LETO XXI. — številka 57 Ustanovitelji; občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJlf D S T V A ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 20. 7. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah v.VAy.:.-.-.y.-:.. r Ob našem dnevu vstaje Julij. Po njivah se ziblje rumeno klasje, po travnikih končujejo košnje in kolesa pod širokimi vozovi sena se v večernem mraku škripa je ziblje jo proti vasi. Tako je te dni. In prav tako je bilo tudi tiste dni leta 1941. Toda Z žitom je takrat podložnost in hlapčevstvo zorelo v uporništvo, v pripravljenost na življenje in smrt. Tri mesece je že bilo, odkar so si italijanski in zatem nemški gospodarji delili naše kraje, odvzeli vsako narodnostno svobodo in izganjali in zapirali ljudi. V Begunjah je bilo Že konec junija 300 političnih pripornikov. Sovraštvo do nasilstva se je stopnjevalo, stopnjevalo se je hrepenenje po svobodi. In ko so prve dni junija na konferenci vodstva takratne komunistične partije v Ljubljani razpravljali o vstaji, so ugotavljali, da so ti pogoji najbolj dozoreli prav na Gorenjskem. Tu je bilo najizrazitejše zatiranje in splošni odpor ljudstva, relativno malo okupacijskih sil in — kar je bilo najvažnejše — dobro organiziran delavski razred s partijskimi organizacijami v vodstvu. To je zlasti veljalo za jeseniško območie na tudi za Kranj, Tržič in Škof jo Loko. Dogovor o polnoči Pod vodstvom Staneta Žagarja sta bila 17. in 20. julija na Jelovici dva sestanka z voditelji gorenjskih vojnih komitejev. Dogovorili so se o vseh podrobnostih za sestavo prvih čet in vstajo od Jesenic do Kamnika. Vstaja naj bi bila povsod hkrati, in sicer opolnoči od 27. na 28. julija. Tak je bil dogovor. Seveda so se vojni komiteji za svoje območje posebej dogovorili. Najdoslednejši so bili na Kamniškem. Mostovi na Bistrici so se zrušili ob močnih eksplozijah, podobno je bilo na cesti za Gornji grad, zagorelo je žito, ki so se ga veselili okupatorji. Vsa okolica je vztrepetala. Zaradi nekaterih organizacijskih razlik tiste noči ni prišlo do podobnih akcij tudi po Jeseniškem in Kranjskem. Vendar so prve partizanske čete in bataljoni hudo iznenadili mogočne okupatorje. Tržiška četa je vdrla v sovražno postojanko v Križah, jeseniška je minirala železniški most v Žirovnici in se 1. avgusta spopadla z Nemci na Obranci. Pod vodstvom Žagarja, Gregorčiča, Stražišarja, Brejca, Verd-nika in drugih so se zbirali borci. Zašepetale so zastražene doline, krepile so se prve čete in bataljoni. Prestrašeni okupatorji so začeli streljati talce, požigati hiše in vasi. Zaradi izdaje so preprečili največjo, prvo akcijo vstaje na Gorenjskem — napad na Begunje, ki naj bi bil 5. avgusta 1941. Prva vstaja na našem območju se je krvavo končala pod Storžičem, na Dobrči in zatem na Kotliču (Partizanskem vrhu) na Jelovici. Vendar ni bila zatrta. Tlela je po dolinah in vaseh, dokler ni decembra izbruhnila s še već j i ni i silami, s še večjimi izkušnjami na Dovjem, v GorjuŠah in v Poljanski dolini. Naš dati vstaje je 22. julij, ko je prišlo na Pšatniku do prvih organiziranih strelov redne partizanske čete. Tudi to je bilo na našem, gorenjskem območju. Vendar ne gre za našo hvalo. Pogoji so to dovoljevali. Prava vstaja našega gorenjskega, takrat prodanega in zatiranega človeka je sledila takoj tiste dni. Zato se še z večjim zadoščenjem mi na Gorenjskem pripravimo na praznovanje z zavestjo, da smo takrat in v zadnji četrtini stoletja veliko napredovali, omogočili človeku dostoj-nejše življenje in da tudi dandanes za stroji, za delovnimi mizami, na sejah samoupravnih organov in drugod prispevamo svoj delež za cilje, s katerimi so takrat šli prvi naši borci v boj proti tiraniji in nazadnjašlvu. K. M. O celodnevnem bivanju otrok v šoli Razprava na republiški konferenci SZDL Na razširjeni seji sekretariat^ za razvoj družbenih odnosov na področju izobraževanja in vzgoje pri republiški konferenci SZDL so govorili o problematiki celodnevnega bivanja otrok v šoli. Razprava na seji bo osnova za pripravo jesenskega posvetovanja in izdelavo akcijskega programa za razširitev celodnevnega bivanja za področje celotne republike. V celodnevno bivanje je sedaj vključenih le 6000 šolarjev, prav toliko pa jih je v vzgojno-varstvenih ustanovah. Večinoma so to otroci zaposlenih staršev. Sedanje razmere pa zahtevajo, da bi se tako vzgajalo nad 50.000 otrok, vendar primanjkuje kadra sredstev in prostorov. V S RS ima le 30 % šol eno-izmenski pouk, in to tam, kjer razmere niso tako boleče. Prisotni so menili, da se izobraževalne skupnosti še niso vključile v akcijo, poleg tega pa o njej nimajo enotnih stališč. Ponekod so celodnevno bivanje pripravljeni financirati le v dosedanjem obsegu, drugje pa ustanavljanju takih oddelkov nasprotujejo in menijo, naj se najprej uredi sedanje stanje v šol- Bodoča struktura ZKJ Na tisoč članov Z K en delegat za kongres Gorenjska bo dala sedem delegatov V torek je bila pod predsedstvom tovariša Tita v Beogradu deveta seja centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije. Na njej so med drugim razpravljali tudi o bodoči strukturi in organizaciji vodilnih organov zveze komunistov Jugoslavije, o kriterijih in načinu volitev, o volitvah delegatov za IX. kongres ZKJ itd. V okviru priprav na deveto sejo pa je o IX. kongresu ZKJ v začetku julija razpravljal tudi medobčinski svet zveze komunistov za Gorenjsko. V predlogu o bodoči strukturi in organizaciji vodilnih organov in teles zveze komunistov Jugoslavije, o katerem so razpravljali na torkovi seji, je tudi za prihodnje predvideno, da bi bil najvišji organ ZKJ kongres, ki bi se sestajal vsako četrto leto. Medtem pa bi se na dve leti sestala tudi konferenca ZKJ, ki naj bi imela 250 do 300 delegatov. Namesto sedanjega centralnega komiteja pa naj bi bilo v prihodnje predsedstvo ZKJ, v katerem je predvideno največ 50 članov. Predsedstvo naj bi v prihodnje vodil predsednik ZKJ. To pa bi volilo sekretarja izvršnega komiteja (sekretariata), ki bi bil hkrati izvršni organ predsedstva. Razen tega je predvideno, da bi pri predsedstvu delale tudi komisije. Na seji so tudi sprejeli sklep, da bodo za IX. kongres zveze komunistov Jugoslavije na vsakih tisoč članov ZK izvolili enega delegata. Izvolili jih bodo na občinskih In univer zitetnih konferencah ZK. Ko so o teh vprašanjih pred torkovo sejo v začetku julija razpravljali na prvi seji medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko so ugotovili, da bodo v gorenjskih občinskih konferencah Izvolili za kongres sedem delegatov: Jesenice in Kranj 2, Radovljica, Skofja Loka in Tržič pa po enega. Po takšnom ključu pa bodo slovenske občinske konference izvolile 67 delegatov za IX. kongres zveze komunistov Jugoslavije. Udeležili pa se ga bodo tudi dosedanji člani centralnega komiteja ZKJ ter člani revizijske In kontrolne komisije. A. Zalar stvu. Tretji pa trdijo, da je podaljšano bivanje otrok v šoli potrebno, le da stroškov ne bi imele temeljne izobraževalne skupnosti. Zelo malo je talcih, ki tak način vzgoje odklanjajo s trditvijo, da je vloga družine v otrokovem prostem času še vedno prevladujoča. Dosedanje izkušnje kažejo, da je za pedagoški kader na tem področju značilna velika fluktuacija, predvsem zaradi težkega in večkrat podcenjevanega dela. Nezadovoljiva pa je tudi njihova strokovnost. Zato bo jeseni pedagoški institut skupno s sekretariatom za kulturo in prosveto izdal priročnik za organizacijo in vodenje oddelkov šol s celodnevnim bivanjem, pripravljajo pa gradivo o organizaciji prostega časa otrok. Stališče zbora je bilo, da politična aktivnost pri spreminjanju vloge šole ne more sloneti samo na idealno zastavljenih programih, ampak na akcijah, kjer se bodo potrebe soočale s stvarnimi možnostmi. B. Blenkuš Akademija v počastitev dneva vstaje na Trebiji Zveza združenj borcev NOV Trebija pripravlja za slovenski praznik slav nostno akademijo s pestrim programom. Prireditev se bo pričela jutri, 21. julija, ob 15. uri pred domom Pod planino na Trebiji. Na sporedu je tudi razvitje prapora ki a jevne organ i/ac. je Z/.I3. Po slavju pa bo velika vrtna veselica s tovari-škim srečanjem preživelih borcev NOV i/ Poljanske doline in od drugod. -I« naši razgledi Za tržiški občinski praznik V okviru vsakoletnih, že tradicionalnih letnih iger v Tržiču bodo tržiški gledališč-niki letos uprizorili Jurčičevega Desetega brata. Premiera tega znanega dela bo v okviru praznovanj praznika občine Tržič. Na Jožefovem griču nad Tržičem se bo gledalcem predstavilo okoli petdeset nastopajočih. Medtem ko se igralci marljivo pripravljajo na premie-ro, pa se v Tržiču pripravljajo tudi načrte za ureditev tega »naravnega gledališča« na Jožefovem griču. Po tdl načrtih naj bi uredili garderobe, sanitarne prostori skladišča za kulise ter trib* ne oziroma sedeže za gledal* oe. Ker pa je Jožefov vrft tudi najlepša razgledna toO ka v Tržiču, ga nameravajo preurediti v turistično tcčkA ki bo zaradi svoje bližin* Tržičanom prav gotovo dobrodošla, saj bodo tako v neposredni bližini mesta dobili prijeten kotiček, kjer se bodo lahko naužili svežega zraka in se sprostili po napornem delu. vg Proslava na Pokljuki avgusta Pisali smo že, da bo za dan vstaje na Pokljuki slovesnost ob odkritju spominskega obeležja padlim borcem Prešernove brigade. V Lovčevem hotelu na Pokljuki je decembra 1943. leta zaradi izdajstva padlo okrog 70 borcev. Na občinskem odboru ZZB NOV Radovljica pa so povedali, da je proslava na Pokljuki preložena na soboto, 3. avgusta. Proslava bo združena z občinskimi prazniki občin Jesenice, Radovljice in Kranja. Dela na spominskem obeležju namreč niso bila končana v določenem roku, zato so organizatorji proslavo preložili na prvo soboto v avgustu. J. Vidic ——1 dgU ustreči. Zato je kandidate izbrala posebna komisija, katero so sestavljali član odbora ZB, socialna delavka *n član izobraževalnega centra. »Osnovno merilo za sprejem na delo je bil socialni Položaj. Nato so imeli prednost otroci članov ZB in članov kolektiva. Zgodilo se je, da Je bila odklonjena tudi niarsikalera prošnja otroka domačega« delavca.« Ko smo ^govornico vprašali, kje ta mladina dsto odvisno od fizične pripravljenosti in izobrazbe. Imamo lidelan pravilnik o nagrajevanju mladine na potniškem delu osnovnošolsko sko 250 »Delavcu« siednješol- izobrazbo pripada osnova novih dinarjev, i višjo in ^"košolsko izobrazbo pa 320 dinarjev p* se dod »cen ':'»\jcv. Gibljivi del ljuje na podi.mi oddelka oziroma njc-«°veKa vo. s.I>l(.jria na ^'"'"•'■^o d lo 16 mladink in j£*Qlnoev ! i osnovnih šol. . lz srednjih in 5 iz vi .,.ii d'" I>,:" J'h ■"• ra-/.unia. Za-IX) 1 r*> 7-:'^u'V'Ll. da mora Dov-ii' j° ,u,i' zanimanja za tovrstno delo, naj pove podatek, da se je 3. julija, ko so počitniške delavce sprejemali, zbralo prod tovarno okrog 150 interesentov! Kot nam je povedal tovariš Jenko, «o imeli pri izbiri prednost Otrod domač'h delavcev. Ti so bili vsi sprejeti. Nagrajevanje temelji na urnem ddu, tako da za uro dela dobijo lf>0 .starih dinarjev. Za konec naj zapišemo: primera v Savi in Tekstilindusu velja posnemati! J. Košnjek »Težave, ki bo Besede iz naslova so bile izrečene na 1. seji sekcije za družbeno ekonomska vprašanja kmetijstva in vasi republiške konference SZDL. Glavno izhodišče za razpravo je bilo predvsem dejstvo, da terja trenutno stanje, v kakršnem je kmetijstvo v Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji, najbolj odločno uveljavljanje smernic predsedstva- in izvršnega komiteja CK ZKS. odpiranje realnih in zanesljivih perspektiv, v zvezi s tem pa več sistematičnega in organiziranega dela. Pri tem pa naj imajo odločilno vlogo sami kmetijski proizvajalci. Ugotovili so. da bi morali začetne pozitivne rezultate, ki sta jih prinesli družbena in gospodarska reforma, izkoristiti in jih še povečati. Prav tako so ugotavljali, da se nekateri nesmotrni ukrepi bijejo s prakso. To velja predvsem za plasma živilske proizvodnje. Čeprav se je kmetijstvo doslej že močno razvilo, pa vendar še ni izdelanih dolgoročnih programov proizvodnje, in to ne le v delovnih organizacijah, ampak tudi v družbenopolitičnih skupnostih, ki bi morale dolgoročno usmerjevati razvoj proizvodnje in potrošnje celotnega kmetijstva. Ker vsekakor obstajajo neizkoriščene možnosti — izboljšanje programiranja in organizacije ter popestritev so se nakopičile v kmetijstvu, treba rešiti čimprej« izbire kmetijskih proizvodov — odgovorni v SZDL in gospodarski zbornici menijo, da je pri reševanju vseh protislovij in problemov treba podpreti pozitivne ukrepe in | stališča skupščine in izvršnega sveta. Zasebni kmetje so v svojih razpravah poudarjali potrebo po enotni zadružni zvezi z močnim kreditnim odsekom, ki bi bila sposobna reinve-stirati kmečki denar, organizirati preostanek kmečke mladine na vasi, urediti socialno in zdravstveno varstvo in poiskati dodatne vire financiranja. Poudarili so še potrebo po stimuliranju tistih proizvajalcev, ki se specializirajo za gojitev določene kulture. Z vso resnostjo so opozorili, da glede na ekonomski potencial kmetje niso ustrezno zastopani v družbenopolitičnih in predstavniških organih. Menili so, da razen Kmečkega glasa in nekaterih pokrajinskih listov drugi časniki, kot tudi RTV, premalo obravnavajo problematiko kmetijstva. Predstavniki družbenega sektorja kmetijstva so menili, da bi bilo potrebno posvetiti večjo pozornost plasmaju pridelkov. Po mnenju nekaterih bi morali nemudoma izdelati sociološko študijo naše vasi, ki bi pokazala, koliko in katere kmetije so v bodoče sposobne za solidno delo in nadaljnji razvoj. Kmetje so predlagali, naj se pogoji za najemanje kreditov izenačijo za oba sektorja kmetijstva. Nadalje so opozorili tudi na neskladje med proizvodnjo, prometom in porabo pridelkov. Menili so, da se mora stanje v gozdarstvu in strokovnem šolstvu čim hitreje urediti. