Uredništvo in upravništvo: Kolodvorsko ulico štev. 16. Z urednikom bo moro govoriti vaak dan od 11. do 13. ure. Rokopisi se ne vračajo. Inserati: fceststopna petit-vrata 4 kr., pri ▼ečkratnom ponavljanji dajo ao Jjopuot. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak; dan razen nedelj in praznikov ob S. uri zvečer. Velja za Ljubljano v upravnifitvu: za colo leto G gld., za pol lota 8 gld., za četrt lota 1 gld 60 kr., na mesec BO kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več. Fo pošti velja začelo leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden meseo 86 kr. Štev. 15. V Ljnbljani v torek, 20. januvarija 1885. Tečaj II. Jugoslovanski klub. Kakor je našim čitateljem uže znano, sprejelo je „Slovensko društvo" v Mariboru nedavno resolucijo, v kateri se veli: „V dosego dejanjske ravnopravnosti smatramo za neizogibno potrebno, da Slovenci od Trsta do Mure in od Novega Mesta do Beljaka v prihodnjih volitvah za državni zbor izvolimo takšnih poslancev, ki bodo zraven koristi svojega volilnega okraja gledali tudi na koristi celega naroda slovenskega, in vstopivši s primorskimi, isterskimi in dalmatinskimi Hrvati v poseben klub poskušali nam priboriti naše narodne pravice v vzajemnem postopanji s češkim, poljskim, ruskim klubom in nemškimi konservativci. “ Koj ko smo prečitali to resolucijo, urinilo se nam je opravdano dvojenje o koristnosti nameravanega jugoslovanskega kluba in naš list povzdignil je svoj glas, svareč pred takim nepremišljenim cepljenjem državnozborske večine ter pokazujoč na škodljive posledice, katere bi secesija Jugoslovanov iz Hohen-wartovega kluba vsakako morala imeti. Ako je kedo še dvojil ob opravdanosti naših v omenjenem članku navedenih razlogov, uvodni članek nedeljske „Neue freie Presse“ mora mu odpreti oči, škodoželjnost, katera govori iz opozicijonalnega lista, mora ga prepričati, da bi vstvorivši jugoslovanski klub napeljali vodo na mlin zjedinjene levice, a nam samim zadali udarec, kateri bi za delj časa pokopal vse naše nade, stavljene v državni zbor. Glavno glasilo zjedinjene levice uže eskomptuje vstvoritev jugoslovanskega kluba ter ne more brzdati svoje radosti, meneč, da uže bije zadnja ura Hohenwartovemu klubu ter posredno tudi večini državnega zbora. »Slovenci, Italijani in nemški konservativci, kateri so se bili zbrali okolo fundamentalnega grofa _ pravi „N. fr. Presse" — ne morejo več strpeti v jednem klubu. Misel, katera v tem trenotku vsa slovenska srca v Kranjski, Južni Štajerski, Istri in Primorji navdaja, je vstvoritev velikega jugoslovanskega kluba." Bolje poznavajoč razmere v naši domovini nego-li dunajski list, ki si pribavlja informacije o naših razmerah iz razmerah iz tendencioznih in lažnjivih ljubljanskih dopisov, smemo zagotoviti opozicijonalno gospOdo, da so v tem oziru njene nade po polnem jalove. Res se nahaja pri nas nekoliko političnih bur-kležev, kateri bi, hoteč ponoviti zbledeli njih nimbus, z veseljem pozdravili secesijo; no ogromna večina naroda slovenskega neče in ne more odobravati pogubonosnega početja; porok za to nam je politična zrelost našega naroda. Kdor pazno motri gibanje in delovanje Hohenwartovega kluba, priznati mora, da so naši narodni poslanci za svoje težnje v njem vselej našli poslušno uho ter da nimajo vzroka, zapustiti izkušenega vodjo grofa Hohenwarta in zanesljive sobojevnike — nemške konservativce. A še drug, ne manj tehten razlog proti secesiji mora se vzeti v poštev. Bliža se čas novih državnozborskih volitev. Bolj nego kedaj poprej, treba nam bode ob času volitev popolne jedinosti, katera se pa ne more doseči, ako se v državnem zboru ruši vez, ki spaja večino narodnih zastopnikov. Očividno je uže zdaj, da bode zjedinjena levica napela vse svoje moči, da bi podrla zborovo večino; uže sedaj kliče: Alle Mann an Bord! roteč, naj se v odločilnem trenotku ne jemlje obzir na malenkostne strankarske diference. A mi? Mi naj rušimo poslopje, v katerem vživamo varno zavetje? Je-li so si oni, kateri hote lehko-mišljeno započeti razdor, tudi svesti odgovornosti, katero prevzemajo pred narodom našim ? Je-li ne čujejo svarečih glasov, prihajajočih iz Listek. Spomini na črno Goro. (Dalje.) n. Podgorica ima prav orijentalsko lice. čar-“'ja in njene neštevilne ute za prodajalnice, “fazane postranske ulice z nizkimi hišami, se kregajo z vsemi katerimi le koli pravili ^avbinske umetnosti, obili košati vrti in vodiki, živo življenje po cestah, po katerih podajo prodajalci z glasnim vpitjem svoje blago ,a prodaj — vse to me je živo spominalo Urškega oddelka v Belem Gradu, ki je dajal aKrat, srbski stolici tako čudno lice. Podgorica šteje kakih 6000 ali še več stanovni-ter je bila, dokler še pod turško peto, Mimo Skadra najvažnejše tržno mesto. Trg v *°dgorici je bil znan daleč na okolo ; obisko-rp 1 so ga vsi okolo nahajajoči se narodiči. so se shajali vsi, ki so imeli kaj