarjev. Na vprašanje, v čem so prednosti Marlesove montažne hiše pred klasično, zagotavljajo strokovnjaki, da v sleherni stvari — razen v varnosti pred požarom. Glede vzdržljivosti oziroma trajnosti pravijo, da garantirajo vsaj za sto let. -a. bHsm SGbfc O INTERNI MODNI REVIJI LJUBLJANSKEGA »OBRTNIKA« 11 Sle slišali... ... do so izdelali v minulem, letu v cerkniškem podjetju »Brest« za 73 milijonov novih dinarjev izdelkov; ... da je prišlo lani iz »Bresta« za 24 odstotkov več izdelkov, kot leto dni poprej in da se je vrednost proizvodnje povečala za 10 milijonov N-din; ... da so lani pustili tuji turisti v naši državi mili-jardo 875 milijonov N-dinarjev, kar je skoraj tretjino več kot leta 1966; Domača kozmetika Vem, da se najbolje počuti' te, kadar se okopljete, odidete k frizerju in se od glave d° tal preoblečete v sveže perilo in lepo zlikano praznično obleko. Urejena zunanjost vzbujO zadovoljstvo in samozavest. Ali pa ste v resnici s svojo zunanjostjo popolnoma zadovoljni? Natanko si oglejte obraz in roke ter pomislite> kako bi se počutili, če bi se morali pred večjo družbo sezuti ... Mogoče se vam obraz prehitro guba, ker suhe kože dovolj ne mastite? Mogoče rokam ne posvečate dovolj pozornosti in vam zato koža ne dlaneh roženi in poka, vi pč se izgovarjate na delo v tovarni in ob štedilniku. Ne recite, da za svojo neg0 nimate časa. Če ga ni škode za pranje in likanje, naj ga tudi za vas ne bo. Nekaj minut na aan — pa boste zadO' voljnejši s svojo zunanjostjo■ Brez večjih izdatkov se boste znebili tudi neprijetnih bolečin v nogah, otrdele kože nfi podplatih, otiščancev in P0" dobnih nadlog. Upamo, da vam bodo koristili nasveti za telesno neg0 in dobro Zdravstveno počutje Jesenska enoličnost Interna modna revija, na kateri je ljubljansko konfekcijsko podjetje prikazovalo modele za pomlad, je požela veliko hvale, med povabljenimi predstavniki trgovine in v tisku. Umirjena eleganca z zadržanim, vendar tako v barvni paleti tkanin in vzorcev kakor v krojih dovolj poudarjenim modnim nadihom, je kasneje vzbudila zanimanje tudi pri potrošnikih. Spomladansko kolekcijo oblačil je Obrtnik lahko razprodal, kljub preobilju konfekcije na jugoslovanskem tržišču. Dvomim pa, da bodo modeli, ki jih je to podjetje pripravilo za letošiijo jesen in zimo, tako »vžgali« kakor spomladanski. jih je treba zato tudi največ čistiti. Kar preberite eno izmed prejšnjih številk Delavske enotnosti, v kateri sem pisala prav. o - prednostih in kvalitetah, tapisoma. Skorajda sem prepričana, da vas bom ogrela za takšen pod. Dnevna soba ima precej razdeljene stene, zato nimate možnosti, da si nakupite serijsko pohištvo. Vendar moram dodati, da so prodajalne podjetja Slovenijales kljub temu dobro založene s posameznimi elementi, ki jih lahko zelo učinkovito sestavljate v komplete. Ker pa je teh še na tržišču, so seveda tudi moji nasveti samo informativni, saj drugačni biti ne morejo. V otroški sobi pa lahko razporedite dve ležišči, in sicer tako, da j.ih namestite v kot. V to sobo dodajte še omaro za obleko in manjšo pisalno mizo s stolom. Ce pa boste imeli dva otroka, boste verjetno marali za enega poiskati delovni prostor v dnevni sobi ali pa v sprejemni sobi. Posebno veliko prostora v otroški sobi namreč nimate. IN2. ARH. DOROTEJA DOZET PRILAGODITEV TRŽIŠČU? Mogoče sem preveč modno zahtevna? Prodajna mreža Obrtnika se razpreda po vsej Jugoslaviji. Največ konfekcije proda na Hrvaškem, v manjših tržnih središčih, v Bosni, Makedoniji ... Morda tamkajšnji potrošniki žele brezčasne — klasične — kroje in desene? In imajo podoben okus tudi naši Primorci in Istrani, med katere je Obrtnik prodrl s svojo konfekcijo. Toda pomisleki, da jesenski in zimski modeli Obrtnika niso najbolj posrečeni, vseeno ostanejo. Spomladanska oblačila so bila modno drznejša, z močnim odsevom kreatorske domiš- ljije in okusa, vendar niso obležala v neprodanih zalogah ... Domnevam, da tudi povabljeni predstavniki trgovskih podjetij s prikazano kolekcijo 60 modelov niso bili v celoti zadovoljni.' Preveč hladno in s premajhnim zanimanjem so opazovali manekenke, ki so se sprehajale med njimi. Nemara zato, ker je podobnih oblačil za malo morje po naših trgovinah. Kot mi je rekel komercialist Obrtnika, so imeli nekaj nezanimivega blaga na zalogi. Kostime, izdelane iz njega, so težko prodali, zato so ga tokrat uporabili za plašče. Tako je poskušal opravičiti nezanimive modele. Toda — ali se ne bi dalo s krojem in z modnimi do- datki pregnati barvne slabokrvnosti blaga? Majčkena ruta, zavezana okoli vratu, ga seveda ne prikrije. ANA, SABINA IN TILKA: ODLIČNO. Da ne bom krivična: plaščem Ana, Sabina, Tilka in še nekaterim drugim — čista pe-tica. Izstopali so iz povprečja monotonosti ali načičkanosti. Nekaj modelov je šlo namreč v drug ekstrem: obilje gumbov, zavihkov in modnih dodatkov