Cena cent. 80 Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccini-Jeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto. Ljubljanska cesta št 42. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva una Unione Pubbiicita Italiana S. A.., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ltubllana, Puccuujeva uL 6. Telefoo 31-22. 31-23. 31-24. 31-25. 31-2« Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja mesečno L. 3.— Rokopisi se ne vračajo. — Ogla« po tarifu. ___ | CONCESSIONARJLA ESCLUSIVA per la pubblicitd dl provenienza Italiana ed estera: Unione Pubbiicita Italiana S. A* Milano iti sovražni napadi iškem bojišču Dve srvražni letali sestre* jeni — Angleži bombardirali otroško zavetišče v Cm to ne Glavni stan italijanskih Oboroženih si! je objavil 14. februarja naslednje 995. vojno poročilo: Na tuniškem področju sta bila zavrnjena dva krajevna napada. Osno letalstvo je v borbi sestrelilo dve sovražni letali. Z operacij zadnjih štirih dni se niso vrnila na oporišče tri naša letala. Angleška letala so bombardirala Crotone ter nadela dtčjc zavetišče »Regina Marghe-rita« in številne civilne zgradbe. Izmed prebivalstva so bili 3 ljudje ubiti, 15 pa ranjenih. Sovražna letala so včeraj s strojnicami obstreljevala potniške vlake v Kalabriji in na Siciliji. V celoti je bila ena oseba ubita in nekaj ranjenih. Eno Izmed napadajočih letal je bilo sestreljeno v bližini Pachina (Siraeusa). Tuc!ška obala trdno v p35esti sil Osi MOnakovo. 13 febr s. »Munchener Neu-ste Nachriehten« pišejo o vojaškem položaju na tuniski fronti po štirih mesecih izkrcanja Anglosasov v Francoski severni Afriki in po treh mesecih hude. toda za orožje osa zmagovite borbe ter ugotavljajo, da je vsa vzhodna obala Tunisa trdno v posesti italijansko-nemških čet ki ne razpolagajo samo z mostiščem, temveč tudi z dobrim n ugodnim operacijskim oporiščem. ki je odlično za obrambo Res je da bedo sile Osi. zbrane v Tunisu. kmalu kombinirano napadene od sil z vzhoda in zapada, piše list, res pa ie tudi da so možnosti za obrambo v Tunisu mnogo bolj ugodne, kakor so bile v Libiji. V južnem de'u služijo za obrambo slana jezera, v srednjem delu pa viš:ne. ki tvorijo zaporo proti obal:. Predvsem ni tu kakor v L< bij i puščavskega ozem\ia. temveč so obdelana področja, dobro oskrbovana z vodo. na gosto obljudena in opremljena z dobrimi zveznimi cestami. Iz tesra je tudi razvidno. da morebitna letalska premoč nasprotnika ne bo nikoli tako učnkovita kakor na puščavskem ozemlju Libije. Upoštevati je treba tudi simpatije, s katerimi sprejema belo krajevno prebivalstvo, ki je po več ni itaMjanskega porekla, vojake Osi, dočim je arabsko prebivalstvo vse prej kot naklonjeno Anglosasc-m Pi&tvovaliMist posadke t^rpedovke „L:ncew Operacijsko področje, 13. febr. s. Poročilo pesebnega dopisn ka agencije Štefani.) Med nek m s.vražnim letalskim bombardiranjem pr:stanišč3 v Trir.olisu je oila torpedovka »Lince« hudo poškodovana. Ko so jo za cib popravili so jc skušali odvle-či v Italijo, kar pa ni uspelo. Ladja bi lahko plula samo na mirnem morju m z majhno brzino. Ko je b la sklenjena eva-kuaci a Tripolisa. je poveljnik cdredil r.aj se edin ca na mestu potrpi. Dne 18. januarja so pričeli zkrcevati posadko in uničevati ta m s listine. T^daj je dru~ oficir, k je pove1jeval ladj:. ker jc poveljnik padel, zbrsl okcli sebe p sadko in ji obrazložil svojo namero, da spravi ladjo na kakršnokoli žrtev v domovino Povedal je, ka-esne nevarnost' in težave so s tem v zvezi, 'n je hotel, da mu pri tem pomagajo samo prostovoljci, toda vs člani posadke so javili da mu trčejo pomagati. Of cirji posadke, k so bili zelo potrti, ker bi m i ali zapustiti svojo ed nico. so sprejeli poveljnikov predlog z orjvečjim navdušenjem in so soglasno izdavili, da so pr pravlieni premagati v:e težave n deliti svojo usodo z usodo lad e. Poveljnik je odšel v poveljniško. k'er je zaprosil dovoljenje za odhod. Admirala je presenetil sklep in je dovolil polsku3. Tak. je ranjena tcrpedovKa odrini1 a na morje svoji usodi naspr»:i Ladja je bila obrožena samo z enim topom in z nekaj strojnicami, bila je brez torpedov in brez p dmerniških bomb njen metorji pa so zelo slabo delovali. Morje je b:lo vse prej kakor mirno Torpedovka ie cdr n la zvečer 18. januarja po hudem letalskem b mbsrdiranju v megleno noč U.;ra je spretno sovražnikov1 budnosti Sovražna letala so letala nad njo, a je niso opazila, zvečer 19 januarja pa je pristala v pri tanišču Sfaxa. Morje se je precej po. nvr''o in povel nik ni hotel zgub'jati časa ker sc- mu javili da sc izven luke sovražne ladje. Ob zori 20 januarja je zopet o b u dose- I ^ ^^ ^ „ morske bitke, do katere je prišlo med ponskimi silami in angleško-amer škimi formacijami okrog Salomonovega otočja in Nove Gvineje, kaže v celoti, če se prište-jejo tudi številke iz ostalih operacij okrog Salomonovega otočja, o katerih je bilo govora v obvestilu glavnega stana že davi. naslednjo sliko: Sovražnih bojnih ladij potopljenih: 6 oklopnic, 4 nos lke letal, 36 križark. 22 tor-pednih rušilcev, 13 podmornic, 3 petrolej-ske ladje, 1 ladja za odstranjevanje mm in 13 torpedovk ali vseh skupaj 98 enot: sovražnih bojnih ladij težko poškodovanih: 4 oklopnice, 4 nosilke letal. 6 križark, 18 torpednih rušilcev. 5 podmornic. 1 ladja za odstranjevanje min, 1 petrolej-ska ladja ter še 3 ladje, katerih vrsta ni bila točneje ugotovljena, ali vseh skupaj 12 enot Razen teh je bilo potopljenih 33 :n težko ooškodovanih 8 sovražnih trgovskih ladij Japonci so izgubili s potopitvijo: 1 oklop-n co. 3 križarke, 10 torpednih rušilcev. 4 podmornice 1 petrolejsko ladjo, ali skupno 19 enot: med japonskimi ladjami so bile ooškodovane: 1 oklopnica, 1 nosTka letal. 2 križarki. 6 torpednih rušilcev, 5 podmor-n c. ali skupno 15 enot Razen teh je bilo potopljenih 10 in poškodovanih 17 japonskih trgovskih ladij. ženi z japonok.mi pomorskimi operacijami pri Salamonovih otokih. Poročilo navaja: Uspehi japonskih pomorskih operacij pr' Salaniunovih otokih ter Novi Gvineji od 7. avgusta 1942 do februarja letos so naslednji: Potopljene so b le 4 podmornice, 3 torpe-dovke in 1 patrolna ladja, hudo pokodovani pa 3 rušilci. 4 podmornice ,n 1 patrolna ladja, skupno 8 bojnih ladij potopljenih in prav toliko poškodovanih Sovražnih letal je bilo se* strel jenih 205. na tleh un čenih pa 32, skupno 237 Ladij, k: niso pripadale bojnim ladjam, je bilo potopljenih 8, hudo poškodovani sta bih 2, skupaj 10 ladij. Jaopnci so utrpeli naslednje izgube: 3 vojne ladje so b-le potopljene ter 3 rušilci in i pa« t-olna ladja Hudo poškodovana ie bila 1 križarka. 4 podmornice in 1 patrolna ladja. Skupno je bilo potopljenih 7 ladij. 6 pa hudo po« škodovanih 215 japonskih letal se je vrglo na objekte, poškodovanih pa je bilo 114 letal, skupno uničenih ali poškodovanih 329 letal Izmed ed n c, ki ne pripadajo vojnim ladjam je bilo potopljenih 5, 5 pa poškodovanih. Buenoa Aires, 13. febr. s. Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo seznam padlih ln pogrešanih pripadnikov ameriške mornarice. Po seznamu znašajo izgube ameriške mornarice od 7. decembra L 1941. 23.210 mož. ______ _ močna nemški letalski oddelki uspešno bombardirali zbirališča so-j vjetskih čet in vojsko na pohodu. Včeraj ' so nemški lovci v južnem odseku sestrelili 34 sovražnih letal. S finskega bojišča Helsinki, 13 febr. s. Finsko uradno poročilo o vojnih operacijah ugotavlja: V zadnjih 24 urah so bili sovjetski od- Rccsevelt o težavah na notranji fronti Zaskrbljenost zaradi razcepljenosti ameriškega prebivalstva in avir v vojni proizvodnji Buenos Aires, 13. febr. s. Pri vsakoletnem sprejemu Zveze dop!snikov pri Beli hiši je me] Roosevelt predrzen in površen govor, ki je bil objavljen tudi po radiu in v katerem je med drugim omenjal težave, ki jih morajo premagovati Američani oovsod saj so med drugim ugotovili, da morajo tudi na Trinidadu. v Bolomu, v Natalu, v Brazilij1 in v Liberiji, kjer sploh ni borb. opravljati težko in nevarno delo. Roosevelt je v nadaljniem izvajal, da ie mnogo ameriških vojakov in mornarjev zaskrbljenih zaradi položaja na notranj| fronti. Vsii obžalujejo, ker se v Ameriki preveč čutijo resnične posledice vojne, in se bojijo, da bodo stavke, s katerimi grozijo deavci. lahko omejile uspehe proizvodnje v vojni industriji. Nadalje jim ni prav. ker hočejo poljedelc! pri tej priliki opraviti izredno visoke zaslužke in ker špekulacije na borzah ogražajo tudi red"o oroizvodnjo življenjskih pot-ebščin. Prav tako so poučen', da preveč ljudi ne prenaša s potrebno odločno-tjo omejitev, ki iih nalaea rac'joniranie. predvsem pa o tem, da razpravljajo v V/ashingtonu o najbolj' neznatnih vprašanjih vsakdanjega življenja. Predsednik je pripomnil, da četam ne more zanikati, da se nekateri brezvestni politikastri in publie sti bavijo