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij so poudarili, da bo treba za vse probleme, ki bremenijo kmetijstvo, nemudoma najti rešitev. Pospeševati je treba tudi razvoj postranskih dejavnosti (turizem, domača obrt, gozdarstvo) ter bolj enakomerno izkoriščati celotno kmetijske zmogljivosti. Posebno mesto pri reševanju problemov naj bi šlo zakonodaji, ki naj pripravi dober zakon o zadružništvu, razvoju samouprave in enakopravni delitvi dohodka v neposredni proizvodnji, pri kooperaciji in v procesu tržne menjave. Sekcija je ocenila in sprejela predložena stališča in naloge SZDL ter drugih od-« ločujočih činiteljev do problematike zasebnega kmetijstva. Na osnovi tega bo posebna delovna skupina do jeseni izdelala gradivo, ki bo služilo na skupni seji predsedstva in izvršnega odbora SZDL ter predsedstva gospodarske zbornice SRS. B. Blenkuš KOMBINIRANI PLINSKO ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK TOBI TIP 170 • w w 2 plinska gorilnika 2 kvalitetni električni plošči EMO PEČICA s termostatom PRAKTIČEN - EKONOMIČEN IZREDNO KVALITETEN 20-Ietnica tovarne Sukno Zapuže Vsak drugi član kolektiva bo danes prejel za nagrado uro — Vsi delavci Sukna bodo danes nagrajeni — Izreden uspeh kolektiva: letos so v šestih mesecih prodali več blaga kot lani celo leto Ce je danes lepo vreme, potem je kolektiv podjetja Sukno iz Zapuž na pikniku v Radovni. Sredi gozdov, v zavetju visokih planin in ob žuborečem potoku 220-članski kolektiv slavi 20-lctnico ustanovitve. Dvajset let ni veliko v zgodovini podjetja, je pa to polovica delovne dobe človeka. In če je kolektiv dvajset let utiral pot skozi nešteto težav in odrekanj do lastne stavbe, bolj.ših strojev, sodobne tehnologije dela in boljšega življenja članov kolektiva, potem smo tega uspeha lahko veseli vsi. Minilo je že skoraj 300 let odkar so ročno tkali sukno, ki je z lanenim platnom tvorilo oblačilo naših dedov. V dobj industrializacije so se obrtne delavnice predenja volne in tkanja sukna počasi umikale mehaniziranim tovarnam. V Jugoslaviji se je volnarska industrija uspešno razvijala na jugu, ker je bilo tam več ovac in več volne. V okolici Zapuž so bila po vojnj tri manjša podjetja oziroma delavnice, ki so se po nacionalizaciji združila. Po združitvi so vsi trije obrati delali tehnološko samostojno z vsemi potrebnimi proizvodnim; oddelki. Z večjim dotokom tekstilnega blaga na trg pa vso se pojavili problemi, značilni za tržne odnose (cena izdelkov, prodaja blaga in kvaliteta izdelkov). Zaradi zastarelosti strojnega parka in tehnologije dela so bili izdelki iz Zapuž zelo dragi, kar je oteževalo prodajo b!ac,a. Takrat je bilo podjetje na tehtnici: ali naj gre v likvidacijo ali pa na modernejšo proizvodnjo. Zmagala je druga možnost in to je obenem rojstvo tovarne Sukno. Pot do uspehov pa je bila Se dolga in včasih boleča. Prav zato je današnji jubilej toli- ko lepši, saj je najtežji del poti že zadaj. Pred dvajsetimi leti so izdelali 52.000 m2 blaga, lani pa že 508.000 m2 tkanih lepih vzorcev, ki so kolektivu na jugoslovanskem trgu prinesli pomembno mesto. Glavni izdelki so polkamgarne tkanine, kamgami za ženske obleke, priznani hubertusi, kvalitetne odeje in lodni (za lovske in druge obleke). Realizacija izdelkov skokoma raste. To se vidi iz naslednjih podatkov: 1950. leta so realizirali 70 milijonov S din, deset let kasneje 700 milijonov (desetkrat več), 1965. leta 1400 milijonov in 19(57. leta 1580 milijonov S din prometa. Lani so od januarja dokonča junija prodali 143.000 m2, v enakem obdobju letos pa 198.000 m2 blaga. Lani so v prvem polletju dosegli 600 milijonov S din plačane rea-lizacje. letos pa eno milijardo im 131 milijonov S din, kar je skoraj se enkrat več kot lani. Znano je, da so zaloge blaga splošni gospodarski problem. Zaloge blaga v Suknu so lani znašale 106.000 m2, letos pa le 94.000 m2, torej so zaloge letos manjše kot lani, kljub povečani proizvodnji. V m izdelke prodajo na doni; eem trgu. letošnja, proizvodnja do konca oktobra Je že prodana! Ce povem, da i M milijonov S din .skladov in da jih bodo do konca lota Se novih 100 milijonov S din, potem je uspeh podjetja več kot očiten (pa tudi dobra gospodarska politika). Z rekonstrukcijo podjetja so pričeli 1952. leta. Do danes so investirali 626 milijonov S din, od tega 113 milijonov S din v gradbene objekte in 240 milijonov S din v opremo, prek 100 milijonov pa na investicijskem vzdrževanju opreme in objektov. Lani so sezidadi novo tkalnico s pripravo, izšivalnico in upravo. SGP Gorenje iz Radovljice je postavil nov objekt tovarne zelo dobro in poceni. Za novo poslopje je Sukno plačal 200 milijonov S din iz lastnih sredstev, brez kreditov. V naslednji etapi nameravajo postaviti predilnico za boljše kamgarne. Sukno ima tudi obrat Jurjevica pri Ribnici na Dolenjskem, kjer je zaposleno j 80 delavcev. V Zapužah je zaposlen1 h 220 delavcev, od tega 70 odstotkov žensk. Poprečni osebni dohodki znašajo 80.000 S din. Danes bo 106 delavcev in dclavlc iz Zapuž. ki so že desit let v p? dj< -t ju. n -tri a jnrh z uro. Poleg loga bodo danes nagrajeni vsi delavci podjetja. Vsi zaposleni bodo za vsako leto zaposlitve dobili po 1000 S din (npr. delavec, ki je v podjetju 20 let bo dobil 20.000 S din in še uro). Delavski svet podjetja je direktorja Lojzeta Andolškn zaradi posebnih zaslug pri razvoju podjetja predlagal za odlikovanje. J. Vidi.- Uslupa Strazisce obvešča cenjene potrošnike, da opravlja vsa volka nlzacljska dela avtopla-5čcv, zračnic, gumijaste obutve in drugih gumija stih izdelkov, ter kemično čiščenje, v poslovalnici Si razišče, Sel Jakova 7. Za kemično čiščenje oblek in pranje perila ima svojo sprejemnico pri Vodovodnem stolpu, Begunjska 10, Kranj. Postrežba hitra in solidna — Cene konkurenčne! POKLICNA INDUSTRIJSKA ŠOLA ŽELEZARSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA PRI ŽELEZARNI JESENICE RAZPISUJE vpis učencev v I. letnik šolskega leta 1968/69 za metalurški poklic-TALILEC Pogoji za sprejem so: — starost do 18 let — telesno in duševno zdrav — zaključen 8. razred osnovne šole; izjemoma bodo sprejeti tudi kandidati, ki so dokončali 7. razred osnovne šole. Ugodnosti sprejetih učencev: — mesečna nagrada od 160.— do 270.— N din; za učence, katerih starši so v slabem materialnem položaju, plača Železarna Jesenice še dodatni regres za bivanje v internatu in sicer razliko med nagrado učenca in polno ceno internata tako, da učenec lahko z nagrado in regresom krije stroške za oskrbo v internatu. Ta pogoj velja za otroke staršev, katerih osebni dohodek ne presega 300.— N din na družinskega člana; ~- mesečno 40.— N din v bonih za malico — brezplačna delovna obleka — zagotovljeno ustrezno delovno mesto po končanem šolanju Prijave za vpis: Lastnoročno napisano prošnjo za sprejem, kolkova-no z 0,50 din, je treba poslati na ravnateljstvo šole do 15. avgusta 1968. K prošnji je treba priložiti: — kratek življenjepis — rojstni list — spričevalo o končani osemletki oz. zaključenem 7. razredu osnovne šole — potrdilo o dohodkih staršev in potrdilo o premoženjskem stanju staršev Prijavljeni kandidati bodo do 1. septembra 1968 prejeli pismena obvestila o sprejemu v šolo in vsa ostala navodila. Prosimo, da vsak kandidat navede v prošnji za sprejem, če želi stanovati v internatu. Jesenice, dne 17. 7. 1968 RAVNATELJSTVO SOI I Pcnienibna novost na Bledu Pretekli torek, 16. julija, so zabeležili na Bledu pomemben in razveseljiv kulturni dogodek. Odprli so nov likovni salon, in sicer v VI Id KOLAR v Zaki, onstran Blejskega jezera. V novem salonu se bodo vrstile redno umetniške razstave likovnih ustvarjal cev, pom eni bnej š i h jugoslovanskih in drugih avtorjev. Odprli so ga v nekoliko nenavadnih okoliščinah: prostore za ta namen je ponudila lastnica vile in ljubiteljica likovnih um« iMe t, Majda Kolur z Bleda, ki jc hkrati organizator m pobudnik tega pomembnega dogodka na Bledu. Strokovni svetovalec in mentor pa bo moderna galerija iz Ljubljane. No torkovi otvoritvi v Zaki na Bledu se je zbralo veliko .število kulturnih delavcev z Bleda in Ljubljane, med njimi direktor moderne galerije dr. Zoran Krži.šnik, direktor ljubljanske drame Bojan Stih, akademski slikarji Bertiik, Jemr, Vovkovo, Ravnik, pisntelj Tone Svetina, predstavniki zvezo kul- turno-prosvetnih organ iza^ Radovljica in republiške^* sveta za kulturo ter drugi. Posebno pa je zanimiv* vsebina razstave. Organi«*' tor j i so uspeli dobiti del* n< katerih naših najbolj vi°j nih grafikov in slikarjev, k° so Bemik, Jemc, Berniko-v*« Zelenko, Jaki in drugi. Ra^' stavo pa bogatijo tudi štc?£| ni zgodovinski in muzcjsK* predmeti, kot so baročni ki* pi, staro orožje, stilno p<>n1' štvo, slike starejših slovenskih slikarjev, redki knjiž^ primerki in podobno. I!a»>t* va je urejena z velikim V°" sluhom za izbiro del kol tud za postavitev. I "redmoti f? razstavljeni v več prostori in na stopniščih vile. Likovni salon ima tudi rodno lokacijo na jugozahod' nI strani jezera, ravno n*' sproti naselja Bled v ZnJd' Skoda je le ta, da je vda koliko oddaljena od obljudi* nega središča, vendar Pa S bodo obiskovalci kmalu P1*1 vadili tudi na to. fM>iski t**1, zanimiv) ta domačine k tudi za tujo goste. J- Bistrici pri Tržiču gradi kranjski Projekt 60 stanovanj za trg. Po načrtih bodo stanovanja seljiva že letos septembra. V kratkem pa bo omenjeno gradbeno podjetje začelo graditi v so-eski B — 4 v Bistrici še drug stanovanjski blok s 60 stanovanji, ki bodo vseljiva prihodnjo jesen. (vig) Foto: F. Perdan llll]lll!IIIIIIIIIIIIIIIII[|||||||IIIIIIIIIIIIII!lllllllllllillllll!llllllllin!!iilllllllll!ll]lllllllll!lli!lllli!i:!!ll. me ?va*ccm krompirja letos krompirjeva plesen povzroča precej težav. Ravno te dni je vre-Val Ju U8°°-no za razvoj te glivične bolezni. Zato se kmetijske zadruge in posamezni pridelo-So 1 kr°mpirja trudijo, da bi ustavili razvoj bolezni, ki lahko uniči dobršen del pridelka. Tako s kV. met,Jski zadrugi v Cerkljah nabavili eno najmodernejših škropilnic (RAU-kombl sistem), Katero sedaj škropijo krompir pri svojih kooperantih. — (A. Z. — Fotp: F. Perdan) AKVAMIN ESKA umetna mineralna voda v prahu odlična kvaliteta, enostavno pripravljanje zadovoljuje vsak okus breazkoholni napitek za otroke in odrasle z okusom limone, maline in pomaranče PROIZVAJA RADONJA SISAK IIIIlIIIIIIIIllUIIIIillilIillIIlH:iIllIllllIIIHi!IilltIllllIlfIi:ilIllllUllltltlIIIIllilllli;il!lllIlllllltIllIlfIIIU Ukinitev delovnega mesta -pogost vzrok delovnim sporom Delovne organizacije ne poznajo dovolj svojih notranjih pravilnikov, niti določil temeljnega zakona o delovnih razmerjih Idjljj?