je spominjalo na novoletno jelko. Škoda, če bi nekaj tega dekorja dodali v Obrtniku tistim »klasičnim« (beri: dolgočasnim) oblačilom, bi oboj.i dobili vsaj po eno točko več ... Kar še ni, še lahko bo. Interne modne revije in ocenjevanje modelov, ki ga organizirajo proizvajalci, odločilno vplivajo na proizvodnjo. Mislim, da bo kolektiv Obrtnika upošteval naše ocene in pripombe o prikazanih modelih, predvsem pripombe trgovskih posrednikov, ki so na anketni listi pripisali tudi, koliko oblačil tega ali onega kroja bi lahko vnovčili. VELIKA ODLIKA: ZMERNE CENE Če izvzamem otroške bunde, podložene z umetnim krznom, ki »so ga pač nekako morali uporabiti«, in naj bi stale v prodaji na drobno 15 do 18.000 S-dinarjev — moške pa 19.000 do 27.000 S-dinarjev — so napovedane cene Obrtnikove jesenske in zimske kolekcije zmerne. Najdražji ženski plašč s krznenim ovratnikom * in iz ekskluzivnega volnenega blaga bo predvidoma stal 59.000 S-dinarjev, ravno tako moški, medtem ko se večina cen za jesensko in zimsko konfekcijo giblje med 30 in 40 starimi tisočaki, čeprav so oblačila večinoma iz solidnega blaga. Če upoštevamo, da ima Obrtnik največ odjemalcev v gospodarsko ■ pasivnejših krajih, je verjetno sedanja politika cen v tem podjetju pravilna, zlasti glede na naše tržne viške konfekcije. Zmerne cene kakopak ne pozlatijo kreatorske nedomiselno-stil Mislim, da je laže menjati kroje, kakor nižati cene . . MARIOLA KOBAL NOVOST IZ KRKE, NOVOMEŠKE TOVARNE ZDRAVIL »Negram« Na II. kongresu urologov, ki je bil ob koncu maja na Bledu in na katerem je sodelovalo več kot 150 strokovnjakov s tega področja, se je tudi novomeška tovarna zdravil »Krka« predstavila z nekaterimi novimi zdravili. Med njimi je največ pozornosti zbudilo zdravilo »Negram« za zdravljenje infekcije sečnih poti. Omenjeno zdravilo so doslej bolniki, ki so ga potrebovali, nabavljali v tujini, ker [■■! ga pač doma ni bilo mogoče dobiti. »Negram« — zdravilo proti infekciji sečnih poti je toliko bolj dobrodošlo tudi zategadelj, ker je vnetje sečnih poti pri otrocih, odraslih in starejših ljudeh že precej pogost pojav. Vnetje sečnih poti največkrat izzovejo gram-ne-gativni povzročitelji, ki so mnogokrat zelo odporni na antibiotike in na katere zdravilo »Negram« učinkovito deluje. Razen tega, da »Negram« deluje na gram-negativne povzročitelje, je njegova prednost tudi v tem, da je neškodljiv in ga kronični bolniki lahko jemljejo tudi dlje časa. »Negram« lahko jemljejo za zdravljenje sečnih poti tudi nosečnice. Od predstavnikov »Krke«, ki so prav tako bili na blejskem kongresu urolo- gov, pa smo še zvedeli, da bo njihova tovarna pripravila »Negram« tudi v tekoči obliki, ki bo kot zdravilo primerno zlasti za otroke. Ob tej priložnosti so dali svoje mnenje o preparatu »Negram« tudi nekateri ugledni jugoslovanski strokovnjaki s tega področja. Profesor dr. Čečuk iz urološkega oddelka, kirurške klinike medicinske fakultete v Zagrebu je med drugim poudaril, da so pri zdravljenju z »Negramom« dobili zadovoljive rezultate. Bolniki »Negram« zelo dobro prenašajo, tako da niso niti v; enem primeru zabeležili stranskih pojavov, ki mnogokrat spremljajo zdravljenje z antibiotiki in še posebej s kemo-terapevtiki. Dr. Milenko Mu-lavdžič z urološke klinike v Beogradu pa je povedal: »Čeprav sem doslej .Negram" uporabljal pri manjšem številu bolnikov, se mi zdi to zdravilo izredno. Pri petnajstletnem dečku z makroskopsko piurijo, ki se je pred tem zdravil vrsto let brez uspeha, je po 7-dnevni uporabi ,Negrama" mikroskop pokazal vsega 5 levkocitov v vidnem polju. Tak uspeh sem zabeležil tudi pri drugih bolnikih ...« Docent dr. Branko Ostojič z urološke klinike v Beogradu pa pristavlja: »V dobi zasičenosti z različnimi antibiotiki in v dobi novih še neraziskanih antibiotikov, , Negram" predstavlja veliko osvežitev v urološki praksi. Pokazal se je kot zelo učinkovito zdravilo pri koliinfekcijah in infekcijah s proteusom, ki so doslej predstavljale največ-ji problem v zdravljenju infekcij v urinarnem traktu.« M. 2. UTRUJENE NOGE Če poklicno delo opravljate stoje, u tovarni, gostinske& obratu, trgovini ali kjerkol1 drugje, in potem še gospodinjite doma, vas najbrž' nogf zvečer bolijo od utrujenosti' ki se spomladi še poveča Preženete jo tako, da n oj1 za deset minut postavite 1 mlačno vodo, ki ste ji dodi žlico jodirane ali navadi kuhinjske soli. TRDA KOŽA NA PODPLATIH Trda koža na podplatih il nadloga, ki se v toplejši* mesecih, ko nosimo odpf'6 obutev, še poveča. Če ne uteQ' nete k pedikerju, si zvečat' po kopeli, namažite podplat z 10-odslotnim salicilnim P®" zelinom in obujte kratM bombažne nogavice. Salicilf1 vazelin pomaga tudi. če ko$ na petah pgka. Noge namažite vsak večer ali vsaj vs°’1 drugi večer. Med večerno k°' peljo poskušajte s trdo krtač0 ostrgati p oroženelo kožo. ‘f1 jo je