Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja IV Lastnik tn izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak petek, — Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oz. 8 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mesto, št. 60-KB-16-2-24 Stev. 19 (322) Leto VIL NOVO MESTO, 11. MAJA 1956 Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik To uprave; Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25 Poštni predal: Novo mesto 33. Telefon uredništva In uprave št 12? Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani Za tisk odgovarja Franc Plevel Za organizacijsko učvrstitev SZDL je redno plačevanje članarine bistvenega pomena P Ze okrajna konferenca Socialistične zveze je 17. marca Opozorila, da je treba prj reševanju organizacijskih vprašanj laaše ljudske politične organi-kacije posvetiti največ dela notranji utrditvi njenih vrst, predvsem razširitvi članstva. Ugotovljeno je bilo, da število članstva v organizacijah SZDL v okraju nikakor ne ustreza dejanskemu razpoloženju ljudstva, ki je med osvobodilno vojno in vsa leta po njej z dejanji dokazovalo, da je za graditev socializma. Redno plačevanje članarine je bta vsako organizacijo pomembno iz več razlogov; predvsem kaže, kdo je s srcem njen član In je pripravljen, čeprav s skromnimi sredstvi, tudi gmotno podpirati uresničevanje idel, za kaltere se bori. To velja v polni meri tudi za članstvo v naši Socialistični zvezi. Ne gre toliko za 5 dinarjev ali več, ki jih član na mesec izroči svoji osnovni organ zaciji, čeprav so pri milijonskem članstvu tudi to pomembne vsote. Važnejša od denarja je zavest povezanosti v čvrsti, enotni in mogočni organizaciji, ki nas združuje v prizadevanjih za ustvaritev lepšega življenja, kot nas je v letih borbe povezovala slavna Osvobodilna fronta v boju za narodni obsiioj ;n demokratične pravice. Članarina .če jo organizacije redno pobirajo, ni za članstvo prav nikako finančno breme. In vendar sl:šimo dostikrat v vrstah članov pomisleke proti izvrševanju te osnovne dolžnosti do naše politične organizacije. Cemu to? Res je. da se z rednim plačevanjem članarine v SZDL v najem okraju številne osnovne in ebčinske organizacije ne morejo pohvaliti. Pred kratkim je bil na okrajnem odboru Socialistične zveze posvet blagajnikov občinskih odborov SZDL in predsednikov nadzornih odbo- rov, katerega sta se udeležila tudi dva člana Glavnega odbora SZDL Slovenije. Blagajnik organizacije ne more odločati o članstvu v SZDL Na posveitu so ugotovili, da bi bilo popolnoma napačno kriviti za neredno plačevanje članarine člane Socialistične zveze, čeprav imajo posamezniki do te denarne obveznosti včasih prav čudne odnose. Glavno krivdo za neredno pobiranje članarine nosijo blagajniki osnovnih organizacij, odbori vaških orga-nzacij SEDL, pa tudi občinski odbori SZDL. Prejšnji občinski odbori SZDL so članarino zanemarjali, hkrati pa izgubljali nadzor nad dejanskim številom članstva. Tako smo prišli v okraju do čudnega pojmovanja članstva v Socialistični zvezi: ugotavljamo namreč, da imajo nekatere organizacije »dvojno članstvo«: člane SZDL, ki redno plačujejo članarino, posebej pa spisek »nerednih plačnikov«, k: so v zaostanku za več mesecev, pa tudi za leto dni. Ko se blagajniku osnovne organizacije zazd\ da zaostalega denarja ne bo mogel več pobratii, take neredne člane SZDL enostavno črta iz svojega pregleda, organizacija pa o njih več ne poroča. S tem je grobo kršen statut naše organizacije, ki jasno določa, da člane sprejema In izključuje osnovna organizacija SZDL! Na tak način je bilo »brisanh« iz vrst SZDL, še prej pa iz vrst OF, precej državljanov, ki so vseskozi podoirall našo borbo In bil; zavedni in predani domoljubi, zaradi različnih organizacijskih malomarnosti in slabega dela vaških in občinskih odbornikov OF ozir. SZDL, pa so na papirju izpadli iz vrst naše organizacije. O teh stvareh naj razpravlja- PREBIVALCEM NOVOMEŠKEGA OKRAJA! Zadnja leta smo v prostovoljnem krvodajalstvu dosegli v naši republiki lepe uspehe. Znano je, da brez transfuzije (prenosa krvi) ni sodobnega zdravljenja. Mnogo hudih bolezni, ki so bile do nedavna še neozdravljive, danes uspešno zdravimo s transfuzijo krvi. Samo lani je v Sloveniji 25.000 prebivalcev brezplačno dalo nad 6 ton krvi, od tega v bivšem novomeškem okraju 772 krvodajalcev 177 litrov krvi. Hkrati pa je v lanskem letu novomeška bolnišnica dobila iz ljubljanskega centralnega transfuzijskega zavoda nad 250 litrov krvi. te dragocene tekočine, ki je že tolikim ljudem v zadnjem hipu rešila življenje. Bolnišnica v Novem mestu bo v kratkem uredila v svojih prostorih transfuzijsko postajo, v kateri bodo prostovoljni krvodajalci enkrat ali največ dvakrat na leto darovali po četrt litra krvi; z njo bodo zdravniki reševali življenja tistim tovarišem in tovarisicam, ki bi brez pretoka podarjene krvi lahko podlegli boleznim ali poškodbam. Novomeška bolnišnica je doslej edina večja zdravstvena ustanova v Sloveniji, ki take postaje še nima. Na pribl. 400 bolniških posteljah v bolnišnici se zdravi iz dneva v dan zaradi najrazličnejših težjih in težkih bolezni prav toliko bolnikov, ki morajo prestajati različne operacije, pri katerih je vedno znova potrebna človeška kri. Neštetim materam je bilo rešeno življenje ob porodih prav zaradi človekoljubnega razumevanja številnih krvodajalcev, ki so darovali kri za bližnjega. Poraba krvi narašča tudi v novomeški bolnišnici in moramo ustanovitev nove transfuzijske postaje na Dolenjskem samo toplo pozdraviti tako iz socialnih kakor splošnih človekoljubnih načel. Da pa bo nova transfuzijska postaja v novomeški bolnišnici lahko delala in nudila uspešno pomoć pri zdravljenju bolnikov iz vseh področij Dolenjske, nujno potrebuje prostovoljne krvodajalce. Le-ti naj bodo zdravi, odrasli ljudje s področja vseh občin novomeškega okraja. Transfuzijska postaja bo potrebovala okoli 2000 krvodajalcev. Rdeči križ vabi zato vse svoje člane In ostale državljane, da se prijavijo za krvodajalce in vpišejo svoje ime v častno knjigo krvodajalcev. Nikoli ne vemo, kdaj bodo darovano kri potrebovale morda prav naše matere, žene, sestre in Jhrat-je! Zavedajmo se, da je krvodajalstvo eden izmed dokazov naše socialistične državljanske zavesti in našega človekoljubja, razvita zdravstvena služba pa pogoj za višjo življenjsko raven našega naroda. Prijavimo se nesebično v vrste prostovoljnih krvodajalcev, podprimo plemenite napore zdravstvene službe našega okraja in naše socialistične skupnosti! jo občinski in krajevni odbori Socialistične zveze, ko pregledujejo število članstva in ugotavljajo odstotek volivcev, včlanjenih v vrstah SZDL! Ko se namreč nabere zaostanek članarine za pol leta ali leto dni, pa pride k temu še članarina Rdečega križa, naročnina za časopis, zavarovalnina in podobni izdatki, je marsikdo res v stiski in plačilo znova odlaga. Novi občinski odbori SZDL naj . bi zategadelj vprašanju članstva in rednega pobiranja članarine posvečali stalno in resnično skrb. Število članov narašča, Čeprav še vse prepočasi v primerjavi z dejanskim razpoloženjem ljudstva • Posamezni odbori ,ki so se tega dela lotili s čutom odgovornosti, že dosegajo prve uspehe. Povprečno najvišji odstotek članstva v primerjavi s številom voliv-cev ima občina Straža-Toplice — 69%. V občini Mokronog so od decembra povečali število članov za 86, čeprav gre na Trebelnem in v okolici bolj trdo. V šentjernejski občini imajo 70 novih članov, vendar pa je na škocjanskem predelu še vedno nered, saj dolgo časa niso mogli odkriti blagajnika organizacije, prejšnji tajnik SZDL pa je pustil vso evidenco vnemar. Lep red imajo v Trebnjem, v Črnomlju pa so sprejeli 200 novih članov. Volitve v osnovne organ'zacije so poživile delo organizacij. Najbolje delajo organizacije na območju prejšnje občine Dragatuš, najslabše pa v viniškem koncu. Črnomaljska občina ima 23 osnovnih organizacij SZDL. V občini Kostanjevica-Pod-bočje so vključili v organizacijo 220 članov. Slabo gre v Semiču, ki ima najmanjši odstotek članstva SZDL v okraju, medtem ko so v Žužemberku začeli dobro delati, prav tako na Mirni in zlasti v Novem me-. situ, kjer je občinski odbor razgibal delo vaških organizacij in jih organizacijsko krepko utrjuje. Vloga nadzornih odborov pri posameznih organizacijah je bila doslej vse preveč pasivna, so poudarili na posvetu. Prav nadzorni odbori pa so soodgovorni za delo odborov in organizacij SZDL, pregledovati morajo njihovo delo, jim svetovati in pomagati, kjer je treba, pa tudi predlagati zamenjavo nedelav-nih odbornkov. Organizacije Socialistične zveze v okraju ne bi smele pozabiti, da je sklep okrajne konference o notranji učvrstitvi organizacij letos ena izmed glavn'h nalog, obvezna za vse organe in članstvo SZDL. Treba je povečati število članstva, zlasti pa vključiti v o.