*0 ** Priprave na Gorenjski Iti Jim ialttt prej kot druga leta. Zabaviščni prostor ho iVii. ?"e'en' Prav tako pa tudi notranjost šol Franceta Prešerna in Simona Jenka. — Foto: "lov umetnikov s Češkoslovaške so obiskovalci sprejeli zelo toplo in z navdušenjem. Nastopajoči so se predstavili s številnimi plesi, največ s Slovaške, solistke gostujočega zbora so zapele nekaj slovaških in čeških narodnih pesmi, odlični orkester pa je celotno prireditev spremljal, obenem pa je nastopil tudi z nekaj samostojnimi točkami. Folklorna skupina zbora je pri svojem izvajanju slovaških narodnih plesov predstavila splet narodnih običajev, ki spremljajo človeka pri delu in razvedrilu. Plesi so večinoma prikazovali razpoloženje ljudi ob prazniku in praznovanjih, demonstrirali Dramska skupina iz Kranja odpotovala na Hvar V sredo, 17. julija, Je dramska skupina pri Prešernovem gledališču Kranj odpotovala na livar, kjer bo te dni festival dramskih amaterjev Jugoslavije. Kranjčani se bodo tamkajšnjim ljubiteljem gledališča predstavili z nekoliko prirejeno Flnžgarjevo ljudsko igro Razvalina življenja. Njihov nastop jc napovedan za 21. julij. Dramsko družino Prešernovega gledališča Je izmed devetih gledaliških skupin, ki so sc pred dobrim mesecem udeležile xi. srečanja dramskih skupin Slovenije na Jesenicah, izbrala posebna strokovna komisija. Prizadevnim Igralcem Je lo nedvomno najlepša nagrada za n|l-hov trud. i. G. pa so tudi delo ob žetvi, mla- čev s cepci, veselje in rajanje deklet po dobri letini, velikonočno veselje in razposajenost mladine. Skratka, večinoma s» bili plesi bolj izpovednega žanra, izvedeni pa so bili eb odlični koreo-graiiji in prav tako spretni interpretaciji. Plesali so večinoma zelo mladi ljudje, polni gibkosti, mladostne sproščenosti in neposrednosti. Brezhibno s» obvladovali najtežje plesne figure, posamezni elementi so bili izvedeni s popolnim znanjem, tako da so se kar zlivali v dovršeno celoto. Prav lahko uvrstimo nastopajoči plesni zbor Tren-čan s Slovaške med najboljše te vrste, ki v popolnosti obvladajo svoj posel in posredujejo svoje znanje v najbolj dovršeni obliki. Splnh pa je zbor ze*o znan v Češkoslovaški in tudi zunaj meja, saj je na tekmovanjih večkrat dosegel najboljša mesta. Nekaj podobnega velja tudi za orkester in za pevke. Orkester sestavlja 11 muzi-kantov, največ violinistov, med njimi pa tudi vibrafon, klarinet in kontra bas. S svojo spremljavo je plesalcem pomenil enakovredno glasbeno dopolnitev, s samostojnimi točkam; pa se je izkazal kol odlični interpretator doznače nacionalne pevne melodije. Najbolj doživeto in z velikim posluhom je predstavil skladbo ciganski jok in slovaški čardaš. Tudi mlade pevke so v triu in s solo točkami ali v dnetu s simpatičnim nastopom navdušile občinstvo. J. Bohinc Učni uspeh učencev jeseniške in radovljiške občine V jeseniški občini je osnovno šolo obiskovalo 3281 učencev. Od tega je v višji razred napredovalo ali pa končalo šolo 2976 učencev ali 90,68 odstotka. Brez negativne ocene je napndovalo 2763 učencev ali 84,20 odstotka, z negativno oceno pa 213 ali 6,8 učenca. V osnovnih šolah jeseniške občine letos ni napredovalo 323 učencev. V radovljiški občini je letos osnovno šolo obiskovalo 3474 učencev; od tega je 3199 učencev napredovalo. Brez slabe ocene je napredovalo 2897 učencev ali 83,39 odstotka. Z negativno oceno je napredovalo 8,4' odstotka ali 302 učenca.' "•' v osnovnih .šolah radovljiške občine letos nj napredovalo 275 učencev. J. Vidic Film?, ki jih gledamo TOČNO OPOLDNE — vves-stern ni zgolj strip — V filmu igra Garv Cooper, junak številnih filmov, igralec, ki bo zapisan med najpomemb-t nejšimi igralskimi osebnostmi v zgodovini vvesterna. Film je posnel režiser Fred Zinnemann in, če bi vsi dn> gi Zinnemannovi firmi s ča» som odšli v pozabo, je vendar s filmom Točno opoldne našel mesto med režiser j:, ki so vvesternu pridobili ugled in pomen v svetu filma. Pričakovati bi b;lo, da bo film Točno opoldne prekrit 3 patino časa, nezanimiv za zdajšnjega gledalca, razvlečen in dolgočasen. No, čeprav film že sodi v kinotečne dvoj rane, mu vendarle sledimo 9 pozornostjo od začetka do konca. Ritem filma je skoraj matematično določen, kot je določena vsebina filma, ose* be, značaj in idejna poan-; ta. Konflikt je sam po sebi znan, značilen, viden že mar-i sikdaj tudi v najslabših \ve>« sternih. Navkljub vsem tem zakonitostim, mimo katerih} Zinnemann očitno ni želel iti, pa režiserju uspeva gledalca \ znemirjati, ga voditi k razmišljanju in vseskozi presne« čati. Tečno opoldne je film, kil je preprost. Značilnosti, ki smo jih našteli, so značilno* sti westerna, skoraj serijske*, ga filmskega produkta, ka-j, kršnih je na filmskem trgut izredno veliko. Četudi sj je Zinnemann odločil ohraniti sleherno nit filmske serialke, je vendar našel v ljudeh, v junakih, ki jih spremlja, veliko izpovednih vzgibov. Razpoloženje, ki ga Zinnemann ustvarja na platnu, nd! rezultat trdega fabula! i vnei ga skeleta. Nasprotno, rezuW tat izredne natančnosti je,' pronicljivoga čuta filmskega ustvarjalca in realistično po* udarjene igre igralcev. Poleg majhnih, skoraj ne* vidnih nadrobnosti, ki jihj' Zinnemann niza drugo zai] drugo v bogato pripoved, st je režiser pomogal z montaž žo. Podredil jo je pripovedi^1 postavljal z njo dramaturške) poudarke in ohranjal siut* njo nevarnosti, v kalen sej ni znašel le glavni junak* temveč celo mesto. Celoten Zinnemannov f.Imn ski izraz zdaj sodi že v zgM devino filma. Nova imena res žiserjev so prinesla v fi.lrrH ski izrazni j>vet marsikaj, kar v Zinnemannovemu filmu, se* veda če skušamo primerjatiS nc bomo našli. Toda, če nas, film Točno opoldne sooča X, resnico o ljudeh, če nam še danes pove marsikaj, kar je ob izraznem artizmu nekaterih odličnih režiserjev siceijj povedano drugače, .skozi izra-fl /; tO filmsko strukturo, po« tem jc Zinnemannov 1'ilna umetniška stvaritev. B. špraj* Nihče med borci ni vedel za nagli prihod obveščevalca Todorja, zato je preplah, ki je vrgel brigado v bojno pripravljenost, povzročil ugibanja, kaj se je zgodilo, in obenem negotovost, kaj jim bo prinesel poletni dan, ki je žarel nad hribi in slikovito gorenjsko pokrajino. Nebo je bilo brezoblačno. Gore z vijoličastimi zublji gozdov so gorele v jutranjem soncu. Ura je bila blizu osme dopoldan in nekateri, ki so se prebudili že navsezgodaj so pripovedovali, da so komaj pred dobro uro slišali iz doline streljanje, ki se je nekajkrat ponovilo, a že v nekaj minutah utihnilo. Morda se je spopadla s sovražnikom kaka patrulja ali pa je kdo od kurirjev naletel na sovražno zasedo. »Zaradi teh strelov bi nas ne vrgli v preplah,« je menil Jelen, star partizanski borec, ki je kot partizan cd prvih dni partizanske vstaje užival ugled med borci, ki so ga spoštovali, ker se ni gnal za vojaškimi in drugimi funkcijami in častmi in ki je slovel po veliki poštenosti in skromnosti, značilni potezi skoro vseh borcev iz prvega leta partizanskih bojev. Tudi nekateri drugi so bili Jelenovega mnenja, potem pa začeli ugibati, če se brigada ne pripravlja na kako večjo akcijo ali celo na napad na nemške postojanke v dolini. Ze sinoči se je kljub najstrožji tajnosti štabskih načrtov raznesla med borci govorica, da bo brigada, ki se je zbrala na tem prijetnem vrhu in pobočju, posejanem z belimi gnezdi prijaznih gorskih kmetij, že v prihodnjih dneh napadla dolino med škofjeloškimi hribi in Jelovico in jo osvobodila. »Neumnost!« »Ali ste ob pamet?« »Napadati pri belem dnevu?« se posamezniki niso strinjali z domnevami drugih in navajali vrsto prepričljivih razlogov. Pošiljati brigado v napad pri tem soncu brez težkega orožja, bi bilo isto, kakor pošiljati borce za strelsko tarčo sovražniku. »Več kakor petsto nas je.« je ugovarjal takim pomislekom kurir Ciril, oblečen v zaplenjene nemške oficirske hlače in obut v oficirske škornje, a je s svojim ugovarjanjem razjezil mitra-ljezca Laza, ki Cirila ni mogel trpeti in ki je pri sebi preziral vse, ki 6e motajo okrog štabov, ©bt nem pa bil ponosen, ker je bil mitraljezec in ker ni spadal med »liste, ki so zadaj«. »Tebi je lahko,« je zato z besedami ugriznil Cirila. »Ne bodo te pošiljali pred švabske bunkerje.« »N kar tako, Lazo,« je Jelen čutil dolžnost, da prepreči prepir med štabnim kurirjem in mitra-Ijezrem in izgladi nasprotja, ki so včasih, zlasti v trenutkih IMgOtOVOgl .ovanja, kaj se bo »godilo, izbruhnila med mlajšimi borci. »Cirilu ni treba zavidati,« je opozoril mitraljezca Laza, ki mu sicer m o|M>rokal poguma, a ki je vseeno moral spomniti, da tudi kurir komandanta brigade ni biti lahko, ko mora sredi spopadov in bitke na komandantov ukaz od komande do komande in prenašati komandantova povelja podrejenim komandantom in je med tem tekanjem lahko iCečen, če jo odnese živ. »Zato mu zares ni treba zavidali!« »Saj mu ne zavidam,« se je Lazo branil pred očitki, da Cirila zav.da, toda bil je razdražen in ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ S * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * Ar * * ★ ★ * * ★ ★ ★ * * ★ * * ■k k k k * ★ * ★ * k * k * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ i ★ ★ ★ ★ ★ S ★ ★ ★ i * zato začel kritizirati vsevprek, zlasti pa govorice o morebitnem napadu na postojanke v dolini pri belem dnevu. »Z dvema minometoma in s tistimi nekaj minami, ki jih imamo, ne ustvariš zapornega ognja pred utrjenimi nemškimi postojankami. Trenutno nam zaporni ogenj nadomesti le noč.« »Prihrani svoje pomisleke za čas, kadar boš sam komandant bataljona ali brigade,« je Laza zavrnil kurir, opogumljen zaradi Jelenove zaščite. »Do takrat pa molči in izpolnjuj povelja, razumel,« je pogledal mitraljezca, nato pa Jelena: »Ja tako ali ne, Jelen?« »Ne obešaj se na Jelena, glista!« je Lazo planil pokonci, kakor da bo kurirja udaril. »Nehajta, fanta!« se je mednju postavil Jelen. »Obvladajta živce! Morda jih bomo danes še krvavo potrebovali.« Toda Jelenove besede bi komaj kaj pomagale, ko bi tedaj naglo ne prisopla patrulja in kakor s svojo sapo odpihnila prepir med Lazom in kurirjem. »Kje je komandant Blaž?« sta izsopla zasopla borca. »Blaž?« so se drugi borci zgrnili okrog njiju in z zaskrbljeno radovednostjo hoteli v«duti, kaj se je zgodilo. »Kje je Blaž, za vraga,« sta bila borca nedostopna in terjala, naj jim vendar že povedo, kje je bataljonski komandant, a jima ni bilo treba čakati na odgovor, saj se je gruča borcev pravkar razmikala, onadva pa sta zagledala komandanta Blaža v spremstvu komandanta brigade Igorja. »Tovariš komandant,« se je eden od njiju postavil pred oba komandanta. »Zvedela sva, da so davi ob sedmih zjutraj . . .« »Vemo, že vemo,« je komandant brigade prekinil poročevalca in povedal sam, da so davi ob sedmih zjutraj v Dolenji vasi Nemci ustrelili devetnajst talcev kot povračilni ukrep za partizanski napad na skup.no raztrgancev. »Devetnajst talcev?« so se zgrozili borci kakor mračen zbor. »Maščevali jih bomo! Naš bataljon jih bo maščeval!« se je po kratkem premolku oglasil komandant Blaž, nato pa ukazal zbor bataljona. Cez četrt ure se je njegov bataljon .skupaj s komandantom brigade Igorjem in nekaterimi člani štaba brigade že pomkal proti dolini . .. Predhodnica bataljona, ki jo je vodil četni komisar Bojan, je nekje pod Stirpnikom opuz.ua sumljivo premikanje. »Nemci?« je srh spreletel Bojana, a še preden je mogel poslati patruljo s to novico proti glavnini bataljona, so jih Nemci že opazili. Nemške strojnice so zalajale proti njim in ra/.pršdo njegovo predhodnico na vse strani, kakor da je borce zajela panika. »Prekleto, in vi ste mi prostovoljci,« je zaklel Bojan, kakor da bi to ne bile njegove, marveč Blaževe besede, s katerimi ga bo oštel kasneje, če se mu ne posreči ustaviti Nemcev, ki so se opogumljeni nad učinkom svojega ognja dvignili in zapodili v dolgi, nepregledni vrsti navkreber, streljali in se v strelcih poganjali čedalje hitreje kakor roj velikih, poskakujoči h zelenih kobilic, ki jih šibki ogenj predhodnice ni mogel ustaviti, čeprav je Bojanu uspelo zadržati del borcev na vsiljenem položaju. »Zavraga,« je preklinjal sebe in borce, ki si niso mogli najti dobrih zaklonov, izza katerih bi lažje tolkli sovražnika v živo in ga zadržali vsaj toliko časa, da bi jim prihitela v pomoč glavnina bataljona. Jezil so je narso in na obveščevalce, ki najbrž zopet niso zbrali točnih podatkov o sovražnikovi moči, saj mu je Bla/. pred odhodom dejal, da policistov, ki so davi streljali talce v Dolenji vasi, ni ščitil niti cel bataljon Nemcev, zdaj pa jih jo kot kobilic. »Prekleto!« so je Hoja na lotevala Čedalje večja jeza ne toliko na fttab bataljona in brigade kakor na komandanta štaba Operativni cone Pera, ki je menil, da bo za ma-'iivalni napad in pregon nemškega bataljona iz doline zadoščal Blažev bataljon, čeprav Je bil nemški bataljon .številčno trikrat večji od števila borcev v partizanskih bataljonih. Toda vsa ta j./..i Bojanu ni pomagala in zmanj'ala njegove odgovornosti v sedanjem tro- ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ nutku, ko je bil dolžan za ceno lastne žrtve zadržati sovražnikov napad in ko se z ostankom predhodnice brez Blaževega povelja ni smel umakniti. Streljal je, ne da bi gledal, kako streljajo drugi, obenem pa zaskrbljeno štel naboje za zaplenjeno nemško mavzerico, ki jih je bilo z vsakim strelom manj. Samo štirikrat jih bo lahko še porinil v puško in pri četrtem okviru moral paziti, da ne bo izstrelil vseh pet v Nemce, marveč bo moral petega prihraniti zase in tako zapustiti borcem junaški zgled svoje partizanske smrti, kakor so ga v podobnih trenutkih zapuščali nekateri partizanski poveljniki v minulih dveh letih. Mnogokrat so govorili o tem in mnogokrat je o takih junaških smrtih, kakršna je na primer bila smrt nekdanjega komandanta gorenjske grupe odredov Gorenjca ali smrt skojevcev v Okrogelski jami, govoril novim borcem na političnih urah. Tudi sineči je pri prvi politični uri v svoji novi četi govoril o teh junaških zgledih in bil zadovoljen, ker je s svojim pripovedovanjem napravil na borce globok vtis. Toda zdaj, ko se bliža trenutek, ko bo moral sam dati tak junaški zgled, čuti, da je o takih stvareh mnogo lažje govoriti, kakor jih potrditi z lastnim zgledom. »Umreti? Zakaj? Zaradi komandanta cone, ki je ttJko prekleto lahkomiselno ocenil položaj in pognal v napad bataljon, sebe pa zavaroval kar z dvema bataljonoma, da bi ga ne iznenadili Z Nemci. Vrag. pa tak junak!