vazelin zmehčal, hitreje pa se je boste znebu' s plovcem. Poroženele del* \ podplatov drgnite v krogih s plovcem ali — če ste ga dobili v prahu — zmešanega -vodo namažite po podplat j. in zdrgnite z leseno deščico fl!l s krtačko. Še hitreje pa se boste trde kože na podplatih znebili, si omislite posebno strgaj zanje. Morali pa boste »skocK ti« v Trst ponj, ali naproša znanca, da vam ga princi’ ker ga domača podjetja še 11 izdelujejo. KURJA OČESA IN OT1ŠČANC1 h V lekarnah in drogerij11 ” dobite že rajrazličnejše pAP0^ močke zoper kurja očesa _ ‘ otiščance, ki včasih z zelo hj dimi bolečinami protestiraj zoper prevelik napor nog, P'L tesno obutev in spremem0 vremena. Nevšečnosti pa 1 lahko znebite tudi brez P?ay ker jev in lekarniških maz■ kvadraten košček obliža 7r redite tolikšno luknjo, * likršen je otiščanec ali oko, nato obliž tako nal°Pl.0 na. prst, da bo boleče rneSue gledalo skozi luknjo, nasU\v nanj salicilne kisline v Pr®-ter ga prelepite z drug'- j .celim obližem. Čez teden ga odtrgajte in če trud ni cela uspel, postopek pon°V.:e in ponavljajte, dokler se ^ odlušči vsa trda koža. No0 , dotlej, dokler 'obliža ne 0(1 . gate, ne umivajte, ampak zvečer samo obrišite 'z rn°\ krpo. MARJANC7* Šport Napovedujte z nami! •JUGO S LOVEN S K* LUTRI J A 23. H 9. 6. 1968. O CS?) SPORTSKA PROGNOZA OVAJ LISTIČ JE 8ESRLATAN 12 TAKMIČARSKIH PAROVA l TAKMIČAR.1 TAKMIČAR ? T 1 POBEGA- SPARTAK i SREM - RA0N1ČK! (K) ' L LOVČEN- PRIŠTINA BORAC (C) - VOŽDOVAČKI li RAONIČKI (SI — SLOBODA (TU) 6 .TREPČA - B.UDUČNOST T -i bregalniča -guLeska * BRATSTVO - LOKOMOTIVA. V BOROVO - LEOTAR te RUDAR (K)- SPLIT t Ul! BELIŠČE - ČELIK • " j [U S ALUMINIJ - VARTEKSN 'Zelo verjetno pa je L. lvSe v omenjenem poroči-t ’ “da se ljudje zanimajo bo Za dro-Gc športe. Treba ... .J-e poiskati primerne Otlice aktivnosti. Sploh ne ® e za pomanjkanje inte-j.fO’ ampak predvsem za J?e na področju arganiza-otje,. Pionirke TVD Partizan Maribor na republiškem prvenstvu v akademijskih sestavah NA TEMO: ODDIH IN REKREACIJA DELAVCEV V TOVARNI ZDRAVIL KRKA Poln Regres za letni oddih je dovolj velik, da si delavci v Krki lahko privoščijo zaslužene počitnice. Tistim, ki nimajo večjih želja, je 400 novih dinarjev povsem dovolj za 10-dnevne počitnice v Vrsarju .«. Ne glede na razmeroma zelo zadovoljiv standard zaposlenih v Tovarni zdravil Krka iz Novega, mesta — povprečni osebni dohodki so znašali tu že minulo leto 1127 novih dinarjev — si samoupravni organi vseskozi prizadevajo, da bi bili delavci kar najbolj zadovoljni. Skratka, skrb za standard zaposlenih šteje danes med tiste naloge samoupravnih organov v tovarni Krka, ki so vedno v ospredju. Ker. so v -'zdravil Krka že*pred leti ugotovili, da malo delavcev koristi svoji dopust za resničen oddih, so se odločili storiti vse, da omogočijo zaposlenim cenene počitnice. »S tem namenom smo zgradili svoj počitniški dom v Vrsarju, ki je danes lahko v ponos naši delovni organizaciji ...,« nam je povedala Marjeta Potrč, vodja splošnega sektorja v Krki. »Dom ima 13 sob in 44 ležišč. Dnevni prostori so lepi, najmikavnejši pa je vrt. Skratka, počitnice v našem domu v Vrsarju so pravi užitek ...« Ko so v Krki računali ceno dnevne oskrbe v svojem počitniškemu domu, so dejali, da mora biti odvisna višina penziona od osebnih dohodkov posameznikov. Tisti, z višjimi dohodki, naj odrinejo več, drugi pa manj — so menili samoupravni organi. In pri tem je ostalo... »Za penzion je potrebno danes odšteti od 15 do 20 novih dinarjev...,« vedo povedati v Krki. »Za otroke do 12. leta starosti velja penzion 10 novih dinarjev, za nezaposlene zakonske partnerje, pa je cena taka kot za člane kolektiva. Naše cene so že tri leta nespremenjene. To dokazuje, da so se možnosti za letni oddih naših delavcev zares povečale ...« Interes za počitnice v Vrsarju je danes v Krki razmeroma velik. Zato kljub 44 posteljam ni niti misliti na to, da bi lahko nudilo podjetje svoje počitniške kapacitete tudi delavcem drugih kolektivov. Dom ■ posluje od -21. junija pa, - do 9. septembra, izmene pa se vrstijo vsakih 10 dni. Marsikdo bi si želel podaljšati svoj dopust na morju, pa to ni mogoče. Preveč je interesentov in dom je pretesen, da bi lahko vsak letoval tu tako dolgo, kot bi želel. REGRES: 400 NOVIH DINARJEV Delavci v Krki so nam zaupali, da so s svojim domom v Vrsarju več kot zadovoljni. Tu imajo štiri obroke dnevno, hrana je okusna, morje pa tako mikavno, da si lepšega sploh želeti ne morejo. Za prevoze na dopust je včasih skrbelo podjetje, danes pa ne več, ker se ne izplača. Številni delavci imajo namreč že svoja prevozna sredstva, zato skupinska potovanja na dopust z avtobusom niti niso več interesantna ... Seveda bi bilo napak trditi, da vlečejo delavce na morje le nizke cene in kvalitetne storitve. Dejstvo namreč je, da prejme vsak čjan kolektiva na roke