-ganizacijo vso mladino, staro r.ad 18 let. Plačevanje članarine naj bo izraz naše zavesti in fove7.anost{ z organiza-ojo ter njenim življenjem. Uresničitev teh nalog bo hkrati najdostojnsjša'' poiasti-tev vseh članov S oclal! stične zveze ob petnajsti oblettnici ustanovitve OF. Na novem gradaškem mostu nekaj trenutkov pred otvoritvijo: trakom, ki še zapira most tovariš Tone Fajfar pred V TEDNU RDEČEGA KRIŽA Skrb za zdrava živila Rdeči križ ni samo človekoljubna mednarodna organizacija, ki nesebično pomaga tam, kjer je pomoč najbolj potrebna. Zlasti v naši državi je Rdeči križ tudi velik pobornik šiiroke zdravstvene prosvete in organizator akaij za dviganje zdravstvene ravni prebivalstva. Omenimo naj samo številne tečaje za zdravstveno prosvetljevanje mladine in žena, veliko pomoč pri zatiranju TBC, številne male asanacije po vaseh, zdravstvena predavanja in drugo. Letošnji teden Rdečega križa od 6. do 13. maja je posvečen ObpraznikuvTrebnjem VRSTA PROBLEMOV PRED LJUDSKIM ODBOROM IN SVETI — ALI V KMETIJSKI ZADRUGI RES NE BO ČISTIH RAČUNOV? Skrbne prprav« za praznovanje občinskega praznika v Trebnjem, ki bo že tretjič 15. maja, so še posebej razgibale vse organizacije in društva. Priprave vodita občinski ljudski odbor in občinski odbor ZB, sodelovali pa bodo pevci iz Trebnjega in Šentlovrenca, TVD Partizan, gosilci, godba iz Trebnjega, mladina, KUD, kolektivi in os-tala društva in orga-nzacije. Ob tako množičnih pripravah bo imelo praznovanje globok kulturno-zgodovinski pomen in značaj vseljudskega praznika cele občine. Poleg številnih kulturnih prireditev se bodo prebivalci občine spet zbrali pred spomenikom padlih borcev 15. maja dopoldne ter se poklonili njihovemu spominu. Ne bo odveč, če ob prazniku omenimo tudi nekatere probleme, s katerimi se dnevno spona-da občinski ljudski odbor tn ka_ teriih rešitev ni odvisna samo od njega in svetov, pač pa od vseh prebivalcev Praznovanje občn-skeea praznika naj ima poleg zgodovinsko-kulturnepa pomena tudi nalogo, da poveže vse Hudi v občini v nr zadevanju za reševanje različnih gospodarskih problemov. Občinski ljudski odbor ln svet za gospodarstvo se trudita, da spravita spet v obratovanje opekarno v Račjem selu. Nastavili so novega upravnika ln pričeli s pripravami za proizvodnjo opeke, ki Jo zelo pr!man1ku1e. Radi bi krili vsaj domače potrebe Gline je dovolj, strol tudi Imajo, težave so le i obratnim kreditom. Kaže. da bo navzl'c težavam opekarna že letos obratovala in postala najmočnejše podjetje v občini. V občint .le tudi nekaj obrtnih podjetij socialističnega sektoria, med katerim! le najmočnejše zadružno mizarstvo v Bentlovreneu. Podietje si Je v zadnjem času uredilo nove prostore in tako povečalo delavnost. Ostala podietia., razen čevljarstva v Trehnlem, pa so šibka. Nimajo primernih prostorov in strojev, predvsem pa manjka dobrih organizatorjev, k! bi se zavzeli za rast socialističnih podietij. Občinski ljudski odbor in svet za gospodarstvo velikokrat razpravljata o tem ter se trudita, da bi okrepila socialistični sektor gosnodarstva. brez katerega nt splosneca nanredka Resne skrb! povzroča občini že več let splošna kmetijska zadru- V*EME ZA CAS OD 10. DO 20. MAJA V začetku druge polovice tekočega tedna nekaj padavin, sicer do konca tedna večinoma Jasno vreme. V prihodnjem tednu večkrat nevihtne padavine, vendar bo prevladovalo ugodno, večinoma sončno vreme. ga v Trebnjem. Vse ostale zadru. ge v občini bolje poslujejo kot trebanjska. Res tudi ta zadruga dobro posega v odkupe, saj odkupi okoli 80 odstotkov za prodajo namenjene živine (goved in prašičev) ter okoli 90 odstotkov vi&kov kmečkih pridelkov. Samo v preteklih mesecih je odikupila in prodala nad 350.000 kg krompirja, znatno količino jajc ter okoli 10.000 kg fižola. Res oskrbuje s semenom kmetovalce, kot tudi z umetnimi gnojili in drugimi potrebščinami. Vendar poslovanje ni čisto v redu. Na letošnjem občnem zboru zadružniki spet niso dobili čistih računov o poslovanju. Po občnem zboru je bila revizija, ki bo šele dala pravo sliko. Zadruga je lani imela preveliko zalogo blaga kar za 5 milijonov Tako je lahko obrnila obratni kredit samo tri in polkrat. Dolžnikov je imela med člani ln uslužbenci kar za 4 in pol milijona dinarjev. Od kredita je zadruga plačevala dnevno 1.000 dinarjev obresti, 500.000 dinarjev pa je imela stroškov zaradi arbitražnih postopkov, ker ni redno plačevala obveznosti. Upravni odbor ni vedel za tako stanje ,pa tudi na občnem zboru so ga prikril!, tako da so prikazali maržo za neprodano blago, med katerim Je veliko tu_ di nekurantnega. Verjetno bo obračun spet pokazal izgubo namesto dobička. Kako dolgo bo tako poslovanje še trajalo, se upravičeno sprašujejo zadružniki. Precej je tudi komunalnih stvari, ki teže ljudski odbor. V občini je 8 Sol. Vse imajo slabo opremo, na Čatežu in v Trebnjem pa je kritično vprašanje prostorov Gradnja vodovoda se je ustavila nekje na okrajni meji. Zakaj, ni povsem jasno. Občinski ljudski odbor pripravlja načrt za kanalizacijo vasi, potrebno pa bi bilo vsaj skozi naselja asanirati cesto, da ne bi bilo toliko blata in prahu. Huda je tudi stanovanjska stiska. Mnogo delavcev in uslužbencev stanuje v Trebnjem, delovno mesto pa imajo daleč stran v drugem kraju. Med takimi je samo železničarjev 90. Ti tudi ustvarjajo stanovanjski fond. kjer so zaposleni. Praznovanje občinskega praznika na>j bo zato tudi mobilizacija vseh sk'ipno mov, ki živo zanimaj trebanjske občine. borbi za zdrava živila, Pri ravnanju z živili je še mnogo neznanja, pa tudi malomarnosti, zaradi česar propade letno veliko živil, po drugi strani pa so taka živila velika nevarnost za zdravje ljudi ln živine. Za to ima prizadevanje za čimbolj zdrava živila izredno velik pomen. Okrajni odbor Rdečega križa Novo mesto se je skupno z občinskimi odbori RK in ostalimi organizacijami v okraju načrtno lotil te posebne naloge v tednu RK. Na teren so šle številne ekipe zdravstvenih delavcev, ki proučujejo ravnanje z živih, kontrolirajo, dajejo navodila za odpravo napak in poučujejo vse, ki im«.jo opravka z živili. Strokovne učiteljice Gospodinjskega centra poučujejo, kako- se pripravi zelenjava, kako se prideluje sočivje in kako je treba urediti vrtove, da bodo dajali čimveč zelenjave, pa tudi, kako se ravna z mlekom od molže do porabe, pr; čemer pomagajo tudi mlekarji. Uslužbenci tržne in sanitarne inšpekcije ter živilskega laboratorija pregledujejo javne lokale, veterinarji pa klavnice in mesnice. Prav bi bilo, da bi res pregledali vse od gostinskih lokalov, do pekarij in mlinov, kajti čistoče in čuta odgovorno- sti do potrošnika in do ljudskega zdravja je še mnogo premalo. V marsikaterem mlinu so miši in podgane stalni gostje, mlini po več let niso beljeni in očiščeni. Vsega res ne bo mogoče pregledati samo v enem tednu, zato je prav, da bi bil to samo pričetek stalnega dela za zdravstveno kakovost živil. Številne prireditve v tem tednu so poleg akoij dokaz velikega dela, ki ga opravljajo organizacije RK pri nas. Zato je prav, da prizadevanje RK podpremo prav vsi in delamo na tem, da bo vsak državljan tuli član te človekoljubne organizacije. 70 let kmetijske šole na Grmu Letos bo poteklo 70 let, odkar je bila ustanovljena na Grmu pri Novem mestu kmetijska Šola. Proslava sedemdesetletnice te prve slovenske kmetiijske šole, v kateri se je v tem času šolali© nad 1.500 kmetijskih strokovnjakov in naprednih kmečkih gospodarjev, bo letos v oktobru. Proslava bo 7-dlružena z veliko okraijno kmetijsko razstavo in z raznimi ku'iturnimi prireditvami. O pomembnem jubileju Gimske Šolle in njenem pomenu bomo še pisali. Gradaški most izročen prometu V nedeLjo 29. aprila je Gradac menu zbrailo precej domačinov In, doživel uresničitev dolgoletnih okpljčanov, dež pa je prepreci! želja svojih prebivalcev. Nov že- večjo udeležbo tovarišev iz Met- lezobetonski most je nadomestil !>ke in Črnomlja- Mcuiiiška god* statrega, zasilnega, s Čemer je bi- ba na pihala je dvigala vesela naprednih sil v občini za la odstranjena še ena izmed voj- razpoloženje, dok'ler ni kmallu po o rrfi-vanje vseh P robi*. ^ |posledic, K ^ovesno otvoritvi 15. uri Franc JakiieviČ, predsed- ki živo zanimajo občane r . .. , . ., /-vit /%. w i~x ' ' , , mostu se je navzJjc slabemu vre- Pred množičnim slikanjem pljuč Mesec dni nas še loči od pomembne zdravstvene akcije v novomeškem okraju: v 8 občinah (razen belokranjskih) bodo posebne skupine fluorografirale prebivalstvo, staro nad 15 let. Ze pred štirimi leti je bilo opravljeno množično slikanje pljuč, ki pa takrat ni docela uspelo. Prebivalstvo novomeškega okraja se takrat žal ni udeležilo tega koristnega slikanja tako, kakor bi bilo treba. Kaj hočemo doseči s tako obsežno zdravstveno akcijo? Z množičnim slikanjem (fotografiranjem) pljuč vseh nad 15 let starih prebivalcev hočej« zdravniki odkriti vsa obolenja pljuč, predvsem vse tuberkulozne bolnike, raka ln srčne bolezni. Ce taka akcija ne zajame vseh ljudi, ni uspela. Saj se še dobro spominjamo, koliko smrtnih žrtev je pobrala tudi p« naših krajih zahrbtna tuberkuloza (Je-tika), proti kateri nekoč nismo potznali zdravil.. Danes moderna znanost tuberkulozo uspešno zdravi. Treba je le, da bolnika pravočasno odkrijemo tn napotimo na brezplačno zdravljenje. Ce pri množičnem slikanju pljuč malomarnežl izostanejo od pregleda, je morda drlo v ceM občini zaman. Kdo ve, Ce niso prav ti, ki niso prišli k brezplačnemu slikanju, torej k zdravniški pomoči, okuženi z je. nik ObLO Metlika, začel slovesi nosit .in pozdravil zbrano ljudstvo, ljudske poslance Toneta Fapfarja, Jožeta Borštnarja, Franca Pirko-viča, Avgusta Jazbinska, Toneta Zeleznika in Staneta Srnida, pred-« stavnike Uprave za ceste LRS in olkraijne cestne t1>rave, SGP Pionirja, predsednika ObLO Črnomelj Janeza Zuniča in ostaja predstavnike oblasti ter oreaniza-* mora akcija kot je fluorografl- orograflranje do zadnjih podrob- ranje kar najbolje uspeti. nosti. Matični uradi pripravlja- Od česa pa je to odvisno? jo spiske vseh oseb, ki se mo- Predvsem od zavesti prebi- rajo obvezno udeležiti množič- valstva vseh krajev, kjer bo to nega slikanja pljuč, o čemer je cij. Za njim je spregovorili doma* delo opravljeno! Odziv na zdrav- OLO Novo mesto izdal 9. fe- činom tu gostom tovariš Tona stveno prosvetljevanje naroda je bruarja letos poseben odlok. Te Fajfar, Čestitaj! Beli kraijoni k no- vedno hkrati dokaz njegove kul- spiske bodo člani krajevnih ko- vi gospodairski pridobitvii in hkra- tume ravni. Skupnost žrtvuje misij po vaseh primerjali in u k praznovanju 1. maja, ki ga ogromna sredstva, da bi ohra- ugotovili njihovo točnost. Hkra- praznujemo v znamenju novih nila ljudem zdravje. Kdor tako ti bodo člani teh komisij podrob- delovnih zmag. Zatem je prere- pcmoč odklanja, je podoben be- no poučili prebivalstvo o name- zal trak in simbolično izročil no- nlh in načinu akcije, poskrbeli vi most prometu, bodo za razdeljevanje letakov gostje Ln domačini daku, ki sam sebi hote škoduje. Obsežne organizacijske priprave so potrebne, da množično slikanje pljuč prebivalstva dobro uspe. Vsak odrasel človek mora vedeti, kdaj in kje bo fluorografiranjc. O tem bodo prebivalci v posameznih krajih še natančno poučeni preko tiska, s predavanji po vaseh in z letaki. Za strokovno plat dela odgovarjajo skupine zdravnikov, ki so v tem delu zelo Izurjene, saj so preslikale že skoraj vse slovenske pokrajine. V eni uri pride na vrsto do 100 ljudi, seveda pa mora del« teči kot po »te po vseh vaseh ln naseljih, pomagali hodo organizirati predavanja za ljudstvo ln pod. Na podlagi spiskov bo okraj, ni štab sestavil končni načrt, v katerem bodo zajeti tile slavni podatki: naziv fluorografske baze (kraja slikanja), .