« je streljal in se jezil na komandanta cone, ki se je po ustanovitvi brigade pred komandnim kadrom ustil. da bo šele sedaj naučil Gorenjce vojskovanja. Verjeli so mu. Srb je bil in Srbi, tako so Bojanu in drugim vcepili že v ljudski šoli, so nenadkriljivi vojaki, vsekakor boljši od Slovencev. Zdaj pa se je ta junaški komandant zavaroval z dvema bataljonoma, na Nemce pa poslal Blažev bataljon in brigadnoga komandanta Igorja, da bi pokazal, kaj se je naučil v vojni akademiji, ki jo je obiskoval po dokončani gimnaziji in ki je bil tudi Gorenjec, doma baje iz Podnarta, čeprav se je Igor že večkrat izkazal in bi mu kot partizanskemu poveljniku ne bilo treba polagati ponovnega »komandantskega izpita« pred, za gorenjske partizanske pojme nekoliko preveč vojaškim in skoro po »jugoslovansko« nadutim srbskim komandantom cone. »Vrag ga vzemi!« je vtikal Bojan predzadnji okvir nabojev v puško. Zaradi njegovih napak naj bj se zdaj končal življenje sam. ko je še čas, da bi si dvignil in se z ostankom zaščit niče umaknil, nato pa na uri kritike svoj um.k opravičil na račun lahkomiselnega povelja komandanta cone, kar bosta bržkone storila tudi Igor in Blaž. Ne, ne bo segal po svojem življenju, se je Bojan, potem ko je porinil v puško poslednji okvir, za trenutek ozrl okrog sebe, da bi dal znak za umik pred Nemci, ki so bili le še kakih sto metrov oddaljemi od njegovega položaja, pa ga je presenetila dolga partizanska vrsta, ki je nenadoma zrasla v njegovi bližini. Nekje na levi je v dal Biaža, ki je po stari navadi planil naprej pr<>d borci in jih s svojim osebnim pogumom in kričanjem: »Na juriš!« vlekel za seboj v napad. Ko je nenadoma nedaleč od sobo zagledal še mitraljezca Laza, kako se je z'.eknil za strojnico jn začel kositi po Nemcih, ga*je malodušje, ki se ga je že lotevalo, v trenutku minilo. Sam so jo pognal s svojimi naprej in navdušeno za-rjul, ko je opazil na svoji desni tudi brigadnoga komandanta Igorja, ki je z zaplenjeno nemško brzostrelko v rokah drvel pred vrsto borcev mimo njoga navzdol proti Nemcem, ko so nenadoma pokazali pete. »Juriš! Juriš! Juriš!« je drvel za Igorjem, ki je s svojimi vrgel Nemce s ceste, kjer mi menili, da bodo lahko uredili svoje vrste in ustavili partizanski nalet. »Juri.s! .Juriš! Juri.;'« se jo Bojan gnal naprej in mimogrede zagledal /.aboj municije, ki ga je bil odvrgel neki be/.ivi Nemec. »Naboji,« so jo razveselil nalnijev in si jih naglo natlačil v vse žepe. »Sto nabojev!« je bil vesel toga, za partizane resničnega in edinega bogastva, po katerem so hrepeneli. Zdaj jo lahko 7/0|>et streljati, brez skrbi, da mu bo kmalu i>ošol zadnji naboj, in se podil za Nemci, ki so bežali in ki se prav gotovo ne bedo ustavili prej, dokler no bodo na dnu doline. Vsaj tako M mu j« zdelo srodi razburljivo radosti nemškega l>oga, potem pa se je nenadoma nedaleč pod njimi pO- ko javila nova urejena sovražnikova vrsta. Zagledal jo je šele, ko so jo bežeči Nemci preskočili in ko je zažvižgal proti njemu gost sovražni ogenj in ga v trenutku prilepil k tlom. Krogle so sikale in pikale v prst okrog njega, kakor bi zemljo šivala nenadna nevihta, dokler je ni nekoliko omdila Lazova strojnica, ki je nasla nemškega mitraljezca in napravila vrzeli v nemški vrsti P°d njimi. »Lazo je res mitraljezec, da ga ni para,« je Pomislil na fanta, doma iz Kranja ali bližine Kranja. Tudi Zicarjev mitraljez je dobro kosil in lah-80 se pomaknili nekoliko naprej in prišli do ric-vega streliva. Pravzaprav se je proti municiji pognal s svo-J!m mitraljezcem samo Zicar, ki se ga je to ime °Pnjelo zaradi »žicarske« spretnosti, a je kovinski zaboj z municijo takoj izpustil iz rok, ko je *ik Pod seboj zagledal, kako je omahnil brigadni komandant Igor in kako se je trava pod Igorjem ob-rvala s krvjo. »igor! Igor je ranjen.« je vzkliknil Zicar in, no da bi čakal, planil h komandantu. »Pusti me! Ne delaj zmede!« se je ujezil komandant. »Bijte se naprej!« je zahropel in pogledal Zicarja tako be^no, da je Zicar pri priči ^Dogal. »Bijte se naprej! Ne potrebujem pomoči-« je bilo vse, kar je o ranjenem komandantu mogel poročati Bojanu in drugim, nato pa zopet Zgrabil svoj mitraljez in zavzel svoj položaj na P°ti, vdolbeni v~žomljo kakor kak strelski jar k, *BlJte, bijte se naprej!« je čez četrt ure poročal *udi bataljonskemu komandantu Bla/u. ki se je ncaadoma pojavil, ker je nemški pritisk postajal čedalje jačji in ker je sklenil, da bo umaknil bataljon, umaknil na svojo odgovornost, ker ni "otel, da bi v frontalnem spopadu doživel po ^potrebnem težje izgube ali pa celo obkolitev ■fc težko zdesetkanje bataljona, ki mu je poha-3^0 že strelivo. »Bojan! Drzni!« je poklical komisarja Bojana *n komandirja Drznega in jima ukazal, naj 161-umi^ bataljona in vzdržita toliko časa, da r° našel ranjenega Igorja. »Kje je padel? Kje je 11 ranjen?« je vprašal mitraljezca Zicarja in ^'car mu je bel pokazat. 'Tu,« jc rekel toda za Igorjem ni bilo nobenega sledu. _ »Zakaj si ga ubogal?« se je razjezil Blaž, ker lcar ni spravil Igorja na varno. »Tako je ukazal,« se 2icar vojaško ni čutil "•••ga. Blaž je molčal, vseeno pa ga je Igor jeva uso-a Oskrbela, da je sklenil, da bo spremenil svoti ^^^ev in da bo zadrževal Nemce z glavnino a . i°na, Bojanu in Drznemu pa ukazal, naj s vojo četo najdeta sled za ranjenim in morda • Mrtvim komandantom. *Co je mrtev, ga je brigada hitro zgubila. In samo zaradi onega,« sc je tudi Blaževa jeza RPrevrgla boin'7'nn '"' •'■*' bojevanja, kakor da se partizanski n<. nl U>,),'n' merijo po part-.ansV.h izgubah in ?'gibljivosti in učinkovitosti nenadnih napa-m spretnih izmikov. »Samo levite naj mi ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ •A" ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ zapoje! Jaz mu ne bom tiho. Jaz ne!« je rekel Blaž, pripravljen, da brani staro taktiko partizanskega bojevanja, ki se je doslej pokazala na Gorenjskem kot edino možna in uspešna. Ne, Blaž ne bo stisnil pred komandantom cone repa med noge ... Bitka na cesti, ki jo je držal Blaž s svojim bataljonom, sc je nadaljevala, komandir Drzni in četni komisar Bojan pa sta skušala najti sled za ranjenim brigadnim komandantom. Zaman sta ga iskala, dokler ni četa naletela na nekega ranjenega borca, ki so ga pobrali med potjo in ki jim je povedal, da je komaj nekaj trenutkov prej. preden jo je skupil v obe nogi sam, opazil brigadnega komandanta, kako se je ranjen mukoma plazil kakih trieleset metrov desno od njega. Hotel je pohiteti k njemu, a ga je izpod-žagal rafal in ni več mogel. Obležal je tu, kjer so ga našli. »Kje?« bi Drzni in Bojan rada vedela, kaj natančnejšega o komandantu, a je že pritekel Lazo in pripovedoval, da je našel krvavo sled »Pojdmo!« je rekel Bojan in ni poslušal ranjenega borca, ko mu je pripovedoval, da je iz Sokolove čete. S skupino borcev je hitel po krvavi sledi, ki je vodila proti hišam bližnjega naselja. Gledal je samo v krvavo sled in mislil, da bo m; ida zdaj zdaj naletel na truplo izkrvavelega komandanta, dokler se v bližini prve hiše ni nenadoma izgubila. »Torej se je priplazil vse do sem in tu obležal?« je pomislil. So ga pobrali domačini ali pa Nemci, se je Bojan zdrznil ne toliko zaradi morebitne komandantove nesreče ali celo smrti, kakor ob misli, da na morebitno prisotnost Nemcev v naselju ni niti pomislil in da ga bodo morda prav zaradi tega zdaj zdaj iznenadile nemške strojnice z dobro prikritih položajev, a ga je še isti hip pomiril preplašen ženski glas, ki se je oglasil od prve hiše. »Tovariši, hitro, hitro!« je klicala neka ženska, bleda od strahu. »Kaj je? So bili v vasi Nemci?« je vprašaL »Nemci, o, ne! A pridejo! Vsak hip pridejo!« toliko da ženska ni zajokala. »No, ne zijajte! Stopite že sem!« se je njen glas sprevrgel v jezo. »Hitro!« je govorila hlipajoče, nepovezano: »Sem 6c je zatekel! Ranjenec! Rotila sem ga, naj ne sili v hišo. On pa. . . o, bog, kako brezobzirni ste. . . naravnost k nam, kakor da nam hoče nalašč nakopati novo nesrečo. Pohitite! Odnesite ga! Odnesite, preden pridejo Nemci!« Bojan je razumel ženin strah. Ženska se se-vcKla boji. da bi Nemci našli v njeni hiši ranjenega partizana, zaradi njega požgali domačijo, njo in njeno družino, če jo ima, pa pobili. Zato je naglo stopil za žensko, za njim pa je pohitel tudi Drzni. »Igor!« je v ranjencu zagledal brigadnega komandanta. »Odnesite ga! Za božjo voljo, odnesite ga! Brž! Brž!« Jo priganjala ženska. »Potrpi vendar! Saj ne gori streha!« se je ujezil Drzni, ki je bil v odnosu do ljudi trši od Bojana, ki je imel v mislih vselej namen osvobodilnega boja, ki sc bije prav zaradi ljudi in ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ne samo zaradi partizanov. Zato je jezno pogledal Drznega in mu hotel z očmi dopovedati, da se tako ne govori z ljudmi, ki domala skoro vsi podpirajo partizane in osvobodilni boj. »O, seveda še ne gori!« je tožila ženska in kazala na otroke, ki so nemo gledali na partzane. »Pa bo gorela! O, prav gotovo bo gorela, če ga najdejo tu in če najdejo vas. Nemci so, sami veste . . .« je vila roke. »Vemo, vemo!« je Drzni zamahnil z roko, kakor da ga ženin strah ne briga. »Kaj bi se jih bala! Pošteno smo jih naklestili! Ne bo jih!« »O, seveda ne! Tako vedno govorite! A ko zaropota, ven iz hiše! A mi? Mi?« »Ne godrnjaj! Nemcev ne bo, sem rekel,« je šla ženska Drznemu na živce. Njegov glas je ostal trd, čeprav bi žensko rad pomiril in jo prepričal, da se ji ni kaj bati. »Nemce klestijo naši in jih bodo do kraja potolkli,« je rekel, čeprav ni bil o tem prepričan. »Saj že gremo, mamca,« je ženo miril Bojan, »Ne bomo pozabili, da ste dali zavetje ranjenemu partizanu. Nekoč boste ponosni na to!« »Ponosna? Ponosna?« se ženska ni menila za tako tolažbo, ker je bil zanjo tisti »nekoč«, o katerem so partizani vselej govorili, nedosegljivo daleč. Vseeno pa je opravičevala svoje priga-njanje, kakor da se ga sramuje. »Saj veste, kako je! Nemci nimajo duše, nc srca! Jaz pa imam tele.« je pokazala na otrečke. »Da, seveda,« je rekel Bojan in pogledal natančneje ženo. ki se mu je za otroški drobiž okrog nje zazdela prestara. Ženska je opazila njegovo začudenje in ga razumela. »Ne, nisem mati,« je rekla. »Stara mati sem« mlada dva pa ...« je dušila ihtenje. »Sta v hosti?« je postal pozoren tudi Drzni. »Ne, že pomladi so ju odpeljali Nemci. V Begunjah sta!« »V Begunjah?« so sc partizani zresnili. »V Begunjah, v Begunjah . . . Zdaj lahko razumete.« »Mogoče ne bo najhuje.« je rekel Bojan, obenem pa mu je v dušo legla temna slutnja, da so očeta teh otročkov nemški policisti ustrelili morda prav davi med talci v Dolenji vasi. »Zato pojdite! Hitro pojdite!« Z mislijo na te otročke je Bojan spremljal kolonico z ranjenim brigadnim komandantom in še nekaterimi ranjenci, ki so jih prevzeli med potjo, nazaj v hribe proti domačijam, kjer sc je nastanila brigada. Tudi Blažev bataljon se je vrnil in poročal, da mu je vseeno uspelo z novim jurišem vreči Nemce v dolino. »Igor? Kako je z Igorjem? Ste ga* našli? Je živ?« so bile njegove prve besede. »Ziv, a zelo slab. Izgubil je mnogo krvi,« je poročal Bojan. »In kje ste ga našli?« Bojan je povedal. »Pri prvi hiši?« »Da.« »Saj to je pri . . .« Blaž ni povedal do kraja, povedal pa je, da je gospodar s te kmetije bil davi ustreljen med devetnajstimi talci, ustreljenimi davi v dolini ... (»Partizanski krokiji«) ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA ČESTITA KRANJ VSr.M ZAVAROVANCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OSTALIM DRŽAVLJANOM ZA 22. julij, dan vstaje V9 m O) VELIKO SKRB ODLOŽITE, CE ZAVARUJETE SVOJE PREMOŽENJE IN ŽIVLJENJE PRI ZAVAROVALNICI SAVA, POSLOVNA ENOTA KRANJ. Tako so odhajali v partizane Fant je iz obupa skočil v Savo, po samomoru pa postal partizan Prebrisana domislica fanta s Prezrenj pred odhodom v partizane Ob Savi so ljudje našli obleko, v njej pa poslovilno pismo samomorilca; tega nismo mi krivi, ampak banditi, (so rekli Nemci. Domačini so tri dni ob Savi iskali truplo, a ga niso našli. »Pred 25 leti se me je polastil obup, neke vrste melanholija, ki človeku jemlje veselje do življenja in ga nagonsko sili v samomor. Odšel sem do skalnate savske obale, tam, kjer voda v ostrem loku spreminja smer in se besno zaletava v skalovje, se peni od togote in išče žrtve, ki jih požirajo nevidni vrtinci. Slekel sem suknjič, napisal kratko poslovilno pismo in skcčil v mrzlo in umazano Savo. Mojega trupla še do danes niso našli, čeprav so ga iskali zelo, zelo dolgo,« mi je pred dnevi pripovedoval 48-letni Alojz Jelene, delavec v kemični tovarni Podnart, in nadaljeval: »Naslednji dan so ljudje našli obleko na obrežju Save in to takoj prijavili žandarmeriji v Podnar-tu. Nemški žandarji so prišli po obleko in po poslovilnem pismu ugotovili, da sem samomorilec jaz, in da sem samomor storil zato, ker so me prejšnji dan hoteli aretirati in poslati v Begunje. Obleko bo vrnili moji mami in povedali, kaj se je zgodilo z menoj, pri tem pa izrekli globoko obžalovanje (verjetno jim je bilo zelo hudo pri srcu, ampak ne zaradi moje smrti, temveč zato, ker sem jim prejšnji dan, ko so me prišli aretirat, ušel). Vsega so krivi banditi, so rekli in odšli. Vse do osvoboditve je mama imela mir pred Nemci, kajti jaz sem bil mrtev in nenevaren«. Lojze je utihnil. Skozi krošnje razcvetelih dreves sva gledala vijugasto strugo Save, ko sva obujala spomine na vojna leta. Prezrenje so vasica 15 minut hoda od Podnarta, obdana z gostim smrekovim gozdom, ki je med vojno dejal varno zatočišče borcem. Pri Brcu, Jakobču, Stularjevili in Masnekovih t*> prvi partizani: Johan Btr* toncelj, Anton Mohorič in se drugi, katerih imen se danes ljudje ne spominjajo več. Lojze je bil Nemcem takoj sumljiv, ■/..i'i i .