GLAS
LETO XXI. ŠT. 27 (991) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 7. JULIJA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Častitljiv jubilej v duhovniških vrstah
Bog Vas živi, 
msgr. Oskar Simčič!
  tevilni ver-
niki z vseh
koncev Go-
riške so v soboto,
2. julija 2016, na-
polnili prostorno
kapelo v duhov-
niškem domu v
Semeniški ulici
13 v Gorici, v ka-
teri je msgr.
Oskar Simčič, ro-
jen v Medani 4.
maja 1926, daro-
val zahvalno sv.
mašo ob pe-
tinšestdesetletni-
ci mašniškega posvečenja. Toliko
let je že minilo od njegove nove
maše, ki jo je pel 2. julija 1951 v Go-
rici. Spomin na ta pomembni
življenjski mejnik bi msgr. Simčič
želel obeležiti v kateri izmed naših
lepih goriških cerkva, a žal mu
ošibele telesne moči tega niso do-
pustile. Zato je izbira padla na ka-
pelo duhovniškega doma, v katere-
ga se je preselil pred nedavnim.
Diamantna sveta maša pa zato ni
bila nič manj svečana in doživeta.
Z jubilantom dr. Simčičem so so-
maševali škofov vikar za slovenske
vernike v goriški nadškofiji in štan-
dreški župnik Karel Bolčina – prav
to odgovorno nalogo je dolgo vrsto
let opravljal g. Simčič -, nadškofijski
kancler g. Ignazio Sudoso in msgr.
Nino Comar. Pred zahvalno pesmi-
jo, ki je ob koncu sv. maše kot iskre-
na zahvala za vse prejete darove v
teh dolgih letih mašništva mo-
gočno zazvenela iz grl slovenskih
pevk in pevcev z raznih cerkvenih
korov - Gorice, Jazbin, Plešivega,
Števerjana, Sovodenj … - ob sprem-
ljavi harmonija, na katerega je igral
pevovodja Zdravko Klanjšček, se je
slovesnosti pridružil tudi goriški
nadškof msgr. Carlo Roberto Maria
Redaelli. Žal, ni mogel biti prisoten
pri celotni daritvi, ker je bil na po-
grebu 95-letnega furlanskega mon-
sinjorja Elia Stafuzze.
/ str. 15
IK
Š
www.noviglas.eu
Živele počitnice!
Rajanje otrok iz vseh goriških poletnih središč na Travniku
46. Festival Števerjan 2016
Zmagovalec ansambel
Murni iz Šentjurja
  red kratkim je bil
v Slovenskem
centru za glasbe-
no vzgojo Emil Komel
občni zbor, na katerem
je prišlo do bistvenih
sprememb v uprav-
nem odboru te naše
največje goriške gla-
sbene šole. Novi pred-
sednik je postal mladi
Blaž Kerševan, ki smo
ga zaprosili za kratek
pogovor.
Nam lahko na krat-
ko orišete novo se-
stavo upravnega od-
bora, ki je dodobra
prenovljen, in zakaj
ste se odločili za pre-
novo?
Odbor sestavljajo še
Marjeta Kranner kot
podpredsednica, Martina Ge-
reon, Marko Terčič, Tiziana
Zavadlav, Fanika Klanjšček in
Maja Radetič. Imenovanje za
predsednika sem z veseljem
in ponosom sprejel, čeprav se
zavedam, da je ta funkcija
polna odgovornosti. Pre-
pričan pa sem, da bomo v od-
boru dobro sodelovali in de-
lovali v korist naše šole in
učencev.
Do prenove je prišlo, ker je
potekel mandat prejšnjemu
odboru. Oblikovala se je nova
kandidatna lista, ki je po sta-
tutu odprtega značaja. Na tej
se je predstavilo nekaj novih
imen oziroma kandidakt in
kandidatov, ki so bili na vo-
litvah uspešni in tako izvolje-
ni v odbor.
/ str. 9
Jurij Paljk
P
  rvi konec tedna v juliju,
kot po navadi, je v Štever-
janu, v župnijskem parku
med borovci, zavelo praznično
vzdušje, med pravimi prijatelji.
Daleč je že tisto leto, ko je prvič
zazvenela glasba med števerjan-
skimi borovci! Letos je potekal
že šestinštirideseti festival na-
rodno-zabavne glasbe po vrsti,
eden najstarejših slovenskih fe-
stivalov domače zabavne gla-
sbe s tekmovanjem za prestižno
nagrado društva F. B. Sedej. Na
46. Festivalu narodno-zabavne
glasbe Števerjan 2016 so sode-
lovali avtorji in ansambli na-
rodno-zabavne glasbe iz vse
Slovenije in iz bližnje Koroške.
Vsak ansambel se je predstavil
z dvema skladbama: eno prvič
izvedeno, drugo pa iz bogate
zakladnice. Festival igra po-
membno vlogo v razvoju slo-
venske kulture in spodbuja ka-
kovostno rast narodno-zabavne
glasbe v celotnem slovenskem
prostoru.
Kljub nagajivemu vremenu, ki
je v nedeljo čez dan ponagajalo
poslušalcem, je lepo vreme
spremljalo tridnevno tekmo-
vanje in zato smo lahko uživali
ob zvoku polk in valčkov na
tem lepo urejenem briškem pri-
zorišču.
/ str. 6
Marjan Drufovka
P
Foto dpd
  Blaž Kerševan
“Pred nami je veliko
izzivov!”
POGOVOR 
Foto JMP
Svet okrog nas7. julija 20162
Povejmo na glas
Več etike, boljše za vse
Statistični pregled prebivalstva v FJK 
Na Repentabru največji porast
ljudi, osip in staranje v Dreki
  ežela Furlanija Julijska
krajina je objavila naj-
novejši Statistični pre-
gled (Rapporto statistico 2016),
v katerem je tudi kopica svežih
demografskih zanimivosti. Med
te sodi podatek, da je Občina Re-
pentabor na prvem mestu v
deželi po odstotnem porastu pre-
bivalstva. V tržaškokraški občini
so namreč 31. decembra 2015 v
primerjavi s prejšnjim letom za-
beležili 2,8 % več prebivalcev,
kar v absolutni vrednosti odgo-
varja 24 ljudem.
Ob Repentabru se s porastom
števila prebivalcev ponaša le še
36 drugih občin, pri čemer po
absolutni vrednosti prednjači
Tržič, kjer so konec leta 2015
prešteli 133 občanov več kot
prejšnje leto.
D Število prebivalcev v celotni Fur-laniji Julijski krajini sicer še na-prej pada. 31. decembra 2015 je
bilo v naši deželi 1.220.669 ljudi
s stalnim bivališčem oziroma
6.453 manj kot prejšnje leto.
Žensk je še vedno več kot
moških (629.544: 591.125),
čeprav je bilo med rojenimi v le-
tu 2015 več fantkov kot deklic
(4.317: 4171). Najpogostejši izbi-
ri za ime novorojenca sta Fran-
cesco in Sofia, ki sta trenutno
najbolj razširjeni imeni tudi med
otroki do prvega leta starosti po
vsej Italiji.
K padcu števila prebivalcev Fur-
lanije Julijske krajine sicer
odločilno prispeva izseljevanje
tujcev. Po rekordnem podatku iz
leta 2014, ko je bilo v naši deželi
na vrhuncu neprekinjenega
dvajsetletnega naraščanja prija-
vljenih skoraj 108.000 tujih pre-
bivalcev, zdaj beležimo 105.528
ljudi s tujim državljanstvom.
V vsej deželi je sicer le ena
občina, ki ima med svojimi pre-
bivalci samo italijanske državlja-
ne. To je karnijski kraj Ligosullo,
ki pa je izgubil primat na lestvici
najmanj naseljene občine. To je
po novem Občina
Dreka, ki zdaj šteje
115 prebivalcev, kar
je 3,4 % manj kot
prejšnje leto.
Beneškoslovenska
občina je sicer na
prvem mestu tudi
po srednji starosti
prebivalcev. Vsak
Drečan je v pov-
prečju star 58,59 let.
A če je najstarejša
občina na skrajnem
vzhodu Furlanije Ju-
lijske krajine, so
“najmlajše” občine
na zahodu. Na raz-
predelnici občin z
najnižjo srednjo sta-
rostjo prebivalstva namreč pred-
njačijo kraji v pokrajini Porde-
non. Vseh deset najvišje
uvrščenih občin je z zahodne
strani Tilmenta, pri čemer je po
srednji starosti prebivalcev
najmlajša občina Vajont. Vsak
njen prebivalec je v povprečju
star 40,59 let, kar je natanko 18
let manj od podatka, zabeležene-
ga v Dreki.
ARC/PV
  e se za hip ustavimo in pomislimo, ka-
ko in v kakšnem času živimo, ne more-
mo mimo ugotovitve, da je to čas
brezštevilnih dogodkov in spreminjanj. Dovolj
je pogledati naš vsakdan, mrzlično nizanje
dnevov, hitenje in občutek, da smo preko mere
zasuti z opravili in obveznostmi ter skrbmi, ki
nas zvesto spremljajo. Pa svetovni dogodki, Si-
rija, begunci, vojne, Islamska država, terori-
zem, podnebne spremembe, nikoli končana
kriza. Ne nazadnje živo dnevno dogajanje v
Sloveniji, v Italiji, v naši narodni skupnosti,
kjer si vsak na svoj način prizadeva, da bi iz-
boljšal svoje stanje, da ga ne bi prehitel čas, da
ne bi naredil napake. Skratka, vrvež brez pri-
mere, lahko bi rekli vrtinec, ki se vrti iz enega
dneva v drugega, pri tem pa kot da se nam iz-
mika prihodnost kot nekaj določljivega in ja-
snega, oprijemljivega in gotovega. In potem
nemara ugotovimo, da je pravzaprav vse odvi-
sno od nas, da vse, kar doživljamo, prihaja od
vseh, od nas in drugih ljudi, njihovih in naših
dejanj, opredelitev in odločitev, prepričanj in
namenov - da je torej naše življenje takšno,
kakršnega ustvarjamo drug drugemu. In če je
to tako, zakaj si ne bi ustvarjali lepšega od ti-
stega, ki je, zakaj ne bi odpravljali sporov in ne-
razumevanja, zakaj se ne bi odločili za boljše
in prijetnejše bivanje, boljše in prijetnejše za
nas in vse druge. S tem pa se verjetno že spom-
nimo na etiko, smisel in besedo starega izvora,
o kateri bi veljalo, takole za poskus, bolje in
globlje razmisliti. Res da je to nauk o dobrem,
ki ga sicer ni priporočljivo več kot toliko raz-
glašati, da ne bi bili namreč videti naivni ali
sanjači o lepem svetu, ki ga ni. Pa vendar, etika
nam odpira pot do rešitev, ki danost presegajo
in ponujajo drugačen pogled na vse in dru-
gačna dejanja v odnosu na vse, česar ne gre za-
metavati. Etika pravi, da je dobro in prav delati
dobro, da je prav in dobro za tistega, ki je do-
brega deležen, kot tudi za tistega, ki se z dobrim
obrača na druge. To pomeni, da je dobro dru-
gega istočasno dobro tudi zame. Če sem iskre-
no prijazen, je to nagovor tistemu, ki mu izka-
zujem prijaznost in hkrati priložnost zanj, da
mi prijaznost vrača. Na ta način se bistveno iz-
boljša medsebojni odnos, to pa ni majhna
stvar, saj smo s slabimi odnosi še kako obre-
menjeni. Etika spoštuje drugega in ga ceni, mu
daje svobodo, etika čuti notranjost drugega in
jo upošteva. In če gremo naprej, etika enega
naroda spoštuje in ceni drug narod in druge
narode, jim daje svobodo in jih v sebi čuti. Eti-
ka je torej nasprotje nesporazumov, sporov,
mržnje, sovraštva, nasilja, je nasprotje uporabe
nasilja, osebnih zločinov in vojn, ki so zagoto-
vo najhujše zlo, ki se lahko človeku, narodu,
državi zgodijo. Etika je vsekakor pot do rešitve,
pot do prelomnega in srečnega ustvarjanja od-
nosov na osebni ravni in na kolektivni ravni
vsega človeštva. Zakaj ji torej ne bi prisluhnili?
Mogoče se ji nismo nikoli dovolj zares posvetili
in smo spregledali njen dobrohotni namen in
učinek?
Janez Povše
Č
Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec
Slovenščina na Deželi
naj ne bo okrnjena!
  eželna uprava je z zad-
njim finančnim zako-
nom decembra lani
sprejela vrsto dodatnih varče -
valnih ukrepov v smeri znižanja
stroškov javne uprave. Ko so ob
začetku leta omenjeni ukrepi
stopili v veljavo, je Dežela vsem
Pokrajinam in Občinam poslala
noto, v kateri so obrazložena
nova pravila. V okrožnici je
med drugim pojasnjeno, da se
varčevalni ukrepi in omejevan-
D je novih izdatkov za osebje na-našajo tudi na projektne in za -časne delovne pogodbe. Dežel-
ni svetnik Slovenske skupnosti
Igor Gabrovec je že takoj opo-
zoril na nevarnost, da bi tako
napisano določilo lahko resno
vplivalo na delovanje t. i. jezi-
kovnih okenc in sploh na izva-
janje vseh projektov za uporabo
slovenskega jezika v javni upra-
vi. “Danes vemo, da so bila mo-
ja opozorila pristojnemu odbor-
ništvu več kot upravičena” - pi -
še Gabrovec v svojem svetni -
škem vprašanju. “Doslej so za
to vrstne projektne pogodbe vel-
jala zadostna odstopanja, ki so
Pokrajinam in Občinam na za -
ščitenem ozemlju slovenske
manjšine dopuščala primerno
kritje osebja za uporabo sloven -
ščine v javni upravi. Danes pa
tvegamo, da ostanejo sredstva,
ki jih v ta namen določa 8. člen
državnega zakona 38/2001, ne -
izkoriščena. Prav paradoksalno
pa je, da krajevne uprave ovira-
mo pri izvajanju storitev, ki jim
jih narekuje državni zakon”, za-
ključuje svoj poseg deželni svet-
nik SSk, ki deželno upravo po-
ziva, naj nemudoma reši nasta-
lo zagato.
Spošt.
Predsednik Republike Slovenije
Borut Pahor
V imenu Slovenske skupnosti, zbirne stranke
Slovencev v Italij i ,  izrekam Vam in vsem
Slovenkam in Slovencem iskrene čestitke ob 25.
obletnici osamosvojitve, ki jo tudi mi kot pripadniki
slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski
krajini čutimo zelo blizu.
Veseli smo, da je bila naša politična stranka preko
svojih predstavnikov aktiven član v obdobju
demokratizacije slovenske družbe, uveljavljanja
človekovih pravic in osamosvojitvnih dejanj, ki so
se dogajala v osemdesetih in devetdesetih letih
prejšnjega stoletja. In prav zaradi tega nas ta
obletnica navdaja z veseljem, da imamo kot
Slovenci v zamejstvu matično državo, ki nam stoji
ob strani in nas podpira.
Stranka Slovenska skupnost se zaveda
zahtevnega obdobja, ki ga Slovenija doživlja v svoji
notranjosti in tudi v zunanjem političnem prostoru
po zadnjih skrb vzbujajočih dogodkih v Evropski
zvezi. Toliko bolj pomembno je torej, da se tako
kot narod in kot skupnost držav zavedamo tistih
skupnih vrednot, ki so temelj za narodno edinost
in evropsko sodelovanje. V tem smislu ima letošnji
slavnostni dan slovenske državnosti in
samostojnosti prav poseben pomen. Zavedamo
se velike narodne zmage, ki jo je Slovenija dosegla
pred 25 leti. Naš pogled pa želimo skupaj z
matično državo usmerjati v prihodnost, da bi lahko
omogočili našim prihodnjim generacijam na obeh
straneh meje čim boljše življenjske pogoje,
predvsem pa, da bi bili veseli svoje narodne
zavesti, jezika in seveda države.
Naj nas 25. obletnica slovenske državnosti in
samostojnosti utrjuje v suveren in zrel narod
evropske in svetovne skupnosti.
Naj živi samostojna Republika Slovenija!
Deželni tajnik SSk
Igor Gabrovec
Čestitke SSk ob 25-letnici osamosvojitve Slovenije
25-letnica samostojnosti Slovenije, sprejem generalnega konzulata 
Počastitev Slovenije 
v središču Trsta
  lovenski državni praznik –
okroglo obletnico osamo-
svojitve – so v prejšnjem
tednu počastili ne samo v Lju-
bljani, ampak povsod, kjer so do-
ma Slovenci. Vsako diplomatsko
in konzularno predstavništvo se
je v dneh okoli 25.
junija spomnilo do-
godkov izpred 25 let
in jih tako primer-
no počastilo.
Generalna konzulka
v Trstu Ingrid Sergaš
je letošnji tradicio-
nalni sprejem prire-
dila v torek, 28. ju-
nija. Lokacija le-
tošnje obeležitve
slovenske osamo-
svojitve je bilo
Tržaško knjižno sre-
dišče na trgu Ober-
dan v središču Trsta.
Za tako odločitev je
bilo kar nekaj razlo-
gov. TKS 360 je
namreč prav pred
kratkim praznoval
prvo obletnico obratovanja. Ob
tem je slovenska knjigarna v sre-
dišču Trsta postala tudi prepoz-
naven element prisotnosti slo-
venske narodne skupnosti v sa-
mem mestu. S to odločitvijo je
generalni konzulat združil vse te
pomembne okoliščine s sre-
brnim jubilejem matične domo-
vine. Povabljeni gostje so knjigar-
no napolnili do zadnjega kotička.
Poleg kulturnih, političnih in
upravnih predstavnikov sloven-
ske narodne skupnosti v Italiji sta
se sprejema udeležila tudi no-
voizvoljeni tržaški župan Roberto
Dipiazza in deželni odbornik za
kulturo Gianni Torrenti. Slove-
snost se je začela s slovensko
himno, ki so jo zapeli učenci Slo-
venskega centra za glasbeno
vzgojo Emil Komel in Glasbene
matice pod vodstvom zborovod-
kinje Petre Grassi. Besedo je nato
S prevzela generalna konzulka. Vsvojem govoru je opisala 25-let-no pot še mlade Republike Slove-
nije, ki ima za sabo precejšnje šte-
vilo pomembnih mejnikov. Prvi
je bila v tem sklopu odločitev za
samostojnost. “Šlo je za edino
pravilno odločitev”, je naglasila
generalna konzulka. Nato je
začela pregled tistih dogodkov, ki
so pripeljali do drugega pomem-
bnega mejnika, trinajst let po
osamosvojitvi. 1. maja 2004 je
Slovenija prestopila prag Evrop-
ske unije (bolj ali manj istočasno
je Slovenija vstopila tudi v zvezo
Nato). Sledila sta še vključitev v
evroobmočje in pristop k schen-
genskemu sporazumu. To je Ser-
gaševa posebej poudarila v
zdajšnjem času, ko skupna evrop-
ska družina doživlja krizne čase
po britanski odločitvi o izstopu.
V tem kontekstu je generalna
konzulka v Trstu izpostavila za-
vezanost Republike Slovenije
evropskim vrednotam in evrop-
skim združevalnim procesom. V
tem obdobju so se oblikovali tudi
diplomatski odnosi s sosedo Ita-
lijo, ki jih je tudi omenila gene-
ralna konzulka.
Če pobrskamo po zgodovinskem
spominu, so bili ti odnosi sprva
občasno nekoliko težavni. Govo-
rimo o zadržkih takratnega zu-
nanjega ministra De Michelisa
pri priznavanju samostojne Slo-
venije in odnosih vse do Oglej-
skega sporazuma (1994) in Špan-
skega kompromisa (1996). Neko-
liko kasneje je veliko prahu dvi-
gnila tudi izjava predsednika Na-
politana o “barbarskih Slovanih”
v povezavi z dnevom spomina na
optante in umrle v kraških brez-
nih. Po letu 2010, tržaškem kon-
certu miru in obisku treh pred-
sednikov (Türk, Napolitano, Me-
sić) v Narodnem domu, so se od-
nosi močno otoplili, predvsem
na institucionalni ravni. Tudi ti-
sti na najvišji ravni. Od takrat se
predsednika republike Italije in
Slovenije srečujeta malodane
redno na letni ravni: nazadnje je
bil italijanski predsednik Matta-
rella v Ljubljani prav na osrednji
proslavi ob 25. obletnici sloven-
ske osamosvojitve 24. junija.
/ str. 12
kil
Foto Henrik Sturman
Aktualno 7. julija 2016 3
  rečanje pod lipami je 30.
junija končno le potekalo
pod dehtečimi lipami na
dvorišču Kulturnega centra Loj-
ze Bratuž v Gorici. Lepo število
ljudi se je zbralo na večeru, ki je
bil posebno “žensko obarvan”.
Posvečen je bil liku Ane Praček
Krasna (1900-1988), rojakinje iz
Dolge Poljane v Vipavski dolini,
ki se je ob koncu 1. svetovne voj-
ne izselila v ZDA in se ob delu
tako uspešno izobraževala, da je
kasneje objavljala pesmi, prozo
in različne članke v slovenščini
in angleščini. O tej izredni žen-
ski in njej posvečenem zborniku
Ameriška Slovenka iz Vipavske
doline so z dušo govorile prof.
Marija Mercina, časnikarka in
publicistka Dorica Makuc ter prof.
Ivana Slamič, nekaj njenih poezij
je občuteno prebrala Sanja Vogrič,
na začetku in na koncu pa je večer
popestrilo petje vokalno-instru-
mentalne skupine Sanje.
Ga. Dorica Makuc je bila pobudni-
ca knjige in najpomembnejša av-
torica; o prijateljici Ani je objavila
esej, ki obsega več kot polovico
knjige. K sodelovanju je povabila
še Vipavki Magdo Rodman in nje-
no hčer Nadjo, avtorico spremne
študije Marijo Mercina, Heleno
Uršič, Tanjo Bratina Kozamernik in
Ivano Slamič. Uvodno besedo je
prispeval predsednik Izseljenske
matice Sergij Pelhan. Marsikatera
je “imenitno gospo” tudi osebno
poznala, ne samo občudovala in
spoštovala njeno delo, je dejala
Mercinova. Največkrat se je z njo
srečala Ivana Slamič, bila je na
predstavitvah vseh njenih knjig, ki
so izšle v Ajdovščini. Sodelovanje
Ivane Slamič je obrodilo “neverjet-
ne sadove”. Od lanskega leta dalje
se prek predstavitev, referatov in
večerov “Ana Praček Krasna res
vrača med nas in ne bo pozablje-
na”. Bila je prva Slovenka, ki je v
ZDA govorila na javnih delavskih
in feminističnih shodih. Med dru-
go svetovno vojno je po radiu Glas
Amerike obveščala o razmerah v
stari domovini in organizirala po-
moč, po vrnitvi leta 1972 pa fi-
nančno podpirala kulturne in
zdravstvene ustanove v Vipavi, Aj-
dovščini in Šempetru.
Dorica Makuc je spregovorila o bo-
lečem poglavju slovenskega izsel-
jenstva in o zgodovinskem pregle-
du tega, ki ga je uredila s kolegico
Mijo Janžekovič za televizijo v Lju-
bljani. “Izseljenstvo je bilo za Slo-
vence nekaj hudega, smo majhen
narod. Če so se izseljevali v milijo-
nih Nemci, Poljaki in Italijani, ko-
nec koncev ni bilo tako hudo; še
vedno jih je ostalo veliko doma”.
Ko pa se je ob koncu 19. in v začet-
ku 20. stoletja izselila tretjina Slo-
vencev, “je bilo to porazno,
S
uničujoče za majhen narod, ki je
bil itak reven, ljudje so prehitro
umirali in premalo je bilo rojstev”.
Potem ko se je Dorica Makuc “od-
dolžila” Slovencem v Italiji, na Ko-
roškem in v Kanalski dolini, je s ko-
legico po dolgem študiju in
brskanju po arhivih zasnovala se-
rijo dokumentarcev o izseljencih.
“Naslov je bil Po sledovih Sloven-
cev v svetu, dvanajst dokumentar-
cev je bilo”. Bili pa so to časi infla-
cije v Jugoslaviji, že je bila ekipa do-
govorjena s slovenskimi društvi v
Severni Ameriki, pripravljena na
zahtevno delo, pa se je zapletlo za-
radi inflacije v Jugoslaviji. Ko je
Ana Praček izvedela za te težave, je
segla v svoj žep in tako izročila tisoč
dolarjev. “Ni bila bogata, in vendar
nas je hotela spodbuditi”. Pa so šli.
“Številna kulturna društva ame-
riških Slovencev so nas pričakala
na letališčih, peljala na domove,
vse smo dobili, ker smo takrat bili
pač revni”. Dorica Makuc ima še
danes krasen spomin na Severno
Ameriko, kjer je živelo toliko naših
bratov in sestra. “To so bili naši fan-
tje, garali so v rudnikih in jeklar-
nah, svoje moči so dali Ameriki in
jo obogatili”. Ko sta s kolegico
začeli pisati 12 scenarijev za doku-
mentarce, sta se odločili, da bo prvi
posvečen misijonarjem, kajti “prvi
izseljenci so bili misijonarji”. Ob
svojem glavnem misijonarskem
poklicu, prekrščevanju, so misijo-
narji bili filologi, etnologi, naj-
večkrat geografi. Iz Ločnika je npr.
odšel na Daljni vzhod in v letu
1707 prišel v Macao “nenavaden
človek”, misijonar, jezuit Ivan
Krstnik Mesar. Na južnem Kitaj-
skem je ostal osem dolgih let, nato
je šel v težja delovna misijonska
področja, v Kočinčino in Tonking,
kjer pa je bil ob izbruhu ostrih pre-
gonov kristjanov ujet in zaprt. De-
set mesecev so ga vlačili pred so-
dišča, nazadnje vkovali v bambu-
sovo kletko, kjer je umrl mučeniške
smrti. Petnajst let po njegovi smrti
je prišel na Kitajsko matematik in
astronom, jezuit
Avguštin Haller-
stein iz Mengša;
1747 je postal
astronom na ki-
tajskem cesar-
skem dvoru in
nato mandarin
tretje stopnje.
“Dve različni
usodi”...
Marija Mercina
si je v spremni
besedi postavila
vprašanje, v čem
Ana Praček Kra-
sna in Dorica
Makuc presegata meje svojega
okolja in časa. Makučeva je v do-
kumentarcu prva predstavila tudi
aleksandrinke, zamejstvo od naj-
južnejšega do najsevernejšega dela.
“Kar name zares naredi izreden
vtis, pa je, kakšen je njen opus po
upokojitvi in vrnitvi v Gorico”, je
podčrtala Marija Mercina. V sode-
lovanju z Radiom Trst A in Goriško
Mohorjevo družbo je namreč na-
stal njen knjižni opus, v katerem so
zaživeli znameniti Primorci iz naše
preteklosti.
Na tržaškem radiu je Dorica Makuc
sodelovala tudi z Alenko Florenin,
županjo v Sovodnjah ob Soči. Ta je
na goriškem večeru spregovorila o
nizu oddaj, ki sta jih skupaj pripra-
vili in so bile osnova za nastanek
zbornika. “Zadnja leta imam čast
in privilegij, da lahko sodelujem z
njo”. Izkušnja je “res enkratna, kot
so vse izkušnje z Dorico Makuc, ko
pripravljamo nove nize”. Vsakega
“pripravi kot diplomsko nalogo”
ter tako rešuje pozabe osebe in do-
godke. To delo je čudovito tudi za-
radi tega, ker daje možnost, da
spoznaš vedno nove ljudi in oseb-
no rasteš. “Že delava za nov niz”,
je z navdušenjem napovedala Flo-
reninova in si zaželela z njo novih
izzivov in sodelovanj. Ana Praček
se je vrnila “kot Američanka, ljudje
so jo gledali malo čudno, ker je bila
‘drugače urejena’, po ameriško, tu-
di zaradi tega je bila očarljiva”, je
dodala županja. Tako damo je
spoznala Ivana Slamič, ki je bila ob
vrnitvi Ane Praček v Ajdovščino le-
ta 1972 rosno mlada, “ona pa je bi-
la takrat toliko stara, kolikor sem
stara jaz danes”, je dejala. Aj-
dovščina je resnično zelo čudno
gledala nanjo, na njena oblačila,
njeno urejenost,
popolno zunan-
jo drugačnost.
“Treba je bilo
mnogo let, da
približno enako
hodimo ženske
danes, kot je ho-
dila ona leta
1972”. Ivana
Slamič je tedaj
odkrivala in
spoznavala slo-
vensko literatu-
ro, ki je nastajala
v Trstu, Gorici
in na Koroškem,
tudi v neposred-
nem stiku s sodobnimi ustvarjalci.
