o 6*3 „Ti me vodiš, ker si moje upanje (o Bog!), močen turn pred sovraž¬ nikom/ Psalm 60. 4. Vvod. ffpia elo. ki je vse hvale vredno, se je ravnokar pri staro- ^jfdavni farni cerkvi Celjskega mesta dokončalo. Lep ' nov zvonik je prejela. V njem je poseben kinč zado- bila ne le cerkev, ampak celo mesto. Zato lehko urnem veselje mestjanov, pa tudi cele poštene fare. Kakor rojen Celjan, občutim in delim tudi jaz z vami to pobožno veselje. Kad sem toraj uslišal prošnjo častitega gospoda opata in mestnega župnika, ter pridem denes k vam z namenom, da kakor vaš škof novemu zvoniku cerkveno posve¬ čenje podelim. Tako se spodobi v resnici, da se namreč nova stavba najpoprej blagoslovi, in blagoslovljena izroči svojemu pravemu namenu. Vsaj je te zvonik v prvi vrsti postavljen Bogu v čast. Ali naj bi pa ne bil ob enem tudi spomenik, ki bo še poznim zarodom pričal kato¬ liško zavest onih, ki so za čas zidanja živeli in pri delu pomagali? Gotovo! Poseben pomen pa zadobi denešnja cerkvena slo¬ vesnost še skozi to, da so se ji tako rekoč sv. Oče, Kimski Papež, sami v duhu pridružili, ker so meni • na mojo prošnjo radega srca dovolili, da smem denes vsim priču¬ jočim vernikom papežev blagoslov podeliti, po kterem vsi oni še celo popolne odpustke prejmejo, kteri so v zavezi 4 s tem sv. posvečenjem sv. zakramente pokore in Eešnjega telesa vredno prejeli. Tako se zares denes mnogo združi, kar zamore verno srce Celjskih farmanov z veseljem napolniti. Poslužim se toraj vaše denešnje pobožne navduše¬ nosti , ktero vam je gotovo sv. Duh v srce vlil, ter vas povabim, preden vpričo vas zvonik blagoslovim, da na¬ slednje resnice ob kratkem z menoj premišljujete: Kaj pomeni sploh denešnja, tako imenovana žegnanska nedelja? In na kaj naj vas denešnje blagoslovljenje zvonika zanaprej še posebej spomina? „Denes hočem pri tebi ostati,“ tako si nekdaj Ca- heju govoril, o Gospod! Tudi med nami denes prebivaš. Z očmi vere te gledamo med nami pričujočega. Blagoslovi toraj naš shod! Podeli mojim besedam nekaj od tiste moči, s ktero si ti nekdaj govoril — mojim poslušalcem pa nekaj od one pozornosti, s ktero so te nekdaj tvoji učenci poslušali! — Bodite pripravljeni! I. Del. * Po cerkveni postavi in po starodavni od nekdaj spoštovani navadi more biti vsaka cerkev, ki je za očitno Božjo službo namenjena, ako je le mogoče, od škofa posvečena, kar se zgodi z maziljenjem s sv. oljem in sicer s sv. križmo; ali pa more biti vsaj s posebnimi molitvami blagoslovljena, in tako blagoslovljenje zamore tudi navadni mešnik s škofovim dovoljenjem opraviti.' Po tem razločku zamoremo umeti, zakaj se tu in tam še starodavne cerkve najdejo, ki se že dolga leta za Božjo službo rabijo, pa vendar še škofovskega po¬ svečenja nikoli niso prejele, ter bodo še le v poznej¬ ših časih, ako se prilika ponudi, od škofa posvečene. 5 Tudi jaz sem v škofiji že večkrat posvečenje takih staro¬ davnih cerkev opravljal. Da mestna farna cerkev v Celji ni bila le priprosto blagoslovljena, ampak pravno posvečena, ne moremo sko¬ raj dvomiti, ako na starodavnost in imenitnost Celjskega mesta pomislimo. Vsaj je Celje že za čas Eimljanov slo¬ velo in se je krščanstvo že prav zgodaj tukaj vkoreninilo; kajti bere se, da je sv. Maksimilijan, škof v Lorhu, in rojen Celjan, proti koncu tretjega stoletja svoje ro¬ jake v veri potrdil, da je tedaj ni še le tukaj vpeljal. Pred kratkimi dnevi smo obhajali god tega svetnika, kteri je svoje rojstno mesto s krvavo smrtjo za sv. vero počastil, prav tako, kakor je s svojim