-.<> ga zaprli že decembra 1941. leta. Jeseniški gestapo je poskušal razvezah Lojzetov jezik. Metode in sredstva so znana. Padali so udarci, kri je oblila telo, ki je- molčalo. Ce/. mesec dni so ga izpustili, ker gestapo ni. razen suma, imel nobenih dokazov. Vo na vihra «e je z vso | jO n;:dalj. \ ala, * vojna sreča je počasi nadute Nemce zapuščala. Do spomladi 1943. leta so se Nemci že morali umakniti iz Afrike. Na ruski fronti so pri Stalin-gradu doživeli strahoten poraz. V okupiranih deželah je nenehoma rasel odpor proti fašističnemu tiranstvu. V tem obdobju smo v Jugoslaviji že imeli brigade in divizije, ki so razkrajale moč nemškega orla. Tudi na Gorenjskem so se pojavili močni partizanski bataljoni in brigade. Ljudje so borcem radi pomagali, jim dajali hrano, obleko in prepotrebna obvestila. Tudi Lojze na Prezrc-njah je sodeloval in po svojih močeh pomagal partizanski vojski. Vse to je trajalo, dokler se ni odločil za samomor. To pa je bilo takole: Popoldne 4. maja 1943. leta je Lojze brezskrbno oral njivo, ko je iznenada v vas prišla nemška patrulja. Bilo je šest žandarjev iz Podnarta. Potrkali so na vrata Brcove hiše, kjer je Lojze doma. Ker pa ga doma ni bilo, so ga našli na njivi. Sledilo je kratko povelje in pred naperjenimi cevmi pušk in brzostrelk so ga najprej odpeljali domov, da se preobleče in vzame s seboj najnujnejše potrebščine. Ko so prišli do hiše, kjer je Lojze doma, je pet žandarjev obkolilo hišo, edem pa ga je spremljal in potiskal puškino cev v hrbet, da se jim ne bi slučajno izmuznil ali postal nevaren. Lojze je vedel, kaj ga čaka. Begunje, od koder se ne bo več vrnil. Moram uiti, moram pobegniti, moram, moram . . . samo to mu je rojilo po glavi. Vedel je, da mora ostati hladnokrven, pri-se*ben in skrajno previden. Ko se je preobleko!, je vzel v roke čevlje in odse-l iz sobe v vežo, za seboj pa pustil priprta vrata, da ne bi zbudil pozornost stražarja, ki je ostal v sobi. Počasi je obuval čevlje, a njih ni zavezoval. Dobro je vedel, zakaj. Samo trenutek nepazljivosti stražarja v sobi in Lojze je že imel čevlje v rokah in neslišno hitel po stopnicah na podstrešje, od tam pa na skedenj in po stopnicah navadol v hlev. Previdno J« pokukal ■fctH lino na dvorišče' hise. Zagledal Je žandar j«, ki Je preplašeno pritekel iz hiše im kričal, da mu je bandit Alojz pot Mignil. Nemci »o planili v hišo in iskali begunca. Zunaj j.- ostal silino . ča kal, kdaj se bo prikazal bandit. Trenutno zmedo je loj/o elobro izkoristil. Potihoma je odprl vrata in sredi belega dne smuknil mimo .stražarja I pioti gozdu, ki pa ni bil tako blizu, da bi ga krogla ne dohitela. Toda 6tražar je bil prepričan, da je bandit še vedno v hišL Gledal je v vsa okna in vrata, tako da ni opazil, da je Lojze vsega deset metrov od njega bežal in utiral pot v svobodo. Stražar je namreč hlevu kazal hrbet, ker mu ni niti na misel prišlo, da Lojzeta ni več v hiši. Nemci so se tega dne razočaranj vrnili v Podnart. Ni jim šlo v glavo, kako jim je mogel bandit pobegniti, ko pa so imeli vso hišo zastraženo. Lojze se je do večera zadrževal v bližini doma, saj so neravno zemljišče in gozdnat svet dajali domačinu veliko možnost, da v njem najde zavetišče. Zvečer se je previdno približal sosedovi hiši in potrkal na vrata. Bili so vsi zelo veseli, da jo je tako srečno popihal. Od dema so mu prinesli nahrbtnik, v katerem je bilo vse pripravljeno za odhod v partizane. Tudi na puško mavzerico in bembo ni pozabil. Orožje je imel namreč že od kapitulacije starojugoslovanske vojske skrito doma. Veselje je kalila le misel, kaj bodo Nemci storili s svojci, ker jih je tako potegnil za nos. Zato so se odločili še za eno potegavščino. Lojze je slekel obleko, v kateri ga je videl nemški žandar, ko se je preoblačil doma. Se isto noč sta obleko z dokumenti in denarjem odnesle Jakobčeva mama in hčerka Slava v bližino Otoč na breg reke Save. Zjutraj 60 ljudje opazili obleko in to prijavili na žandarmerijo. Po poslovilnem pismu so Nemci sklepali, da je bandit Lojze iz strahu pred zaporom naredil samomor. V pismu, ki je bilo napisano na nahrbtni strani ne>mškc karte za hrano, je pisalo: »Nemci so me po nedolžnem zaprli in strahertno mučili že decembra 1941. leta. Danes so zopet prišli pome. Nočem več v zapor, zato sem 6c odločil za samomor. Kdor najde to pismo, naj lopo pozdravi mojo mamo in ji pove, da jo za storjeno bohčino dnjič prosim za odpuščanje.« Nemci so obleko vrnili staršem, dni/.m pa izrekli soža-ljo. Vsega lei;a so krivi banditi, »o še doektli in <*l .'.:. 1. ud ;<• so dolgo u kali truplo, a vse je bilo zaman. Lojze, samomorilec, pa je tdsti dan postal partizanski borec go-i. n ! , i-el.i Družina Je imt>la mir pr«xl Nemci vse do konca vojne. Za Nemce je i bil f.OjM mi t<-v. J. Vidic kdor ponudi DONAT ponudi zdravje MAGAJ SI SAM nUNIDR® TI BO POMAGAL kvaliteta fJlM/OM^ PR/DUŠEUE.A1 &JZVEK/7L/ UffPJZtfl/E, KI DE OPOZ(7R.3flLPtHft HEVfJ*?UOST. S Moste nekdaj in danes (Nadaljevanje) Vsi ostali prebivalci Most, torej večina, so bili kmetje, ki so imeli polje in gozdove v okolici vasi, in pa ljudje, ki niso imeli zemlje — bajtarji. Delavcev, ki so delali v tovarnah, skorajda ni bilo. Pozimi, ko ni bilo dela na Polju, so se predvsem bajtarji, deloma pa tudi kmetje, ukvarjali z domačo obrtjo: Pletli so kite iz ličkanja in 6lame. Pri dveh hišah so delali iz slamnatih kit cekarje, Pri eni hiši pa koše, cambo-he, korbce itd. PRVA SVETOVNA VOJNA Moste prve svetovne vojne niso doživele od blizu, čutila Pa je vas posledice in grozote od daleč. Prve novice, da se bo vojna začela ,so v Mo-&te prinesli ljudje, ki so dosti potovali ali kupčevali po drugih krajih. Nazadnje je bilo oznanjeno to tudi v cerkvi. Po vasi so razobesili lepake, na katerih je bilo zaot-sano, kateri regiment je vpoklican; seveda je moral vsak vedeti, kateremu pripada. Julijska mobilizacija leta 1941 Je najprej zajela moške do 32- leta starosti, nekaj ur kasneje, še istega dne, pa tudi vse do 42. leta starosti. Vsi mobilizirani so se morali takoj, najkasneje v 24 urah, zglasiti v Ljubljani, kjer so jih najprej razpodelili. V Ljubljano so se odpeljali z vlakom. Iz Most je odšlo okrog 25 fantov in mož, nekaj pa so vzeli tudi delavcev, ki drugače niso bili potrjeni. Taki so skrbeli za konje in hrano. Mlajši vojaki so odšli na rusko fronto, starejši pa v Srbijo. Kasneje so bili vpoklicani v vojsko vedno starejši, potrjeni pa so bili tudi taki, ki dotlej niso bili. Včasih mnogo mladh fantov ni bilo potrjenih. Očotu je bilo takrat 10 !et, vendar se dobro spomni, kako je bilo v vasi, ko so ostali sami starci, otroci in žen ske. Pomagali so drug drugemu, le s težavo so opravili mlačev, ki tisto leto še ni bila opravljena, prav tako pa tudi ostala dela. Mlatiti so morali tudi otroci. Oče pravi, da je moral pri desotdi letih kar dobro prijeti za cepec. Jeseni leta 1914 se je v Moste zateklo precej poljskih beguncev. Na Poljskem so bile borbe, !C4o so se ljudje ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i «■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■1 izselili. Begunci so živeli pri več hišah; pomagali so pri spravljanju krompirja in drugih poljščin. Bili so otroci, ženske in starci, tisti pač, ki jih niso poslali na fronto. V Mostah so ostali tudi poz;mi. Maja leta 1915 se je začela vojna že v Italiji. V Moste so prišli tudi primorski begunci in se naselili pri več hišah. Hrane je začelo primanjkovati, kmetje pa so bili obremenjeni še z obvezno oddajo. Avstrijski regimenti so se pomikali v Italijo in so včasih za nekaj dni, včasih pa tudi nekaj tednov ostali v Mostah. Čeprav so imeli s seboj vojaško kuhinjo, so škodo trpeli tudi vaščani. Ker je vojakom zmanjkalo hrane, so jo delno kupili prj kmetih, največkrat pa so jo kar sami vzeli. Jemali so tudi dna in krmo za konje. Kolikor dalje je bila vojna, težje je bilo s tem. Domačini so imeli vsega manj, prav tako vojaki, potrebovali pa so ooo-ji. Zato so vojaki hrano in druge potrebščine vedno bolj na silo jemali. Večkrat se je zgodilo, da je ponoči zmanjkal prašič; drva so si največkrat preskrbeli v kozolcih tako da so pobrali late. Konje so puščali po po'ju in trav- nikih in mnogokrat od pridelka ni ostalo veliko ali pa nič. 1917. leta so se tudi nemški zavezniški vojaki pomikali proti Primorski. V začetku so imeli več hrane, bili so tudi bolje oblečeni. Včasih so kaj dali tudi domačinom, predvsem lačnim otrokom. V Mostah so ostajali več tednov. Spali so poleti pod kozolci in na skednjih, pozimi pa v hlevih in večjih hišah. Vendar je čez čas tudi nemškim vojakom začelo primanjkovati hrane in ti tudi niso biii potem nič boljši kot avstrijski. Pozimi 1917-18 se je zgodilo, da se je nemška vojska umaknila iz Mest; ustavila se je menda v Naklem. Ponoči pa so se vojaki vrnili v Moste, vzeli kravo, jo nekaj slo motrov nad vasjo ubili in dali iz kože, potem pa ušli. Vse to so naredili tiho, da jih ni nihče slišal, čeprav so vsi vedeli, kdo je to storil, ker so jih izdajale sledi v snegu. Hrane je vedno- bolj primanjkovalo. Spomladi 1918 leta se je v Mostah ustavil avstrijski regiment. Vojaki so bili že tako lačni, da so jedli vse, kar so dobili. Pcruva-li so celo njivo repe, ki je j bila vsajena za seme, in jo j Z največjim tekom pojedli. Vojna se je sicer končala jeseni leta 3913, vendar so ljudje slutili kc-nec že mnogo prej. Proti jeseni se je lahko v Ljubljani kupil že prav poceni konj. To so bili vojaški konji. Malo pozneje, ko so se vojaki že vračali domov, je bilo tudi v okolici Most dovolj konj. Vojaki so konje spuščali, ti pa so ostali tam, kjer je bilo še kaj hrane. Okrog vasi se je po pripovedovanju paslo okrog 150 konj. Kmetje so hitro pospravili s polja še zadnje pt.del-ke, ker bi sicer konji vse po-pasli. Ker so imeli kmetje dotlej v glavnem le vole, so začeli konje loviti. Ulovljene so napregali in jih preizkušali. Marsikdo je konja obdržal; celo bajtarji so se zanimali zanje, čeprav niso imeli primernih prostorov. Tudi otroci so jih lovili in imeli nekaj čas svoje konje; pozneje so jih morali spustiti, ker ni bilo krme. Po konje so prišli tudi ljudje iz južnejših krajev, drugi pa so odšli drugam, ko je v Mostah in okolici zmanjkalo hrane. Leta 1919 so morali tisti, ki so konje obdržali, plačati zanje novo nastali državi — kraljevini SHS. Ivan Sivec (Naprej prihodnjič) Da je ne bi! hbk::::!::::::::k::!k::kk::::::::::k Miha Klinar: Mesta, *te m razcestja V Newportu v Veliki Britaniji so trije huligani napadli na samem neko dekle. Da je ne bi! Prvemu je zlomila roko, drugemu razeesnila nos, tretjega pa je položila na tla z udarcem v trebuh. V intervjuju novinarjem ni hotela povedati svojega imena, kajti »če bi se kaj preveč pisalo o tem dogodku, bi se mi motnosti, da najdem mola, precej zmanjšale.« Križanka št. 45 — Ko me ze zapuščaš, mimogrede. y0 oddaj sc tule ženitveni oglas 1 2 3 i 5 6 / 8 9 10 11 12 13 14 15 16 W 18 ■ 20 21 ■HBjv H i 24 25 26 ■ 2U m 35 30 n 12 33 J4 -- r T/ JLFfJtJlMl. III DEL Tako gov govori ta lup v pisarni r8^s in^^f11' Počesan kak cesar Kari na podobi za njegovim "^r^-Prav1^ u,kl drži. Vsaj 5teii se zdi prav tak, ko ga poslu**fej«^ *> vsi Uradniki ; svetu podobni svojim vladarjem a Vv« u- • Lesarsko-ki alje oblast so in kot taki poosebljajo vr,lrii \n - voljo. In k na va voljo. In ker oblast so in kot taki poosebljajo . r—« ir> sc tega zavedajo posnemajo cesarJ/s«^ ^ u^n°čojo postati Vodoravno: 1. poljski astronom, prvi teoretik helioccntrlč-nega sistema (Nikolaj 1473—1543), 9. skop, 13. raztegljiv trak 14. operni spev (tuja pisava), 15. majhen most, 16. kaznivo dejanje, 18. navihanec, 19 maščevanje, povračilo, 20. žuželke z ostrim pikom, 22. pokoj, tišina, 23. skandinavski drobiž, 24. plastast oblak, 27. kurir, poslanec, 29. obcestni kamen, okraj v Švici, 30. kar je taljeno, 33. Ober, 34. veliko tlelo franc. naturallsta Emila Zolaja, roman o življenju rudarjev. 