I ZVEČILN1VGUM1 v treh izbranih okusih ZAOSTAJA- NJE 400 novih dinarjev kot regres za letni oddih. Regres je za vse zaposlene v Krki enako visok, čeprav bi kazalo v prihodnje o tem razmisliti. Bilo bi namreč pravičneje, da prejmejo tisti z naj nižjimi osebnimi dohodki, nekaj več, kot oni, ki zaslužijo mesečno tudi 1500 in celo več kot 2000 novih dinarjev. Vendar, naj bo kakorkoli že: regres za letni oddih je danes v Krki dovolj visok, da si delavci lahko privoščijo »zaslužene počitnice. Tistim, kt- nima-Jovecjih želja, je 400 novih dinarjev povsem dovolj za desetdnevne počitnice... TUDI BREZPLAČEN DOPUST! Poleg lastnega počitniškega doma ima Tovarna zdravil Krka 2 sobi v počitniškem domu na Gorjancih. Dom je odprt skozi vse leto. Delavcem pa so tu na voljo 4 ležišča. »Na Gorjancih so cene penziona enake onim v Vrsarju. Dom je lep. Gorjanci na moč mikavni, toda interes ža počitnice je tu razmeroma skromen, pa čeprav bi človek pričakoval, da bodo v zimskem času vsaj smučarji radi obiskovali planinski dom. Na kratko rečeno: naše kapacitete na Gorjancih so neizkoriščene. Če že gremo na počitnice, potlej gremo najraje na morje, pravijo naši ljudje in se v veliki večini zanimajo bolj za Vrsar kot pa za turistično postojanko pri .Gospodični' na Gorjancih ...,« nam je razložila Marjeta Potrč. Samoupravni organi v Krki so se tudi letos odločili, da pošljejo na brezplačen oddih tiste člane kolektiva, ki žive v slabih materialnih pogojih. Seveda bo sindikat, ki danes zbira prijave, upošteval tudi predloge obratnega zdravnika. V Krki računajo, da bodo lahko poslali v letošnjih počitnicah na brezplačen oddih vsaj 20 do 30 delavcev ... Ko smo v Krki povprašali, koliko njihovih delavcev še vedno preživi svoje proste dni Y letu doma, nismo dobili zaželenih podatkov. Prepričali pa smo se, da je ta odstotek iz leta v leto manjši, predvsem na račun vedno ugodnejših pogojev za letovanja. A. ULAGA • GORICA Dela na novi gondolski vzpenjači na Skalnico pri Solkanu, lepo napredujejo. Kolikor ne bo prišlo do nepredvidenih težav, bo po dolgih letih že julija spet vozila gondola na lepo goro nad rekp Sočo. Skalnica je namreč imenitna razgledna in obenem priljubljena izletniška očkat tako domačinov kot tudi Italijanov, zato se bo investicija v novi turistični objekt vsekakor obrestovala. Veliko je bilo napravljenega od prvega jugoslovanskega kongresa telesne kulture pa do danes, da bi razvoj telesne vzgoje oziroma telesne kulture uskladili s splošnim družbenim razvojem. Rezultati prizadevanj nam omogočajo, do- danes lahko presodimo, v kakšni meri smo uspeli realizirati naloge, kot so predvsem nadaljnja krepitev in širjenje telesne kulture ,.. Seveda pri tem ne mislimo le na klasične oblike naših osnovnih organizacij, temveč želimo pogledati, kje in kako sc lahko občani aktivno vključujejo in sodelujejo v telesni kulturi. Zato se pri analizi problemov množične telesne kulture ne moremo omejevati zgolj na samo organizacijo niti ocenjevati množičnosti le po številu organizacij in njenih članov. Stopnjo razvoja Mesne kulture ocenjujemo danes predvsem po tem, v kakšni meri delovni ljudje izkoriščajo prosti čas za razne oblike telesne kulture, ne glede na pripadnost tej ali oni organizaciji, ter po vplivu, ki ga imajo številne svobodne dejavnosti in druge oblike telesne vadbe na mladino in delovne ljudi. Predpogoj za telesno kulturo naroda je vsekakor razvoj šolske in predšolske telesne vzgoje. Šolska telesna vzgoja je predpogoj za sleherno telesno vzgojo in športno dejavnost. Znano pa je, da smo pri nas na področju tako predšolske telesne vzgoje kot šolske telesne vzgoje daleč za svojimi načrti, daleč za svojimi željami. Več kot polovica naših šol namreč nima nikakršnih prostorov za telesno vzgojo, strokovni kadri marsikje ne ustrezajo potrebam, ure telesne vzgoje uporabljajo na, šolah za poučevanje drugih predmetov, več kot polovico ur telesne vzgoje ni realiziranih. Seveda vse to vpliva na to, da otroci izgubljajo pozitiven odnos do šolske telesne t>zgoje... Pri analizi premajhne udeležbe v šolski telesni vzgoji moramo upoštevati tudi nekatere objektivne pogoje: poli preček površin v telovadnicah je v letu 1966 zdrsel na 0,29 kvadratnega metra na dijaka, v istem času so trošile gimnazije za telesno vzgojo letno samo 10 novih dinarjev na učenca, 39 % vseh gimnazijskih oddelkov je imelo )youk po paralelkah združen, vse ure telesne vzgoje so ali Zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, še vedno gradimo šole brez potrebnih telesno vzgojnih objektov itd., itd. Analize tudi kažejo, da je eden glavnih vzrokov teh nerazveseljivih podatkov še vedno v premajhnem številu aktivnih ljudi na telesno vzgojnem področju, nerazvita osveščenost — pa naj bo to tistih, ki se že samostojno odločajo za telesno vzgojno dejavnost, ali pa staršev, ki