število oseb, M pridejo v ta kraj na slikanje, sez- nakar so si ogledali lep objekt, zamisel projektanta inž, Farčnoka. Novi most je doJg 40 metrov in širok 8 metrov, stoji pa na dveh vitkih opornikih. Zgradilo ga je SGP Pionir, cestna uprava pa je uredila k mostu tudi nov, razširjeni dovoz. Nadzor nad gredbenirni deli je imel inž, Kadunc ia Ljubljane, invesutot mostu je Uprava za ceste LRS» ki je vložila v to gradnrrr pri-nam vasi. točen čas začetka sli- hVuno 30 milijonov dinarjev, kanla, podatki o krajevnih »Leta 1943 smo prejšnji girada-električnih pogojih, najbližji Jki most porušili partizani po na-pošti oz. telefonu ln pod. logu komandanta Staneta, danes O vseh organizacijskih pri- Pa vidimo, da bomo tudi stari kočem traku«. Brez natančne, pravah bodo člani krajevnih ko- ^orci ?e korakali po novem, ve- (Napoved priredil V. M.| (ik0 in njeni nrenaiaJei? Zato dosledne organizacije ni uspe- misij te dni podrobno sezna-hov. Zato vodi vsa pripravljal- njeni. Lahko pa dobijo podrobnu dela okrajni štab za fluoro- nejša pojasnila tudi pri okraj-šrafiranje v Novem mestu. Po nem štabu v protituberkuloz-njegovih navodilih tekto v me- nem dispanzerju v Novem mestih, trgih, vaseh ln naseljih vsa stu, ki bo v tisku in na preda dela, ki jih vodijo krajevne ko- van Jih prebivalce 8 občin naie-misije. Po občinah so že in bo- ga okraja v teh tednih i« po- U»tanayljajmo mlečne re-do Se sestanki 8 člani krajevnih drobneje s**nanll i nalogami "avracije m Široko omrežja komisij, ki bodo pripravile flu* »uorograikanja, _____.. . .f, obratnih uaeuai ^ liko lc|>šem mostu. Čestitamo k otvoritvi vsem domačinom!« je v imenu starih borcev in aktivistov naročil tovariš Šegina m se 1 osta/liiimi vred veselil nove delovne zmage. %tran S »DOLENJSKI CISTt gtev. 19 (3221 Delo organizacij Socialistične zveze Plodna seja plenuma občinskega odbora SZDL Novo mesto Medved se je lotil junca 1. maja letos je velik medved prišel do živine, ki se je pasla na pašniku v bližini Podgrada. r Tri probleme so v glavnem obdinski odbor je prešibak, da sije, da se kmetje v oddaljeneJ- močkov za večj-j hektarslo do- Težko Je reči, kaj mu Je padlo Obravnavali na razširjeni sejj bi vsem lahko nudiil zadostno §ih krajih veliko bolj zanimajo nos, od tesar bo prav takn imel v S18-™, da «?e Je lotil živine, občinskega odbora SZDL Novo pomoč pri dedu. ■ za napredno kmetijstvo ko trajnejšo korist vsak /^druž- mesto 24. aprila: organizacijska Pri letošnjih volitvah delav- kmetje v neposredna okolici me- nik vpra-ianja, analizo volitev v or- »kih svetov je bid dosežen pre- sta, zlasti v okolici Novega me- Tovar5 Somrak Je navedel *ane delavskega samoupravlja- cejšen napredek glede krepitve sta ln Črnomlja, kjer je največ nekaj zelo poučnih primerov le »ja m problematiko kmetijstva, organov delavskega samouprav- industrije. Tj kmetje imajo za Pjh uspehov zadružništva na Po vsebini :n razpravi je bila ijanje zlasti z izvolitvijo večje- razmeroma majhne presežke, ki Goren;skem m v Vojvodini - seja izredno plodna in prav bi ga števila mladine. Vse prema- j,;h dalejo na trg, velike dohod- Prav teka uspehe *je mogoče'do- btlo, da bi ista vprašanja obrav- lo pa so člana organov deiav- ke zaradi bližine tržišča. - In ^ tudi pri nas v kmetiisk- navali na vseh organizacijah skega samoupravljanja poučeni prav ti kmetje se najmanj za- proizvodnji se je'treba čimprej SZDL in na množičnih sestan- o sploetit problematiki podjetja mmado za dobra semena, za oprijeti pridelovanja ku'tur n9 ' ■% ta celotnem gospodarstvu v dr- umetna gnojila Itd. obenem pa mUr** sort Kaj nam no-masa O organizacijskih vprašanjih lavi. Premalo je povezave med *> največkrat najhujši kriti- 5e b' lahko'ssdai oroda'i ve5C Je poročal predsednik komisije člani zbora proizvajalcev in karJi vsake uredbe. (jm. ^ zelo u*odn!h ~nAh «a organizacijska vprašanja to- proizvajalci. Kolektivi so pre- Z *a 1°° 0 ufoan,n <*n*h. Variš Leon Perhavec. malo razpravljali o novih gospo- Življenji raven današnjega Je Pa ima vsak kme najmanj Medtem ko odbori SZDL na darskih smernicah; obračuni do- taM ln taka kmetijska proizvod- 20 sort fižola, v prodajo pa gre saj doslej m bil znan tak pri mer, čeprav je na območju našega okraja dokaj medvedov. Kosmatinec je najprej ranil kravo, potem pa se je lotil 350 kilogramov težkega junca in ga hudo poškodoval. Junca so morali prisilno zaklati. Lastnik bo dobil odškodnino. Nova številka Uradnega vestnika V 4. ItevfJki Uradnega vestnika okraja Novo mesto je rzllo 7 odlokov in sklopov ObLO Novo območju mesta in bližnje - iarjenja v pod- ^akot v prejšnjem stoletju, ne dol°feaf To\»» lDUM 1ft TjthtR objavljene so oe dokaj akti ni mogoče reci odbore. Število v o j*j i vo, Vse preveč isrtj uriu v »ua uuvc»u Kiuuiai ta nvwi«—------ " ———- —ui ....... vaških organizac.jah samo na voljene člane delavskih svetov tavanju. Potrebno se je odločiti Pa «o pridali, da bodo pridelek p;s noza5edenib ddovnih mest pri ram. enega ali dveh Članov. Naj- in predsednike sindikalnih po- M Wste kulture, k| največ do- P">dal; preko zadruge. To je 0LO. ela-bše so organizacije v Zdinji družnic. Na tem seminarju bodo našajo, in pridelovati predvsem prav-lna obi:*« zadružne proiz- vasi, Lešnicd in v oekaterih pod- preštudiral} osnove družbenega ■» tr*- Osnova kmetijskega na- vodnje. k: prav nič ne posega gorjanskih vaseh. Zato bo treba upravljanja v podietjih in našem na va* 1* kmetijska za- ^ spremembo lastnine zemlle. nekatere manjše in nedelavne celo'nem gospodarstvu. Poleg druga. Ta bo skrbela za dobra Tak obhr] i socialnim pokazalo koristno pni združitvi gospodarstvo občinskega ljud- »kupno vnovčevanle pridelkov. veda odvisno predvsem od za- zavarovancem in drupim gostom organizacij Ločna in Mačkovec skega odbora posvet članov de- Težnjo po delitvi doMčka. ki se vestl zadružnikov. zdrav-MSce Dolenjske Toplice, ki in tudi drugod. Na območju biv- lavskih svetov za izmenjavo iz- J* marsikje pokarala tudi na Na sej' so ponovno poudarili so postale po sklepu OLO zdrav- ie občine Šmarje ta. dela organi- kušenj. Seminar za izvoljene tetošnlih občnih zborih, bo m o- potrebo obveznega pošolskega s*vcni zavod. V zimskih mesecih zaclj SZDL ni čutiti po krivdi člene delavskih svetov se bo zamenla+.l sooznande. da Je izobraževanja kmečke mladine, so lepo preuredili prostore zdra- odborov. Posebno mladina Je pričel ta mesec In bo treijal delj koristneje dobiček vložiti za na- Te in druge zaključke sele vtfMa odnosno ras*avracije. Za kup dobrih semen, plemenske bodo dobile p*>men0 vse vaške cr0Ste je v Dolencih Toplicah živine, »fcrojev in drugih pri po- organizacije SZDL. Vsestransko dobro preskrbljeno. voljna delati, toda nima po- časa, bo pa samo v popoldan- moči. skih urah. S!ab odnos do članstva tn dela V imenu komisije za vas Je v organizaciji SZDL ka-žejo ne- poročal Stene Somrak. Eden od kater- uslužbenci ln delavci. V vzrokov nizke proizvodnje je Crmošnj.icah pri Stopicah je se- razdrobljenost zemlje, saj J« na dem uslužbencev, ki niso člani območJu občine 2581 gospodar- SZDL, prav taki primeri pa so stev s povprečno 2.80 hektarja O higieni mleka Novozgrajena novomeška mle- tudi drugod. Občinski odbor zemlje. K tej razdrobljenosti je karna bo placevaIa mleko tudi SZDL se bo skušal preko pod- treba priračunati še zaostalo* clsto6i> rato se seznanimo je-lj in sindikalnih organizacij in prtmdtivnoet v proizvodnji aekc,Uko , higieno molže j y. pogovoriti s takimi ljudmi. Na ter temu pr.m-mo ftrtko trtrve* ^mhim rav:ianjem z mlekom. Kameneah ■00*iveli organiza- Na to vpliva tudi miselnost Vem0f da j, mleko C.Jo in pridobili 46 novih čla- nekaterih, zlasti na pol kmetov, bran|t ,Judi „e g]tđt n& starost A. ^m , ki "S Za, ker vsebuje v lahk, prebavljivi Zaradi boljše povezave ln po- porabo. Ker ima fak m&M kmet t . „ mo6i važkim odborom bi karalo glavni vir dohodka iz zaslužka \Se b™nanc ki *h organizirati še medkrajevne od- izven kmetij«, mu kajpak ni človeški organizem, bore kot vmesne organe med mar večja kmetijska proizvod- Za đo.'*ncke. predšolsko mladl- občinskim in vaškimi odbori. V nja. 'n bolnike Pa Je sploh ne- občini je 65 vaških odborov kt Zanimiva Je ugotovitev komi- nadomestijivo. Njegova uporab- Kako bo z obračunom električne energije nost, kakovost ln koristnost so pri molž!. Za molž* uporabija- odvisne od tega, kak* ravnamo mo vedno isto posodo, ki je ne z njim doma, v zbiralnicah ia smemo rabiti za druge namene, med prevozom. Po uporabi jo |K>miJemo najprej Mnogi naši kmetje ie prema- 8 hladno, nato pa i vročo vodo, lo pazijo na t-bstočo hleva in ki ji dodamo sede. Izplaknemo živine, snago pri molži, na či- Jo s toplo vodo in osušimo. Ob sto posodo in na ravnanje s toplih dnevih jo najHolje posu- mlekora po molži. Razumljivo, širno na soncu. Tudi ostalo Po da se nekateri kmetje prav do- sodo za m'eko č'«-» mo tako Ni. br0 zavedajo važnosti te snaijc koli posode za mleko ne briše- ln so lahko za vsgled cstalini Hig'^na je odvisna od osebe, ki skrbi za hlev in upravlja z živino, ter od osebe, ki .molze. mo s krpami za brisanje ostale posode, ker bi jo ponovno okužili. Mleko po molži ohladimo na 7. apriJa Je bil v LJubljani na •ed>5u uprave Elekrotgospodar-■ko skupnosti Slovenije sestanek vseh referentov za tarife in prodajo električne enegtje Ki po. drot-iiih elektrcipodjetij. Na tem sestanku so razpravljali o izvedbi Odloka Izvrinega sveta Ljudake Bkupsčlne l.lts. o spremembah In dopolnitvah pravilnika o splošnih pogojih za preskrbo z električno energijo iz Javnega omrežja t R Slovenije, kl Je v Uradnem listu Lns "štev. 37-1« z dne 19. septembra ms in tozadevno odredbo o določitvi rokov za naba. to in montažo merilnih naprav električna energije, pokvari. Največ jih kategorijo »gospodinjst\o« v _.__, „^, 1. mestnih občln.h do konca leta v Pr* nl° zL Da mleko a» dobi znttčilnesta vnnja po hlevu, ga po molži družinam pa večje dohodke. Z. B Zimsko krmljenje prašičev V 7.b!irki poučnih brosuric Zveze zadružnic LRS, ki naj služijo mi, elektrogospodarstvo ni imelo Ijena prehrana veča storilnost in daljša življenje na rarpolago potrebnih finančnih sreditev i"6t, v ostalih Krajih pa do konca leta 195r. Navedeni roki so raz. deijenl še na kvartale in sicer po abecednrin redu naselij oziroma čimorej odnesemo iz hlevi. Naj-mestmHi uh!