slovenske jyovicE Neodvisen -slovenski • tednIK- Najbolj razširjen v severozapadu Z. p. Uspešen za oglaše- vanje« SLOVENIAN NEWS' An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. UST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILOITk. P. DRU?BE. Letnik ìli. CALUMET, MICHIGAN, 20. Sept 1918. Slav 27 0TUJSXI MIROVNA KONFERENCA ODKLONJENA 00 ZOR- DRŽAV in ZAVEZNIKOV. črte. Vse povsod ob rem ivioaelle požigajo vasi kar je vselej, zna • oienje, da se bodo umaknili. Naročniki: Pozor! iNova državna postava ukazuje, ajna Amerikanci, Angleži in Fran- .da se ne sme od sedaj naprej po* ‘bzi so si pridobiš!! e drugo zmag. zmaga prve ameriške armade, St. Quentin v nevarnosti. jINAMACEDONSKI FRQNTI SO SE OBNOVILI. ZAVEZNIKI SO NAPREDOVALI ZA lOjMILJ. translation filed with the postmaster at Calumet, Michigan,on Sept20,1918 ..tjuiredby the act of Oct. 6, J 7, ustavljeno. namreč na novi vzhodni frontvo Oddelki zaveznikov so obkolili bol-Ševiške čete v bližini Arhangel-skega in poroča se, da je več častnikov Rodeče garde prestopilo na zavezniško stran, ko so začeli n jihovi vojaki strahoma bežali. jiisterdam, 16. sept. — Av-ilgrska vlada je poslala pova-,;i;tzavojevane države, da bi danem nevtralnem mestu vrinek v svrho pogajanj za ,Namen konference bi bil ta, t,j se menjala mnen-ii aterih bi se spoznalo, da-li KOjijo oni predpogoji, vsled ka-jbib'lo možno pričeti mirov-tnja. Predlog poziva vse jjevane vlade, da naj pošljejo ,j}Bike “ta ta jno in neobvezno avo z namenom skleniti mir-ifereuca naj bi se vršila v nev-deželi v bližnji bodočnoslh lin,ki ga je še treba sporazum-bbČiti”. Predlog obsega BOOO liralene Države-so kratkomalo aile Avstro-O|ri'sko mirovno .4bo. Tajnik Lansing je na predsednika Wilsona odgoda Združene Države ne moli nočejo vsprejeti nobeno beza konferenco o stvaroh, o označila ‘ježe pre j jap n o stališče iu namen”. deški zunanji minister Bal-Jeistotako izjavil, da mu je -goče videti, da bi imela laka Mica, kailor je predlaga A v-t.zaželjeui učinek in. je do-b Je neverjetno, da bi kaj iz prillò. ’ - n u-,mišk i času i ki razprav. "J predlogu na način, kakor - -Meniči ja, ne.imela nobenega ’‘»jim, pa dunajski časopisi l!;čao izjavlja jo,da je A vatri-äv°je zaveznike o svoji na. “bvestila v 'ä,rs« tiče ententifili žaveani-fllt afera zanje končana. %i| ? 1 Valjčnih bojnih poljih se ^prestano nadaljujeio. JNaj-■' 'ažuosti je obnovitev boje-’"a niàcedonski frónti, kjer 'Ionizirana srbska armada s Vitì*jem francoskih čet na-'hočno utrjene ' bolgarske '^■Zasedli so gore Vetičnih, polje m Sokol, ki pred-SJ° najbolj važne postojanke '°nske fronte. °*J proti Vzhodu na Doran multiuso zavezniki na de-f dolgi fronti zasedli prvo -tjOJrto bolgarske fronte. '^nztva ni bila samo nad vse a,ripak ho imela še druge l’üdeaiee. Ako Serbo-fran-■ete še bolj napredujejo,bo-Bolgari odpoklicati one 'katere so posodili kajzerju lilRajo povišati nemški od-i"°t> zavezDjUom na Francos-. v Šlandri ji. "° 8-rb'akö poročilo pravi, '^niiizirana armada malega 0È»o omajanega toda iiika-" “iiičenega kraljestva ni sa--‘L',a BOOO ujetnikov, ampak .^lastil Ameriška prva armada pod po-veljništvom generala Fershinga je stopila v boj z Nemci na 20 milj dolgi fronti ob St. Mihielu v Lorenu, ki je tvoril veliko zagozdo v francosko bojno črto južno-vzhodno od Verduna že od početka vojne. Pri prvem napadu je bilo osvojeno ozemlje na obeh straneh trikota, kakor tudi na liajvišji točki pri St. Mihielu iu po zadnjih po ročilih so Amerikanci, s katerimi so pomešani tudi Francozi, hitro se pomikali čez zagozdo znamenom. da zapro odprtino trikota, pretino bi se Nemci mogli izvleči iz nevarnega položaja, v katerega so zašli radi nepričakovane hitrosti udarca. Pri prvem spopadu so bila vzeta mesta Thiacourt, Bouillonville, Pannes in več drugih mest na jugu, d oči m so na zapadni strani trikota bili zavzeti vasi Combres jn Doumartm La Montagne. Na jugu so Amerikanci prodrli nafvišine ob reki Meuse, Francozi pa SO udrli v St. M iblei, katerega so zasedli. V malo Več kot 24tih urah so vojaki generala Persilinga ne Samo uničili trikot oh St. Milr.elu ampak so zajeli tudi vse vasi,mestanti važne Strategiené postojan ke v tej Zagozdi iu sto jijo sedaj na, bregovih roke Moselle pri Pagny; odkoder gledajo ; pr e k o. rek e nK ueinško ozemlje in na južne trdnjave, ki branijo Metz, eno najmočnejših nemških obrambnih, postojank P Te trdnjave so oddal-• jene samo 4 milje: Veliko število nemških ujetnikov je bilo zajetih dosodaj jih je bilo naštetih 20.000, a še vedno novi prihajajo. Mnogo topov in brzostrelnih pušk iu velikanske množine streliva in drugih vojnih potrebščin je v rokah Ainetikancev. : Zavezniški zrakoplovci že hudo bombardirajo.okolico reke Mosel e Okoli Metza.m bolj oddaljene -trdnjave. Zmetali so ---že več tonov bomb na strategicno važne želez-ijiiške proge, ki vodijo iz Metza m tied vom nc bodo odslej naprej zavezniški letalci neprestano hudo napadali trdnjavo Metz in vso o-kolico. Medtem, ko 'Amerikanci napredujejo v tem odseku, pa tud; Angleži in Francozi okrog Cjam-brai in St. Quentin dobivajo ys„ pehe z nadaljevanjem obkoljenia ijn z zajetjem važnih inest, k te re dosežejo. Še bolj proti severu, v Flandriji pa Angleži v pokrajini okoli La Bassee in Armentieres počasi napredujejo in sedaj ogrožajo te zadn ji dve mesti. Angleški in francoski veterani so zopet z velikim vspehom napadli Ilindenburgovo črto. Napredujoč na 22 milj odlgi fronti so se pomaknili naprej od ene do 3 milj. Povsop so zajeli mnogo ujetnikov. Najbolj važna posledica tega napredovanja bo ta, da bodo gotovo zajeli mesto St, Quentin, kterega morajo Nemci vsled najvišje ga povelja obdržat* za vsako ceno. To mesto je sedaj obkoljeno od treh strani in njega padec je vprašanje samo par dni. Washington, 18. sept. — Srbsko poslaništvo je dobilo danes poročilo, da so bile nemške čete, ki so bile poslane na pomoč hudo stiskanim Bolgarom na macedoii. s ki fronti, z Bolgari vred pognani v beg. Zavezniki so na tej fronti na nekterih mestih napredovali za deset milj . Prošnja za pripoznanje Jugoslavije. šiljati nikomur nobenega lista ako ni naprej plačan- To zadeva namreč izključno vse časnike in druge liste v Zjed- Državah. Prosimo cenjene naročnike,naj vsaki ki nam dolguje na listu vzame stvai v ozir in blagovoli poravnati naročnino ZADNJI ČAS DO 1- OKTOBRA- Kdor tega ne stori mu bode list ustavljen in plačati bode moral višjo ceno kasneje, kajti Kakor stvari izgle-dajo bode zopet v kratkem cena na papirju še višja. Nadalje omenja postava, da se ne sme ustanoviti nobeden nov list v Zjed. Državah za časa vojne in ako list prepade, ga ne bode mogoče nadomestiti. Omenjeno je uredila država z namenom,da se tem potom prištedi papir, ki ga dnevno večj priman-kuje. Upravništvo ‘‘Slov. Novic” Potniški parnik pogreznjen po submarinu. True translation filed with the post master at Calumet Michigan on Sept, 20 1918 as required by the act of OctO 1917 Washington, 16. sept. 1— Tu se je zvedelo, da bodo v kratnem J ugos'ovani, ki so sedaj pod Avstro-O grško vlado,poslali forma b-no prošnjo na Zdr, Države za pri-polnahje. Ko se je državnega' taj-nika'Lansinga o tem vprašalo, je dejal, da naj zastopniki Jugoslovanov podrobnosti raziožije svoje stališče. Iz zanesljivega vira seje 3ezna-lo, da se bo prosilo za pripoznanje Jugoslovanskega odoora v Londonu kot de facto vlade Slovanov, Utorih živi v južni Avstro-Ogrski nad 6 miljonov. Zahtevalo se bo. tudi diplomatično zastopstva za J ugoslovaiisko vlado .Kot postavu,, zastopnike tega naroda v Zdr. Državah z pravico imenovati minis-tr.e/ni FoiiZularue' agènte. Prvi učinek tega pripoznanja Jugoslavije bi bil, da bi se onim izmed 750.000 v Ameriki živečim južnim Slovanom ki so podvrženi novemu naboru, ne bi bilo treba vprašalnih polah označiti kot True tran slation filed with the'post muster at Calumet, Michigan, on Sept 2o 1918, as required by the act of Oct, 6 17 Plymouth, Anglija, lß. — V srce segajoči prizori so se odigravali tu, ko se je stotino potnikov iz potopljenega parnika Gaiway-castle izkrcalo v četrtek. Potniki se bili večinoma ženske in otroci. Na krovu parnika se je nahajalo 749 oseb, 154 izmed teh se pogreša. Kapitan in nekaj častnikov je bilo še na ladij i, ko se je ta že potapljala. Neko atlantiško pristanišče, 16 sept. — Obstreljevan od nemške-, ga submarina je v nedeljo jutro v gosti megli, kakih 60milj oddal jen od obali, neki angleški potniški parnik ubežal in ie danes srečno dospel v pristanišča. Pet strelov je bilo izstreljenih na parnik, ki je v transportni službi, toda nobeden ni zadel ladije. Akoravno jeladija oborožena, ni hotel, kapitan ukazati odgovoriti z ognjeni ker se je: bolj zanesel na hitrost parnika in pa na meglo. omeji Predsednik še b olj varjenje pive» True translation filed with the post master at Calumet, ichigan, ' oh Sept 20 1918, as required by the act of oct, 1917. Washington, 17. sept, — Uporaba hranilnih snovi razun ječme na in brnela za varjenje opojne injjj-ut začele, so se povrnili morje nazaj na stht.MFo nou.o izkušnje katere so dobili na tem svojem potovanju, s Vistotaku romantične,kako ope ( ebo-b lova kov ua pohodu skozi mrzlo Sibirija Značilno pri tem je, da so ostankt od teh 60.000 “prišli vsi nazaj/. Ne Strašeč se v8eli nesreč, ki seri neopojne pive je prepovedana od L. oktobra naprej vsled razglasa, kterega je predsednik Wilson dines podpisal.Z« pred vel kot teh n dni je predsednik prepovedal vsako izdelavo pive od 1. decembra naprej. Živilski urad ni izdal nobene izjave, ki bi razložila, zakaj da je predsednik storil ta korak. Domneva se pa, da je namen ta,da se prihrani kčruza in riž. kterega se je v zadnjih letih mnogo porabilo za varjenje piva namesto ječmena. Uradniki živilske administracije so izjavili, da bodo še po 1. decembru pivarji hudi v zalogi dovolj pive za dobo do šestih mesecev. Prodaja t© pive n bo zabranjena. Kardinal Farley umrl. New York, .17. — Kardinal John M. Farley, new yorèki nad-škof. je nocoj preminul na svojem letovišču v Marou.oneck. Priletni cerkveni dostojanstvenik je naglo hi ral od zadnje sobote naprej ko se mu je povrnila pljučnica,od k tare je bil že deloma ozdravel. Jugoslovani se bore na dveh frontah. Jug. Čas.