bi morali mladega človeka že v sami mladosti usmerjati v telesno vzgojno aktivnost. To osveščenost pogrešamo tudi pri družbenih dejavnostih, kjer bi morali s stalnim spremljanjem in usmerjanjem vzpodbujati razvoj te- lesne kulture. Vse te vrzeli bi se dalo zamašiti, vsaj delno, z večjim, stalnejšim in bolj sistematičnim sodelovanjem med šolami, starši, samoupravnimi organi v krajevnih skupnostih, delovnimi organizacijami, družbeno političnimi in telesno vzgojnimi organizacijami. Ce razumemo telesno kulturo kot enovito družbeno dejavnost, ki naj spremlja človeka od najmlajših do zrelih let, pri čemer pa moramo zagotavljati kar najboljše možnosti za zadovoljitev nagnenj, hotenj, želja in potreb vsakega posameznika, potlej bi morala biti glavna in prvenstvena naloga telesno kulturnih organizacij in društev ^ vsestranska skrb za množičnost, za, vključevanje vseh, telesne 'vzgoje, športa in rekreativnih dejavnosti željnih občanov. Ugotavljamo pa, da je del telesno kulturnih organizacij zaostal za družbenimi dogajanji pri nas. Se več, da. se vrsta organizacij oziroma društev in klubov zaradi objektivnih in subjektivnih težav zapira vase in posveča čedalje ožji, predvsem tekmovalni dejavnosti dokaj skromnega števila članov. Zato ni slučaj, če v Sloveniji skoraj ni organizacije, ki naj bi skrbela za množičnost, za vsestransko telesno vzgojno aktivnost vseh tistih, ki to žele in potrebujejo. Izvršni odbor Zveze za telesno kulturo Slovenije je v zvezi z omenjenimi, dokaj nerazveseljivimi podatki na področju telesne kulture, nedavno sprejel naslednje sklepe: ^ Na ravni republike je vsekakor potrebna jasnejša opredelitev, kaj je množičnost v telesni kulturi, kdo so njeni nosilci in kako se je treba organizirati za čim uspešnejše delo pri povečanju množičnosti. Nosilci množične telesne kulture so tako osnovne telesno vzgojne organizacije, še posebej telesno vzgojna društva Partizan, kot tudi šole in delovne organizacije, mimo tega . pa predstavlja pomemben prispevek' k množičnosti tudi povsem neorganizirano športno in rekreacijsko udejstvovanje velikega števila občanov, zlasti v planinah, na smučiščih, ob plavalnih bazenih ... £ Skrb za množično vključevanje občanov mora biti v ospredju v vseh telesno kulturnih organizacijah, ne glede na to, da so oblike delovanja, kakor tudi možnosti za udejstvovanje večjega števila občanov v posameznih organizacijah različne. Organizacije za telesno kulturo ne bodo mogle zagotoviti široke osnove, če se jim ne bodo v velikem obsegu pridruževale šole vseh vrst in stopenj in delovne organizacije. 0 Vsi, ki dajejo sredstva za telesno kulturo, bi morali v prihodnje odmerjati tistim dejavnostim, ki neposredno ali posredno pomenijo prispevek k množični telesni kulturi, večja sredstva kot doslej v odnosu do tekmovalnega in atraktivnega športa. Dejavnost pri množični telesni vzgoji pa se naj v glavnem naslanja na amatersko delo. S MURSKA SOBOTA Nov olimpijski bazen Občani Murske Sobote in okoliških vasi so pred dnevi dobili prvi objekt soboškega rekreacijskega centra — lep olimpijski plavalni bazen. Zamisel o gradnji rekreacijskega centra sega že nekaj let nazaj. Potreba po novem bazenu je izhajala predvsem iz dejstva, da dosedanji plavalni bazen ni več zadoščal vedno večjim potrebam mesta. Izgradnja novega bazena je plod prizadevanj delovnih organizacij, razumevanja občanov in občinske skupščine, ki so prispevali potrebnaVinančna sredstva. Tudi mladi so prispevali svoj delež s prostovoljnim brezplačnim delom. Organizator akcije za gradnjo tega pomembnega objekta pa je bil svet krajevne skupnosti Murska Sobota. A. HORVAT S CELJE Otroška atletska olimpiada Minulo sredo je v Celju gorel olimpijski ogenj. Gorel je mladim atletom, ki so se zbrali na mednarodni atletski olimpiadi na celjskem atletskem stadionu Borisa Kidriča. Pobudo za organizacijo atletske olimpiade je dal profesor Metod Klemenc, ki poučuje telesno vzgojo na prvi osnovni šoli v Celju in je obenem predsednik AD Kladivar. »Lanskoletna občinska atletska olimpiada nas je spodbudila, da smo dali letos tej prireditvi mednarodno obeležje. Celje, mesto atletov, želi s to prireditvijo oplemenititi idejo olimpizma .. .