bolj z vprašanj osebnega zanimanja in lastnih koristi. kakor pa s problemi, k se tičejo vsega naroda. V razpravljanju o bitki pri Tunisu je Roosevelt podčrtal, da bo ta bitka stala zaveznike mnogo človeških žrtev, ker ima sovražnik tamkaj ogromne s!le na izbornih postojankah. Nadalje je pripomnil, da sovražnik mora biti zadet in sicer trdo od več strani, tako. da ne b0 več vedel, kje so njegove prednje črte in kje Je njegovo zaledje. Predsednik se je prevdno izognil vsaki še tako skromni pripombi glede razvoja podmorniške vojne in dramatičnih težav pri prevozih po morju, potem pa Je nonovno zagotovi, da so vsi zavezniki solidarni z Rusijo, in je povabil Američane, naj pe borilo in delajo zanje, ne da bi se menili za drugo kakor za zaželeno zmago Naročite se na romane Dobre knjige: delki, k! so napadali na frontah pn Aunu- su in na skrajnem jugu Karelske ozine, zavrnjeni, deloma pa tudi razkropljeni v protinapadih ali pa po finskem topništvu. Na vseh frontah živahno delovanje izvidnic z obeh stranL Madžarske čete v bajili pri Kursku Budimpešta, 13. febr. s. Madžarski glavni stan objavlja naslednje uradno poroč lo: Na področju Kurska 30 noše čete v tesnem ccdelovanju z nemškimi odločno m junaško vztrajale v premakljivih operacijah V ostalih odsekih, kjer se bore madžarske čete. ni zabeležiti n'česar pomembnega Izgube za sedaj še niso ugotovljene. Glavni del ranjenih vojakov je bil prepeljan na Madžarsko. Njihovo število znaša 15.500. . V izpopo^itev uradnega obvest la madžarskega glavnega stana naglašajo pooblaščeni vojaški krogi, da izvajajo sovjetske čete v odseku pri Kursku vse moeoče napore, da bi do?egle nove uspehe. Madžarske edinice se udeležujejo s podporo oklopnih oddelkov skupno z nemšk mi tovanfi vseh ogorčenih borb. ki so še v teku Današnje obvestilo ugotavlja med drugim tudi število ranjenih madžarskih vojakov, med katerimi pa so upoštevan1 tudi oni, ki so bili zbrani iz odsekov o*b Donu. Isti vojaški krogi poudarjajo pri tem junaštvo :n požrtvovalnost, ki navdaja vojaške zdravnike v sedanjih težkih razmerah. Zdravniško osebje je storilo več. kakor jO mo»'o da je nudilo ranjencem prvoi pomoč in "h spravilo na varno. Prroad-iM. zdravniške službe s0 v teh časih še posebno cvetel zgled tovarištva m požrtvovalnost'. ker jim n' premaihna n-be^a žrtev, da bi prebrodili vse težave, ki jih nalaga premikalna vojna. Angleška letala nad Nemčijo Berlin, 13 febr. s Nemška poluradna a?en« cija doznava. da je nekaj angleških bombn kov snoči izvedlo nadlegovalne polete nad zapadno Nemčijo. Posamezno odvržene bombe so v no« kem kraju povzročile neznatno škodo. Žrtve letalskih napadov v AngLji Lizbona. 13. febr. s. Po oficieJnTi izjavah je bilo v Angliji meseca januarja med civilnim prebivalstvom zaradi letalsk h napadov ubitih ali pogrešanih 328 oseb, ranjenih in oddanih v bolnišnice pa je bila iz istih vzrokov 507 oseb. Frančiški glas proti boljševiški Bastia, 13. febr. s. List »Journal« se obrača do tistih, ki verujejo moskovskim radijskim oddajam in pripominja, da Francija ni razumela smotrov te vojne in zlasti ne razume, kaj bi pomenil iz Moskve vsiljeni mir. L:st objavlja pismo nekega osvobojenega ujetnika. k; zatrjuje, da se je prepričal, da je prava Nemčija precej drugačna, kakor jo opisuje lažna sovražna propaganda ter poziva na delo in prispevanje k skupnemu smotru; s katerim naj se zagotovi osvoboditev ujetnikov m veličina Evrope. Gandhi odklanja angleško milost Protestna gladovna stavka proti angleškemu nasilstvu B&ngkok. 13 febr. s. Kakor poročajo iz Nevv Dclh ja. so bila objavljena besedila not. ki sta :ih izmenjala indijska vlada in Gandhi Notranii nvnister je v posebnem p'smu z dne 7 februaria. ki mu je bil prkliučen pre-pt uradne« obvestila vlade za t sk pisal na« siedn:e: »lnd'iska vlada bi res zelo obžalovala, če bi vas videla stradati, in zato mi je naroče-nr naj vas obvestim, da ie pripravljena, če bnste vztrajali v svojem sklepu spustiti vas na svobodo za ves čas vašega gladovanja. V tem času vam ne bc delala nobenih zaprek, da boste odhajali, kakor koli boste hoteli, in indijska vlada upa. da si boste izbrali prebivališče izven palače Afle Kana. Ce bi iz katerega koli razloga ne hoteli sprejeti tega predloga (ce bi tega predloga ne hoteli sprejeti, bi b lo indijski vladi samo žal), bi bilo treba primerno spremeniti v prepisu priloženo uradno obvestilo, preden bo objavljeno Kljub temu žel'm pono« viti z vso odkr tosrčnosrio. da vlada zaupa, da bodo razlogi ki so b'li odločilni za ta njen predlog prav tako vplivali na vašo od'očitev in da ne boste vztrajali v prvotnem sklepu, v kate-em primeru pa notem seveda ne bo ob« iavljeno nobeno uradno obvectilo« Gandh- je odgovoril 8 februarja takole: »Zelo mi je žal, da me vseb na vašega pisma nikakor ne more odvrniti od mojega sklepa za stradanje Ponujate mi v osebno udobje začasno svobodo, toda jaz te svobode ne_ potre-buiem in bom popolnoma zadovoljen, če boni lahko izvršil svoj sklep kot priprt ali u'et človek. Ce je bil ta nredlog z vaše strani podan v interesu vlade obžalujem zelo. da tei žc!j: ne morem ustreči Ed;no. kar lahko obljubim, je to. da se bom kot u letnik kolikor je v člo« ve"kih močeh skušal izos:bati. da bi kakor koli nadlegoval vlado, razen stradan-a samega, za katero sem se odločil. Tega sklena nisem sprejel zaradi tega. da b: ga mogel izvrševati kot svoboden človek zaradi tega ga tud" ne bi tzvral v ob'iki. kakor sem io napovedal v nreišnjih picm:h če b bil iznufčen na svobodo. Tak-at bom moral znova prouč;t- noložaj -n se znova odločiti, kaj naj storim. Nimam nobene želje, da bi bil izpuščen z napačnimi pretvezami.« Nazadnje je indijski notranji nvnister dno 9. februarja pisal Gadhiju naslednje: »Indijska vlada je vašo odločitev sprejela na znanje » velikim obžalovanjem Razmere ostanejo torej nespremenjene in zato ponavljam še enkrat, da je vlada pripravljena izpustiti vas na svobodo za namene in ves čas vašega stradanja. Ce te ugodnosti ne marate uživati, bofete lahko izvedli svoj sklep v priprtem stanju, toda rt-ključno samo z lastno odgovornostjo in na lastni riziko in nevarnost.« Bangkog, 13. febr. s. Predsednik vsetn-dijskega kongresa je poslal podkralju Indije poslanico, v kateri ga poziva, naj Izpusti brezpogojno Gandhi ja. Poslanica zatrjuje, da bo mogel Gandhi le v tem primeru Izvajati svoj vpliv, da bodo prenehala sabotažna dejanja in nasilstva, ki » se v zadnjem času zelo pomnožila. Poslan nlca napoveduje najresnejše dogodke, če bo Gandhi še nadalje zaprt. Banikok. 13 febr. s. AgHacHa za takojšnjo in brezpogojno izpustitev Gandhija na svob<* do postaja zmerom živahnejša po vsej Indiji O dcmonstrac jah. izgredih m stavkah poroča ;o že iz raznih krajev. Ponekod je prišlo tudi do spopadov med policijo in demonstranti O hudih neredih javljajo iz Ahmedabada, kjer je množica napadla policijsko stražnica Stražn ki in voiaštvo so streliali. AngleŠca cenzura je preprečila objavo vseh vesti o tem spopadu in zato tudi ni znano, koliko je bilo mrtvih in ranjenih. V industrijskem okraj« Maturki pri Bcmbaju je bil neki policijski uradnik ustreljen Banei^k 13. febr. s. Semkaj je prispela ve-1, da bo okrog 30.000 Ind icev. ki o vaja v Taju, skupne gladovalo 24 ur, da bodo tako nokazali svojo solidarnost z Gandhi-jem. G'adovanje se bo začelo jutri ob z^rL Lizbona 13. febr b Gandhijeva odločitev, da bo na novo začel stradati, ie imela m"£an od« mev v nevvvorških političnih krogih, ki po« novno porabljajo to prložnost. da odkrito kritizirajo angleško politiko v Indiji, češ da je zasovražena in popolnoma zgrešena. Samo Os bo lahko uredila Evropo Nestalnost ameriške politike in načelna nesoglasja med Anglosasi samimi izključujejo vsako drugo možnost Bern, 13. febr. Medtem ko se boljševizem * vso svcjo besnostjo zaganja v naskok na Evropo, je nevtralni in demokratski »vet, ki je doslej z nezaupanjem zrl na načrte Osi za obnovo Evrope, boječ se. da bi izgubil del svojih svobošč"n v inter-isu evropske skupnosti, že začel razmišljati, ali zares ni drugih možn:sti razen alternative: novi red Osi ali boljševizem. Ako pustimo za hip ob strani vojaški položaj, k; ga označuje dejstvo, da ni nikjer demokratskih čet na celinskih oj-jiščh, izključuje pregled političnega položaja mcžnost pomirjanja Evrope po demokratskih načel h. ki n kakor ne predstavljajo povezujočega elementa, temveč služijo le za prikrivanje različnih in medsebojno s' nasprotujočih interesov. Po tol kšni propagandi za »Atlantsko karto« sc danss tudi najbolj zakrknjeni prijatelji Anglosaso-v prisiljeni priznati, da gre le za krpo pap^ja, kajti med Angleži 'n Amer čanj na eni ter Anglosasi in evropskimi narodi, ki bi j;h Anglosasi hoteli »osvoboditi«, na drugi stran' ni niti načelnega sporazuma glede vzpostavitve bodočega reda. Edini logični, kcnkretni in