proda-V, 1 ali kupovati. Trgovci iz Vir-Bazara in .rnojevičke Rjeke, kmetje iz zetaške doline, rnogorci iz Bjelopavličev, celo Nikšičani se 8o zbali dolzega in težavnega pota preko s^ega skalovja. Sešli so se, kadar je klicač anjal pričetek trga. V gnječi mešale so se z krščanskimi in turškimi nošami fantastične noše albanskih rodov, zlasti sosednih Klementov, Grudov, Hotov in Kastratov. Na tem trgu je bilo celo živo. Izza pasov štrlelo je orožje vsake vrste, ali pak se opletalo beder. Take dni so shajali prijateljski drug tik druzega: turban, fez in črnogorska čepica, na uho pak so zvedavemu tujcu doneli najrazličnejši in najbolj nerazumljivi glasovi. Tu divani Črnogorec svoje srbsko narečje, ki ga takoj izda in loči od Ercegovca, kajti le-ta govori jedino le klasično in čisto srbščino nedosegljivih srbskih uarodnih pesni. Tam zopet se čujejo najrazličnejša albanska narečja. Le turščina zdi se nekako zanemarjena in cel6 bogati in imeniti begi iz Pod gorice poslužujejo se rajše srbščine. Ves ljud je bil pomešau med seboj; težko se je razločil gospod od prostaka, beg od trgovca, kristijan od Muhamedanca. In vender — tedanjih razmer vešči bi bil krščanskega rajo prav lehko spoznal. Saj ni imel orožja za pasom, in celo ponosni Črnogorec moral je, stopivši v mesto, oddati svoje samokrese in svoj handžar, da ne bi spravil pravovernih moslimov v jezico. Kako drugače pak je danes, ko plapola nad poveljništvom v Podgorici črnogorski prapor. Sedaj se ponosen sprehaja črnogorski vojak ves v orožji po ulicah Podgorice, in ne- domačih pokrajin, kakor tudi od sorodnih nam bratov iz stolnice češke ? „Neue freie Presse“ se raduje, da se bode s stvoritvo jugoslovanskega kluba začela rušiti sestava državnega zbora, da se bodo iz političnih strank stvorile zgolj narodne, katere]bi morale prej ali slej pokopati tudi sedanji vladni sistem. Posledica ta bi res bila neizogibna, torej pa tudi moramo v prvi vrsti skrbeti za to, da ne stvorimo potrebne premise. V celem naobraženem svetu izgublja narodnostno vprašanje polagoma svojo ostrino, a na površje prihaja gospodarstveno vprašanje. Borba za obstanek postaja z vsakim dnem ostrejša, zatorej mora tudi zakouodavnim zborom biti prva naloga, da se prebivalstvu, katero kliče za kruhom, ne podaja kamen, temveč da se mu dajo potrebni pogoji vpro-speh materijalnega blagostanja. Narod naš, posebno pa kmetijski stan, pač težko čuti bremena, katera morajo nositi njegova pleča ter željno pričakuje pomoči od svojih zastopnikov. Na delo torej, gospflda, tu vam je odprto široko polje, tu pokažite, da ste prijatelji narodu ne samo z besedo, nego tudi v dejanji ! Narodni klubi, v katere nočete razcepiti državni zbor, netili bodo pač plamen narodnostnega prepira, a ne bode jim preostajalo časa za blagotvorno gospodarstveno delovanje. Toda dovelj! O nepotrebnosti, da celo škodljivosti novega kluba v okrilju državnozborske večine v politično zrelem našem narodu pač ne more biti dvojbe; zatorej smo tudi prepričani, da seme razdora ne bode pognalo kali, temveč da bode narod slovenski pri prihodnjih volitvah v državni zbor volil le može, kateri imajo smisla za materijalne njegove potrebe, može, kateri ne bodo rušili, temveč učvrščevali toli nam potrebno slogo in jedinstvo med raznorodnimi življi državnozborske večine. Pozor torej rojaki! kdaj tako pohlevni raja iz zetaške doline prodaja, poprej tako razvpito črnogorsko čepico na glavi in svoj bliščeči handžar za pasom, brez strahu svoje blago, dobro vedoč, da ga brani postava vsacega razžaljenja od strani kacega hudomušnega postopača; a nekdaj tako mogočni beg stopa sedaj miren in počasen, ne ozirajoč se na levo, ne na desno, po ulicah podgoriških, toda brez samokresov in bandžara, priprost državljan, kakor vsakdo drugi, podložnik kneza črnogorskega. Zapustila je sicer marsikatera muhamedanska rodovina Podgorico, a večina jih je ostala ter vživa v miru dobrote črnogorskih postav. Nihče jih ne sme bodi-si kakorkoli žaliti, z nobeno besedico ne sme Črnogorec Turka neljubo dirnuti, in kneževim častnikom in sodnijam zapovedalo se je strogo, vsako tako razžaljenje kolikor mogoče kaznovati. Prigodilo se je, kakor se mi je pripovedovalo, da so se hoteli ubožnejši Turki, hotč si zadobiti tem potem naklonjenost Črnogorcev in si osiguriti svoje shajanje, pokristijaniti. „Ne storite tega“, dejal jim je črnogorski poveljnik, »težko vam bode popustiti stare navade vaših očetov. Ostanite zvesti svoji veri, v kateri ste vzrastli, služite svojemu Bogu, ki je vender tudi naš Bog, kakor ste delali doslej. Vklanjajte se obstoječim postavam in živeli boste srečno in v miru, kakor ste živeli doslej. Pomen trgovinskih in obrtnih zbornic. V Slovencih je še vedno premalo zanimanja za volitve. To je pač morda lehko pojasnjevati iz tega, ker so bili Slovenci in so še po mnogih mestih potisnjeni v manjšino v vseh važnejših