36. vodne živali. 37. pripadnik mitoloških pomorščakov, ki so pluli z ladjo Argo, da prinesejo zlato runo. Navpično: kratica za »kemični«, 2 nekdanja kratica za neko obliko oblasti. 3. sodobni sovjetski pisatelj (Dr./ivago), 4. baltiški narod. 5. majhen rt, 6. nedoločni zaimek, prislov, 7. pritok reke Kame (ZSSR), 8. slrokovno osebje, vojaški rok, 9. burka, 10. krilo za obroče, nekdaj noša »boljših« žena, 11. osebni voz na dve kolesi, ki ga vleče človek (množ.), 12. pripadnik mongolskega naroda, 17. kratka za »eventualno«, 19. zver i/ nulu mačk. 20 ime srbskega književnika Daviva. 21. žilna kopica, 22. shoj /..■ oplemenitenje volnem-gu blaga, 25. mestece v Italiji blizu Pescarc (Jadranska obalu), 26. kuzalni zaimek, 27. prislov, 28. del psevdonima bolgarskega pisatelju Stojanova, 30. večje naselje, 31. dušu umrlegu po verovanju starih Slovunov, 32. nizek ženski glas, 35. kcm. znak za rcrblj. celo podobni po zunanjosti. Za biv c/°v$kimi mod uradni štvom prevladovali gospodje s fgj*^ jn j*aoami, zdaj p je nu\l uradniki lakih brad; <-w č*J? Pot^ £radn'ki se prizadevajo, da bi v svoj obraz dobdi 2"^ bo^ .ar-ovega obrazil. Uradniki, ki predstavljajo oblast, ^P do^e Pl- Tudi tale ravnatelj Menikeli s* eVa Stefi, da je tak posnemalec. ,bj ga »Učitelj Grjup? Ne spominjam srečal, kaj šele r^nal!« tCefc orjan .ki učitelj bi zardeval abty ^''ik^'7'"'1 'rednoi 'Jn' vid* -JH ■ S,- ■ »Fantovo »pričevalo je res wl ^ Je(i ofCm enice, hm,« ravnatelj premolknc, kakor da ne 111J v SlavJ *<0 8 P°R'edom drsi od ocene do ocene slehernega P^to^ "ovem spričevalu. Ne, takega spričevala n; na'jklh imCn^Cn 1 otrocih, ki .so učiteljevi ljubljenci, ali pa P^ štorih 1 sUn^- ki pOfOMokral dOlOftaJO Učiteljevo u** ,,: en0 ln lrn;,< razumljivo, učitelj globoko spoštovanje in sli-»»,,< st°. Vidite, zato na taka spričevala veliko ne darn ■ •' rjjVr) Stefi posluša. Rada b; ugovarj'> tP„L Ju SI Stefi posluša. Rada bi ugovanjjg- trejja J£ Povedala, da avko m sin staršev, pn d kateri"1' n ^iteljU trepetati. Povedala bi mu, da je učiteljev«.^.« ig, n'"''"'' in da bi učitelj Slavku nc pi./.masai. ko. ^ Jev« mnc Uul 111 Elahka Toda raje moki, čeprav i0^ j "h- o odličnem Slavkovem spričevalu žali. Brzda J *^0iha > No, videli bomo. kako je s « ^pravp ijeni rok in funta prepustil * a v |tn1 ..... .... . ..iiii r Kpree,!. dal Stefi je tako, kakor da ne s »Torej mu boste dovolili?« »Da, če je pripravljen! »l>a, ee je pripravljen:« r* "> ...le... od-'.uvalja Šl.'l, / ,,. l-.oIlK4 %. y.;„o ^ |U. 'I',, ,] i11 je tak, da bi i avnatelj ul. m pa ^ vzrok svoj« bojazni. »V vsem drugem je pripravljen, le v zgodovini monarhije . . .« »Kaj pa ima zgodovina monarh je s sprejemnim izpitom? Kdo pa vas je povlekel? Pri tem izpitu gre samo za preizkus znanja v slovenščini, nemščini in računstvu. Predvsem v računstvu, saj naš zavod vzgaja v glavnem inženirje, mojstre tehnike, ne pa mojstre zgodovine in besede!« »Torej lahko pokličem sina?« Stefi hvaležno pogleda ravnatelja. »Nc, sedaj! Obvestiti morarn profesorje! Popoldan ob treh naj pride!« »Popoldan ob treh?« »Da.« »Kako na se vam zahvalim, gospod ravnatelj!« »Z ničemer,« odvrne ravnatelj hladno, nato pa pove vsoto, ki jo je treba plačati za izpit, takse in potem še za šolnino, če bo fant izpit opravil. »Prvo je izpit! Smo nepopustlj.vo strogi, a pravični,« poudari, ko pa zagleda v Stelankinih očeh bojazen, ji ra/.io/i, da je strogost pri preizkušanju sposobnosti in znanja potrebna. »In ne samo potrebna, tudi koristna je! Koristna /a starše in za otroka! Za starše predvsem zaradi stroškov, ki jih terja šolanje in ki so, če je otrok za šolanje nesposoben, kakor da bj odvrgel denar na smeti.šče, a za otroka prav tako. saj je v življenju še tiseč drugih, marsikdaj bolj potrebnih in koristnih poklicev k.;ker pokiici, k: so j za umsko nesposobne nedo.scgl)ivi Starši se moramo s tem spnjaz- I niti, čeprav mislimo, da so naši otroci najboljši, najbolj pametni in ' v vsem drugem nenadkriljivi v primerjavi z d ugimi. To ni greh, ! saj je del naše ljubezni do otrok. Toda ta ljubezen nas ne sme Otpravljati slepe, da bi ne znali preceniti otrokovih spo to >n >sti in -nagnjenja do dela, ki mu bo v zadovoljstvo :n veselje. To vrm moram povedati vnaprej, da ne boste razočaranj in n »srečni, če bi vas sin ne prestal preizkušnje. Torej cb trohN konča ravnatelj in da znak, da ji je povedal vse. kar je naircraval. SteTi odhaja. Ko zapre vrata za seboj, o pogleda Slavko. »Nič?« ugiba, ko vidi mamir.o zaskrbi enost. »Pač! Ob treh boš polagal iz slovenj.ne nemščine in računstva!« »Hm,« jo Slavko zamišljeno pofleda, »Ntmlčifia. slovenščina in računstvo?« ponovi. »To me ne skrbi preveč! Samo zgodovina, zgodovina . . .« »Zgodovine ni.« »Knj?« je Slavko ne razume. »Skušnje iz zgodovine ni!« »N ?« »Ni!« ()n pa se je mučil v olt!<1iZal'Van^em a'' oh deževnem vremenu dognoji- ~ nitromonkala na 1 m2 kosimo, da bo postala S rno tudi vrtno travo s 3 dkg ni g rate. Trato kar najpogosteje ko » ?arnetno zelena in gosta. Že slovita Kleopatra je vedela, da jo kopanje polepša. Izročilo pravi, da je kopanje v mleku oslic sodilo k njeni vsakdanji lepotni negi. Seveda ni treba današnji ženi rediti celo farmo oslic, da bi bila lepa. Današnja kozmetika pozna že dovolj pripomočkov, da se telo očisti, poživi in polepša. Zakaj se pravzaprav kopalno? Ker se hočemo očistiti ali preprosto zato, ker nam je kopanje všeč. Kdor želi biti po kopeli samo čist, naj stopi v kopal, no kad le dvakrat na teden, dovolj bo. Toplota vode naj ne presega temperature človeškega telesa. — 37 stopinj. Kopel naj traja kake četrt ure. Pod vodo moramo telo temeljito zmasirati s ščetko in to od nog navzgor proti srcu. Krtač je v drogeriji dovolj na voljo. Za hrbet je najboljša krtača z ročajem. Za normalno kožo uporabljamo močno se peneče, blago in močno mastno milo. Tudi vsakodnevna kopel naj ne bi bila noben luksus. Sokta — malo drugače Poleti ne kuhamo večerje, pač pa navadno pripravimo na hitro kakšno solato. Ce se je družina že naveličala vedno enake zelene solate, ji na primer v nedeljo zvečer postrezite z malo boljšo solato. JAJČNA SOLATA Za to solato potrebujete pet trdo kuhanih jajc, filete, I nekaj paprik, nekaj kaper, dušen grah, majonezo, sol, poper in sok pol limone. Jajca zrežete na kocke, paprike na zelo tenke rezine, sesekljamo kapre in primešamo še vse druge sestavine. Solato okrasimo s peter.ši-Ijem in olivami. Ker je solata zelo pikantna, je bolje, č: otrokom pripravimo drugačno večerjo. SOLATA IZ REZANCEV Pripravimo jo iz četrt kilograma jajčnih rezancev, ki smo jih skuhali v slani vodi z nekaj kapljic kisa. Kuhane oblijemo z mrzlo vodo. Rezancem primešamo četrt kilograma mesene klobase, ki smo jo drobno narezali, nekaj dušenega graha in kapre. Polijemo s kisom in oljem. Solata je boljša, če jo pripravimo dve ali tri ure pred serviranjem. Kdor se koplje vsako jutro ali pa zvečer, tega ne počne zaradi čistoče, pač pa zaradi prijetnega učinka, ki ga ima kopel na človeško telo. Voda sme biti samo mlačna. Po kopeli se namažite s kremo ali oljem, kajti s kopeljo vzamemo koži potrebno maščobo. To moramo paziti po. sebno pri zelo suhi in občutljivi koži. Zelo prijetne so tudi peneče se kopeli. Po njih ima koža prijeten vonj. Vitamini in izvlečki rastlin, ki jih vse. bujejo te kopeli, delujejo poživljajoče na krvni obtok. Razen tega ostane rob kopal, ne kadi čist, ker nismo uporabljali mila. Kopeli z morsko soljo pomirjajo živce,' hkrati pa nas utrjujejo proti prehladu. Poznamo še ilovnate kopeli in zdravljenje z močvirnimi ko. pelmi. Če je koža ohlapna in uvela, jo je treba pred kopan j ein namazati s hidrofilnim oljem, ki kožo čisti, a je ne masti in se ne lepi. Dobro je, če v vodo strese, mo nekaj boraksa, ker je voda iz vodovodne pipe navad, no trda. Lase je treba zavarovati pred vlago s kopalno kapo, ki si jo lahko naredite tudi sami iz kosa polivinila in nekaj elastike. Po kopanju se je dobro še oprhati, najprej s toplo in nato še mrzlo vodo. Tereza Vrhovnik, dipl. kozmetik za snežno belo ročno pranje velikan med detergenti l_23fc/ 74l NISO SfZBU RESNO. V NEKAD SEKUNDAH OB Si£| čestitajo in pozdravija-J>u- - 13.15 Zabavna glas-JL?~ 1330 Partizansko gospodarstvo - reportaža — 14.00 hl"ib in dol — 14.30 Humoreska tega tedna - 14.45 tenkimi orkestri v tričetr-jVakcu taktu - 15.05 Po j*>Wne ob zabavni glasbi -£.00 Radijska igra - 16.45 ^lav.rske skladbe slovenskih avtorjev - 17.05 Nedeljsko jPortno popoldne — 19.00 ggfto noč, otroci - 19.15 «soene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Se-renadni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za ples in dobro voljo Drugi program 9.35 Nedeljska srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Minute z ansamblom Art van Mamme — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Giani Schicchi - opera — 16.50 Godalni kvartet v B-duru — 17.35 Simfonija — 18.50 Suita za klavir — 19.00 Strani iz slovenske proze — 1*20 Glasbene vinjete — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.20 Glasbena skrinja — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 22.00 Mojstri nove muzike PONEDELJEK — 22. julija 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.24 Pesmi o sreči in veselju — 9.05 V prazničnem jutru — 10.00 Razgovori z borci revolucije — 10.25 Beli kurir-stare in nove pesmi — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Vedri zvoki — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Sredi vročega poletja-spored zabavne glasbe — 13.15 Primorska skozi čas in sedanjost — 14.00 Venček narodnih — 14.25 Dvorakovi slovanski plesi—15.05 Popoldne ob lahki in zabavni glasbi — 16.00 Z udeleženci pohoda po partizanskih poteh - reportaža — 16.25 Pesmi, ki so jih peli nekoč in jih pojejo še dandanes — 17.05 Ples ob petih — 18.00 V svetu operet — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem — 20.00 Partizanka Anka - moški komorni zbor RTV Ljubljana — 21.05 Veliki orkestri igrajo veliko glasbo — 22.10 Melodije za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Gornji grad - reportaža — 20.20 Med mojstri lahke glasbe — 21.10 Velika operna gledališča — 22.15 Večeri pri slovenskih skladateljih TOREK — 23. julija 8.03 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Kaj pojo otroci pri nas in po svetu — 9.30 Pol ure z orkestrom Bert Kampfei t — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Finale opere Caio-strelcc — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih in zabavo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, troci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.00 Pesem godal — 21.15 Parada popevk — 22.10 Glasbena medigra — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Pepevke iz studia 14 — 15.00 Mozaik velikih orkestrov — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Zborovske skladbe in priredbe Petra Liparja — 21.40 Dvogovori z Bachom — 22.00 Nočni koncert SREDA — 24. julija 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravlijc in zgodb — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Pol ure z orkestri — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opusa Zvonimira Cigliča — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naš; poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glsbeni intermezzo — 15.40 Prv:č poje na radiu moški vokalni kvartet »Savski val« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Delibesova baletna glasba — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Don Jfuan - opera — 22.40 Dvajset minut zabavnih zvokov — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Popevke za mlade — 15.00 Orkestri tega tedna — 20.05 Melodije po pošti — 21.20 Recital pianista Cziffre — 22.28 Za ljubitelje in poznavalce 20.05 Okno v svet — 20.20 Med mojstri tanke glasbe — 21.20 Odmevi iz opornih odrov — 22.00 Pesmi iz gradu Gurre PETEK — 26. julija 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Trikrat deset — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Virtuozno klavirsko glasbo igrata Prochorova in Cziffra — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polje in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Z malimi ansambli v zabavni glasbi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po ČETRTEK — 25. julija 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od sirani do strani — 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu — 9.30 Od vasi do vasi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Zaključek opere Slovo