«. t>olje Jc, če ga odnesemo v sna-Ce v določenih rokih merilne žen in čHt prr*stor, kjer ga pre-naprave ne bodo montirane, bo ^jt,,,,. in uuriii nrezračlmo rc, """'"^ MUil/" dobaviieJJ primoran ustaviti na. „U'nl° hkrati prezračimo, „bolj/janj« m olajian,ju dela nadaljnjo dobavo toka. Zato Je pri- Malo naših kmečkih gospodar- j;h 23xiruin[c m kmečkih gospo-poro*ljl.vo. da si odjemalci ozi- vtev ima cedii, za mleko. Po- uiaj sploh, ;c k|]a prva broiuri- ItžSjs. u^^s^4% mrr°sl z navad,,im c:dnom ^^otmS&u kSE ho pri naraščajočem povpraševa. ^ katere« damo oprano ln pre- LJENJU PRAŠIČEV. Broiurico kuhano tkanina««o krpo. ki jo sta „ap^a priznana rcokovnja- r«» vsaki uporabi operemo v ka Lol. O. Muck in inž. E. Eisolt mrzli vod!, nato pa v vreli vo- Snov je obdelana v geslih in ris- di prekuhamo !n o«u5imo po bah. Vsako geslo ponazoruje po- m^"*.?'" . rivbi- Na t0 Poučno brošu- Velikega pomena za ČUto mle- rCo Opozar;amo vse kmetijske za- ko je molzna posoda. Ce ta ni Jru^e vse 2ajrujnice M kmečke čista, je zastonj vsa n»ša miz-u.. glwpodinic. Stane samo 30 dinar- ———m jev 11, jo je založila založba Dvigaimo higieno v naših S^TV^^ ' .. . ., , ... , kosava b, pn katen se tudi na- zivilskih obratih! r0lia. nju začelo- .primanjkovali, isto velia tudi za Instalacijski mate. rlal, k! Je skoraj vedno potreben pri montaži števcev, saj so mno. ge instalacije v tem oz ru zelo pomanjkljive. V kratkem času bodo dobili vsi sedanji pavšartoti; pismeno spo-ročitlo, do kdaj morajo montirati števce, Sporočilo bo vsebovalo vsa potrebna navodila glede na. bave števcev, popravila instalacij itd. Uprava podjetja ELKKTRO Novo mesto S skupščine okrajne trgovinske zbornice OBRATU MiiM'11, PROSTORI, PREVOZNA SREDSTVA l\ KADRI glavna vprašanja za nadaljnji razvoj trgovine Trgovina J« v našem gospodarstvu posrednik med proizvodnjo ln potrošnjo, Je natančen regiatrato' kupne moči prebivalstva, njegovih zahtev ln zelja, e tem pa tudi zanesljiv svetovalec proizvodnji!. Trgovina mora po najkrajši ln seveda najcenejši poti posredovati blago ©d proizvajalca do potrošnika. V kolikor doslej trgovina ni bl-Da v celoti kos tej nalogi, so bili vzrok za to stevilm razlogi. Lahko pa trdimo, da sc odgo-vnrnj ljudje v trgovini zuvedajo vloge trgovine v nafiem gospo-dars-kem »istetTUi, kar je pokazal tud; občni zbor Trgov:nske zbornice 20 aprila v Novem mestu Na območju novega okraja posluje 219 trgovin na drobno in 8 trgovskih podjetij na debelo. Nasproti letu 1954 se je lani promet povečal za 38 odstotkov, nasproti letu 1933 pa za 58 odstotkov ln J« lani dosegel vrednost 2 milijard 435 milijonov dinarjev. Pregiod prodanih živil in podobnih Izdelkov kaže po-ras!«.Vu mesu in tobaku padsč pa samo pri koruzni moki. soli ter be^em kruhu, kar je ps/.uml.Hvo spričo spremenjenega načina mletja in cen. Blagovni promet s tekstilom na drobno se je povečal za 34 od-stotkov, t usnjem in gumijevim! Izdelki pa celo za 73 odstotkov. Znatno se je povečal odkup vseh kmetiijskVi pridelkov ln zdravilniih žeMsč. V trgovini je zaposlenih 810 ljudi, od tega 448 moških tn 362 žensk. KAJ VSE OVIRA VEČJI RAZMAH NASE TRGOVINE V izredno plodni razpravi so delegati na skupščini obravnaM zlasti vprašanja, ki ovirajo Se uspešnejše poslovanje trgovine. Na splošno imajo trgovska podjetja premalo obratnih kreditov. Kredite Je treba povečati zlasti kmetijskim zadrugam m ostalim trgovinam na drobno, sorazmerno pa tudi podjetjem na debelo DoejedaJ so vse prošnje za povečanje obratnega kreddta os*a!e brez odgovora. Neredna preskrba z nekaterimi vrstami pot rosnega blaga Je velikokrat posledif-j premalhnega obratnega kred:'a Se vedno velja praksa, da nekatera proizvodna podleti« zahtevajo plafllo vnaprej Odločno se Je treba boriti proti monopolom v trgovini kot tud| proti prevelikemu številu posrednikov. Celjska cinkarna prodaJa celotno produkcijo mo- dre gaLlce samo dvema podjetjema v Sloveniji. Tako so vsa ostala trgovska podjjtoa primorana, da od teh dveh grosistov kupujejo galico, kar blago samo podraži. Prav tako je treba odpravit} dražbena mesta za uvoženo blago, posebno za živilske predmete in namesto teh določiti marfo. Kontrolo kvalitete živil je tre-bo tepopo'nd.trt. Nepravilno in seveda dosti dražje je, Ce kontrolirajo kvaMteto živil šele pri gros~;«tu al ceilo detaJHetu. To kontrolo bi bilo potrebno uves'i predno gre blago iz tovarne. — Tako Ima na primer novomeško engro podjetje ROG sedaj v skladišču okoli 8 vagonov moke, ki po ugotovitvah zivi.ls.kege laboratorij« ni primerna za prehrano Uudl. Ce b! moko kontrolirali prt odvozu Iz mlina ali vsaj na železniškem križiicu v Sevnici, bi odpadli stroški dvakratnega prekladanla ln prevoza do skladišča in nazaj. Taki primeri se dogodijo večkrat. Veliiko so na skupščini razpravljali o odkupu kmetijskih pridelkov In živine. V tem pogledu je bil dosežen lep napredek, vendar Se nt zadovolliv. Delegat lz Dobrniča je povedni, da Je na nliihovem območju ostalo neodkupljen!h okoli 8 vagonov presnega zelja, po drugI s>4rartf pa novomeška trgovina 1 zelenjavo In »adiem ter tudi go-sMn^kfl pod'etJn kupulelo kislo zelje v L1ub"nn' 00 dokal visokih cenah N dovoli samo od-ktio'ti. potrebno |e na It' tudi' kupca za odkup!'eno b'ago' V tem oz!ru naj bi v bodoče trgov- ska podjetja nastopala skupno. Ker je na terenu veliko neod-kupljenega vina nekoliko slabše kvalitete, je zbornica predla^. 1-la, naj bj dovolili prodajo vina v gostinskih obratih tudi s manJšo gradacijo alkohokv V bodoče bodo imelj obratni kredit za odkup Izključno kmetijske zadruge, s čemer bo mogoče uvesti enotno odkupno politiko. Potrebno pa Je, da zadruge v resnici tudi odkupujejo, ne pa samo posredujejo za določeno maržo, kot Je to v zadnjem času že dogajalo. L»i(Lj je bilo odkupljenih na območju okraja 50 ton gozdnih sadežev (borovnic ln malin) ter nad 174 ton zdravilnih zelišč, kar je razveseljiv pojav. Stremeti Je tre-d-a, da odkupimo vse presežke, pri tem pa Je treba posebno za-ostrltil vprašanje kvalitete. Za boljše poslovanje trgovine Je nujno treba Izboljssij materialne pogo;? Primanjkuje prevoznih sredstev, zlasrt.i pa primernih skladišč ln tudi) lokiW ter opreme O gradnJi skladišča v Novem m°«.tu ?e le vsa leta Po vojn! vo'iko govorilo, storilo pa ničesar VeMtCO no^nvaVe le v prlva*n1h lokaMh in rKviiot'n plačujejo razmeroma visoko na- 'emn'-no za InkiV in opremn. če. prav le ohole skrbno neprimerno za zahteve sodobno trgovine SPOSOBNFO* K*ORA fin NI DOVOLJ Z zadovo' 1*ivom so na ^kup-Ač'nl ut?ono«-:li, da knm'nal v truov'm pada To je zaslug* pmoi'mPlSe kon'-ole 'n dvlsrn strokovnega znanja u*l'Jžb*ncev. pa tudi večje zavestć in čuta odgovornosti. Zaradi slabega kadra je bilo veliko napak, pa tudi zaradi neznanja, kar pa se iz-bc'JšuJe. Potrebe po strokovnem in izurjenem kadru v trgovini so še vedno ve'ike. Ni bilo prav, d1sai»1nii v Novem mestu. P. R. $d tedna do tedna V zadnjih štirih letih je predsednik republ'ke Tito petkrat potoual prek meja Jugoslavije in obiskal druge dežele.. Pozdravili so ga prebivalci Velike Britanije, imel je razgovore z državniki Grčije m Turčije, odšel je v Indijo in Burmo Še nadalje utrjevat prijateljske vezi z azijskimi narodi in naposled je njegov obisk v Etiopiji in Egiptu obrodil lepe sadove v prid miru v tem delu sveta. Francija je osma dežela, ki jo je v zadnjih letih obiskal predsednik Tito. Tudi to potovanje ni bilo zgolj vljudnostnega značaja. Namen je bil jasen in cilj določen: pospešiti je treba mednarodni razvoj, da bi č'mprej napočil tisti trenutek, ko bodo koristi sodelovanja in enotnosti Evropejcev vnovič postale odločilen činitelj pri ureditvi razmer na tej naši evropski celi'ni z mnogimi komaj zaceljenimi ravtami in a Jteuilnimi odprtimi vprašanji, ki terjajo miroljubno ureditev. Kar zadeva odnose med Francijo in Jugoslavijo, je predsednik Tito možnosti za njihov razvoj očrtal v odgovoru na zdravico predsednika francoske republike Cotyja z naslednjimi besedami: »Med nami ni kakih bistvenih elementov, ki bi nas mogli in smeli ovirati na poti vsestranskega, koristnega sodelovanja.« In res, med obema deželama je možno vzpostaviti še tesnejše medsebojno sodelovanje, ker ju ne druži zgolj prijateljstvo, skovano v dveh svetovnih vojnah v boju proti skupnemu sovražniku. Dejstvo je, da imata zunanji politiki Jugoslavije in Francije mnogo stičnih točk, veliko skupnih ciljev. Naštejmo jih nekaj: Obe deželi se zavzemata za dejansko uresničenje načel mirne in aktiime koeksistence med držauami z različno družbeno ureditvijo. Obe deželi delata za to, da bi se začelo novo poglavje v zgodovini diplomacije, v katerem bodo prevladovale značilnosti aktivne diplomacije, ki ni preračunana na cenene propagandne učinke. Obe deželi sta globoko zainteresirani na tem, da bi se naposled res dejansko lotili problema razorožitve, da bi potem lahko v vzdušju zaupanja pripravili podlago tudi za poravnavo drugih sporov. Obe defeli je zgodovina poučila, da ne moreta biti ravnodušni do tako imenovanega nemSkega vprašanja. Obe deželi imata kaj podobne poglede na problem gospodarske pomoči nerazvitim deželam in obe sta za premostitev prepada med Vzhodom in Zahodom, za odstranitev dediščine hladne vojne sploh. Sereda so med politiko obeh dežel tudi razlike. Francija je članica Atlantskega pakta, Jugoslavija pa je dosledno proti vojaškim paktom in zvezam v okviru blokov. Še bi lahko naStelt nekatere razlike, toda bistveno je, da le-te nikakor ne morejo odtehtati stičnih tvčk med obema državama, širokega področja, na katerem je možno plodno prijateljsko sodelovanje. Prepričani smo. da bo to pokazalo v polti'- meri tudi za-ključno skupno poročilo o razgovorih med m&ršalom Titom, tn njegovimi sodefarci fer najvišjimi francoskimi predstavniki, ki bo objavljeno danes, ob zaključku obiska* Razen tega pa priča o prijateljstvu med obeih^, deželama tudi izredno topel sprejem, ki so ga predsedniku Titu priredili ne le uradni predstavniki Francije, marveč tudi preprosti ljudje v vseh krajih, ki jih je Tito obiskal. Pogajanja o razorožitvi v ožjem odboru OZN za razorožitev so nameso stvarnih obetov, da bo kmalu prišlo do zni-anja vojaških stroškov ln do ublažitve tekmovanja v oboroževanju — prinesla zgolj lepe besede, na koncu pa še medsebojne