Ü rad . Washington ,1). O Kako se zanima ameriško časopisje za j ugoslovaiisko gibanje v obče, kaže naslednji članek, kije bil v zadnjem času priobčen v nekaterih največjih ameriških dnevnikih- Nedavno tega so zavezniški a-viatiki bombardirali avstrijske ar made na italijanski fronti s propagando. Ta propaganda je bila v obliki pisma na generala Boroevi-ča, avstrijskega vrhovnega povelj uika, katero je napisal dr. Ante Trumbič, predsednik Jugoslovanskega Odbora. General' Boroevič, je, kakor se zdi,, Srb po svojem pokoljenju, in Trombicelo pismo ga dolži njegove nezvestobe ne-pram narodu njegove lastne narodnosti. Na tisoče letakov s to proklamacijo je bilo istotako vrženih ha mesto Zagreb na Hrvatskom ih Ljubljano na Kranjskem, Sedan -je delovanje Jugoslovanov pa ni omejeno samo na sipanje letakov iz aeroplànov, temveč se tudi dejansko udeležujejo borbe. Jugoslovanske čete'Se nahajajo sedaj na dveh bojnih frontah Evropi. Večja sila sestoječ iz več tisoč prostovoljcev, je zbrana na srbski fronti, blizo botuna. Njen veljnik je. Aleksander, srbski na podanike Avstrije, ampak kot podamike neodvisne in proste Jugoslavije. Bolgari na zapadni fronti. *j. toJ>ov. Bolgari priznavajo, tndi precejšnega k '•Borali trdijo f \ i umaknit?, bil napad ustavljen se-1D «tdeštee. Nik je r- pa n i ' ^ bi bilo napredovanje Na amerikanski fronti je bilo v torek najbolj inirno,j)dkar j% 'gene-: 1 '•'S- % "• F raucozov popolnoaia ra! Fersliing pričel S svojim j ne ustavljivim pogonom proti zagoz. di ob St. Mihielu. Vse kaže, da se bodo Nemci v tem sektorju tipi akni li v zaledje Ilindenburgove Amsterdam, 17. sept. —časnik Echo Belg« poroča, da je več bolgarskih, regimentov dospelo v Ma n be,u ge, kt bodo1 pomagali Nemcem na zapadni fronti. Washington, 17. sept. —Neuradno! poročilo, da so Bolgarske četi dospele ha'zapadno fronto, je tu vzbudilo Splošno pozornost,vendar Se pa Bolgarija toliko časa ne bo smatrala Fot sovražnica Zdr. *Utóav, dokler, sc ne dobi uradne-gjFobvestilp. .^ko i s©j Volgari v resliici feojii jejo na ' zapadni ■ fron -ti, bo to pomenilo pripoznanje Ste li pripravljeni in čakate, Drve dni Julija meseca klicali so nam naši fantje onkraj morja: Mi smo pripravljeni in čakamo In sedaj ko se bliža sezona llevma-tizma v udih in mišicah in Nevralgica se približuje ali morete tudi Vi rečL-Uripravljeni smo! Lahko to rečete ako imate Tri n er jev Liniment pri rokah, potem naj le pride stara nadloga, nje ofenziva bode kaj pač kratka. Trillerjev Liniment nima nadalje enaeega za spahke, protege, otekline itd vojnega stanja med Bolgarijo in Zdr.Drzaviam. Cena 35 in 65c po lekarnah po pošti 45 in 75c Ako je Vaš želodec v neredu, vaši živci oslabljeni, Vzemite Tri-nerjevo Grenko Vino, ki Vam spodbudi prebavo, ozivi tek in o-krepi celo telo. Ono izčisti drobov je brez grižnje ter je okusno. Bo v svolate «winovino, pripruvljeni.da se bore • z novim pogumom za svobodno in zjedinjeno Jugoslavijo. 1 olilično vodstvo teh dosedai tlačenih narodov je v rokah -cen. tialne organizacije, ki se imenu je-Jugoslovanski Odbor. N jega pred »ed n ite Je .Dalmatinec, dr. Ante li umide, splitski župan in bivši državno zborski poslanec na Du-t. naju. Dr. Ante Biaukiui, pred. sed n i k Jugoslovanskega Narodnega Sveta v Ameriki, jo istotako Dalmatinec. Drugi odlični člani tega Odbora so dr. 14. llinkovič, bivši član hrvatskoga in ogrskega parlamenta, ki biva seda| v tej deželi, dr. B. Vošnjak, urednik slovenske revije Veda, istotako sedaj v Ameriki, in kipar Meštro^,k vič, Katerega je označil veliki RSiSte'J din za največjega kiparja na svetil v sedanjem času. Ko je Nemčija onega usodepol-,, nega avgusta leta 1914. pahnila ves zapadni svet v bojni vihar, so bili ti jugoslovanski voditelj; razkropljeni po raznih deželah v Evropi in Ameriki , tštopili sota-o, k oj v medsebojno zvezo ter se zbra li pozimi 1Ó14, v Rimu na Km.-fereuci. Ena prvih stvarij, kale — re so napravili, je bila, da so poslali na Jugoslovane & Severni iu Južni Ameriki proklamacijo, da naj se organizirajo. Jugoslovanom v Avstriji so poslali mani-test,• pozivaj,oč jih, da se vzdigne, jo in da podvzainejo korake, da vržejo raz- sebe avstrijski jarem. pov prestolonaslednik, in ona delujt v zvezi z srbskimi četami. Ta armada je dobila veliko število rekrutov iz Amerike. Tekom maja, junija in julija modšlonič manj kot 2500 henaturaliziranili J ugos-lovanov iz Zdr,-držav v Camp Essex v Kanadi, kjer.se zbirajo jugoslovanski vojaki iz vseli delov Severne Amerike. Vsi ti prosto voljci imajo za svoj cilj Selan.In odkar se je Italija odpovedala svojim prentenzijam po jugoslovanskem ozemlju na kongresu v Rimu, ki se je vršil aprila meseca, se bori manjši oddelek Jugoslovanov tudi X Italijani na Biavi. Ne sme se misliti, da je to prikaz zapadnih Jugoslovanov na bojnih pozoriščili, že v jeseni leta 1915 Stì ,tì ndeižilo 80.000 J ugoslova. „ov nesrečnih bojev v Dobrudži. i’o rumunskem porazu se je ju- o-oslovanska divizija razdelila na dva dela. En del se je podal proti severu skozi Rusijo do Arliange-la ob Belem morju in od tu pre- lekarnah $1.10. Joe. Triuer Go 1333-1343 B. Ashland Ave., i ko Severnega Ledenega m At-Chi’eagó Ul krnskega oceana :n Sredozemsko Zgodaj leta 1915, so preselili svoj glavni silan v Bariz, kjer so si osnovali svoj urad in ■ zkčeli z delom. Vseh teh dvajset mož, ki so sestavljali tedaj odbor, je prišlo iz.Avstrije, ki so bili dobra poučeni o avstrijski politiki.Med svoje prijatelje so šteli francoskih in angleških .državnikov. Delovanje za organiziranje njihovih rojakov v Severni Ameriki vse je pričelo s, sklican jem zborovanja delegatov, ki se je vršilo v Ubicagli 10. in II. marca 1915. Zastopani so vsi deli Amerike in navzočih je bilo 563 delegatov ni. Kongresu.Sprejeta je bila r- ■ -, luci ja, v katerih so označili -■ • zahteve terse obrnili za pom-<• >- v vse vlasti Ir oz veze, izrazivši svoje popolno zaupanje v zavezniško z.aščito pravic malih narodov. Nato so poslali svojega organizatorja v Južno Ameriko. Ju prebiva veliko število Jugoslovanov, otl katerih so nekateri zelo premožni. V speli prizadevanja Odbora se razvidi iz dejstva, da pokriva Južna Amerika danes vas izdatke aeluvan ja J ugoslovan-skega Odbora. Danes ima J ugoslovansk Odbor svoje urade po celem svelti. Med važnejšim i mesti, kjer se nahajajo ti urad i,navajamo Bariz, Washington, Londoil, Rim in Val-pariso, Chile. % Kakbr njihovi severni bratje, Čeho-SIovaki, so Jugoslovani zve-, zali svojo usode z zavezniki. Z zaupanjem pričakujejo osvoboditev od mirovnega kongresa, pre«. pričani, da jo nemogoče, da ne bi uvidel pravičnosti njih zahteve po avtonomiji in neodvisnosti. Trnjev venec. (Roman. — Skisal Podravski.) ‘■Oče! oče!” jameta klicati sin in liči, ko ta žeprisopha k hiši, , a mati ga urno vpraša o vzroku zakaj je prišel domov. Toda on se ne da motiti, tirno skoči k oslu, obrzda ga. zasede in naroči ženi,naj takoj pripravi v čumnati poleg glavne sobe mehko ležieče, nekaj vina, obveze in čednih cunj ter sploh vsega, kar je ob času nesreče potrebno. Dobila bo hudo ranjenega človeka na dom. „Kam pa greši“ vpraša ga žena. „Moram urno po zdravnika; le glej, da bo vse v redu“, odvrne mož ter urno odjdše na osliču po robati poti. Žena hiti pripravit, kar ji je bilo uaročeno, potem stopi na prag,d a bi videla, ali kdo prihaja. IMi čakala dolgo, ko opazi popoti po kateri je bil poprej dospel mož, prihajajoče ljudi. Kosila so kazala, da nekoga neso. Ko dospo k hiši, pokaže jim Šena v sobici lepo prirejeno ležišče ter naroči, naj bolnika tjekaj polože.Ležal je v nezavesti in kri, mu je obilno teklo iz roke, katero je imel odsekano nad laktom. Da tudi iz druge je krvavel. Močno je ganil ta prizor našo žensko in njeno hčer, in smilil se jima je mladi ponesrečenec, s katerim je dospel neki drug mladenič njegove starosti, ki pa je bil grozno potrt in bled.'Kako hudo ga je bolela ta nesreča, kazalo je to. da si je kar lase pulil iz glavo lu tarnal,»kakor bi bil iz uma. Na obrazu nesrečnikovem se ni videlo več življenja. Oči so mu bila udrte usta je ltnel openjena, nos se mu je tanjšal, ostala roka je bila ledeno mrzla. Skrajni čas je torej bil, da se je gospodar vrnil z zdravnikom. Le s težavo se je dal obupni tovariš, ki ni bil nihče drugi kakor naš Janko ločiti od bolnika, Marka; a gledati, kako bo zdravnik ravnal z bolnikovo rano, tega n mogel. Pobegne iz sobe doli pod kostanjevo drevo ter se vl#že na tla izvleče iz žepa svoj dnevnik, iz katerega iztrga list, da bi nanj pisal. Toda kakor bi pisal? Uši se mu zalijejo s solzami da niti papirja ne vidi. Ko se nekoliko pomiri,vstane ter se vaene v hišo. „Kaj, gospod zdravnik, je-li še upati rešitve?