izvedljivi načrt zares civilnega reda jo slej ko prej osni načrt. Za danes h:čemo navesti dve mnenji ki prikazujeta negativno vrednost anglosaške zveze v pogledu evropske ureditve. Prvo tckžno mnenje izraža londonski poročevalec lista Gazstte de Lausanne«, ki opozarja tako na razl'ke v pogledih, ki so se pokazale med Angl jo in Ameriko glede političnih načel, po katerih naj bi se vcd'la vrjna, kakor na notranje spore mod Roc^eveltom in ameriškim javn:m mnenjem. Prvi spori so postali javni v zvezi s konfliktom za Francosko severno Afriko, drugi pa izhajajo 'z nenaklonjenega zadržanja ameriške javnrsti nasproti Roo_ seveltu. švicarski poročevalec, ki opazuje razvoj teh anglosaških sporov v Londonu, pravi, da jim je treba iskati izvora predvsem v nestalnosti ameriške politike. Po ustavi ne more namreč predsednik Zedinjenih držav razvijati drugače kakor trenutne sodobne pol tike, medtem ko ne more v naprej vezati svoj;h naslednikov, da bi mu sledili. Tako na primer v Ameriki ne smatrajo »Atlantske karte« ne glede na njeno prcznost in pctvorjenost, za izraz načel, ki naj b' v bod:če vodila Zedinjene države, temveč samo za osebni izraz Rooseveltovih idej. L. 1944. po novih predsedniških volitvah, se lahko vsa usmerjenost ameriške portike tako spremeni, da bo postavljena na glave, ako bodo smatral', da je takšna sprememba v interesu ZedLnjen:h držav. Amerika ne pozna stalnih mednarodnih načel. Zato tudi ni nobene osnove za trajni sporazum z drugimi narodi, vštevši britanski narod. Kako naj spričo tega Anglija ln Zedinjene države sploh izdelajo načrte za bodoči evropski red? V tem pogledu, prav'jo v Londonu, je pomenil angleško-ameriški spor glede severne Afrike pravo opozorilo. Dejstvo je namreč, da se v Angliji najbolj resni opazovale} vprašujejo, ali se ne bi takšna nesoglasja pojavila tedaj, ko b1 morali zavezniki rešiti politična evropska vprašanja, tem bolj, ker bi morali tedaj upoštevati tudi ruske interese. Nestanov'tncst ameriške vlade sili po mnenju tega švicarskega opazovalca v Londonu šefe zunanjih uradov k politiki ravnovesja in začasnih kompromisov srednje poti, ki seveda dopuščajo vladi — prav zaradi nj'h dvoumnosti — da prepreči vse morebitne zasede parlamentarne opozicije. Toda 'z teh notranjepolitičnih iger ne more nastati sporazum med Ameriko m Angl'jc, odnosno Evropo, za trajno in mirne ureditev Evrope po vojni. Drugo mnenje, ki kaže isto nemožnost, izraža v svojem redakcijskem komentarju list »Tribune de Lausanne«, ki postavlja tole vprašanje: Kaj se bo zgodilo s to »osvobojeno« Evropo v primeru zmage an_ g-cškc-arneriSko-sovjetske koal'cije? Ako hočemo govoriti resnico, moramo reči, da te tri združene velesie tega niti same rs vedo. Navzlic »Atlantski karti«, s katere sta Church'11 in Roosevelt postavila glavna načela bodočega miru (h kateri pa Sovjetska zveze ni formalno pristo-p V-.1, obstojajo mnoge razlike glede tol-jns.-^n. ia posameznih načel. Naj navedemo nekaj primerov! rl. 2 »Atlantske karte« ugotavlja, da podpisniki ne zasledujejo nobene teritorialne spremembe, ki ni v skladu s svobodno izražen? voljo prizadetih držav. Kako oo to načelo tornvič/la Moskva na primer nasproti l>alt:Sk'm državam, Besarabiji in ba!k ansk? m državam ? čl. 3 določa, da bo imel vsak nared pravico izbrati si takšno vlado, ki bo najbolj ustrezala njegovemu okusu in njegovim potrebam, toda že sedaj kažejo britanske oblast' 3vcje nezadovoljstvo glede oblasti v Francoski severni Afriki, ki so obdržale del strukturalnih reform, ki jih je izvedel maršal Pčtain. Kje je tu logika? Ako tudi ne postavljamo v nasprotje ameriških pojmovanj in pojmovanj Moskve in Londona, lahko ugotovimo, da je javno mnenje celo v Angliji sami zelo razdeljeno glede rešitve nekaterih vprašanj, ki jih postavlja vojna. Tako se na primer kc nservativc! — in ne brez utemeljenosti — boje prevladovanja komunist:čnega vpliva v bodoči Evropi in si zato žele večje povezanosti z desničar. sk!mi elementi. S podporo iberskih držav upajo, da bedo postavili zadostno protiutež proti sovjetskemu vplivu, nasprotno pa smatrajo naprednejše stranke, katerih najbolj vidna predstavnika sta Cripps in Ho-re Belisha, da bi morala b"ti vsa vprašanja vzhodne Evrope urejena v ruskem smislu. Le del uradne Anglije bi bil naklonjen srednji rešitvi, ki bi jo lahko prikazali takole: Na znotraj naj bi se izvajala kar najsmelejša socialna politika, vendar v razvojnem in ne v revolucionarnem 'smislu; na zunaj pa naj bi stremeli po obnovi močne Poljske in močne Češkoslovaške, ki naj bi postali kristal'zacijski tečk« podunavske Evrope, medtem ko naj bi Grčija zavzela prvo mesto na balkanskem polotoku. švicarski list pa pr'pomlnja, da 2e te površne navedbe kažejo zapletenost vprašanj, ki bi se pojavila v primeru hipotetične zmage zaveznikov. V tem primeru bi bila njihova nesoglasja najboljše jamstvo za to da bi nastal strašen kaos v vsej Evropi, v katerem bi bila seveda boljfie-viška igra zelo lahka. Tako torej vidimo bodisi v političnem kakor v vojaškem pogledu samo dve res-n'čni možnosti: ali novi red osi ali pa bolj-ševiško barbarstvo. (Stampa Sera.) BndlmPeSta, 18. febr. a. Ob prisotno«! zastopnikov Kr. delegacije Italije in italijanskih Oboroženih sil je nacionalni »vet-oik Franco Angelin: snoči govoril v dvorani Italijanskega dema pred Številnim občinstvom in fašisti. Sporočil je v Budimpešti bivajočim Italijanom pozdrave italijanskega naroda, ki je trdno strnjen okrog Tvojega Duceja, ki se bori in dela za dosego zmage. Ukrepi proti špekulantom na Madžarskem Budimpešta, 13. febr. s. Pod vzeti so bili strogi ukrepi proti špekulantom in črnim borzijancem. Policijske oblasti so uvedle stroge preiskave, da bi izsledile skrito olago in kaznovale krivce. Danes so agenti blokirali kolodvor Kisspest, kjer delujejo tajni prekupčevalci blaga, ki se odtepije potrošnji Aretiranih je balo okrog i 00 oseb, ki so imele pri seb: ogromne količine raznih živiL Ne€2i£k$Mnat!žarSka trgovinska pogajanja Budimpešta, 13. febr. s. V Budimpešto je prispela nemška trgovinska delegacija, da še udeleži zasedanja nemško-madžarske po veljavni trgovinski pogodbi določene komisije. Nemški delegaciji predseduje minister dr. Clodius. madžarski pa pooblaščeni minister Nickl. Komisija bo zborovala do konca meseca. Japonska bolnišnica v Saygonu gaygon. 12. febr. s Tu je bila otvorjena prva japonska bolnica, kar je dokaz o dobrodelnem udejstvovanju Japonske na južnih ozemljih. GLEBAL1ŠČE DRAMA Ponedeljek, 35. februarja: zaprto. * OPERA Ponedeljek, 15. februarja: zaprto. Torek, 16. februarja ob 17: Beg »z seraja. Red B. Sreda, 17. januarja, ob 17: Sestra Angell- ka. — 7. simfonija. Red Sreda. Martin Hiunek f Ljubljana, 14. februarja. Davi ob pol 5. je umrl v svojem prijaznem domu v Groharjevi ulici št. 26 višji sadjarski nadzornik g. Martin Humek. Uglednega pokojnika bodo spremili k večnemu počitku v torek ob 15. iz kapelice sv. Andreja na 2alah na pokopališče pri Sv. Križu. Znamenitemu slovenskemu sadjarskemu strokovnjaku časten spomin, žalujoči družini naše iskreno sožalje! (O življenju in delu g. Martina Humeka bomo podrobneje Spregovorili v jutrišnji številki.) Nova premiera v drami i Kc medija o lepi krčmarici Balgarija v borbi proti boljševizmu Pripravljenost bolgarskega naroda za obrambo pred baljševiško nevarnostjo Sofija, 13. febr. s. Oficiozni »Dnes« piše v današnjem uvodniku pod naslovom »Pripravljeni za borbo« tudi naslednje: Vojna proti Rusiji zanima vso Evropo, toda za Bolgarjo je boljševiška nevarnost mnogo večja kakor za katerokoli^ drugo državo v Evropi. Anglež; in Američani so Sovjetski zvezi že dovolili velike terito-rijalne koncesije, med njimi tudi bolgarsko obalo Črnega morja, torej četrtino bolgarske zemlje. Nesmiselno bi bilo verjeti, da boljševiki, če bodo nekoč stopili na bolgarska tla, ne bi hoteli za zmerom ostati tamkaj. V ostalem je tudi znano, kako Angleži in Američani delujejo v korist enrgrantskih vlad iz Jugoslavije in iz Grčije v škodo Bolgarije. Churchill in Eden sta ponovno izjavila, da ne bodo samo Maccdonija, Tracija in pokrajine ob Moravi odtrgane od Bolgarije, temveč še nekater' drugi predeli. Spričo vsega tega s je lahko predstavljati, poudarja »Dnes« v kakšen položaj bi zašli, če bi prišlo do angleško-boljševiške zmage, in zaključuje svoja izvajanja takole: Ostati moramo hrabri in pripravljeni za borbo, da bomo branili svojo zemljo. Pripravljeni moramo biti, če bo treba, dati tudi svoj prispevek v krvi za dosego tega cilja. Italjjansfec-bolgarska novinska agencija Sofija, 13. febr. s. V navzočnosti ravnatelja tiska, ministra Nikolajeva, predsednika Zveze bolgarskih novinarjev in ravnateljev vseh sofijskih dnevnikov je bil danes svečano otvorjen sedež nove itali-jansko-bolgarske informacijske agencije. Svečani otvoritvi so prisostvovali