obdolžitve. Zahodni pred-tavniki vale krivdo za neuspeh pogajanj na sovjetskega pred-tavnika Gromika, ta pa trdi ravno nasprotno. Problem je torej še vedno na mrtvi točki. ) Generalni guverner Cipra John Harding je odločil, da bodo izvršili smrtno kazen nad iprskim mladincem Mihaelom KaraoH.som. Na prošnjo grškega parlamenta se je za pomilostitev Karaolisa zavzel tudi predsednik naše Skupščine Mo-ša Pijade. Spomenico z zahtevo po Izpustitvi je podpisalo pol-drug milijon Grkov. Odlok guvernerja Hardinga je še bolj zaostril napetost na Cipru In povečal ogorčenle v Grčiji. — V nedeljo je Mlo zaključeno zasedanje sveta ministrov Atlantskega pakta. V zaključnem poročilu je poudarek na tem, da >sedanji položaj omogoča nadaljnje miroljubne pobude«. Glavna točka dnevnega reda je bila razširitev dejavnosti Atlantskega pakta na nevojaška področja. # Podpredsednik kitajske vlade Teng Cu Hui je iz-javil, da prevladuj« edej v kitajskem. kmetijstvu socialistični zadružni sistem. V 1.8 milijona kmetijskih proizvajalnih zadrug je združenih »0% kmečkih gospodarstev, — Direktor ameriškega urada za mednarodno sodelovanje Hol-lyster je zahteval od Kongresa 4.9 milijard dolarjev za pomoč tujini v prihodnjem proračunskem letu. Od tega bi odpadlo na vojaško pomoč okrog tri milijarde dolarjev. V TEM TEDIIU NABIRAMO SLEDEČA ZDRAVILNA ZELIŠČA Cvetje črnega trna — oparni-ce, 400 din; Rastlino dišeče perle — vald- majster, 120 din; Lubje krhlike, 80 din, In vsa zelišča kot so bila objavljena v zadnji Številki Dolenjskega U-sta. Pri nabiranju in sušenju zdravilnih zelišč moramo paziti predvsem na tledeče: Cvetje nabiramo takrat, ko še ni popolnoma razcveteno in Je v svoji najlepši barvi. Liste nabiramo take ki so že popolnoma ra- Izplačano predplačilo za nezgodno zavarovanje Naš naročnik Janez MatkoviC iz Kanižarice 17, p. Črnomelj, je zaradi posledic nezgode postal 10-odstotni invalid. Državni zavarovalni zavod v Novem mestu mu je na ta račun izplačal 25. aprila 4.000 dinarjev, letos v oktobru pa bodo na ponovnem zdravniškem pregledu tovarišu Matkoviču ugotovili končno stopnjo invalidnosti. Vsak naročnik Dolenjskega lista, ki ima v redu poravnano tekočo naročnino, je brezplačno zavarovan proti posledicam nezgod: za primer 100-odsiotne invalidnosti z« 40.000 dinarjev, za slučaj smrti pa za 20.000 din. Inozemsko priznanje Novolesovcem Delovni kolektiv NOVOLRSA, obrat lesne galanterije v Novem mestu je prejel od ameriške tvrdke NEVCO \z New Yorka kot darilo lep radijski sprejemnik Darilo Je kolektivu poslala skupno a posebnim darilnim pismom navedena firma kot priznanje za solidno poslovan )* ;n ft,o^ra lrv.,:»o*„ /n^",,„. v„. Je dobil prejemnik v darilo kolektiv, so plačali ze podarlent sprejemntk blizu 50.000 dminar-jev uvozne carine. zviti. Premladih ne nablramSj ker radi počrnijo. Rastline nabiramo v času cvetenja, jih očistimo olesenelih delov, korenin in porjavelih listov. (Kopitnik nabiramo s korenino). Pri rastlinah, katere ne nabiramo celih, temveč samo vrhnji cvetoči del, 6mejo biti dolge največ do 20 centimetrov. Korenine izkoplje-mo po možnosti cele, Jih operemo ln odstranimo alteanol« tU trohnele dele. Debelejše korenine (beladona, replnc itd.) prerežemo večkrat po dolgem. Ra-gratovih ne smemo rezati. Cvete, llate ln rastline sušimo v tankih plasteh na prepihu v senci (cvet bezga lahko sušimo na soncu). Korenine, lubjs in plodove sušimo na soncu ali na peči. Ako sušimo na peči, moramo po peči položiti late, na late papir ali žakljevino ia na tej podlagi sušimo zelišča. Zasedanje delavskega sveta SGP »PIONIR« 4. maja dopoldne Je bilo v dvoran; Pionirja prvo zasedanje novoizvoljenega delavskega sveta SGP »Pionir«, na katerem Je bil Izvoljen za predsednika Anton Vovk. 7 članov in prav toliko namestnikov pa so Izvolili v upravni odbor podjetja. O delu upravnega odbora v preteklih dveh letih Je poročal dosedanji predsednik UO in sedanji v. d. direktorja Ivan Koče-var, o čemer bomo obširneje po-ročall_prihodnji_teden. "opravek V članku 'Neizkoriščene možnosti« v predzadnji številki »Dolenjskega Usta« je napravil tiskarski »krat grdo napako v tretjem odstavku, ki •« mora glasiti takole: V celi Beli krajini n 1 enega podjetla ali ustanove. k1 bi dala izdelat! vsaj eno kolekcijo vseh Irde'kov ti vrorec Kako raj gredo po'em Irrteki v denar, če ni niti vzorcev na razpolago. 1 fctev. 19 (322) »DOLENJSKI LIST« STRAN S > Slovesno smo p rti z DA M DELA Vreme nam ob letošnjem pr-V«m maju ni bilo naklonjeno, saj je deževje tik pred praznikom preprečilo mnogo Izletov in odprtih prireditev. Navzlic temu pa je bilo vzdušje v vseh krajih zares praznično in še v večji meri kakor doslej so tudi kmetje praznovali 1. maj z delovnim oddihom. Slavja so se aačelat V Novem mestu le 26. aprila zvečer, ko je bila na lepo okrašenem Glavnem trgu slavnostna akademija v počastitev 27. aprila, obletnice ustanovitve OF. Igrala je Mest-»a godba, o 27. aprilu in 1. maju pa je govoril predsednik občinskega odbora SZDL Ludvik Golob. Združeni pevski zbori P D Dušan Jereb, »Novoteksa* In bršljinske Svobode so lepo zapeli več pesmi, prireditev pa so zaključili z Internacionalo. Mladinska organizacija na gimnaziji je priredila prvomajsko proslavo v soboto 28. aprila v dvorani DLP z lepo pripravljenim sporedom. Kolektiv »Novoteksa« je organiziral 29. aprila celodnevni izlet v Semič, mnogi drugi kolektivi pa so priredili vrsto internih proslav. 1. maja zjutraj je igrala budnice Mestna godba, povsod pa so vihrale zastave s hiš, medtem ko so bile izložbe lepo okrašene. Slavje v Črnomlju Delovni ljudje Bele krajine so pričakali letošnji Praznik dela zelo praznično. Naselje z naseljem, vas z vasjo se je kosala, kdo bo postavil višji in lepše okrašen mlaj. Kolektivi po podjetjih in ustanovah so imeli interne proslave že v soboto pred praznikom. Številni Ornomaljčani in okoličani so se pripravljali, da obiščejo Mirno goro. Množičen obisk je zavrlo nestalno slabo vreme in le oni, ki niso hoteli kloniti, so se podali na predvečer 1. maja na Mirno goro, kjer so v prav lepem pomladanskem vremenu preživeli največji delavski praznik. Najbolj pestro so praznik pričakali rudarji iz Kanižarice. Zborovanje v proslavo 1. maja so imeli Že v soboto popoldan. V nedeljo pred praznikom so dvignili sredi Kanižarice zelo visok mlaj. Na predvečer praznika so imeli proslavo s pestrim programom v svoji dvoranici. Po proslavi so se prepeljali na Maverlen, kjer so podkurili velik kres, viden po vsej Beli krajini, ob njem pa so rudarji a družicami zapeli več partizanskim in narodnih pesmi. Na praznik so v zgodnjih jutranjih urah z odstreljevanjem min opozorili na slavnostni dan vse prebivalstvo od Kanižarice do Črnomlja. 1. maja so kanižarski rudarji sprejeli v goste tudi svoje stanovske sotovariše iz Trbovelj. Trboveljski rudarji so bili nad preživetim prijetnim majskim praznikom nadvse zadovoljni in so odnesli s seboj v trboveljski revir prav lep spomin na Belo krajino. V Šentjerneju* so organizirali lepo uspelo slavnostno akademijo, na kateri so sodelovali pevci, tamburaši, re-oitatorji in Stanko Hladin, ki je govoril o delavskem prazniku. Mladinke Partizana so nastopile s prostimii vajami, folklorna skupina pa z narodnimi plesi. 1. maja zjutraj je igrala godba na pihala budnico. Popoldne je bila na Vrhovem pri Orehovioi proslava praznika dela, združena s praznovanjem občinskega praznika — spomina i <|BIM|i,»*'Wvyt Lipju tn Ajdovcu, kjer so igrali je bilo na Mirni gori precej iz-Klopčičevo igro »Mati«. letnikov. V Kostanjevici na Krki Samo trije član: novoizvoljenega delavskega sveta podjetja No. voles so manjkali na prvi seji 4. maja. Zaradi bolezni so bili opra. vičeno odsotni. Na prvi seji sta predsednka delavskega sveta in upravnega odbora poročala o do. sedanjem delu, še poprej pa je volilna komisija poročala o poteku volitev. Udeležba 99.1 odstotkov in to, da Je z najmanjšim številom glasov Izvoljen) Član novega delaivskega sveta do_ bil še vedno nad polovico vseh oddanih glasov, dokazuje, da so bile volitve dobro pripravljene in uresničene s čutom odgovornosti Prireditve v Metliki Tudi Metilika je svečano proso počastili 1. maj z vsakoletnimi stavila abieunico ustanovitve OF izileti h koči na Polomu, k:jer je in delavski praznik. V soboto 30. vreme pokvarilo običajno mno- aprila zvečer se je na Trgu svo- za pravilno vodenje podjetja žičnost. V mestu so vrteli sloven- bode prod spomemkom Betonj- ^^nT^Ta ^TtemtssU ski i Itn Vesno, soisfco vodstvo skega partizanskega borca zbraila So bili v podjetju doseženi več pa je razdelita vsem otrokom brez velika množica Metiičanov in kot lepi uspehi. Preteklo leto so steiev blago adi perirto.Pozdrav okoličanov. Na spanji ploščadi l surovSf Pod! pomiadh otvoritev otroškega vrt- grajskega vrta, okrašeni z zasta- jet.1e se je s svojim) izdelki uveća, igrišča in letnega telovadila vami in zelenjem, je zbranim go-so zaivoiljo slabega vremena pre- vorifl o pomenu delavskega praz' nik loi'iiSL ca raivnataij gimnazije Ivan Zele. Vso svečanost so povzdig-V S e m I č U nilli tudi domača godba ter pev- ska zbora tukajšnje vojaške gar-naizije in metiiškega prosvetnega društva. Na delavski praznk, I* maja so proslavljaili 27. april in 1. maij v zastavah in s kresovi, proslavo pa so imeli 28. aprila v prosvetni dvorani, ki je bila nabito oolna. Nastopili so pionirji in pi- 'e odbor Zveze borcev na metliškem pokopališču cdkiri] spomenik sedmim padlim borcem in sVtnm žrtvam fašizma, katerih ostanki so bili prejšnji mesec preneseni v skupni grob. Tako se je Metlika oddolžila zadnjim tihim junakom in tvorcem naše svobode, katerih imena se zdaj svetijo na črnj marmornati plošoi, njim v sipomin in hkrati v znak naše hvaležnosti. Moški in gimnazijski pevski zbor ter godba na pihala so daiH poudarek tej žalni svečanosti, na kateri $ta govorila Bož'dair Flajsman in predsednik ObLO Franc Jak-Ljevič. Osnutek spomenika in intimno ureieno oko?je je zamisel stud. arh. Mlad ene Handjeve. Novi most čez Lahinjo v Grsdacu na ustanovitev Gorjanskega ba- onirke semiške šole z miladinka- taljona. Navzoči so bili predstavniki ljudske oblasti, organizacij in precej nekdanjih borcev. Govorila sta Stanko Hladin in Dodo MajzelJ. Sodelovala je godba in šentjernejske »Srake«, po programu pa je bila prav prisrčna zabava. Kresovi v Suhi krajini so 30. aprila zvečer naznanjali Praznik dela, zlasti na Ajdovcu in v Hinjah. V Žužemberk j« prišlo precej domačinov iz vseh krajev Slovenije na prvomajski oddih, Partizan pa je priredil dramo »Via mala*, ki je bila v nedeljo zvečer zelo dobro obiskana. Na Dvora je KUD s sodelovanjem šole in mladine priredilo akademijo, na kateri Je sodeloval tudi domači-; orkester in pevski zbor odraslih. V Smi-helu so igrali veselo enodejan-ko, pred njo pa govorili o pomenu 1. maja. — Praznično je bito tudi v Hinjah in na Prevolah Tu je mladina igrala Meškovo dramo »Pri Hrastovih«, na Selih pri Hinjah pa je bila proslava za šolsko mladino, prav tako tudi v Sela-Sumberku. Prvoma-ski proslavi so imeli tudi na mi obrata Telekomunikacij na Vrtači* Govoril je predsednik občinskega odbora Socialistične zveze, sodelovala pa ie tudi skupina tamburašev in folklore. 