od mladosti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital violon-čelista Cirila Skerjanca — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasba in turizem — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sto let slovenske lirike — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.40 Komorno-glasboni večeri — 23.05 Literarni nokturno Drum program 14.10 S popevkami po svetu — 15.00 Igramo za vas — NOVO! KREKER KEKS ~~ ??], z okusom: — klobase — sira in govedine — salame — čebule KfUEBi^m TOVARNA KEKSOV IN VAFLOV željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19 00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Viler — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert Komornega zbora iz Pa m plone — 20.30 Glasbeni cocktail — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih melodijah — 20.05 Od premiere do premiere — 21.20 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 21.40 Sonata za klavir in violino — 22.00 Glasbeni dogodki Budimpešte — 23.20 Tonska poezija Franza Schuberta tapetništvo' radovljica vam strokovno in po konkurenčnih cenah obloži tla z najlonskimi tapisom preprogami. Polagamo vinas, topli pod, podolit, tehnolit. Izdelujemo in montiramo sobne in okenske zavese vseh vrst. Po naročilu opravljamo vsa tapetniška dela. Lastna zaloga najlon tapisom preprog. iiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiu PIPS Uspešno uničuje muhe, komarje, molje, rastlinske uši, bolhe... KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO Televizija ._/ SOŽOTA — 20. julija IS.25 Zgodba o golobici, ki je naredila čudež-film, 19.15 Črke revolucije III. del, 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Bled poadNRdja Portorož, 21.35 Toča j - ameriški film, 22.25 TV kažipot, 22.45 Poročila — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik, 20.30 Spored italijanske TV NEDELJA — 21. julija 9J0 Dobro nedeljo voščimo z ansambloma Kamilo in Rom (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Zgodba o golobici, ki je naredila čudež -film — Nedeljsko popoldne — 1S.00 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 18.20 Karavana — potopisna reportaža (RTV Beograd) — 18.50 Propagandna medigra, 18.55 Otok zakladov - film v nadaljevanjih (RTV Ljubljana — 19.56 Pesem poletja, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Vijavaja, 20.50 Srečanje na Rašici- spominska oddaja (RTV Ljubljana) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — 22.40 Atletika 6 narodov — posnetek iz Brescie (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 22. julija 18.35 Po Sloveniji, 18.50 Propagandna medigra, 18.55 Reportažni omnibus, 19.25 Novosti iz studia 14 (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Requiem za heroji — T V drama, 21.40 Bela krajina - simfonična pesnitev (RTV Ljubljana) — 22.05 Poročilo s plenuma CK ZK Srbije (RTV Beograd) — 22.30 Poročila (RTV Ljubljana] — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 2030 Spored italijanske TV TOREK — 23. Julija U30 Risanke, 18.45 Z največjo hitrostjo-filmska bur-le>ka, 19.00 Kako smo gospodarili, 19.50 Cik cak (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.40 Temni prehod- ameriški celovečerni film 22.25 Niso -samo rože rdeče, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnev ni k (RTV Zagreb) — 2030 Si>oivd italijanske TV SREDA — 24. julija 18.40 Kljukec skrbi za teto - lutkovna serija (RTV Ljubljana) — 19.05 Nočna serenada (RTV Zagreb) — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.30 Prvo dejanje baleta Giselle, 21.25 Od Plečnika do današnje arhitekture, 21.55 Portret ženske v rdečem - film iz serije Perry Mason, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV ČETRTEK — 25. julija 1735 Ronar - film iz serije Buffalo Bili, 18.00 Po Sloveniji, 18.15 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 18.20 Narodna glasba (RTV Skopje)) — 18.45 Reportaža - Ti-tograd, 19.05 Tiho žuborijo izviri - glasbena oddaja (RTV Beograd) •— 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem poletja (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik z dodatkom, 20.45 Vijavaja, 20.50 Ce bogovi hočejo — dramatiziran roman, 21.50 Drugo dejanje baleta Giselle, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 2030 Propagadna oddaja (RTV Zagreb) — 2035 Sončno jutro -TV igra, 21.15 Bele noči-gledališka predstava (RTV Beo-ograd) — 22.10 Karavana za-pravljivčkov, 22.40 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PETEK — 26. julija 18.15 Tik tak, 18.25 Otroška olimpiada v Celju, 13.55 Onesnaženje vode in zraka, 19.25 Pozabljeni orient, 19.50 Cik cak (RTV Ljubljana) — 19.56 Pesem polelja (RTV Beograd) — 20.00 T V dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Pod rimskim soncem - italijanski celovečerni film, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV Kino Jesenice RADIO 20.—21. julija amer. barv. CS film JUGOZAHODNO OD SONORE 22. julija italij. barv. CS film ZLATA PUSClCA 23. -24. julija amer. barv. CS film RAJ NA HAVAJSKI NAČIN 25. julija slovenski film SAMOUASTNIKI 26. julija jugaslov. barv. film KAM PO DEŽJU? Jesenice PLAVŽ 20.—21. julija amer. barv. CS film RAJ NA HAVAJSKI NAČIN 22.—23. julija amer. barv. CS film JUGOZAHODNO OD SONORE 24. julija slovenski film SAMORASTNIKI 25. —26. julija nemški film SMRTNI ŽARKI DR. MOBU-SEA Žirovnica 21. julija amer. barv. film ŠERIF IZ DODGE CITYA Dovje — Mojstrana 20. julija italij. film INTIMNI ČASI 21. julija ifcaiij. barv. CS film POD ZELENIMI ZASTAVAMI 25. julija amer. barv. CS film JUGOZAHODNO OD SONORE Kranjska gora 20. julija amer. barv. film ŠERIF IZ DODGE CITYJA 21. julija nemški film SMRTNI ŽARKI DR. MOBU-SEA 25. julija amer. barv. CS film RAJ NA HAVAJSKI NAČIN Škofja Loka SORA 20. julija amer. barv. CS film CHEYENSKA JESEN ob 18. in 20.30 21. julija amer. barv. CS film CHEYENSKA JESEN ob 17. in 20. uri 22. julija amer. barv. film MAČEK DETEKTIV ob 19. uri 23. julija amer. barv. film MAČEK DETEKTIV ob 20. uri 24. julija amer. barv. film MAČEK DETEKTIV ob 18. in 20. uri 25. julija amer. film TOČNO OPOLDNE ob 20. uri 26. julija amer. film TOČNO OPOLDNE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 21. julija špan. barv. CS film POSLEDNJI MOHIKA-NEC ob 18. uri 23. julija franc. barv. CS film LUKSUZNA RESTAVRACIJA ob 16. in 20. uri 24. julija franc. barv. CS film LUKSUZNA RESTAVRACIJA ob 18. in 20. uri 25. julija jugosl. barv. film KAM PO DEŽJU ob 18. in 20. uri 26. julija italij.-špan. barv. CS film ZLATI NABOJ ob 18. in 20. uri Kranj CENTER 20. julija amer. barv. W film ZASEBNI DETEKTIV ob 16., 18. in 20. uri, predpre-miora franc. VV filma ZLATA MLADOST ob 22. uri 21. julija amer. film TOČNO OPOLDNE ob 15. uri, amer. barv. W fUm ZASEBNI DETEKTIV ob 17. in 19. uri, premiera franc. barv. CS filma PUSTOLOVŠČINE V ISTANBULU ob 21. uri 22. julija amer. film TOČNO OPOLDNE ob 15. uri, premiera jugosl. barv. filma KAM PO DEŽJU? ob 17. uri, a,m< 508.— 174106 10.008 — 7 4.— 230S7 404 — 50997 1.004.— 53017 1.004.- 72037 504 — 23 20.— 48 S — 09683 500.— 20378 500 — 29 10.— 22369 1.000.— 344o9 400.— 42339 400.— 588309 1001)00.— 946639 2.000 — RAZPISNA KOMISIJA PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJ IGO VODSTVA podružnica 515 Kranj RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1968 69: 1. eno štipendijo za študij na ekonomski fakulteti I. stopnje, 2. tri štipendije za študij ua ekonomski fakulteti II. stopnje. Pod točko 2. imajo prednost kandidati z uspešno dokončano I. stopnjo, oziroma, ki so pri šolanju uspcšiu-jši in s stalnim bivališčem v Kranju in bližnji okolici. štipendija je gibljiva in jc odvisna od uspeha in stopnje Šolanja. Pismene prijave s podatki, ki so omenjeni pod razpisnimi pogoji, skupaj s kratkim življenjepisom, naj kandidati pošljejo službi družbenega knjigovodstva, podružnica 515 Kranj, do 20. avgusta 1968. Prodam Prodam dobro ohranjeno traktorsko SNOPOVEZALKO aktiv in vprežni PLUG z več različnimi priključki. Cerklje 50 3589 Prodam MOPED T 12, registriran, z vetrobranom. Naslov v oglasnem oddelku 3592 Prodam na pol dograjeno HIŠO v bližini Kranja. Ogled Po 15. uri. Naslov v oglasnem oddelku 3593 Prodam PRIMO za 1200 N din. Kranj, Jelenčeva 23 3606 Prodam OTROŠKI kombi niran VOZIČEK, dobro ohranjen. Cena 220 N din. B. Crne, C. revolucije 6, Jesenice 3621 Prodam izruvač za krompir. Zalog 39, Cerklje 3622 Prodam suhe smrekove in macesnove PLOHE. Pšata 2, Cerklje 3623 Prodam 4 dobro ohranjena ZASTEKLENA OKNA - 67x76. Cena 200 N din. Cizelj, Podkoren 92, Kr. gora 3624 Prodam nov GUMI VOZ železne konstrukcije, nosilnost 1,5 tone, z gumami ali brez. Goričane 43, Medvode 3625 APNO ŽGANO, HIDRIRANO IN CEMENT po industrijski ceni dobavljamo po želji na gradbišče. Dan in čas dobave določite sami. Plača se ob prevzemu. Koristmki kreditov do bite predračune. Kranj Kooperacija Skladišče, Cesta JLA 1, nasproti kina Center Telefon 21-652 Kranj KZK Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tretjič teletila. Za-Poge 19, Vodice 3626 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez in 2 m3 borovih PLOHOV. Kranj, Škofjeloška c. 30 3627 Prodam PIANINO na obroke. Oddati ponudbe pod »Planino« 2628 Prodam 2 breji KRAVI. Francka Kotalk, Kranj, Stra-litka 8 3629 • Prodam RENAULT L-4, dobro ohranjen. Kranj, Pot na Jošta 26 3630 ROLETE: lesene, plastične » žaluzije NAROČITE /a stopniku špilarju, Radovljica, Gradnikova 9. P:šite - pridem . V\' 1 Prodam- ŠIVALNI STROJ bagat, zasteklena OKNA, SESALEC za pral.. Kranj, Ljubljanska 4 3632 Prodam KRAVO s teletom, dobro mlekarico, po izbiri in BIKCA. Žaganja vas 22, KRI *E 3633 Prodam Žlindrine KVADRE 25x20x40. Kranj, C. na Klanec 23 3634 Poceni prodam PRIMO 175. Naslov v oglasnem oddelku 3635 FIAT, italijanski, v brezhibnem stanju, prodam za 5000 N din tudi na CEK. Oddati ponudbe pod »Nujno« v podružnici Glasa Jesenice 3636 Prodam SEMENSKO AJDO. Voglje 43, Šenčur 3637 Opornike in deske za BETONSKE OPAŽE ter traktorske KOMBINIRKE za seno fahr, prodam. Voklo 66, Šenčur 3638 Prodam 200 CEMENTNIH BLOKOV40x30x20 in 200 MONTA 12. Campa, Kranj, Kolodvorska 7 3639 Pečeni predam rabljeno POHIŠTVO: kavč, omaro itd. za DNEVNO SOBO. Ogled od 15. do 18. ure. Majce, Kranj, Gosposvetska 17 — nasproti zdravstvenega doma 3640 Prodam italijanska KOLESA: žensko in otroško, BR-ZOPARILNIK-70-litrski ter ŠIVALNI STROJ. Pivka 43, Naklo 3641 Prodam VARILNI APARAT 220 380 V. 80-180 A, s štirimi regulacijami, 6 kVV. Garancija 2 leti. Cena 1000 N din. Stane Zorman, Gora 20, Komenda 3642 Prodam STOJEČI OVES. Luže 54, Šenčur 3643 Prodam dobro ohranjeno motorno SLAMOREZNICO -malo rabljeno, 3-tonski GUMI VOZ in KRAVO po teletu. Sti ahinj 82, Naklo 3644 Prodam KRAVO s teletom po izbiri. Britof 52, Kranj 3645 Prodam PRIMO, dobro ohranjeno, po ugodni ceni. Kranj, Smledniška 94/B 3646 Prodam 4 m3 hotaveljske-ga MARMORJA — bloke. Kranj, Kajuhova 8 3647 Poceni prodam emajlirano KOPALNO BANJO, otroški VOZIČEK tribuna in PRAL NI STROJ alba-lj. Naslov v oglasnem oddelku 3648 Kombiniran otroški VOZIČEK, moderen, prodam. Cena 350 N din. Ogled vsak dan. Vili Peternelj, Bistrica 38 pri Tržiču 3649 Prodam AVTO DKV junior F 12. Ažman, Britol 157, Kranj 3650 Ugodno prodam ročno SLAMOREZNICO. Jože Cof, Virlog 5, Sk. Loka 3651 Prodam psa VOLCJAKA, dobrega čuvaja. Zg. Besnica 29 3652 Po ugodni ceni prodam lepo JUNICO, ki bo v kratkem TELETILA. Janko Šolar, Ljubno, Podnart 3653 VOLA v tretjem letu, vaie-nega VOŽNJE, prodam. Mo-še 8, Smlednik 3654 Prodam MOPED na 2 prestavi s prevoženimi 6500 km. Šmartno 29, Cerklje 3655 Ugodno prodam MOPED T 12 in TELEVIZOR na 2 programa. Našlo-/ v traf ki Cerklje 3656 Prodam 6 tednov stare PUJSKE, smrekove DESKE, debeline* 20, 25 in 50 mm, večjo količino ZGANJA in sadnega MOŠTA. Zg. Brnik 6, Cerklje 3657 Prodam ŠTAJER 30 KM. Mlaka 27, Komenda 3658 Prodam KRAVO s teletom, debra mlekarica. Visoko 5, Šenčur 3659 Predam ŠOTOR za 4 osebe — lipno. Šmid, C. talcev 13, Šk. Loka 3560 Predam večjo količino suhih HRASTOVIH DRV ter KONJA, mirnega, vajenega vseh kmečkih del. Šenčur 235 3661 Oddamo v najem poslovni lokal, 54 m2 (dva prostora) v zadružnem domu Primskovo. Prostor je pri meren za manjšo obrt. Pojasnila dobite v pisarni zadruge na Primskovem ali po tel. 21-103 in 22-616. Kmetijska zadruga SLOGA Ugodno prodam: MOPED T 12, kopalno BANJO — veliko in nekaj betonskega ŽELEZA. Jakob Zupan, Partizanska 57, Bled 3662 Prodam DKW 102, olivno zelene barve. Ogled 23. in 24. t- m. popoldne na dvorišču gasilskega doma Kranj 3663 Predam poceni rabljeno kuhinjsko KREDENCO in POMIVALNO MIZO. Sedej, Kranj, Škofjeloška 55 3664 Poceni prodam malo vožen AVTO DKW 1000 S. Bernik, Kranj, Pot na Jošta 26 3665 V neposredni bližini Kranja prodam ENON ADSTROPNO HIŠO v gradnji — pod streho. Mirna okolica. Naslov v oglasnem oddelku 3666 Prodam KOČIJO s streho, GUMI VOZOVE — nove in rabljene, traktorski gumi voz in 1ZRUVAC za krompir lanz. Zabjok, Ljubljana, Dolenjska 157 3667 ceni. Gerdej, Jesenice, C. prvega maja 1 3670 JADRNICO na Bledu ugodno prodam. Pečenko, Kranj, Zupančičeva 4, tel. 22-058 3671 Prodam električno KITARO. Podreča 65, Medvode 3691 Prodam tovarniško nov AMI-BREK. Ponudbe pod neregistriran. 