« pravi profesor Metod Klemenc. IZ LJUBLJANSKE »PLETENINE« 9 TZ LJUBLJANSKE »PLETENINE« • IZ LJUBLJANSKE »PLETENINE« & Barometer zadovoljstva n ozerija S prazno vrečo ni mogoče skrbeti za delovnega človeka, so dejali v Pletenini. Najbrž ,es ne, kajti samo z nekaj sto paragrafi, ki jih vsebujejo statut in pravilniki v delovnih organizacijah še ni noben delavec dobil stanovanja, ugodnih pogojev za letovanje, pomoči za okrevanje v klimatskih zdraviliščih, »primernih« osebnih dohodkov, in čeprav v vsakem drugem odstavku razprto piše — skrb za delovnega človeka. V Pletenini niso rekli, da se kopajo v obilju, niti se niso hvalili, da zelo skrbijo za delavce, ampak so pripovedovali o tem tako, kat če bi brali stran iz poslovnega poročila. In Iz te strani so zanimivi zlasti tile podatki. • V dobrih dveh letih so izdali v Pletenini za stanovanja zaposlenih delavcev blizu pol milijarde starih dinarjev. • Letos je dobil vsak delavec 30.000 starih dinarjev počitniškega denarja, poleg tega pa še za tretjino znižan oskrbni dan v lepo urejenem počitniškem domu Pletenine. O Deset odstotkov zaposlenih delavcev bo letos letovalo v klimatskih zdraviliščih, stroške bodo skoraj v celoti pokrili iz skupnih sredstev podjetja. • Osebni dohodki v Pletenini se gibljejo v povprečju 105.000 starih dinarjev. Zdaj zdaj se bo Danici Hoja, snažilki v Pletenini, izpolnila najvecja, stokrat ponovljena želja — dobila bo lastno stanovanje. Na prste šteje dneve, ko, ji bodo izročili ključe. Z dlanmi pokriva rdečico na licih in kroti srečen smeh: »Tistega dne«, pravi in obe veva kateri dan bo to, »bom ujela prvi vlak in se odpeljala po svoje otroke na Štajersko. Prvič bomo živeli vsi skupaj., vsi pod eno streho.« Podobno kot je pri srcu Danici, je tudi Zdenki Babnik, priučeni šivilji. V sedanjem kletnem stanovanju je z otrokoma in mamo užila malo sonca, saj bi lastnik raje videl, da bi izpraznila stanovanje včeraj kot danes. V juliju se bo tudi ona preselila s svojo družino v trosobno stanovanje. Osem milijonov mi je posodilo podjetje, razliko je privarčevala sama. Blizu 130 podobnih zgodb bi lahko zapisali iz Pletenine. Vse so si podobne, za vse je enak srečen konec — lastno novo stanovanje. Vsakemu petemu stanovanjski ključ Sreča se nasmiha Pletenini v resnični skrbi za urejanje življenjskih pogojev delavcev zadnja tri leta. V dobrih dveh letih so zbrali v stanovanjskem skladu več kot pol milijarde starih dinarjev. »Nerešeno stanovanjsko vprašanje je kolektiv Pletenine najbolj prizadeval«, pravi direktor organizacijsko kadrovskega sektorja Herman Jesenšek. »Pri nas je med zaposlenimi 92 odstotkov žensk. Mnoge med njimi živijo v neurejenih družinskih razmerah in morajo zase in za otroke same oskrbeti življenjske pogoje. Zato smo tudi želeli pomagati v najkrajšem možnem času čim večjemu številu naših delavk. Na prednostno listo smo uvrstili 130 prosilk, kar pomeni petino kolektiva. Razen najizrazitejših socialnih primerov smo delili za stanovanje kredite. Odplačilni pogoji so zelo ugodni, saj smo raztegnili odplačilni rok na 50 let. S to našo akcijo smo v glavnem stanovanjski problem rešili, čeprav ga v celoti nikdar ne bo mogoče rešiti, ker si ustvarjajo mlade delavke družine. Se včeraj urejeno stanovanjsko vprašanje postaja danes žgoče in jutri ga je potrebno Tešiti.« - -■ Pisarna socialne delavke Marine Oštir je med mojim obiskom bolj podobna stanovanjskemu uradu kot pisarni, kjer odlagajo delavci desetero svojih brig in težav. V zadnjih dneh sklepa stanovanjske pogodbe druga skupina kandidatk. In vsaka pogodba poroma skozi roke socialne delavke. »Pred sklenitvijo pogodb smo se sestali kandidati za stanovanja, predstavniki gradbenih podjetij in predstavniki naših služb in se tako domenili za pogoje. Predvsem smo se zavzemali za garantirano ceno za stanovanja ob sklenitvi pogodbe. Poleg tega smo se pozneje tudi z večino prosilk posvetovali, kakšno stanovanje bi bilo zanje najprikladnejše glede na današnje razmere in prihodnost V NEKAJ VRSTICAH • JESENICE Na zadnji seji skupščine občine Jesenice so sprejeli resolucijo o pomembnejših organizacijskih, ekonomskih in drugih ukrepih v osnovnem šolstvu, s katerimi r.ai bi izboljšali pedagoški in materialni položaj osnovnega šolstva. Z letošnjim šolskim letom so že ukinili podruž- nično šolo v Planini pod Golico, postopoma pa nameravajo ukiniti še ostale podružnične šole in preusmeriti učence z Blejske Dobrave na Koroško Belo, s Hrušice pa v Mojstrano Ko bo zgrajena nova šola v Kranjski gori, bodo semkaj preusmerili tudi učence iz Rateč in Gozda. Resolucija predvideva tudi združitev obeh jeseniških osnovnih šol, ki sta v enem poslopju in delujeta zdaj ločeno. Nekateri sicer dvomijo, če bo v združeni šoli z 2000 učenci in uspešno vodstvo številnega učenci možen uspešen pregled nad učnega kolektiva. Sprejeto resolucijo bo možno seveda v celoti uresničiti le, če bodo kolektivi s področja jeseniške občine pokazali boljši odnos do materialnega položaja šolstva in če bodo sodelovali pri gradnji novih šolskih prostorov s prispevkom BO.00 N-din na zaposlenega, se pravi, če bodo upoštevali priporočilo. družine. Stanovanje namreč ni kos garderobe, ki živi kratek vek. ampak dožlvljenjska dobrina.