tudi ita- lijanski pooblaščeni minister s Kr. atašejem za tisk in italijanski dopisniki, ki delujejo v Sofiji. Ravnatelj novega zavoda dr. Nikolajev je v svojem nagovoru obrazložil spored dela v agenciji, ki bo služila bolgarskim listom kot koristna posredovalka za politično orientacijo in kot vir najbolj verodostojnih vesti ter tako pripomogla k ojačenju onega dela. ki ga Bolgarija skupno z osnimi silami in silami trojnega pakta uspešno postavlja nasproti lažnivi sovražni propagandi. Minister Nikolajev je nadalje zagotovil, da bo bolgarska vlada v največji meri podpirala ta zavod in se je še posebej pohvalno izrazil o sporedu, ki si ga je zastavil. Italijanski pooblaščeni minister, Kr eta-še za tisk in predsednik Zveze bolgarskih novinarjev so ob tej priliki naglašali koristi te pobude, ki bodo prav tako po svoje pripomogle, da bodo medsebojni odnosi ln politično sodelovanje med Bolgarijo in Italijo zmerom tesnejši. Ravnatelj agencije je nato odposlal udanostne brzojavke Duceju ter ministru za ljudsko kulturo, kakor tudi ravnatelju zunanjega tiska pri omenjenem ministrstvu. Italijansko-bol-garska agencija, ki je opremljena z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi, je danes že začela poslovati s petimi dnevnimi uradnimi poročili informativnega značaja. Hrvatsko-bolgarska pravna konvencija Sofija, 13. febr, s, V Sofijo je prispela hrvatska delegacija, ki se bo pogajala z bolgarsko vlado za podpis pravne pogodbe V prihodnjih dneh pričakujejo v Sofiji ob zaključku pogajanj hrvatskega ministra za pravosodje. Umrl nama Je najin ljubljeni soprog, dobri oče, gospod Viktor Firsov vpokojeni drž. uradnik Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. februarja 1943. žalujoča: MARIJA, soproga; VASILIJ, sin BI + Dotrpel je naš ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod JANEZ OGRIN vpokojenec drž. železnic Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Janeza — k Sv. Križu. Ljubljana, Leskovac, 3. IL 1943. Žalujoči: LUDVIK, KAROL, ANA poročena URBAJVCIC, ANGELA, por. JENKO, otroci in ostalo sorodstvo Madžarska za reševanje socialnih vprašan] poljedelstva Ivanka Budrmpešta, 13. febr. s. V kmetijskem ministrstvu je bil ustanovljen ob sodelovat nju italijanske, nemške, slovaške in bolgarske delegacije ter ob navzočnosti madžarskih odličnikov madžarski narodni odbor ki bo predstavljal Madžarsko v mednarodnem uradu za socialne probleme kmetijstva s sedežem v Rimu. Za predsednika madžarskega narodnega odbora je bil izvoljen b-vši kmetijski minister Mihael Te-leki. Podtajnik v kmetjskem ministrstvu Barkazy je pozdravil inozemske delegate in obrazložil konstruktivne smotre, ki jih hoče madžarski narodni odbor doseči Predsedn k odbora grof Teleki je govoril o ukrepih vlade v prid kmetijskim deiav-eem in pospeševanju poljedelstva. Delegati posameznih držav so proučili vprašanja osebnega značaja, zlasti pomoči in skrbstva za kmetijske delavce. Pomembno poročilo je podal italijanski delegat nacionalni svetnik Angelini, predsednik mednarod- nega urada za socialna vprašanja kmetijstva. Predsednik je prikazal delo, ki ^a Je mednarodni urad opravil v zadnjih lsfh ter je obrazložil načrt dela za povojno Jo-bo. Naznanil je, da so bili že v desetih državah pripadajočih mednarodnemu uradu, ustanovljeni narodni odbori. Dr, Aldo Buf-fa je govoril o načinu socialnega skrbstva in podpiranja. Odvetnik Virginio Savojai je govoril o nekaterih vprašanjih poljedelske socialne politike in socialnega zavarovanja. Prečitano je bilo končno poročilo dr. Lamberta Lambertija o urejevanju odseljevanja v poljedelstvu v notranjosti Italije, kakor tudi izven nje. Predsednik *> je v jmenu skupščne zahvalil italijanski delegaciji za dragocene prispevke tn Studi ie, nakar je zaključil sestanek. Določen je bil tudi program za prihodnji mednarodni kongres mednarodnega urada za socialna vprašanja poljedelstva. Goldoni je eden tistih, ne posebno Številnih avtorjev, ti pri njih po pravic; poudarjamo, ča so rejeni za gledališče. Zaradi njegovega pristnega n elementarno zdravega odnosa do gledališča se Goldonijeve komedije, najsi se ne morejo meriti z vrhunskimi' deli klasične evropske dramatike, pojavljajo vedno znova v repertoarju dobrih gledaTšč. V njegovem delu ni opa-z ti samo sledov prečiščene dedš&ne 'tal -janskega gledališkega razvoja, maiveč tudi vpl^v Moijera, kj je 'zmed vseh morda najbolj opogumil Goldon ja, da se je prav ? komedijami polet: 1 preosnove ital'jani;ke_ za dramatskega gledališča. Vpliv comme-die deJl'arte pa je bil tedaj Se preveč močan, da bi se mu Goldoni mogel ali notel docela odpovedati, zato se je tudi v sv«, jih najboljših delih še vedno gibal med Uon-vencjonalnimi tipi in vzori nove karakter-ne komedije. Vzlic temu, da je ostal v ror-mi svojega komedi;grafskega ustvarjanja sin svojega časa, je vendar prodirala skozi častitljive obrazce mlada, svojevrstna rast. Voltaire je Goldon ja po pravici imenoval »slikar in sin narave«. Ta njegov naturn: značaj, k: se nam zdi dandanes že ves pati-niran od starost', ni bil same izraz Goldoni-jevega pr stnega komediografskega temperamenta, marveč hkrati tudi odraz vsega, kar je takrat vrelo in kipelo v meščanstvu. Goldoni je postal slikar drobnega meščanskega sveta in glasnik njegove vedre sproščenosti, up'rajoče se vsemu, kar »e ie zdelo starokopitno, nabuhlo, nenaravno. Izmed njegovih kc-med j, ki jih je spisal nekaj nad -3to, se jih je kakih deset ohranao ne le v zgodovini evropskega gledaTšta, marveč tudi njegovih repertoarskih rezervah, odkoder jih ta ali oni prizadeven rež ser ali stremljiv igralec pokliče na oder — nikakor ne v škodo svojih idealnih in moraln h interesov. V izboru, ki ga e pr: redil Raffaelo Nocchi in ki ga ima pred seboj pisec teh vrstic, predstavljajo Gol-donijevo dramatsko tvornost naslednje izbrane komedije: »Un curicso accidente*., »Terenz-o«, »Le barufe chiozote«, »La DOt-tega del caffč«, »La locand era«, »II bur-bero benefico« in »I rusteghi«. Izmed teh reprezentativnih komedij slavnega Benečana smo videli v naš: Drami novo naštudirano »La locandiera« v prevodu dr. Vladim!ra Knafliča in z naslovom (po imenu lepe krčmarice) »M -ran dol in a«. Komedija je po svoji vsebini kaj malo zahtevna; štirje moški se vrte okrog mlade florentinske krčmarice, mark'z ji ponuja svojo protekcijo, grof jo skuša pridobiti z bogatimi darjli, vitez, Ki je zagrizen sovražnik žensk, se zaljubi vx_ njo. toda M'ran dolina potegne za nos vso odlično trojico, posebej še viteza, kateremu se maščuje še za užaljeni ženski spol, ter si vzame sebi primernega natakarja Fabricija. Ali je mogoče dati kak' komediji preprostejšo vsebino? Zdj se, da ji je Goldoni namenil Se neko, že nekol ko prisiljeno poslanstvo: osmešit j skuša ar sto-kracijo, kar je samo nov dokaz, v Koliko meri je bilo njegovo delo združeno z asva-jajočim pohodom meščanstva v času pred njegovo vdljko revolucijo. Mirandohna je s svojo lepoto, zvijačnostjo in naravnostjo prototip tega družbeno še mladega, zdravega in napadalnega sleja, ki začenja uveljavljati svoje kor st' in vzore proko odrevenelega sveta starih predpravic, oko-rel:h predsodkov in notranje trhlega nasilja. Prav v tej tendenci bi bila neka ideja te, sicer brez'dejne komedije, če bi t&ko poslanstvo danes spioh še kaj pomenilo. V vsem svojem jedru pa je »Mirandolinai predvsem Igralski komad: nič več nima v sebi. nego mu mc-re dati igra — ž va, umetnsko močna, do odtenkov izdelana igra. Kar igralec izkreše iz Goldonijeve snovi, to vzplamti v njegovo slavo. In vendar — kaj bi bil igralec brez Goldonijeve-ga, za rekokojski življenjski stil tako značilnega humorja? Vzlic vsemu, ko iščemo igralca, naletimo tudi na avtorja, kakor vedno in povsod. Drugo ljubljansko »M-ran dolino« je zrežiral Jože K o vič. O načel'h svoje GdI-donijevske interpretacije pravi v Gledališkem listu, da skuša »dati Goldon'ju. kar je njegovega, to se pravi, naj igralec v iz-vestnem, a seveda strogo odmerjenem .n določenem okviru »teatralno pretirava« (ne karikira). Zato se je režiser odločil za »stilizirano, improvizirano odrsko pouobo ;n za Improvizirane spremembe na odru, ki jih po možnosti igralci sami opravijo. Približati Goldonijeve komedije realizmu ali jih skušati bodisi v režijskem, bodisi igralskem smislu nekako sodobno podema-čiti, bi pomenilo — osedlati kravo.« Nekoliko manj pretiravanja in kakšna poteza v smer- realizma bi morda še vedno varovala »Mirandolino« pred močjo re-ž'ser jeve krepke primere, vendar je v načelu prav, da je ta komedija kot produkt kompromisa med pozno ccmmedio dell'ar-te m karakterno komiko dobila stiliziran značaj. Režiser je v okviru scene, ki Jo Je pr pravil inž. arh. Franz, premišljeno razvil scenično gibanje sodelujočih in iia-znač 1 z nekaterimi izrazili, posebej še z godb , tudi na zunaj, da gre za starinsko igro, v kateri dobivajo nemoderne oblike teatralnost, svoj posebni čar. Kovič ima za tal~d'ti iz rca to grd"> ve c"r-č-3 rem, ker ®em videla na tvo.vh l!':h m.