V Katoliški knjigarni v Gorici se je
seznanjala z deli, ki so nastajala v
Argentini. V Slovenijo je bilo npr.
možno prinesti majhne knjižice z
Balantičevo poezijo, ki jih je bilo
mogoče “krasno skriti v glavo so-
late. Tam je nihče ni iskal. To so bi-
la odlična, zelo zanimiva in bogata
švercarska leta”. O literaturi, ki je
nastajala med ameriškimi Sloven-
ci, pa so vedeli bore malo. Študen-
tje so lahko našli pesmi Ane Praček
Krasna v koledarju Slovenske izsel-
jenske družbe. Ko se je leta 1972
vrnila na Vipavsko, je Ivano Slamič
pritegnila s parafrazo Gregorčičeve-
ga verza: “... kar more, to žena je
storiti dolžna”. Mlade je pozvala,
naj začnejo pripravljati literarne
večere. Skupaj s knjižničarkami je
iz svojega bogatega arhiva pripra-
vila razstavo o Louisu Adamiču in
“me prisilila, da sem imela svojo
prvo besedo za javnost o pisatelju
in njegovem delu”. Ivana Slamič jo
je pogosto srečevala, tudi ob pred-
stavitvi njenih treh knjig v Pilonovi
galeriji. “Kaj je tisto, zaradi česar se
mi zdi, da je Ana Praček Krasna iz-
jemna ženska”? Njena pot iz Dol-
ge Poljane prek Pensilvanije do
New Yorka je bila pot od skromne
podeželske deklice, ki je v enem
samem letu, 1917, izgubila očeta
in mater, do svetovljanke. Doma
je končala dobro avstrijsko osnov-
no šolo, v Ameriki pa se je izpo-
polnila v materinščini in an-
gleščini. Odlično je pisala v obeh
jezikih. Njena pot samoizo-
braževanja, predvsem pa vztrajna
prizadevanja za pravice žensk, še
zlasti za pravico do izobrazbe, so
občudovanja vredni. Vključila se je
v socialistično gibanje, “njena vi-
zija sveta je seveda bila utopična,
zaradi te utopičnosti morebiti, z da-
našnjega stališča, tudi nekoliko
naivna”. Treba se je izobraževati, je
trdila, kajti samo izobrazba ženski
pomaga, da postane pri delu ena-
kovredna moškemu. Izjemno po-
membno je tudi to, da je resnično
iskreno obtoževala brezdušni libe-
ralni kapitalizem, ki je danes del
vseh nas. Izjemno pomembna je
tudi njena “neodvisnost in samo-
stojnost: bila je ženska, ki se ni po-
drejala nobe-
nim idejam, če
jih ni sama po-
notranjila, če
niso postale del
nje”. Zelo po-
nosna je bila na
svoj časopis,
Glas naroda,
zadnje desetlet-
je je bila tudi
njegova lastni-
ca. To je bil ne-
odvisen časo-
pis: ni ga izdaja-
lo nobeno
društvo, zato je
lahko svobod-
no pisala vse, kar je hotela. To pa je
bilo: ohranjanje pripadnosti stari
domovini. Ko se je po 52 letih vrni-
la domov, je z možem z žalostjo
ugotovila, da nekdanje domovine
pravzaprav ni več, ni več Dolge Pol-
jane iz leta 1920, ni več Vipave,
kakršno je poznala ona. “Nekoč res
bistri studenci so se skalili”, je med
drugim zgovorno zapisala.
Strokovnjakom, ki raziskujejo nje-
no delo, Ivana Slamič oporeka
očitanje njenega samorastništva.
“Ne obstaja diplomirani pesnik.
Pesnik ali si ali nisi”. To ni poklic,
ampak poklicanost, stan. “Ana
Praček Krasna je pesnica! Razmere
so jo prisilile v pisanje socialno-kri-
tičnih pesmi”, med njimi pa so
mnoge izjemno izpovedne, reflek-
sivne, v katerih izpoveduje tudi
svojo bolečino ob misli na dom.
“Upamo in si želimo, da bi ta knji-
ga postala most”, in to ne v prosto-
ru, temveč v času, je dejala Marija
Mercina. Ana Praček Krasna je med
svojima domovinama postavila
trdne mostove. Na neki način je v
tem zborniku vzpostavljen most
tako, da v njem sodelujeta tudi dve
mladi avtorici. Helena Uršič je kot
dijakinja Škofijske gimnazije v Vi-
pavi izdelala nalogo, v kateri je po-
globila odnos Ane Praček Krasna
do dveh domovin; prišla je do za-
nimive ugotovitve, da je bila po
vrnitvi “hkrati doma in tuja v
obeh. Obe sta ji bili materi in
mačehi”. Drugo zanimivo vprašan-
je, ki se ga je lotila, je odnos Ajdov-
cev do nje po letu 1972. Na osnovi
intevjujev je prišla do sklepa ne-
sprejetosti pesnice ob njeni vrnitvi.
Tanja Bratina Kozamernik pa je
predstavila prozo Ane Praček Kra-
sna, “ki nas ne navduši nič manj
kot njena poezija”. Diplomsko de-
lo, ki ga je napisala na Univerzi v
Novi Gorici, je postavilo pod drob-
nogled njeno upodobitev ženskosti
v kratki pripovedni prozi. Ni pisala
daljših besedil ne romana, ampak
kratko prozo, je poudarila Ivana
Slamič. Kratkost je povezana tudi s
tem, da “je bila pesnica in kot no-
vinarka navajena hitrega, kratkega
informativnega pisanja”. Bila je fe-
ministka, nekateri raziskovalci
iščejo vzporednice z ameriško pe-
snico Emily Dickinson. “To niti ni
pomembno. Zanimale so jo žen-
ske, njihovo življenje in njihove
usode”. Tanja Bratina zelo na-
tančno analizira odnos žensk do
življenja v domovini, namero, da
se izselijo, razdvojenost zaradi od-
seljenosti, hrepenenje po vrnitvi
domov in obenem zavedanje, da se
najbrž ne bodo nikdar več vrnile.
Ob tem poudarja prizadevanje, da
bi dosegle višjo izobrazbo, opisuje
ženske-delavke in ženske-matere.
Posebna vrednost raziskave je še ta,
da vsako trditev utemeljuje z
odlomkom. “Ana Praček ne pou-
darja herojstva žensk; to, kar
počenjajo, je sestavni del njihovega
naravnega življenja. Pomembno
pa je, da so predvsem ženske glav-
ne osebe, da so moški resnično sa-
mo stranski liki, da je ženska tista,
ki je pravzaprav družinski razum”.
Sergij Pelhan v uvodniku zbornika
poudarja, kako je v sedanjem času
še pomembnejše, da se zavedamo
slovenstva ne glede na to, v kate-
rem delu sveta živijo Slovenci,
predvsem pa, da se zavedamo nji-
hovega dela in pomena. Pri tem je
med prvimi Ana Praček Krasna
“ena najznamenitejših Slovenk”,
kot jo je tudi imenoval Mihael Gla-
van.
Dorica Makuc je “z velikanskim sa-
mozaupanjem in pogumom” trdi-
la, da bo knjiga izšla v samozaložbi
in da bo sama jamčila za vse
stroške, je povedala Marija Merci-
na. “To čisto preprosto ni dovolje-
no, ker Ana Praček Krasna zasluži,
da pride med nas s podporo vseh
nas”. Konkretno so izdajo knjige
podprli Občina Ajdovščina in ne-
kateri posamezniki. Sicer pa se
knjiga financira iz prodaje, vendar
vsaka predstavitev knjige pomeni
pomembno srečanje s poslušalci,
ko ljudje obujajo spomine in pri-
hajajo na dan z novimi predlogi.
Upamo, da je knjiga le prvi del, da
ji bo sledil drugi del spominov;
predvsem pa, da bo izšel kakšen iz-
bor iz njenega opusa, saj v knjigar-
nah njenih del preprosto ni najti,
je še dejala Mercinova. Zadnja knji-
ga, v kateri so objavljena dela Ane
Praček Krasna, je izšla pred 25 le-
ti...
Res prijeten “ženski poletni večer”
se je nadaljeval ob spevnih melo-
dijah skupine pevk in kitaristk San-
je pod mentorstvom Eve Slokar Šfi-
ligoj, nato pa še ob prigrizku in v
prijetni družbi.
DD
Marija Mercina, Dorica Makuc in Ivana Slamič
Sanja Vogrič Alenka Florenin
Vokalno instrumentalna skupina Sanje
  Dorica Makuc, Marija Mercina in Ivana Slamič o “eni najznamenitejših Slovenk”
“Ana Praček Krasna se vrača med
nas in ne bo pozabljena”
SREČANJE POD LIPAMI 
Aktualno / Slovenija7. julija 20164
  b 25-letnici slovenske držav-
nosti sem za tokratni komen-
tar izbrala naslov Finžgarjeve-
ga zgodovinskega romana Pod svobod-
nim soncem. Tisti, ki nekaj damo na
naše prednike in smo jih z veseljem po-
slušali, vemo, da je bil to sen vsakega
Slovenca, srčna želja gojiti in ohraniti
slovensko besedo, biti na svoji zemlji,
svoj gospod; videti svoje otroke, ki se
rodijo in odraščajo pod svobodnim
soncem. In danes, ko praznujemo četrt
stoletja lastne države, je dovolj razlo-
gov za skupno praznovanje, pravim
skupno, kajti Slovenija je ena in vsi
smo del te skupnosti.
Ko smo leta 1991 razglasili državo, je
bila moja prva misel namenjena mo-
jemu očetu in na glas sem si rekla:
“Dragi tata, škoda, ker nisi dočakal tega
dne”. Vedela sem, koliko zaničevanja
in trpljenja je doživel samo zato, ker je
bil Slovenec, ker so bile v njegovih do-
kumentih napisane neke druge države,
nekaj, kar ni odgovarjalo temu, kar je
on v resnici bil. Naj mi oprostijo vsi ti-
sti, ki zdaj stojijo v prvi ali drugi vrsti,
ki se dobivajo na eni ali drugi proslavi
in govorijo drug čez drugega in si pri-
penjajo zasluge. Hvala za vse dobro, pa
vendar, naša pot v samostojnost in
državnost se je začela veliko stoletij
prej, tlakovali so jo naši predniki. Tla-
kovali so jo s slovenstvom skozi vero,
kulturo in poštenim delom. Kljub za-
tiranju je iskra pod pepelom vedno kli-
la in šele tistega junijskega večera, ko
je zaplapolala naša zastava, smo spoz-
nali, da se tista iskra imenuje država
Slovenija.
Vsi, prav vsi prebivalci naše Slovenije
smo lahko ponosni in zaslužni, da
nam je to uspelo, vsak glas je prispeval
k odločitvi in končno tudi glas proti je
pokazal, da se ni več potrebno bati, da
ni več potrebno slepo slediti nekim
temnim silam, temveč, da se rojeva de-
mokracija. Taka ali drugačna, zavita v
tančico strahu in pričakovanj. Ne
kažimo s prstom na to, kaj je kdo takrat
rekel, važno je, kaj je iz tega nastalo.
Saj vemo, ob rojstvu otroka smo vsi ve-
seli, polni načrtov in želja, kaj vse bi
oz. bo iz tega otroka “ratalo”. Kaj iz te-
ga nastane, pa je druga zgodba, potem
pa pravimo, da so za stranpoti krivi ge-
ni, slaba družba, napačna vzgoja in kaj
vem še kaj. A ni isto z našo državo? Pre-
več dvobarvnih genov se je nabralo
pod našo kožo, preveč družbeno neko-
ristnih dejanj se je začelo kopičiti, ja pa
tudi vzgoja je celim generacijam oprala
možgane. Tega se ne da spremeniti čez
noč, tega se ne da zamenjati kot srajco,
ker je to del naše biti, ker je to del naše
duše. Ja, pri petindvajsetih pa je že čas,
da prenehamo iskati izgovore in kriv-
ce, pri petindvajsetih letih je čas, da
mladenka in mladenič zadihata s pol-
nimi pljuči, ostaneta spoštljiva do pre-
teklosti, vendar zreta v prihodnost.
Svobodno sonce daje vse možnosti.
25. junija pred petindvajsetimi leti
smo bili vsi polni pričakovanj, mislili
smo, da bo že zaradi lastne himne in
lastne zastave vse drugače. Res je bilo
in je še drugače, toda imeti državo še
ne pomeni, da se bosta cedila mleko
in med. Ni potrebe, da primerjamo
prej in potem, ni potrebe, da se primer-
jamo z drugimi državami. Mi smo to,
kar smo. Imamo lepo deželo in prav je,
da smo na to ponosni,
vendar država je kot za-
konska zveza, kjer pravi-
mo: 'ostali si bomo zvesti
v dobrem in hudem'. Zato
je naša sveta dolžnost, da
vsak na svoj način prispe-
vamo k skupnemu dobre-
mu. In prav tu je srž pro-
blema, kjer je večinoma
pomembno moje dobro,
nič pa me ne zanima tvoje
dobro, za skupno dobro pa
komaj vemo.
Zanimivo, vse preveč go-
vorimo o 'prvoborcih'
naše samostojnosti. Vse
bolj je to podobno teku čez drn in strn.
Kdo je bolj zaslužen, kdo je držal zavo-
ro, kdo je diplomatsko plaval s tokom,
da se ne bi komu zameril? Tipični pri-
meri človeških lastnosti, ki se kažejo
na vsakem koraku in nas na vsakem
koraku tudi razdvajajo. Ni vaške vese-
lice ali intelektualnih srečanj, da se ne
bi na to temo udarili 'naši' in 'vaši'.
Moder mož mi je povedal, da so zaradi
obeh gospodov, saj vsi veste, katera dva
mislim, v družini skregani. A nam je
to treba?
Še bolj zanimiv pa je pogled z drugega
zornega kota: padle so tovarne, banke
so šle na kant, celo eno cerkev so pro-
dali, ni denarja za popravilo mostov,
cest, zdravstvo, šolstvo, policija, vojska
se upira. Sociala je prišla tako daleč, da
se govori o lačnih otrocih, o deložira-
nih upokojencih. Prodali in zafurali
smo vse, kar se je prodati dalo, sedaj je
na vrsti Luka Koper. Ne, ne bom več
naštevala, le spomnila bom, da tu ni
nobenega teka čez drn in strn. Tu si
nihče ne pripenja zaslug, tu ni junaka,
ki bi javno povedal, da je bil pri teh
kupčijah zraven, oprostite, tu so vsi ne-
dolžni kot dojenček. Le na vaških ve-
selicah in intelektualnih srečanjih so
'vaši' in 'naši' lopovi; na sodiščih, kjer
je prostor za take stvari, pa je vse tiho.
Tudi to poglavje je potrebno končati,
junake, ki so zapravili vse, kar se je za-
praviti dalo, pa izločiti iz državnega
maratona.
Ob koncu bi naši državi zaželela vse
dobro, najboljše. Naj se ob slovenski
himni prižgejo iskrice v očeh, pa še ge-
slo našega škofa: “Pogum vse ljudstvo
v deželi”! naj bo za popotnico.
Jožica Ličen
O
Komentar ob 25. obletnici slovenske državnosti
Pod svobodnim soncem
  uh iz stekleničke je ušel. Ne tisti
dobri duh iz svetilke. Ne tisti, ki
ob trikratnem drgnjenju izpolni
tri želje. Ne, tokrat govorimo o onem
drugem duhu, ki ga ne moremo nadzi-
rati. Tisti, ki najpogosteje zbuja strah.
Stekleničko lahko imenujete tudi Pan-
dorina skrinjica, kot vam je ljubše. Ter-
minologija tukaj ni pomembna, bolj je
pomembna vsebina. Govorimo namreč
o kaosu, ki je skozi ves prejšnji teden pre-
tresal Luko Koper in celotno Slovenijo
in ki je dosegel vrelišče v petek in sobo-
to. Zakaj govorimo o duhu, ki je ušel iz
stekleničke? Zato ker se je v določenem
trenutku v koprskem pristanišču nabra-
lo toliko napetosti, obračunavanj in no-
tranjih bojev, da je moglo nekje počiti.
Je res vstala Primorska?
“Vstala Primorska – vstani Slovenija” je
bilo geslo, pod katerim so se zbrali za-
posleni v Luki Koper in precejšnje število
krajanov v boju proti posegom države in
Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Izbira takih gesel je, če smo dobrohotni,
populistična in zelo zavajajoča. Ker v
“zadevi Luka Koper” ni šlo za nikakršno
odganjanje tujih okupatorjev, kot so
mnogi prikazovali. Če smo realisti, mo-
ramo ugotoviti, da je šlo za igro številnih
navzkrižnih interesov, ki so nato izbruh-
nili skozi ventil tridnevnega popolnega
zaprtja luke. Šlo je za najslabši možni
razplet, ki kaže na amaterski nivo sloven-
skega korporativnega upravljanja z jav-
nim premoženjem. Že res torej, da Slo-
venija že dve leti gospodarsko raste, Luka
Koper pa je kljub temu izrazit primer, da
je v matici nekaj hudo narobe pri razu-
mevanju gospodarskih strategij.
Pojdimo po vrsti. Prva nesoglasja in ne-
sporazumi so nastali na ravni vodstva
Luke Koper in vodstva SDH, ki je zastop-
nik države, 70-odstotnega lastnika ko-
prske luke. Pred nekaj meseci je minister
za infrastruk-
turo Peter
Gašperšič na-
povedal usta-
novitev pro-
jektnega pod-
jetja 2TDK, ki
bi moralo
zgraditi drugi
tir med Di-
vačo in Ko-
prom. Na-
men tega tira
je učinkovi-
tejši prevoz
blaga iz luke
in v luko. Na-
sprotovanje novemu podjetju s strani
vodstva luke je bilo osnovano na neza-
dovoljstvu z dejstvom, da je podjetje
2TDK predvidevalo tudi vstop tujih za-
sebnih delničarjev. In to bi Luki Koper
zmanjšalo manevrsko moč pri upra-
vljanju tega pomembnega infrastruktur-
nega projekta.
Drugi del spora, zaradi katerega je potem
počilo, je bila nedavna namera SDH, da
zamenja tri nadzornike Luke Koper na
skupščini, ki je bila 1. julija. Formalni ra-
zlogi za njihov od-
poklic, ki sta jih na-
vedla SDH in kasne-
je vlada (državni se-
kretar Dragonja), so
bili res šibki in za la-
se privlečeni. Dejstvo pa je, da so bili de-
janski razlogi povezani v prvi vrsti z
vprašanjem drugega tira in – po besedah
sindikatov – morebitnih podeljevanj
koncesij v pristanišču tujim poslovnim
partnerjem. To naj bi bil (tudi) eden od
načinov za pridobivanje vlagateljev v
drugi tir. To trdijo sindikati in zaposleni,
medtem ko je resorni minister Gašperšič
sicer res dopuščal možnost prihoda tuj-
cev v projekt 2TDK, ni pa nikoli govoril
o tujih koncesninah, še manj o tujih la-
stnikih v Luki Koper. Spor in napetosti
so vsekakor šli tako daleč, da je predsed-
nica nadzornega sveta Luke Koper
Alenka Žnidaršič Kranjc razkrila, da
so ji celo grozili s smrtjo. Iz teh na-
petosti so se porodile prve demon-
stracije “Vstala Primorska, vstani
Slovenija” in nazadnje popolna
blokada Luke Koper z zahtevo od-
stopa ministra Gašperšiča, sekretar-
ja Dragonje in predsednika uprave
SDH Jazbeca (zadnja zahteva se je
že uresničila).
Raztreseni in nezaupanja vredni
funkcionarji
To je nekaj osnovnih dejstev v spo-
ru okoli “afere Luke Koper”. Poglej-
mo zdaj vse nedoslednosti, zaradi
katerih je v tem primeru (ponov-
no) na izpitu padel celoten sistem
slovenskega državnega gospodar-
stva.
Najprej minister Gašperšič. Odkar
je prevzel vajeti ministrstva v svoje roke,
je ravno okoli drugega tira med Koprom
in Divačo postregel z nekaj protislovni-
mi potezami. Takoj po umestitvi je dejal,
da po njegovem mnenju drugi tir sploh
ni izvedljiv. Izjavo je seveda pod javnim
pritiskom moral kasneje preklicati. Dru-
gi tir je danes po šestem bloku termoe-
lektrarne Šoštanj najpomembnejši infra-
strukturni projekt v Sloveniji. Vladna
ocena izdelave tega projekta znaša 1,4
milijarde evrov (spet približno toliko kot
Teš 6). Ker gre za vsoto, ki si jo
država ta trenutek ne more pri-
voščiti, je minister predstavil
zamisel o gradnji tega projekta
s pomočjo evropskih skladov
in tujega zasebnega kapitala.
Tudi ta možnost je v Kopru (in
v dobršnem delu slovenske jav-
nosti) nezaželena, ker “Luke
Koper ja ne bomo prepuščali
tujcem”. V nedavni aferi pa je
bil za enega od treh nadzorni-
kov, ki bi morali prevzeti mesto
“odslovljenih”, določen Ne-
mec Jürgen Sorgenfrei, ki je v
preteklosti sodeloval pri obli-
kovanju študije o drugem tiru.
Ta je dokazovala nepotrebnost
drugega tira. Mesto nadzorni-
ka v Luki Koper bi torej država
dodelila človeku, ki je naspro-
toval tačas najpomem-
bnejšemu infrastrukturnemu
projektu, ki ga močno zagovar-
ja prav sama država. To je bil bistroumen
nesmisel, ki je zrasel na Gašperšičevem
zelniku.
V “aferi Luka Koper” so nespretno delo-
vali vsi vpleteni vladni funkcionarji od
Gašperšiča do državnega sekretarja Me-
toda Dragonje in predsednika uprave
SDH Marka Jazbeca. V utemeljevanju
svojih tez, zakaj je potrebno zamenjati
tri nadzornike Luke Koper, so se med
drugim posluževali podatkov o poslov-
nih (ne) uspehih Luke Koper, za katere
se je kasneje izkazalo, da so že zastareli
ali celo da so bili nepravilni. Ko gre za
Metoda Dragonjo in Marka Jazbeca, pa
je treba v ospredje izpostaviti še en vidik
iz njune preteklosti. Oba sta nekdanja
upravitelja Nove ljubljanske banke v času
“brezskrbnega poslovanja”. Oba sta bila
vpletena tudi v zelo vprašljive kadrovske
rošade v zadnjem letu. Te so skušale “re-
habilitirati” stare kadre iz NLB, ki so po-
magali kopati dolžniško bančno luknjo.
Dragonja je na primer sodeloval pri od-
poklicu vodstva DUTB (slabe banke), ki
so ga sestavljali pretežno švedski strokov-
njaki, ko se je ta organ zapletel v spor s
Savo, na čelu katere je bil nekdanji fun-
kcionar NLB Matej Narat. Jazbec pa je kot
prvi mož SDH hotel namestiti v nadzor-
ni svet NLB nekdanje upravitelje iste
banke v balkanskih podružnicah. Zaradi
množične vstaje javnosti mu poskus ni
uspel.
Zloraba gesel
Poglejmo še na drugo stran barikade. V
vojni je bil najprej nadzorni svet Luke
Koper, ki so se mu kasneje množično pri-
družili uprava, sindikati in zaposleni.
Geslo “Vstala Primorska – vstani Slove-
nija” je v marsičem zavajajoče.
“Reševanje” Luke Koper je vse prej kot
državotvorno dejanje reševanja sloven-
skega gospodarstva.
Poglejmo najprej vodstvo Luke Koper.
Najbolj izpostavljena je bila prva nadzor-
nica Alenka Žnidaršič Kranjc, ki je bila
na seznamu za odstrel in je bila, po la-
stnih besedah, deležna tudi groženj s fi-
zičnim obračunavanjem.
/ str. 16
kil
D
Afera Luka Koper
Pobegli duh iz stekleničke
Kristjani in družba 7. julija 2016 5
Cerkveni in družbeni antislovar (23c)
V kot VERA 3
  ovorili smo o tem, kako
je kriza vere še kako
pomembna težava, ker
je temeljna, saj se vse začne tam,
potem pa preide tudi na življenje
nasploh. Živi se sprotno,
trenutno, brez neke moralne
podlage, odgovornosti in
stremljenja po “nečem več”, kar
sicer kristjani imenujemo tudi
večno življenje, kar pa na koncu
ni nič drugega kot življenje tudi
z duhovno dimenzijo, odprto za
navdihe od zgoraj, hkrati pa
zavedajoč se svoje krhkosti brez
te pomoči in moči. Brez tega gre
le za neprestano iskanje ugodja
in užitkov, zabave in
koristoljubje. Tu imamo dva
izraza sekulariziranega življenja –
racionalizem in “svobodno
življenje”. Za prvo je življenje
eno samo, konča pa se s
prenehanjem življenjskih funkcij
– gre torej za povsem fizično in
biološko pojmovanje človeka,
kar se navsezadnje zrcali tudi v
pogledu na človeka in njegovo
telo, kakor smo to obravnavali.
Pri drugem izrazu, torej
“svobodnem življenju”, obstaja
sicer odprtost za presežno in vse,
kar je s tem povezano, vendar to
ne sme pogojevati
posameznikovega življenja ali ga
oblikovati. Le-to se namreč
ravna zlasti glede na neko ne
natančno določeno “ljubezen”,
ki pa je ljubezen brez resnice ali
Resnice, torej brez tistih
omenjenih presežnih
resničnosti: enega, resničnega,
dobrega in lepega, če pa se že
opiramo na slednje, to vsekakor
ni nekaj presežnega ali
absolutnega, temveč nekaj
relativnega in delnega, je lahko
hkrati nekaj in nič, eno in
razdrobljeno, resnično za
nekatere … Vse skupaj je le še
subjektivno, torej odvisno glede
na posameznika, nič pa
objektivno, torej splošno
G veljavno. Objektivno je le to, daje vse skupaj relativno. Obstajajosicer neke oblike notranjega
življenja, neke duhovnosti, a te
so za vsakogar različne in
drugačne. Predstavili smo že
današnjo družbo kot neki
nenehen karneval, kar je dobra
metafora. Na političnem
področju ni vse le razčetverjeno,
temveč še bolj razdeljeno. Po
mnogih deželah je to, da so
voditelji pogoreli in odpovedali,
privedlo do tega, da so izbrali na
njihovo mesto klovna ali, kot bi
se izrazil prijatelj, “makaka”.
Karneval je predstava družbe, ki
je obrnjena na glavo, kjer hlapci
postanejo gospodarji, ni razlike
med moškimi in ženskami …
Vendar, medtem ko so te pustne
ceremonije imele svojo jasno
časovno omejitev, pa karnevalu
našega časa ni videti konca. Ta
prevlada čutnega, počutnega,
čustvenega in še kakšnega, ki
zavrača ljubezen kot sladko
odgovornost, bežanje od skrbi za
bližnjega, nepriznavanje meja,
privede tudi do tega, da ljudje
namesto presežnega Gospoda
naredimo boga po svoji podobi,
da si postavimo zlato tele,
kakršno nam pač ustreza. V svoji
ozkosti in omotičnosti si bomo
seveda domišljali, da smo sami
svoji gospodarji, v resnici pa
delamo le uslugo tisti peščici
vplivnežev, ki vodijo naša
življenja po mili volji. Jasno
imajo namreč preštudirane naše
korake in naše želje, mi pa
nimamo moči, da bi se
peklenskemu plesu uprli, ker
slonimo le na sebi, ne pa v
resnici na Gospodu, ki ima edini
oblast nad vsem zlom. Ni torej
izbire, ker je nekomu pač treba
služiti, na nas pa je, komu bomo
služili. Odločitev je pomembna,
ker sicer kdo drug služi,
dobesedno, z nami.
Andrej Vončina
Teden kriških zavetnikov 2016
Lepa doživetja pod farnim zvonom
  sredo, 22. junija, so v
Slomškovem domu v
Križu odprli dve razstavi
ob praznovanju kriških zavetni-
kov; organizirala sta ju župnija
Svetega Križa pri Trstu in
Slomškovo društvo skupaj z mla-
dinsko skupino.
Najprej je bilo na vrsti odprtje li-
kovne razstave slikarke Ani Tret-
jak. Slikarka, po rodu iz Križa, se
je rodila leta 1954 na Opčinah. V
Trstu je diplomirala na državnem
umetnostnem zavodu Nordio,
nato pa je študij nadaljevala še v
Ljubljani, kjer je diplomirala na
Pedagoški in likovni akademiji.
Vse do upokojitve leta 2015 se je
V z vnemo posvečala poučevanjuumetnosti na slovenskih sred-njih šolah. V kulturno-umet-
niškem društvu Magnet se je od
leta 1996 ukvarjala s predsta-
vljanjem razstav in prirejanjem
tečajev za odrasle in otroke.
Ani Tretjak raziskuje v slikarstvu
duhovne razsežnosti, z asociativ-
nim kolažem, samodejno risbo
in sakralno geometrijo ter geo-
grafijo. Z meditativnim pristo-
pom išče stik s celostno dimen-
zijo in s simbolno govorico skuša
beležiti sporočila, ki jih sprejema
iz območja kolektivnega neza-
vednega. Od leta 1980 živi in
ustvarja v Križu.
Razstava Oko narave predstavlja
prikaz tridesetletnega raziskovan-
ja subtilnih vtisov, ki jih je slikar-
ka zabeležila na različnih po-
menljivih lokacijah. V Amsterda-
mu, v Svečah na Koroškem, Be-
netkah, Trstu, na Sinjem vrhu, v
Čedadu, na Dunaju, v Škocjan-
skih jamah, Doberdobu, Gropa-
di, Devinu, a predvsem in največ
v Križu.
Krajina, v kateri človek živi, učin-
kuje nanj in človek s svojim rav-
nanjem vpliva nanjo. Vse, kar se
dogaja v določenem kraju, se na
različne načine vtisne v podobo
kraja in ga zaznamuje. Duševna
plat narave se izraža s simbolno
govorico in pripoveduje zgodbe
o kozmični alkimiji.
Od leta 2014 Tretjakova vodi
tečaj risanja - za odrasle - s sim-
bolno govorico v Slomškovem
domu v Križu v sklopu župnije
Sveti Križ.
Isti dan je bilo tudi odprtje čip-
karske razstave domačih kleklja-
ric, ki jim je v dveh sezonah stro-
kovno pomoč nudila Alenka
Križmančič.