korporacijah in zastopih; to odvzelo jim je zaupanje v same sebe. Tu in tam poskusili so morda parkrat priboriti si pri volitvah večino, a vsled hude agitacije in uporabljanja vseh možnih umazanih, nedovoljenih sredstev od nasprotne strani so ven-der propali, izgubili so nadejo do zmage, postali so lahkomiselni, češ, saj itak ne opravimo nič. Drugim pa se zdi morda celo vmešavanje v volitve nepotrebno, češ, moj glas tako ne bode odložil, ali pa, saj te volitve tako nimajo nobenega pomena, meni je jedno, naj bode voljen ta ali oni. Tako umovanje in nepoznanje vrednosti volitve bilo nam je uže večkrat v veliko škodo. Da bi bilo pri nas ljudstvo nekoliko bolj politično zrelo, da bi se bili zanimali uže zdavna za volitve z ono resnostjo, kakor se godi pri drugih narodih, gotovo bi bili si uže pridobili v vseh zastopih narodno večino, se ve da, kjer je to po razmeri prebivalstva možno. Pred nekaterimi leti bilo je pri nas na Kranjskem tudi zanimanje za volitve v trgovinsko in obrtno zbornico zel6 mlačno. Ta mlačnost — se ve da še več neko nečuveno pritiskanje — bila je vzrok, da smo ostali v manjšini. Marsikdo si je mislil: Kaj čem voliti, kaj imam neki od trgovinske in obrtne zbornice? Umestno bode morda, če zdaj, ko se ravno bližajo zopet volitve y to zbornico, odgovorimo na gorenje vprašanje ter opozorimo čestite volilce na velevažno nalogo trgovinske in obrtne zbornice. Najbolje pa bodemo morda pojasnili to vprašanje, če pogledamo v zakon, katere pravice in dolžnosti so tam odkazane trgovinski in obrtni zbornici. Zakon z dn6 29. junija 1868 določa v § 2., naj se zbornice posvetujejo o željah in predlogih glede trgovinskih in obrtnih zadev, to se pravi, zbornice imajo pravico in, če kompetentna oblastva zahtevajo, dolžnost, da naznanijo svoje nazore o potrebah trgovine in obrtnije dotičnim oblastvom; oddajejo pa tudi svoje mnenje o postavnih načrtih, o ustanovitvi javnih zavodov, kateri spadajo v trgovsko in obrtno stroko. Zbornice imajo dolžnost, da pazijo na zapisnike zborničnih volilcev, da vpisavajo znamke in vzorce, da oskrbavajo vedno izkaze o vpisanih firmah, da zbirajo statistične podatke; sestavljati morajo sumarno letna poročila, vsako peto leto pa o petletni dobi predložiti trgovinskemu ministerstvu statistično glavno poročilo. Zbornice pa imajo še posebno pravico, da vplivajo na imenovanje prisustvovalcev pri trgovinskih sodnijah, bančnih cenzorjev, razsojevalcev in senzalov; trgovinske zbornice dajejo spričevala o obstanku trgovinskih navad, o vpisavi znamk, o predloženih vzorcih blaga; poročajo pa tudi, če more kak ponudnik v istini erarna naročila izvesti; konečno jim pristaja, da odločevajo razsodno v prepirih pri trgovinskih in obrtnih zadevah. Trgovinske in obrtne zbornice oddajejo svoje mnenje o postavnih načrtih in naredbah, kakor tudi o obrtnem poučevanji; one izrekajo svoje mnenje, pomislike in izrekajo nasvete pri zakonodavstvu, tičočim se trgovine in obrtnije, dalje izrekajo svoje mnenje o varstvu znamk, vzorcev in privilegijev, o jed-nostni meri in vagi, o podaljšanji bančnih privilegijev, o reformi neposrednjega obdačevanja, o carini, užitnini in pristojbinah, o naredbah proti lihvarjem, o trgovinskih in carinskih pogodbah i. t. d. In če pri oddajanji svojega mnenja pri teh vprašanjih trgovinsko in obrtne zbornice vedno ozir jemljejo na koristi trgovine in obrtnije, razvidno je pač, kolikega pomena so osebito za trgovino in obrtnijo. Trgovinske in obrtne zbornice pa se potegujejo tudi za splošne interese; naj tu menimo, da se zbornice poganjajo za gradenje železnic, za napravo novih pošt in uravnavo poštnega prometa, one gledajo na to, da se tarif pri železnicah za blago in osebe kolikor možno zniža in napravi jednoten, da se uredijo poštne in telegrafske pristojbine i. t. d. Dovelj! Za vse to se poganjajo trgovinske in obrtne zbornico, in navadno vspešno. Kdo more, pregle-davši pravice in dolžnosti zbornic, še dvojiti o njih velevažnem pomenu? —i— Pač bi bilo odveč omenjati, kak utis so napravile te besede poveljnikove na muha-medansko stanovništvo. Vsem je dopalo to postopanje in vsi muhamedanci so blagoslavljali kneza, kolikorkrat se je imenovalo njegovo ime. Ko je knez Nikola obiskal nedavno Podgorico, pozdravila ga je deputacija najbogatejših Muhamedancev. Drug pot je obiskal knez turško šolo ter vprašal otroke to in ono. Necega dečka, čegar odgovori so mu zlasti dopali, obdaril je ter ga spodbujal tako nadaljevati ter napravljati svojemu učitelju veselje. Ko je jezdil knez s svojimi vojvodi skozi Podgorico, tekali so mali Turčini za njim, glasno kličoči: »Živio gospodar! Živio knaz!