=meh. ko si odhajal od mene; ker ti ja v ečeh :grala 'skra blaženosti, da, čisto majhne blaženosti, ki pa v resnici nI nič drugega kot kratka pozaba na temne sence, ki se vlačijo tam zunaj okrog vogalov in ki predstavljajo življenje. Mitja, Se ml v srcu gori tvoja plemenita pojava, plemenita ravno v tem tvojem tipi j en ju, spomin pa mi uhaja nazaj, na čase, ko se mi iz bodočnosti ni svetila nasproti z lučjo osvetljena, razkošno opremljena soba, ta, ki je danes moj dom... Ne, težke preproge, pajčevinaste zavese ob velikih oknih, udobni naslonjači, vse se mi je komaj kdaj prikazalo v sanjah. Zares, tudi ta lepa zavest ki jo čutim danes v srcu, da morem na ustnice, ki drgečejo v mrzlem dihu obupa, pričarati vsaj lahen nasmešek, v srce vsaj zrnce veselja tega se pa niti sanjati takrat nisem upala. Dobra štiri leta sem delala v modni trgovini kot vajenka. Začelo se je menda s trinajstim letom in potem dalje, tako, da sem pustila v tistih sobah, od sopare in likalnikov usmrajenih, svoja najlepša leta. Ko sem začela to svojo dobo, namreč dobo svojega učenja v modni trgovini, se pač nisem zaradi česa takega razburjala. Bila sem mlada in drobna, poslušna staršem, ki so imeli zunaj mesta hišico. Hodila sem v trgovino leto, dve; dan za dnem mi je enako mineval: zjutraj ob šestih iz postelje, opoldne za uro domov, nato spet v službo in pozno zvečer po samotni poti proti domu. Da, tista pot, siva, dolgo, enolična in zmerom isti obrazi; isto brezglavo zapravljanje najlepših let. Polagoma, prav polagoma se mi je v srce naselila rezka bolečina in je rastla, rastla. Zavedati sem se začela brezumnega teka življenja, opazovala pehanje za kruhom. V srcu so mi jela vstajati vprašanja. Zakaj, čemu, kako to? sem vpraševala gole, mrzle ste^e svoje sobice, odgovora pa nisem našla v sebi. Včasih v tistih pomladnih nočeh, ko je veter podil po nebu nabrekle oblake, ko je zdaj pa zdaj zapr-šel iz njih topel dež in so se vrhovi smrek Brezsrčneža... »Vraga, kakšna praznovernost!« je vzrojila moja boljša polovica. »Jaz ne verjamem zlepa vsaki reči. t(>da vseeno bi bila onale lahko šla kod drugod, ne pa prav mimo naju. Boš \idel dn teta tvojega prijatelja nama ne bo oddala stanovanja. . .« »Nikar si ne delaj nepotrebnih skrbi, saj m: je zagotovil da naju bo počakala .« »Upajmo, da. . O, prekletstvo!« »Kaj pa je zdaj?« sem jo vprašal presene* čeno. »Poglej tja ... še ena!« Pogledal sem v tisto smer in res videl še eno. ^Majhna ženica v temni obleki je hitela kdo ve kam in se pripogibaia pod težo ogromne grbe. »Ne samo, da nama teta tvojega prijatelja ne bo hotela oddati stanovanja,« je zastokala moja ženica, »še kaj mnogo hujšega se nama bo pripetilo, boš videl... Dve grbavi siroti naenkrat... Da bi vsaj videla še eno!«... Vznemirjeno sem jo pogledal. »Ne razumem,« sem dejal, »zakaj?« »Zakaj? Ali ne veš, če vidiš grbastega mo ža. pomeni srečo, dva tudi, trije pa prineso nesrečo. Veš. uničijo se med seboj. In tako je tudi z grbastimi ženskami... Ena in dve pomenita nesrečo, tri srečo.« »In če srečaš po enega grbca in po eno gr-bavko?« »Se uničita.« »Dva grbca in dve grbavki?« »To je isto, kakor če srečaš grbca...« »Kar zamotana se mi zdi ta matematika o grbastih ljudeh, ki jih navaden zemljan utegne srečati...« Tako razpravljajoč sva dospela do zaželene hiše. Vzpenjala sva se po stopnicah, ko moja žena nenadoma vzklikne: »Grbavka,« je za vpila, »hvala Bognl« »Pssst!« sem jo opomnil in zagrabil zs roka. »Si neumna?« Toda bilo je prepozna Revica je bila slišala in se bliskovito obrnila. »Nedostojnežil« je siknila. »Ali vas ni sram?« »Oprostita gospa, midva. »Dovolj! Neolikana sta .., podleža...« In je obstala pred nekimi vrati, jih odprla s ključem, ki ga je imela v žepu, vstopila in zaloputnila za seboj. »Prav imaš,* sem rekel, obrnjen proti ženi. *Da. toda to ni važno... To pomeni srečo... Boš videl, da bova dobila stanovanje ... Katera vrata?« »Devet,« 6em dejal, »to se pravi...« In pokažem vrata, skozi katera je bila izgi* nila starka. »Tale«, sem dejal. »Lahko greva, ali ne?.. V časniku je bil tudi oglas, da je prosto neko stanovanje na periferiji ... Res. bolj od rok je, pa kaj hočeva, potrpljenje. Greva tja?« GLAVNA STVAR — Ali ste se že javili šefu oddelka, v katerem boste delali? — Sem, gospod direktor! — In vam je tudi povedal, kakšne so vade dolžnosti? — Je, gospod ravnatelj. Posebno ml je naročil, naj se zbudim lz dremeža takoj, ko začujem vaš korak. na nekem vrtu ob moji poti divje pretepali med seboj, tedaj me je obup, ki mi je klal srce, divje gnal po cesti, da sem tekla, da, tekla, toda ne iz predstave kakih neumnih strahov v temi: marveč čutila sem, da se mi je nekaj obesilo na pete, da me hoče udržati v tisti divji okolici, kjer so hrumele temne smreke v vetru in je dež šibal lica... »Ne, ne,« sem si rekla, »ne boš! Uiti moram tej pošasti, proč od nje, samo proč in ne se ozirati!«... Majhna, drobna pa sem v svojem plaščku tekla le med stene sobice, ki mrke in tesne mojemu preplašenemu srcu niso mogle dati zdravila. — »Ti nisi imela še nobenega... ljubega?« Preproste besede, ki si jih ti, Mitja, nocoj tako boječe zadal meni, so zbudile v mojem srcu dalen spomin. Nasmehnila sem se ob njem in ti pač odgovorila ni-kalno; ali to ni res, Mitja, nikoli ni res! Glej, sedaj se ti izpovem, saj to je tudi moj namen. Komaj da sem dobro shodila, ne, pač mi je bilo že kakih pet, šest let sem imela tako otroško prijateljstvo — saj veš, kako je to — s sosedovim Brankom, ki je bil tudi mojih let Prav za prav je bilo tako: on je bil meščan, v mestu je imel svoj dom, očeta in mater, bili so bogati njegovi starši, prihajal pa je vsako poletje redno k svoji babici, ki je stanovala v stari, veliki hiši poleg naše. Postala sva si prijatelja in sva marsikateri dan preživela v srečnih otroških neumnostih skupaj. Kadar je deževalo ali ob večerih, ko se nisva mogla poditi po cesti in vrtovih, sva bila v stanovanju njegove babice. V veliki sobi z oknom na cesto in proti mestu sva klečala na stolih in v značilni otroški govorici klepala svoje misli. Nekega večera, ta spomin je ostal živ v mojem srcu, so se na cesti ravno prižgale svetilke. Mesto v daljavi je za-žarelo v lučih, da se je na oblačnem nebu nad njim storila medla zarja... Klečala sva ob oknu in Branko je imel be.edo o Z velikim zanimanjem sledim razpravam g. dr M. Cern ča »Jezikovna paša« Z veliko vnemo pili in čisti naš jezik v najmanjše potankosti. Utemeljuje tako prepričevalno, zakaj se mora reči »tako« in ne »onako«. da se človek samemu sebi čudi kake je m< eel rabiti nepravilen zraz namesto predlaganega, ki je t;>ko čist. jasen in slovenski. Velike koristi ie to rešetanje za naš književn« jezik! Z dvema zanimivima vpražanjima je pa zadnjič d:xgn:! tudi v »zaspanost in pohujšanje« »Kdti bo \ stal med nami tisti, ki bo pre\aial naše obrt■ niške in druge vsakdanje besede in izraze? Ljubljana, ti mesto hudo učeno pa tudi zaspano m jezikovno pohujUjivo kdaj se boš vzdra ->nla in nam postala vzgled 'n vzor?* Naš vsakdanji govor vsth slojev brez izje-it je pravi Babilon tujk in spakedrank Neka 'jri na>i časopisi so včas h planili kakor levi na sako izposojenko iz kakega slovanskega jezi-a ki se je pomeSala v slovenšč no. Tuje 'n pnčene navlake, ki je je toliko, pa živ krst ne •di :n ne sliši. Ali se res ne upamo pogledati sj pegavi pošasti v oči? Se sramuiemo ali smo ko malomarni in duševno leni, da ne poka-cmo in ne iztrebimo tega. V vseh ježkih se pačimo, kolntmo pa naj' lanj v sedmih. Vrag strela in druge nepc-cbne kletvice so šle k hudiču, tiste, ki jih rabimo namesto teh. so pa pregnusne da bi jih napisal. Kaj nam pomaga, peti o naši lupi slovenski govorici, če pa gobezdamo žlobudro! Saj nam ni treba pretiravati, niti kovati novih oesed za vso to spako, ker iinamo že lepe iristne slovenske besede za te, kj jih beremo sak dan v knjigah in časopisih, »iišimo v cerkvi, šoli, gledališču in radiu. Da je to res r a z * va d a v pravem pomenu besede vdimo že po tem, da naš preprost m neizobražen človek — če slučajno prime za pero — teh spakedrank ne napiše, marveč — ne da bi se trudil — najde pravilne izraze, ki so naši Ce ni to razvada iz duševne leno« b e, potem res ne vem, kako naj se teče tej čednosti. Skrajni čas bi bil, da to r a a z v a d o opustimo in se odvadimo žlobudrati Ugovor, da imamo sedaj druge, važnejše zadeve in skrbi, da ta čas ni primtren za take malenkosti in odvade — ne drži! Za danes naj si samo malo, tako rekoč »na izkaznico« izposodim nekatere naše obrtnike. Šolajo se na tehniški, delovodski, obrtno nadaljevalni in na drugih strokovnih šolah in v tečajih. Kolikor jih niso prej puznali so 6e tam naučili slovensk'h izrazov za orodje, priprave in potrebščine, ki spadajo v njihovo stroko. Ko postanejo mojstri, pomočniki, obrato-vodje, preddelavci itd. — pa na vse to lepo pozabijo. _ Iskrice Mnoge žene so že na dan poroke vdov® po možu, katerega so si — zamišljale... • Tudi ljubezen je merilo za leta. Dokler te žena lahko osreči ali one jih prvič videli, zamenjali z volovi. Dali so jtm ime elephas kar izhaja iz aleph, Ki pomeni v arabščini velik vol; _ da divjaki ki prebivajo na nekaterih avstralskih otokih, zab;dejo svoje smrt noseče pušice v zemljo, ki vsebuje bacile te-tanusa; _ da morajo tudi ribe previdno plavati, kadar hočejo v večje globine ali obratno, ker je, kakor znano, v različnih globinah različen pritisk in bi se sicer zgodilo, da bi jih voda sploščila. Na ta način si tudi razlagajo, zakaj podvodna bomba, ki eksplodira v velikih globinah, ne ubije vse» rib, ki so v tistem trenutku v njenem območju; _ da so razni učenjaki ugotovili, da jo ljudem, ki so se rodili pezimi, usojeno dal> še življenje, kakor ostalim. Tisti pa, ki s» se rodili julija avgusta in septembra rt po večini spretni trgovci, industnjci i ii računarji; VLJUDNOST Ravnatelj zoološkega vrta vpraša: ko se godi tej zverini?