1. maja Podobne prireditve ipa so bile ob 27. aprilu in 1. maju -udi v Toplicah, Trebnjem, na Mirni, v Mokronogu, Straži in naših ostalih krajih, kjer so delovni ljudje poz dira vili Praznk dela s cvetjem, zastavami jn z vesoljem nad našimi delovnimi uspehu. Ijavilo zlasti na inozemskem tržišču in nima težav pri prodaji proizvodov Dosegli so znižsn.ie polne lastne cene z novim načinom proizvodnje, štednjo materiala in zviševanjem storilnosti. Na žagah so presegli predvojno stopnjo Izkoriščanja surovin navzlic zastarelim napravam. Na obratu Soteska so s tem samo lani prihranili 2 ln pol milijona dinarjev, na obratu Straža so lani povečali proizvodnjo nasproti proizvodnji v letu 1954 za 3.79 odstot. Počastitev 11. obleiiiice osvoboditve Novega mesta V torek, 8. maja zvečer so člani Zveze borcev vseh novomeških terenov na povabilo odbora ZB II. terena napolnili dvorano v Sindikamem domu. Proslavili so 9- maj. 11. obletnico osvoboditve Novega mesta in zmage nad fašizmom. O pomenu tega zgodovinskega dneva je govoril sekretar obč. odbora ŽB Vrančič Bogdan, nakar je skupina vojnih invalidov občuteno recitirala Jakopčevo Oporoko padPh tovarišev, pevski zbor PD Dušan Jereb pa je zapel osem pesmi. Udeležene} so zborne recitatorje in pevce navdušeno nagradili z aplavzom in se razšli z željo, da bi odbor organiziral večkrat takšne prireditve, ki krepijo tudi družabnost organizacije Zveze borcev. Izpit tekstilne industrije Strokovna razstava tekstila v Ljubljani je pokazala, kako zeio se je razvila tekstilna industrija pri nas BAZNI ŠKODLJIVCI UNIČIJO NI TISOČE VAGONOV ŽIVIL Zveza društev ia zaščito materiala je imela marca v Novem 6adu posvetovanje o zaščiti živil. V obravnavanem gradiva na tem posvetu so navedli nekaj zanimivih štev lk o količinah hrane, ki propada zaraUi nepravilnega skladiščenja. Izredno veliko živil pa uničijo razni škodljivci. Po poročilih mednarodne organizacije za kme'ijstvo FAO uničijo miši, podgane in drugi razni škodljivci okoli 10 odstotkov svetovne proizvodnje živil, nadaljnji 3 odstotki pa propadejo iz drugih vzrokov. Strokovna komisija Zveze društev za zaščito materiala navaja, da je v naši državi leta 1354 propadlo eamo v trgovini na drobno 2a okoli 3 milijarde 800 milijonov din živil. ali 2.5 odstotka 1 vsega prometa. V to izgubo ni vračunana škoda zaradi nepravilnega hranjenja, slabega transporta in pakiranja, kot tudi ne škoda, kl je nastala v živilih, ki so šla v izvoz. Ista komlsiia trdi. da bJ se samo z boliš^ 'n cenejšo embalažo prehrambenih predmetov lahko povečal naš Tisoči In tisoči so zadnje dne ve šli skozi razstavne paviljone Gospodarskega razstavišča v LJubljani, kjer je razstavljalo 131 tekstilnih podjetij iz vse države in 23 podjetij iz tujine, najrazličnejše izdelke od jute do kamgarnov in nylon tkanin. Marsikdo se je ob tem ogledu nehote spomnil, kako je bilo še pred leti. Trgovine so imele le nekaj vzorcev blaga, še tega je pogosto primanjkovalo. Kdor je bil takrat malo bolje oblečen, smo nehote domnevali, da je dobil obleko iz tujine. Zdaj pa... »Človek kar verjeti ne more, da so vsi ti izdelki prhšli iz naših tovarn.« se je marsikdo ?. občudovanjem ustavil ob lepih tkaninah za žensko perilo, ob najrazličnejših okusno barvanih vzorcih Tiskanine, ob mnogih vrstah blaga za obleke podjetja Bt, Krsmanovič, Paračin itd. -Med razstavljenimi vzorci teh narodni dohodek za 10 milijard in nekaterih drugih podjetij so dinarjev. mnogi taki, ki j'ih lahko s po- V poročilih le bilo tudi orne- nosom postavimo v Isto vrsto njeno, da zaradi zastarelih načinov žetve in mlačve izgubimo letno do 10 odstotkov lita, zaradi slabega vskladiSčenja m varovanja žua pa propade letno 20 do 30.000 vagonov IKal Razni glodavci in drugi škodljivci uničijo letno 7 odstotkov L-vil in znaš-a škoda zaradi njih samo Pri pšenici, koruzi, ječme- z blagom inozemskih tovarn. -Kaj Je bilo obiskovalcem najbolj všeč? 2enske so z zanimanjem ogledovale blago za ženske obleke, ki so jih razstavljala podjetja i« Tetova, Škofje Loke, Kranja, DomžaL Maribora, pogledi so se jim ustavljali na elegantnih vzorcih perila Ln volnenih pletenin, iz- je razstavljal volnene in polvol-nene tkanine (zlasti noviteta volneni delen), kamgarne, twee-de ter tkanine iz stanične volne. Kamgarni Novoteksa so že doslej znani po svoji kvaliteti in zato so tudi na razstavi obiskovalci z zanimanjem ogledovali okusne vzorce. Nov izdelek Novoteksa — rute, tiskane na volnenem delenu, bodo našle gotovo mnogo kupcev, o čemer priča zanimanje,'ki so ga zanje pokazaie obiskovalke razstave. Izmed dolenjskih razstavljal-cev naj omenimo še tovarno Belokranjko, ki ° čute nasade in picme- udaril, da Je delavsko samo* upravljanje v podjetju pognalo krepke korenine. Ker je tudi direktor podpiral to rast in vss vprašanja podjetja prepustil v re. sevanje delavskemu svetu, odnosno jih Je reševal skupno z nJim, je bilo delo organov delavskcjjfr samoupravljanja lahko uspešno, čeprav so bile pred njim velikokrat skoraj nerešljive težave. Podobno kot imajo ljudski odbori svete za pomoč pri izvrševanju nalog, so tudi v Novolesu pri delavskem svetu Izvolili komisija za gospodarstvo, za premiranja ln za sestavo tarifnih pravilnikov V teh komisijah so poleg članov delavskega sveta tudi dru« gi člani kolektiva. Za razsojanja manjših prekrškov posameznikov so izvolili disciplinsko sodišče ia disciplinskega tožilca. Težavno vprašanje obratnih prostorov podjetja bo za določen čas še nerešljivo vprašanje m delavski svet se bo moral truditi, da v okviru teh možnosti usmerja kolektiv k nadaljnjemu dviganju storilnosti, k varčevanju s materialom in obdržanju sedanje kvalitete izdelkov. Kolektiv seje pridružil tekmovanju sorodnih podjetij v Sloveniji za doseganje gornjih nalog ln nadaljnjo strokovno m politično izobraževanja članov kolektiva, kateremu so tudi doslej posvečali veliko paž_ njo ter pn tem dosegli pomembne uspehe. Direktor Stane Smld se je zahvalil dosedanjemu delavskemu svetu za sodelovanje in prizadevanje ter poudsril, da teli prav tako tesno sodelovanje tudi a novim delavskim svetom. kmetijske v Straži 1800 koni štajerskih piščancev iz umetne valilnice. Finančni uspeh zadruge ni oil zadovoljiv, saj je bilo ustvarjenega le 1,300.000 din dobička. Od tega bo le manjši del služil pospeševanju kmetijstva, večji del pa je razdeljen na druge sklada zadruge. Program dela za tekoče leto je zelo obširen in zahteva od novih odborov mnogo truda in dobre volje. Upajmo, da bo izpolnjen in uspeh dosežen. Zadružniki so sklenili, naj zadruga kupi nov traktor, del zadružnega doma pa odstopi občini. Občnemu zboru so prisostvovali poleg zastopnikov množičnih organizacij še zvezni poslanec Janez Hribar in republiška poslanca ing. Vilma Pirkovič ia Viktor Zupančič. F. L. KAJ PA HIBRIDNA TRTA? Po vaseh zelo veliko razpravljajo o predpisani taksi za hibridno trto, manj pa o *em kako si vila 700 jablanovih in 120 češpljevih drevesc za sajenje. Tudi žene zadružnice niso stale križem rok, je poudarila v poročilu Marija Tomičeva. Imele so tečaj za konzerviranje in pokazale uspeh na razstavi v počastitev občinskega praznika Organizirale so rejsko središči za štarejsko kokoš in nabavile ni te trte. Zdi se mi potrebno opozoriti vinogradnike, ki »mano hibridne nasade, da začno cepiti šmarnično trsje. Da *o dosežemo, moramo trs Lepa pridobitev vasi Gorenji vrh V rojstni vasi nanodnega hero-ra Jožeta Slaka-Silvota v Gornjem vrhu pri Dobrniču je ob vsaki suši primanjkovalo vode. lani so vaSčani zaprosili okrajni litudski odbor za pomoč, da bi si zgradili vaški vodnjak. OLO je njihovi prošnji ustregel. Prav te dni so dokončali gradnjo vaškega vodnjaka, ki ima prostornine 200 iiim padlim borcem. Vse to bo napravljeno do 22. jullija, ko mi-silrjo čim bolij svečano praznovati Dan vstaje. Tudi v Dolnjem Vrhu »e pripravil jajo na gradnjo vodnjaka, saij tudi pri njih ni lahko z vodo. Pripravljen imajjo načirt, navozi); raikoj obrezati na tri Čepe. Pn tem delu prav posebno pazimo, da so čepi kolikor mogoče blizu tal in da stoie vsaksebi. Vse one poganjke, ki jih poganja trs, pa moramo sproti odstranjevati, in 'X> spomiladi. Tudi pogamijke, ki sili i jo iz šmarnične pod'lage prvo leto, moramo uničiti, če hočemo imeti srečo s cepljenjem. Ko dosežejo čepovi pogan jkS vi?ino okrog 3.5 dm, jim skrbno odstriizemo vrhe, da jih ekrepimo v spodnjem delu. Cepimo vse rni poganke, da dobimo od tega vsaj en dober prijem. Cepili pa bomo le takra% Razočaran Človek si izbira kubikov. Vode bo dovolj za vas, ki pa so tikh že precej kamenja, ko poganjki vsaj za silo olesenijo Vprašanje je samo denar za gra- in ko postanejo debeli ko svioč- nu in fižolu letno okoli 8 mili- delkov Angore, Belokranjkc, R jard din. Po istih podatkih bi Pavlovič. Niš, Mara, Osijek, Ra' Li h ko £ pšenico, ki jo uniči zif-ni molj letno, prehranili 1,200.000 ljudi, računajoč na vsakega pol kilograma kruha in dan. S koruzo, ki jo zi?ub'mo na podoben način, bj lahko vzredili toliko svlnl. da b{ imelo dovoli masti 3 milijone ljudi! Iz v^ega testa je dovolj razvid- šica, Svilanlt in drugi. Najrazličnejše vrste teks/tilnega blaga so dokazovale, da je naša tekstilna industrija v poslednjih letih močno napredovala. Razen znanih tekstilnih tovarn iz vse države se je na razstavi pojavila tudi vrsta manjših podjetij, ki prav tako izdelujejo zelo no. kako