Obe skupini je uresničil pokojni
domači župnik Maks Suard, ki sta
se ga večkrat spomnili obe pred-
stavnici skupin.
Letos so se odločili, da bodo
predstavili dejavnosti, ki poteka-
jo že dve leti v okviru župnije, ta-
ko so povabili za glasbene točke
še domačinki Tamaro Tretjak in
Claudio Sedmak.
V četrtek, 23. junija, na vigilijo
goda sv. Janeza Krstnika, so pri-
redili še dobro obiskano delavni-
co izdelovanja svetoivanskih
venčkov.
V nedeljo, 26. junija, pa so praz-
novali slovesnost sv. Petra in Pa-
vla s sv. mašo. Procesije žal jim ni
uspelo izvesti, ker se je letos rav-
no med sv. mašo razdivjala ne-
vihta z močnim dežjem in ve-
trom. Vseeno je bilo po sv. maši
tradicionalno druženje v
Slomškovem domu. V sredo, 29.
junija, na god sv. Petra in Pavla,
se je s sv. mašo sklenil letošnji Te-
den kriških zavetnikov.
Matej Kosmač
  Sivi pragmatizem cerkvene vsakdanjosti
Duhovnik med krizo 
in upanjem
V PREMISLEK 
  apež Frančišek, ki nas ved-
no znova preseneča, v apo-
stolski spodbudi Veselje
evangelija (VE) v 83. poglavju
omenjene apostolske spodbude
pravi: “Tako nastaja največja ne-
varnost: sivi pragmatizem cer-
kvene vsakdanjosti, kjer na videz
vse poteka v redu, v resnici pa ve-
ra peša in se utaplja v malo-
dušju”.
Pojem sivi pragmatizem cerkve-
ne vsakdanjosti je uporabil že pa-
pež Ratzinger v Mehiki leta
1996, tokrat ga je papež
Frančišek ponovno vzel iz poza-
be. To je stanje, ko duhovnik z
občutkom nemoči nad neuspehi
omahne in se preda malodušju.
Lahko pa bi se ta občutek ne-
moči spremenil v jezo ali celo v
sovraštvo do vsega, kar ponuja
sodobni svet. To se lahko dogodi
tudi vsakemu kristjanu in ne sa-
mo duhovniku. Papež jasno
opozarja: “Hudi duh poraza je
brat skušnjave, da bi predčasno
P ločil pšenico od plev” (VE 85).Tako se mimogrede srečujemo zneko psihologijo, ki jo imenuje-
mo “pokopališka psihologija”.
Ta počasi spreminja kristjane v
muzejske mumije. Razočarani so
nad Cerkvijo, nad vodstvom, pa
V medsebojnih odnosih se
dopolnjujemo, bogatimo in
gradimo svoje osebnosti.
Včasih pa postajajo ti odnosi
težki, obremenjujoči, ker ne
iščemo skupnih rešitev in poti.
Ovirata nas zlo in brezbrižnost
naših bližnjih, ki nas nočejo
razumeti. Ko smo ranjeni in si
ne moremo sami pomagati, se
lahko odpremo Božji ljubezni,
ki nam prihaja naproti s svojo
bližino in odpuščanjem.
Nobena stvar ni tako zdravilna
kot odpuščanje, ki je ogledalo
naše vere in krščanskega
življenja. V njem ponovno
najdemo domač, sinovski
odnos z Bogom in bratsko
skupnost z ljudmi. Nekdaj
mrtvi odnosi zaživijo in
življenje se začne z novim
zamahom.
Evangelist Luka pravi, da je bil
izgubljeni sin izven sebe in da
je naredil veliko hudega.
Potem je šel vase in začel
razmišljati o očetu. Danes so
mnogi ljudje izven sebe in ne
želijo razmišljati o Bogu. Zato
pozabljajo, kdo so, in se
zapirajo v svojo žalost ter jezo.
Nekateri se oprijemajo
zmotnega mišljenja, da je
dovolj govoriti o odpuščanju,
ne pa odpustiti. Saj se vse
pozabi in čas zaceli rane. Toda
odpustiti ne pomeni pozabiti,
kajti pozabljena rana se odpre
in z njo stara bolečina.
Odpuščanje tudi ni prisiljeno
dejanje, ampak mora nastati iz
svobodne odločitve in brez
pogojev. Tako odpuščanje je
nov začetek. Marsikdaj je zelo
naporno, ker mora iti skozi
križ, da umremo svoji
sebičnosti ter povračilu in se
odpremo daru drugega. V
odpuščanju odkrivamo dar
življenja, ki smo ga zavrnili in
se je ponovno vrnil ter obudil
nov odnos. V tem smislu je
odpuščanje čudež, ki nas
vedno znova dela ljudi in
odpira v skupnost.
Morda se kdaj z apostolom
Petrom sprašujemo, kolikokrat
moramo odpustiti, toda Jezus
je odločen, da je treba
odpustiti vedno, znova in
znova, tudi če nam drugi
nočejo odpustiti ali sprejeti
našega daru odpuščanja.
Usmiljena in potrpežljiva
ljubezen potuje od človeka do
človeka in gradi nove vezi
skupnosti, iz zamer in smrti se
rojeva življenje in veselje.
Edina meja smo torej ljudje, če
nismo pripravljeni odpustiti. V
očenašu prosimo, naj nam
Bog odpusti grehe, ker tudi mi
odpuščamo drugim.
SPRAVA, EDINOST, SREČA (7)
Primož Krečič
PROŠNJA ZA ODPUŠČANJE
tudi nad samim seboj. Pisatelj
Bernanos je to označil za trenu-
tek, ko kristjan živi v nekem ra-
zočaranju in žalosti nad vsem,
kar ga obdaja. To pa je – “najdra-
gocenejši od demonovih nabo-
jev”. Malodušnost in razočaranje
ne samo kristjana, ampak vsake-
ga človeka, privedeta v stanje ne-
zainteresiranosti, in to tako, da
ga ne gane ne Božje in ne svet-
no.
Do tega stanja pa ni težko priti.
Če je duhovnik v neki župniji,
recimo, trideset let, kmalu spoz-
na, da od tega, kar je bilo nekoč,
je danes le še bore malo. Vse se
je nekam razpršilo, od številčnih
družin so ostali samo tu pa tam
še kakšni cerkveno poročeni, od
vrste ministrantov, še tu pa tam
kdo pricaplja pred oltar, komaj
kdo se še priglasi za cerkveno po-
roko …
Ti dogodki in takšno stanje v
svetu dokazujejo, da sodobni
človek duhovnika skoraj ne rabi
več, razen morda še za kakšen
pogreb. Duhovnikova stoletna
identiteta je na udaru. Duhovni-
ka je sicer v Jugoslaviji komuni-
zem izenačil z obrtnikom, po
padcu le-tega pa je dejansko to
postal, kar v tistem času le ni bil.
Zanimiv je sicer še za ohranjanje
nekega tradicionalnega obredja
/rituala/, že davno pa je nepo-
memben pri življenjski usmerit-
vi ljudi, s katerimi živi oziroma
ki so mu zaupani.
Kako naprej?
Zelo preprosto. Podajam vam pe-
smico za konec in v razmislek.
Takole se glasi:
Verovanje. / V nič ni treba verje-
ti, / ker ni kaj za verjeti. / Ali je,
ali pa ni. / Najdi, ali skreni. / Ti
imaš svobodno voljo. / Tisti, ki
ga iščeš, ima zate čas”!
Ambrož Kodelja
Cerkev na Slovenskem
Letos 15 novomašnikov
  atoliška Cerkev na Slo-
venskem je letos dobila
15 novomašnikov. Od
tega jih je 14 v duhovnike po-
svečenih v Sloveniji, eden pa
v izseljenstvu. Največ novo-
mašnikov imata dve najmanjši
škofiji - novomeška in mursko-
soboška. Njihovo skupno šte-
vilo je letos sicer višje kot
prejšnja leta. Leta 2014 je bilo
npr. novomašnikov sedem, la-
ni pa 12.
K Večina letošnjih novomašni-kov je bila v duhovnike po-svečena na praznik apostolov
sv. Petra in Pavla.
V celjski škofiji je bil v duhov-
nika posvečen Gregor Majcen,
v koprski Janez Jurij Arnež, v
ljubljanski Bernard Rožman in
Simon Virant, v mariborski
Robert Sekavčnik, v murskoso-
boški pa Matjaž Muršič Klenar.
Največ novomašnikov ima no-
vomeška škofija. Tam so du-
hovniki postali Matej
Gnidovec, Boštjan Go-
rišek, Štefan Hosta in Ro-
man Ivanetič.
V duhovnike je bilo po-
svečenih tudi pet redov-
nikov - frančiškan
Boštjan Horvat, križnik
Boštjan Kotar, salezijanec
Mitja Franc in minorit
Anton Borovnjak. Od
omenjenih trije prihajajo
iz murskosoboške škofije,
eden pa iz novomeške.
Dne 3. junija je bil v ZDA v du-
hovnika posvečen tudi Jernej
Šuštar, sicer član tamkajšnje
Skupnosti Kristusa Jagnjeta.
Povprečna starost letošnjih
novomašnikov je 30,6 leta.
Najstarejši je star 53, dva
najmlajša pa 24 let.
Novomašnik dr. Janez Jurij Arnež
Goriška7. julija 20166
Zagoreli so svetoivanski kresovi
Kresovi tradicionalno zagorijo ob raznih priložnostih. V naših krajih so najbolj
razširjeni tisti, ki jih prižigajo na predvečer sv. Ivana, ko se začenja
koledarsko poletje in je noč najkrajša. Kresovi imajo tudi svojo sporočilnost,
saj svetloba prevlada nad temo, torej življenje nad smrtjo. Nekoč so po
vaseh kresove prižigali na trgih in križiščih, danes, ko so ti prekriti z asfaltom,
to ne morejo več. Po raznih zaselkih so tekmovali, kdo bo zbral največ
vejevja in drugega lesa in zakuril najvišji kres. Ko je ogenj polagoma ugašal,
se je mladina zabavala in preskakovala žerjavico. Ker so bile v bližini njive,
posejane s krompirjem, so mlade gomolje izkopali in jih spekli na žerjavici.
V nekaterih krajih imajo navado, da ob kresovanju spletajo svetoivanske
venčke iz poljskega cvetja in z njimi “okronajo” dekleta. Danes skrbijo za
kresove društva, ki prirejajo tudi krajši kulturni in družabni program.
Na posnetku visok kres v Štandrežu na bregu reke Soče; pripravilo ga je
društvo sKultura 2001. / DP
Uspešno končana čistilna akcija 
na Vrhu Sv. Mihaela
Prejšnjo soboto se je končala tretja čistilna akcija na Vrhu Sv. Mihaela;
domačini smo očistili dve vhodni parceli naše priljubljene vasi. Prisotnih je
bilo kar precej prostovoljcev.
Delovni dan smo končali z
družabnim srečanjem v Lokandi
Devetak pri Čotovih z mladimi
harmonikarji. Rad bi se zahvalil
vsem Vrhovcem, ki so pomagali
pri delu, in seveda društvom, ki
so nam bili ob strani, KD Danica,
PD Vrh Sv. Mihaela in Zadrugi
Brajda. Zmenili smo se, da se
najdemo spet v septembru in da
bomo očistili še parcelo pri šoli in pri avtobusni postaji v spodnjem delu
vasi. / AD
Abonmajska sezona SSG v Gorici 2016/2017
Slovensko stalno gledališče se tudi letos predstavlja na Goriškem z bogatim
repertoarjem abonmajske sezone 2016/2017, ki vsebuje šest predstav in
dva dogodka v organizaciji Kulturnega doma Gorica in Kulturnega centra
Lojze Bratuž iz Gorice. Uvodna predstava, Čehov Češnjev vrt, bo v
ponedeljek, 14. novembra 2016,  (ob 20.30) v Kulturnem centru Lojze
Bratuž v Gorici. Na Goriškem v teh dneh poteka predvpis abonmajev; kdor
ga vpiše do 29. julija, bo imel popust. Abonmaji SSG za Gorico so na voljo
pri blagajni Kulturnega doma, ki je odprta od ponedeljka do petka, od 9.00
do 12.00.
Predstave bodo tudi letos izmenično na odru Kulturnega doma in
Kulturnega centra Lojze Bratuž in bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi.
V abonmajsko ponudbo je vključen tudi brezplačen avtobusni prevoz za
vse predstave goriškega abonmaja.
Za podrobnejše informacije za vpis abonmaja SSG v Gorici se lahko
zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 – tel
+39 0481 33288 – info@kulturnidom. it).
Kratke
  čitno malce nagajivo
vreme prinaša Štever-
jancem srečo, saj so lah-
ko ponosni na dosežen kakovo-
sten rezultat prijavljenih ansam-
blov in število obiskovalcev,
čeprav je bilo zaznati manjši
upad zaradi vsesplošne gospo-
darske stiske. V petek, 1. julija, in
v soboto, 2. julija, sta bila na spo-
redu predfinalna večera, kjer se
je pomerilo osemindvajset an-
samblov. Sobotni program je ne-
tekmovalno, vživeto uvedel an-
sambel B ES AS goriških harmo-
nikarjev, doma iz okolice Nove
Gorice. V nedeljo, 3. julija, pa je
bil na sporedu zadnji dan 46. Fe-
stivala Števerjan 2016 s finalnim
delom, z nastopom gosta, s po-
delitvijo nagrad ter z nagovorom
predsednika organizatorja SKPD
F. B. Sedej, Filipa Hledeta.
Na prvih dveh tekmovalnih
večerih je komisija za glasbo (Mi-
hael Corsi, Nikolaj Pintar, Dario
Bertinazzi, Denis Novato, Igor
Podpečan, Renato Verlič; komi-
siji je predsedoval Filip Hlede)
prepustila v finalni nedeljski del
deset ansamblov: Jug, Klateži,
Maj, Mladi upi, Moment, Seksta-
kord, Vikend, Azalea, Frajerke in
Grajski kvintet. Ansambla Tik
tak in Murni sta s svojim nasto-
pom prepričala prisotne in si ta-
ko prislužila finalni nastop po
mnenju publike.
S podelitvijo nagrad se je v ne-
deljo zvečer med Borovci končal
letošnji že 46. Festival narodno-
zabavne glasbe Števerjan 2016.
Tridnevni maraton slovenske pe-
smi je mojstrsko povezovala priz-
nana napovedovalka Tjaša Hro-
bat. Zmagovalci večera so Murni
iz Šentjurja, ki jim je strokovna
komisija za skladbo Presneti gla-
vobol (avtorica besedila Vera
Šolinc, avtor glasbe Bojan Luga-
rič) dodelila prvo nagrado in tro-
fejo drušva F. B. Sedej. Iz glasbe-
ne zakladnice so zapeli pesem Ta
zadnji direndaj Šentjurskih mu-
zikantov. Drugo nagrado je ko-
misija prisodila ansamblu Sek-
stakord iz Planine pri Sevnici, ki
je izvedel pesem Ne pozabi me
(glasba Matic Plemenitaš, bese-
dilo Damjan Pasarič); tretjo pa
ansamblu Mladi upi iz Šmarij pri
Jelšah, ki je zapel skladbo S tabo
O lahko bi letela (glasba DavidBevc, besedilo Anja Ropotar).Nagrado za najboljšega debitan-
ta je prejel ansambel Moment iz
Vinske Gore. Komisija za besedi-
lo (Janez Dolinar, Lucija Tavčar
in Martina Valentinčič kot pred-
stavnica organizatorja) je nagra-
dila Mateja
Bojaneca za
skladbo Ne
joči mami,
ki jo je tudi
sam ugla-
sbil, izvajal
pa ansambel
Vikend iz
Vinske Gore.
Nastopajoča
besedila so
bila različna
po tematiki,
a vendar
včasih pre-
malo izvir-
na. Občin-
stvo je naj-
bolj navdušil ansambel Tik Tak
iz Studena pri Postojni, ki je za
skladbo iz zakladnice Zaradi pe-
smi ans. Braneta Klavžarja prejel
nagrado občinstva.
Gost nedeljskega večera je bil
priznani Slovenski oktet. Nastop
izjemne glasbene skupine je bil
preplet Avsenikove glasbe in slo-
venske ljudske ustvarjalnosti na
najvišji ravni. Prav v soboto
zvečer je namreč potekala prva
obletnica odhoda s tega sveta
znamenitega Slavka Avsenika.
Pevci so uživali na odru prav ta-
ko kot poslušalci, ki so napolnili
prireditveni prostor. Izkazali so
se z odličnim petjem, poslušalci
pa z aplavzi, ki so kot po pravilu
nagrajevali izjemne izvedbe, tu-
di med samim izvajanjem pe-
smi. Nastop Slovenskega okteta
pa je pričaral tak večer, ki se ga
bodo poslušalci števerjanskega
koncerta še dolgo spominjali. Po
koncertu so si pevci vzeli čas in
se družili z obiskovalci, kar je
vsem še polepšalo vzdušje.
Nedeljski “adrenalinski” popol-
dan je snemal tržaški sedež Rai,
ki bo oddajal finale 10. in 14. ju-
lija. Po dogovoru pa bo posnetke
RTV Slovenija predvajala 29. ju-
lija in 5. avgusta.
Tudi letos je bilo možno po-
slušanje celotnega poteka tek-
movanja preko spletne strani
društva F. B. Sedej, www. sedej.
org, kar je dodatno obogatilo po-
nudbo organizatorja predvsem
tistim, ki jim je Števerjan težko
dosegljiv. V podcastu je bilo
možno poslušanje vseh tekmo-
valnih skladb. Interaktivno so-
delovanje je bilo tudi možno
preko društvene Facebook stra-
ni.
Števerjance so v tem tekmoval-
nem “tridnevju” počastili števil-
ni gostje, med katerimi naj ome-
nimo županjo občine Števerjan
Franco Padovan, senatorko v ita-
lijanskem parlamentu Lauro Fa-
siolo, podpredsednika deželnega
sveta in deželnega tajnika SSk
Igorja Gabrovca, pokrajinskega
tajnika SSk Julijana Čavdka, pod-
predsednico goriške pokrajine
Maro Černic, podpredsednika
ZSKP iz Gorice Miloša Čotarja,
župana občine Brda Franca
Mužiča, županjo občine Sovod-
nje ob Soči Alenko Florenin in
predsednika SSO Walterja Ban-
dlja.
Obiskovalcem festivala je bil na
voljo obširen bilten o sami pri-
reditvi. Brošuro, ki obsega dese-
tine črno-belih pa tudi več bar-
vnih strani, je izdala Zveza slo-
venske katoliške prosvete iz Go-
rice, za grafično oblikovanje in
prelom je poskrbel Igor Škor-
janc. Letošnjo uvodno misel je
prispevala tajnica društva F. B.
Sedej Katja Dorni.
Pri organizaciji in izpeljavi festi-
vala imajo vsako leto pomem-
bno vlogo pokrovitelji, ki so Zve-
za slovenske katoliške prosvete iz
Gorice, Občina Števerjan, Rai -
Postaja Trst A, Občina Brda, Fun-
dacija Goriške hranilnice in Svet
slovenskih organizacij; prav tako
tudi sponzor Avto Batič Aj-
dovščina. Seveda gre prisrčna
zahvala tudi vsem ostalim cenje-
nim darovalcem, ki so zagotovili
pomembno finančno podporo
letošnjemu festivalu. Misel hva-
ležnosti gre tudi vinoteki Štever-
janski griči, lovski družini iz Šte-
verjana, domačemu kulturnemu
društvu Briški grič, KD Sabotin
iz Štmavra in PD Štandrež za po-
sojeno dragoceno opremo.
Ozvočenje sta urejala Vasja
Križmančič s sodelavci in Niko
Klanjšček, ki sta se tudi letos
odlično izkazala. Števerjanski fe-
stival ni le glasbeno tekmovanje,
ampak ima tudi velike zasluge
pri ohranitvi kulturne dediščine
in daje mladini močno oporo,
da se lahko s ponosom zaveda
svojih korenin in da vedno bolj
spoznava, da je treba biti narodu
zvest in tako ohranjevati lastno
identiteto.
Ob koncu čutimo dolžnost, da se
zahvalimo številnim Števerjan-
cem, fantom in dekletom, ki
neutrudno skrbijo za brezhiben
potek tako pomembne zamejske
manifestacije. Mislimo, da ni bi-
lo še nobenemu obiskovalcu žal
za obisk na našem prazniku v tej
prelepi briški vasici, saj je vsak
festival s svojimi melodijami, an-
sambli in gosti enkratno doživet-
je, ki se vsakomur nepozabno
vtisne v spomin.
Festivalske luči so ugasnile, pri-
voščili si bomo dolgo, upajmo,
vroče poletje in se v mislih že
spogledovali z naslednjim 47.
Števerjanskim festivalom. Po-
slušalce in ljubitelje narodno-za-
bavne glasbe ponovno vabimo
čez leto dni v briško prestolnico
narodno-zabavne glasbe.
  tevilne in morfološko različne do-
line južno pod Mont Blancom in
drugimi štiritisočaki na italijansko-
francoski meji so območja z zelo dolgo
naselitveno zgodovino. Te doline, ki jih
poznamo s skupnim imenom Dolina
Aosta, so bile prehod med romanskim
in galskim svetom že v času rimskega
imperija. Mesto Aosta je kot Augusta pre-
toria nastalo v času cesarja Avgusta leta
25 pred Kristusom. Tam lahko še vedno
občudujemo rimsko arhitekturo
(začenši z Avgustovim slavolokom), ki
se je v zgodovini pomešala s srednje-
veško in kasnejšimi tipi arhitekture. Po-
sebej značilni so gradovi in utrdbe. Tudi
ta specifika ima zelo jasen vzrok. Tukaj
so namreč različni oblastniki branili in
varovali meje državic in kraljestev, ki so
jih naravno postavljale gore. Arhitekton-
ske značilnosti nekoliko spominjajo na
slikovito bavarsko pokrajino z izrazito
razliko precej masivnejše hribovske kra-
jine.
V ta pestri svet, ki ga velja po bliže spoz-
nati, so se 18.
in 19. junija od-
peljali pevke in
pevci mešane-
ga pevskega
zbora Hrast iz
Doberdoba
pod pokrovitel-
jstvom Zveze slovenske katoliške prosve-
te. Priložnost za gostovanje je bilo pova-
bilo tamkajšnjega zbora Penne nere, ki
je nastal leta 1958 na pobudo vsedržav-
nega združenja alpincev. Pevci moškega
zbora iz Aoste prirejajo vsako leto ob
začetku poletja zborovsko revijo s po-
menljivim poimenovanjem Monumen-
ti inCantati – Monuments enChantes,
ki ga v slovenskem prevodu lahko izra-
zimo z besedama Čarobni spomeniki.
Dolina Aosta je seveda značilna tudi po
narodnostni in jezikovni specifiki, ki sta
posledici geografske lege. Jezikovna se-
stava teh krajev pa je celo še bolj izrazita,
kot si lahko mislimo na prvi pogled. Po-
leg francoskega jezika najdemo tukaj tu-
di številne različice francoskih narečij,
med njimi tudi take, ki izvirajo iz fran-
ko-provansalskih korenin. Nekaj vasi pa
naseljuje tudi nemško govoreča
manjšina. Doberdobske pevke in pevci
so na primer nastopali v nemško govo-
reči občini.
Revija Monuments enChantes je prire-
ditev, ki želi ovrednotiti bogato kulturno
in arhitektonsko dediščino teh dolin in
jo združiti s prijetnim glasbenim
večerom. Tamkajšnji pevski sestav Pen-
ne nere vsako leto vabi v goste drug
zbor. Letošnja izvedba je bila peta po
vrsti, prizorišče koncerta pa je bil očar-
ljiv dvorec družine Savoia v občini Gres-
soney-Saint Jean. Šlo je pravzaprav za
poletno rezidenco, ki si jo je zaželela
kraljica Margherita Savojska, žena kralja
Umberta I., in ki je bila zgrajena med le-
toma 1899 in 1904. Ob lepem vremenu
se izpred dvorca razgled odpira na vrho-
ve pogorja Monte Rosa. Danes je njegov
lastnik avtonomna dežela Dolina Aosta.
Koncert v kraljevem dvorcu je bil na spo-
redu v soboto, 18. junija. Uvedel ga je
domači zbor Penne nere – italijanski
zbor, ki ima v repertoarju skladbe iz bo-
gate zakladnice rodnih dolin. Domačini
so po uvodnem pevskem pozdravu oder
prepustili doberdobskim pevkam in
pevcem. MePZ Hrast je oblikoval večer
v dveh delih. Po uvodnem pozdravu,
Vrabčevi Zdravljici, so Doberdobci prvi
del namenili nabožni polifoniji. Spored
je predstavljal zgodovinski prerez od
nemške do pravoslavne romantike ter iz-
bor sodobnih skladateljev severno-
evropske in ameriške šole. Drugi del
večera je bil posvečen slovenski ljudski
pesmi, predvsem tisti, ki ima svoje kore-
nine na mejnem območju med Italijo in
Slovenijo. Poslušalci so lahko spoznali
značilnosti rezijanskih in beneških na-
pevov in se nato v namišljenem glasbe-
nem potovanju odpravili še v primorsko
območje. Šlo je skratka za kulturno in
glasbeno izmenjavo med območji s po-
dobnimi jezikovnimi in
narodnimi specifikami.
Doberdobske pevke in
pevci so tako spoznali ne-
kaj najbolj značilnih la-
stnosti Doline Aoste.
Ogledali so si tudi Bard,
tamkajšnjo najmanjšo
občino s 125 prebivalci in
mogočno utrdbo iz 19.
stoletja, ki je Savojcem
služila kot utrjena obram-
bna linija proti Franco-
zom. Hkrati je bilo to go-
stovanje priložnost za
spoznanje in spoprijatelji-
tev z novim pevskim zbo-
rom, za katerega se je na
primer izkazalo, da ima v repertoarju tu-
di uglasbitev Kosovelove Kraške jeseni,
in ki bo obisk vrnil v bližnji prihodno-
sti.
kil
Š
Foto DP
MePZ Hrast na gostovanju v Dolini Aoste
“Čarobni spomeniki” 
s slovenskim žarom
S 1. strani
Zmagovalec ...
Ansambel Sekstakord, ki je prejel drugo nagrado
Goriška 7. julija 2016 7
  Pozdrav poletju
Harmoničen preplet glasbe
in srhljiv gledališki utrinek
PD ŠTANDREŽ 
  o dokaj deževni pomladi je
sonce pokazalo v prvih po-
letnih dneh svoj vroči
obraz. A prav ko so v župnijskem
parku v Štandrežu zelo delavni
člani domačega Prosvetnega
društva pripravili dobrodošlico
poletju s kulturnim programom
na prostem, je iz oblakov začelo
deževati. A dež ni pregnal zbrane-
ga občinstva, saj so iznajdljivi
društveni delavci takoj namestili
velike senčnike, tako da se je ves
načrtovani spored lahko mirno
zvrstil pod sicer cmeravim ne-
bom.
Pozdrav poletju je naslov večerne
prireditve, ki jo že nekaj let pri-
pravlja PD Štandrež v soorganiza-
ciji Zveze slovenske katoliške pro-
svete in Sveta slovenskih organi-
zacij. Letos se je lepa zamisel ure-
sničila v nedeljo, 26. junija. Za
uvod sta, po pozdravu in napove-
di sporeda Andreje Bizjak Vižin-
tin, zelo mlada harmonikarja Lo-
renzo Marussi in Nikolaj Pavletič
popeljala publiko nazaj v čas, ko
se je glas harmonike večkrat
oglašal na vasi skupaj s pesmijo
in vriskanjem veselih fantov. Oba
sta učenca zelo dejavnega prof.
Mirka Ferlana, ki poučuje na Slo-
venskem centru za glasbeno
vzgojo Emil Komel v Gorici.
Sproščeno sta zaigrala znani ljud-
ski pesmi, sanjavo V dolini tihi in
šegavo Terezinka, pa še dodatek.
Poslušalci so jima namenili
prisrčno ploskanje, kakor so ga tu-
di kvartetu kitar in pevk Vokalno-
instrumentalne skupine Sanje s
P kitaro, ki vneto deluje tri leta vsolkanskem Kulturnem društvuSanje pod strokovnim vodstvom
prof. Eve Slokar. Kitaristk je v re-
snici osem, a bolezen in drugi
zadržki so tokrat razpolovili sku-
pino, ki je vseeno s svojim izva-
janjem poustvarila prisrčno po-
mirjujoče domače
ozračje s pridi-
hom rahle
otožnosti. Milo sta
zazveneli ljudska
Sijaj mi sončece in
domoljubna
Šumijo gozdovi
domači v priredbi
Otta Lesjaka, bolj
šegavo pa je izzve-
nela Moje dekle je
še mlado. Kitari-
stke so po gleda-
liškem utrinku
zaokrožile spored
s pesmimi Kam le čas beži Franca
Šegovca, čustveno Tri planike Bo-
risa Kovačiča in znano Avseniko-
vo, ki je kot balzam za po-
slušalčeva ušesa, Gozdovi v me-
sečini. Aplavz je seveda priklical
še dodatno skladbico z željo, da
bi gospe še kdaj prišle v goste.