3692 Prodam registriran MOPED T-12. Pšenična polica 9, Cerklje. 3693 KUPIM Kupim zazidljivo PARCELO med Kranjem in Ljubljano. Naslov v oglasnem oddelku 3572 Kupim RABLJENE DESKE za opaže. Šmartno 29, Cerklje 3673 Kupim 600 kosov PORO-L1TA 5. Stane Kokalj, Kranj, C. talcev 25 3674 Kupim močan ZAPRAV-LJIVCEK. Lojze Žužek, Dolenjska c. 155, Ljubljana 3675 Kupim rabljena OKNA in VRATA. Naslov v oglasnem oddelku . 3676 Kupim suhe smrekove in hrastove PLOHE. Jože Sve- Osnovna šola Rudolf Robnik v Poljanah nad škofjo Loko RAZPISUJE MESTO SNAŽILKE Nastop službe dne 1. avgusta 1968. Dohodki po pravilniku. Prijave pošljite takoj na Osnovno šolo Poljane nad Sk Loko. Prodam ELEKTROMOTOR 10 KM. 1400 obr. in 12 KM. 2800 obratov ter KOPALNO PEC. Zg. Brnik 81, Cerklje 3668 Prodam REPO in AJDO za seme. Zg. Brnik 32, Cerklje 3669 Predam FIAT 600, generalno popravljen, po ugodni telj, mizar, Šenčur 5 3677 Komisija za sprejem in prenehanje dela Trgovskega podjetja ŠPECERIJA BLED razpisuje prosto delovno mesto snažilke za MARKET v Bohinjski Bistrici. Prijave poslati do 1. 8. 1968 upravi podjetja Bled, Prešernova št. 76. Ostalo Mlada zakonca brez otrok iščeta enosobno STANOVANJE ali neopremljeno SOBO v Kranju ali okolici. Oddati ponudbe pod »Učiteljica« 3678 POUČUJEM: matematiko, fiziko, angleščino in francoščino. Ivan Krumpak, Kranj, Ul. M. Pijade 12 3679 Iščem SOBO v Šk. Loki ali v Kranju. Plačam eno ali dve leti VNAPREJ. Oddati ponudbe pod »Miren« 3680 Mirno dekle išče SOBO s kuhinjo ali brez v Kranju, Radovljici ali Lescah. Oddati ponudb- pod »PREDPLA. CAM enoletno najemnino« 3681 Upokojenec. zdrav, Lšče SOBO ir. OSKRBO v Kranju ah bližini. Naslov v oglasnem oddelku 3682 Sprejmemo KURIRJA s končano osemletko in opravljenim izpitom za moped. Nastop takoj. Oddati ponudbe pod »Intcreuropa«, Kranj 36C3 DVA MILIJONA najemnine plačam vnaprej za komfortno trosobno STANOVANJE v mestu Kranju. Oddati ponudbe pod »Odrasli« 3584 Zamenjam manjše STANOVANJE v Kranju za enako ali večje NA BLEDU ali okolici. Prodam tudi zazidljivo PARCELO 1000 m2 na Suhi pri Kranju. Naslov v oglasnem oddelku ali po telefonu 21-170 — Avbelj 3685 Mlademu dekletu nudim OPREMLJENO SOBO in hr?no za malo pomoč v gospodinjstvu. Zupan, Zasip 26, Bled 3686 OČALA, v črnem etuiju IZGUBLJENA v začetku julija vrniti proti nagradi. Pečenko, Zupančičeva 4* Kranj 3687 Prireditvi Gasilsko društvo Bitnje pri Kranju priredi v nedeljo, dne 21. julija 1968, s priče t-kom ob 14. uri popoldne PROSLAVO 40-letnice obstoja društva, združeno z vel ko vrtno VESELICO. Za ples in razvedrilo bosta igrala naslednja ansambla: VESELI HRIBOVCI s pevko Ivanko MRAK in FENIX. Ce bo vreme slabo, bo prireditev naslednjo nedeljo 3609 Vaški odbor SZDL Pra-protna polica pri Cerkljah bo izročil svojemu namenu AVTOBUSNO OBRAČALIŠČE v nedeljo. 21. julija, ob 15. uri. Po otvoritvi bo ZABAVA s plesom in kegljanjem za koštruna. Igrajo »Prijatelji«. 3688 Gasilsko društvo SORA priredi v nedeljo, 21. julija, ob 15. uri veliko vrtno VESELICO z bogatim SREČO-LOVOM in nagradnim STRELJANJEM. Za ples in razvedrilo bo poskrbel trio Henč k s pevcema. V primeru slabega vremena bo prireditev prihodnjo nedeljo. Vabijo vas sorski gasilci! 3J89 Gostišče PRI JANČETU v Srednji vasi prireja vitko soboto in nedeljo ZABAVO S PLESOM. Igrata tria Fren-ky in Tonček. Vabljeni! 3690 Izdaja in tiska CP »Go renjski tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupšci ne) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - le lefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, mu looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročai na: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posamez nlh številk 0.40 N din -Inozemstvo 40.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N ain. Naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo Pred dnevi je Cestno podjetje iz Kranja asfaltiralo križišče Gorenjske ceste in ceste Staneta Žagarja v Radovljici. Točno v središču križišča pa so pustili električni A drog. Treba si je pač zastaviti vprašanje, ali nimajo odgovorni v Radovljici nobenega smisla za varnost v cestnem prometu. Foto: L. Bizjak Nesreče tega tedna Od torka, 16. julija, se je na gorenjskih cestah pripetilo 14 prometnih nesreč, od tega je pri osmih prometnih nesrečah nastala le manjša materialna škoda. Na cesti drugega reda Selca - Stara Loka je v torek zjutraj osebni avtomobil KR 147-80, ki ga je vozil voznik Matevž Jenterle, podrl pešca Ignaca Ipša. Pred trčenjem je sicer voznik zaviral, vendar na spolzki cesti, politi z bitumenom, ni mogel ustaviti. Pešec se je v nesreči laže ranil. Zahvala Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža, sina, brata in strica Martina Vukelja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam lajšali bolečine ter nam pomagali v težkih trenutkih. Vsem tudi prisrčna hvala za izrečena ustna in pismena sožalja. Zahvaljujemo se kolektivom: Exoterm, ATN, kinu Center in drugim podjetjem za darovano cvetje, tov. Pogačniku, tov. Deklevi in Cura-noviču za ganljive besede ob slovesu. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Blaju, pevcem in kranjski godbi. žalujoči: žena, oče, brat, sestre, stric, bratranca in drugo sorodstvo. Kranj, 15. julija 1968 Zahvala Ob smrti našega brata in strica Toni Alojza se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Udirju za prizadevno zdravljenje in pevcem DU iz Kranja. Žalujoči: brat Peter, sestra Ivanka, nečakinja Manca z družino in drugo sorodstvo. Ljubljana, Millvvaukee, Jama, 19.7.1968 Zahvala Ob nenadni izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta Franca Logarja $e iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so darovali cvetje, izrazili sožalje in nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Posebno hvalo smo dolžni prof. Krakarju in gospodu kaplanu iz Šenčurja za pogrebne obrede. Voklo, 18. 7. 1968 Žalujoči: žena, hčerka Mici, sin Franci z družino ter drugo sorodstvo V vasi Belca je v torek dopoldne kolesar Andrej Cuz-nar, roj. 1901, zavijal v levo prav takrat, ko ga je začel prehitevati osebni avtomobil nemške registracije, voznik Hervan Vorheve. Pri trčenju se je kolesar lažje ranil. Istega dne zvečer se je na cesti prvega reda med Hru-šico in Jesenicami prevrnil po strmini osebni avtomobil KR 148-50, ki ga je vozil Anton Preserl. Nesreča se je pripetila, ko je vozilo zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste. Avtomobil je drsel kakih 25 m po strmini, in prevrnjen ostal na travniku. Voznik in sopotnica sta bila le laže ranjena, na avtomobilu pa je za 10.000 N din škode. Na cesti železarjev na Jesenicah je v torek popoldne voznik osebnega avtobobila MB 279-75 Djordje Popović zadel pešca, ki je šel čez cesto po prehodu za pešce. Ciril Perhal, ki ga je avtomobil zadel, je bil pri tem težje ranjen. V torek zvečer se je med Jesenicami in Hrušico pripetila prometna nesreča. Povzročitelj prometne nesreče, voznik osebnega avtomobila BG 675-20, znamke Renault plave bave, je po nesreči pobegnil. Na avtomobilu KR 85-16, voznik Rafael Batistič, v katerega se je beograjski voznik zaletel, je za okoli 1500 N din škode. V sredo, 17. julija, okoli dvajsete ure zvečer je na cesti prvega reda na Tabrih zletel s ceste osebni avtomobil nemške registracije, voznik Veljko Kitančev iz Bi-tolja. Nesreča se je pripetila, ker je voznik privozil v ovinek s preveliko hitrostjo. Avtomobil je vrglo s ceste, kjer se je dvakrat prevrnil. Ranjen ni bil nihče, na avtomobilu pa je za 15.000 N din škode. L. M. Na Jesenicah se vneto pripravljajo na praznovanje občinskega praznika. Zato so pohiteli tudi z deli na cesti Toneta Tomšič* Do praznovanja mora biti cesta nared. — Foto: Franc Pcrda" 4 pare brczšlvnih nogavic Iz pcrlona ženske poletne bluze iz batista z vezeninami modni ženski poletni puloverji dolge ženske hlače iz elastične helance moške srajce iz najlona z dolgimi ali kratkimi rokavi 3 kosi čokolade po 100 g ustna črtala, lak za nohte, Nivea ln drugo spray za lase 45 d kg doza TRGOVINA FERLACH-NEBEN D E H KIRCHE lOROVLJE-PRI CERKVI GLAS * 23 STRAN Naš komentar Mar le ena prireditev v Kranju? V letnem bazenu je bilo v torek prvo kolo tekmovanja pravalcev in plavalk Slovenije za pokal Plavalne zveze Slovenije. Kranjski Triglav je slavil izdatno zmago nad zagrebško Mladostjo in ljubljansko Ilirijo — Slavijo. Kranjski plavalni kolektiv je s tem znova dokazal, da je najmočnejši v Sloveniji in da bodo tudi letos zanesljivo osvojili pokal PZS. Triglav združuje v svojih vrstah nekaj odličnih plavalk, ki so nedvomno najzaslužnejše za uspeh kranjske ekipe. Mlada ekipa s Švarčevo na čelu krepko žanje uspehe, kar pa ni nič presenetljivega, saj so plavalke in plavalci Triglava pridno trenirali v vsej pripravljalni dobi v zimskem bazenu. Pri fantih se* ni nihče na torkovem tekmovanju vidneje izkazal. Moška ekipa je precej slabša in je še največ točk zbral veteran Sašo Košnik. To je bilo prvo in obenem zadnje republiško prvenstveno tekmovanje v plavanju v letošnji sezoni v Kranju. Iz pregleda republiškega in zveznega koledarja ni namreč nikjer več v letošnji sezoni zaslediti organizatorja kranjskega Triglava, kar pomeni konec plavalnih prvenstvenih prireditev v letošnjem poletju v Kranju. Ce bo to držalo in, če ne bo na sporedu kakšno večje prijateljsko srečanje, potem je to več kot skromen program prireditev za trenutno najmočnejši plavalni kolektiv v Sloveniji. Na tekmovanju v torek je bilo izredno slabo vreme in se je prireditev praktično odvijala pred praznimi tribunami. Ljubelji plavanja, ki so pred leti pridno zahajali skoraj vsak teden v vrhuncu sezone na zanimive plavalne prireditve v Kranju, bodo torej letos v primerjavi s prejšnjimi leti zelo prikrajšani. Delno je treba iskati opravičilo za to skromno bero prireditev v Kranju v spremenjenem zveznem tekmovalnem sistemu, zaradi česar je nekaj tekmovanj moralo odpasti. PK Triglav pa bi bil vseeno po drugi strani lahko vsaj organizator enega izmed številnih republiških prvenstev od članov pa do mlajših pionirjev. Ne bi se dlje spuščali v to problematiko. Eno pa vsekakor drži, v Kranju je zdaleč premalo plavalnih prireditev in v tem so si edini vsi ljubitelji športa v Kranju. J. Javornik »Šele drugo leto tekmujem« V prijetni vasici Zasip pri Bledu živi Janez Globev-nik, strojni tehnik v Verigi in eden izmed najboljših go-kartistov v Jugoslaviji. Bila je sobota. Janez je imel prost dan, zato pa ga je čakalo mnogo opravkov doma na kmetiji. Kljub delu je našel toliko časa, da smo sc pomenili z njim. »Preden sem odšel k vojakom, sem tekmoval na cestno hitrostnih dirkah. Ko sem se lani vrnil, nisem nameraval nadaljevati z njimi, ker je to zame predrag šport. Predsednik avto-mcto društva Matjaž Niko me je nagovoril, da sem kupil stroj kcmett za go-kart. Podrobneje pa sem se seznanil z go-kartom šele na prvi tekmi in se zanj navdušil. Zdaj tekmujem na stroju parilla.« J. Giobcvnik je dosegel v tem času velike uspehe. Letos je bil na prvih dveh dirkah za svetovno prvenstvo v Švici in Italiji najbolje uvrščeni Jugoslovan. Na tretjo dirko v Lcndcn pa najbrž ne bo šel, ker so preveliki stroški. »Moj prvi nastop je bila dirka za d>žavno prvenstvo lani v Kopi-u, kjer sem zasedel šesto mesto. Največji uspeh sem dosegel prav tako v Kopru, ko sem bil na mednarodnih go-kart tekmah drugi, takoj za Italijanom in pred vsemi Jugoslovani. Zelo pa sem vesel tudi uvrstitev v Italiji in Švici.« Največ točk za Kranjčane V prvem kolu tekmovanja devetih najboljših plavalnih ekip Slovenije za pokal PZS, so plavalci in plavalke kranjskega Triglava zbrali največ točk. Zaradi izredno slabega vremena •o bili na tekmovanju v Kranju, kjer so se srečali Triglav, Mladost iz Zagreba in Ilirija-Slavija iz Ljubljane, doseženi le Poprečni rezultati. Zmaga Triglava v tem troboju ni bila težka, ker so mlade kranjske plavalke pridno nabirale od discipline do discipline točke za čimboljšo uvrstitev kranjskega Triglava v letošnjem tekmovanju za pokal PZS. — Med moškimi so imeli I 1. Potočnik (Ilirija) 1:09,4, 2. Kninjčani največ uspeha v disciplini 400 m kravi, kjer ^° pobrali dvojno zmago. V *|nslkih disciplinah pa je bil Triglav precej boli j uspešen. Kranjčanke so zmagale na ^ m hrbtno, kjer je zmaga Pripadla Počjakovi, na 200 m Prsno, kjer je z lahkoto zmagala Lidija Svarc. Prvo me-s^o pa je pripadlo tudi disci-plir>i 100 m kravi, kjer je JjSPelo Jančarjevi premagati ?