“ Danes je Podgorica drugačna. Nekdanje trgovsko mesto postalo je velika vojašnica. Kamor se človek li ozre, po trgih in cestah slone črnogorski vojaki ali pak hodijo oborožene četice po ulicah. Straže se menjajo in vsak trenotek se sreča kak višji črnogorski častnik odzdravljajoč pozdravom, ki mu donč od vseh strani nasproti. Podgorica postala je velik, utrden tabor in bode ostala, dokler se turška vlada ne poprime izpeljave berolinske pogodbe. A preje ali pozneje, ko se bodo sešli zopet kakor nekdaj albanski načelniki h kakemu dogovoru v Cetinjah, in bo povzdignil Marko Miljanov, hrabri Kuči-vojvoda, svojo čašo na zdravje svojih vitežkih prijateljev, Iz Srbije. Srbi pričeli so novo leto z zadovoljstvom in zaupanjem. Prošlo leto sme se prištevati gotovo najznamenitejšim v novi srbski zgodovini. Ustaja se je vsekako uže v zadnjih dnevih 1883. leta udušila, a še le v naslednjem letu se je posrečilo, pomiriti duhove ter za mnogo časa zapeljano javno mnenje zopet spraviti na pravo pot; v naslednjem letu se je še posrečilo, usodo dežele z mogočno roko smotru primerno odločevati. Volitve so omogočile, da se je ugodilo onim zahtevam, katere stavi duh časa do vsakega naroda v ori-jentu, kateri je bil v svojem razvoji po zgodo- postalo bode v Podgorici zopet živahneje in trg obiskoval se bode še pogosteje, kakor se je nekdaj, ker ne bode nikogar več, ki bi z nekako tesnoto prestopil mestni prag podgo-riški, ne vedoč, ali ne bi ga utegnila podreti k tlam krogla kacega fanatičnega Turka. Omeniti mi je tu, da namerava knez, ko se mirne razmere utrdijo, povzdigniti promet mej skaderskim jezerom in Podgorico z napravo tramway-a skozi lepo in rodovitno dolino zetaško. Kdor pozna razmere natančneje, bo le-to namero le hvaliti moral. Podgorica postala bo sčasoma najbogatejše, najlepše in največje črnogorsko mesto. Vsled izvrstne lege konec zetaške doline in ob bregovih dveh rek, sredi raznovrstnih narodičev, v direktni zvezi s Skadrom in skaderskim jezerom in pod varstvom poštene in premišljene vlade, dana ji je prilika, zavzemati v kulturni zgodovini črnogorski važno mesto. Opočivši se v hiši gostoljubnega srbskega trgovca podgoriškega, uporabili smo ponujano nam se priliko, da si ogledamo mesto. Z raz-ruščene kule imeli smo jako uzgoden razgled na mesto in njegovo okolico. Pred nami ležala je Podgorica s svojimi obilimi minareti in s svojo Sahat-kulo (zvonik z uro), obrobljena z gorami, iz katerih šumi bistra in mogočna Mo-rača. Združivši se malo poprej z romantično Zeto, čaka pri Podgorici nanjo z ribami obla-godarjena Ribnica, ki se združi z njo. na- vinskih dogodkih oviran ter je zaostal za veliko evropsko družino narodov. Kabinet Ga-raščanin je po svoji večini, katero ima v skupščini, postavil tiskovni zakon, zakon o društvih, kakor tudi občinsko avtonomijo na tako podlago, da se morejo vsi občinski interesi države, kakor tudi naroda varovati. Da se je izvela velika davčna reforma, je tako velikega pomena, da se bodo njene posledice lehko našle v poznih časih. Vsled tega se bode mogla izpolniti velika naloga, da se dežela na vse strani razvija ter da se finance na trdni podlagi konsolidirajo. V letu 1884 izvršiti je bilo treba marsikatero trdo delo, a bilo je tudi leto, katero je prineslo obilo sadu. Ta pogled v preteklost vzpodbuja vlado in parlament, da z neutrudno močjo tudi v bodočem letu stopata po oni poti, katera vodi do interesov domovine. Naučni minister, Stefan Popovič, zaukazal je z okrožnico do vseh šolskih oblastev v kraljevini, naj se strogo izvaja obligatorno obiskavanje šole v primarnih šolah. Do zdaj se je v tem oziru ravnalo precej popustljivo, in če so stariši vložili prošnjo, naj se njihovi otroci oprostijo obiskavanja šole, 3e je to večkrat zgodilo; to se ne bode zdaj več zgodilo, taka prošnja se bode absolutno odbila. To na-redbo, izdano v interesu splošne prosvete, povsodi z veseljem pozdravljajo. P. C. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Včeraj sešli so se zopet državni poslanci na Dunaji. Včeraj še ni zboroval nobeden klub, sklicani so bili še le danes na 10. uro dopoludne, da se sestavi dnevni red za prvo sejo. V parlamentnih krogih se govori, da bode pravosodni minister uže naznanjeni zakon proti anarhistom predložil zbornici v jedni prvih sej. — Plenarna seja go-spodske zbornice se še ni razpisala. Iz Zagreba se poroča, da je srbski klub sklenil, da se srbski poslanci hrvatskega sabora in ogerskega državnega zbora skličejo k posvetovanji v Budimpešto v 1. ali 2. dan februvarija. Pri tem shodu se bode posvetovalo in sklenilo, kako imajo Srbi v Ogerski in Hrvatski na dalje postopati, in govorilo se bode o ustanovitvi klubovega glasila. Nadalje se bode baje tudi sklepalo o shodu, katerega se imajo udeležiti vsi stanovi srbskega prebivalstva. V Kolinu zaprli so zaradi s o c i j a 1 i -stičnih rovanj sumnjivega delavca ravno tedaj, ko je pred stanovanjem žandar- >■ pravivši poprej majhen vodopad, Ob izlivu Ribnice, kjer se nahaja nek mlin, je jako živo; otroci in odrasli kretajo se po bregu, med tem ko perč ženske v bistri vodi hišno perilo. Pred nami leži Velje in Malo Brdo