potrebno je posvetiti Prak«*ne predmete, vso pažnjo zatiranju razn'h Z Dolenjske je vsekakor naj- škodliivcev ln pravilnemu rav- več zanimanja požel paviljon „^ntn 7 fvlil. Novoteksa iz Novega mesta, ki prijatelja previdno. Dobra knjiga vas pa nikoli ne razočara, zato je vaš najboljši prijatelj. Ali ste že naročili knjižno zbirko »Kmečke knjige« za leto 1957? Za 309 din dobite štiri koristne in Poučne knji^: Koledar Kmečke k n j t -g e za 1957, zanimivo povest Antona Ingoliča 1' g a s I a dolina, tretji zvezek dr. GrafenaucrjeVe Zgodovine slovenskega naroda in Ing. Franceta Adamiča Obnovo našega sadjarstva. Ce zbirke še niste naročili, storite to takoj! Vpisovanje na-roenikov bo zaključeno 1. Julija. Založba »Kmečka knjiga«, Ljubljana, Miklošičeva 6 ima okrog 11 gospodinjstev. Vodnjak je zgrajen po higilemkih predpinh. Vse dc!o so va^čanl opravili sami in pri tem pokazali zelo veliko vztrajnost, saj delo nj bi'o lahko. Sedaij bodo uredili ?e prostor okoli vodnjaka in zasadili drevje, v bližini pa postaiviBi tudi spomenik svojemu sovažčanu Jožetu Slaku in osta- 1000 avtomobilov Tovarna »Crvena zastaivac v Kragujevcu je na začerku lanske ga leta začela izdelovati prve domače potniške avtomobile na podlagi licence .tadijanske firme »Fiiat«. Nedavno je u tovarna poslala na trg jvoi tisoči avtomobil. divo. nik. 7. L. Prečenska opekarna bo letos spet ustregla mnogim • prvovrstnimi zidaki 4|ič novega ni * v sušiški dolini Zdi se mi, tovar iS uredni*, da ne boste n««li v teh vrsticah čis>to nič primernega za tl.sk. Pomlad je tudi pre nas. če je to, kar je zdaj, pomlad. Po naši dolini je doslej vse dneve vlekel veter. Skoraj do kosti. Saj ie Čudno, da je pobralo sneg. In stari ljudje skoraj vsak dan umirajo. Najraje ženske. Ni Še dolgo, kar smo pokopali Orllo-vo mater iz Dob'.nđola. Stržano-V/x mamo 4z Sušic, Polono 12 Podljubanca In Polinarjevo r Llubna Se prej, ■? dneh hudega mraza, pa nam je zmrznila Muhahrenčeva MaMlda Slarkina smrt Kdo bi vedel, kuko Je preživela Utetaj« ure. Pri nas so ljudje že dolgo prej govorili: »Nekega dne bo kar ostala v bajti«. Muhabrenčevo Matildo so po-tnali ljudje dalei okrog. \ mla- dosti je bila baje lepa ženska ln prvovrstna kuharica. Služila je menda pni neki gospodi v Kočevju in se tam tudi naučila nemščine. Naša vas io je poznala le kot hudo staro in slaboumno. Z raztrganim čeka r jem je hodila po hišah in glasna vzdihovala. Včasih je prisedla med kosiilom k m zi ln dobri ljudje so Ji dali poseben krožnik krompirja, fižola 'n repo. Naj jč. Otroci so radi tekali U nJo in žvižgali, da le » onemogli jezi pdWn'a kamenje. Nekje je menda Imela sina. ki nI ved"1 dosti zanjo, »ato so pravili ljudje, da Je sama na svetu. Vsak mesec Jo je obiska, va'kr mo* in N prinesel ooldrugl tltočak Kdo bi vedel. k Oomlno Kraljev fe, j, 4e yst0 mlad fant t« v%-jtina Vsak dan ob pol petih ~.Ju raj vstane in gre trič>tr- daloč na Vršna s^la. Vsak dti; se vozi v Novo mesto tn nečer spet do- mov. V N<>v«n> mestu je mizarski pomočnik, a pri nas novi predsednik mladine. Ko so pri na« m'adi ljudje uprizorili igro »Kam iz zadrege«, pride tudi on na oder. Ljudje so tistega popoldneva čudno vznemirjeni. Kako tud] ne, saj toliko mladih ljudi iz naše vasi ne igra na našem odru vsak dan. Ze dolgo po Igri. ki 'p Hudi razvedrila kakor malokatera druga reč, se spet srečajo. — Dobro ste zaigral;,, pravim. — Le kako, da »o tebe vzel' vmes? Ti si vendar v službi. — Igralca Je nenadoma zmanjkalo in na oder ie še najbolj razumem. Veš, vedno ie treba kaj zbijati: plot vtata, kulise... —- Ze. Pa ni vse to le malo preveč? Kdaj si ps spal, če ste imeli vajo vsalk večer? — Po vajah do iutranjega vlaka. Veš, moral sem, drugače bi lahko vsa reč zastala, to bi pa ne bilo lepo od nas. Vse drugače Je na vasi, če Je v nedeljo Igra. Tudi ljudje so čisto drugačni, bolj veseli, in lep*e je. Veš, pa mladina se pri nas igre kar rada uči. Vse to vem. Pa spet nI vse tako enostavno, da bi lahko vedel Vsako jutro vstane oi jih bodo na mačke ilfl na miš' v kaSčl Tud* ppi so žp na vrsti! — To ni pravi rečem, — Naj- bolje bi bilo, da bi šlo res vs^ Po katastru. Takole potlej za vse leto ves, koliko moraš dati. To je beseda! pravi om, — N«» r>a zdai ZdAl r>a kar v časopisu Izveš: od voza, od vola, od brane, od pluga, od trt. Vrag vzemi vse skupaj! — Vrag vzemi vse skupaj t pravim — Kataster jim mends ne štima. Prestar je že, menda kar od Marije Terezije. — Kaj kataster! Briga jih kataster! Kmeta bi radi uničili, to Je tisto, »kar hočejo z davki Vsak dan ie za kmeta teže. — Težko za kmeti pravim. — Dobro, da še dihate. — Ne damo se, to Je tisto Prj nas smo preveč brihtni, da bi se dali ln da bi nas oni vlek. li za nos. — Kaj ste od daleč prišli? vprašam kmeta. — KJe ste doma? — Tam iz Suhe krajine 'n zda; grem na semenj v Crn>-melj. Kar peš grem. V Hinjah sem r1 -cma. — V Hinjah? Bral sem nekis. da ima'? v Hinjah najboljšo zadrugo. Kaj je res tako dobri ali Je vse skupaj samo njihova propaganda? pravim in gledam kaj bo. — Dobra pa Je. Res je tako dobra. Za koliko milijonov preproda samo zdravilnih zeliSčl To so velike številke. Pa senaj Nikjer nimaš tako pridnega Človeka kot je Suhokranjec. To smo pa mi- Kaj pri vas ne gre? me vpraša kmet. — Pri nas se lju'd]e bolj težko kopljejo iz revščine, rečem. — Premalo rodov:tnih kosov zem'V Imsrio P-»ve* "'a zemlja razdrobljena. Kamenja je precej, vinogradov m kaj vem še vse. — Znati bi morali, znati Je tre ba. re* se pri nas najbolj izplača. — Saj se res izplača. Kaj pa trte, boste pri vas plačali? — Kaj še. Jaz bom šmarnic i kair posekal. Tri leta ni rodi a, letos pa je tako kisia, da je škoda dinarja zanjo. Ne dam. Kri pa oni meni dajo? Samo dele mi dajo. Kaj ni res tako? C'-pa potlej človek nekaj zasluž so ti pa že na vratu. — Res Je tako. Nič ne d,ajo, kimam, — Nasvidenje! rečem kmetu. — Po tej cesti grem jaz domov. MoTda bomo Pa kdaj le laže dihali. — Bomo vraga! pravi km<>* in se zamišljeno pristavi: — B ze, če bi nam oni toliko davkov ne nabijali. Da taka le ta neč z davki... Dolnjesuščani bi se radi, tovariš urednik, zahvalili v Dolenjskemu listu, ljudski oblasti. Rdečemu križu, kmetijsikim zadrugam, Okrajni zadružni zvez: in prebivalstvu okoliških vaji za pomoč pri obnovi pogorišč, posebno pa Viktorju Zupančič, ljudskemu poslancu našega predela, ki se je nesebično zavze mal 'a pomoč pogorele vasi. N.» vedo, kako bi to reP uredili Prav pomoči ljudske oblasti In pomoči vsega prebivalstva p morajo zahvaliti, da »o Se sko ■ naj vsa gospodarska poslopja pod streho. Vsaj to zapišite, Ko bo pa pri nas kaj novega, bom p.i is napisal tlanefc; Vb nih krajih, ali bolje uspeh! posameznih organizacij in društev, uspeh; posameznih ljudi, ki smatrajo kot svojo posebno dolžnost delo z mladino. V okraju je že 15 društev prijateljev mladine in 107 pionirskih odredov. Da delo DPM in pionirskih organizacij nI brezplodno, nam povedo podatki. V Mirni peči Imajo že dolgo časa zelo delavno pionirsko organizacijo, prav tako delavna pa je tudi DPM, ki šteje 42 članov. V pionirskem odredu deluje vrsta krožkov, tako šahovski, dramatski, pevski, telovadni in drugi. Nobene prireditve v Mirni peči ni, pri kateri ne bi sodelovale skupine pionirjev. -Dramatski krožek študira igrico »Jurček gre na Triglav«. Izkupiček od prireditve bodo porabili za izlet na Rab, kamor bodo odnesli vence na grobove žrtev fašizma. Redno skrbe za partizanske grobove. Pionirji sodelujejo tudi v dragih organizacijah in društvih: 25 jih je v strelski družini, 18 v gasilskem društvu, veliko tudi v ostalih društvih, vseh nad 100. Pošolsko izobraževanje kmečke mladine je prav v Mirni peči doseglo najlepše uspehe. Ze štiri zaporedna leta so imeli zimsko kmetijsko šolo. DPM organizira strokovna predavanja, skrbi pa posebno za otroke padlih borcev in jim pomaga do boljših učnih tiipehov. Res pa je, da v društvu delajo predvsem prosvetni delavci, drugi pa veliko premalo. V Šentjerneju sodelujejo pri delu z mladiino prav vse organizacije z DPM na čelu, ki vodi in usmerja vse delo. Na šo'i imajo dva pionirska odreda ln 8 krožkov. Pionirski pevski zbor šteje 40 pevcev in pevk. Vneto se pripravljajo na občinski festival, ki bo 20. maja. Vse dohodke od prireditev, ki jih pni- Škerlj - zmagovalec prvomajskega brzoturnlrja V počastitev i. maja so novomeški šahisti priredili slavnostni brzoturnlr, ki se ga Je udeležilo 13 k©m vrtu. Zapro-*:ili so, da bi jim z motorko pomagali izčrpati vodo, .n ustregli smo jim. Motorka je spet nekaj časa dedovala bre/.h:bno, nenadoma pa se je ustavila. Odslej pa je naše društvo stalno blateno in obmetavano X neresničnimi očitki glede motorke. M.i pa upoštevamo .7;avo strokovn^a, zakaj je nasra.la okvara. Sedaj pa še neka.j 0 delu dru-Jtva. Na prvi seji novega upravnega odbora smo sklenili, da bodo redni sesr?nki vsako prvo nedeljo v mesecu, ostale seje pa po po-trebri, kar tudi vestno izpolnjujemo. Januarja smo poslali dva čila-na na enomesečni podčastniški tečaij v Medvode, dva pa v strojniški tečaj v Novo mesto. Pozimi je 12 članov obiskovalo večerna predavania — trikrat na teden, ali skupaj 52 ur. Dva rpodča.stnn-ka sta predavaila o splošnem ga-I'Istvu, učiteljica Barbka Jesen-šek pa o gozdnih požarih, PLZ, higieni hd, It. marca so opravili pred ifzpitno komsijo i7jpite, tako da ima društvo seda.j 19 vprašanih gasilcev. Desetina v rednih vajah pa se upa ipomeiri«i. z marsikatero drugo. Te d™ smo si nabarvilli gasCskl voz, kii bo ustreza! nasVm potrebam. Vkljub pičlim finančnim sredstvom se dxuaf*o vsevransko prizadeva za izpolnitev svojih na-Icvj, s pomočjo občine in G07. Za morailo gasilcev je pa v-air da vedno gledamo resnic, v o\. Za odbor; ' Btov. 19 (322) »DOLENJSKI LIST« Stran 8 Zu 1. fnuf elektrika Ha Vel. Slatniku SPORT IN m£SNAVZG03A J 'fee t letu 1»53 so pričeli v G«-^erju, Brusnicah in okoliških krajih t elektrifikacijskimi deli. Od Orehovice do Brusnic in Gaber ja je bilo treba najprej zgradit; 6.77 km daljnovoda 20 KV., ch*e -ransiormatorsk: postaji ter <■>• > . 28 km nizkonapetostnega omrežja. Ze spomladi 1954. leta Je zagorela električna luč v de-€etih na novo elektrificiranih krajih 345 hišam. zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ter kasneje tudi ■fearsdi pomanjkanja ustreznega materiala takrat mso elektrif -cirall vasi Vel. Slatnlk z zaselki Krit« in Bende. Toda tamkajšnji prebivalci niso odnehali. Postavili so vaški elektrifikacijskn odbor ki je medtem krepko delal. 