Harmonijo glasbe in sanjavo
vzdušje je “kot strela z jasnega”
prekinila enodejanka italijan-
skega avtorja Alda Nicolaja
(1920-2004), zelo plodnega
dramatika, znanega po spretno
napisanih komedijah in eno-
dejankah za enega igralca oz.
igralko. Spomnimo naj, da je
štandreški dramski odsek z nje-
govo trpko komedijo Stara gar-
da osvojil prvo mesto na final-
nem delu Srečanja vsesloven-
skih gledaliških skupin Linhar-
tovo srečanje, l. 2004. Ganljiva
predstava v premišljeni režiji
Janeza Starine je bila res ime-
nitna. Aldo Nicolaj je z veliko
lahkoto namakal pero v simboli-
zem, neorealizem, nadrealizem
in tudi v dramske vode absurda.
Njegova dela so življenjska, živa;
v njih nikakor noče igrati na mo-
ralistične strune. Prikazuje pač
dejstva, večkrat tudi v njihovih
absurdnih ali srhljivih odtenkih.
Prav take značilnosti ima mono-
log Voda in milo, ki ga je baje spi-
sal po resničnih dogodkih iz kro-
nike. Manijaška čistoča, nenehno
umivanje rok je bolezenska klica
ženske; le-ta jo privede do nešte-
tih umorov. Zaradi socialnega
dna, v katerem ji je usoda dala
živeti, in posledično revščine, ki
ji ne dopušča si privoščiti, kar bi
si želela, tudi velikih količin mila,
si domisli, da bi ga sama proizva-
jala doma … z umori ljudi, ki po
naključju vstopajo v njeno hišo.
To početje jo seveda kmalu prive-
de do ječe, kjer lucidno spregovo-
ri o svojem početju, kot da bi bilo
to povsem normalno. Bolno
duševnost te ženske, izvirajočo iz
eksistencialnih stisk, je želela čim
bolj naravno in prepričljivo orisa-
ti Solange Degenhardt, ki je v zad-
njih letih svojo željo po gleda-
liškem ustvarjanju udejanjala v
goriški gledališki skupini Tik Tak
Teater. Po nekajletnem ustvarjal-
nem mrku se je ta skupina spet
predstavila goriški publiki 16. ma-
ja letos, ko je nastopila v mali dvo-
rani Kulturnega doma v Gorici s
tremi monologi pod skupnim na-
slovom Pravljice za odrasle 2 –
Kriza-. Degenhardtova je odigrala
prav Nicolajev monolog Voda in
milo, Nadja Šuligoj se je vživela v
temperamentno Judito v enode-
janki istega avtorja, Kazimir Čer-
nic pa je oživil delo sodobnega
avtorja in igralca Ascania Celesti-
nija, Človek z marelo. Vsi trije so
nastopili pod režijsko roko ljubi-
teljskega igralca, člana Tik Tak
Teatra, Roberta Cotiča, za luč in
glasbo je poskrbel Ivan Černic,
šepetalka je bila Katja Terčič, ki je
gledališko umetnost pobliže spoz-
nala v mladinski gedališki skupini
O’Klapa v Gorici. Solange Degen-
hardt – tokrat je šepetalko Katjo
nadomestila Nadja Šuligoj - je
učinkovito poosebila neuravno-
vešeno protagonistko, ki se sploh
ne zaveda svojih dejanj in je v
začetku videti “normalna” žen-
ska, ki ljubi čistočo. Njena bolna
osebnot se razgalja postopoma,
dokler ne doseže vrhunca v mir-
nem opisovanju lastnega početja
pri pridobivanju mila. Blaznost
ženske je igralka skušala čim bolj
stopnjevati s predirljivim pogle-
dom in občasnimi prebliski zlob-
nega smeha, ki so odslikavali nje-
no blaznost ob nenehnem pou-
darjanju čistoče. Pripoved je tako
pridobila tisto shrljivo noto, ki je
pač nujno potrebna, da se izkaže
vsa avtorjeva spretnost opisovanja
serijske morilke, ki prisega na
čistočo in se v samici dobro
počuti, ker je vse tako asketsko in
kjer je tudi umivalnik, v katerega
po mili volji lahko namaka roke
in jih strastno mili in umiva. So-
lange Degenhardt je bila za svojo
interpretacijo zahtevnega lika de-
ležna odobravajočega ploskanja.
Iva Koršič
Obvestila
Zveza slovenske katoliške
prosvete in Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica
obveščata, da bo urad od 1. julija
do 31. avgusta deloval od 8. do
14. ure od ponedeljka do petka.
Popoldne bo urad zaprt. Od 8. do
15. avgusta bo urad zaprt zaradi
dopusta.
SPDG načr tuje v avgustu
tridnevni izlet v Dolomite, v
skupino Pale di San Martino.
Predvideno je od 4 do 7 ur hoje
dnevno. Zaradi pravočasne
rezervacije prenočišča je
potrebna predhodna prijava.
Informacije daje Vlado tel.
3317059216.
Občina Sovodnje ob Soči
sporoča, da bo občinska knjižnica
zaprta zaradi selitve v nov sedež
na Prvomajski ulici št. 42
(Butkovičeva hiša) do petka, 16.
9. 2016 (ukrep župana št. 3 z dne
31. 5. 2016).
Občina Sovodnje ob Soči
sporoča, da bodo v juliju in
avgustu 2016 uradi zaprti v
popoldanskih urah. Urniki
posameznih uradov so objavljeni
na spletni strani Občine, in sicer:
www. comune. savogna. go. it
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško prireja v
soboto, 16. julija, izlet v Planico
za ogled skakalnice, muzeja in
doline Vrata. Vpisujejo po tel. št.:
0481 884156 (Andrej F.), 0481
20801 (Sonja K.), 0481 882183
(Dragica V.), 0481 78138 (Sonja
Š.).
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško prireja v
soboto, 6. avgusta, tradicionalni
piknik z izletom v Slovensko Istro
za ogled Sečoveljskih solin in
obisk zgodovinske ter moderne
oljarne (Tonina hiša). Sledilo bo
družabno srečanje. Vpisujejo po
tel. št.: 0481 884156 (Andrej F.),
0481 20801 (Sonja K.), 0481
882183 (Dragica V.), 0481
78138 (Sonja Š.).
V središču mesta dajamo v najem
prenovljeno stanovanje, primerno
tudi za pisarno. Info tel. 340
9248297.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana
lahko nakažete na bančni tekoči
račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2,
Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402
003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s
pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVA-
NA. Informacije na tajništvu SCGV
Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali
0481 547569.
Potrebujem delo in bi z veseljem
pomagala v gospodinjstvu ali pri
skrbi za ostarelega ali bolnega
človeka. Čakam vaš klic na
00386 41 936 652 – Darja.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur.
Lahko tudi kuha in pospravlja
stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel.
00386 41 390 244.
Gospa s triindvajsetletno izkušnjo
nudi dnevno varstvo otrok ali
oskrbo starejših oseb, potrebnih
pomoči. Tel. 00386 41 548537.
Profesorica slovenščine išče delo
(tudi inštrukcije, učna pomoč in
varstvo otrok). Tel. št. 00386 41
256240.
Zanesljiva in izkušena gospa
pomaga pri likanju in čiščenju
stanovanja. Tel. št. 00386
40153213.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice. Tel. št. 00386 31
449311.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 00386 40
484339.
40-letna mati z večletnimi
izkušnjami in znanjem
italijanščine nudi dnevno nego
starejšim na domu (ne 24 ur
dnevno) ali pomoč pri
gospodinjskih delih in kuhanju.
Tel. 00386 41 729548.
Sožalje
Ob prerani izgubi dragega strica
Branka Zavrtanika sočustvujejo s
Saro in ji izrekajo iskreno sožalje
pevci MePZ Lojze Bratuž iz Gorice
s pevovodjo Davidom Bandljem.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 8.7.2016 do 14.7.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan razen ob sobotah od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 8. julija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Nedelja, 10. julija, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 11. julija (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-
zabavna in zabavna glasba -
Zborovski kotiček - Novice iz naših
krajev - Obvestila in večerni vic.
Torek, 12. julija (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 13. julija (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet:
Nagelj, slovenski cvet - Izbor
melodij.
Četrtek, 14. julija (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti iz sveta - Obvestila in
večerni vic.
Verz v naslovu je iz soneta Ljubke Šorli Na goriškem Travniku.
Napisala ga je ob vseslovenskem zborovanju leta 1984 na Travniku.
Goriški trg s tem imenom – razprostira se med grajskim gričem in
cerkvijo sv. Ignacija – je nekakšno središče goriškega mesta. Nekoč
je bil to travnik, na katerem so bili leta 1714 obglavljeni voditelji
tolminskega kmečkega upora ali punta. Tragični dogodek se je
zapisal v slovensko zgodovino, tudi literarno, saj so o njem pisali
Ivan Pregelj v romanu Tolminci in v noveli Matkova Tina, Alojzij
Remec v romanu Veliki punt in drugi. Med pesniki naj omenimo
Alojza Gradnika in njegov cikel o tolminskem puntu ter že imenovano
Ljubko Šorli in njen sonet Na goriškem Travniku. Italijansko ime za
ta trg je piazza Grande. Zaradi poznejših zgodovinskih dogodkov je
dobil Travnik tudi ime piazza della Vittoria.
Travnik se proti severu podaljšuje mimo slovenske Katoliške knjigarne
(prve v Gorici – iz leta 1910) in nadškofijskega dvorca do nekdanje
Gosposke, danes Carduccijeve ulice.
Na južni strani se ob vhodu v Raštel dviga vladna palača ali
prefektura.
Travnik z grajskim gričem spominja na vrsto srednjeevropskih mest
(do Salzburga in Ljubljane), ki so v času avstro-ogrske vladavine ob
vznožju (osrednjega) glavnega griča zaznamovala državno pripadnost.
L. B.
Travnik – priča naše zgodovine
Učenci SCGV E. Komel iz Gorice zelo uspešni
na mednarodnem tekmovanju v Povolettu
V nedeljo, 26. junija, se je s koncertom zmagovalcev končalo 20.
mednarodno tekmovanje mladih inštrumentalistov, ki ga v kraju
Povoletto nad Vidmom prireja društvo Euritmija. Natečaj je
namenjen izključno mladoletnim glasbenikom,
ki so razdeljeni v štiri starostne kategorije in
dva natečajna razreda: v prvega sodijo trobila
in bobni, v drugega godala, kitara, harmonika,
klavir in harfa. Na letošnje tekmovanje se je
prijavilo 117 mladih glasbenikov, večinoma iz
Italije in Slovenije, konkurenti pa so prišli tudi iz
sosednje Avstrije, bližnje Madžarske oz.
Hrvaške, in posamezno iz še bolj oddaljenih
držav, kot so Albanija, Belgija, Poljska in Litva.
Ravno tako mednarodna je bila petčlanska
komisija, ki ji je predsedoval Nizozemec Jo
Conjaerts, docent za dirigiranje na kraljevi
akademiji v Maastrichtu. Ob njem so bili še
Ibrahim Gundbardhi, albanski klarinetist, ki
deluje v nemškem Bremnu, slovenska violinistka Mojca Gal, ki že
več let živi in ustvarja v Baslu, in še Italijana, harfistka Maria
Gamboz, ki je sicer odraščala in se glasbeno izoblikovala v Tokiu
na Japonskem, ter pianist Alessandro Taverna.
Tekmovanja sta se udeležila tudi učenca Slovenskega centra za
glasbeno vzgojo Emil Komel. Violinistka Makrina Quinzi, iz razreda
prof. Jurija Križniča, je v vstopni A kategoriji dosegla 93,96 točk in
zasedla končno 8. mesto, medtem ko se je z violončelom izkazal
Jurij Lavrenčič (na sliki) iz razreda prof. Federica Magrisa. Komisija
je mlademu Lavrenčiču namenila kar 97,80 točk, s katerimi je
osvojil 1. mesto v starostni kategoriji C. Na zaključnem večeru je
tako ob klavirski spremljavi očeta Hilarija suvereno nastopil z
dvema stavkoma iz Koncerta št. 33 C. Saint–Saensa. / sk
ZSKP izvaja projekt digitalizacije arhivov
župnij
Zveza slovenske katoliške prosvete bo v torek, 12. julija, ob 10.30,
v prostorih Katoliške knjigarne predstavila projekt Župnijski arhivi
slovenskih krajev v Italiji. Projekt v sodelovanju z goriško nadškofijo,
ki ga sofinancira Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, si za
cilj postavlja digitalizacijo gradiva župnijskih arhivov naših krajev,
ki so večkrat v zelo slabem stanju. Najzanimivejše podatke bodo
nato izdali v krajši publikaciji, digitaliziran material pa bo nato na
voljo obiskovalcem na sedežu Zveze. Na novinarski konferenci
bodo spregovorili: Franka Padovan, predsednica Zveza slovenske
katoliške prosvete, prof. Peter Černic, strokovni vodja projekta,
Albert Devetak, koordinator projekta; povezovala bo Lucija Tavčar.
Foto DP
Foto DP
Kratke
Kultura7. julija 20168
Zakaj ravno Kocjančičeva nagrada?
Naš prostor je bil v preteklosti v kultur-
nem pogledu zamudniška slovenska po-
krajina in, kot je ob neki priložnosti le-
po povedal pesnik Tone Pavček, “prišel
je Kocjančič (1913 – 1991), duhovnik in
svečenik besede, in Slovenska Istra je z
njim za zmeraj, tudi v
poeziji, postala sloven-
ska, on pa njen pe-
snik”. Bil je starosta
slovenskega kulturne-
ga ustvarjanja v Istri in
kot tak naša ikona –
svetinja. Tej kulturni
prebuji z vstopom Koc-
jančiča v slovensko li-
teraturo je sledila nova
enkrat sredi 70. let, ko
smo odkrili njegove, v
krivično pozabo poti-
snjene Šavrinske pe-
smi. Nekaj se nam je
podiralo pod nogami
in pri iskanju novega
smo se samodejno
vračali k virom, kjer so stvari bolj čiste.
In tam smo srečali tudi njega, ki nas je
nevsiljivo vabil: “Pridi brat, / da odkri-
jem svoj zaklad, / da ti povem, / kako
sem mlad, / kako razkošno sem bogat”.
Srečanja so nas duhovno povezala in
nato smo z njegovimi pesmimi v rokah
in srcih začeli naše dolgotrajno skupno
popotovanje po Slovenski Istri. Ljudje
so čutili, da se z njegovo vrnitvijo vrača
še kaj drugega. V srcih so vzklila novo
upanje in nova pričakovanja, iz katerih
se je potem rodila slovenska država. Po
Kocjančičevi smrti se mu je Slovenska
Istra poskušala oddolžiti s simpozijem
o njegovem življenju in delu, z zborni-
kom, z doprsnim kipom pred koštabon-
sko cerkvijo in na pobudo pisatelja Mar-
jana Tomšiča tudi z ustanovitvijo nagra-
de leta 1993, poimenovane po njem.
Surovi posegi politike v nagrado in nje-
no postopno pogrezanje v blato
Vendar že ob razpadu Obalnega izvršne-
ga sveta v začetku 90. let, ki je v sodelo-
vanju s Kulturnim klubom Istra (KKI)
nagrado ustanovil in ji dal domicil, je
nagrada obvisela v zraku in negotovosti,
a so na intervencijo KKI takratni trije
župani bili dovolj modri in so nagrado
ohranili pri življenju tudi v spremenje-
nih okoliščinah. Eno polno desetletje je
podeljevanje nagrade potekalo normal-
no in kot je bilo zamišljeno ter v zado-
voljstvo ljudi, dokler ni bil leta 2005
izvršen prvi surov politični poseg vanjo.
V izolski občinski skupščini je namreč
peščici svetnikov italijanske skupnosti
in takratne Združene liste, ob odsotno-
sti slehernega resnega argumenta in ob
velikem zgražanju kulturne javnosti,
uspelo preprečiti podelitev nagrade pi-
scu tega sestavka, ki ga je žirija izbrala
za nagrajenca, izkoriščajoč pri tem ne-
katere sporne oz. dvoumne določbe
pravilnika. Po tem prvem škandalu je
KKI kot eden od soustanoviteljev nagra-
de ob sprejemanju novega občinskega
odloka (pravilnika) o nagradi leta 2008
predlagal trem obalnim občinam do-
polnitev nekaterih spornih in dvoum-
nih določb, ki pa jih niso upoštevale,
čeprav je dopolnitve podprlo okrog 15
kulturnih in drugih civilnodružbe-
nih organizacij ter okrog 20 ugled-
nih kulturnih in javnih delavcev
Slovenske Istre in Primorske. Sledili
so prvi primeri, ko nagrada sploh
ni bila razpisana (2008, 2009), ne
da bi se kdo javnosti opravičil za to.
Nato je bilo leta 2010 storjeno novo
politično nasilje nagradi. Žirija
se je namreč nagibala k podelit-
vi nagrade pesniku in publici-
stu mag. Bertu Pribcu, a koprske
občinske oblasti so dale vedeti
članom žirije, da Pribac v svetu
MO Koper ne bo potrjen, ker da
je član regionalne politične
stranke Oljka, ki je kot opozicija
oster kritik občinske politike.
Ubogi človek pa se sploh ni uk-
varjal s politiko. Žirija se je iz stiske
rešila tako, da je za nagrado izbrala
drugo osebo, ki pa z istrsko kulturo
ni imela kaj dosti skupnega. In,
končno, je bila leta 2012 nagrada
ponovno povaljana v blato. Žirija je
za nagrajenca izbrala mag. Berta
Pribca in ponovno tudi pisca tega
sestavka. Pri tem so vsi člani izolske
občinske Komisije za volitve imeno-
vanja (KVIAZ), ki je soodločala v po-
stopku potrjevanje izbranih nagra-
jencev, soglašali, da se mora
odločanje o nagrajencu iztrgati iz rok
politike in prepustiti žiriji. Vendar to ni
motilo peščice svetnikov v komisiji, da
se ne bi, v popolnem nasprotju s tem
stališčem, v isti sapi cinično spet pogna-
li proti piscu tega članka in ga kot na-
grajenca izločili. Z neverjetno utemel-
jitvijo (Mandrač, 8. 11. 2012), “da je tre-
ba na nagrajenca gledati s političnega
vidika, to je, kateri opciji pripada oz. ka-
terega predsedniškega kandidata podpi-
ra”, ker so namreč ravno takrat potekale
predsedniške volitve in je pisec tega se-
stavka v prvem krogu javno podprl dr.
Milana Zvera. Ni pomagalo niti to, da
je v drugem krogu podprl Boruta Pahor-
ja. Pri tem si lahko predstavljamo kul-
turni škandal, ki bi nastal, če bi sloven-
ska vlada s podobno utemeljitvijo
izločila kakega Prešernovega nagrajen-
ca. Pribca so sicer potrdili, vendar na-
grada spet ni bila podeljena, ker se
občine niso zedinile okrog predloga
izolskega župana Igorja Kolenca, da bi
spremenili sporne določbe odloka o na-
gradi. Tako sta bila oba nagrajenca spet
popljuvana in okradena. Prvi, ker je bil
izločen kot politično neprimeren, drugi
pa kot kolateralna škoda opisanega do-
gajanja. Koprska kulturna srenja je sicer
naslovila javno pismo trem občinam s
predlogom, naj nagradi vendarle pode-
lijo in spremenijo sporne določbe odlo-
ka, a tudi iz tega ni bilo nič. Sledila so
nova štiri leta (2013, 2014, 2015 in
2016), ko nagrada ponovno sploh ni bi-
la niti razpisana, ne da bi se zaradi tega
kdo komu opravičil. Pa tudi koprska
kulturna javnost je pri tem molčala, kot
da se je to ne tiče.
Kje je izhod iz močvirja?
Morebitna samovoljna ukinitev nagra-
de bi pomenila napad na ta prostor ter
žalitev njegove kulture in njegovih lju-
di. Kot je tudi žalitev primitivno poli-
tično lomastenje po nagradi. Zato je tre-
ba nagrado oživiti in jo postaviti na
zdrave temelje, kot je to primer pri po-
dobnih nagradah, za katerimi stojijo
normalni ljudje. Kajti, če ostane taka,
kot se je izvajala v zadnjem času, je
boljše, da je ni. Kot prvo je treba izbor
nagrajencev prepustiti žiriji, kot je bilo
to mišljeno pri njeni ustanovitvi in kot
se je to korektno izvajalo eno polno de-
setletje. Drugič je treba jasno določiti,
kaj se nagrajuje. Pri ustvarjanju, veza-
nem na jezik, se lahko nagrajujejo le de-
la v slovenskem jeziku in slovenskih
istrskih narečjih. Kot se tudi pri vsako-
letnih nagradah Istria nobilissima na-
grajujejo dela, pisana v italijanskem je-
ziku in italijanskih istrskih narečjih.
Na področjih, ki niso vezana na jezik
(likovno ustvarjanje, glasba idr.), pa
ta omejitev odpade, ker je njihov je-
zik univerzalen. Kocjančiča smo
namreč postavili na kulturni oder
Slovenske Istre, ker je starosta sloven-
skega literarnega ustvarjanja v tem
prostoru in je slovensko Istro do-
končno pripeljal v slovensko literatu-
ro. Zato mora nagrada z njegovim
imenom avtentično odražati predv-
sem to njegovo duhovno dediščino.
In, končno, prvotni izvirni pravilnik
je predvideval, ob nagrajevanju uvel-
javljenih kulturnih ustvarjalcev, tudi
ločeno nagrajevanje ljubiteljstva, kar
je kasneje pri sprejemanju občinskih
odlokov o nagradi izpadlo iz besedila.
Tako je ljubiteljstvo ostalo praznih
rok, kar je bilo zlasti za neutrudne
kulturne animatorje na podeželju ta-
ko veliko razočaranje, da se mnogi
podelitve nagrad sploh niso več ude-
leževali ter so očitali, da jim je “mesto
ukradlo Kocjančiča”. Tudi to jemlje na-
gradi del njenega smisla, saj nosi ime
po človeku, ki je avtentični predstavnik
prav podeželske Istre in njenih ljudi.
Milan Gregorič
Grad Kromberk / Zanimiv večer o starodavnem verovanju pri nas
Medveščkova knjiga in razstava 
o starovercih
   eni se samo zdi,
da sem te danes
prvič videl, da se-
gaš z roko v luknjo, v kateri ne
veš, kaj te čaka”, tako je svojčas
rekel Pavlu Medveščku informa-
tor Jerin, rojen l. 1901, iz okolice
Kambreškega. Na srečo je Pavel
Medvešček človek, ki so ga do-
ločene dimenzije človekovega
duha vedno zanimale in se ni
ustrašil in tudi ne popustil. Od
leta 1965, ko je dobil prve bolj
natančne informacije, je leta in
desetletja zbiral podatke, pod za-
prisego molčal in čakal, da se iz-
polnijo časi. Ti pogoji so se iz-
polnili leta 2007, ko se je lunin
“M krajec ponovno obrnil protizemlji in Pavel Medvešček jezačel objavljati razne tekste, pri-
pravil izredno zanimiv doku-
mentarec o kačjih glavah in
končno še zelo odmevno
etnografsko razstavo, ki je
doživela več ponovitev in
povsod naletela na izreden
odziv. Lani ob knjižnem
sejmu pa je v zbirki Studia
Mythologica slavica pri
ZRC SAZU izšla tudi knjiga
s pomenljivim naslovom
Iz nevidne strani neba.
Razkrite skrivnosti staro-
verstva, ki je v sredo, 22.
junija, doživela lepo in
množično obiskano predstavitev
v prostorih Goriškega muzeja v
gradu Kromberk. Polna dvorana
ljudi je potrdila, da staroverstvo,
ki se je živo ohranilo v najbolj
odročnih krajih Posočja do prve
svetovne vojne in nato počasi
umiralo s posamezniki, ki so bili
v tej veri vzgojeni, dokler so pač
živeli in jih ni njihov 'zduhec'
zapustil, še vedno vzbuja zani-
manje pri ljudeh. Mnogi mo-
goče ohranjajo v svojih spomi-
nih kak namig ali navado, ki je
vezano na to staro verovanje, za
katerega so mogoče slišali v
otroških letih, če jim ga je zau-
pala kaka stara mama. Dejstvo je,
da je bila ta vera neposredno in
tesno povezana z naravo in nje-
nimi zakoni, ljudje so se čutili
del tega naravnega kroga in so v
vsem in povsem spoštovali te na-
ravne zakone, nad katerimi je
bedela Nikrmana, ki vse ureja in
vse določa. Kdor je bral
pričevanja, ki jih je Medvešček
zbral v tej knjigi, je to tesno po-
vezanost z naravo neposredno
spoznal, kakor tudi lahko
občudoval veliko znanje, ki so ga
nekateri izmed njih, zlasti pa t.
i. dehterji, se pravi voditelji teh
skupnosti, imeli tudi glede zdra-
vljenja z zelišči in drugimi na-
ravnimi sredstvi ter seveda zdra-
vilnimi obredi.
Na predstavitvenem večeru na
gradu Kromberk so ob av-
torju spregovorili še Daša
Medvešček, ki ima velike
zasluge, da je knjiga sploh
nastala, ob njej še Mateja
Belak, ki je imela kar veli-
ko dela z oblikovanjem te
zahtevne publikacije na
576 straneh, in še Andrej
Pleterski, ki je kot
preučevalec starega vero-
vanja v širšem prostoru,
predvsem slovanskem,
knjigo pomagal urejati in
prispeval temeljito uvod-
no študijo. Kako veliko je
zanimanje za to snov,
priča tudi dejstvo, da je
knjiga razprodana in da
se že pripravlja ponatis.
Pogovor je zelo intenziv-
no vodila etnografinja
Darja Skrt, ki je tudi ure-
dila razstavo Staroverstvo
V trezen razmislek
Mar res dokončno pogrezanje
Kocjančičeve nagrade v blato?
in staroverci, ki so jo naslednjega
dne, v četrtek, 23. junija, odprli
v vili Bartolomei v Solkanu.
Tudi odprtja te razstave se je ude-
ležilo res veliko ljudi. Kot so pou-
darili, je tokratna postavitev nad-
gradnja prejšnje, od-
mevne razstave o staro-
verstvu, ki so jo tam pri-
pravili leta 2014. Med-
vešček je namreč konec
minulega leta, ko je bila
knjiga že dotiskana,
našel dolgo iskano ma-
po z zapiski, s pomočjo
katerih je lahko predsta-
vil še 174 novih predme-
tov starovercev in ra-
zložil njihovo uporabo.
Tudi pri pripravi te raz-
stave, ki jo bo mogoče
odslej redno obiskovati,
ker bo del redne zbirke,
je sodelovalo več ljudi.
Na ogled pa so predme-
ti, ki jih je Pavel Med-
vešček zbral med svoji-
mi pričevalci v širšem
posoškem prostoru, od
Kobarida do Kanala, a
tudi v Baški grapi, na
Banjški planoti, Cer-
kljanskem in drugod,
celo v Brkinih. Prav gotovo pa je
najbolj popolne informacije
zbral od starovercev, ki so živeli
na območju od Liga do Volčan-
skih Rutov.
Predstavitev knjige in odprtje te
razstave sta potrdila veliko zani-
manje, ki vlada pri ljudeh za te
duhovne, nesnovne teme. Pavlu
Medveščku pa gre vse priznanje
za izredno delo, ki ga je opravil z
neverjetno vztrajnostjo, ki ji daje
moč le velika ljubezen do tega
vedenja. Ob tem lahko občudu-
jemo tudi njegovo sposobnost
približevanja ljudem, ki jih je
prepričal, da so mu zaupali in
povedali velike skrivnosti, ki so
jih znali stoletja ščititi in ohran-
jati in so jih dokončno podrli le
prelomni posegi v ta prostor, kot
npr. gradnja železniške proge Je-
senice-Gorica in prva svetovna
vojna, ki je uničila vasi, razkro-
pila ljudi, podrla stoletne življen-
jske navade in spremenila svet.
Ta dva večera okrog poletnega
solsticija sta bila nova, lepa pri-
ložnost, da smo lahko spoznali
novo, pomembno poglavje ne-
snovne kulturne dediščine, ki pa
glede na izredno zanimanje ljudi
še vedno oplaja ta naš prostor.
V. J.
Tone Pavček
Alojz Kocjančič
Bruščin s Prvejka, Dolenja Trebuša
Kultura 7. julija 2016 9
S 1. strani
“Pred nami je ...”
Kot se je v javnosti razumelo,
se je glasbena šola Emil Ko-
mel lansko leto le izvila iz
večjih finančnih zagat;
kakšno je stanje danes?
Finančno stanje se je letos iz-
boljšalo. Poudariti pa je treba, da
je delovanje šole vezano predv-
sem na javne pri-
spevke iz Slovenije
in Italije. Glavnina
prihodka prihaja
iz sredstev zakona
za zaščito sloven-
ske manjšine v Ita-
liji, toda kriteriji
porazdelitve niso
povsem jasni in
ne odgovarjajo re-
sničnemu stanju
šole. Na to smo še
večkrat opozorili
Deželo, vendar
brez uspeha.
Deželnim uradom
smo posredovali
več predlogov za
primernejšo po-
razdelitev prispev-
ka, situacija je do
danes nespremen-
jena, kar postavlja pod vprašaj
finančno stanje šole v nasled-
njih letih. Temu moramo še do-
dati, da ne vemo, kako bo s pri-
spevkom Pokrajine Gorica, kajti
z ukinitvijo Pokrajin so pristoj-
nosti na glasbemem področju
prešle na Deželo.
Jasno je, da nam ne morete
odgovoriti neposredno, ker
ste bili za predsednika šele iz-
voljeni, a vseeno vas prosimo,
da nam prikažete nove izzive,
ki so pred to pomembno slo-
vensko ustanovo.