in pod njim, onkraj Morače, Ljeskopolje. Na tem kraju tekla je, ni še dolgo tega, marsikateri-krat črnogorska in mohamedanska kri, ker Turki niso mogli trpeti, da bi pasli Črnogorci svojo lačno živino na turških tleh. „Sve to je bilo carevo, a sad nije više," djal je žalostno naš iz Žabljaka spremljajoč nas Arnavt, ko mi je razlagal kraj na okoli. Za Podgorico dviga se visoko gorovje Kuči. Razruščena kula medunška, ki štrli iz neke skalnate zareze, spomnila nas je junaških delov Marka Miljanova in Ilije Plamenaca. Pač ni bilo turškim nizamskim bataljonom nikoli tako tesno pri srcu ko takrat, ko so se zabliskali za njimi neizprosljivi črnogorski han-džari, med tem ko je pod njimi zevajoče brezdno obetalo ravno tako strašno smrt tistim, ki se ne bi dali rajši jataganom razmesarit. Tekoj se pričenjajo albanske gore, ob kojih znožju leži Tuzi. Od Cijevne raztezajo se tja, do tal Kastratov in od tod do Skadra, do tolikrat opevanega „Bjelega Skadra." Proti jugu odpira se dolina zetaška, ki ima kot bojno polje v svetovni zgodovini nemajhno veljavo. Drugo jutro, še pred solnčnim vztokonJ merijskega stražmeštra odvrgel pismo, v katerem je bila izrečena socijalistična snirtua obsodba kolinskemu policijskemu prigledniku. V Kolinu in Časlavi našli so po ulicah raztresenih več stotin podpihujočih tiskovin, v katerih so se delavci pozivali, naj se maščujejo zaradi smrti Kamererjeve in Stell-macherjeve. Tiskovine sa zaznamovane z _New-York“. Generalmajor grof lgnatijev imenovan je interimnim generalnim guvernerjem za vzhodno Sibirijo in poveljnikom irkutskega vojaškega okraja. Tuje dežele. Omenili smo uže, da se je sestavil osrednji odbor, kateri ima nabirati doneske za darilo knezu Bismarcku ob njegovem sedemdesetletnem rojstvenem dnevu. Med članovi tega odbora pa ni najti nobenega svobodnjaškega, niti ultramontanskega poslanca. Vprašanje je, ali nobenega vzprejeti niso hoteli, ali pa pristopiti niso hoteli. Naj uže bode jedno ali drugo, gotovo je to čudna prikazen, da se stranke niti pri tacih vprašanjih zjedi-niti ne morejo. Iz Rima se poroča, da ni minister Mancini poslal do raznih kabinetov nobene note o zadevi Assaba, pač pa je naročil italijanskim zastopnikom na raznih dvorih, da dad<5 vladam pomirljiva pojasnila o smotru te italijanske ekspedicije. Vse vlade so baje ta poročila simpatično vzprejele, francoski kabinet pa da je cel<5 italijansko vlado vspodbudil k temu koraku. Svetovalstvo cenzorje? v Pekingu je stavilo kitajski cesarici predlog, naj se obsodi v smrt Ma-Kjer-Čang, tajnik Li-Hung-Čangov, ker je odgovornost prevzel za tientsinsko pogodbo. Cesarica pa je zavrgla ta predlog. Dopisi. S Štajerskega, 18. januvarija. (Izvirni dopis.) Kakor znano, potegujejo se dolenje-štajerski rodoljubje uže leta in leta, da bi se v Žalci ustanovila podružnica c. kr. kmetijske družbe štajerske. Mnogo je bilo uže pisanih prošnja odposlanih v Gradec, govorili in prosili so ustno poklicani možje za ustanovitev podružnice, nič ni pomagalo — ostalo je vse pri starem. V decembru mesecu minolega leta vložili so zopet žalski meščanje in posestniki osebno prošnjo pri c. kr. kmetijski družbi v Gradci. O tej prošnji sklepalo se je dnč t. m. v Gradci ter zavrgla se je zopet pro- snJa s 6 proti 6 glasovom. ®mo že na sedlih ter jezdili po razko-,^u P°dgoriškem. Pod ugodnimi avspi-poaali smo 8e nazaj na pot v Cetinje. III. ,. p®tinje ležč na neki planini. Takozvano pplje je tako obdelano, kakor nje-feUSKo ter je spomladi jako prikupljivo, zlasti P.rej deževalo. Prava zelenica je v v ogorski kamneni puščavi; vsled tega se rnogprec ne ponaša nemalo z lepim cetinjskim poljem. i , Podnebje je zelo različno; ravna se po te i Po leti je jako huda vročina, karal' * nenavadna suša, po zimi pa pritisne ouj110 tako hud mraz, ki prestajo zlasti težko jP„’ ,. ga niso vajeni. Še neprijetnejši je tal?p a • e^> ki traje po več dni. Cetinje so n dni prav čudne. Večina cetinjskih hiš iAri zarne s6 vlažnosti, da so veseli, če je samo f na stena mokra in ne vsa hiša. Tudi „lo- • ida“, jedini hotel črnogorski, ni izvzet, da bl tudi se stanuje sicer v njem prav prijetno. se spreminja po leti vsled vročih volnenih žarkov sočnato zelenje lepih gorskih planin v sila puste rumenkaste in rumene premije, zgiuja tudi voda iz vodnjakov in „ udencev. Le za drag denar dovažajo jo Stanovniki bližnjih krajev. d r^e • *z posedaj rečenega se lehko sklepa, a Cetinje niso nikakor pripravne postati vsaj Tako preziranje poparilo je duhove; sklenili so članovi kmetijske družbe, da izstopijo iz nje, kar so v istini tudi uže storili. Odveč bi bilo dokazovati, kako važno mesto je za podružnico ravno Žalec, saj je itak vsakemu predobro znana cvetoča trgovina s hmeljem. Kaj početi? Sestavil se je odbor ter se posvetaval o tem; sklenilo se je, naj južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalci sporazumno s cesarjevič