mučeništvom po¬ častil sv. Štefan Jeruzalemsko in sv. Lorene Rimsko mesto. Da je bil v starodavnem času v Celji popolni ško¬ fijski sedež, je po zgodovini črez in črez dopričano. Se v šestem stoletji, okoli leta 580, se imenuje Celjski škof Joanez, ki je pričujoč bil pri cerkvenem shodu v Gradu. Da pa škofijska cerkev ni brez posvečenja ostala, se razume samo po sebi. Kedaj da je prva, najstarejša cerkev v Celji razpadla, ne vemo za gotovo. Brez dvoma takrat, ko so ob času preseljevanja narodov naši še paganski pred- starši (v 7. stolotji) v te kraje pridrli in krščanstvo do slednje korenine zatrli, dokler se ni zopet iz Solnograda k nam povrnilo. Da je sv. Rupert, prvi škof Solnograški, tudi v naših krajih sv. vero oznanoval, nad tem ni dvomiti. Od Celjske f.arne cerkve, ki se je potem na novo postavila, je že govorjenje prvo polovico 12. stoletja; gotovo pa je, da je tudi ta cerkev mnogih prememb uča¬ kala, preden je do sedanje velikosti in podobe dospela. 6 V kterem letu pa in od koga je bila posvečena, od tega ne najdemo nič zapisanega. Ker je pa po cerkveni postavi zaukazano, da se more pri vsaki poSamesni cerkvi obletni den njenega posvečenja od leta do leta slovesno obhajati, pri mnogih, zlasti starodavnih cerkvah pa, kakor smo slišali, se den posvečenja natanjko ne ve: so Kimski Papeži že zdavnej dovolili, da se sme po raznih deželah obletnica posvečenja vseh cerkev oh enem in isti den obhajati; kar se pri nas vselej tretjo nedeljo mesca oktobra, tedaj letos ravno de- nešnji den godi. To je tedaj začetek in pomen tako imenovane žeg- nanske nedelje, ali obletnice posvečenja vseh cerkev. Gotovo je lepa, in s katoliško edinostjo v le¬ pem soglasji stoječa misel, da se verni kristjani eno in isto nedeljo milost in duhovnih dobrot hva¬ ležno spominjajo, ktere v svojih posvečenih farnih cerkvah od Boga prejemajo. II. Del. Preljubi moji! na kaj naj vas pa denešnje posve¬ čenje novega turna vaše farne cerkve zanaprej spomina? Že sem rekel, da se kakor cerkev, tako tudi turn pri cerkvi iz drugega namena zidati ne sme, kakor v čast Božjo. Na vsakem cerkvenem zvoniku stoji tako rekoč zapisano: „Vse v večo čast Božjo!“ To pa nikakor ne brani, da bi se pri zidanji turna ne gledalo tudi na lepoto in vzvišenost, tako da zamore celemu kraju v kinč in ponos služiti. Te drugi pomen se je dosegel, kakor umetniki pri¬ čajo in splošna zadovoljnost kaže. tudi pri novem zvoniku vaše farne cerkve 7 Naj bi se toliko bolj in sicer za vse prihodnje čase dosegel tudi prvi in poglavitni namen, namreč, da bi si vi vsi, ki k tej fari spadate in to cerkev obiskujete, pred vsim in črez vse prizadevali za čast Božjo. To pa se bo zgodilo najbolj skozi to, da si vsak zmed vas, kakor sv. apostol Pavl opominja, prizadeva (2 Kor. 6, 16.), .postati živi tempelj Božji. Pogled novega zvonika naj vas vedno na to dolžnost opominja. Vaša farna cerkev sama na sebi je sicer ostala, lcakoršna je poprej bila; le zvonik se je' pre¬ novil, ker prejšnji ni več sodil, in je že celo nevaren postal, kajti bil je le revni ostanek nekdanjega višega zvonika, ki je leta 1798 pogorel. Tudi na te spomin se dajo koristne misli navezati. — Kakor vsaka, je tudi ta cerkev podoba cerkve Kristusove, to je, katoliške cerkve, ktere udje smo mi vsi. Od te cerkve, ki ni od človeških rok pozidana, ampak od Kristusa samega vsta- novljena, poje ona sama v svojih denešnjih duhovnih urah in mešnih molitvah, rekoč: „To je hiša Gospodova, močno pozidana; dobro je zastavljena na trdo skalo." Sv. Pavl pove vzrok te trdnosti, ko na Efežane piše, da je cerkev Kristusova „zidana na podlago apostolov in prerokov, v tem ko je Kristus sam glavni vogelni kamen.