Lahko povem, da v teh dneh
končujemo zelo pozitivno in
uspešno šolsko leto. Začeli smo
že načrtovati novo, v katerem
bo prav gotovo veliko novih iz-
zivov. Seveda nadaljevali bomo
po že ustaljenih pozitivnih
smernicah, ki jih je začrtal
prejšnji odbor – dovolite mi, da
izkoristim priložnost in se javno
zahvalim predsedniku in vsem
članom za opravljeno delo - in
jih skušali nadgraditi. Veliko de-
la bo tudi okrog izdelave novih
učnih načrtov zaradi nove refor-
me glasbenega šolstva.
V javnosti se kar na glas go-
vori, da bo prišlo do združitve
glasbenih šol, se pravi šole
Komel in Glasbene matice.
Vaš komentar.
Res je, to ni novost, saj se že več
let, če ne desetletij, govori o
združitvi. Vem, da sta se vodstvi
šol že o tem pogovarjali, o tem
pa, kako in kaj je s pogajanji ozi-
roma predlogi, se bom v krat-
kem pogovoril z nekdanjim
predsednikom, nato bomo o
tem razpravljali v odboru in po
potrebi tudi z drugimi našimi
organizacijami.
Kot šola Komel podpiramo so-
delovanja in smo pripravljeni
sodelovati s sorodno glasbeno
ustanovo, s katero marsikdaj že
sodelujemo; med skupnimi pro-
jekti naj omenim le zadnji kon-
cert 24. junija v Ljubljani na
slavnostni seji Državnega zbora
ob 25-letnici ustanovitve Repu-
blike Slovenije. Vokalno-instru-
mentalno skupino so sestavljali
učenci obeh ustanov.
Pred kratkim je prišla v jav-
nost vest, da bo četrto nad-
stropje v Trgovskem domu na
razpolago obema glasbenima
šolama v Gorici. Kako je s tem
in kakšni so načrti? Se ne bo-
jite, da bi to pomenilo izum-
rtje vaše šole v okviru poslo-
pij centra Lojze Bratuž?
Vrnitev Trgovskega doma Slo-
vencem ima velik “zgodovin-
ski” pomen. Obe šoli sta z urad-
nim skupnim dopisom izrazili
pripravljenost za prevzem pro-
storov v četrtem nadstropju. O
načrtih pa ne bi še govoril, z
Dežele nismo dobili še nobene-
ga uradnega sporočila, le iz tiska
smo izvedeli, da se nekaj premi-
ka. Seveda bomo morali temel-
jito pregledati
predloge in doku-
mentacijo, in to
bo naloga obeh
šol. Temu bodo
sledili srečanja in
primerne “skup-
ne” odločitve.
Upam si trditi, da
nikakor ne bo
prišlo do izumrtja
šole, daleč od te-
ga: šola bo ostala
v poslopju, ki je
bilo zgrajeno v ta
namen.
Z ravnateljico
šole Komel prof.
Alessandro Schet-
tino sodelujete že
vrsto let, kako bo-
sta sodelovala v
prihodnje?
Točno tako, z ravnateljico sode-
lujem že nekaj let. Dobro poz-
nam tudi profesorje in delovan-
je šole, zato menim, da se bo to
dolgoletno sodelovanje še na-
prej pozitivno nadaljevalo.
Dodal bi še, da mi je v veliko
čast voditi šolo Komel, ki me tu-
di čustveno veže na strica, prof.
Silvana Kerševana. Stric mi je
kot dediščino zapustil čut in za-
vest o pomembni vlogi te dra-
gocene glasbene ustanove, za
katero je vse življenje skrbel in
se zanjo boril.
V štanjelski Galeriji Lojzeta Spacala
skupinska razstava plastik
V Galeriji Lojzeta Spacala v Štanjelu so 14. junija odprli
razstavo plastik, v kateri se 30 umetnikov predstavlja pod
skupnim naslovom Bitja v novejšem slovenskem kiparstvu.
Kustos razstave je Lev Menaše, ki si je najprej zamislil
upodobitve živali, kasneje pa je temo razširil.
Na razstavi je mogoče videti opice, žuželke, pse, ribe,
netopirje, geparda, krokarja, hobotnico, pujsa in druge, ki
jih poznamo iz našega ožjega ali širšega okolja. Njihov svet
se staplja s svetom neprepoznavnih bitij, ki z obstoječo favno
nimajo posebne zveze - kakor je v resnici nima niti velika
večina na prvi pogled prepoznavnih likov, so zapisali v
Galeriji.
Naturalistični portreti so na razstavi prej izjema kot pravilo;
dela so predvsem nosilci različnih razpoloženj, idej in
naukov, včasih arhetipskih, drugič fantazijskih.
Zaradi takšnega prepleta je kustos Lev Menaše opazil, da
se je razstava spremenila v svojstveno tekmovanje med
darvinizmom in kreacionizmom. “Kateri nauk je tokrat
zmagal, ni težko uganiti in sklep je očiten - vsaj kar se
umetnosti tiče Darwin ni imel prav. Vsemogočni stvarniki so
ji gospodovali od nekdaj in ji gospodujejo tudi danes”, je
dejal Menaše.
Na razstavi so na ogled dela Mirsada Begića, Janeza Boljke,
Mirka Bratuše, Jakova Brdarja, Dragice Čadež, Petra
Černeta, Natalije R. Črnčec, Polone Demšar, Staneta
Jagodiča, Viljema Jakopina, Matica Jelčiča Kürnerja, Barbare
Jurkovšek, Marka A. Kovačiča, Nine Koželj, Damijana
Kracine, Franceta Kralja, Erika Lovka, Vladimirja Makuca,
Iztoka Maroha, Marije Prelog, Boštjana Putricha, Sabe
Skaberneta, Mojce Smerdu, Zorana Srdića Janežiča, Jožeta
Šubica, Draga Tršarja, Klavdija Tutte, Luja Vodopivca in
Jožefa Vrščaja.
Razstava je nastala v sodelovanju med Umetnostno galerijo
Maribor, Galerijo Lojzeta Spacala, Gorenjskim muzejem,
Galerijo Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj
in Društvom likovnih umetnikov Ljubljana.
V štanjelski Galeriji bo razstava na ogled do 25. novembra.
V Kostanjevici na Krki kiparska razstava
Stanja Tee Curk Sorta
V Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidarja Jakca v
Kostanjevici na Krki so 10. junija odprli razstavo Stanja, ki
jo je pripravila ajdovska kiparka Tea Curk Sorta. Umetnica
nadaljuje svoja raziskovanja v interpretiranju ženske
figuralike, v Kostanjevici na Krki pa se predstavlja z deli,
nastalimi v zadnjih
petih letih.
Akademska
kiparka in
grafičarka Tea Curk
Sor ta z razstavo
Stanja nadaljuje
svoja raziskovanja
v tolmačenju
ženske figuralike s
pomočjo gole žice,
ki v smislu klasične
likovne formulacije
učinkuje kot
prostorska risba.
Na omenjeni
razstavi bodo na
ogled dela iz njenih
ciklov Plesalke,
Ženske in Skice.
Kustosinja
solkanske Galerije
Tir Katarina Brešan
je ob eni njenih prejšnjih razstav zapisala, da kiparska dela
Tee Curk Sorta zaznamuje njena nežna in poetična narava.
Avtoričine figure ženskih likov ter eterične plesalke iz železne
žice pa opisujejo njeno intimno doživljanje sebe in odpirajo
pogled v osebna čutenja, sanje, misli, materinstvo, ljubezen
in medsebojne odnose, je dodala Brešanova. Tea Curk Sorta,
predstavnica mlajše generacije slovenskih ustvarjalcev, se
je rodila leta 1981. Kiparstvo in kasneje še magisterij grafike
je končala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in
oblikovanje. V zadnjih letih se ukvarja predvsem s
kiparstvom. Živi in ustvarja v Dupljah pri Ajdovščini.
Njena razstava bo v Kostanjevici na Krki na ogled do 7.
avgusta.
Kratke
Razstava Arte&Vino do 14. julija v Miljah
Umetnine “med
zemljo in morjem”
  o četrtka, 14. julija, je na
ogled nenavadna in iz-
virna razstava v Miljah.
Skupinska razstava z naslovom
ARTE&VINO (prva izdaja) zaob-
jema dela 12 umetnikov, sloven-
skih in italijanskih. Prostor je res
enkraten. Gre za konjski hlev, ki
je razdeljen na manjše prostore,
v zeleni pokrajini kmetije Vigna
sul Mar, le nekaj korakov od
morja, ob meji s Slovenijo. Ob
pokušnji značilnih istrskih vin
gledalci občudujejo slike in dela
različnih slogov in teženj.
Svoja dela razstavljajo: Bruna Ar-
genti, Sebastjan degli Innocenti,
Adriano Loi, Antonello Marino,
Stefano Pesaresi, Alberto Rocca,
Roberto Tigelli, Paolo Ferluga,
Vladimir Klanjšček, Aleksander
Peca, Ivan Rob, Moreno Tomase-
tig. Za postavitev razstave in pri-
reditev dogodka je poskrbelo
umetniško društvo Juliet iz Trsta.
Pogled na dela nas pelje od tran-
scendenčne vizije Vladimirja
Klanjščka, ki ima tudi prepoz-
navne snovne in sanjske odten-
ke, do jasno figurativne in sim-
bolične ekspozicije Ivana Roba,
ki je povsem pričujoče in polno
barvana. Sugestivno delujeta
opredelitev prostora in globine
pri Paolu Ferlugi in tudi stili-
stična provokacija Aleksandra
Pece, z njegovimi vzburljivimi li-
ki, ki so vedno pravilno posta-
vljeni. Ob sliki Brune Argenti se
občuti močna in prefinjena
emocija, v kateri povsem prevla-
duje barva. Adriano Loi je s po-
sebno natančnostjo naslikal svo-
D je “ognjevite” živali. AntonelloMarino ponuja nenavadne eno-barvne površine, ki se z igrivo
neposrednostjo
navezujejo na
otroštvo. Priča
smo še dognane-
mu slikarstvu Ste-
fana Pesaresija, vi-
zualni umetnosti
Alberta Rocce,
plemeniti upora-
bi lopatice Rober-
ta Tigellija, ki
ustvarja nove sve-
tove. Na koncu
beležimo še ele-
gantno abstrakci-
jo Sebastjana de-
gli Innocenti in
duhovite rahlo
nadnaravne vinjete Morena To-
masetiga.
Gre vsekakor za heterogeno raz-
stavo, razpeto, tako rekoč, med
zemljo in morjem. Res ni to vsak-
danje, da si lahko ogledaš razsta-
vo v kraju, kjer se konji sprehaja-
jo na zagrajenem pašniku, in
lahko uživaš hladno malvazijo
ali sočni refošk ob vonju morja
in pogledu na vinograde, ki se
milo vzpenjajo proti Čamporam.
“Zaključna fešta” ob prvi izdaji
ARTE&VINO bo v četrtek, 14. ju-
lija, ob 19. uri. Spet bodo v
ospredju, ob umetnikih, ki raz-
stavljajo, še istrska vina in oljčno
olje kmetije Vigna sul Mar, ki jih
prideluje družina Urizio. V po-
kušnji bodo zadnji letniki mal-
vazije, refoška, sauvignona in
merlota, vsa vina, ki spadajo v vi-
norodni okoliš DOC Carso -
Kras.
Naš Moreno Tomasetig je poslal
svoj značilni utrinek iz uvodnega
srečanja 18. junija. Na fotopo-
snetku Suzi Pertot, ki je sprem-
ljala prijatelja Morena na mil-
jskem prazniku “umetnosti in vi-
na”, so (z leve) gostja večera Cri-
stina Urizio, Davorin Devetak, ki
je skrbel za stike s slovenskimi
slikarji, in umetnica Bruna Ar-
genti.
Vsi ljubitelji umetnosti in vina
so lepo vabljeni 14. julija in upati
je, da bodo prišli še drugi umet-
niki, iz društva KONS in LIK iz
Izole, ki so bili še posebej vablje-
ni, tako da bi se spoznali in na-
vezali stike za naslednjo izdajo
prireditve, ki bo skušala ohraniti
izvirnost in svežino. Razstava je
odprta tudi ta petek od 17. do 19.
in v soboto od 10. do 12. ure oz.
po dogovoru na tel.
348.2887650. Kmetija Vigna sul
Mar je prav ob meji pri Lazaretu,
kjer se zavije levo in je označeno
parkirišče.
Momo
Utrinek iz letošnjega koncerta Silvanu... z ljubEznijo (foto dpd)
Tržaška7. julija 201610
Jože Dežman v DSI ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije
Od nove generacije je odvisno, ali bo
znala ohraniti narodno samobitnost
  ejniki demokratizacije
in neodvisnosti Slove-
nije so prejšnji pone-
deljek odmevali v Peterlinovi
dvorani, kjer je govoril zgodovi-
nar in publicist Jože Dežman na
večeru, ki sta ga Društvo sloven-
skih izobražencev in Knjižnica
Dušana Černeta posvetila 25.
obletnici osamosvojitve Sloveni-
je. Dežman je govoril kot zgodo-
vinar, a tudi kot oster politični
opazovalec s kritičnimi pripom-
bami na račun tvorcev sedanjega
političnega dogajanja v matici.
25 let po osamosvojitvi - je pou-
daril - je pred nami nov čas, ki
zahteva nov razvoj. Zdaj nastopa
nova generacija, od katere bo od-
visno, ali bo znala ohraniti na-
rodno samobitnost. Gost se je v
svojem govoru naslonil na lastno
publikacijo, ki je bila pred krat-
kim razdeljena naročnikom
Družine. Orisal je mejnike, ki so
se zvrstili od sredine osemdese-
tih let v procesu gibanja za de-
mokracijo in samostojnost, ko je
mrknil komunizem skupaj s sa-
moupravljanjem. Dežman je
M omenil pisateljsko ustavo iz leta1988, s katero sta se začela slo-venski preporod in nacionalno
prebujenje, nato so bili na vrsti
Nova Revija, sojenje četverice,
majniška deklaracija. Vsekakor je
Dežman prepričan, da smo Slo-
venci lahko ponosni, da smo do-
segli samostojnost brez krvave
vojne, na kar bi se morali zmeraj
spomniti. Spomnil je tudi, kako
je levica skušala osmešiti demo-
kratično gibanje Demosa in je
čezenj zabavljala, a danes je ven-
darle dejstvo, da je bil Demos
odločilen dejavnik demokratiza-
cije in samostojnosti, čeprav je
opozoril tudi na srbske zasluge,
ko so napovedali srbsko manife-
stacijo v Ljubljani. A danes se zdi,
da se Slovenci 25 let po osamo-
svojitvi ne znamo več veseliti
zmage. Zaradi kompleksa man-
jvrednosti ni prvotnemu zagonu
sledilo obdobje ustvarjalnosti, ki
ga omogočata naša narava in
naša kultura. Tako po 25 letih si
slovenski narod ni znal postaviti
nacionalnega spomenika zmagi
in osamosvojitvi. Tudi denacio-
nalizacija gospodarstva ni šla v
pravo smer in je propadla in tudi
pravna država je ostala vklenjena
v starih kalupih. Vzrok krize je v
vrhu, problem pa tiči v ideologi-
ziranosti. Zato Slovenija danes
odganja mlade in ne privablja
sposobnih ljudi. Slovenija še ved-
no preboleva vojne travme,
vprašanje je, ali se da to preboleti
ali pa je bolezen že kronična. Po-
litika teh problemov ne zna
rešiti, ker jo blokirajo vedno isti
ljudje, tako na levici kot na de-
snici. Toda resnica postaja počasi
oprijemljiva, a samospraševanje
je seveda dolgoročno. Kljub vse-
mu Jože Dežman končuje z opti-
mistično noto, polno pričako-
vanj, ki terja tudi veliko dobre
volje in pripravljenosti navaditi
se svobodno misliti. Dežman z
upanjem gleda na nove genera-
cije, ne smemo se čutiti žrtve in
biti moramo sposobni odpuščati
ter živeti drug ob drugem.
Dragemu prijatelju in pevcu v slovo
Nabrežinsko skupnost
je zapustil Ladi M'hc
  cce quamodo moritur ju-
stus.
Prav tako nas je zapustil pri-
jatelj, pevec, vinogradnik Ladi
M'hc. Brez slovesa! Ogledal si je
poraz italijanske nogometne ekipe
in namesto v posteljo se je odpra-
vil k večnemu počitku. Tam ga
čakajo drugi pevci, da skupno za-
pojejo Njemu v čast. Sam pa sem
si mislil, da mi bo zapel v slovo! A
se ni izšlo!
V nedeljo pred sveto mašo nas je
presenetila žalostna novica, da je
v 66. letu nenadoma, brez slovesa,
odšel Ladi Caharija, neutruden te-
nor, ki je živel za pesem. Že kot
otrok je bil član domačega zbora,
E ki ga je vodil pokojni Ambrozet,nadaljeval je v domačem zboruIga Grudna, pomagal pri cerkve-
nih praznikih in pel še pri kriškem
zboru Vesna. Vedno pripravljen
pomagati, kjer je bilo treba poiska-
ti mesto prvega ali drugega teno-
rista. Ne smemo zanemariti niti ti-
stih “nastopov” v Ušajevi osmici,
ko nas je vsako jutro razveseljeval
improvizirani kvartet, katerega ne-
pogrešljiv član je bil tudi pokojni
Nevenko, njegov pevski in vinski
drug, saj sta skupaj obdelovala in
pridelala vsako leto dobro domačo
kapljico. Pokojnik je bil poznan tu-
di po edinstveni osmici v starem
vaškem jedru na kraški domačiji,
kjer si pod latnikom užival ob pet-
ju improviziranih “zborov”.
Pokojnik, Ladi Caharija, član ene
najstarejših vaških vej, po poklicu
mizar, se je zaposlil pri Občini De-
vin - Nabrežina; poročil se je z mla-
do vdovo, z dvema otrokoma, in
imel še eno hčerko. Lepa družina
mu je bila v ponos, on pa njen ve-
stni skrbnik, saj je ob službi redno
skrbel za domači vinograd, kar ga
je še posebej veselilo, saj je ob svoji
dolžnosti marsikomu pomagal ta-
ko z nasveti kot tudi stvarno.
To je bil naš Ladi M'hc (po do-
mače), ki nas je nenadoma zapu-
stil in predvsem v družini pustil
neizbrisno sled. Pogrešali bomo
njegov veseli značaj, njegov opti-
mizem in njegovo družabnost. Naj
ga ne teži domača zemlja, kjer se
bo pridružil staršem. Ženi, otro-
kom in sestri iskreno sožalje!
antek
  o odmre zvok pesmi, uga-
sne veselje. In pesem je ve-
selje. In upanje. Ko odmre
pesem, odmre en del nas: tako je
zdaj, ob novici, da je nenadoma
zaspal Ladi Caharija, nepozabni
Nabrežinec, ki je plemenitil naše
zborovsko petje s svojim žlahtnim
tenorjem. Misli nekako neuboglji-
vo sledijo spominu: nedaleč od
nabrežinskega placa je M'hčeva
domačija. Spominjam se gospoda
Stankota in gospe Valerije, Ladito-
K
  vakrat sta dve lutkovni predsta-
vi vabili v petek, 24. junija, na
sedež devinskih zborov. V dneh
od 20. do 24. junija sta ju pripravili in
naštudirali mlajša in starejša skupina
lutkarjev, ki se ob koncu šolskega leta
vse od leta 2005 zbirajo na delavnicah
Devinskega vrta ustvarjalnosti, ki sta jih
letos podprli Slovenska prosveta in Za-
družna kraška banka. Dopoldanska
predstava na novem odru je bila namen-
jena malčkom otroških vrtcev nabrežin-
skega ravnateljstva, točneje iz Gabrovca,
Nabrežine, Mavhinj in Devina, ki so jim
ob tej priložnosti podelili bralne značke.
Občina Devin-Nabrežina pa je večerno
predstavo vključila v sklop prireditev Po-
letnih večerov pod zvezdami.
Starejšo, osemčlansko skupino, je vodila
že stalna mentorica teh lutkarskih de-
lavnic, priznana režiserka Jelena Sitar
Cvetko. Mlajše, kar enajst otrok je bilo
vključenih v to skupino, pa sta prevzeli
njeni študentki s koprske pedagoške fa-
kultete Katarina Kurinčič in Meta Hor-
vat. Dela je bilo veliko, saj so morali
otroci najprej izdelati
lutke in si zamisliti sce-
nografijo ter vaditi tek-
ste, da sta lahko ti dve
predstavi zaživeli.
Mentorica starejše sku-
pine, Sitarjeva, je izbrala
pravljico Zaljubljeni
žabec; zgodbica govori o tem, kako lah-
ko ljubezen premaga vse razlike. Napi-
sal jo je Max Velthuijs. Izbrana tehnika
ročnih lutk, ki so jih na mizi posa-
mično, a tudi štiriročno, in to lepo ko-
ordinirano, da je bil gib kot naraven, vo-
dili člani skupine, je omogočila, da so
bolj izkušeni lutkarji lepo uprizorili tudi
značajske detajle likov: zaljubljenega
žabca, ki je včasih tudi nemiren in sra-
mežljiv, lepe, puhasto bele račke, ki je v
skrbeh za bolnega žabca, prijaznega in
zaskrbljenega prijatelja pujsa, učenega
doktorja zajca ter ustrežljive sestre bol-
ničarke. Vse to ob celi vrsti gledaliških
detajlov, ki obogatijo pripoved. Mladi
lutkarji, ki so tudi nadarjeni glasbeniki,
so na prečni flavti, violini in saksofonu
ustvarili tudi glasbeno spremljavo, ki je
označevala posamezne like. Sklepni
nauk o ljubezni, ki premosti vse ovire,
pa je naravno kronal pripoved.
Režiserki skupine mlajših Katarina Ku-
rinčič in Meta Horvat pa sta se odločili
za mešano tehniko. To jim je omogočala
tudi izbrana Pravljica o zmaju, ki je požrl
šolo, ki jo je napisal novogoriški pisatelj
Milan Petek – Levokov in je pred kakim
letom izšla v Galebovi zbirki pravljic.
Skozi glavna vrata je tako v devinsko
dvorano prilomastil ogromen zeleni
zmaj, ki so ga vodili otroci. Zavohal je
čokoladne piškote, ki jih je hrustala
učenka domače šole. Ker pa je zmaj
strašen sladkosned, je odprl svoje
ogromno žrelo in požrl celo šolo z
učiteljico, hišnikom in učenci vred. Zdaj
pa se je dogajanje premaknilo v zmajev
trebuh.
Režiserki sta
nov scenski
prostor pou-
stvarili s
senčnimi lut-
kami. Iz zma-
jevega trebuha, ki ga je predstavljal po-
seben ekran, so učiteljica in učenci, ki
so jih vodili otroci, najprej poskusili ra-
zumeti, kaj se je sploh zgodilo, in nato
vzpostaviti zvezo s svetom. Potrebno je
bilo si izmisliti način, kako se
rešiti..., no, saj se ve, katero pot
ubere vse, kar gre skozi usta. In
tako so se drug za drugim rešili
tudi šolarji in njihova učiteljica.
Na koncu, ko so bili vsi spet na
svetlem, so zapeli še pesmico o
zmaju Direndaju, ki šolo je požrl,
učenci pa so se odločili, da ga bo-
do naučili jesti češnje in papriko.
Večerni predstavi sta bili tudi pri-
ložnost, da se je v imenu organi-
zatorjev, t. j. OPZ Ladjica, Marti-
na Bearzi zahvalila vsem, ki so
omogočili lutkovno delavnico,
in se poklonila spo-
minu dolgoletne so-
delavke Devinskega
vrta ustvarjalnosti,
se pravi Ireni Zubalič
Žan, ki je umrla ja-
nuarja letos. Odbor-
nica za kulturo de-
vinsko-nabrežinske
občine Marija Bre-
celj, je v kratkem po-
segu poudarila po-
men tovrstnih po-
bud za otroke, ki ob
jezikovnih in odrskih izkušnjah prido-
bijo tudi sposobnost sodelovanja in
ekipnega dela, kar je lahko dragocena
obogatitev za nadaljnje življenje.
M. T.
D
Mladinski pihalni orkestri na Proseku
Pihalni orkestri, ki delujejo na tržaškem Krasu, prirejajo ob koncu
sezone zelo obiskane koncerte. To velja zlasti za t. i. glasbene
šole teh orkestrov. Gre za pomembne izobraževalne in vzgojne
glasbene postojanke po naših vaseh, v katerih se zbirajo otroci
in mladi, ki se učijo različnih instrumentov in seveda, kar je prav
tako zelo pomembno, skupaj muzicirajo. Prav iz teh šol pa v
glavnem tudi prihajajo novi člani različnih odraslih godb, zato te
godbe namenjajo naraščaju še posebno pozornost.
Da gre za pomembno in potrebno delo, je bilo lepo razvidno na
vsebinsko bogatem koncertu, ki je bil v četrtek, 16. junija, pod
naslovom 5. Festival mladinskih orkestrov Slavko Luxa, v
kulturnem domu na Proseku. To srečanje mladinskih orkestrov
pa je že sedmo leto organiziralo Godbeno društvo Prosek.
Uvodni nastop so oblikovali člani mladinskega orkestra
Godbenega društva Prosek pod vodstvom Irine Perosa. Na
večeru sta nastopila še Tržaška mladinska sekcija godbe
Arcobaleno s kapelnikom Tomažem Škamperletom in Združeni
pihalni orkester Glasbene šole Sežana, ki ga je vodil Erik Žerjal.
Na večeru so, ob prisotnosti vdove Mirande Luksa, v spomin na
zaslužnega godbenika in pedagoga Slavka, podelili tudi priznanja
vsem trem nastopajočim godbenim sestavom.
V pripravi je italijansko - slovenska
protipožarna strategija
Dežela Furlanija Julijska krajina in Republika Slovenija
pripravljata skupno strategijo za gašenje požarov na območjih z
neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS). V ta namen sta se
pred kratkim v deželni palači v Trstu sestali delegaciji, ki so ju
sestavljali predstavniki deželne gozdne straže, gasilcev z obeh
strani meje, oddelka za razminiranje italijanske vojske ter
zastopniki obeh civilnih zaščit. Po prvem srečanju, ki je bilo maja
v Ljubljani, so preučili zlasti slovenski način ukrepanja, saj je
glavni cilj skupnih sestankov primerjava postopkov. Furlanija
Julijska krajina in Slovenija bosta tudi pripravili natančen
zemljevid rizičnih območij, ta pa so zlasti tam, kjer je med prvo
svetovno vojno potekala soška fronta. ARC/PV
Kratke
Devin / Uspešna lutkovna delavnica
Mladi lutkarji so
navdušili gledalce
vih staršev. In Vere, Verice, njegove
sestre. In njega, Ladita, tako zelo
povezanega z zemljo, z bori. In s
pesmijo, vse od otroštva, ko je pre-
peval v domačem otroškem zbo-
ru.
Trte, domači borjač. Sprehod po
Stari vasi.
“Pojmo na Štajersko... ” je prepe-
val z moškim zborom Igo Gruden
iz Nabrežine, vse od leta 1968, ko
so fantje prvič zapeli pod vod-
stvom Sergija Radoviča.
“Anko, Ančice... ” Pel je najprej
svoji soprogi Marici. Nato tudi
svojim otrokom. In vsem nam. In
oktetu Odmevi, in še marsikomu,
daleč naokoli:
“Bolen mi leži... milo mu zbori...
žalni pesni peat tebe te spomi-
nat...”
In njegovi so bili tudi Srebotnja-
kovi Bori:
“Trudno sanjajoči bori... ko da
umira moja mati, ko da kliče me
moj oče. Ko da so mi bolni brat-
je...”
In pesem na koru, ob velikih
praznikih.
Pesem vseskozi. Spomini. Kakor
da ga je klical zbor prijateljev,
našega Ladita: Sergij, Stanko, Ne-
venko, Bruno, Danilo, Ladi, Dra-
go...
Topel stisk roke. Pred slabim letom
smo se zasedeli nekje na Krasu in
obujali spomine. In prepevali.
Drug ob drugem sta sedela Ladi in
Aleš. Smeha je bilo, do solz. In pet-
ja. In slednjič, v slovo, še Laditova
solistična točka nabrežinske him-
ne:
“Poglejte zdaj tele koščice, skoznje
se vidijo Brščice... ”
Dragi, nepozabni Ladi, nabrežin-
ski zvonovi naznanjajo, da prepe-
vaš nekje drugje. V neznani do-
movini. Kjer je zate vse tako kakor
takrat, ko je bilo še vse pred nami
in nas spomini niso mogli še bo-
leti.
Tatjana Rojc
Foto damj@n
Tržaška 7. julija 2016 11
Obvestila
V torek, 12. julija 2016, bo v
Rojanu na praznik zavetnikov
sv. Mohorja in Fortunata ob
19.30 dvojezična sv. maša. Po
maši bo procesija po rojanskih
ulicah; Slovenci se bodo zbrali
za banderom Marijine družbe.
Vabljeni narodne noše in skavti!
Darovi
V spomin na Amelijo Pangos
darujeta U. T. 25 evrov in N. N.
20 evrov za Vincencijevo
konferenco v Rojanu.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu
daruje Marijan Jevnikar 40
evrov.
Gostovanje openskega pevskega zbora Sv. Jernej v Ljubljani
Krasni pevski trenutki in
ogled krajevnih zanimivosti
  nedeljo, 26. junija 2016,
je bil mešani cerkveni
pevski zbor Sv. Jernej z
Opčin na gostovanju v Ljubljani.