Rudolfovim sadjarskim društvom v Št. Juriji ustanovita kmetijsko družbo za Dolenje Štajersko, c. kr. visoka vlada pa naj se naprosi za prilično subvencijo. Ob jednem se je tudi razgovorjalo o iz-davanji družbenega lista v slovenščini, in več odličnih kmetovalcev je uže ponudilo znatno podporo. Vsled takega preziranja od strani c. kr. kmetijske družbe v Gradci trpi zel6 mnogo ddlenji Štajer; koliko bi vspešnega mogla storita kmetijska družba v prospeh hmeljarstva in sadjarstva v južni Štajerski, a vse to je z&njo blizu da deveta _briga. _______ Razne vesti. — (Diamanti kraljice Natalije.) Poročali smo uže, da so se dragocenosti., ki so bile kraljici Nataliji namenjene in ki so bile na poiti izginile, uže pri nekem urarji našle. Sedaj se iz Belgrada vznova poroča, da so v Semlinu zaprli 15 oseb, ki stojč na sumu, da so se te tatvine udeležile. Sploh se cela zadeva zelo natanko preiskuje. — (Strašen mraz) vlada na severu in vzhodu Rusije. V Arhangelju zmrznilo je živo srebro in spiritni thermometer kazal je dn<5 8. t. m. 43° R. — (Potres v Italiji.) Sedaj se tudi iz Italije poročajo nesreče, ki so jih napravili potresi. V Girifalco v Kalabriji namreč zrušilo se je vsled potresa več hiš in mnogo ljudi je pokopanih v razvalinah. Dosedaj odkopali so pot mrtvih in mnogo ranjenih. Pet ljudi pa, ki so jih odkopali, ni bilo čisto nič poškodovanih. Tudi v vasi Partinico pri Palermi čutil se je močan potres in se je tam zrušil stolp „Sito Reale“, pri kateri priložnosti je sedem ljudi prišlo ob življenje. Razen tega je bilo tam tudi mnogo hiš poškodovanih. — (Bratomor in samomor.) V vasici Langthon živela sta brata Amos in John Barber čisto zase. Amos bil je 64 let star, John 54. Bila sta črevljarja in živela sta dokaj dobro. Med seboj sta se dobro razumela, a z drugimi občani se nista nič kaj rada v dotiko podajala. Zlasti starejši Amos bil je zelo molčeč in nekaj let sem ga noben sosed ni slišal govoriti. Ako ga je kedo nagovoril, nasmehnil se je le, ali je z glavo zmajal, kako mestece srednje veljave. Za to ugodna ni uiti visoka lega, niti popolna zaprtost in odločenost od sveta, niti niso ugodne klimatske razmere. Cetinje vsled tega niso niti mesto niti vas, bile so dosedaj le velik utvr-deu tabor. V jednem svojih pisem zval sem kneza, poveljnika one velike nepremagljive tvrdnjave, ki se zove črna Gora. Cetinje pa niso nič druzega nego rezidenca tega poveljnika, glavno taborišče črnogorskega naroda, ki živi v večni vojski. Rjeka oveseljuje svoje Stanovnike vsaj s svojo lepo lego in svojim živim prometom, Cetinje pa nimajo tega nič. A mesto tega so Cetinje glavno mesto dežele, rezidenca kne-ževa, stolica metropolitova in najvišjega sodišča in druzih črnogorskih uradov. Za dosedanje razmere zadostovale so Cetinje po polnem, da vsled svoje lege bile so za rezidenco kneževo po polnem ugodne. In svojo nalogo izpolnevale so izvrstno; v Cetinjah se vladarji niso omehkužili, ampak se le še bolj utrdili in mislili j edino le na vojskine zadeve. Sredi svojega junaškega naroda, s katerim so delili veselje in žalost, proč od vsega, kar bi jim ponujalo kakor koli prijetno ali mehkužno življenje, mislili so črnogorski knezi vedno le na to, kako bi mogli priboriti svojemu narodu boljše shajanje. Bog bi li bili danes Podgorica, Nikšič in Bar črnogorski, a črhnil ni nikdar besedice. Ko bi ga ne bili slišali časih samega seboj mrmrati in govoriti, misliti bi se bilo moralo, da je nem postal. Amos bil je velik, in krepak mož. John nekoliko manji in slabotneji. Za posebno prebrisanega niso nobenega imeli, vender so mislili, da je John pa-metneji, nego njegov brat. V četrtek zjutraj raznesla se je naenkrat novica čez vas — da Amos umorjen na tleh leži in da je John obešen. Oba brata imela sta navado, da sta vsak večer, predenj sta se vlegla k počitku, hodila v poslopje, ki je stalo nekoliko oddaljeno za njino hišo. Po kaj sta hodila, ni znano nikomur. Sklepa se, da je John svojega brata v tem poslopji počakal ter ga nenadoma napadel, ko se mu je približal. Vender se je stari mož moral braniti, kajti njegov telovnik in suknja bila sta strgana. Morilec hotel je gotovo svojemu bratu vrat prerezati, kar se iz tega sklepati da, da so v njegovem žepu našli britev, vender se je moral poslužiti druzega orodja, ker je umorjeni imel na glavi več globoko zevajočih ran. Dejanje se je najbrž okolo sedme ure zvečer izvršilo, kajti malo prej še opazoval je Johna nek deček, ko je na vratih stal, ter nekaj v roki držal. Deček ga je večkrat ogovoril, a ni dobil odgovora. Kaj da je v roki držal, ni mogel razločiti, najbrže pa je bilo pismo, koje je ta pisal svojemu svaku Juriju Burtonu. Ko je bil svojega brata pobil, zaprl je kočo, spravil ključ v žep ter se še samega sebe obesil. V pismu naznanil je svojemu svaku, kaj da namerava storiti. Vzrok temu strašnemu dejanji mora pač blaznost biti. John Barber