“ vpraša, ko stopi k ranjencu’ katerega je oskrboval zdravnik v navzočnosti hišnega gospodarja. liana na jedni roki je bila srečno obvezana. Zdravnik skomizgne z ramenoma, kakor znajo vsi |zdravuiki. , Možno je še; npam, ako se bo ravnal po mojem naročilu ;toda še drugo roko bo treba odrezati.Ranjena je kakor vidim, od turške krogle, ki ji je kost razbila ter mu jo popolnoma pohabila. Oe je čvrste narave, utegne preboleti.“ Nov, še večiji strah se polasti Janka, ko zasliši te besede, in vnovič zbeži ven. Zunaj se nasloni na steno, udarja z glavo ob njo in joka, da bi se ga kamen usmili. Naposled se ves omamljen zgrudi ha tla. Vzbudijo ga znani glasovi gospodarja in zdravnika, ki sta bila prišla iz hiše. Ko ga ugleda zdravnik, vpraša ga: “Vi ate Slovenec, kaj ne?“ „Da.“ T,In oni je vaš tovariš?“ # „Moj jedini in naboljši prijatelj. Jaz sem pia kriv te grozne nesreče.“ „Res, velika nesreče“, povzame zdravnik, „toda porok sem vam, da še ozdravi. Ljubezem ne sil j da ga bom oskrboval kakor svojega brata. „Za Roga vas prosim, storite to!“ In nekoliko mirneje vpraša dalje: „Ali se je že zavedel?“ „Že nekoliko, pa sedaj ga ne sinemo vznemirjati.“ Janku so se jele polagoma vračati misli. Segel je po svoji denarnici ter jo izpraznil pred gospodarjem in zdravnikom,govorač: “Tu imate vse, kar imam, oskrbujte ga in zdravite! Za drugo pa naj vas poplača Bog!“ Gospodar in zdravnik sta se branila denarja. A Jker je mladenič le silil in silil, vzel je naposled gospodar denarje in jih spravil. Nato reče Janko: „Pustite, da ga še jeden krat'' vidim. Potem pa se hočem maščevati nad temi razbojniki, maščevati za kri pnjeIat,jevo.“ Ugovarjanje zdranikovo, naj bolnika sedaj ne nadleguje,ni pomoglo nič. Janko je hitel v hišo intn našel Marka v zavesti. A le polagoma ga je bolnik spoznal. „Oj. brate, Marko!“ zakliše, prijate!«, da te sem odvedel v ta boj ! Odpusti mi!“ Marko je bil sicer v groznih bolečinah, vendar pa se je blago nasmehni! tovarišu, in zdelo se je da bi mu bil rad podal desnico, ko bi jo bil imel. S slabim glasom torej reče: „Odpuščam.“ „O ti blago srce!“ vzklikne sedaj Janko ter mu poljubi blede ustnice.,, Vedi, da se ne vrnem poprej predno se ne maščujem zaradi tvoje nezgode.Tukaj bodo med tem skrbeli zate,kakor za rod-nega brata.“ In hitel je proti vratom. Ž njim v tabor sta šla še dva vstaša, a pri bolniku je ostal gospodar, ki je imel sedaj doma opravila. Ko se prva razburjenost nekoliko poleže, vpraša zdravnik gospodarja, kaj mu je znano o teh dveh tovariših in kako je moralo priti tako daleč, da se je uprav ta slovenski prostovoljec toliko ponerečil. Gospodar sede poleg zdravnika na klopico, gospodin ja pa, ki je bila v hiši, odpre okno, da bi ne preslišala^nobene besede, Mož si natlači pipo in jame pripova-ti. XV. „Kakor veste, gospod zdravnik, razširjala se je vstaja, ki se je započela v Herecegovini, lansko leto skoro po vseh posavskih in podunavskih turških pokrajinah njen hrup je odmeval celo po Balkanu in po Macedoniji. Tedi mi-mo se hiteli vse leto ubežniki, ki niso mogli prenašati dalje krute ga jarma ter se tudi brez žago tovila, da bodo varni, niso hotel več vrniti. Nato pa so se jele zbb rati cete vstašev, izmed katerih je najbolj naraščala četa četa Hubmayerja-Slovenca, ki je bil nalašč zato pozvan sem iz Hercegovine in si je potem tukaj na pravil svoj stan ali taborišče, K njemu so hiteli bojaželjni mladeniči od^seh stranij, a tudi ž n jim samam je došlo dokaj zalih in krepkih fantov.*Po zimi, ko so se vršile vaje v orožju,šel sem tjekaj tudi jaz. Razvielid smo kmalu,da s pohlevnimi in pokornimi Bošnjaki ne moremo veliko opraviti, zanašali smo 3e toraj se največ le na svoje moči, in mi Slovenci smo stopili v tesnejšo zvezo. V taboru sem se torej seznanil s tema dvema tovarišema, ki sta se mi brzo prikupila. Oni že zdra. vi mladenič se je vedno vedel bolj prosto, občeval je mnogo z poveljnikom, čegar desna roka je bil nekàj časa; pozneje, po; dohodu Črnogorca Duke. pa se je tudi nekako počemeril. Ta ranjenec je bil njegov neločljivi spremljevalec. Dasi tudi tega na vnanjost ni kazal, videlo se je vendar kmaluj da mn ni kaj prida ugajal vojaški stan, in večkrat je s svojo otp-žujo vzbujal pozornost vseli svojih tovarišev. Povedal pa ni nikdar, kaj ga dela otožnega.Po Janku — tako je onemu ime — zve-deljsem naposled da je šel v naš stan nekako prisiljen, da je sin i-movitib starisev ter je zapustil doma kmetijo, cugujočo nevesto in poatarano mater,ki ga obe že tež. ko pričakujeta. Da bi si pregnaj domotošje, izbral si je naposled najtežje deio pri vaji vstašev ;naj-zgledneje’ neutrudljivo jih je u-ril, vnemal m vspodbujal za krvavi boj. Videlo se rnu je tudi na obrazil, da je težko pričakoval boja. Hubmayer je “tedaj poslušal samo Crnogorca, a ni hotel nič slišati o tem. da bi zgrabili Turka. Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. Ko je Duka zapustil tabor,prišli so zopet Ilubmayeri rojaki na svoja poprejšna mesta. Ti so tudi na vsak način zahtevali vojevanja, sicer —sojjjdejali — se povrnejo vsi brez izjeme domov. Naposled seje moral načelnik u-dati njih želji. Poleg tega pa so se redno pogosteje čule novice, da so Turki vstaše |na drugih krajih že iskali in preganjali. Tako je kazalo vse, da se kmalu spri memo. Zares! Turki so izvohali tudi Hub mayerjeva četo ter pribruli nad nas z nenavadno veliko silo. Zas-lišavši, de se bližajo sovražniki, bili so naši pogorski junaki le veseli ter so si radostno pr ip roved o» vali, kako jibsprejino. Le Bošnjakom samim, ki so bili v našem taboru, upadel je pogum. “Treba bo pač tem ljudem podati najpoprej dober vzgled, potem šele postanejo moški” dejali so prostovoljci ter soglasno sklenili, da se postavijo v prve vrste. Saj se je hotel to pot vsakdo proslavi ti in tako pokazati, da niso prii&i sem brez namena. Nekateri — med temi tudi ranjenec in njegov tovariš — so bili sklenili, da so ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes zanesljiva, Obleke od Vrhne suknje od $13.50 do $32.50 $13.50 do $32.50 VERTIN BROS. & CO. Naši zastopniki v Minnesoti okolico G O. B. 383, okolico: G 305 Faya po prvi odločilni bitki povrnejo Za VIRGINIA in okolico: G FRANK HRVATIČ, 412 Cen-ter. Ave., Virginia. Za CHISHOLM in okolico: G JAKOB PETRIČ, P. O. B. 646 Chisholm. Za GILBERT in JAKOB MUH VIČ,P. Gilbert. /ja EVELETH in JOHN AHČAN, Road Eveleth. Za MCKINLEY G. JOHN PERKO, Goal,Box 34 Me Kinley. ZaBlWABIKin okolico: G. JAKOB DELAK, Biwabik. Za ELY in okolico: G. JOS. J PESHEL, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih in okolico Uomo v. Nikdar še nisem videl Janka veseljšega. Lice mu je žarelo,ves navdušen se je|pogovarjal z vstaši o bodoči bitvi. Tudi sedanji rau- jenec^je bil vos premenjen; nes- trpljivo je pričakoval trenutka,da se zgrabijo. Ze nekaj dni) smo bili še naveličali čakanja, torej smo sklenili poiskatf sami sovražuika. Bilo je zjutraj. Hoteli smo sami nekoliko operirati. Kose nahranimo odvede nas poveljnik prav notiho-ma iz tabora v nižavo. Ne daleč zagledamo vse polno Turkov;kmalu smo bili' na obeh straneh v groznem ognju. Huda in besna je bila borba, ljuti napadi. Ne sa-mo da se je obeh Straneh grozno streljalo tudi handžar je imel dokaj opraviti-tam, kjer so se sovražniki srečali z našimi, in nastalo je pravo mesarsko klanje. Tudi smo kmalu opazili da je sovražnikov več, nego smo jih pričakovali, in skoro bi si bili mislili, da smo izdani”. Gospodar nekoliko prenehajmo-ral je vnovič prižgati pipo, ki mu je med pripovedovanjem ugasni-la. Potem nadaljuje: “V boju hipoma opazim, |kako stojita danes ta dva mladeniča v prvi vrsti ter se borita kakor leva. ‘Ti tega, jaz tega’, pogovarjata se med seboj, stikajoč se na nizek brasto.v panj, izza katerega sta streljala. Tedaj se oglasi povelje k napadu. Vsi se spustimo v grozen dir; kar ni mogla storiti puška, imel bo dovršiti handžar in sablja. Tudi ta junaka se z nami vred zakadita v sovražnika. Kaj se je vse takrat godilo, že ni bilo mo. goče več videti, ker smodnikov dim se je valil nizko med nami, zemlja se polivala s krvjo, ranjeni so ječali. Vsak je drvil in silil le naprej. (Dalje prihodnjič.) oio priporočamo. Upravnistvo Slov. Novice, Ste H zavarovani? Ali je Vaša hiša v slučaju ognja v dobri sigu-ranciji. Zavarujte se pri nas in postanite ob enem delničar naše stare znane zavarovalne tyrdke, ki povrača preostah denar del“ ničarjem nazaj. Finska vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. Ta zavarovalnica vam nudi naj-večje ugodnosti. Brečitajte sledeče stanje družbe, dne 31. decembra 1915: Imejitelji zavarovalnih polic.......3,077 Zavarovalnina...............83,161,486.44 Izplačane požarne škode ......8125,577.18 Izplačane dividende elanom... 8253,328.08 Gotovina ......................... DIREKTORJI: Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John;Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. I.ohela in William Johnson, odbornika. Richterjev Pain Expeller z sidrom- 5 Artističnih portretov znamenitih žena SOč knjižico raznih strokovnih in naravnih in znameni* tih ved lOc v poštnih znamkah Zadovoljenje jamčeno Mrs. L. Piaseka 205 E.14th St’ New York.N -Y I Ali ste že zavarovani proti ognju? j Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! ? Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. : t i t S. G. Chvnoweth Insurance Agency s i Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v Houghton INot’1 Bank Houghton, Michigan. J Sezona Barvanja! Sedajlso nastopili dnevi ko se barva lepo suši ako je hiša na novo prevlečena- Naša zaloga barve je popolna. Raznovrstnega orodja za na kmetiji,Jvrtu in okolu hiše. KECKONEN HARDWIRE CO. Peta cesta, Telefon: 163:3 Calumet, Mich. i Izdelj ujemo! Razne mehke sladke pijače. Zastopniki smo tudi Za krepčilno neopojno in zdravojpijačo “Pablo” N F. M. Kinsman, Bottling Works. Tovarna 812 Portland St. Phone •; 1 V- t' ***** >lltMl* H »M« IHMM > 1111 »»»♦♦♦♦»♦#♦♦♦ hi Trnjev vènec. (Roman. — Spisal Podravski.) Ko dospem na neko višino, vigliala- kako je našemu boj-odbijajočemu napad so v ra ž-f.nakrat omahnila roka ter puška'padla iz rok. Očitno Ijil ranjen- Ne marajoč mnogo 10, potegnil je handžar z drugo k po ter-®** sekal, pa zvidczno teža-j jovrage, ki so ga obkolili. Koli-I ,rseII1 mogel, drl sem z ostalimi j j^uui. Uprav, ko dospem k I jflllUl vidini, da -je po njem za I unii Turčin s krivo sabljo.Brž ua je namerjal kresniti po ,|svi, toda ostro orožje je zadelo L desnico iu ta je tudi hipoma tuji# odsekana s bandžarom vred tleh. V prvi grozi zadam Tur-_ ju jun'/ in šele potem posku-■alz ostalimi tovariši urno sprava z bojišča, kjer je Ueza-((jeu obležal.Njegov tovariš Jan-ki je tudi tuke j pogrešil, tossii, pritekel je kmalu in nam iMil-V •'Ali so bili sovarišmki progoni.'” vpraša zdravnik. * «JI# vem še, toda mislim si,da h. n bili” odvrne gospodar. “Jaa šuimoral vso svojo skrb posveti-- »ranjencu. Zavezali smo mu za iio rane, položili ga na nosila ter 3spravili po dolgem potovanju «kaj na moj dom. ‘Dobro, dobro, hvala vam”reČa in v ni k ter doda: “Nu, sedaj pa m še pogledati k bolniku.Bada bo imel marljivo in skrb-postrežbo; zlasti pa ga obva-vMKega vznemirjanja. Krvi ]e veliko ušlo in tudi rane e. A umrl, upam. radi tega bo”. teh besedah gre z gospo-V sobo in naprej v.čutn-ato, kjer najde poleg bolnika že ppodiii j o -in njeno hčer, ki sta “poderali tople juhe. Ze sam delo usmiljenja je soralganiti človeka. Zdravniku Birnanje jako ugajalo; naročal ; samo, naj skrbita ranjencu pačitek. Pregledavši še jeden ht obveze, poslovil se je od nav-^ z obljubo, da jih drugega •e zopet obišče. da, ne pozabite nas!”pro-Sa gospodar, ko se poslovi. XVI. Minulo je nekoliko dnij. Mar-ie sicer trpel veliko, nenavad-v®Hko, vendar pa je prema ^8 krepke svojo naravo groz-kolečine, da so se mu vsi ču-' travnik ga je obiskoval po-"'0lliater v resnici skrbel zanj, M.0r Je bil obljubil. Ba tudi os-^01naci so ga imeli kot svoj-^ästi gospodarjeva hči se °01 ganila od njegove pos-'L' Gd začetka je bil večkrat investi ; ko so se pa jele rane ^ bil je tudi duh krepkej-eVeda trm zavest ni kazala '«S6lega Videl je, da je po-^en 'n skoro uničen za zine-1 Zdravnik mu je iz početka bolest z opiumom ; ko je pa koliko okreval, dovovlil je Uc y ‘0r< Ji* fin1 v* n»’ K- A isti 11111 Vsak dan kupico dal- '“ske. drugitu-, ker sam si ni mogel nič storiti.'Sedaj je Marko šele prav videl, kako je človek človeku potreben. Razvidel je resnico poslovice: “Drevo se opira ob đrt^’o, a človek. “Bog ti stotero povrni, blago srce!” šepetal je mladi Mreti.ko je videl, kako skrbi zanj. Obžaloval je jako, da ne bo möge izkazati hvaležnosti tem dobrim ljudem, ki so ga sprejeli v oskrbo, in uprav tiste solze, ki so mu radi tega stopile v oči, brisala mu je zopet deklica, dobri an-gel varih “ v človeški podobi. Ivo je d.ošel zopet zdravnik, poprosil ga je Marko, naj poroči njegovim o njegovi usodi, in sicer naj ne razkrije v prvem pid m n vsega, kar ga je zadelo: Boleg svojega hudega trpljenja le ni želel, da bi še drugi • trpeli radi njega. Ko je že sam hodil po sobi in mogel brez ptnje pomoči satu vstati in leči, lotevala se ga je huda žalost. Nekega popoldne, ko so ga domači pustili za nekaj časa samega, objemale so ga ne-popisljivo obupne misli. “Kaj”, misli’ si je sam pri sebi, “kaj naj neki zdaj počnem dasi si ozdtavel za silo, ko pa nimam najpotrebnejših udovi Svetil in samemu sebi bom v nadlogo, posmeh in preziranje. In moji domači, prijatelji, znanci, mati in Ljudmila, kaj poreko ti ?— Groza jih O o prešinila, sramovali se bodo in me prezirali. O, zakaj nisem umrl!” Prešine ga vse gorje njegove žalostne usode.’' Poznal je bolečine ran, pa sedaj je razvi-del, da so bolečine srca še hujše. Stopi k oknu,''‘Da, tu zunaj v vsej naravi se rodi novo življenje, le v' mojem srcu je še zima, tu je tuga in smrt! Smrt! smrt! Naj bi vendar prišla ter me vzela skoraj s< seboj.! Kaj mi neki ponuja še življenje?” Pobesi glavo. Solze se mn v ii jo policu, a on jih ne more otreti. Ko vstopi zopet nekateri krat sem-tertje po sobi, ustavi se vnovič, in druge misli mu napolni]« glavo, “Kaj mi porečeta mati in Liudmila? Ali ne bo materi počilo srce? Ali bo imela Ljudmila še kaj ljubezni zamene, ali me ne odpahne od sebe? Sedaj se navezati name—kdo ji bo to svetoval? Jedino, kar0smem pričakovati od nje, je to, da mi < poišče kakega oskrbnika in pomočnika; sicer pa mi bo ob vsakem srečanju s pogledi očitala, kako nepremišljeno sem uničil najino srečo. In vendar bi še rad živel ter umrl vsaj blizu nje----’ Tako je govoril sam s seboj Marko in se topil v žalosti. Med tem se vrata odpro, v sobo stopi njegova oskrbnica in ut u znani, da se bliža zdravnik. _ j “Mreta!” pokliče jo Marko, “čemu si toliko skrbela zame,da sem ozdravel, ko bi bilo vendar bolje, da bi me bili pokopali? Glej, šč večji ubožec sem nego otrok, ki gajiosi mati na robati” . Toda ona odmaje sem 'ga vina. '«volil ni >i i je, dajati mn jo’, ker mogel prinesti ničesar ( * Ustom niti obrisati si svoje-)raza, svojih rosnih oči j. Ko ’"a prikradle v oči in solze ‘tlogle kapati na hrbtu leže-,lil tla, pa so se mu zbirale ,!"leal>, in skrbna Mreta, gos-,irJeva hči, je jemala rutico ' ''Ih I ’ ' n kisala oči bledo obličje. 1||Q . J •lili je nosila z žlico v us ‘l^ko tudi pijačo ter ga oskrbovala kakor malega a' Polagoma so se Marku ^Celile in vihal je zdrav s ! J0' 'vendar je morala Še °*k»b zanj biti prepuščena glavi- co: “Tega si nikarte misliti! Saj imate dom in kakega človeka,ki vas ima rad, ki bo za vas ' se storil česarkoli potrebujete”. “A kaj ti naj dam v zahvalo in povračilo za vse dobrote, katere si mi storila? Dolžnik ostanem,ker ne upam, da ti kedaj povrnem. Vedno se te bom spominjal s hva-ležnim srce m ”. •»To mi bo dovolj plačila,” reče dekle in pobesi glavo. Morda bi bila Je rekla že kaj več, a začula korake zdravnikove. “0, zdravi! Jako me veseli, da vas vidi ar v takem stanju”, pozdravi ga zdravnik, ke opazi svo. jega bolnika bodečega. “Vem da moram le vam biti hvaležen za to”, odgovori Marko ž mehkimi glasom;— “vendar vas prosim še jedne dobrote: prosim lepo, pišite zopet mojim domov”. “Iz srca rad, tem rajši,ker bom sedaj- že poročal, da se v kratkem vrnete. Ali pa naj tudi napotim koga, da vam pride naproti, kaj?” “'Menda je bolje, da ne . Od železnice na dom itak ni daleč. Ali seč mar pisali prvič, da ob roke?” “Ne, t6ga nisem pisal, marveč samo to, da vas je zadela velika nesreča, da ste bili nevarne ranjeni. Odgovora pa od vaših ali od občine vendar nisem dobil, dasi sem priložil svoj naslov. Bovejte mi sedaj, kaj vas je prignalo v Bosno?1’ Ko s« vsedeta in si zdravili« prižge smodilo, pripoveduje mu Marko vse, kar je bilo zanimivega iz njegovega življenja, in kaj je bilo vzrok, da je prišel k vsta-šetn. Zdravnik, dasi dokaj trdega kova, bil je ob pripovedovanju videzno ganjen. .Naposled mu reče: •‘N n, vidite, niste še tako nesrečni, kakor si domišljnjete. iSe se smete nadejati blagih ur, za-zadovoljnih srečnih dnij. Ako vas je Ljudmila poprej ljubila tako vneto, zaupajte, ljubila vas bo tudi še odslej. Ker utegnete odriniti že čez nekaj dnij, hočete-li,da vam preskrbim do železnice sprem ljevalca?”. Ne, ni treba. Spremi me moja sedanja oskrbovalka Mreta, kakor mi je že obljubila”. Med tem pogovorom dospeta domov gospodar in gospodinja. Bo kratkem posvetovanju je bilo določeno; da Marko čez dva ali tri dni odrine proti domu, XVII. Mesec rožnik je razgrinjal svojo lepoto pb Zvižini in njeni okolici in vsa narava je dihala življenje. Mlado in starose je veselilo zlatega, lepega časa. Le Ljudmila je ostala otožna in nema ka kor poprej. Ljudem, ki so jo vi deli, smilila se je Markova mati; potrebna samo pomoči in tolažbe, morala jo je neprenehoma tolažiti . Kako poprej, tako je hodila tudi sedaj vedno k samotni kapelici pri jezeru in tam ostajala včasih dolgo. Kaj je hotela drugega? Oa-akati je bilo treba in upati. Kmalu v začetku rožuika jej oporoči župan Brelaznik, da je dobil pismo iz Hrvaške. V tem mu zdravnik poroča, da je Marko ozdravel, toda prišel v veliko nesrečo. Kaj se mu je p rigodi lo, to ni bilo pisano, tocla Ljudmila je slutila, da je nekaj groznega. Skoro gotovo je pohlabljen. Pa Bog ji je priča, da ga ima rada tudi pohabljenega tabo, kakor zdravega samo, da se le povrne in ostane vedno priTijej. Naslednjega večera potem, ko je dobila deklica to poročila m se je zopet mudila pri kapelici, korakal je po cesti ob jezeru proti Zyizini mlad mož, ogrnjen v starikav vojaški plašč, ter včasih nekoliko postal pa zopet pospešil korake. Večkrat se je oziral na to in ono stran, kakor človek, ki išče spominov v kakem davno znanem kraju. Obraz, obsijan po večerni zarji, bil je globoko razoran, dasi ga še ni bil zapustil sled mladeniške lepote. Naš Marke se vtača domov. Zaini spomini mu premagujejo dušo ko stopa v mraku tako sam po cesti, kjer je nekdaj tako vèselo skakal in se igral.Zdi se mu, da bi rad dal svoje, oči, ako bi imel le roki zdravi. (Dalje prihodnjič.) U1 Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. ne vemo sicer kako " mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja • Sincerity Clothes zanesljiva, Obleke od $13.50 do $32.50 Vrhne suknje od $13.50 do $32.50 VERTIN BROS. & CO. Naši zastopniki v Minnesoti Za'VIRGINIA in okolico: G FRAN K HRVATIČ, 412 Center. Ave., Virginia. ' 2a CHISHOLM in okolico: U JAKOB PETRIČ, B. O. B. 646 Chisholm. Za GILBERT in okolico G JAKOB MUH VIČ,P. O. B. 883, Gilbert. ✓,a EVELETH in okolico: G JOHN AHČAN, 305 Faya Road Eveleth. Za MCKINLEY in okolico G. JOHN PERKO, Coal,Box,34 M.c Kinley. ZaßlWABIKin okolico: G. JAKOB DELAK, Bhvabik. Za ELY in okolico: G. JOS. J I KS LIE L, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih oio priporočamo. Bpravnistvo Slov. Novice. i 6 | $ Ali ste že zavarovani proti ognju? J t Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. ; S. C. Ctivnoweth Insurance Agencv Richterjev Pain Expeller z sidrom- Ste li zavarovani? Ali je Vaša hiša v slučaju ognja v dobri sigu-ranciji. Zavarujte se pri nas in postanite ob enem delničar naše stare znane zavarovalne tvrdke, ki povrača preostah denar delničarjem nazaj. Finska vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. Ta zavarovalnica vanì nudi največje ugodnosti. Prečitajte sledeče stanje družbe, dne 31. decern-bra 1915: Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku k! ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite Svoj denarna najbolj varno banko v Honghton Co., v tf, iv Houghton Nat’1 Bank; Houghton, Michigan. 1 mejite! ji zavarovalnih polic Zavarovalnina ............. Izplačane požarne škode --- Izplačane dividende elanom Gotovina ................. J.............3,077 .....$3,161.486.44 ........$125,577.18 ____$253,323.08 ........$156,911.98 DIREKTORJI: Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen, podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik* I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. I oheia in William Johnson, odbornika. ZA MOŽKE IN ŽENSKE- Knjižica ki navoduje kako se mora dvoriti drago 'Vam osebo, ka-ko se spravljajo prepiri, tudi navodila za ___________srečno življenje zakonskih. Pošljite4c znamko za poštnino na COLUMBIA NOVELTY CO. St. D.Box 9. New York,N.Y. 5 Artističnih portretov znamenitih žena 50c knjižico raznih strokovnih in naravnih in znameni tih ved 10c v poštnih znamkah Zadovoljenje jamčeno Mrs. L. Piaseka 205 E.Mth Sf New York.Njfl Sezona Barvanja! Sedaj”so nastopili dnevi ko se barva' lepo sdši ako je «hiša na novo prevlečena- Naša zaloga barve je popolna. Raznovrstnega orodja za na kmetiji,Krtu in okolu hiše. KECKONEN HARDWARE CO. Peta cesta, Telefon: 163. ’i; Calumet, Mich. Izdelujemo! Razne mehke sladke pijače. Zastopniki smo tudi Za krepčilno neopojno in zdravojpijačo “Pablo” % F. M. Kinsman. Bottling Works. Tovarna 812 Portland St; Phone 787 Vesti iz Domovine. Jogr- Čas. Urad. Washington, D.C Zborovanje jugoslovanske detro. kratslke stranke v Ljubljani. Dne 29. junija se je vršila glavna «kupšČina novo osnovane jugoslovanske demokratske stranke. T& stranka, za katero se je za-SeLo delovati začetkom tega leta, ji bila konstiturana na Detrovo in JE*avi®vo. Pripravi talni odbor je v kratke»* .času dovršil delo, ki je omogočilo prvo glavno skupščino. P® jpoiočilu ‘.Glasa Slovencev, Urvafcv in Srbov’ je bilo glavno ipSrnrovan je te stranke zelo vspeš-tio in brez vsake ovire, četudi so delavne oblasti konsignirale vač ÖaUljauov vojakov, ker so se oblasti bale nev armili prevratnih jQianit'esiacij. Ma skupščino je prišlo iz cele Slovenije uadSUO zaupnikov stran te, fe so napolnili -zboroval no dvorano v ponosnem Narodnem domu. Zborovalo se je v treh odse-Stih,. IHpp&eiao je o tvoril sklica-Italj dte- Ivan Tavčar. Preganjanje Slovencev, Ma mestu iški koucipijent Dra-otin Trstenjak v Slovenjem Gradcu je bil, kakor poroča Slovenski Narod, za kazen prestavljen, ker ni hotel ob priliki slovenskega shoda v Št. Janžu'delati po volji nemških in ne m burskih na-caJniikov. Proti njemu so razvili äüßiucit .veliko agitacijo, ki je rodila fetidi sah.. iCa korektni uradnik je bil prestavljen iz Sloveirjega ’tale« k namestništvu v Gradec. Na n jegovo mesto bo sedaj gotov prišel kak zauešeu nemški naoijo-ualist, 'Proti Dr. Šušteršiču. "blovHnsken, Narodu se poroča »t&tkoai julija iz Vrhnike; Na aeji mestnega zastopstva je bil z «seo.fi glasovi proti glasi Nemca Mullej/e sprejet predlog, da se izbrišeta és.. Šušteršič in dr. Lampa in; imenika častnih članov vrhniške občine.Istočasno je bilo k ne amžkoftt Jegliču podeljeno častno oLčanastvo. Postopanje mestnega jméòpnika MuJÌeya pa sploh vsak-«bidja. Temu poročilu.naj pristavimo, la jdkaivzelo gibanje proti dr. Šušteršiču na Slovenskem tak ob-eg, da je on sam izjavil v listih a se zahvaljuje na vseh častnih bčanstvih. Urpevno, kajti vsa mesta so se pripravljala, da ga sramotno vržejo iz vrst častnih cbaHBOv radi njegovega avstrija-«ustv* in njegovega proti narodnega izdajalskega delevanja. « Ribe izginjajo v Savi. » Hrvatski listi poročajo: Po naših bifor macijah je ostala Sava skoro brez rib, tako da imajo ribiči la malo koristi od nje, dasi plačujejo visoke najemnino in izgub, tjajo dosti časa za prazen niej. Tako je te dni lovila ribiška družba, razdeljena na šest s Kupi n, celi Sederi ribe v Savi, toda ujela jez mrežo komaj 20 kilogram rib. To je tadi vzrok, da je na ribjem trgu tako malo savskih rib, in da so one, ki pridejo na trg,strašno drage, asa Vzrok', da je zmanjkalo vSa-vl rib, navajajo ribiči dejstvo, da so bile uničene z dinamitom in ročnimi granatami, katere so metali vojaki v Kavo in uničili na a. tracia na tisoče in tisoče rib.Ob laafci bodo morale z uajsorožn jimi odredbami nastopi proti takem u-rtiče vanju rib. Proti hrvatskim listom. Zadržki Narodni List piše; izvedeli smo, da poizveduje državno redarstvo kedoje naročen na“Knji ževni Jug” in na “Glas Slovencev Hrvatovsn Srbov”. Poleg tega je tr javnih prostorih, kjer se proda-jjajo fett, vedno na straži kot slučajni čitatelj kak državni redar,ki pazi, kakšne liste kedo kupi. Ali je torà] zločin, čitati v Zadru ono, kar dovoljuje cenzura, da se tiska v Zagrebu? Slovenski Narod prepovedan mornarjem Slovenskemu Narodu poročajo iz mornarskih krogov, da je list na nekaterih ladijah prepovedan m da ga naročniki enostavno ne dobijo v roke, ker se vsak iztis uniči na zapoved poveljmštva. Gl- Sl- H. I. S. prepovedan v Avstriji- Slovenski Narod javlja, da je avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve prepovedalo Glas Slovencev, Hrvatov in Srbov za Avstrijo. To je najbrž začetek novega kurza v Avstriji, odkar je prišel za ministra notran jih zadev bivši šef -dunajske policije. Tatinski sorodnik. V noči od 15. junija ata se pripeljala v Zagreb Franjo Junec in njegov sorodnik Ivan Boshr, oba trgovca iz Nezbeša na Kranjskem . Ker nista mogla dobiti prenočišča, sta se vlegla pred državnim kolodvoru], da se prespite, Jurjec je imel pri sebi v plat neni vreči-na prsih pod srajco 14,000 kron, za katere je Bosnar dobro vedel. Ko seje Jurjec po kratkem spanju prebudil črez pol ure, je opazil, da ni več njegovega sorodnika poleg njega, istočasno pa je tudi spoznal, da 7nu manjka v vrečici 12,960 kron, medtem ko je tat pustil v njej 1,040 kron. Jur jev je takoj začel sumiti svojega sorodnika, katere-je našel po doljšem iskanju pred kolodvorom. Poklical je stražnike ki so prijeli Bosnarja. toda denarja niso našli pri njem in tudi on sem taji tatvino,.dasi govore vsi znaki proti njemu da je on izvršil tatvino. Vsled tega so ga zaprli in ga izročili sodni- “Prodana nevesta” prepovedana v Trstu- Dunajska Arbeiter Zeitung lavlja iz Trsta, da je bila “Prodana Nevesta” prepovedana in da je morala mesta nje dati zagrebška opere Yerdijev “Traviata” v hrvatskem jeziku. Gledališče je bilo popolnoma razprodano. Oblasti so nameravale iitotako prepovedati tudi opera “Zrinjski”, vendar pa je pozneje dovolila pod pogojem, da ne sme nositi pred. stavljao Zrinjskega pri odhodu iz trdnjave hrvatske zastave. List pristavlja temu; “To je nenadkriljiva slika Av-atrije”. Delo češkega umetnika ki je istočasno tudi avstrijski u-metnik, ee ne sme dajati v Trstu, ki je takorekoč avstrijsko mes to”. To neumrljivo delo glazbe, ki je odšlo vrlem narodnim sporom. Zato so morali Hrvati peti italijansko opero! Prav avstrijsko! Istrski In slovenski otroci v Zagrebu. 1. julija zvečer je dospelo v Zagreb 105 otrok iz Pulja, katere so odpremili v gjurgjevački lco-tor,zjer bodo ostali na oskrbi.Zvečer je dospelo lOOslovenski oLrok, katere so naslednjega dne odpel-jnli v ludbeški okraj, kjer je za njihovo prehrano popolnoma pres-krbleno. V Zagreb je dospelo dalje 100 slovenskih otrok iz tržaške okolice ter so jih porazda-liii po varaždinski okolici. Težka železniška nesreča. Zagrebška korespondenca javlja; Kakor smo izvedeli odpotni-kov ki so despeli v Zagreb, bo je dogodila v nedeljo 2. junija okoli poldesetih dopoldan težka železniška nesreča na progi Zidani most — Zagreb ter je bilo baje ubitilj do 80 potnikov, medtem ko se^za težko iu lahko ranjene še na ve, koliko jih je. Nesreča se je pripetila vsled trčenja dvah o-sebnib vlakov za prvim tunelom pred Zidanim mostom. Kako skrbe avstrijske oblasti za Istro. Ko je že skoro vse obnemoglo. oslabljeno in pomilo, se je spomnila avstrijska oblast, da bi bilo dobro nekaj storiti, da se vsaj koga reši smrti vsled gladu.Rekvirirali so v Srbiji 220 koz za otroke. Te koze so spravili najprej v Trst. Namesto da bi jih cu nakrmili, so jih pustih v železniških vozovih, in jih šele črez nekaj časa odpravili dalje pro ti lie ki. Ko so na Reki odprli vozove, so našli 71 koz, ki so poginile vsled lakote. Toda tudi sedaj jim niso dali hrane, temveč so jih pustili zópet nekaj časa na Reki v vozovih, tako da jih je poginilo nadaljnjih 44, Preduo so jln spravili na parobrod, so jih morali poklati še 21, ker so bili preveč oslabljene, da bi vzdržale vožnjo. Tako je dospelo na Krk mesto 220 koz samo 84. — U-boge koze • namenjene, da rešijo ljudi gladu, so morale Same poginiti od gladu.