Pevce so povabili, da bi prepevali
pri nedeljski sv. maši v župniji
Ljubljana Vič. Župnija Vič je za
naše pojme zelo velika in ima
ogromno najra-
zličnejših župnijskih
skupin in zelo pestro de-
lovanje, med temi tudi
zelo kakovosten cerkve-
ni pevski zbor. Njihov
zbor vodi priznani stro-
kovnjak prof. Tomaž Fa-
ganel (pevci, ki se ude-
ležujejo vsakoletnih se-
minarjev Zveze cerkve-
nih pevskih zborov iz
Trsta, se ga gotovo z ve-
seljem spominjajo), ki je
openske pevce pričakal
pred cerkvijo sv. Antona
na Viču v zgodnjih ne-
deljskih urah. Pevcem so
domačini ponudili tudi
kavico in slaščice, da so
se lahko bolje pripravili
na nastop oziroma na
petje pri nedeljski po-
božnosti. Pod vodstvom dirigenta
Janka Bana, ki openski zbor vodi
že od leta 1974, so pri sv. maši za-
peli skladbe in uglasbitve Staneta
Maliča in Ubalda Vrabca, primor-
skih ustvarjalcev, da bi v Ljubljani
prikazali bogastvo naše glasbene
literature. Po maši so prijazni do-
mačini pevcem in spremljeval-
cem postregli z bogato malico, ob
kateri so se v sproščenem klepetu
pozanimali, kako je kaj s Slovenci
v zamejstvu; neprikrito so pohva-
lili petje in izvajanje pevskega
zbora Sv. Jernej. V zahvalo za go-
stoljubnost so jim openski pevci
darovali zgoščenko, ki so jo sne-
mali pred dvema letoma in je po-
svečena prav skladateljema, ki so
ju predstavili med pobožnostjo.
Openci so nato nadaljevali izlet
in se v spremstvu prof. Tomaža
Faganela odpravili na ogled
Plečnikove cerkvice sv. Mihaela
na Barju. To je krasna cerkev, ki
V stoji v Črni vasi na Ljubljanskembarju, kulturni spomenik, a tudisvetišče, biser slovenske kulturne
dediščine, ki jo obiskujejo številni
romarji in tudi občudovalci
Plečnikove genialnosti. Cerkev je
bila zgrajena v letih 1937-38, v ti-
pičnem Plečnikovem stilu, polna
je drobnih detajlov, ki ima vsak
svojo simboliko, vse pa je narisal
in uresničil sam arhitekt. Cerkev
je deloma lesena, deloma kamni-
ta oz. iz betona, stavba stoji na
347 pilotih (da se ne bi pogrezni-
la v barje), dolgih od 7 do 10 me-
trov. V cerkvi sami se nahaja 12
stebrov, ki predstavljajo ducat
apostolov, štirje v sredini predsta-
vljajo evangeliste; cerkev je delno
obnovljena v originalnem stilu.
Čeprav obnove ni še konec, ima-
jo vseeno v njej sv. maše in naj-
večkrat poroke. Prof. Faganel in
priložnostna vodička sta Open-
cem razlagala zgodovino svetega
kraja, kjer so pevci tudi zapeli in
začutili vso veličino in lepoto sve-
tišča.
Pot je pevce nato vodila do krat-
kega postanka na pokopališču v
Dobrovi, kjer so člani openskega
zbora in tudi člani moške komor-
ne skupine Stane Malič (moška
zasedba cerkvenega zbora) na po-
kopališču s pesmijo počastili spo-
min na Marka Bitežnika, zamej-
ca, ki je tam pokopan ob ve-
ličastni cerkvi Marijinega vne-
bovzetja. Nato so se odpravili na
kosilo v Polhov Gradec. Seveda
ob jedači ni moglo izostati petje
bodisi mešanega kot moškega
zbora, v veselje in začudenje osta-
lih gostov in natakarjev, ki so
spremljali navdušeno pevsko raz-
položenje tako velike skupine iz
zamejstva.
Popoldne se je nadaljeval kultur-
ni program izleta, najprej z ogle-
dom muzeja Pošte in telekomu-
nikacij, ki je del Tehniškega mu-
zeja Slovenije in domuje v Polho-
grajski graščini. Zelo zanimivo
zgodovino pošte nasploh in spe-
cifično na Slovenskem je izrazito
in strokovno prikazal spretni vo-
dič, ki je tržaško skupino nato vo-
dil tudi po mestnem muzeju, ki
se nahaja v isti stavbi. Značilnost
tega manjšega muzeja je predv-
sem ta, da izhajajo vsi razstavljeni
predmeti iz Polhovega Gradca in
okolice, zajemajo pa obdobje od
4. stoletja pr. Kr. do danes in so
bili vsi najdeni, posojeni ali da-
rovani krajevnemu muzeju, za
katerega zdaj skrbi krajevno Turi-
stično društvo. Z drugim prizna-
nim vodičem so nato odšli na
ogled Polhograjske graščine, sta-
rega dela vasi in znamenite žup-
nijske cerkve Marijinega rojstva,
kjer stoji največji in najbogatejši
leseni zlati baročni oltar na Slo-
venskem. Prepričljivo in zelo za-
gnano je vodič opisoval najra-
zličnejše zanimivosti in zgodo-
vinske anekdote o Polhovem
Gradcu, njegovih prebivalcih,
nekdanjih graščakih in baronih,
ki so prebivali na dvoru, o
kmečkih puntih in tudi
novejši zgodovini. V poz-
nih popoldanskih urah se
je cela skupina preselila v
bližnjo vasico Dvor, kjer je
isti vodič pokazal še veliko
cerkev sv. Petra iz 16. sto-
letja, ki je ena izmed na-
jlepših poznogotskih cer-
kva na Slovenskem. Pre-
prosto notranjost cerkve
krasi lesen strop, ki je po-
barvan tako, da posnema
gotsko obokanje (krasita
ga tudi dva zgodnja zapisa
v slovenskem jeziku iz 16.
stoletja, iz Trubarjevega
časa; baje sta najstarejša za-
pisa v slovenščini v kaki
freski). Cerkev je res ve-
ličastna, čeprav nekoliko
temačna, a ko je cerkveni
zbor Sv. Jerneja z Opčin v
njej zapel, sta se izrazili vsa aku-
stika in prijaznost svetišča, ki so
ga začeli graditi leta 1525. Čeprav
je bilo še mnogo zanimivosti, ki
bi jih vodič Marijan rad razkril, je
čas preganjal, da je bilo treba vze-
ti slovo od vasi v osrčju polho-
grajskega hribovja.
Člani cerkvenega pevskega zbora
Sv. Jernej z Opčin in nekateri
spremljevalci iz openske župnij-
ske skupnosti so se v zgodnjih
večernih urah vrnili domov utru-
jeni, a navdušeni nad preživelim
dnevom, saj so s sabo odnesli
mnogo prijetnih vtisov in spomi-
nov. Na odličen način so končali
letošnjo koncertno sezono z na-
stopom v župniji Vič v Ljubljani,
med počitnicami se bodo seveda
še srečevali ob prepevanju pri ne-
deljskih pobožnostih, a brez
ustaljenih tedenskih pevskih vaj,
do naslednje jeseni.
MAP
Poslovila se je zaslužna Slovenka
V spomin prof. Nedi
Abram Jevnikar
  sredo, 6. julija, smo se
na tržaškem
pokopališču poslovili
od prof. Nede Abram, vdove
Jevnikar, ki je umrla 1. julija v
92. letu starosti na svojem
domu v ul. sv. Frančiška v
Trstu. Imela je več
zdravstvenih težav in je zadnja
leta dejansko preživljala doma.
Neda Jevnikar se je rodila 18.
marca 1925 v Trstu v družini
znanega narodnega delavca
odvetnika Josipa Abrama, ki je
bil dolgoletni predsednik Ciril-
Metodove družbe in Tržaške
hranilnice in posojilnice ter
odbornik mnogih slovenskih
društev in ustanov. Med
drugim je bil v odboru za
izgradnjo Narodnega doma in
tesen sodelavec dr. Rybara. Ko
je ta po prvi svetovni vojni
odšel v Jugoslavijo, se je dr.
Abram osamosvojil in vodil
odvetniško pisarno v ul.
Torrebianca do smrti leta 1952.
Rajna prof. Neda je bila
V izredno sposobna ženska,diplomirana pianistka, končalaje študij prava in nato še
leposlovno fakulteto. V Trstu
smo jo poznali in cenili kot
dolgoletno izredno dobro
profesorico italijanskega in
latinskega jezika na nižji
srednji šoli Ivan Cankar pri Sv.
Jakobu v Trstu. Nekaj let je
poučevala tudi na učiteljišču.
Kot je zapisala družina ob
smrti, je bila “eden izmed
zadnjih šolnikov, ki so začeli
poučevati na naših
obnovljenih šolah vse od
začetka”, se pravi od jeseni
1945 do konca šolskega leta
1984-85, ko se je upokojila. V
šolo jo je dejansko privabila
sestra Laura, kasnejša
ravnateljica liceja Prešeren, ki
je jeseni 1945 pomagala pri
vpisovanju učencev in dijakov
v na novo ustanovljene
slovenske šole in je izvedela, da
na nižji srednji šoli potrebujejo
profesorja za glasbeno vzgojo.
Tako je komaj 20-letna Neda
kot diplomirana pianistka
začela poučevati. Rada je
pripovedovala, kako so ji
naročili, da poskrbi za orglanje
in petje pri prvi, začetni šolski
maši srednje in vseh višjih
srednjih šol, in kako ji je
tedanji znani duhovnik pri Sv.
Jakobu g. Omersa pomagal, da
je na koru vse srečno steklo,
čeprav ni pred tem še nikoli
orglala. Klavir je poučevala
tudi učence Glasbene matice, a
to le do poroke s prof.
Martinom Jevnikarjem.
Kot je sama povedala v daljšem
intervjuju, ki ji ga je junija
2005 naredil prof. Bojan
Pavletič za revijo Kras in ga je v
10. številki tistega leta
ponatisnila Mladika, je poleti
1945 obiskovala dvomesečni
tečaj za slovenske šolnike v
Slavini, ki so ga pripravile nove
slovenske oblasti. Kot je znano,
je nato prišlo do - za našo šolo
- skoraj usodnih razhajanj med
njimi in zavezniškimi
oblastmi. In tako v intervjuju
omenja tudi prvo profesorsko
sejo na šoli v ul. Lazzaretto
Vecchio, ki jo je vodil “kapetan
John Simoni, ob njem pa so
bili profesorji Baraga, Geržinič,
Perhavc in Penko”. /... / “Na
sredi sobe so sedeli redki
Tržačani, desno od nas so
sedeli večinoma nekdanji
primorski emigranti, ki so jih
napotile v Trst takratne
slovenske oblasti, levo pa je
bila skupina političnih
beguncev iz Slovenije. Poznala
sem morda pet kolegov, ki so
bili poprej na italijanskih
šolah, večinoma pa se seveda
nismo poznali in smo se
radovedno ogledovali.
Moji občutki so bili čudoviti,
bila sem med samimi Slovenci,
naj so bili ene ali druge
stranke. Takoj sem se
spoprijateljila z nekaterimi
profesoricami iz Slovenije, na
primer z Bezenškovo, Renkovo,
Ruplovo, a tudi iz
emigrantskih vrst, recimo
Šturmovo in Kobalovo. Že
dober teden kasneje pa sem iz
tega kroga spoznala svojega
bodočega moža, ki ga na prvi
seji ni bilo, in v katerega sem
se takoj zaljubila. Ko sem ga
bolje spoznala, sem razumela,
da bi bil takšen človek
primeren zame in da bi z njim
srečno živela. Imela sem prav”.
Malo dalje pa je na vprašanje,
kako se je 'soprog prilagodil na
primorsko miselnost',
odgovorila: “Moj mož se je
1. julija je v 92. letu starosti mirno zaspala 
na svojem domu
NEDA JEVNIKAR, roj. ABRAM
profesorica
Žalostno vest sporočajo otroci 
Marjan, Marko, Ivo in Magda 
z vsemi svojimi dragimi.
Od nje smo se poslovili v sredo, 6. julija, 
na osrednjem tržaškem pokopališču.
APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA 
vabi na 
SLAVJE SVETIH BRATOV
na Vejno pri Trstu v nedeljo, 10. julija, ob 17. uri
Somaševanje z duhovniki jubilanti bo vodil 
letošnji novomašnik g. Janez Arnež. 
Sodeloval bo Združeni zbor ZCPZ. 
Vabljeni!
hitro vživel v naše ljudi.
Presrečen je bil, da je lahko
učil slovenščino mlade, ki so
hlastali po materinščini. Tudi
po radiu je posredoval
ljubezen do slovenščine in
slovenske literature”.
Bila je pogumna ženska, ki se
je v prvih povojnih časih lotila
tudi tveganih podvigov, ko je
pomagala nekaterim
družinam, da so se lahko spet
združile. Poznali smo jo kot
prijazno, samozavestno in
umirjeno osebo, ki sicer ni
silila v ospredje, a je bila prav
gotovo trdna opora in pomoč
možu, prof. Martinu
Jevnikarju, in vsej družini.
Dokler ji je zdravje dopuščalo,
je to svojo vlogo zelo zavzeto
in zvesto opravljala.
Otrokom inž. Marjanu,
zdravniku dr. Marku,
časnikarju in javnemu delavcu
Ivu ter slavistki prof. Magdi,
vnukom in vsem njenim
dragim naj ob tej težki izgubi
izrečemo globoko občuteno
sožalje tudi v imenu
uredništva in uprave tednika
Novi glas ter Goriške
Mohorjeve družbe.
M. T.
Potrjen Goričan Simon Peter Leban
Simon Peter Leban, 24-letni Goričan, študent fizike, je bil pred nedavnim
imenovan v deželno mladinsko konzulto. Lebana je v organ imenovalo
predsedstvo deželnega sveta, skupno s tremi drugimi mladimi, ki
predstavljajo stranke in politična gibanja, ki so zastopana v deželnem
parlamentu. Lebanovo kandidaturo je vložil in zagovarjal deželni svetnik
SSk Igor Gabrovec. Imeno va -
nje predstavlja veliko priznanje
tudi za slovensko stranko in
njeno mladinsko skupino.
“Zadovoljen sem, da je Le -
banova kandidatura pre -
pričljivo prodrla, saj je po -
litičnih skupin in strank, ki so
zastopane v deželnem svetu
kar nekaj, Slovenska skupnost
pa je med najmanjšimi”, je po
imenovanju komentiral deželni svetnik Igor Gabrovec.
Deželna mladinska konzulta na osnovi deželnega zakona št. 5 iz leta
2012 šteje skupno 25 članov, od teh pa je zagotovljeno mesto le enemu
Slovencu, ki ga imenujejo mladinska društva, ki so vpisana v poseben
deželni seznam. “Z imenovanjem Lebana preko deželnega sveta lahko
torej računamo vsaj na podvojitev naše zajamčene zastopanosti.
Mandat članov mladinske konzulte traja do konca zakonodajne dobe.
Njihova vloga in pristojnosti so zapisane v deželnem zakonu iz meseca
marca leta 2012. Gre predvsem za organ, ki naj bi deželno upravo
usmerjal v načrtovanje in uresničevanje posegov v korist mladim.
Pričakujem, da se bo konzulta sestala res čim prej in začela delo, saj
doslej ni še zaživela tako, kot smo pričakovali ob sprejetju zakona pred
štirimi leti”, je poudaril podpredsednik deželnega sveta FJK Igor
Gabrovec.
Mladinska deželna konzulta
Foto B. Vidau
Od Milj do Bruslja 
se vsi veselimo, ker je
DANILO DEVETAK
zelo uspešno opravil
znanstveno maturo. 
Iz srca mu čestitamo 
in želimo vse najboljše
VSI DOMAČI
Videmska / Aktualno7. julija 201612
  riimek Panger najdemo prvič zapisan
v središču Kopra že daljnega leta 1555,
veliko prej kot druge slovenske priim-
ke. Nastal je iz svetniškega imena Pankracij.
Nekoč je bil sv. Pankracij, ki je danes precej
pozabljen, zelo priljubljen. To dokazujejo
številni priimki in pregovori, npr.: “Če Pan-
kraca sonce peče, sladko vince v klet pri-
teče”. Vremensko majsko ohladitev pa tudi
vsi poznamo po svetniški “ledeni” trojici
Pankracij, Servacij, Bonifacij. Imamo
ogromno priimkov, ki so
nastali iz imena prvega sve-
tega “ledenega moža”: Pan-
ger, Pangerc, Pangeršič,
Pankračič, Pangrec, Pan-
geršek, Pangrič, Pongrac,
Pongarčič, Pongrašič. Ma-
loazijski svetnik sv. Pankra-
cij je umrl leta 304
mučeniške smrti v Rimu v
času cesarja Dioklecijana.
Ime je v latinščini nastalo iz
izpeljanke grške besede
pankretas, ki pomeni vse-
mogočen.
Priimek Panger
je nastal v
istrskem zaledju,
verjetno v Kor-
tah nad Izolo.
Pred kakimi
šestimi stoletji je
tam živel Pankrac, po katerem so nje-
govi potomci začeli nositi priimek iz
njegovega imena. Priimek se je do-
končno izoblikoval kasneje, vendar v
samo eno različico, Panger.
V Kopru, kjer Škofijski arhiv hrani naj-
starejšo župnijsko matično
knjigo, najdemo prvega Pan-
gerja že na začetku. 15. decem-
bra 1555 je bila v stolnici krščena
Zuana Panger, hči Giorgia Panger-
ja. Kako se je v resnici imenovala,
Ivana ali Zuana, ne vemo, saj so vsi
zapisi v latinščin in italijanščini.
Lahko pa trdimo, da so njeni pred-
niki priimek prinesli iz istrskega
zaledja. Priimek v 16. stoletju naj-
demo tudi v Dolini pri Trstu. Gre
za plemenito rodbino Pangerc, ki
je mogoče povezana tudi s Pangerji
iz Kopra. Tudi pri teh najdemo tu
in tam pred priimkom besedico
“de”, ki nakazuje morebitno ple-
miško poreklo.
P
ISTRSKI PRIIMKI (1)
Tino
 M
a
m
ić
Vpis krsta Zuane Panger iz leta 1555.
Priimek De Panger iz koprske krstne knjige leta 1556.
Protestno pismo deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca 
Občina Tipana nadaljuje 
s spakedrano slovenščino
  letošnjem aprilu je
svetnik SSk Igor Gabro-
vec v deželni zbornici
opozoril na hude nepravilno-
sti, ki nastajajo v občini Tipana
pri prevajanju uradnih aktov
in dopisov v slovenščino. V
svojem posegu je Gabrovec že
takrat povedal, da županovi
dopisi, ki naj bi bili v slo-
venščini, so vse prej kot to.
“Tako grobe na-
pake in zamen-
jave s hrvaščino
so nedopustne
za uradno dopi-
sovanje Občine,
ki spada v ob-
močje zaščite
slovenske
manjšine”, je
dejal predstav-
nik Slovenske
skupnosti.
Pristojni odbor-
nik Gianni Tor-
renti je v odgo-
voru na Ga-
brovčevo inter-
pelacijo spom-
nil, da deželna
uprava snuje, v domeni s pari-
tetnim odborom, nov central-
ni deželni urad za slovenski je-
zik. Ta služba naj bi razpolaga-
la s kvalificiranim osebjem in
naj bi imela nalogo koordini-
rati delovanje t. i. “okenc”, ki
so na celotnem območju izva-
janja zakona 38/2001. Po od-
bornikovih besedah naj bi to
V gotovo prispevalo k temu, dase bomo v prihodnje izognilispodrsljajem, kakršen je bil ti-
sti v Tipani. 
“V svoji repliki pred dvema
mesecema sem odborniku že
dejal, da je zadeva resna in ne
gre samo za neljub spodrsljaj.
Tudi sam podpiram načrt
skupnega urada za slovenski
jezik, ki pa bo v najboljšem pri-
meru in v embrionalni obliki
pričel delo šele naslednje leto.
Deželna uprava mora dajati
zgled spoštovanja načela ena-
kopravnosti slovenskega jezika
v javni upravi in bdeti nad pra-
vilno uporabo sredstev, ki so
temu namenjena”, piše dežel-
ni svetnik Slovenske skupno-
sti, ki obenem opozarja, da se
v občini Tipana ni spremenilo
nič. “Dogaja se pravzaprav na-
sprotno”, beleži podpredsed-
nik Deželnega sveta v pismu,
ki ga je naslovil odborniku
Torrentiju, predsednici paritet-
nega odbora Dobrilovi in
predsednikoma krovnih orga-
nizacij ter v vednost slovenske-
mu konzulatu v Trstu - saj
Občina vztraja pri dopisovanju
v spakedrani
slovenščini. Na-
mesto da bi
župan priznal
napako in se
zanjo opravičil,
trdi, da so slo-
venski prevodi
brezhibni, in
celo napovedu-
je tožbo proti
domačinu, ki je
prvi opozoril na
problem. “Tudi
sam vztra jam
pri svo jem in
ocenjujem, da
takšno delovan-
je žali dostojan-
stvo jezika in je
nedopustno. Zato sem naslov-
nike pisma povabil, naj tipaj-
skega župana opozorijo, da
spoštovanje pravic priznane
narodne skupnosti in tudi na-
membnost denarja davko-
plačevalcev zahtevajo resen
pristop, ki ga v občini Tipani
osebno zelo pogrešam”, za-
trjuje Gabrovec.
  o že skoraj ustaljeni nava-
di so prve poletne gostje
koče sv. Jožefa v Žabnicah
na Kozarenci, ob istoimenskem
hudourniku, gospe, ki v jesen-
skih in zimskih
dneh razgiba-
vajo otrdele
mišice v Domu
Franca Močni-
ka ob cerkvi sv.
Ivana v Gorici s
potrpežljivo va-
diteljico prof.
Majo Leban.
Tako je bilo tu-
di letos, saj se je
lepa skupinica
“telovadk” pod
vztrajnim vod-
stvom Mirke in
Zvonke, zlatih
rok in srca, mu-
dila v prvi po-
lovici junija v pomirjujočem ob-
jemu gorske tišine. Škoda, da je
enotedenskim letoviščarkam
nagajalo deževno vreme. A ve-
selega razpoloženja jim vendar-
le ni zatrlo. Sprehodov v naravo
je bilo sicer bolj malo in so bili
zelo bežni zaradi pretečih obla-
kov. Bilo pa je veliko dobre volje
v prijetni domačnosti priljublje-
ne koče sv. Jožefa, ki jo je njen
P pokojni lastnik msgr. FrancMočnik v davnih 70. letih veli-kodušno prepustil naši skupno-
sti, da bi se naša mladina
naužila svežega zraku v prijetni
družbi, pa tudi da bi se odpočili
vsi tisti, ki se v raznih društvih
vse leto trudijo, da bi s kultur-
nim delovanjem v katoliškem
duhu ohranjali pri nas sloven-
sko besedo in ljubezen do la-
stnih korenin.
Ker so gospem uživanje sonca
onemogočili nalivi, so se
zadrževale predvsem v koči. Ker
pa niso vajene držati križem
rok, so najprej temeljito počisti-
le njene prostore, nato pa se pre-
pustile zaupljivemu klepetu in
sprostitvenim, družabnim
igram. Vse so pridne kuharice,
zato so mizo bogatile okusne
domače jedi. Te so se večkrat ku-
hale kar na štedilniku, saj je dež
prinesel ohladitev in je bilo zelo
prijetno kramljati ob toploti pra-
sketajočega ognja. Gospa Mir-
jam je pridno žagala vejevje, da
ni zmanjkalo drvi, in kot prava
“mater familias” vsak dan mo-
lila rožni venec. Za spremembo
so nekajkrat sedle v avto in se
odpeljale do Kranjske Gore in
Ukev. Šele proti koncu bivanja v
objemu gozda jim je uspelo po-
romati z žičnico na Sv. Višarje,
da bi se zahvalile Božji Materi za
vse prejete darove in bi ji zaupa-
le vse svoje želje in prošnje. Brez
Marijinega blagoslova bi se res
ne mogle vrniti v Gorico!
IK
Koča sv. Jožefa v Žabnicah
Deževen teden
med gorami
PANGER
Pomembno srečanje v Špetru
S športom do boljšega
poznavanja jezika
  prejšnjih dneh se je
predsednik ZSŠDI Ivan
Peterlin v spremstvu
operativnega tajnika Igorja
Tomasetiga sestal v Špetru z
ravnateljico dvojezične
večstopenjske šole Sonjo
Klanjšček in predstavniki
učnega kadra na šoli. Ob ugo-
tovitvi, da je poznavanje slo-
venskega jezika učencev in di-
jakov iz objektivnih razlogov
precej šibko, so se domenili,
da bodo posegli na to po-
dročje prav s pomočjo špor-
tnih dejavnosti, ki jih gre
okrepiti, predvsem v zu-
najšolskem času, in kar gre
uokvirjati v splošni program
jezik – šport. Tako so se dome-
nili, da bodo tudi v novem
šolskem letu na šoli izvedli
etapo projekta Skokica,
zaživel bo tudi šolski krožek
rokometa za nižješolce, ki ga
bo vodila Vesna Jagodic, or-
ganizirali pa bodo tudi vadbo
V osnovne motorike za zadnjiletnik vrtca in prva dva razre-da osnovne šole. Prav tako je
bilo domenjeno, da bo špe-
trski šolski pol sodeloval v
deželnem tekmovalnem pro-
jektu ZSŠDI v igri med dvema
ognjema. Vsi so bili mnenja,
da so načrtovane dejavnosti
dobre, predvsem pa ure-
sničljive, in kar je najbolj po-
membno: vsebinsko se lote-
vajo ene najbolj delikatnih
tem našega vsakdana, in sicer
obvladanja slovenskega jezi-
ka.
Predstavnika ZSŠDI sta
se istega dne sestala
tudi s predsednico Pla-
ninske družine Be-
nečije Luiso Battistig.
Podrobno so se pome-
nili o njihovi odpravi
na 6310 m visoki
Chimborazo v Ekva-
dorju, o podvigu, ki ga
podpira tudi ZSŠDI.
Spregovorili so tudi o
organizaciji plavalnih
in smučarskih tečajev,
pri katerih bo ZSŠDI
prevzelo aktivnejšo
vlogo koordinacije.
Vodstvo ZSŠDI s temi
novimi pobudami ure-
sničuje še zadnji del
svojega začrtanega
programa, ki govori o
močnejšem utripu športa v
Benečiji.
Z 2. strani
Počastitev Slovenije ...
  o krajšem
zgodovinsko-
institucionalnem
vložku se vrnimo k
tržaškemu večeru, ki ga je
priredil generalni konzulat.
Sergaševa je v svojem
posegu izpostavila različne
uspehe Slovenije v zadnjih
letih – vse od gospodarstva
do športa in kulture.
Omenila je seveda tudi
težave, ki jih je s seboj
prinesla finančna in
gospodarska kriza leta 2008.
P Kljub temu pa je bil pogledgeneralne konzulkeoptimistično naravnan,
predvsem zaradi pravilnosti
izbire, ki so jo slovenski
državljani opravili pred 25
leti. Na oder so ob sklepu
ponovno stopili učenci
Slovenskega centra za
glasbeno vzgojo Emil Komel
in Glasbene matice.
Številnim gostom so
predstavili vokalno-
instrumentalno noviteto, ki
so jo prvič izvedli le nekaj
dni pred tem, 24. junija, na
slavnostni seji Državnega
zbora Republike Slovenije v
Ljubljani. Pod vodstvom
pevovodkinje Petre Grassi so
izvedli priložnostno skladbo
Mili kraj na besedilo
Andreja Praprotnika in ob
uglasbitvi Patricka
Quaggiata. Glasbeno
stvaritev za visoke glasove,
flavto, violino in čelo je
skladatlelj priložnostno
napisal ob 25. obletnici
osamosvojitve Slovenije in
ob povabilu slovenskih
glasbenikov v Italiji na
jubilejno slavnostno
zasedanje slovenskega
parlamenta.
“Telovadke” na lanskem oddihu v koči sv. Jožefa
Ivan Peterlin (foto damj@n)
Slovenija 7. julija 2016 13
Največ otrok se je v 2015 rodilo 10. aprila
V 2015 se je rodilo 20.641 otrok. Največ dečkov je dobilo ime Luka,
največ deklic ime Ema. Povprečna starost vseh mater, ki so rodile
v 2015, je bila 30,7 leta, povprečna starost tistih, ki so v 2015
rodile prvič, pa 29,3 leta. Največ otrok se je rodilo 10. aprila. Štirikrat
v 2015 so se rodili trojčki, 390-krat pa dvojčki, ugotavlja Surs.
V letu 2015 se je v Sloveniji rodilo 20.641 (živorojenih) otrok, kar je
524 (ali 2,5 odstotka) manj kot leto prej oziroma 10 otrok na 1000
prebivalcev. Šest odstotkov oz. 1234 otrok se je rodilo staršema,
ki nista slovenska državljana, so zapisali na Statističnem uradu RS
(Surs).
Odlaganje rojstev na poznejše obdobje se še ni povsem ustavilo;
ponovno sta se dvignili tako povprečna starost mater ob rojstvu
prvega otroka kot njihova povprečna starost ob rojstvu kateregakoli
otroka. Ženske, ki so v 2015 rodile prvič, so bile stare povprečno
29,3 leta, vse, ki so rodile v 2015, pa povprečno 30,7 leta. Očetje
teh otrok so bili v povprečju približno tri leta starejši od mater (33,5
leta); najstarejši so bili stari več kot 60 let.