« Čuvaj: »Hvala, dobro. In vam. gospod ravnatelj?« svojem navadnem predmetu za pogovor: o huzarjih. Bog zna, kod je pobral svojo živo predstavo o njih. Rumene uniforme, bleščeče črne škornje, iskri konji, vihrajoče grive — vse to mu je burilo po mladih možganih. »Vidiš, ko bom velik«, tako je približno govoril, »bom huzar. Celo vojsko huzar-jev bom zbral okoli sebe in jaz bom poveljnik. Vihrali bomo po svetu, iskali zakladov in nabrali veliko, veliko zlata. Tamle, vidiš, nad mestom tisto ni zlato. To vem zagotovo. Ampak notri, veš, v kleteh pod hišami, za železnimi vrati je v skrinjah milijon milijonov zlatih denarjev. Toliko jih je, da uhaja svetloba iz kleti skozi zidove in se zato tako sveti nad mestom... Pa bom prijezdil jaz na visokem konju s svojo vojsko in pobral tiste zaklade, vse bom odnesel. Kakor vihar bomo leteli po cesti in metali zlato na vse strani. Veš, debeli Urški, ki ne more najti ženina ga bom nasul toliko, da se jih bo potem kar trlo na njenem pragu, ki bi jo radi vzeli za ženo... In onile Tinki, veš, ki ves dan gleda skozi okno in vpije, da sem pikapolonček, ker imam rdečo ruto z belimi pikami, njej bom pa kar okno zamašil z zlatom, da ne bo mogla več nagajati in da njeni mami ne bo treba še naprej delati v mrazu na vrtu... Nazadnje pa, ko bom imel še veliko zvrhanih skrinj zlata, bom zapodil konja na vaše dvorišče. Tam na vrhu stopnic boš ti stala in jaz bom poklical tvojo mamico in ata in jima rekel, da te morata dati meni za ženo. Ce ne, bom ukazal svoji vojski, naj razruši vašo hiSo do tal...« To je bil moj Branko, ki je tako govoril. Nisem se upala dvomiti, da bo res tako. Njegov glas je bil zapoveduje* in gledal je kakor kralj... Toda dvom — o, vem, da je bil dvom že takrat v mojem majhnem srcu. Bog ve, kaj sem slutfla ob pogledu na odločnega Branka, tega močnega, rdečeličnega fanta s polnimi ustnicami. Morda celo resnico... Bila sem vse življenje drobna in slabotna, bledih lic. Mogoče sem si predstavljala, da že ima svoje zaklade, ker kako bi drugače vedel tako natanko o tistih zaklenjenih kleteh. Pa saj je bil sam iz mesta, torej je le moral vedeti resnico. Da, vera se je naselila v moje srce. Vera v huzar ja, ki bo prijezdil na čelu svoje vojske, ves bleščeč se v zalem oblačilu. In prijezdil po mene, majhno, ubogo deklico. • Minevala pa so leta. Branko že zdavnaj ni več prihajal k svoji babici v naSo predmestje. V mestu se je šolal v visokih Šolah, morda bo odvetnik ali profesor. Najbrž je že pozabil na svojo MI-lenko, ki ji je nekoč razkladal svoje sanja o huzarjih. O, gotovo je pozabiL Ko sem ga po dolgem času spet videla, me ni niti spoznaL Zgodilo se je, da me je prijateljica Štefka pregovorila in sva šli neke nfr* delje v operno gledališče. Videla sem g», ko je stopil skozi vrata v osvetljeno dvorano. Zdel se mi je tako ves moški te tuj. V temno modri obleki in z zlafimi naočniki na nosu je šel proti svojemu so-dežu, ne da bi se ozrl na stojišče, kjer sva bili s Štefko. In za nJim je stopala neka... neka gospodična, zelo zajetnega života, visoka in žarečih lic z živo rdečirfrt ustnicami. Na sebi je imela lahko, rjavo obleko; podlakti pa so ji bili goli. Tak* nekako nenaravno se je zibala v bokih... Sedla sta drug poleg drugega, zobala boi> bone in se veselo smejala. Meni je luči polna dvorana plesala prfl* očmi. Potlej pa, ko je nastala tema in so >1 oglasile mehke viole, se mi je zdelo, tft mi v uSesih hrumi pravcat vihar. Bile j* kakor da čujem peketanje divje tolpe V? jezdi v temno noč. Skozi smrekav gb»f jih vodi cesta, vrhovi dreves pa se biftaj^ med seboj... Peket se je oddaljeval in mrl v gluhi temi, le struna je božajofit pela in na odru se je nekaj dogajalo. KADAR RIBE SVATUJEJO - ...... I Riba je za naše pojmovanje nekaj mrzlega, hladnega. Vendar ogreje in prevzame tudi ribe ljubezen. Ko pride čas že-nitovanja, se ogrnejo kakor v drugem živem svetu tudi samci mnog:h ribjih vrst v vabljivejšo obleko in zažare v živih, pisanih barvah. Zlasti trebuh in boki se bleste. V času ljubezni ali v drsti dobe razen tega samci (redkeje samice) nekaterih vrst bele ali rmenkaste izpuščaje ob straneh, na glavi in redkeje na hrbtu, nekaterim, n. pr. sulcem, otrdi koža na posameznih mestih, drugim zrastejo drstne bradavice. Samci postanejo živahni, urno plavajo zdaj sem, zdaj tja, obkrožujejo samice, ki še mirno čakajo svojega časa. se jim približujejo in se skušajo drgniti ob njih. Nekaterim se pri tem naježe hrbtne plavuti in se zapognejo repne. Med samci se pričenjajo pretepi, ki jih podžiga ljubosumnost. Posebno bojevite so vrste, ki so že po naravi prepirljive. Manjkajoče luskine, raztrgane plavuti in rane pričajo o vročih srcih v hladni vodi. RazSTkcvanje spala pri ribah Razlikovanje spola po spolovilih je pri ribah težko, ker leže spolovila tako pri samcih kakor pri samicah kakor neznatne krpe pred ledvicami, imajo torej enak položaj, po obliki so pa slična. Semenjak in jajčnik se ne spoznata lahko kar na pogled. Po navadi je ribji samec manjši in vit-ikeiši kakor samica, splošno pa to ne drži. Vcbče nraamo nobenega zunanjega znaka. po katerem bi mogli zanesljivo in ob vsakem času razlikovati pri vseh ribjih vrstah spol. V drsti loč mo lahko samice od samcev tudi v temi, ker spoznamo samice po nape'em, mehkem, z jajčeci napolnjenem trebuhu. Samci nekaterih salmonidov dobe v drsti na spodnji čeljusti kaveljčast nastavek. Ta drstni kaveljček je med domačimi sal-monidi posebno razvit pri sulcu. Ima ga tudi samec potočne in šarene ali moče-radaste postrvi. Pristaviti pa moram, da je pri spolno komaj dozorelih samcih slabo zaznaten. V drsti imamo še druge znake za spolno razlikovanje. Pri samcu linja je prednji rob trebušnih plavuti precej otrdel. Samico potočne postrvi, ki se je že enkrat izdrstila, poznaš po obliki in barvi za rit-nikom ležeče spolne bradavice ki je velika, okrogla in rdečkasta. Pri samcu je majhna, špicasta in bleda. Pri šarenkah ima tudi samec okroglasto bradavico, ki je malo pred izdrstitvijo rdečkasta. Pri zlatovčici se ločita samec in samica na enak način kakor pri potočni postrvi. Razen tega pordeči v drsti trebuh samca. Pri smuču ima samec plavkasto pisan trebuh, ki je pri samici č'sto bel. Pri ščukah in krapih nimamo nobenega zunanjega znaka ra razločevanje spolov. Spoloverčev je med domačimi vrstami rib malo. Ž 221* t ovalne ali drstenje rib Telesno se pozna začetek ženitovanja ali drstenja rib po tem, da spolni organi nabreknejo, večkrat tako. da potisnejo spolovila drobovje na stran in napolnijo trebušno votlino V semenjakih samcev zažive milijoni semenčic, jajčniki samic so pa polni jajčec. Drsteče se ribe zovemo drstnice. Ce se drste od oktobra do februar,d, se imenujejo zimske, če se drste od marca do maja, pomladanske, ostale pa letenske drstnice. Kraj, kjer se ribe drste, se zove drsti-žče in je redko tam, kjer se ribe navadno zadržujejo. V parih se drsti malo ribjih vrst, vendar to niso zakonski pari. kakor n. pr. pri nekaterih ptičjih vrstah Večinoma se drste v jatah. Posebno znane so jate, v katere se združijo v drsti slan;ki. Pri teh se namreč drste posamezna plemena skupno. V naših vodah opazujemo lahko drst v jatah pri mrenah, ki se drste od maja do julija. Te jate zatemne večkrat kot oblak vodo. Posamezne samice obdaja ž:v pas samcev in se suče ter vrti, kakor bi se ribe trle. Zato imenujemo drstišče tudi trlo, katero ime je posebno značilno za drst sulcev. Ti se drste od konca marca do začetka maja, kar zavisi od toplote vode. Po dva in dva si poiščeta po kratkem potovanju v močnem pritoku