“ ( 2 , 20 .) Tako je in ne drugače! Cerkev, kakor ustanova Kristusova, tedaj od njene Božje strani, ne potrebuje nijenega prenavljanja, nijenega popravljanja, nijenega pre- delavanja, nijenih novih podpor. Ona je sama za sebe „steber in podlaga resnice" (Tiči. 3, 15.). Ostala bo ve¬ komaj, — tudi potem, ko se bo v zmagovalno cerkev v nebesih spremenila — ista cerkev, kakor jo je Kristus vstanovil. 8 Ali cerkev, ker je od Kristusa za ljudi namenjena, ima tudi svojo človeško stran. In od te strani je pač dobro, da se vprašamo: Kaj zamore in tudi mora biti popravljeno, kaj polepšano, kaj celo prenovljeno ? — Pomislite na vaš zvonik! Mi sami smo tako rekoč živi kamni hiše Božje, cerkve Gospodove. In kdo ve. ali Božje oko na teh živih kamnih, to je, na naših dušah in sercih marsičesa ne vidi, kar je prav živo potrebno, da se popravi, osnaži, polepša, ali morebiti celo prenovi? K temu prevažnemu delu nas opominja sv. apostol Pavl, da ga skrbno opravljamo, „ dokler se ne snidemo vsi v edinosti vere in spoznanja Sina Božjega, — da nismo več otroci, omahljivi in sem- tertje rnajani od vsakega vetra uka po hudobiji ljudi, po zvijačnosti, s ktero zapeljujejo v zmoto.“ (Efez. 4, 18-14.) Sv. apostol Pavl bi pač vsem tistim, ki den denešnji na katoliški cerkvi sami na sebi zdaj to zdaj ono po¬ pravljati hočejo, resno zaklical: Mislite rajše na svoje lastno poboljšanje in popravljanje; cerkev Kristusovo pa mirno prepustite previdnosti njenega Božjega Ustano¬ vitelja! On jo vodi, on jo tudi čisti, kadar in' kakor za potrebno spozna, da si po besedah sv. apostola Pavla „sam sebi častito cerkev pripravi,, ktera nejma ne madeža, ne gerbe, ali kaj druzega tacega, temveč da je sveta in neomadežana.“ (Efež. 5, 27.) Zatoraj katoličani! ki ste dosihmal svoji cerkvi za¬ upanje in zvestobo ohranili, ne dajte se motiti tudi v prihodnje. In zlasti vi, ki ste pri novi stavbi, ki jo bom zdaj vpričo vas blagoslovil, pomagali, da se je srečno do¬ vršila, se spomnite Jezusove prilike od zidanja turna, kakor se bere pri sv. evangelistu Lukežu na 14. poglavji. Vi niste bili podobni tistemu možu, od kterega Zveličar 9 tamkaj pravi, da je nepremišljeno začel zidati turn, potem pa ni mogel izpeljati, in je postal ljudem v zasmehovanje. Nikakor ne! Vaša strpljivost je delo srečno dovršila. Sklep. Zato bodite strpljivi in stanovitni tudi pri onem drugem zidanji duhovnega turna vašega večnega zveli¬ čanja! Od tega tako lepo govori sv. Avguštin: „Kaj je vrh zidovja, ki ga mi kristjani zidamo? — Kako daleč naj seže vrh tega zidovja? Kar hitro rečem: do tje, da Boga od obličja do obličja gledamo!“ Urno tedaj na delo, brez malovernosti, brez strahu, brez obupljivosti! Bog je z nami! Bog, ki ga gledali bomo, % kadar smo zidanje do vrha dognali, in v čigar gledanji na veke vekov počivali bomo od truda, ki smo ga pri zidanji imeli! Bes je: sovražnikov nam ne manjka, ki nas pri srečni izpeljavi našega dela motijo, kakor so nekdaj sovražni Samarijani Jude motili, ko so, iz sužnosti se vrnivši, razdjani Jeruzalemski tempelj zopet zidati za¬ čeli. (1 Ezdr. 4.) Vendar ne bojmo se; pogumno kličimo z Davidom: „Ti si moje upanje — o Bog! močen turn pred sovražnikom." Amen. jJakob ^VLaksimilijan, knez in škof Lavantinski. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI (17U' (17UNICA 00000461445 Opomba. Dohodek je odločen dobrodejnemu namenu.