—Tako se dela v Avstriji. Vestno zdravilo dela čudeže Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. T®. pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca debila ugled pri odjemalcih. Toda Dovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege branili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas prisilili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih/Zdravil gotovo razuae da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vsebina Trin. lekov ostane, kakor je bila, v gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. ImsynajboljSe uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izba}» iz želodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ki so vzrok poinnoževanju bacilov raznih bolezni povzročajoče otrpnenja prebavnih organov „Tri nar. jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi, nego samo lečna grenka zelišča in naravno rdeče in čisto vino. “Pri jezuitih’ . Slovenski Narod poroča; ‘T ri jezuitih” v Trstu je v sedanjem času zaprtih vedno dovolj vojakov. Ako kedo prekorači dopust ali se v čem pregreši, ga tirajo “k jezuitom”. V času, ko so bili ti zapori naplenjeni za civiliste, bilo težko popegniti iz njilu vojaški kaznjenci pa uidejo iz njih, kadarkoli se jim poljubi. Nekoč jih je penegnilo 2L skupaj, zadnje dni pa zopet 16. Posamezniki pa.po-begdejo vsak dan. Izkopali so si tudi podzemski hodnik po vzoru onih v strelnih jarkih in okopih. Po štirih letih obtožena. Pri zapeklini, neprebavljivosti glavobolu, migreni, nervoznosti, splošnem oslabljenim kakor tudi pri posebnih želodčnih neprilikah, n. pr. pri ženskah, ko pfemin jajo dobo, rudarjih in drugih delavcih ki vdihavajo plin ob svojem delu. Vsakdo bo izpoznal vrednost tega zdravila. Dobiti ga je v vsaki lekarni. TRINERJEV LINIMENT nev- iz- prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, ralgiji, putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje ]e vrsten pri izpalmenju, pretegnjetiju,oteklinah itd., in pri drgnjenju po kopanja nog odvzame utrudljivost. JSjaprodaj po vseh lekarnah. za Antiseptika za zunanjo rabo, izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseh lekarnah. V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panama 1916 so bila odlikovana naša zdravila z zlato kotanjo JOSEPH TRINER, Iz Pazina poročajo, da se bo v kratkem pričela razprava proti kapitanu Pavlu Winterju in prvemu častniku Josipu Luppisu Obtožena sta, da sta zakrivila katastrofo, katera je zadela parnik “Baron Gautach” dne 18. av-« gusta 1914; državno pravdništvo ju obtužuje, da se nista držala vojaških predpisov, da se mora pinti v gotovi oddaljenosti od o-bale, da ne zadeue ladija na kako mino. Kor se nista brigala za to odredbo, sta povzročila katastrofo pri kateri je izgubilo nad 100 oseb življenje. Ta katostrofa ja bila največja izza pogrezuitve Titanica. 1333 izdelovalec 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. P5 »***«■■ € « Varčnost Napredek (S « Otroci, ki ljubijo svoj narod. Pod tem naslovom poroča Edi- se je nost7. junija: Na Kozini zbrala družba 10 šolskih otrok in je prijedila veselico v korist šen-tvidski šoli. Veselica je - dala K. 2k. 40. Imena otrok so Teodor Previd, Radovan Benčič, Anton Pavletič, Svetozar Sosič, Sonja Doklova, Grozdana Sosič, Milena Sosič, Kristina Rapotec, .Zorana Šturm, Danica Rapotec (kako lej pa narodna imena. Živeli narodu -otročiči, živeli Kozanci, ki tako mladino! Last jim. imajo « *§ * *§ « * * * * 1 « * # ALi HOČETE POMAGATI? VLADA ZDR. DRŽAV PROSI, DA SE VADIJO V Varčevanju in Napredku VSE osebe v Vseh rečeh, AKO SLEDITE TEJ PROŠNJI, JE DOKAZ PATRUOT1ZMA in LOJALNOSTI. VARČEVATI in KUPITI Ustanovitev “Narodnega Sveta” Edinost poroča 8. junija; “V soboto popoldan se je’ vršila v Ljubljani v hotelu “Union” pod-predsodstvom načelnika Jugoslovanskega Kluba dr. Antona Korošca konferenca glede ustanovitve jugoslovanskega Na-rodneg Sveta. Navzoči so bili zastopniki Slovenske ljudske, stranke in J ngoslovanske demo kratične stranke: politično društvo Edinost je zastopal tajnik dr. J. M. Cok. Na konforenci je bil dosežen popolen sporazum in je bila sklenjena ustanovitev Narodnega Sveta za Čisla j tani jo. Istra in Dalmacija in socijalisti niso bili zastopani. Sklenjeno je bilo, da se jim depošljejo pravila, da stavijo svoje eventulne izpre. minjevalne predloge, oziroma, da se sploh izjavijo o njihovem stališču napratn temu vprašanju. Vojne Varčevalne znamke ! Zdr. Držav BO POMAGALO VAM IN VAŠI DOMOVINI Ali boste pomagali? /prašajte vašega župnika, duhovnika, poštarja, predsednika kluba, pismonošo ali bankirja. Oni Vam bodo povedali kako. Patrijotizem Lojalnost f S I SLOV. KÄTÖL. POBP. DRUŽBA. Vstanovljena 3. marca 19,15 na Calumet, Mich. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St. fc d p red s. •' John Gazvoda, 509 Tam. St.. fajnik: Math F. Kobe, 420 7th St.... ii. taj.: Jos R. Sedlar, Lindi a LakeAveSt. Laurini» Blagajnik: Jos. Scheringer. Oak St. .. .Calumet. Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,.... ... .Calumet, NADZORNIKI: Calumet, Midi. Laurinm, Calumet, ” jehn D. Puhek, 2140 LpgSt..............Calumet, Mi'ch. John Gosenca, 4055 Klm St................ ” ” Matt Sustarich, Osceola St...........Laurini» ’ POROTN I OD BOP.. Jelin Sustarsich, 420 Osceola St. Laurium Matt Straus, 2409 B St. Calumet j os. Vardjan Dollar Ray, Michigan. Mich. J VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo,naj se na glavnega tajnika družbe. VSE alenarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Sitotiske. Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesteče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsafcš.čas od glavnega tajnika. Đražbinoglasilo so “Slov Novice.’' Catametslsfc novice. V interesu četrtega vojnega jHOjik prišel je v »edeljo na Calsi poseben vlak'na .katerem so i uhajalo'razni vojni spominki ifrancoske 'fronte, kalk or zajec Miki top, 'topovska kusogla 14 dne»« kalibra, Jtelmeti, .ostanki ;a zračnega letala, Rajone-t puške i. t. d.' V prilog poeoji-'f nastopilo veci govornikov, •ritemi dva vojaka., ki sta se köt l!«lida vrnila iz zapadne frollavo si je ogledalo na ti-Ijodi iz Galumeta in okolice. r-i*» ob tračnicah blizu Mijie-1 Hange kolodvora je bilst toli -1 « Je več oseb se ' onesvestilo. Wvo in policija sta skrbela za " Razstavni vlak spremlja lo, bodo vsi ti odšli nazaj fronto na Francosko. emi malega naroda. Urad. Washington,D.C a kratko smo že omenili Uo brošuro, katero je spi-9 slovenski pisatelj Ab-' ^fepeluh in katere naslov p r°bleini maleera naroda. m malega tt)em podajamo par po-,(^a dobe čitatelji mal izgled, ^borito in s kako toplo Zn,.l° razpravlja avtor o na j^podarskem stanju in o na- 1 'll se jim moramo posiečs-te njegove razprave se uveri .Hi politiko, ki se je pečala največ z !,li i ji, da je Abditus - Rre- «k •esilici odličen publicist. % 111 naroden slovensici so— "»tvo narodne politike. C“,ao,ek ne sme imeti ^'sli;šteje ee mu r greli, '°stopio misli in dela. S lQefo bi se dalo označiti do- le “politično življenje” ^Sf.Določnega narodno- po a* cilja do sedaj tudi imeli vsakdanjimi potrebami zditevami in krivicami. Izgubljali smo se v malenkostih. Narodno — politični cilji so se obravnavali le ob posebnih prilikah splošno se predvojna slovenska narodna politika ni dovolj brigala za narodno - politične probleme; zato je oscala malenkostna in osebna. Ko se je bil zanesel takoz van il1 kult urili boj”med slovenske politične stranke, se je pokazala njena jiritlikavost. “Kul turni boj” je utonil v mlaki.... Bolitični boji so stremeli za nadvlado posameznih stanov. V javnem življenj ji je zavlakalo plehko damagoštvo ki je dvigalo posameznike v takozvane “narodne voditelje”. Ti voditelji so pritisnili po. litičnim bojem 3voj posebni pečat ker so se radi okoriščali z njimi. Slovenski konservativci, ki so bili prvi med hujskači, kakor njihovi tovariši povsod drugje, so z dema-goško taktiko izrabili idejo demokracije. Zvezam s plonstvom in velagrarci, so premamili večino posedujočega kmetiškega ljudstva in ga pridobilrza svoje politične namene. Bolitično slabotno in nezanesljivo meščanstvo je bilo potisnjeno ob tla. Industrijsko delavstvo in nezanesljivo meščanstvo je bilo na Slovenskem prešibko, da bi prišlo do besede in veljave. Pr teh političnih pobojih, ki so ee sukali okolo vsakdanjih potreb in nagonov, so bili veliki narodnopolitični cilji in družabni problem piirinloni na stran1 BrevladovaH so stanovski in-, tersi ki so se pokrivali ,zdaj z narodno pobarvanim,zdaj z verskim plaščem. Zato je vsakdanjih političnih borbah skoraj neomejeno gospodovala laž. V puščavi vpijoči so ostali tisti nesebični in modri možje ki so povdarjah etično da je narodna politika po svojem bistvu delo v korist ljudstva in da politično delujoča oseba ne sme bogateti iz tega naslova. Naši idejni Temelji. Zakaj gre sedaj? Kje je velika cesta, ki nas privede v novo dobo, katere zarjo vidimo na daljnjem obzorju? Načelo hinavske sevrilnosti in brezobzirnega zatiranja v našenr javnem življenju je zlomljeno, Slovenski otrok je toliko dorastel da bo kmalu shodil. Velika doba v našem narodnem m ljudskem življenju zahteva od nas samostojnosti v mislili in dejanjih. Zato je potrebno, da ugotovimo svoj gmotni in duševni temelj in ga po potrebi izgradimo. Brodreti moramo v svojo notranjost; iznje se mora roditi bodočnost, ki jo dosežemo, ako bo svoboden razvoj vseli ljudskih in narodnih gmotnih’]» duševnih sil ne le mogoče, temveč tudi gotovo Svoboda in pravo razumevanje in teresov vseh stanov in slojev us stvarita ne samo zunanjo, temveč tudi notranjo, duševo skupno domovino ki zažiga plamen resnične ljubezni do nje. Botem ne bo med nami niti “izobčencev” niti “inkvizitorjev”. Nadonieste jih resni kulturnijin gospodarski boji,jki rode nova bogastva, s katerimi upravičimo svojo narodno, kul-urno in social j ii u eksistenco. Iz doslej povedanega se da posneti to-le troje: 1. Idejna podlaga naše kulturne in gospodarske samostojnosti je okrepčana m razširjena demokracija. Demokracija je tisti idejni iolemeiit, na katerega se more op zrati v vseh primerih in boj ih na uotrajm na zunaj. 