je uže pred dvema leti ondotnega zdravnika prosil, da naj mu preskrbi prostor v norišnici. Domače stvari. — (Nj. veličanstvo cesarica) peljala se je danes v spremstvu Nj. ces. visokosti nadvojvo-dice Valerije z Dunaja v Miramare. Nj. veličanstvo ostalo bode tam kakih osem dni j, med tem priredili se bodo izleti na Kras in vožnje po morji. — (Obrtni nadzorniki.) C. kr. trgovinsko ministerstvo je sklenilo, da se število obrtnih nadzornikov poviša od 9 na 12. Vsled tega povišanja se bode vršila tudi spremena v nadzorniških okrajih. Deseti okraj bi obsezal Tirolsko, Pred-arelsko in Koroško, jednajsti Štajersko in Kranjsko, dvanajsti Primorsko in Dalmacijo. Gradec ostano sedož jednemu nadzorniku, v Trst pa pride tudi jeden. — (Najnovejša slovenska skladba.) Povedali smo uže svojim bralcem, da je gosp. dr. B. Ipavec v Gradci uglasbil divno Gorazdovo pesem: „Mi vstajamo!" Čujemo, da bode ta kompozicija slavnega skladatelja, katera bode gotovo dobro došla vsem našim pevskim zborom, priložena 2. številki „Ljubljanskega Zvona". ako bi imele Cetinje vse prijetnosti modernih mest. Želja po boljšem shajanji podaja roko prirojenemu junaštvu tega naroda in njegovih vladarjev, ter podžiga njihovo domoljubje. Saj je dajal hrabremu Črnogorcu z pustega in revnega katuna pogled lepega in rodovitnega polja nikšiškega ali blagoslovljene zetaške doline novega poguma; ravno tako poželjivo gledal je Stanovnik z Amnice na bližnje in vender tako oddaljeno morje. Sicer pak so imele Cetinje, kot glavno mesto in stolica kneza črnogorskega, vsak čas vsaj tako veljavo, kakor ne vsaka stolica nemške srednje Evrope. Cetinjska dolina zapažena je z visokimi gorami ter je podobna velikemu kotlu. Sredi tega kotla, ki ga reže od Bajič sem držeča cesta, leže Cetinje, katerim se pritiskati proti severu vasi Doljni kraj in Bajiče. Cetinje'.imajo jedno veliko in malo postranskih cest. Nedvomno najlepše in tudi najstarejše poslopje je takozvani monastir, samostan, kjer stoluje črnogorski metropolit. Monastir je dva nadstropja visoko, iz sekanega kamena delano poslopje z obokanimi prehodi. Za samostanom dviga se neka zvoniku podobna stavba, za njo na gori cetinjska kula, vrhu katere so se še za Danila natikale glave v boju ubitih Turkov. Na kuli je sedaj zvon, ki ga je podaril mestu Cetinje Zemunčan Lazar Uroševič. (Dalje prihodnjič.) — (Mestni zbor ljubljanski) ni, kakor poroča včerajšnja „Triester Zeitung", zamudil obroka za vložitev rekurza proti določbi deželnega šolskega sveta zaradi ustanovitve nemške ljudske šole, marveč opustil je navlašč rekurz, ker je ko-nečno uvidel, da je vsako nasprotovanje nevspešno. Vender! — (Kranjska hranilnica) sklenila je, kakor znano, v glavni skupščini dne 29. maja 1884, da ustanovi in vzdržuje četverorazredno privatno šolo za dečke v Ljubljani z nemškim učnim jezikom in da se dovoli iz reservnega zaklada hra nilničnega znesek 50000 gld., da se zidajo cena in zdrava stanovanja za delavce v Ljubljani ter je te sklepe predložila v potrditev visoki c. kr deželni vladi. Visoka c. kr. deželna vlada pa teh sklepov n i potrdila. Dotični obširno utemeljeni odlok priobčimo v vsem obsegu v jedni prihodnjih številk. — (Poštne hranilnice.) Da so med narodom bolje spozna važnost poštnih hranilnic, sestavil je upravni urad poučni spis o prometu poštnih hranilnic. Ta spis razdelila bodo politična oblastva društvom, raznim zavodom itd. — (Posojilnica v Krškem.) Načelstvo tega novega denarnega zavoda se je v nedeljo, 18. t. m., tako-le konstituvalo: J. Knavs, ravnatelj; J. Lapajne, njega namestnik; J. Pfoifer, blagajnik; A. Jugovec, preglednik. — (^Narodni šoli1*) na korist je imelo „ Bralno društvo" v Krškem veselico, katere čisti dohodek bode znašal čez 40 gld. — (Samomor.) Iz Celja se poroča, da si je v petek popoludne a samokresom vzel življenje železniški inžener Kielhauser. Vzrok samomoru je bila neozdravljiva bolezen, katera ga je uže delj časa nadlegovala. — (Iz Štajerske) poroča se o obilem snegu, kateri jo padel v slednjih dnevih decembra 1. 1. in začetkom tega meseca. V južni Štajerski leži sneg 100 do 130 centimetrov visoko. Debela snežena odeja udrla je pri mnogih hišah strehe. Vsled obi-lega snega je promet zelo oviran, dasi dan na dan obilo delavcev odkidava sneg. — (Spretni policist.) »Edinost11 poroča: V Trstu imamo policijskega agenta, rodom Slovenca, katerega v obče pošteni ljudje in tatovi poznajo le pod imenom „št. 1“. (slove na ime Tic). Ta mož ima tako prakso, da precej zavoha vsako ta-tovsko gnezdo; znano je, kako se je lansko leto z nekim drznim tatovom bojeval na življenje in smrt. Uže več časa je neka močnejša družba tatov vlomljala v magazine, posebno pa v tabakarne, krala po okolici kokoši itd. Policija je zastonj iskala tatov in listi so morali le vedno poročati „o nepoznanih", ali „št. 1.“ je zavohal ležišče te tatvinske bande, in sicer v hiši neke okoličanke, Ane Žepar v ulici Tesa št. 514. Zavohal je „št. 1.