« Vsakemu desetemu napotnico za klimatsko zdravljenje V Pletenini je najboljše ujeti čas med malico. Tako povedo obzirno vsakemu gostu. Pred in po. malici teče drugačen čas, norma. Zato ima delovni čas v Pletenini posebno spoštovanje. Tudi to je pobudilo vodstvo ppdjetja, da je sklenilo z zdravstvenim domom posebno pogodbo za lastno ambulanto. Ne le zato, da se delavke ne bi- po nepotrebnem postavljale v rep po ljubljanskih ambulantah, ampak tudi zato, da bi' bile deležne sistematičnega zdravstvenega varstva pred, med in po bolezni. Zato skrbijo zdravnica in dve medicinski sestri, ena se ukvarja samo s preventivo. Pred ustanovitvijo ambulante so bolezenski izostanki porasli, bolezni pa so načenjale zdravje mnogih delavk. Danes se že lahko pohvalijo z ugodnejšo zdravstveno sliko, nedvomno po zaslugi prizadevnega zdravstvenega tima. Poleg rednega zdravljenja je njihova dejavnost predvsem usmerjena na preventivo: redni pregledi, občasna cepljenja, fluorografi-ranje, sistematični ginekološki pregledi, sistematični pregledi slušnih organov in redna kontrola kroničnih bolnikov. Vpliv zdravstvene službe sega tudi v obrate, na delovna mesta, v iskanje ustreznih delovnih mest, v urejenost delovnih pogojev in dalje v klimatska zdravilišča. Lani so na primer v Pletenini poslali na skupne stroške 20 delavk na klimatsko zdravljenje. Letos je zdravstvena služba pripravila 40 predlogov. Približno tri četrtine stroškov bodo plačali iz skupnih sredstev, ostanek pa posamezniki. Poleg teh, bo odšlo na 10-dnevno letovanje 21 socialno in zdravstveno šibkih delavk. Zanje bo plačal polovico stroškov letovanja tovarniški sindikat, polovico pa ljubljanski mestni sindikalni svet. Pobuda za to akcijo je prišla prav iz mestnih sindikatov in v Pletenini so jo podprli z obema rokama. Štejmo na prste, kdo bo za dopust doma Barometer zadovoljstva v vsakem kolektivu kažejo osebni dohodki. V Pletenini se oboje zel0 lepo ujema,- Povprečje 105.000 starih dinarjev ne pove dovolj. Glede na sposobnost, prizadevnost in pridnost niha osebni dohodek delavk od 80 tisoč S dinarjev do 150.000 . S-dinarjev. Tako so povedale moje sobesednice. Niti dva meseca . nista enaka. Poleg splošnih pogojev, ki jih oskrbijo, tehnič- . ne službe, pomika vsak tisočak navzgor norma. Tako je dobil dohodek po vloženem delu v Pletenini, domovinsko pravico in. vse moje sobesednice so zatrjevale. da drugačnega nagrajevanja ne bi mogle več sprejeti. Nekatere delovne in življenjske norme v Pletenini prehajajo v meso in kri. »Ne moremo si' več predstavljati na primer, da ne bi vsako leto peljali na morje svojih družin«, sta zatrjevali delavki. Prikimale so jima mnoge njune sodelavke. Ni naključje, da so iz mnogih primerov, s katerimi so želele delavke v Pletenini podkrepiti kolektivno skrb za. življenjske pogoje delavca, speljale besedo na bližnje dopuste. Poletni meseci so pred durmi, z njimi pa izmenski kolektivni dopusti. Njihov počitniški dom v Novem gradu je že odprt. Ob razpisu prijav za letovanje so v dveh dneh delavke zasedle celotni julij, ko se lahko zvrsti približno 210 letoviščarjev. Druge so še prijavljale za avgust, delno za zadnje dni junija in začetek septembra. - Toda, kdo ne bi v Pletenini rinil na dopust, ko so pa vsakemu stisnili v roko 30 tisoč starih, dinarjev počitniškega denarja, poleg tega pa jim podjetje regresira še del oskrbnega dne. Zase plačajo penzidnski dan 1600 S-dinarjev, za otroke do 6. leta polovico tega zneska, od 6. do 10. leta 1400 S-dinarjev, preskrbljeni člani družine pa plačajo 2400 S-dinarjev, kar je za 400 din manj, kot je ekonomska cena. Poseben status so odobrili svojim upokojencem. Zanje je na voljo počitniški dom izven glavnih.dveh sezonskih mesecev, dan jih pa velja le 800 starih dinarjev. Delavke, ki so si skoraj polovico svoje delovne dobe vpisale v Pletenini, povezujejo materialno skrb za življenjske pogoje z letom 1965. Jožica Praprotnik, kvalificirana šivilja, utemeljuje namreč mejnik v gospodarjenju Pletenine: »Pred tremi leti je prišlo med nas več strokovnjakove inženirjev in tehnikov. Tedaj 6SSO dobili tudi oddelek za pripravo dela. K strojem so prihajali preizkušeni in odbrani vzorci, proizvodnja je lahko stekla po tekočem traku s polnim tekom. In rezultat tega je v mojem primeru porast osebnih dohodkov od 45.000 starih dinarjev v najboljšem primeru, na blizu 100.000 starih dinarjev. Zato je razumljivo, da smo z večjim ekonomskim učinkom lahko višali osebni in družbeni standard«, * I. VRHOVCAK -r epo vas prosim,« je rekel / na seji sveta delovne skup-nosti Jožek Kopriva, »pogovorimo se slovensko, kaj smo storili in kaj ne in kaj bomo storili, in pojdimo domov.« Bilo je neke proste sobote, ki jo je Jožkov delovni kolektiv izkoristil za sestanek sveta delovne skupnosti z naslednjim dnevnim redom: 1. Pregled izpolnjevanja sklepov zadnjega sestanka; 2. Novi sklepi glede krepitve samoupravljanja. Po štirih urah živahne razprave so ugotovili, da treh sklepov niso izpolnili, dva pa so, in ko so se lotili še preostalih sklepov, je v Jožku Koprivi prekipelo: »To ni samoupravljanje, to je čvekanje!