Od vseh žensk, ki so rodile v 2015, jih je bilo več kot polovica starih
vsaj 30 let (55,2 odstotka); le redke med njimi so bile najstnice, tj.
mlajše od 20 let (en odstotek). Mama vsakega devetega v 2015
rojenega otroka je bila stara manj kot 25, mama vsakega petega
pa vsaj 35 let.
Celotna stopnja rodnosti, to je povprečno število živorojenih otrok
na eno žensko v rodni dobi (pri sedanji umrljivosti in ob
predpostavki, da bo ženska doživela 49. leto starosti), je za leto
2015 znašala 1,57, kar je nekaj manj kot v 2014 (1,58).
Tudi v 2015, že sedemnajsto zaporedno leto, je največ novorojenih
dečkov dobilo ime Luka. Največ v 2015 novorojenih deklic je dobilo
ime Ema. Popularna imena so bila še Filip in Nik ter Eva in Zala.
Na dan se je rodilo povprečno 56 ali 57 otrok. Največ otrok se je
rodilo v petek, 10. aprila (89), najmanj, kar trikrat manj pa v soboto,
7. marca (29). Največ, 40 odstotkov otrok je bilo rojenih v jutranje-
dopoldanskem obdobju (od 6. do 14. ure), tretjina popoldne ali
zvečer (po 14. in do 22. ure), nekaj več kot četrtina pa ponoči (po
22. uri in do 6. ure zjutraj).
V letu 2015 je pet mater rodilo dvakrat; v prvih in zadnjih mesecih
leta. 58 otrok se je rodilo na mamin rojstni dan in 57 na očetov
rojstni dan.
Štirikrat so se v 2015 rodili trojčki, 390-krat pa dvojčki. Pri vseh
porodih dvojčkov sta se oba otroka rodila v eni uri, pri polovici pa
oba v manj kot dveh minutah.
Med otroki je bilo 8697 rojenih v zakonski zvezi: vsak peti je bil
rojen v prvem letu zakonske zveze, polovica je bila rojena v prvih
treh letih po poroki staršev, šest odstotkov pa 10 ali več let po
poroki staršev. Za 274 mater otrok, rojenih leta 2015, pa velja, da
se je po rojstvu otroka poročilo še v istem letu, so še zapisali na
Statističnem uradu.
Podatki o rojstvih otrok v Sloveniji
Razprave tudi o ponovni uvedbi splošne vojaške obveznosti
Spori v politiki tudi pri
obravnavi evropskih zadev
  odeč po tistem, kar vlada
nenehno sporoča držav -
ljanom z vsiljeno govori-
co, so razmere v Sloveniji zdaj
skoraj idilične, zagotovo pa
normalne oziroma take, da
vzbujajo upanje za prihodnost.
Pa vendar je to zgolj videz, saj
sedanja parlamentarna večina
ni izvedla še nobene re-
forme ali drugačnega
pomembnega ukrepa, s
katerim bi dokazala svo-
jo ustvarjalnost, voljo in
sposobnosti. Kar pravil-
na so razmišljanja pisa-
telja Štefana Kardoša, ki
pravi, “da v Sloveniji
cankarjanskega idealista
ne vidi več”. V intervju-
ju, objavljenem v časni-
ku Delo, je ponazoril ze-
lo črno, pravzaprav bre-
zupno sliko današnjega
vsakdana. Po njegovem
“smo vsi bolj ali manj
zaznamovani z ugoto-
vitvijo, da je vse šlo k
hudiču, in da se nič več
ne da storiti. Vidim
čedalje več obupancev,
ki ne verjamejo več v
noben ideal. Če človeka stišneš
v kot oziroma ga spraviš v bre-
zizhoden položaj, se bo prisil-
jen odzvati. Vendar bo njegova
reakcija nepredvidljiva, te ne-
previdljivosti pa bi se morala
bati vsaka oblast. Pri nas se
nihče noče izpostaviti, vsi
čakamo, da se bo zganil kdo
drug. Morda je problem v
krhki slovenski narodni iden-
S titeti. Množice sta pognala vupor in osamosvojitev zavi-danje blagostanja na zahodu
in vzvišen pogled proti vzhodu
in jugu. Zdaj pa ugotavljamo,
da so na zahodu še vedno bo-
gatejši od nas, na vzhodu pa
nas Slovence dohitevajo in
prehitevajo po vseh straneh,
tako da nam bo na koncu osta-
la samo še gola zavist”.
Bojazen pred črno podobo se-
danjosti in zaskrbljenost za pri-
hodnost Slovenije, o čemer je
razmišljal pisatelj Štefan Kar-
doš, je na srečanju rojakov iz
zamejstva in zdomstva v
Državnem zboru dopolnila Ve-
rica Trstenjak, visoka upravna
funkcionarka v nekdanji vladi
Andreja Bajuka in pozneje tudi
pravobranilka na sedežu EU v
Luksemburgu. Po izteku tega
mandata ji na ljubljanski uni-
verzi niso hoteli dati delovne-
ga mesta, vendar je Verica
Trstenjak zaradi svojega ugleda
in znanja dobila zaposlitev kot
profesorica prava na dunajski
univerzi. Žal, nobe-
no provladno glasilo
ni objavilo njenega
razmišljanja na
omenjenem srečan-
ju v parlamentu, kjer
je, denimo, dejala,
“da kljub lepotam,
ki so Sloveniji bile
dane, imamo krizo
pravne države, krizo
vrednot in krizo sa-
mozavesti. Torej
imamo domovino,
imamo tudi državo,
potrebovali pa bi
primerne voditelje.
Slednji bi morali biti
državniki in ne kot
so sedanji voditelji
Slovenije, ki so zgolj
politiki”.
Sedanja oblast se si-
cer ne odziva na kritike, ki pri-
hajajo od različnih osebnosti
in najrazličnejših ustanov ci-
vilne družbe, je pa vsaj enotna
v spoznanju in priznanju, da bi
morala Slovenija ostati čvrsta
članica EU, ker je to potrebno
zaradi krize v povezavi, ki je
nastala z izstopom Velike Bri-
tanije iz nje. V razmišljanjih o
tem, kako naj Slovenija reagira
na krizo v povezavi, so sodelo-
vali vlada, opozicijske stranke,
Cerkev, pa tudi nekdanji pred-
sednik Milan Kučan. On je v
intervjuju dunajskemu
časniku Der Standard,
objavljenem pred objavo
rezultatov britanskega
referenduma, menil, “da
aktualno dogajanje v EU
spominja na dogajanje v
nekdanji Jugoslaviji pred
njenim razpadom. Tre-
nutne težave, s katerimi
se sooča Evropa, bi lahko
pripeljale do ekonomske
vojne in postopnega raz-
pada evropske integraci-
je”.
V odzivanju na novo kri-
zo EU pa je v slovenski
politiki nastal spor, kar
se sicer vedno dogaja.
Premier Miro Cerar
namreč nasprotuje pre-
dlogu državnega pogla-
varja Boruta Pahorja, da
bi pri ocenjevanju posledic kri-
ze v EU za Slovenijo sodeloval
tudi Janez Janša. Po mnenju
predsednika vlade so za oceno
omenjene krize pristojni samo
vlada in morda tudi predsed-
nika Državnega zbora in
Državnega sveta. Nikakor pa to
ni pravica Janeza Janše, “ker je
zgolj predsednik ene izmed po-
litičnih strank”. Janez Janša, si-
cer vodja dobršnega dela se-
danje opozicije, opozarja, da je
zaradi krize EU v Sloveniji po-
trebno pospešiti napredek go-
spodarstva, saj bi izstop Velike
Britanije lahko povzročil
učinek domin in z njim nove
težave v Sloveniji. Glede na
oslabljeno vojsko, ki tudi po
mnenju vrhovnega poveljnika,
predsednika države Boruta Pa-
horja, zaradi njene slabe
opremljenosti ne bi mogla
ubraniti Slovenije pred more-
bitnim napadom kake tuje
Vseslovensko srečanje v Državnem zboru
Zahvale zdomskim Slovencem za njihovo
prizadevanje ob osamosvojitvi Slovenije
  a vseslovenskem srečan-
ju v Državnem zboru se
je zbrala množica roja-
kov iz zamejstva in ostalega sve-
ta. Nagovorila sta jih predsednik
DZ Milan Brglez in minister za
Slovence v zamejstvu in po sve-
tu Gorazd Žmavc, ki sta ob 25-
letnici slovenske samostojnosti
poudarila pomen Slo-
vencev po svetu pri
mednarodnem priz-
nanju Slovenije.
Predsednik DZ se je Slo-
vencem, ki živijo v tuji-
ni, zahvalil za trud, ki so
ga pred 25 leti vložili v
prizadevanja za medna-
rodno priznanje. Brez
njih in njihovih prijatel-
jev bi bila Slovenija
priznana kasneje, je na
vseslovenskem srečan-
ju, ki je potekalo že 16.
leto zapored, dejal
Brglez.
Po Brglezovih besedah
pa je treba priznati, da v
zadnjih 25 letih domo-
vina ni bila najbolje
upravljana. Ob tem je
izrazil prepričanje, da je izgu-
bljena leta mogoče nadoknaditi
s trdim delom in vizijo.
Tudi minister za Slovence v za-
mejstvu in po svetu Gorazd
Žmavc je opozoril na pomen
njihovega prizadevanja za med-
narodno priznanje Slovenije
pred 25 leti. Glede ekonomske
in migracijske krize, s katerima
N se sooča oziroma se je soočalaSlovenija, pa je dejal, da se je slo-venski narod v preteklih krizah
znal obdržati in celo napredo-
vati.
Predsednik komisije DZ za od-
nose s Slovenci v zamejstvu in
po svetu Ivan Hršak se je obrnil
predvsem na mlade, ki živijo zu-
naj slovenskih meja. “Mladi, kot
vemo, so polni idej, polni novih
pogledov in tudi kritični opazo-
valci sedanjosti”, je dejal Hršak,
ki je prav tako spomnil na vlogo
Slovencev v tujini pred 25 leti.
Tržaški Slovenec Martin Lis-
siach, ki je na srečanju sprego-
voril v imenu mlajše generacije
Slovencev v tujini, je poudaril
predvsem pomen enotnosti
med Slovenci. Dejal je, da so se
Tržačani kljub različnim svetov-
nonazorskim prepričanjem poe-
notili, kar pa bi morali storiti tu-
di v matični domovini. “Čas je,
da po 25 letih ponovno vsi sku-
paj praznujemo različnost, enot-
no seveda”, je izpostavil član
deželnega vodstva Slovenske
kulturno-gospodarske zveze,
ene od krovnih manjšinskih or-
ganizacij Slovencev v Italiji.
Tudi profesorica evropskega pra-
va na dunajski univerzi Verica
Trstenjak, ki v tujini nepretrgo-
ma živi že več kot deset let, je
pozvala k enotnosti med Slo-
venci. “Naj nas domovina
združuje in ne razdvaja”, je pou-
darila.
Opozorila je tudi na nekatere
slabosti današnje Slovenije.
Država potrebuje učinkovito
sodstvo, javno upravo ter zdrav-
stvo in socialo, je dejala. Slove-
nija pa po njenih besedah potre-
buje tudi voditelje, ki bodo gle-
dali na interes države in ne
zgolj na lasten interes ozi-
roma interes strank. Doda-
la je, da je življenje v Slove-
niji kljub temu boljše kot
pred 25 leti.
Isti dan se je začel tudi trid-
nevni dogodek Dobrodošli
doma 2016, ki je namenjen
druženju Slovencev v za-
mejstvu in po svetu in ga
organizira urad ministra
Žmavca. Ob 25. obletnici
samostojne Slovenije je bil
častni pokrovitelj tega do-
godka predsednik republi-
ke Borut Pahor.
Minister Žmavc je z lju-
bljanskim županom Zora-
nom Jankovićem isti večer
v Narodni in univerzitetni
knjižnici Ljubljana odprl
tudi razstavo V obljubljeno
deželo: Slovenke v ZDA, ki bo
predstavljala zgodovino presel-
jevanj in naselitvena območja,
stanje v določenih slovenskih
središčih danes in številne po-
membne osebe v slovensko-
ameriški zgodovini. V razstavni
dvorani so predstavili tudi zgod-
be nekaterih Slovenk v ZDA.
države, je po prepričanju Jane-
za Janše “nastopil tudi čas za
razmislek o ponovni uvedbi
splošne vojaške obveznosti v
Sloveniji”.
Kljub politiki, ki je vedno ak-
tivna in pričakuje opredelje-
vanja skoraj o vsem, kar zadeva
državo in njeno usodo oz. pri-
hodnost, so Slovenci pričeli
odhajati na počitnice. Sodeč
po raznih anketah, jih bo tudi
letos največ, kar 45 odstotkov,
letovalo na Hrvaškem oz. ob
njenem morju. Med tistimi, ki
ne bodo odšli na počitnice, ker
si jih zaradi revščine ne morejo
privoščiti, so predvsem upoko-
jenci.
Nekakšen miselni prehod
od politike, ki se nadalju-
je z obnovitvijo delovanja
arbitražnega sodišča v
Haagu, ki naj bi odločil o
meji med Slovenijo in
Hrvaško, ter razburljivimi
dogodki v Luki Koper, sta
zasnovala časnikar in
urednik Bojan Požar in ra-
ziskovalec Igor Omerza.
Izdala sta namreč zajetno
in tudi aktualno knjigo o
Melaniji Knavs, prepro-
stem dekletu iz Sevnice,
ki bo lahko čez nekaj me-
secev postala prva dama
ZDA in žena naj-
močnejšega politika na
svetu, predsednika ZDA,
seveda če bo njen mož
Donald Trump izvoljen
za novega predsednika svoje
države. O svoji ženi iz Slovenije
je njen mož Donald Trump
menda že dejal, “da bo never-
jetna prva dama”. A kljub te-
mu večina Američanov še ni-
koli ni slišala za Sevnico, kraj,
za katerega celo mislijo, da je v
Rusiji.
Marijan Drobež
Štefan Kardoš
Melanija Knavs
Aktualno7. julija 201614
NATUROPATSKI NASVETI (115)Erika Brajnik
SRČNI INFARKT
Bolezni srca in preventiva
British Heart Foundation trdi, da so v zad-
njih letih potencialne možnosti za srčni
napad ali možgansko kap narasle za tri-
krat, kar za Anglijo pomeni 200.000 žrtev
vsako leto, 550 na dan in 23 vsako uro. Kot
bi v tej deželi vsak dan strmoglavilo letalo,
polno potnikov. Naturopati vemo, da se
lahko izognemo 80 odstotkom bolezni
srca in ožilja. Rešitev imenujemo tudi
iskrica življenja. To je koencim Q10, an-
tioksidant, ki celici pomaga pri dihanju in
uničuje proste radikale. Koencim je zelo
pomemben in dragocen, saj preprečuje sta-
ranje srca, pospešuje celično dihanje in
nam daje energijo za življenje. Po 40. letu
starosti bi moral vsak posameznik vsaj ne-
kaj mesecev na leto uživati koencim Q10,
in sicer 30 mg vsako jutro. Na ta način
namreč poskrbimo za dinamizacijo krvi in
preprečimo morebitne težave z visokim
krvnim tlakom ali povišanim holestero-
lom (LDL) in nastajanjem plaka. Koencim
Q10 so odkrili v drugi polovici prejšnjega
stoletja in ga v zdravstvene namene prvič
začeli uporabljati na Japonskem. Prof. Fol-
kers je leta 1958 prvi odkril strukturo ko-
encima, dr. H. Per Langsjoen pa je med le-
toma 1983 in 1985 prvi izvajal raziskave o
njem. Študije znanstvene akademije Natio-
nal Academy of Sciences
so pokazale drastično iz-
boljšanje stanja pri 19
pacientih, ki so jim na
smrtni postelji povečali
nivo koencima v krvi.
Nadaljnje raziskave, iz-
vedene v Italiji na 2664
srčnih bolnikih, so po-
kazale, da se je pri 82,4
odstotka pacientov
zdravstveno stanje po je-
manju koencima Q10 iz-
boljšalo. 65 nemških
kardiologov na podlagi
lastnih študij zagotavlja
bistveno izboljšana
zdravstvena stanja pri
806 primerih srčnih bolnikov leta 1988.
The Journal of Clinical Investigation je le-
ta 1983 izdal rezultate raziskave, izvedene
na 641 pacientih, ki so jemali koencim
Q10. Pri njih so zasledili bistveno nižjo
stopnjo hospitalizacije kot pri tistih, ki ko-
encima niso jemali.
/ dalje
www. saeka. si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 5. julija, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (23) Mariza Perat
Torek - 7. aprila - 17. prikazovanje
Bernardka se je že navsezgodaj napotila k vo-
tlini, kjer je bilo prisotnih kakih 100 oseb. De-
klica je med zamaknjenjem držala gorečo svečo
in pri tem z roko varovala plamen pred vetrom.
Okoli stoječi, prisoten je bil tudi dr. Dozous,
so opazili, da plamen naravnost ovija Bernar-
dkine prste. Po videnju je dr. Dozous nestrpno
prijel dekličino roko in napeto iskal sledove
opeklin. Teh pa ni bilo nikjer. Zdravnik, po-
polno brezverec, je dejal:
“Ne vem, kaj vidiš, a zdaj sem gotov, da res ne-
kaj vidiš”.
Dr. Dozous,
znan po svoji
učenosti in
poklicni
usposoblje-
nosti, je nad
dogodkom
bil tako pre-
tresen, da so
vsi njegovi
pomisleki iz-
ginili. Spreo-
brnil se je in
vsepovsod,
tudi pred ko-
misarjem,
pripovedoval o čudežnem dogodku, katerega
priča je bil.
Po videnju so v hiši neke znanke Bernardkinim
prstom približali gorečo svečo, a je Bernardka
takoj zavpila:
“Aj, peče”!
Sveta Devica je Bernardki govorila tudi pri tem
prikazovanju in znova ponovila, da želi imeti
kapelo.
18. prikazovanje - 16. julija 1858
Bernardka je pod večer tega dne znova začutila
oni silni klic, ki jo je vedno vabil k votlini. Kaj
naj naredi? Krajevne oblasti so obisk votline
prepovedale in celo z
ograjo zaprle dohod do
nje. Kljub temu se je de-
klica že v polmraku sku-
paj s teto Lucille in dve-
ma družbenicama od-
pravila proti kraju prika-
zovanj. Onstran reke
Gave je na travniku Ri-
ber tu pa tam bilo opa-
ziti manjše skupine
oseb, ki so tam molile.
Tja je odšla tudi Bernar-
dka s svojimi spremlje-
valkami. Pokleknile so
in takoj je Bernardkin
obraz zažarel v zamak-
njenju. Brezmadežna je
stala na svojem mestu v votlini, Bernardka pa
jo je kljub razdalji in ograji videla tako, kot če
bi stala pred njo.
“Kaj ti je rekla”? so jo pozneje vprašale sprem-
ljevalke.
“Ničesar”, je odvrnila Bernardka in žareča od
sreče dodala:
“Še nikoli ni bila tako lepa kot tokrat”!
Kmalu so se v Lurd pričele zgrinjati množice
romarjev. Mnogi so preko studenca, ki je 25.
februarja na tako čudovit način privrel na dan,
zadobili zdravje. Zdaj se je tudi cerkvena oblast
odločila, da lurške dogodke preišče. Tarbski
škof, Bertrand Severe Laurence, je zato dne 28.
julija 1858 imenoval preiskovalno komisijo,
katere naloga je bila temeljito proučiti re-
sničnost Bernardkinih videnj ter ozdravljenj,
ki so se dogodila v zvezi s studencem v lurški
votlini. Omenjena komisija se je dne 17. no-
vembra 1858 podala k massabielski votlini,
kjer jim je vidkinja Bernardka natančno razka-
zala vse točke, kjer je potekalo prikazovanje.
Popoldne istega dne se je začelo prvo, uradno
zasliševanje komisije. Ta zasliševanja so se nato
nadaljevala do 7. decembra 1860.
Bernardki je v tem času komisija zastavljala na-
jrazličnejša vprašanja v zvezi z videnji. Pred do-
končno odločitvijo o resničnosti prikazovanj
je vidkinja svoje izjave morala pred preiskoval-
no komisijo ponoviti 7. decembra 1860. Priso-
ten je bil tudi msgr. Laurence. Ob njem je bilo
zbranih 12 članov komisije, ki so s strogimi in
brezizraznimi obrazi zrli na vidkinjo. Ta je mir-
no in jasno podala svoje izjave, ki so se popol-
noma ujemale s tistimi z dne 17. novembra
1858. Msgr. Laurenca je ob tem zaslišanju naj-
bolj presunilo, ko je Bernardka ponovila kret-
nje Brezmadežne, ko je povedala svoje ime.
Komisija je ob koncu svojega dela, ki ga je opra-
vila z največjo doslednostjo in vestnostjo, ter
na podlagi izjav zdravnikov o
naravno nerazložljivih ozdra-
vljenjih v Lurdu, podala nasled-
njo izjavo:
“O Bernardkini odkritosrčnosti
ni mogoče dvomiti. Pripovedu-
je brez bahavosti, z ganljivo zau-
pljivostjo, brez omahovanja.
Odgovarja jasno in natančno, s
trdnim prepričanjem. Pri ra-
zličnih zasliševanjih si ni na-
sprotovala. Odločno vztraja na
tem, kar je že povedala, nič ne
dodaja, nič ne odvzema”.
Msgr. Laurence je na podlagi
ugotovitev preiskovalne komi-
sije dne 18. januarja 1862 podal
naslednjo izjavo:
“Sodimo, da se je Brezmadežna, Božja Mati Ma-
rija dne 11. februarja 1858 in naslednje dni 18-
krat resnično prikazala v massabielski votlini
pri mestu Lurd Bernardki Soubirous. Sodimo,
da prikazovanja nosijo vsa znamenja resnično-
sti in da verniki lahko upravičeno verjamejo
vanje. Svojo sodbo ponižno podrejamo sodbi
sv. očeta, poglavarja vesoljne Cerkve”.
Msgr. Laurence je izjavil, da v svoji škofiji do-
voljuje češčenje lurške Matere Božje, kateri bo-
do, kot je bila njena želja, ob lurški votlini, ka-
tere ozemlje je prešlo v last tarbske škofije, po-
stavili svetišče.
/ dalje
Massabielska votlina z ograjo
Tarbski škof B. Severe Laurence
  okrat naj izjemoma zapu-
stimo domače loge, v sre-
dišču pozornosti je na
športnem področju zagotovo
evropsko nogometno prvenstvo
v Franciji. Celinsko tekmovanje
bo vrhunec in hkrati sklepno de-
janje doživelo v nedeljo zvečer s
finalnim dvobojem v Parizu. Na
dan izida časopisa bo prvi fina-
list že znan. Stolpce, namenjene
naši rubriki, pa bomo tokrat po-
svetili oceni
izkušnje itali-
janske izbrane
vrste na Euru
2016.
Izbranci selek-
torja Antonia
Conteja so bi-
li, kot znano,
izločeni v
četrtfinalu, ko
je bila po strel-
janju 11-me-
trovk v Borde-
auxu boljša
Nemčija. O sa-
mi tekmi in
nesrečnem
epilogu za az-
zurre so medi-
ji v teh dneh poročali na dolgo
in široko. Italija je bila dejansko
enakovredna svetovnim prva-
kom. Urejeno se je branila in tu
smo pri prvi ugotovitvi na račun
igre reprezentance, ki je skoraj v
celoti slonela na granitni Juven-
tusovi obrambi. Še dalje vrhun-
ski Buffon v vratih in rutinirani
Barzagli, Bonucci in Chiellini
pred njim so postavili neprebo-
jen zid, edini zadetek je ta garni-
tura prejela proti Nemcem, ko je
eno redkih negotovosti izkoristil
Ozil za začasno vodstvo. Conte
pa je opravil veliko delo predv-
sem, ker je znal izvleči maksi-
mum iz vseh ostalih nogome-
tašev, ki so vse prej kot virtuozi.
V prvi vrsti je izbral dokazovanja
lačne fante, izognil se je muha-
stim značajem (Balotelli, Cassa-
no ipd.), odločil se je v bistvu za
pridne mravljice, garače.
Uspešno je te nogometaše uskla-
dil, da so v bistvu igrali učinko-
vito. Z uvodnima zmagama proti
Belgiji in Švedski so si brez preje-
tega gola zagotovili prvo mesto
v skupini, pravi podvig pa so pri-
pravili v osmini finala, ko so zlo-
mili – na področju teka in taktike
– iztrošeno špansko generacijo.
Proti Nemčiji so Italijani zmogli
izenačenje, pri odločilnih strelih
iz bele točke, ko postanejo vrata
ozka in žoga tehta naenkrat 100
kilogramov, pa je prišla na dan
po eni strani plašnost (Dar-
mian), po drugi pa nadutost (Pel-
le', Zaza) posameznikov, ki ni-
majo na najvišji ravni nobene ki-
lometrine in takih srečanj za “bi-
ti ali ne biti” na velikih tekmo-
vanjih preprosto niso vajeni igra-
ti. Ob tem, da je imela Nemčija
kanček sreče, navsezadnje je iz
devetih poskusov zadela le eno
enajstmetrovko več kot Insigne
in tovariši.
Skratka, uvrstitev v osmerico za
Italijo ni neki briljanten rezultat,
je pa to, kar ta zasedba zmore, ob
tem, da je imela tudi smolo s
poškodbami (že od začetka brez
Marchisia in Verrattija, nato pa
sta zmanjkala še stebra Candreva
in De Rossi, tako da je ostala
zvezna vrsta hudo osiromašena)
in nasprotniki (evropski prvaki v
osmini, svetovni v četrtfinalu
…). Vprašanje pa je, kakšni časi
se pišejo italijanskemu reprezen-
tančnemu nogometu. Strateg
Conte, ki ga vsi kujejo v zvezde,
se je poslovil in bo treniral lon-
donski Chelsea, javnost pa je že
skeptična nad njegovim nasled-
nikom. Giampiero Ventura je si-
cer izkušen trener, a je vedno vo-
dil drugorazredna moštva. S ka-
kovostno dokaj skromnim izbo-
rom igralcev ga objektivno čaka
zelo težko delo, tudi prisotnost
na svetovnem prvenstvu čez dve
leti sploh ni sama po sebi umev-
na.
HC
T
Tokrat o italijanskem moštvu na Euru 2016 
Mesto v osmerici zrcalo
razmer
Aktualno 7. julija 2016 15
  lovenija je praznovala petindvajse-
tletnico osamosvojitve. O tem je
bilo med mojimi prijatelji zelo ma-
lo govora in imelo me je, da bi tudi jaz
na Fb-ju dogodek enostavno prezrla. A
tega nisem mogla. Gre za jezik, ki ga go-
vorim od otroštva, gre za moje pesmi, za
moje sanje, za mojo kulturo, no, vsaj za
dobršen del moje kulture, kajti kot za-
mejka sem zrasla na stičišču dveh naro-
dov in dveh svetov. Slovenijo imam rada
in nazadnje si nisem mogla kaj, da ne bi
kliknila na tisto trobojnico ob Aljaževem
stolpu in jo prilepila na svoj zid. Zaradi
tega, ker jezik, kultura, naše bistvo živijo
vekomaj, pa čeprav so politiki poteptali
vse ostalo: vero, sanje, upanje. Narod ni
vlada, narod niso država in državni or-
gani. Narod je nekaj, kar nosiš v sebi, kar
začutiš, ko poslušaš pesem, ko prebereš
poezijo, ko se vračaš domov med svoje
ljudi. Med ljudi, med male, preproste lju-
di, ne med politike in državne birokrate.
Dan po prazniku, ko sem prebirala izvi-
ren in lepo sestavljen uvodnik na poseb-
ni strani Primorskih novic, sem dejansko
začutila, za kako gromozansko polomijo,
za kako gromozanski absurd gre. Številni
državljani, ki so napisali svoje občutke
ob dnevu samostojnosti, so si bili enotni:
tako lepo je bilo prvo leto, tako smo ver-
jeli, tako srečni smo bili. Koliko je bilo
zanosa, sanj, načrtov! Koliko vere se je
nabralo v ljudeh, ki so se golih rok po-
stavili proti tankom. Kako velika je moč,
ko gre za domovino. A tudi o razočaranju
so si sedaj vsi enotni. Vsi, niti enega sa-
mega glasu ni bilo med intervjuvanci, ki
se ne bi strinjal, ki ne bi bil črnogled. Da
so poteptali vse, da so pokradli, kar se je
dalo, da ni verjeti več nikomur, da gre
vse samo navzdol in da je dno vse bolj
blizu. Kradejo, da bi imeli vsak dan več,
ljudje pa imajo vsak dan manj,
vsak dan jih potiskajo globlje v bla-
to. Sanj ni več, samo kruta resnica.
Tudi domovina zna biti mačeha,
tudi sonarodnjaki kradejo in tep-
tajo. Tudi doma se počutiš tujec,
da ne veš, kam bi se dal. Tujec, ki
se ne znajde nikjer, ki ne ve več, kaj po-
meni beseda domovina. Kot povsod v tej
prekleti Evropi, ki nas vsak dan bolj teži.
