Nekoliko odgovora ,,(iorici".) Na moj članek o izboljšanju učiteljskih plač na Goriškem je odgovarjal list »Gorica« in izkušal 1. izpodbijati meni zasluge za rešitev tega vprašanja, zasluge, ki si jih nisem pripisoval, in 2. pisati te sebi na rovaš, seveda nezasluženo. Da ne ostane učiteljstvo o stvari v dvomu, si dovoljujem staviti na omenjeni list in gospode deželne poslance sledeča vprašanja: 1. Ali je res, ali ni res, da so g. poslanci, stoječi za Gorico, v zasedanju 1902/3 glede predlaganega načrta zavzemali stališče : da je sprejem zakona preprečiti, če ne drugače z abstinenco t. j. da se slovenski poslanci odstranijo iz dvorane in store sklepanje nemogoče ? 2. Ali je res, ali ni res, da je bilo 20 poslancev za junktim g. dra. Verzegnassija, da se učiteljem plače povišajo le tedaj, ako da vlada letnega prispevka najmanj 50.000 K ? 3. Ali je res, ali ni res, da so glasovali vsi italijanski poslanci in poslanci klerikalne stranke za ona določila § 10 in 16, za katera so morali ob mali pozornosti vedeti, da takega načrta vlada ne more sprejeti, da je torej ta že a priori pokopan ? 4. Ali je res, ali ni res, da sta po 4 in pol urni debati odpadla dr. g. Luzzatto in dr. Fajdutti, na kar je dr. Verzegnassi prišel iz ravnotežja ter je svoj junktim odtegnil in so vsi poslanci precej konfuzni enoglasno sprejeli načrt zakona ? Z odgovori na ta vprašanja je pač označeno stališče klerikalcev glede zakona. Ako so isti 1. 1904 drugače, navidezno učiteljstvu prijazno nastopili, je bilo to le rezultat krepkega nastopa učiteljstva samega, ker gledajo klerikalni zastopniki v prvi vrsti le, da ohranijo svoje sedanje politične pozicije in bi jim bila agitacija učiteljstva lahko pogubna, so se torej le zato premislili in svojo taktiko premenili v prilog učiteljstvu — seveda tudi sedaj s pridržki 1 V zasedanju 1904. sem opožoril poslance, da vlada principijelno ne more dovoliti pobiranja užitnine v svrho pokritja šolskih potrebščin po okrajih in vladni zastopnik je to v zbornici poudarjal. Vkljub temu so glasovali klerikalni poslanci z Italijani, četudi so že naprej vedeli, da je sprejem zakona nemogoč. Kazali so se torej prijatelje učiteljstva na eni strani, po drugi strani pa so bili gotovi, da se učiteljstvu plače ne povišajo. Tako neodkritosrčni pa in morda še bolj so bili v zasedanju 1905. Vsled nastopa učiteljstva in posredovanja pri namestništvu se je namestaik sam zavzel za načrt zakona ter obljubil učiteljstvu svojo podporo, katero besedo ! je častno izpolnil s tem, da je izposloval pri finaačnem ministrstvu pokritje, potrebno za učiteljske plače, z 10% dokladami na užitnino (v deželni zalog) in 4 K na vsak hl piva, in sicer *) Glej lanski letnik št. 50 in 51 ! Uredništvo. od teli 230 K za reguliranje plač, ostalo T70 K pa za dež. potrebščine. Vkljub tej ponudbi vlade, kako definitivno končati vprašanje, slovenski klerikalni poslanci niso hoteli precizirati zakona tako, da bi bilo to pokritje brez dvoma, marveč so zverižili sporazumno z Italijani načrt tako, da bi imela pokrivati učiteljsko potrebščino 20%' doklada na užitnino vina, mesa in drugo ter le eno krono davščine na pivo. Stavili so v dež. proračun 120% doklado na užitnino vina in mesa in 4 K na pivo. Ker je vlada naznaniia že poprej svoje principijelno stališče, da preko 100% doklad na užitnino vina in mesa za deželne potrebščine ne odobri, je bila s tem dana nevarnost, da se ne potrdi predlagane užitnine 120% in da vsled tega ostanejo ali nepokrite potrebščine za učiteljske plače ali pa dež. potrebščine. Ako je vlada vztrajala na svojem stališču, da dovoli za dež. potrebščine le 100% in za učiteljstvo le 10%, torej skupaj 110%, potem je ostalo učiteljstvo zopet praznih rok. Vsled mojega nastopa v dež. zboru in predlaganega pokritja vladi ni preostalo drugega, ako je hotela videti končno urejene učiteljske plače, da se da takorekoč prisiliti po dež. zboru, da privoli v pobiranje užitnine 120%, To pa je bilo edinole mogoče s tem, da se je c. kr. namestnik v Trstu osebno zavzel za ugodno rešitev ter izposloval pri finančnem ministrstvu pokritje 120% na užitnino in 4 K na hl piva. Rešil je dano besedo ter osebno posredoval na Dunaju in se izkazal s tem iskrenega prijatelja učiteljstva. Učiteljstvo na Goriškem ima sedaj za silo regulirane plače in dobro je da ve, kako so se dež. poslanci potegovali zanje in kako stališče je zavzemala vlada, ker bo vedelo zastopati se i nadalje. S tem imam polemiko o tem vprašanju končano neglede na to, kaj še gospodje okolo ,,Gorice« žele natveziti svojim volilcem. Dr. Henrik Tuma