« Predsednik sveta je ugovarjal: »Samoupravljanje terja temeljito razpravo in vsakdo se mora tega zavedati. Tudi vi, tovariš Kopriva. Zlasti še v naši situaciji, ki ni normalna in ki jo moramo spraviti v normalno situacijo.« Jožek je po tej obrazložitvi utihnil, predsednik pa je dejal: »Prehajam na šesti sklep; poročilo bo podala, predsednica komisije za izdelavo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.« »Kakšno poročilo?« se je začudila predsednica. »Sklep smo takole formulirali: Komisija za izdelavo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delovne organizacije v celoti, ki je stalna, naj se poveže s komisijo za izdelavo pravilnika o delitvi osčbnih PIŠE: JANEZ VOLJČ kateri komisiji. In ko so to črno na belem ugotovili, so izvolili novega predsednika. Tedaj pa se je oglasil predsednik komisije za sestavo pravilnika o higiensko-tehnič-ni zaščiti. »Tudi jaz podajam ostavko. Zato, ker sem naredil osnutek pravilnika že pred letom dni, pa ga doslej še nismo obravnavali.« »Kje pa je ta pravilnik?« je vprašal predsednik upravnega odbora. »Izročil sem ga predsedniku starega upravnega odbora.« »Jaz o tem ničesar ne vem,« se je branil bivši predsednik. »Imam kompromisen predlog,« je dejal predsednik sveta. »Predlagam, da ostavke ne sprejmemo, pohvalimo predsednika komisije in najdemo izgubljeni osnutek.« Po daljši razpravi so ta predlog sprejeli in se vrnili k pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. »Mislim, da je treba akceptirati,« je predlagal direktor, Samoupravne tegobe dohodkov v upravi, ki je za- »da do 15. junija izdelamo časna, in naj izdela skupne pravilnik o delitvi v upravi.« predloge za nagrajevanje v »S tem, da se upošteva nase upravi. Je bil ta sklep izpol- pripombe,« je dejal predsednik njen?« upravnega odbora, »ki so tako Predsednica komisije je pri- koncipirane, da ne bo nobenih znala, da ni bil. ' lapsusov.« , ^ »Reči *moram, roko na srce, Predsednik sindikata pa je s da nisem dovolj agilna.« pristavil: Predsednik sveta je dejal: »Ker v bistvu še vedno za- »Samoupravljavec, ki sprej- devamo na mezdno mentalite-me neko nalogo, jo mora tudi to, mislim, da moral v imenu izpolniti.« sindikata izreči kritiko dose- Direktor pa je rekel: danjega dela in pozivam vse »Moje osebno mnenje je, da člane, da se maksimalno akti-samo dejstvo, da pravilnika vizirajo.« v nismo pravočasno akceptirali, Tedaj — bilo je točno šest oziroma ga nismo formulirali, ur po začetku sestanka — je koči naš samoupravni razvoj.« Jožek Kopriva začel v taktu »Skleniti smo« je pojasnila »Mi smo vojaki, korenjaki« neagilna predsednica, »da bo- recitirati: S mo pravilnik realizirali skozi »Mi smo aktivni aktivisti. kontakt z direktorjem. Toda Kako smo se aktivizirali. Pa S jaz nisem bila dovolj aktivna, pravijo solucija, resolucija...« « Zato podajam ostavko na po- Potlej je takt zmešal in kar ^ ložaj predsednika, lahko pa tja v tri dni blebetal: »Celot- J ostanem član komisije.« na. delovna organizayija v ce- s Premleli so nastalo situacijo loti. Na pravo mesto prave >, in ugotovili, da ostavka ni naj- ljudi In beseda je meso poboljša rešitev, ker pa boljše stala. Dekle je po vodo šlo. niso našli, so jo sprejeli. Na sukcesivni način.« In predsednik sveta je dejal: »Moj bog,« je rekla kurirka, »Izvoliti moramo novega »saj se mu je zmešalo.« ., predsednika. Ima kdo kakšen In je predlagala, naj mu zli- s predlog? Ce nima nihče, potem jejo vodo za vrat. Predsednik < bi jaz \..« sindikata je dejal, da bi bilo j »Dovolite,« ga je zmotil najbolje, če bi ga klofnili, £ predsednik upravnega odbora, predsednik sveta pa je menil, s »kaj ko bi prepustili izbor no- da je za takšne živčne zlome < vega predsednika članom te najboljše zgečkanje. komisije. Kdo pa je sploh v Uresničili so vse tri predloge s njej? Ti, Micka...« in ko se je Jožek Kopriva po- s »Jaz sem v začasni. Z mano miril, so razpravo o prvi točki $ so v začasni še Peter in...« dnevnega reda nadaljevali. Se S »Jaz sem v stalni,« je pro- prej pa je rekel predsednik -testiral Peter. sveta: »Ne, ti si v začasni!« »Res ni preprosto tole naše Predsednik sveta je naročil samoupravljanje, toda kaj ho-tajnici. naj v zapisnikih pre- čemo; samoupravljavci smo in gleda, kdo je kje. se pravi, v vzdržali bomo.« . LriKi«] MOTORNA ČRPALKA MP-300/20 24 MESECEV GARANCIJE • TOMOS« KOPER AVTOELEKTRO TOLMIN je odlikovan z Jugoslovanskim Oskarjem za plastično embalažo svojih vžigalnih svečk Vsak kupec vžigalne svečke je lahko nagrajen dvakrat Prvič s kvaliteto svečke, Id je trenutno med najboljšimi na svetu, In drugič, če vrne plastično embalažo podjetju AET. Za štiri poslane plastične embalaže ste lahko izžrebani za dobitek - avtomobilski radijski sprejemnik, za eno vrnjeno plastično embalažo pa lahko prejmete denarno nagrado v višini 100 N-dinanev.