Spominov na tisti čas, ko smo vsi verjeli
in sanjali, imam
veliko. Morda je
najbolj živ spomin
na nasmejane
obraze. Na ljudi z
nasmehom. Prva
leta je bila Sloveni-
ja država prijaznih,
nasmejanih ljudi.
Če si srečen in
imaš sanje, deliš
vse to tudi z drugi-
mi. In se ti bere na
obrazu, kako ti je
lepo, koliko je v te-
bi upanja, načrtov,
vere. Potem je na-
smeh počasi izgin-
jal in izginil. Vrnila
se je tista zagrenje-
nost, vrnila se je ti-
sta aroganca, ki
smo jo bili vajeni iz časov Jugoslavije.
Ljudje, ki so izgubili upanje in so ra-
zočarani, se ne znajo več smejati in so
težko prijazni s sočlovekom. Pa to ne vel-
ja samo za Slovenijo. Vse manj nasme-
hov in vse manj prijaznosti je povsod po
Evropi. Ljudje gledajo najraje v tla. Ker
taki prihodnosti, kot nam jo ponujajo,
težko gledaš v oči.
Slovence imam rada, ljudi, ne tiste, ki so
na vladi. Občudujem jih, ker so vesel na-
rod in znajo shajati tudi s 300 evri na
mesec. Pa zraven znajo še reči, da bi lah-
ko bilo še slabše in da konec koncev ni
tako hudo. In so zadovoljni s tem, kar
imajo. S tistimi nekaj stvarmi, za katere
ni treba veliko denarja: s pesmijo, z na-
ravo, s hojo v gore, s pivom med prija-
telji. Podobni so mi in ravno zato, mi je
žal, ko gledam, kako težko jim gre. In ka-
ko daleč je tista evforija, ko smo vsi ver-
jeli, da smo dobili domovino in da bo-
mo srečni. Žal, domovino vodijo taki, ki
z roko na srcu poslušajo internacionalo,
nato pa ropajo po državi in podjetjih, ta-
ko da ravno tisti ubogi “v suženjstvo za-
kleti”, o katerih pojejo s solzami v očeh,
ostanejo potem brez službe in na cesti in
so še bolj ubogi, še bolj zakleti in še bolj
sužnji.
Sužnji smo pravzaprav v teh časih vsi.
Morda se samo meni zdi, morda je le
moj občutek, a obdaja me zla slutnja, da
prihajajo težka, zelo težka in žalostna le-
ta. Tako hudo, kot je sedaj, v času mojega
življenja še ni bilo. Pa tudi toliko laži, za-
vajanja in pritiska s strani tistih, ki nam
vladajo, ni bilo.
Ravno v teh dneh, ko Slovenci kljub pe-
simizmu praznujemo dan samostojno-
sti, na drugi strani celine Britanci za-
puščajo Evropo in stopajo novi, negotovi
in še povsem nejasni samostojnosti na-
proti. A vendar stopajo v samostojnost
in zapuščajo to gmoto zakonov in eko-
nomskih interesov, ki ji pravimo Evropa
in je nekoč nastala iz velikih, visokodo-
nečih besed. Sedaj pa je samo Evropa ve-
likih in premožnih, se pravi tistih, ki
imajo vajeti v rokah, tistih, ki imajo de-
nar v žepih, oziroma, brez zamere, na
varnem na Kajmanskih otokih, tistih, ki
so v zakulisju in od tam uveljavljajo svoje
interese. Gre za lobije, za masone, za
multinacionalke in bančnike. Gre za ti-
ste, ki vladajo vsem in vsemu. In ki imajo
interes, da smo mi vse
bolj revni, bolj potrti,
bolj obupani in betežni
in zato lažje obvladlji-
vi.
Evropa mi ni bila nikoli
tako ljuba, tako pri
srcu, kot mi je bila mla-
da Slovenija. Spomin-
jam se, kako so nas v
osnovni šoli silili, mor-
da, ko že govorim o se-
bi, lahko celo upora-
bim besedo prisilili, da
smo risali in pisali o
Evropi, ki je bila šele v
zametkih in je v kon-
kretnem svetu še ni bi-
lo. Meni je bila ta zveza
držav tuja, celo zoprna.
Nas Slovencev in Slova-
nov tedaj ni bilo med
ustanovnimi članicami. In sem zato brez
čustev in brez navdušenja v šoli pisala
brezpomembne stavke in risala tisto za-
stavo, ki ni bila moja. In ki še danes ni
moja in je ne nosim v srcu. Evropa je že
tedaj delovala name umetelno, prisilje-
no. Evropa od zgoraj, Evropa po ukazu.
Ne iz srca, ne zaradi ljudi. Še manj po
volji ljudi.
Približno tak je ostal moj odnos do Evro-
pe vse do danes in morda je ravno to ra-
zlog, da gledam z odobravanjem na
odločitev Angležev. In s strahom na re-
akcije, ki se pojavljajo v tisku, v medijih,
pa tudi med ljudmi, ki jih poznam. Da-
nes je že vsaka zahteva po pravicah in po
svobodi nedemokratična, populistična
in celo desničarska. Občutek imam, da
so to psovke za tiste, ki si še upamo kri-
tizirati, ki smo vedno proti. In najbolj
strah me je tega, da tisti, ki se prištevajo
k levici in k demokratom, izjavljajo, da
je narod neumen, da ljudje ne morejo o
vsem odločati, da je včasih boljša dikta-
tura od demokracije. To so težke besede,
izredno težke, predvsem v trenutku, ko
je demokracije dejansko vse manj in smo
ljudje vse bolj pod pritiskom. Nobena
odločitev ljudstva, noben referendum,
noben upor ni nedemokratičen. Naučili
so me, da prihajajo spremembe od ljud-
stva, od spodaj, nikoli od vladajočih, ni-
koli od zgoraj. Nekdaj smo te spremem-
be imenovali revolucija, upor. Danes, ko
se jih tisti, ki vladajo samo z denarjem
in samo za denar, bojijo, pa jim pravijo
populizem. Kaj hočejo s tem reči, ne
vem. Vem samo, da je pritisk na ljudi vse
močnejši, da delavci, preprosti ljudje s
svojimi prihranki rešujejo banke. Da bi
tisti, ki zbirajo in kradejo denar, najraje,
da bi mi zanje delali zastonj in do smrti.
In ko ne zmoremo več, je najbolje, da se
spontano umaknemo s tega sveta ali da
nam celo pomagajo. O pokojnini, pravi-
cah, počitku, dopustu, življenju, svobo-
di, o vsem tem, verjemite mi, v Evrop-
skem parlamentu in v nobenem parla-
mentu ni več govora. Na eni strani vse,
na drugi nič. Denar je izbrisal človeka.
In tisto prepričanje, ki so mi ga vcepili v
glavo, ko sem bila še otrok, da delamo
zato, da potem lahko živimo, ne pa, da
živimo, kot danes, samo zato, da delamo,
ne velja več. Živimo, da delamo in
plačujemo. In da omogočamo peščici,
da živi in uživa.
Srfam po skupnem zidu Facebooka,
čestitke, zastave in cvetje ob dnevu sa-
mostojnosti so skoraj povsem izginili.
Ustavim se pri poeziji, ki jo je nekdo iz-
med mojih prijateljev objavil. Kosovel,
spet Kosovel... in tisti verzi o Evropi, ki
lega v krsto temnih stoletij, medtem ko
ljudje, ker ni več vode, pijejo kri, v eksta-
zi... ekstazi smrti.
Suzi Pertot
S
V ekstazi smrti ...
Poteptani
  adškof je čestital msgr.
Simčiču in mu pripo-
ročil, naj nadaljuje svo-
je poslanstvo, kolikor le more,
vselej upoštevajoč tudi navodi-
la zdravnikov, in dejal, da je po-
sebno vesel ob pogledu na toli-
ko zbranih vernikov. G. Karel
Bolčina je slavljencu posredo-
val čestitke in škofovski blago-
slov upokojenih škofov Metoda
Piriha in Dina De Antonija, ki
se zaradi drugih obveznosti ni-
sta mogla udeležiti svečanosti.
Le-ta je ob znanih, lepo zve-
nečih, občuteno zapetih na-
božnih pesmih zadobila še bolj
prisrčno domač značaj. Ker je
bil msgr. Oskar Simčič dolgo
vrsto let “hišni” duhovnik v za-
vodu Marijinih sester na go-
riškem korzu Italija, so tudi one
sodelovale pri praznovanju nje-
govega visokega mašniškega ju-
N
bileja. Berili je ta-
ko prebrala slo-
venska provin-
cialka Marijinih
sester v Ljubljani,
s. Slavica Lesjak. Ob tej pri-
ložnosti še posebno pomenljiv
evangelij po Luku o delavcih, ki
jih Bog pošilja za žetev, ki je
obilna, a delavcev malo – zdi se
napisan prav za današnji čas! -,
je prebral g. Bolčina. Med ho-
milijo je msgr. Simčič med dru-
gim naglasil, da je 65 let
mašništva dolga doba in pri
tem je pomembno to, kar se je
v njej dogajalo. Tega pa je bilo
res ogromno. “Nekateri mislijo,
da je duhovniški poklic ‘od zgo-
raj’, kot da bi te po telefonu Bog
poklical. A ni tako, vsakemu iz-
med nas, ki se zaveda, da na
svetu ni slučajno, je dodeljena
naloga. Nekdo je napisal, da je
svet velika knjiga, ki je pa nik-
dar do konca ne spoznamo. Za-
me je problem spoznanja v fi-
lozofiji najtežji, ker se zavedam,
da nikdar ne spoznam vse re-
S 1. strani
Bog Vas živi, ...
snice”. Zato je poudaril, da mo-
ramo biti odprti za vse. Žal,
imajo v današnjem času druge
vrednote prednost pred verski-
mi, je bridko ugotavljal.
Odločitev za duhovniški poklic
svojčas seveda ni bila lahka, ne
zanj ne za starše. Brez zaupanja
sicer ne gre. Komu pa naj zau-
pamo, če ne Bogu, Kristusu Go-
spodu, ki je za nas umrl in
vstal? je dejal. Med drugim se
je v nagovoru zazrl v čase svoje
mladosti, ko je bila slovenščina
pod fašizmom prepovedana v
javnosti in je živela le med do-
mačimi stena-
mi in med ve-
roučnimi ura-
mi. To je sam
bridko okusil.
Biti Slovenci v
tistih časih je
bilo res težko.
Spomnil je, da
so tedaj bili prav duhovniki ti-
sti, ki so ohranjali in gojili ma-
terni jezik, kot o tem ganljivo
pripoveduje France Bevk v ro-
manu Kaplan Martin Čeder-
mac. Čedermac je v svoji zad-
nji slovenski pridigi pripo-
ročil župljanom, naj čuvajo
slovenski jezik kot svetilko,
da ne ugasne. Dr. Simčič je
poudaril, da to še kako velja
tudi za današnje čase. – Mi-
mogrede je omenil anekdo-
to, kako je slovenski jezik z
vnemo poslušal tudi znani
italijanski glasbenik Ennio
Morricone -. Zato ljubimo
slovenski jezik in ohranjaj-
mo našo lepo govorico! Ob
koncu se je jubilant zahvalil
vsem, ki so se udeležili sv.
maše, in razdelil spominske
podobice, na katerih je citat
“Niste vi mene izvolili, ampak
sem jaz vas izvolil” (Jn 15,16).
Iz srca je nazadnje privrela pri-
prošnja Božji Materi v pesmi
Marija skoz življenje.
Globoko občutenemu slavju v
kapeli je sledilo družabno
srečanje; ob obloženih mizah –
za kar so poskrbeli poleg drugih
tudi člani duhovnije sv. Ivana v
Gorici – se je vsak lahko osebno
pogovoril s slavljencem. Velika
torta v obliki knjige z upodo-
bljeno cerkvijo, kelihom in na-
pisom 65 je zaokrožila to
prisrčno agape, na kateri se je
kot iskreno voščilo zaslišala
priljubljena priložnostna pe-
sem Kol’kor kapljic, tol’ko let …
Med prisotnimi so bili tudi
števerjanska županja Fran-
ca Padovan in nekdanji
župan iz Števerjana Hadri-
jan Corsi - g. Simčič je bil v
tej briški vasi kaplan in žup-
nik 16 let, do l. 1972 - in
župan Občine Šempeter -
Vrtojba Milan Turk. Hadri-
jan Corsi je v imenu štever-
janske skupnosti pa tudi na
splošno Goriške izrekel
zahvalo g. Simčiču za vse,
kar je z verskega in narod-
nega vidika napravil za nas,
dr. Ninu Comarju pa za go-
stoljubnost.
Msgr. Simčič nam je v krat-
kem pogovoru zaupal, da
ob posvetitvi v duhovnika
ni bil “noro vesel”, ampak
zaskrbljen, kakšno bo nje-
govo življenje od tega dne dalje.
Hkrati pa se je ves prepustil Bo-
gu, naj ga On vodi. Vedel, je da
je stopil na zahtevno pot in da
od tedaj naprej ne bo več takšen
kot drugi in da ga bodo vsi gle-
dali malo drugače. Od tistega
daljnega julija se je zgodilo to-
liko stvari: toliko služb na vseh
koncih in krajih, o katerih v
začetku se mu še sanjalo ni: od
prefekta v goriškem Alojzije-
višču, števerjanskega kaplana in
župnika, profesorja na šolah
raznih stopenj, tudi na teološki
fakulteti v Vidmu, sodnika pri
cerkvenem sodišču Treh Be-
nečij za zakonske pravde, do de-
la na škofiji kot kancler, kar ni
bilo lahko, še prej je postal vikar
za slovenske vernike … pa še po-
tovanja v Milan k našim roja-
kom, da bi lahko prisostvovali
slovenski maši. Poleg tega ga je
čakalo še delo pri Mohorjevi
družbi v Gorici …
Ob tem diamantnem slavju
želimo msgr. Simčiču tudi mi
vsi pri Novem glasu, da bi mu
Bog naklonil zdravja in moči,
da bi bil lahko še Kristusov gla-
snik v naši slovenski skupnosti,
v kateri je boleče občutiti po-
manjkanje dušnih pastirjev, da
bi nas, predvsem pa našo mla-
dino, usmerjali na pravo pot, ki
vodi k Bogu, pa tudi kot nekdaj
neuklonljivi čedermaci budili v
nas narodno zavest.
Foto dpd
Foto IK
Foto dpd
Aktualno7. julija 201616
  rvo dvodnevno spozna-
vanje Južne Tirolske je
skupni delegaciji SSO in
SKGZ ponudilo možnost, da se
vsaj v grobih obrisih seznanita z
uspešnim modelom avtonomije
in sožitja, ki velja za pokrajino
Bocen. Ta model sicer je možen,
ker je nemška narodna skupnost
v bocenski pokrajini pravzaprav
v večini. Vendar to nikakor ni
dovolj za tako urejeno in vse-
stransko razvito družbo. Ob vrsti
srečanj je postalo jasno, da je v
ozadju še marsikaj: formacija in
strokovnost kadrov, modro upra-
vljanje ter smisel za politiko.
Ravno politika pa sloni na zave-
zanosti mednarodnemu spora-
zumu De Gasperi – Gruber, sta-
tutu o avtonomiji iz leta 1972,
načelu etnične proporčnosti in
visoki stopnji politične enotno-
sti, katere izraz je stranka SVP
(Südtiroler Volkspartei).
Delegacija, ki so jo za SSO sesta-
vljali predsednik Walter Bandelj,
pokrajinska predsednica in šte-
verjanska županja Franca Pado-
van, Luciano Lister, Ivo Corva in
Julijan Čavdek, za SKGZ pa orga-
nizacijski tajnik Marino Marsič,
Martin Lissiach, Dorica Kresevič,
Boris Mihelič in Dušan Udovič,
se je v nedeljo, 26. junija, srečala
z evropskim poslancem SVP
P Herbertom Dorfmannom. V ti-pičnem južnotirolskem okoljuso člani delegacije izvedeli o re-
akcijah v Evropskem parlamentu
po izidu brexita. Dorfmann je
obžaloval, da so Angleži volili za
izstop iz EU, strinjal pa se je z nji-
hovim hitrim odhodom. Druga
pomembna tema je bila spreje-
manje beguncev, ki so jo evrop-
ske države predolgo zanemarja-
le, kar je privedlo do kriznega
stanja. Odločno je obsodil zapi-
ranje mej v sklopu Schengena,
še posebno ko gre za volilne po-
teze, pri čemer je jasno mislil na
dogodke v času avstrijskih pred-
sedniških volitev. Za člane dele-
gacije SSO – SKGZ so bile zani-
mive tudi možnosti, ki jih nudi
intergrupa za jezikovne in na-
rodne manjšine v Evropskem
parlamentu, katere član je tudi
poslanec Dorfmann.
Naslednjega dne so se predstav-
niki SSO in SKGZ v dopoldan-
skih urah seznanili z delovanjem
evropske alpske regije Euregio
Tirol Süd Tirol Trentino, v sklo-
pu katere so ustanovili tudi
evropsko združenje za območno
sodelovanje. O obeh stvarnostih
je spregovorila generalna sekre-
tarka Valentina Piffer, ki na po-
dlagi načela rotacije zastopa
predsednika tridentinske pokra-
jine Uga Rossija.
Projekt Euregio je
začel nastajati v 90.
letih na podlagi
skupnih značilnosti
in zgodovine Tri-
dentinskega, Južne
Tirolske in Tirolske.
Čezmejno sodelo-
vanje je podlaga za
izvajanje številnih
projektov na ra-
zličnih družbenih
področjih, med ka-
terimi je vedno bolj
pomembno pove-
zovanje mladih in
njihovo medseboj-
no spoznavanje v
sklopu treh regij.
V isti stavbi je pote-
kala tudi predstavi-
tev bocenske evrop-
ske akademije EU-
RAC, ki so jo pripravili koordi-
natorka Paulina Magdalena Bo-
rowska ter raziskovalca Andrea
Carla' in Marc Emanuel Rögla z
inštituta za avtonomijo in pravi-
ce manjšin. Zanimivo je, da tej
temi namenjajo veliko pozorno-
sti. Že vrsto let akademija priva-
blja goste in obiskovalce s celega
sveta. Vse več je tudi študentov,
ki se udeležujejo raznih tečajev
in seminarjev. Precej pa je tudi
  ranjčeva se ni strinjala z mode-
lom financiranja gradnje druge-
ga tira, ki je vključeval tuje vla-
gatelje. Predlagala je, naj bi v finančno
konstrukcijo vstopile slovenske zavaro-
valnice, ki so po njenih besedah spo-
sobne zagotoviti približno 200 milijo-
nov evrov. A tukaj smo že spet na spol-
zkem območju. Iz dveh razlogov: Žni-
daršič Kranjčeva je tukaj v navzkrižju
interesov. Sama namreč predseduje za-
varovalniški skupini Prva group in je
bila v tej vlogi tudi pobudnica ideje, da
bi zavarovalnice investicijsko vstopile
v to finančno shemo. Drugič: zavaro-
valnice (največje v Sloveniji so v pre-
težno državnih rokah) nimajo s po-
slovnega vidika nobenega opravka s
pristaniškim svetom. Pred leti so tako
na primer slovenska državna elektro
podjetja Eles in Gen Energija ter Pošta
Slovenije pomagala pri dokapitalizaciji
NKBM s 50 milijoni evrov vložka, kljub
temu da energetika in telekomunika-
cije z bančništvom nimajo nič skupne-
ga. To vsoto so podjetja (torej davko-
plačevalci) izgubila z izničenjem vred-
nosti delnic ob hudi bančni krizi v Slo-
veniji. V primeru drugega tira, ki je
še zelo majav projekt, bi bile zava-
rovalnice, ki se morajo primarno
ukvarjati s svojimi zavarovanci, tako
izpostavljene hudim tveganjem.
Kdo nosi hlače?
Tukaj je nazadnje še vprašanje blokade,
ki je bila najvidnejši del te interne voj-
ne. V petek, 1. julija, na dan, ko bi mo-
ral SDH na skupščini Luke Koper za-
menjati nadzornike, so zaposleni po-
polnoma blokirali delovanje Luke. Ob-
sedeno stanje je trajalo do nedelje
zvečer. Nihče ven, nihče noter. Čakale
so ladje, čakali so vlaki, čakali so ka-
mioni. Šlo je za “spontan” upor delav-
cev – tako so pojasnjevali predstavniki
zaposlenih. No, najprej je seveda težko
verjeti, da taka blokada nastane čez noč
in neorganizirano. Šlo je za potezo, ki
je luki povzročila milijonsko škodo in
padec zaupanja pri strankah. Hkrati je
dodatno pokazala, da je cesar gol – ne-
sposobnost vlade, SDH in vodstva Luke
Koper, da bi obvladali nastalo situacijo.
Tri dni blokade ni načrtovala niti upra-
va Luke Koper, kljub temu da je bila na
isti strani barikade z delavci. Blokada
je takoj po vzpostavitvi prinesla prvi
želen rezultat. Prvi mož SDH Marko
Jazbec je preklical namero zamenjave
nadzornikov in še pred skupščino od-
stopil. Zastopniki “spontanega” upora
so tako dobili krila in zahtevali še od-
stop ministra Gašperšiča in državnega
sekretarja Dragonje. In kar je na sim-
bolni ravni bilo najbolj izstopajoče –
za legitimnega sogovornika
niso priznali njim neposredno
nadrejene luške uprave, am-
pak samo in izključno premie-
ra Cerarja.
S tem dejanjem so dejansko
pokazali tudi, kdo v luki “nosi
hlače”. Močna notranja struk-
turiranost nižjih funkcionar-
jev v Luki Koper, ki je bila že
dalj časa javna skrivnost, je tu-
kaj dobila plastičen in konkre-
ten prikaz. Problem je v tem
primeru bila morebitna odda-
ja koncesij za posamezne po-
mole zunanjim investitorjem,
najbrž tistim, ki bi pristopili k
projektu 2TDK (o tem vlada
uradno sicer še ni govorila).
Formalno je za zaposlene taka možnost
nesprejemljiva, ker bi zmanjšala vred-
nost Luke Koper. Dejansko pa bi se, če
želimo močno posplošiti, ob vstopu
nekega tujega koncesionarja na 3. po-
mol (o tem se je najpogosteje govorilo)
porušila notranja razmerja moči med
posameznimi dejavniki v luki, ki danes
obvladujejo upravljanje in ki jim – tako
je pokazal nedavni razvoj dogodkov –
včasih ni kos niti samo vodstvo luke.
Se spomnite vika in krika, ko je pred
več kot desetimi leti na tržaški sedmi
pomol prišla prav Luka Koper?
Na pomoč!
Ja, duh iz stekleničke je ušel. V trenut-
ku, ko končujemo zapis, dela v Luki po-
tekajo v okrnjenem urniku 8 ur dnev-
no (namesto 24). Na čelo SDH je bila
medtem na mesto odstoplega Jazbeca
začasno imenovana tržaška rojakinja
Lidia Glavina, dosedanja članica nad-
zornega sveta SDH. Burleska v Luki Ko-
per pa je še enkrat pokazala trhlost in
anarhične razmere v slovenskem
državnem gospodarstvu. Ne gre torej
za “vstajo Primorske”. Prej bi bilo po-
trebno razumeti, da je treba rešiti si-
stem gospodarjenja državnega pre-
moženja, ki je danes brez repa in glave
zaradi prevladujočih ozkih in parcial-
nih interesov. To se dogaja v Sloveniji
že dve desetletji. Lani je bil na tapeti
Telekom, tokrat Luka Koper, v kratkem
bo spet NLB, ki jo čaka postopek priva-
tizacije. Potreben bi bil kanček zdrave-
ga razuma, ki pa se je izgubil. In to že
pred časom.
K
prošenj za organizacijo posvetov
in seminarjev v drugih državah,
v katerih so prisotne manjšine.
Ostali študijski oddelki se po-
svečajo goratemu območju,
zdravstvu in novim tehnologi-
jam.
Delegacija SSO – SKGZ je v po-
poldanskem času imela na pro-
gramu obisk Združenja južnoti-
rolskih kmetov in Konzorcija
občin bocenske pokrajine. Na
sedežu kmečke organizacije, v
katero je včlanjenih okoli
50.000 kmetov, je delegaciji
spregovoril podravnatelj Ul-
rich Höllrigl. Južnotirolski
kmetovalci, med katerimi so
v večini mali kmetje, gojijo
predvsem jabolka in drugo
sadje, ukvarjajo se z živinorejo
in vinogradništvom, pri tem
jim je v veliko pomoč sodelo-
vanje s turistično ponudbo.
Na Konzorciju občin bocen-
ske pokrajine je sestanek po-
tekal ob prisotnosti predsed-
nika Andreasa Schatzerja in
ravnatelja Benedikta Gallerja.
Bocenske občine so konzorcij
ustanovile leta 1954 in v tem
sklopu skupno izvajajo števil-
ne javne usluge ter skrbijo za
izobraževanje občinskih svet-
nikov in odbornikov.
V torek je bil najprej na vrsti
obisk založniškega podjetja
Athesia, ki izdaja dnevnik Dolo-
miten. Med vodenim obiskom
po tiskarni in uredništvu je go-
spod Toni Kofler podrobno ra-
zložil tudi tržno dejavnost pod-
jetja. Athesia, ki je bila ustano-
vljena že ob koncu 19. stoletja,
deluje na področju medijev,
knjig, koledarjev in turistične
ponudbe. Iz založniškega sveta
se je delegacija premaknila na
področje gospodarstva, saj je
obiskala Trgovinsko zbornico v
Bocnu, ki ji predseduje Michl
Ebner, nekdanji državni in
evropski poslanec SVP. Pred krat-
kim je Ebnerja odlikoval pred-
sednik Republike Slovenije Bo-
rut Pahor zaradi velike pozorno-
sti, ki jo je vedno izkazoval Slo-
veniji in Slovencem v zamejstvu.
Med srečanjem so med drugim
spregovorili o reformi zadružne-
ga bančništva, ki se južnotirol-
skega sistema Raiffeisen sicer ne
tiče.
Torkov popoldanski program se
je začel s srečanjem s šolskima
skrbnikoma za ladinske in
nemške šole. Na sedežu ladin-
skega skrbništva je dr. Roland
Verra' predstavil trijezičen šolski
sistem, ki je v rabi v dolinah Gar-
dena in Badia. Med pogovorom
je izpostavil težave, ki izvirajo iz
tega, da so Ladinci razdeljeni
med deželo Veneto in dvema po-
krajinama, Bocnom in Triden-
tom. Njegov kolega prof. Peter
Höllrigl, ki skrbi za nemške šole,
pa je predstavil nemško šolsko
stvarnost, ki je veliko bolj artiku-
lirana na celotnem območju bo-
censke pokrajine. Kljub goratim
predelom jim je na Južnem Ti-
rolskem uspelo ohraniti vse šole.
Pokrajina je poskrbela za bistve-
no krajši postopek za vse šolni-
ke, ki so dokončali univerzo v In-
nsbrucku in na Dunaju ter želijo
poučevati na južnotirolskih
šolah.
Zadnje srečanje, ki je potekalo v
palači bocenskega pokrajinskega
sveta, je bilo višek celotnega obi-
ska. Delegacijo SSO - SKGZ je
najprej pozdravil predsednik po-
krajinskega sveta Roberto Bizzo.
Po načelu “etnične rotacije” sta
si maja s predhodnikom Thoma-
som Widmannom
zamenjala vlogi. Sle-
dilo je skoraj pravo
delovno srečanje s
predsednikom Ar-
nom Kompatscher-
jem in odbornikom
za nemško kulturo
in šolstvo Philippom
Achammerjem, ki je
obenem tudi pred-
sednik stranke SVP.
V dobri poldrugi uri
sta predsednik Kom-
patscher in odbornik
Achammer poglo-
bljeno predstavila
vlogo Pokrajine Bo-
cen, ki ima v rokah
skoraj vse pristojno-
sti javne uprave, kar
je tudi srž upravne
avtonomije. To je sad
uspešnega politične-
ga dela, ki ga opra-
vljajo v tesnem sodelovanju s
sedmimi južnotirolskimi parla-
mentarci, saj reforme ne bodo
prizadele nobene od dveh avto-
nomnih pokrajin. Glavni uspeh
predsednika Kompatscherja je
gotovo dogovor, da si lahko Po-
krajina Bocen takoj pridrži 90%
davkov in v Rim pošlje preosta-
lih 10% ter prispevek pri od-
plačevanju obresti državnega
dolga. Pogovor se je dotaknil še
ustavnega referenduma, sofi-
nanciranja kulture in vzdrževan-
ja političnega ravnotežja na po-
dlagi etnične proporčnosti, ki pa
jo je treba izvajati po zdravi pa-
meti.
Ob koncu je med člani delegaci-
je prevladalo prepričanje, da so
med našo in južnotirolsko stvar-
nostjo nekatere pomembne ra-
zlike, ki pa le niso tako izrazito
lokalne, da ne bi prišle v poštev
tudi za Slovence v Furlaniji Julij-
ski krajini. Pa tudi za kakšnega
našega deželnega upravitelja bi
delovanje avtonomne pokrajine
Bocen lahko bilo pravi navdih za
bolj premišljen in spoštljiv od-
nos do našega območja in po-
sebnosti, zaradi katerih uživa av-
tonomijo, in to še posebno kar
se tiče reforme javne uprave.
Julijan Čavdek
S 4. strani
Pobegli duh ...
Delegacija SSO in SKGZ na Južnem Tirolskem
Avtonomija kot stil življenja
narodne skupnosti
Roland Verra', sǒlski skrbnik za Ladince, s predstavniki delegacije SSO in SKGZ