2. Kulturni in gospodarski napredek slovenskega ljudstva je mogoč v svobodi in v prostem razmahu vseh gmotnih in umstvenih sil. Ta svobodni razmah poviša našo gmotno in umstveno produkcijo in nas usposobi za nadaljnje boje. B. Ker je slovanski narod majhen in po svoji socijalni sestavi DOvečini kmetiški in delavski je nujno, da se naše gmotne in must'ene sile organizirajo po načelih socijalne pravičnosti in enakopravnosti, ker jih usposobi le socijalna organizacija za težavne konknrn-en čne boje med velikim svetom. Slovenec se seli na tuje- Bn ročnem delu je bil človek gibalo orodja. Razum in ročna spretnost sta ga usposobila za delavca. Bri strojnem delu pa mora človek slediti stroju, po njem se ravnati, streči rmi mora: toraj ravno narobe. Zato so človeške žrtve pristrojnem delu večje nego so bile pri ročnem.Število ponesrečencev v strojnih obratih je zelo veliko, kar dokazuje tudi statistika zavarovalnic za delavske nezgode. Stroj je bil takoj spočetka DRUSTVENI.OGLASI. podporno Slovensko - katoliško društvo SV. JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. Prvo in edino Slov. Kat Pod. društy« na Laurium. ima svoje redne mesečne Beje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne ” dvorani Gosp. John Sustaricha ria Osceola cesti. Društveni odbor za leto 19IS Jakob Veitin, Josip Režek Jos K, Sedlar John Šuštarič. predsednik. podpredsednik tajnik blagajnik ODBORNIKI ZA ž LETI: Martin Straus Josip Jakša, Anton U-davič, Peter Hrebec. ODBORNIKI ZA ENO LETO: JohnGršič, Jos, Vogrin, PaulMajerle, Jos. Žaleo Maršal : Matija Stubler. ^Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium; za Rayin baultown m okolico, M artin Straus za Red Jacket In okolico Anton Udovič Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po 81.00 na dan za dobo S mesecev in nadàlnih f> mesecev plačuje Družba po $20.00 na mesec Cela smrtnica je $800.00 oziroma $400 kakor se hode kdo zavarovati- Nadalje plačuje družba tudi razne poškodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. d Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bolezni ali smrti. Za nadalna pojasnila in potrebne listine se obrnite na taiuika Jos. R. Sedlar 3127th St Calumet Mich, K obilnenju pristopu vaof Odbor- Društvo sv. Jožefa št. 1- S. K. P. Družbe no CAL.UMETU. Uradniki za leto 1918. redsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, JohnSterk. Tajnik in zastopnik, Louis Gasvoda 4036. Oak St Y. J. Podtajnik, Frank Vesel. Blagajnik, Mihael Klobučar. Odborniki za 2 leti: John Gosenca Math F. Kobe, John Pechauer, in Math Pipan. Odborniki za eno leto. John Gazvoda Jos. Scheringer, Još. D. Grahek, Nick Mrak, Maršal: Frank Gregorich.. cslanec: Math F. Kobé. Bolniški obiskovalci so: ■ Za Red Jacket, in Newtown Math F. Kobe; Yellow Jacket, John Gosenca Bluejacket, Albion Joe R. Strutzel; Za Stari Tamarack in TamarackNo. 5: John D.Grahek; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium; John Gazvoda; Za Raymbaultown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Ignac Lovretič. Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Slovensko neodvisno društvo podporno Sv. Mihaela na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. DRUŠTVO SV, PETRA. št. 39 K. S. K, Js v Calumetu. / Ali potrebujete očala? Ak° »ih da, oglasite se pri nas mi imamo stroj za pregled in poskus oči, z katerem natanko preiščemo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno Gbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- Obiščite nas vedno na mestu. starem ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1918. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. Sterbenc mi. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. John Musič, Frank Plautz in Mihael Žunič. ODBORNIRI ZA 2. LETI. John R. Sterbenz, ml., John Turk GeorgeKotze. Porotni odbor Michael Sterk John Šuštarič in Frank Benčič. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike Perušič. Za Raymbaultown Osceola Swedetown::John Mušič. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Mesečne sefe' se vrše vsaka òsi*», nedeljo po prvi maši v cerkven! f URADNIKI. Predsednik, John Gazvoda, Podpredsednik, Aloja Šime.?. Tajnik, Jos. Ovniček, Podtajnik, Jos. Gazvoda Blagajnik, John Gosenca ! ODBORNIKI: Alojs Layrič, John Kolbuehtr An to -’ Muhié;Alojs Jtnič, J os. Klobuoliar,, John Murn. Frank Šuštaršič. Vratar n maršal, Jo?,Kočevar BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red, Blue in Yellow Jatkef, Tamarack, in, za okolico, L Gazvooa, Oak St., Yellow Jacket. Laurium, Raymbaultown in Osoea-la in okolico; Alois Laurich To društvo je samostojno, ter plac«, v slučaju bolezni 20.00 ua mesec bolniške podpore. Vsmrtmne plača vsak član J.nn za pokojnikom, j toraj c' več članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen : I znižalo pristopnimi na $3.00 Poslat' se te priliko ter pristop te k društvu K obilnem pristopu vabi ODBOR. Društvo sv. Cirila in Meto# št- 9. v Calumet, Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svóps redno zborovan je vsako tretjo nedelja v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkva -orz. Jožefa. (Trajniki društva za leto 1918 sr Pred, F) •an k ŠedTak, Podpred. Jos. Plautz nil. Prvi taj. in zastoji. .John D. Zunich Zapisnikar: Joseph Koss. Blagajnik, Joseph S. Stukel. .-«v ODBORNIKI ZA ENO LETI John Ilenich, John Goasnch, Jobi/ Starc, Odborniki za DVE leti Peter Mihelich Martin Straus Jacob Kaučich. Maršal in Poslanec: Jacob’ Banovec. V slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSu Jednota plačuje y slučaju bolezni in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $4li 15 Kv «a pol leti ..................... $ 1.50 ali 8 Ki Posamezni iztisi po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vračalo. DOPIS! brez podpisa se ne sprejmejo. , V 8luoa,iu preselitve iz jednèga v drugi kraj •naj se nam blagovoli naznaniti staro bivaüs ©Opisi, denar in naročllalnaj se doposüjaj° P0(* «as lovom: Slovenian Publishing CÓ..J 211-7th Street. Calumet, Mich. “SLOVENIAN NEWS. Published every Friday at Calumet, Mich, by Publishing Co., 211 7th St the ^Slovenian ( aliimet, Mich. The only Slovenic paper in the Northwestern part of the J. S. of America. SUBSCftlr '»ON $2.00 per year. rhe best advertising niedium for Michigan innesota and other Western States. Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich « second class matter. ‘ eleforv 6J. ...r:*;; !»ii: mtmm • hswm J CALUMET IN OKOLICA, | 4MMK III»« I* lilHIIIIIIIP ÉWÉMUBÌ — Krščena sta bila v slovenski cerkvi Margareta, hči Josipa in Katarine Gesliel iz Yellow Jacke-ta in Stanislav Karl, sin Ivana in ■Terezije Testen iz Tamaracks. Zakonsko zvestobo sta si obljubila v soboto v slovenski cerkvi sv. Jožefa Miss Annie Špehar, hči Petra in Barbare Špehar iz Yellow Jačketa in Mr. Anton Vodopija iz fare Buzet v Hrvat-fikem Primorju. Kot priči sta bila navzoča Mr. Prank Sfi a l.t z in Miss Annie Kobe. Novoporočenca sta odpotovala v sredo v Detroit, Midi., kjer je ženin uposlen v e-ni ondotnili avtomobilnih tovarn. Mjadima novoporocencema želimo obilo sreče v novem stanu! —- Mr. Mike bunicb Jr. je odpotoval v nedeljo v spremstvu svoje soproge in deteta v New York na obisk soprogine matere. Vrnila se bosta na Calumet v dveh tednih. — Mr. Avgust Sayer iz Clevelanda, Ohio, se je mubil te dneve , na obisku svojega tasta g. Jaco-ba Puhek na Gratiotn. V četrtek je zopet odrinil nazaj proti domu. Na potu ga je spremljal štiriletni sinček Rajmund. — Mr. Kudolph Vertin iz osme ceste je odšel v šolo na Notre Dame vseučilišče v Indiani. Kakor čujemo, bo še več drugih naših mlademòey v kratkem odšlo v razne šole, kjer bodo poleg učnega kur za dobivali tudi vojaško izobrazbo, ki jun bo ipnogo pomagala do boljših jnest kadar bodo vpoklicani v vojaško službo. — Soboto popoldne je utonil v' Calumet Dam Louis Gašparovič, desetletni sin Mr. in Mrs. George Gašparovič iz Water Works lo-kešna. Deček se je s svojim bratcem in sestro igral ob vodi. Prva dva sta kmalu odšla domov, do- •51 Im je Loui3 ostal ob vodi. Ko ga le ni bilo domov, so ga starisi Sičeii iskati okrog doma, toda za-man. V nedeljo jutro so