ali v glavni strugi primeren prostor za drst. kjer si v rahlem produ zmerno tekoče, ne globoke vode izgrebeta do enega metra ali še več dolgo drstno posteljico, kjer se premetavata, prerivata, drgneta in tereta. To prerivanje in trenje je posebno vidno, če je na mestu nekaj tekmecev. Som prihaja v drsti k obrežju, ker odlaga ikre na vodne rastline. Ščuka se drsti v parih v jarkih ali na poplavljenih travnikih. Lososi potujejo k drsti iz morja ob ustju rek v reke, jegulja iz rek v morje. Večina rib se drsti na leto enkrat, le nekaj manjših rib, na primer zeti, se drste večkrat na leto. Pri sladkovodnih ribah dozori samec navadno konec drugega, samica konec tretjega leta. Losos potuje na drst po štirih letih, jegulja po 12 ali 15 letih starosti. Ta se drsti samo enkrat v življenju in pogine po drsti. Ce je vreme neugodno ali ni primernih drstišč ali ni na drstišču obeh spolov,-izostane drst. Nekatere ribe, kot ostriž, odlagajo ikre kljub temu. Predolgo zadržane ikre izgube na plodnosti. Prezrele so. V semenjaku samca je seme sprva siv-kasto, postane pa belo, ko dozori. Zato ga zovemo mleko, drstečega se samca pa mlečnjaka. Pod drobnogledom se nam kaže seme kot male glavice, ki se jih kakor rep drže zvijajoče se, tanke niti. Jajčeca samic imenujemo ikre, drsteče se samice pa ikrnice. Razvoj ribjih iker Ikre so večinoma okrogle, redkeje po-dolgaste. Velikosti so različne. Nekaterih ne moremo videti s prostim očesom. Največje med ribj'mi ikrami našega živalstva so postrvje ikre. V premeru merijo 4 do 5.5 mm. Teža se z velikostjo menja Pri potočni postrvi znaša 0.04 g do 0.09 g. Starejše ribe imajo večje ikre kot mlajše. Seme pada pri nekaterih ribah prosto v trebušno votlino, od koder dospe skozi spolno odprtino za ritnikom v vodo. pri drugih prehaja po posebnih cevkah. Spolno se združi v svrho oddaje moškega semena v notranjost samic le malo vrst rib, ki rode žive mlade. n. pr. nekateri morski psi. Po večini se izvrši oploditev jajčec s tem, da razlije samec čez jajčeca, ki jih je izpustila samica v vodo, sveje seme, katerega semenčice so samog^ne Ko pridejo v vodo, iščejo jajčeca. Njihovo gibanje traja različno dolgo Postrvje semenčice se gibljejo H dc 8 minut pri belicah odmro že po dveh do treh minutah, pri nekaterih ribah šele čez uro. Da se ikra oolodi, mo.a vanjo prodreti vsa.: ena semenčica. Prerije se vanjo skoz. odprtinice tanke kožice, s katero ie ikra ovita. Ta ovojna mrenica je ohlapna, ko pride jajčece iz ikrnice. V vodi nabrekne, a ne takoj, pri nekaterih ribah šele čez več ur. Nabrekla jajčeca se ne morejo oploditi, ker mleko ne more več zlesti skozi odprtinice ikre. Pri razvoju iker razločujemo tri razvojne dobe. Prva traja od oploditve ikre do njene ukalitve (pod ikrino lupino se pokažejo oči zarodka), druga od ukalitve do izleženja ribice, tretja od izleženja do izgube redilnega mešička ali rumenjaka. Iz ovojne mrenice se prerinejo ribice večkrat težko, navadno z repom naprej. Razvoj ikre zavisi v glavnem od vodne toplote in traja pri zimskih drstnicah, n. pr pri postrvih, do tri mesece torej dolgo, pri pomladnih drstnicah, kakor so krapi, nekaj dni. Redilni mešiček je popotnica, ki jo prinese ribica s seboj, ko se izleže. Ta mešiček visi ribici na trebušni strani in vsebuje del ikrinega hraniva, ki prehaja po žilicah v ribico in jo redi, dokler ne postane zmožna zauživati drugo hrano. Ker je mešiček razmeroma velik, ribica pa še zelo slaba in nežna, mora ribica ležati v prvih dneh na strani, četudi je že sposobna plavati. Mešiček izg ne hitreje ali počasneje, kar zavisi od vodne toplote. Po-strvnice na primer zaužijejo rumenjak pri toploti 2° R v 77 dneh. pri 4° R v 50. pri 8° R v 30 dneh. Kam ©flsgafo Ikrnice Ikre Ikre morskih rib plavajo v dovolj slani vodi na površju, v mani slani se prilepMo na razne morske rastlino ali padajo na dno. Morsk; ribiči privlečejo na mrežah večkrat debele skorje iker. Sulčevka odloži ikre v prej omenjeno drstno posteljico. M:ečnjak jih med ljubimkanjem takoj zalije s svojim mlekom, na kar zakrijeta drstno jamo s prodom. Svatbe je konec. Postrv si poišče v poteku peščeno plitvino, v njej si razbrska jamico in znese vanjo med kremenčke jajčeca. Drstne jame si izgrebejo ribe in jih za-grebejo z repno plavutjo ter izgladijo s trebuhom. Ščuke m klin prilepita ikre na vodne rastbne. mrena jih spušča na kamenje. Nekatere vrste morskih ostrižev pošče-jo na dnu prazne školjkine lupine in skrijejo pod nje svoj plod. Zanimiv je pezdirek, do 7 cm dolga, na hrbtu sivozelena, na bokih srebrnobela ribica, ki živi zelo rada v jarkih Ljubljanskega barja. Ikrnica odlaga po dolgi, črvu podobni ccvi ikre med škržne odprtine potočne školjke. Ko zapazi namreč pezdirkov parček v blato zarito školjko se postavi samica nad njo in čaka. da se školjka odpre, v katero vbrizgne takoj nato samec svoje seme ter jih oplodi. Vznemirjen? školjka se zapre, voda v njej vzvalovi in jajčeca pridejo v škrge, kjer so lepo n3 varnem. Ko se ribice izležejo, se jim razvijejo na glavicah posebni izrastki, ki jih drže na škrgah, da jih voda ne odnese. Sele. ko dosežejo primerno velikost, se zaženejo v izmetai.co školjke in pridejo tako na prosto. Zeti, ki žive v morju in v sladki vodi (na primer v Dalmazii), si spletajo na dnu ali pa med rastlinjem orehu podobna gnezda. Mlečniak pleše okrog ikrnice. sc ji prilizuje in jo zvabi v gnezdo prej ali slej. Sam ca odloži v gnezdu ikre in se , poslovi. Samec polije s svojim mlekom ikre, a se ne odstrani od gnezda, ampak ga straži. Nekega dne raztrga gnezdo. Na njegovem mestu se pokaže plitva jamica, v kateri leže mali zetiči, ki so pravkar iz-lezli iz iker. Dobri oče jih ne zapusti. Neprestano jih obkroža in pazi nanje. Če se hoče kak otrok predaleč oddaljiti, ga zgrabi z gobčkom in pljune nazaj k ostalim. Mladi pa postajajo vedno reuboglji-vejši in nekega dne se porazgube. ker pre-»eda njihova sitnost tudi očetu, i Zlasti v tropičnih krajih žive ribe, ki ! si spletajo gnezda. V Egiptu živi kakor naš domači ostriž podolgovata Paratilapia multicolor Hilg. Samica vzame oplojene ikre v gobček, ki nudi mladičem, ko se izležejo, najboljše zaklonšče. Ob nevarnosti pribeže mladi takoj v gobček, kjer se j:h poskrije po več desetič, saj so komaj 6—8 mm dolgi. Zanimivo je, da grade gnezda večinoma samci. Odlaganje iker je smotrno in ima namen prikriti ikre pred sovražniki in zaščititi zarod vsaj v prvih dneh nebogljenosti in slabosti. Kiliko Iker odloži ikrnica in s kakšnim uspehstn Plodovitost rib je neverjetna. Ikrnica potočne postrvi, da že v drugem letu do 1000, v četrtem do 2000 iker. Sarenka jih iznese do 2500, zlatovč:ca do 7000. glava-tica do 20.000, sulec do 25 000, ščuka do 100.000, krap do 700.000, menek do enega m'rjona, polenovka 4 do 9 milijonov. 1400 kg težka beluga ima do 400 kg iker. Najmanj iker imajo morski pei Ln , skati. Zato so jajčeca zavarovana z debelo kožico. Toda v naravi se oplodi od vseh teh iker zelo majhno število, samo nekako 10 do 2CV0. R be se drste v tekoči vodi, večkrat v curkih. Ikre ne pridejo dostikrat niti v dotiko z mlekom mlečnjaka, tako j da jih ostane često okrog 90°'» neoplojen:h Od oplojenih jih uničijo mnogo razni sovražniki, kakor ribe (nekatere vrste ne : prizanašajo niti lastnim ikram in lastnemu zarodu), povodne ptice, povodne miši ter , razne životinje nižje vrste in tudi nekatere rastline. Mnogo oplojenih iker pobere suša ali jih uniči povodenj. Razne bolezni, n pr. plesen, jih mnogo zatro. Splošno se izleže od 1000 postrojih iker 5—7 ribic, od katerih se razvijeta do kon-~a, t j. do plodnosti ena ali dve. V prirodi se pokonča torej ogromen del ribjih iker in nežnega zaroda, ki ga zovemo iglice. Umetna oploditev iker To škodo skuša človek od srede preteklega stoletja poravnati z umetnim oplojevanjem. Posega torej v svatovske posle rib, za kar potrebuje živih drstnic. Sicer je možna tudi oploditev iker mrtvih rib nekaj časa potem, ko so ribe poginile, priporočljivo pa ni to. Za umetno oploditev osmukamo ikrnico. Najprej jo osušimo s krpo, da ne kaplja od nje voda. Nato jo primemo z desno roko tako, da leži spodnji del glave nn sredini dlani. Večje ribe moramo s palcem previdno prijeti pod škržnim pokrovcem. da jih bolje držimo. Ce polom z levo roko ribo pri repu rahlo nategnemo in h irati proti hrbtu zavijemo, morajo po več:n; odteči pri zreli drstn e. iajčeca z delom jajčne tekočine v spodaj nastavljeno skledo. R bo izpustimo nato v vodo Pri ponovnem smukanju dob-mo druei de! jajčec Pri tretjem smukan.iu pridemo do ostanka jajčec, ki tič v kotu trebušne votline, s tem. da previdno potezamo s palcem in kazalcem po trebušni strani od prsnih plavuti nazaj Tako se dela v malih ribogojnicah. Na ta način dosežemo, da ne uporabljamo pri oplodtvi še ne čisto zrelih jajčec, kar bi povzročilo pri