“, da tjžt hodi nek Jakše, jako sumljiv človek, k dekletu v vas, to je k hčeri omenjene Žepar. V sredo je zopet videl iti Jakšeta v ono hišo. Gre za njim in začne povpraševati staro v veži, kje je hči. Ta mu pove, da je v gorenji sobi. Gre in najde v sobi mlado Ano Žepar samo, ali v sobi je bilo tudi več sumljivega blaga. „Št. 1.“ začne iskati in najde povsod, posebno v posteljah, vse polno ukradenega blaga, posebno duhana, obleke itd. Ali ko so došli še drugi policisti na pomoč in so preiskali vse lokale in kote, našli so po omarah in posteljah skritih pet tičkov, namreč omenjenega Jakšeta, deserterja in lehkoživca, mornarja Pavla Možeta, voznika Josipa Ščuko, voznika Miho Večieta in slugo Papa, našli so pri njih tudi vse polno ključev, vetrihov in druzega tatov-skega orodja ter vse odpeljali v sigurni kraj v ulico Tigor vseh pet tatov in obe ženski, ljubico in mater. Telegrami »Ljubljanskemu Listu/' Dunaj, 20. januvarija. „Wiener Zeitung" objavlja cesarjevo pismo, v katerem je grof Hohenwart imenovan predsednikom najvišjega računskega dvora. Dunaj, 20. januvarija. (Zbornica poslancev.) Vlada je predložila predlogo o odpravi porotnih sodnij za Dunajsko Novo Mesto; predlogo o spremeni reda za državnozborske volitve na Dolenje-Avstrijskem. — Proskowetz interpeluje vlado zaradi povišanja carine na žito; Richter predlaga, naj se vzajemno postopa z Nemčijo, da se zabrani prekomorska in ruska konkurenca. Russ interpeluje zaradi podpiranja, da se Trst izvoli izhajališčem za nemško parobrodno črto. — Menger predlaga avtentično interpretacijo zakona o odpravi veksacij posojilnih zadrug po davkarskih oblastvih. — Menger predlaga, naj se postavi odbor zaradi uredbe vseh rek. Dunaj, 20. januvarija. »Polit. Corr.“ de-mentuje po dunajskih listih razširjeno vest, da nameravata cesarjevič in cesaričina obiskati Krf, Atene in Smirno. Zagreb, 19. januvarija. Sabor je odbil verifikacijo izvolitve Kumičiča, potem se je seja in zasedanje zaključilo. Mannheim, 19. januvarija. V Hocken-heimu zaprli so rokodelskega pomočnika. Streljal je s samokresom na žandarma; nikakor ni hotel nič povedati o svoji osebi. Pri njem našli so patrone in veliko svoto denarja. Novi Jork, 19. januvarija. Blaznična bolnišnica v Kankakee (Illinois) je pogorela. Sedemnajst bolnikov je zgorelo. Novi Jork, 19. januvarija. Telegram iz Paname poroča, da se je vstaja razširala. Vstaši imajo Barranquillo posedeno. Tudi Carthageno so ustaši zaseli, a vladne čete so si jo zopet priborile. Telegrafično borzno poročilo z dnž 20. januvarija. Jednotni drž. dolg v bankovcih . » > » » srebru . . Zlata renta........................... 5% avstr, renta....................... Delnice ndrodne banks . . . . Kreditne delnice...................... London 10 lir sterling................ 20 frankovec......................... Cekini c. kr......................... 100 drž. mark........................ gld. 82-90 83-70 106-40 98-30 864- — 299-75 123-75 9-775 5-78 60-35 Tuj oi. Dn6 18. januvarija. Pri Maliči: Horwitz, Wagner, Menk, trgovci, z Dunaja. — Ranzinger, steki, fabrikant, in Loy, trgovec, iz Kočevja. Pri Slonu: Globočnik in Vodničer, trgovca, z Dunaja. — Deperis, c. kr. vladni koncep. praktikant, iz Kamenika. Pri Bavarskem dvoru: Prebil, trgovec, z Reke. — Valsasini, trgovec, iz Monze. — Božič, zasebnik, iz Ljubljane. Pri Južnem kolodvoru: Strauss, potovalec, z Dunaja. — Veneziano, zasebnica, iz Trsta. Pri Avstr, carji: Hausler, trg. potovalec, iz Ichenhau-sena. Pri Virant^: Loušin, trgovec, in Fasan, gozdar, iz Ribnice. Me Čas opazovanja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer eorologično poročilo. Stanje baro- metra Tempe- ratura 743 84 741-20 744-26 — 8-6 - 3-6 — 8-0 Vetrovi svzh. sl. Nebo d. js. js. z. svit Mo-krina v mm 000 Zalivalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za milo sočutje in tolažbo, katero so skazovali o bolezni in smrti našega edinega in nepozabljivega sinčka Franceta Koncilije. Posebno prisrčno zahvaljujemo se Se za podarjen, prekrasen venec g. Jak. Derea-niju, blagodušni gospej Josipini Vehovec in sploh vsem onim, ki so se tako obilo vdeležili pogreba našega sinčka. Žužemperk v 19. dan januvarija 1885. Amalija*in|Franee Koncilija, stariši. Kornelija in Zora Koncilija, sestrici. TJ mrli so: Dnč 19. januvarija. Janez Pirc, fabriški delavec, 44 1., Kravja dolina št. 2, jetika. V civilni bčlnici: Dn6 17. jan uvarija. Marija Škoda, gostinja, 65 1., opešanje močij. Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge in sicer: N&rodni Koledar in Letopis «Matice Slovenske* za 1867. 1. 20 kr. — za 1868. 1. 50 kr. Letopis »Matice Slovenske* za 1871. 1. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr. — za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. C os ta. 50kr. — * m a y r & Fed. Bamberg v Ljubljani.