obvestili policyjo, ki je kmalu našla mrtvo truplo dečkovo v vodi na prostoru, kjer so ga ljudje zadnjikrat videli. Deček je bil podvržen padavici in domneva se, da ga je ta napadla, ko je bil v vodi in ker ni bila pomoč hitro pri roki je utonil. Pogreb se je vršil v torek jutro iz hrvatske cerkve sv. Tva- — Pogreb prostaka Štefana Dudjinski, ki je zadnji tedèn lini rl v Camp Custer, se je vršil v nedeljo jmpoldne iz poljske cerkve sv. Antona. Calumetske vojaške organizacije so izkazale pokojnemu vojaku zadnjo čast s tem,da so se udeležile v obilnem številu pogreba in ondale salvo ob grobu. — V torek večer je umrl na svojem domu, 405 Hancock Ave. Hancock, eden prvih slovenskih naseljencev v bakrenem okrožju, Mr. Geo Ruppe v starosti 69 let. Preci dvainpetdesetimi leti je prišel kot 17 letni mladenič s svojimi starisi iz Poljan na Hancock. Njegov oče, Peter Ruppe je ustanovil ondi trgovino, ki je še danes ena prvih v mestu pod imenom Peter Ruppe in Sinovi. Po očetovi smrti pred osemnajst leti je George prevzel vodstvo trgovine. V politiko pokojni ni nikdar posegal pač pa je bil skozi 3U let član šolskega nadzornega odbora in ob Času smrti je Gii tudi predsednik Superior National Banke. Poleg soproge in dveh bratov, Petra na Calumetu in Josipa na Hancocku, zapušča še sledeče sinove in hčere: Pavla na Hancoc-kti, Marka, ki služi v 114 tem infat. regimentu na Francos-kem, ^rs. Carl Zimmerscheid, Washington. Mrs. Lse Scott, Bjaunroot, Texas in Mrs. Charles Waara, Hancock. Pogreb je bi danes jutro iz irske cerkve sv. 'Patricka na Hancocku. -— V nedeljo je preminul na domu svoje hčere Mre. Enima Brown,Ilecla Str., 89 letni James B. Harry, ki jev dižavljanski vojni igral važno ulogo. Ni bil sicer vojak, pač pa je na drug način storil veliko uslugo svoji domovini. Ko je namreč general Lee udrl v Pensilvanijo, je odposlal močno armado proti Ilar-risburgu, da bi to mesto zavzela in uničila vojne zaloge severne armade. Mr. Harry je za to zvedel in je po noči in v viharju hitel s poročilom do generala severne ar. made, kije takoj vse potrebno u-krenil. da je dostojno sprejel na-predujočo južno armado. Harris-burg je bil rešen. Južna armada Slabotni potrebujejo večkrat kako krep{ji0 predno se jih ne prime bolezen K trdno in predno še ni prepozno. Vi potrebujete torej toniko, ki bo mN dila ves vaš telesni sestav. K odlašajte torej. Nikdar vam ne bo žal, ako poskusite Severa’® Balsam of Life Trin. Elix. of Bitter Wine. Ima najboljše usptìbe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja iz želodca. Tri nar jev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, bi so vzrok pomnoževauju bacilov raznih bolezni povzročajoče otrptienja prebavnih organov.Trinar-jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi, nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče in čisto vino. Pri zapeklini, neprebavljivosti glavobolu, migreni, nervoznosti, .splošnem oslabljeni kakor tudi .pri pp3ebnili želodčnih neprilikab, n. pr. pri ženskah, ko “premiti jajo dobo, rudarjih in drugih delavcih ki vdihavajo plin ob svojem delu. Vsakdo bo izpoznal' vrednost tega zdravila. Dobiti ga je v vsaki lekarni. TRINERJEV LINIMENT prodira.do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev-ralgiji, putiki; otrpnjenih udih itd. hitro iu gotovo. Nadalje je izvrsten j)i i izpahuenju, pretegnjen ju, oteklinah itd., iu pri drgnjenju po kopanju nog odvzame utrudljivost. Naprodaj pci Vseh lekarnah. Trineriev Antiputrin. Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseli lekarnah. V najvišje priznanje na « zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panama 1916 so ti la odlikovana naša zdravila z zlato kotanjo * JOSEPH TRINER, izdelovalec 1333 —1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. je bil vržena nazaj in prišla je prepozno, da bi sé udeležila bitke pri Gettisburgu, kjer je bila usoda juga odločena. Tako je Mr. Harry neposredno vplival na srečen izid državljanske vojue za severno armado,za kar ga je predsednik Lincoln še posebno pohvalil in odlikoval. Truplo pokojnega je bila prepeljano za pokop v Mount Holly Springs, Ben. — V sredo jutro je umrl v Detroitu W. H. Ring Foster, ponižni lovski čuvaj za okraje v bakrenem okrožju. Star je bil 55 let. Bodlegel je operaciji, kteri se je moral pred par dnevi podvreči. Enkrat je zbolel po zimi 1617,ko se je po naročilu deželnega lovskega departmenta nahajal na otoku IsleRoyale po posebnem opravku. Ker ni mogel dobitj zdravniške pomoči, seje kar sam oper ri ral; napravil si je nož iz'velikega žeblja. In za čas je tud; ozdravel. Sedaj pa, ko je bil v Detroitu kot pomočnik pri držav, ni poljski razstavi se ista bolezen povrnila a tudi spretna zdravniška operacija mu ni več pomagala Truplo bo prepeljano za pokop na Calumet. — Ljubiteljem umetnega petja in klasične glasbe bakrenega ok rožja sebo nudila to jesen prilika' da bouo lahko čuli sveto^noznane operne in koncertne pevi^j in godbenike na svoja lastna ušesa.Zasluga za to gre našemu organistu, Mr. E. J. Radeyu. ki si je brez o-zira na mogočo izgubo stavil nalog, da vpelje v te kraje pevce in glasbenike, ki so znani ne samo po Ameriki, ampak tudi po Kvro Vprizorjenih bo pet konaertov. Prvi bo v pondelj6k večer, kjei bo nastopil v pevskem programu Warren i'roctor iz Chicago, od vseli muzikaličnih kritikov priznan kot eden bodočih najboljih tenoristov. 7. oktobra bo nastopila prima donna Matzenbauer,kon-traltistinja, za 15. oktober je vk-njižena znana Sopranistin ja Olive Kline, 4. novembra bo očarevala občinstvo s svojo umetnostjo med-' narodno znana violinistinja Maud Powell, dočim bo znani Zoelner kvartet na strune zaključil jesensko sezono z koncertom 19. nov. V zvezi s tem koncertom bo nastopil tildi mnogo obetajoči ca-ln metalci tenorist Attilio Baggio-re, ki se sedaj nahaja na konservatoriju v Cliicagi. Vstopnice so na prodaj v 4 oster jevi in Mc-Logan & Pearce prodajalni na peti cesti.Podjetnemu Mr. Radey-u želimo,da bi imel izvrsten vspeb s svojim podjetjem, od rojakov pa pričakujemo, da ga bodo s svojo navzočnostjo pri raznih koncertih podpirali. Vsi koncerti bodo proizvajam v gledališču na Red Jacket«. Ne pozabite,da je, prvi kon cert v pondeljek zvečer ob 8:15 v Red Jacket Opera House,Na programu je Warren Proctor - tenor ist. —0. & H. rudniška d nisba je objavila; da bo s prvini oktobrom vseni uslužbencem materne družbe kakor tudi njenih podružnic povišana plača ki se bo menjala med 10 in 30 odstotkov. Oni', ki so imeli dosedaj najinanjo plačo, bodo prejeli najvišje odstotke. Dnevna plača za majnarje bo znašala med $4-80 in 5.00, za tram-erje med $4.60 in $4.80 za izurjene timbermane med $4.00 in $4.2o. Kontrakti za majnarje in tramerje ostanejo še vedno v veljavi. Delavci, ki dobivajo sedaj dnevno $3.05 ali manj, dobijo 3Q odstotkov povišanja’ toda’ njih plača v nobenem slučaju ne 'bo presegala $3.75.— To novico bo gotovo celo bakreno okrožje sprejelo z veseljem, kajti pri draginji. Ki sedaj vlada, ob stari plači sko- z več STUDIO za vežbanje glasa in podučevanje v raznih glasbenih inštrumentih, zlasti piano. STUDIO SE NAHAJA V POSLOPJU MERCHANTS & MINERS BANKE. rfej-tz JČzLrfr WzjW ičurto äTAaSäfeS -.-.V | ŠE VEDNO NA STAREM MESTU. w In še vedno izdeljujemo slike prve vrste po najno-vejšem, kroju. Naša posebnost so ženitovanske skupšine. Dobro delo,skrbna postrežba in primirne cene je naša posebnost (Severov Življenski balzam), -j-, zdravilo je znano, kot izborna tonika in pravo zdravilo v slučaju iò ste zabasani, če ne morete prebij, vljati, če vas tare mrzlica, če ste j obče slabotni ali če imate neprilika na jetrih. Mi priporočamo to zdra. vilo vsem, osobito postaranim ja slabotnim osebam. Poskusite g. Cena 85 centov v vseh lekarnah W. F. SEVERA CQ. CEDAR RAPIDS, IOWA GALBRAITH & McCDRN® Odvetnika iztirjujeta dolgove, urav nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske li stine Zastopata v vseh sodiščih ULSETH BLOCK Calumet, Mich s, Tei. 169 na Pogrebni zavod JOHN R. RYAN. g» ;a Stil je največji na Calumetu ter *T bro znan med Slovenci- Priporo^ !ltt se v slučaju potrebe, istotakoz krste in ženitnine- 201- - 6- cesta Tel. 25 “ Calumet Mich- io sei no AKO HOĆEŠ KADITI dobre smodke kupi si “WOLVERINE’ ki je izdelana iz pristnega vanskoga tobaka od THOS. ENTEMAN • 400 — Pint, cest mor Na Calumetu 24 let W. E. Steckte trat «►čil dne Izdelovalec UMETNIH SLIK HERMANS STUDIO ji Peta cesta. Calumet- Ste ii začeli katerikrat štediti. ro ni bilo mogoče družini otroci izhajati. Povišanje sicer ni bog zna kako veliko, ali pa vseeno kot — nič. boljše je Ako ste to storili položili ste le temelj finančni stavbi- Še niste pričeli zidati. Skušnja druzih naj Vam bode Jv ugled sistematične štedilnostl. Redna uloga v rednem času bode izgojila stalno in trdno finančno stavbo. Mi smo tu Vam v pomoč. Oglasite vsaki čas. Cor- 5 in Oak Cest® Psone 678-J. Calumet, Mi*«o vt «ova! .-j te NAGROBNI SPOMENIKI iz marmorja in granita dobe# zmernih cenah pri «lili. Sosto j lakot ta E. F*. MurpWi Calumet Granite & Ma$ i>ez Works ‘liü 900 W. Pine St- lic Tel- 678 W- Calumet’ M'*abije *‘European Coffee Hoi^k ‘ho -Evropska kavarn*" Priporoča svojim gostoli' črno kavo,raznovrstne m oro Nje. J *5 k 'Jt*obr r p '°00 n če in izvrsten lunch. Vabi'"0 i,j6o gospode in gospe rojakinj01, obiščejo. CALUMET STATE BANK. , Calumeti Mich. **+**+**+*++**+*+*++", HM Calumet, Peter Maiil0f' ;r nltl lastni %l0 er,a cest*- ’ iSt( os«« fM0)i Richerjev Pain Expeller »o