njihovem razvoju motnje. V večjih ribogojnicah, kjer gre za milijone jajčec, se osmukajo ikrnice takoj popolnoma, to je: vsa jaičeca, ki takoj ne od teko. se nalahno iztisnejo. Kadar imamo v skledi dovolj jajčec, osmukamo na isti način mlečnjaka. Če je mleko zrelo, odteče brez večjega pritiska. Za 2—3000 jajčec osmukamo dva mlečnjaka. Pri večjih salmonidih ni dovolj ena ose- ba za držanje in istočasno smukanje ribe. Naravno drži ena oseba ribo pri glavi, druga prime rep ribe z levo roko in jo smuka z desno. Jajčeca in mleko se takoj po osmukanju v skledi z gosjim peresom zmešajo. Naj-; prej napravimo nekoliko potez počez, na-! to pa mešamo v krogu. Po končanem me-j šanju pr livarno vodo. da odstranimo ostanke mleka in jajčne tekočine. Oplodi-' tev jajčec se je izvršila že pred dolivom vode. Ta nač n umetnega oplojenja. katerega se poslužujemo danes v splošnem pri j odreji salmonidov. se zove suha oploditev v nnsprotju z mokro oploditvijo ki je b:la prej v navadi. Pri mokri oploditvi so se Ofmukala jajčeca in mleko v z vodo napolnjeno skledo, s čimer smo hoteli posnemat; naravno oploditev. Ikre :n mleko ostanejo po nekaj dni žive. če jih spravimo v dobro zaprte posode. Zato ni nujno potrebno, da jih takoj zmešamo. Nadaljnji razvoj oplojenih jajčec se vrši v vališčih. L. III Rubens BI UD Pohorju Tupatam se že pripeti, da se kak pobožen in zato sam zase potujoč romar, ki obiskuje one starodavne in častitljive božje hrame, katere so postavile na Pohorju žu-ljave roke prednikov, ustavi pred enim ali drugim za uro ali pred nsjpopularne.iš!m, pred cerkvijo sv. Archa, tudi za dve. Vča-si so zelo redki oni, ki posečajo pohorske Sv. tri kralje. Domače ljudstvo pa se vsako leto vsaj dvakrat — na Sentlovrenčevo nedeljo sredi pekočega poletja in na Malo Gospojnico v času. ko že ajda cvete, v prvi jeseni — s svojim župnikom s T:nja na čelu zbere tod k pobožni molitvi in k veselemu prepevanju Bogu in Sv. trem kraljem v čast in slavo, sebi pa v zasluženo m potrebno veselje in zab;vo. Veselje je gledati jih. hrabro prihajajo z vseh strani po zaznamovanih poteh pa tudi po še številnejših domač h. skrit h stezah in kolovozih; dekleta okusno <. ečena, nosijo svoje nove čeveljčke, prevezane čez ramo. da si jih ne opraš'jo do pred cerkve — tu šele jih obujejo. Fantje, med njimi kateri s krivcem malega divjega petelfna, ruševca. ki ga je ustrelil prot zakonito tik nad cerkvijo na Velikem vrhu ali na Stari glažu-ti, stopajo pogumneje in pedjetneje; bosi oni ne hod:jo. Njih častitljive mamice m oče'je. od težkega dela in vročega sonca počrneli, se pom:kajo kakor svečen'ki m svečenice do cerkve, ki je vsem na ta dan najbližja pri srcu: pa ne le nj:m, tud: mnogim »z sosed ij:h žuonij. s Kebla, iz Oplotnice in P rhove, iz Ruš. od Sv. Martina in tudi še iz bolj oddaljenh župnij. Če docpeš na zeleno, okoli in okoli z visok'm smrekov jem obdano planico. srodi ka'ere se dv ga v višino 1130 m v gots!-cm slogu zidana cerkev pchorsk;h Sv. treh kraljev, obsto.rš na mah in obstrmiš ..ad nepop:slj:;o milo in lepo idilo, ki je tu skrita na tako majhnem koščku pohorskega sve'a. Naj pripeka vreče poletno sonce in rdeč1 debele maline na frati ob obli planji Velikega vrha, naj divja raz:arjenn burja preko globoke znreze pohorske čei Plošo in čez Lobnico od Dravinje do Drave. naj pokriva debela snežna cde;3 z ledom in z oledene!:mi vejami prešito cerkev, njeno škriljasto streho, planico okoli nje in smreke, ki jo v dolgi elipsi obkrožajo: mir, nebeški mir je razlit vedno tod okoli Ln znotraj te samotne cerkve, ki te hitre zazrblje v prenvšljevanje in moljev. Izmed vseh pohorskih cerkva, ki so b'le približno v istem času in istem slogu postavljene, je ona največja, a žalibog najmanj znana in najbolj zapuščena. Kakor Urškini cerkvi na koroškem Ple-šivcu tudi njej n:so napravili trdih tal, tako da mora pobožen narod na vlažn:h ilovnatih tleh stoječ poslušati besedo božjo. pravo gorsko pr:d:go. Pa je vkljub temu njena notranja oprema, v kol:kor je iz sijajnejše prc'cklosti ohranjena, vr!p-zanimiva in privlečna prav tako kakor njena zunanja stran in nje^a okolica. Orgel nima. pač pa prostorno, pokrito stebrišče zanje, prostor, kjer vsako leto kaj ubrano zapojo lepe domače cerkvene pesmi pevci in pevke s Tinja. Kdor si natančneje ogleda svetn'ke in svetnice in druge iz lesa izrezljane svete podobe, ki j'h hranijo veliki glavni oltar s sv. tremi kralji in s sv. družino in dva stranska oltarja, oni na ev2ngeljski strani s samimi moškimi svetniki, oni na listni strani pa s samimi svetimi ženami, med njimi s sv. Lucijo in sv. Agato — ta mora ostrmeti in se čuditi nad neverjetno finostjo. grac:oz-nostjo in živahnostjo vpodobljenih svetnikov in svctnic: vse vredno, da strokovnjak to analizira in pop še. V tem lesu ni n:č lesenega; v teh podob?h. izdeirnih iz lesa. je vse polno življenja in življenjskega soka, vse polno neutešenega hrepenenja in osvežujoče živahnosti; pa tudi nič svetohlin-stva, nobene potuhnjenosti, temveč sama odkritosrčnost, samo veselje do življenja, sama zadovoljnost s samim seboj, pristen odraz pohorske duše. Velezanimiva znamenitost cerkvice pohorskih Sv. treh kraljev je Rubensova slika, ki na deski, 8 pedi dolgi in 3 pedi široki, naslonjeni na levo steno ob glavnem ! oltarju, prikazuje prizor, kako se sv. trije I kralji poklanjajo novorojenemu Zveličarju, Mariji in Jožefu v družbi treh pastirjev z voličkom in osličkom in treh žensk in treh moških, ki so pravkar zvedeli veselo vest in prihiteli v Betlehem. V nasprotju z živahnostjo in g bčno okretnostio svetnikov in svetnic na oltarjih so podobe na tej Ru-bensovi sliki vse okrogle in debele, polne in mastne, pisane in precej razgaljene; dokaz, da je sl:ka veren in vesten posnetek tujega, španskega originala. Kakor stoji sicer cerkev Sv. treh kraljev na Pohorju osamljena, korenini vendar v preteklosti domačega ljudstva in je v njega bodočnosti močno zasidrana. Na desni listni strani glavnega oltarja visi ob steni dvoje zarjavelih verig za človeške noee. Zupljan, doma v t:'njski fari, je bil leta in leta v turškem ujetništvu z njimi vklenjen; pa se mu je posrečilo iz globoke Turčije uiti in srečno z verigami v rokah vrniti se domov. V večen spomin j;h je nosil na sedanje mesto, Antonija Hlebova. iz Ruš doma, pa je leta 1341. v zahvale sv. Lucij: za ozdravljeno oslepelost dala ob steno pritrditi votivno tablo, ki zdaj počasi trohni, kakor oltarji, v kolikor so leseni. Votivna tabla za glavnim oltarjem z. napisom: »St. Jerusalemsga Matti« z okorno, leseno podobo Marije, tabla sv. Jožefa s cirilskim napisom, druga pa s francoskim: »Notre Dame du sacre coeur« in na steklu slikane slike sedmih zakramentov z nemškim besedilom, pisanim bustrofedon. to je v taki smeri, kakor kmet orje in ne kakor mi pišemo, vedno od leve na desno-to so zanimivosti, ki vsakogar zanimajo, kdor prvič pride v nebeški in planinski mir zgodovinske cerkve pohorskih Sv. treh kraljev. Kadar na Sentlovrenčevo nedeljo ali na Malo Gospojnico razlaga mašnik s krasne prižnice, okrašene z živimi podobami štirih evangelistov, besedo božjo in je narod od blizu in daleč zbran in posluša, ko potem zadoni zvonček, ki je tu edini preživel prvo svetovno vojno, in kadar se čuje mc-lodiozno »trhančenje« gori do Velikega vrha in doli do župne cerkve sv. Petra na Tinju, tedaj je najlepši božji hram na vzhodnem Pohorju odprt za vse. Nad njim se dviga in boči neskončno nebo v bajnem žaru in čaru. p Pogled v zgodovino Dolenjcev Tihi, romantični kraj ob izviru Krke, je dobil ime po reki, ki priteče tu na dan iz še ne raziskane podzemeljske jame S popolno zmago frankovskih in zavezniških armad nad Obri se prične tudi za Slovence na Dolenjskem novo važno razdobje. Sc-daj je končno tudi Dolenjsko re"cno vcčsto'.etnega obrskega jarma in ie združeno z ostalim, slovenskimi pokrajinam1 v sklopu frankovske monarhije pod cesarjem K a "lom Ve! kun. Ta mogočni cesar pa ic kaj kmalu prestopil tudi k notran^up-avni n cerkvenoupn-avni ureditvi n črvi h pokrajin m ie posebno ccrkveno-upravna ureditev pospešila pokristjanjenje !>n'enjcev. Po nm-i ustavi, ki jo je K-toI Ve! ki i dal v Regcn-burgu. je vse Dolenjsko pri* padlo n-od fu^anfiko krasno, ki jc obsegala rnzen D^cni ikerja -"e Gorenjsko. Koiro"ko. zapadno §ta;eT -mntičnemu poikrstjan:evaniu Dolenjcev Na če'o novoustanovljene furlanske kra-line je Karel Veliki postavil posebnega prefekta. pok raj no samo na je razdelil v več glavarstev 'ti kra:in. Tem glavarstvom n krajinam so vladaJi posebni frankovskj uradniki grofje, na Dolenjskem pa Je Karel V&liki pustri vlado večinoma v rokah g!.3varje pa so nadzorovali kraljevi namestniki. ki so bili obenem pcn-elj 1 'ki vto-v:!.n .h voja-1k:h posadk, s katerimi so Franki stkrbeli za red in mir po Do''en:skem in šeif li domače prcbiva'=it\-