2e v začetku leta 1934 so pri-crli s t-asiran;em. izkopom jam ter s postavljanjem kostanjevih drogov. Po hišah so opravili instalacijska dela, tako da je bilo vse pripravljeno ko je pri Sla 5-ca. k; lim Jo jt preskrbe! OLO Novo mesto. Letos spomladi so pričeli z izdelavo notranjih hišnih priključkov ter z montažo tokovodnikov. Dela je "bilo dovolj, saj so potegnili 4.7 km nizkonapetostnega omrežM ca predvidenih 37 novo elektrificiranih his- V soboto 28. aprila so se (zbrali vašfteni in elektrifikacijski odbor* ki j« poročal o svojem delu* Sestanka se je udeležil tusti preckednik okrajnega ljud- skega odbora Novo mesto Franc Pirkovič-Cort in zastopniki pod. jetja Elektro Novo mesto, ki -e bilo Izvajalec del- Blagajnik elektrifikacijskega odbora je podal izčrpno poro-i-lo o težavah, ki jih je bilo treba premagati. Tov. predsednik je vzel poročilo z razumevanjem na znanje, prisotnim raztolma-čil potek elektrifikacije Podgor- ja ln jim dal smernice za bodoče delo. V prijetnem razpoloženju se je nadaljeval in minil za preb,-vabstvo te vasi nepozaben večer, na katerem sta zaplesala poskočno polko tudi 72-letnd doma č.n s svojo 2 leti mlajšo >.eno. Zares je bilo veselo — bb svetli električni luči, dolgoletni želj: vseh prebivalcev Slatnika. V KOSTANJEVICI SO USTANOVILI PARTIZANA Iz Kostanjevice na Krki knjigovodski tečaj je končan v zadnjih dneh aprila smo zaključila knjigovodski tečaj, ki smo ga lotos prvič priredili. Te-čajnrki so prcdeilt&li snov, ki jo predpisuje prvi tečaj Ccntrallne Ijodske univerze ▼ Ljubljani. Učili so se v zimskih mesecih s predavateljem tovarišem Gosnikom, zdaj pa so opravili rudi zaključni izp:t. Dobili so osnove iz knjigovodstva, prihodnjo zimo pa nameravamo prirediti nadaJ jevailni tečaj. jankoviceva mama je umrla Pretekli teden je umrla mama učitelja Jožeta Jankovtiča. Bila je ena najstarejših Kostanjevičanov, sai k je rodila 1863. leta ia je bila torej v ItiriJndevetdesetem letu starosti. Jankovičeva je bila tirdna Slovenka, doma iz Oreho-v'ce pri Šentjernej«. Skoraj do zadnjega je biia krepka in zdrava. Z Vinice nam pišejo 10. aprila je bilo na Vinici ze- pomladanskemu delu v velikem lo uspelo predavanje o odnosu Številu odzvale povabilu. med fantom in dekietorn, ki se ga je udeležilo nad 100 žena. Predaval je profesor inž. Ivo Zobec iz jNovega mesta. Snov ie bila od z.ičetka do konca zelo zanimiva. To je bđ prekoristen dodatek k rečafa RK, ki se je končal prošnji mesec. Zone ne morejo prehvaliti predavatelja in njegovega iz- Potrebno bi bilo, da složi jo kaj rakega tudi fantje in možje. Sklenili smo, da bomo zanje prihodnjo zimo pripravili isto predavanje. Preteklo nedeljo so gostovafli na Vioioi Črnomaljski osmošoici z igro »Matura«. Ljudje so buLj s predstavo zelo zadovoljni in so vajanja, odbor RK na Vinici pa napolnili dvorano do zadnjega ne njih, ki so se kljub nujnemu kotička. Zv. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu! TEČAJ IZ NEMŠČINE JE ZAKLJUČEN Sredi lokkega leta smo zacelil v Ljudski univerzi rudi s tečajem nemščine. Izmed 34 prijavljenih jih je vrtraitaJa ipoiovica, kar je lop uspeh. Tečajniki so imeli 100 učnih ur in so uspešno predelali program. Tečaj je voddl B. Borštnik r niemu lasmo natančnostjo, dedovno disciplino ki z ogromnim znanjem. OKRASIMO OKNA S CVETJEM! Turistična sezona je tu. Domači in tuji gostje prihajajo v naša mesta in vasi ali pa potujejo skozi naše kraje. Turistično in Olepševalno društvo Novo mesto vabita vse hišne lastnike, .ustanove in podjetja, da okrase s cvetjem stavbe in vrtove pred hišami. Lepo cvetje v lončkih na oknih in v vrtu Je najlepši in hkrati najcenejši okras vsakega doma. Opozarjamo vse ustanove, podjetja in zasebnike, da ti lahko osicrbijo po ugodnih cenah cvetlice vseh vrst (sadike) v vrtnariji Olepševalnega društva v Novem mestu. Cene so za deset odstotkov nižje kot drugod. Odstranimo vinotoče iz območja tovarn, rudnikov in delovišc. — NadomešČajmo krčme in bifeje z brezalkoholnimi restavracijami! DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC X1N0 »Krka« — Novo mesto: od. 11. do 14. maja: ameriški barvasti film »Bagdadski berač« — Od 15. do 17. maja: amerLSiki barvasti film »Na giadki površini«. Dom .11.A — Novo mesto: od IX do 14. maja: ameriški barvasti iBm »Zadnji Apač«. Od 16. do 19. ma. 3a: ameriški fUm »Ukročena trmoglavka«. Črnomelj: 15. in 1«. maja: sovjetski barvasti film »Arena po« gumnih«. Kostanjevica; 13. maja: amert. Ski barvasti film »V vrtincu«. Trebnje: 14. in 15. maja: domači Mm »Dokumenti življenja — Tito«. Šolske predstave po razporedu. 15. maja ob 10.30 brezplačna predstava za odrasle v počastitev občinskega praznika. Mokronog: 12. in 13. maja: nem« Ski film »Veruj v mene«. Dolenjske Toplice; 12. tn 13. ma. Ja: iitaLirjanska film »Na ostrini meča«. 16. in 17. maja: amerišk. fiilm: »Kapetan Kid«. Šentjernej: :2. In 13. maja: »Trpljenje«. Semič: 11. ln 13. mala: francoski film »Sola na prostem«. GRADAC: 13. maja: ameriški film »zadeva Paradine«, POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja francoski film »Tone In Tončka«; v soboto 12. maja, ob 19 30 v Otočcu, v nedeljo 13. maja. Ob 15 uri na Dvoru in ob 19. url V Straži. Preklic Podpisani Franc Pavček iz Smuke Stev. 8 obžalujem vse žaljivke In prekillcujem vsa obrekovanja, ki sem J1h napisal v pismu, naslovljenem na Adolfa Knavsa. po-Bestnlka Iz Smuke stev. 3. o njem, njegovih hčerah ln Ervinu Kln. kopfu iz Smuke, ter prekllcujem vse neresnične govorice o zgoraj navedenih Pavček Franc iz Smuke. Zahvala Podpisani MurgelJ Ludrvtk iz Bučne vast se zahvaljujem vsem, ki so ml na kakršenkoli načm to-variftko pomagali pri gradnji stanovanjske hiše. Za vrniiev uslug" Jim bom jaz lahko v stiski priskočil na pomoč _ MurgelJ Ludvik, Bučna vas 32a ZAHVALA Zahvaljujem se Nikoli Slvjato. Viču iz Sos'c in vsem SoSičanorn. dfl so ml vrn 11 izgubljeno svinjo. Drnglnc Alojzij. Konec 11 prt Podgradu. ! ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta ANTONA ZGONCA upokojenca iz Sentruperta •e zahv.illujemo vsem. ki so spremili na njegovi »adnll poti. Posebna zahvala zdravniku dr. Kadu Kuharju, ki mu Je InKal trpljenje, govorniku za prisrčne besede, darovalcem evetj** predstavnikom množičn'h orKMlHaclJ, ter vsem ki so z nami sočustvovali In nam nudili pomoč. Sentrupert H aprila ms. Žalujoči: b«. sinovi ln orotalo sorodstvo. RAZPIS Zdravstveni dom v Novem mestu sprejme začetnico za plsar-nlka dela. Pogoj Je dovršena ekonomik o §0f >. Nastop »tužbe takoj aH lul'la. Lastnoročno napisane prošnje poslati upravi Zdravstvenega doma v Novem febtStU. čigav je pujsek? Na cesti med Semičem ln Vr-čicanil Je bil 2. maja najden v vreči 6 do 7 tednov star pujsek. Naslov, kjer ga lastnik lahko dobi, je v upravi Dolenjskega Usta. MALI OGLASI V NAJEM ODDAM njivo v Kan-dijl b:7.u kolodvor*. Ponudbe na upravo lista pod »2.400m«< (212-56). PRODAM HlSO z vinogradom, takoj vseij'rvo. v okolici Novega mesta — Naslov v upravi lista. <15P-i6J. PRODAM DVOSTANOVANJSKO HlSO s trgovskim lokalom, njivo (20 a) ln gozd (46 a) v Novem mestu. Ponudbe na naslov: Novo mesto, Sukljetova cesta fttev. 6. PRODAM moško kolo. Naslov v upravi lista (315-56). 3. MAJA OPOLDNE sem Izgubila od KZ v Novem mestu do Kan_ dije torbico z denarnico in dokumenti. Najditelja prosim, naj ml dokumente vrne po posti, denar pa obdrži kot nagrado. PRODAM 7 a VRTA s sadnim drevjem in kamenje (porušeno htšo) v Mačkoveu pri Dvoru. Zupančič Anton. Podturen 11, p. Toplice. PISARNIŠKO SLU2BO (admlnt. strativno) išče začetnica z nepopolno srednješolsko izobrazbo. Nastop s l. junijem ali pozneje. Naslov prt upravi Dolenjskega lista. • PRODAM decimalno tehtnico. — Naslov v upravi lista (214-56). SPRKJMEM STAREJŠO OSEBO za pomoč v gospodinjstvu. Nudim hrano ln stanovanje. Naslov v upravi Usta (213-56). IZ MATIČNIH URADOV NOVO MESTO V preteklih st:r1naj»t!h dneh Je bilo rojenih 87 dečkov ln 27 deklic. Umrli bo: Vranltor Ivan, sin posestnika, 2« let, iz Bereče vasi. Čebul ar Jože, kmetovalec, 69 let. z Brega pri Vel. Gatoru. Schvven-ner Henr-k, upokojeni železničar, 89 let, iz. Cesfre vasi. Poročili so se: Drugovlč Tvan, strojni ključavničar Iz Novega mesta, ln Slovenec Terezija. Šivilja z Malefta Slatnika. Hudo-klln Stanislav, tesarski pomočnik lz Novega mesta, ln Levičar Oti-lija, hči kmetovalca z Gor. Prekope. Knafeljc Jožef, delavec iz Snrhela, in Ambrožič Kristina, delaVka jz Novega mesta. Brajdič Marijan, delavec .in Brajd;č Matilda, delavka, ob* Iz Stranske vasi. Novak Stanislav, sin kmetovalca, in Miklid Jožefa, bolniška strežnica, oba iz Liubljane. Kalčič Pavel, Šofer, in Sušterslč Genovefa. kuharska pomočnica, oba iz Novega mesta. Mežnarsič Franc, krojaš>ki pomočnik iz Irce vasi, ln Pernisek Helena, delavka iz Novega mesta. Zoran Franc, zidar iz Gor. Kamenja, in Gazvo-da Marija, delavka z Dolža. GOTNA VAS Umrli sta: StaniSa Marija, kme-tovalka. 65 let, s Konca. Cimer-mančič roj Kosec Karolina. užit-karica. 70 let, iz Jurne vast. GRADAC Apr'la Je bito rojenih 5 otrok: trije dečkt In dve deklici. Umrla je: Marentič Katarina, 66 let. z Otoka. . Poročili so se: Klemene Anton iz Črnomlja in Sušters.č Marija lz Prllozla. Pezdirc Anton In Stara«! nič Karolina, oba Iz Krasmca. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE V preteklih Štirinajstih dnevih so v novomefikl porodnišnici rodile; Jakovac Danica lz Crnom-Hs — deklico, Grtenlk Slavka ■ Semiča — deklico, Gregorčič Jožefa iz Novega mesta — dečka, CucaU Francka z Mirne — deklico, Pust Rozallja iz Novega mesta — deklico. Agnlč Antonija iz Črnomlja — dečka. Renler Ivan. ka iz Videm-Krškeca - rieklICO, Sterk Tončka iz Črnomlja — deklico. Slak Justina iz Trebnjeca — deklico. Glavač Ivanka Iz Gro-suplja — dečka. Koč!laž Andrela Iz Novega mesta — dečka, JakSa Ana Iz Semiča — deklico, Baje-rlč Vera Iz Novega mesta — de. ki ICO. S!mohov:č Marija Iz Novega mesta — deklico. Nov. k Mln-ka lz Kočevja — dečka, Campa Antonija z Novega mesta — deč. ka, Martinelč Marila !z Novega mesta — deklico. Korelc Fan> || Kočevja — dečka, Bahor Fran-oiflka |Š Cmomljs — deltllco, Po_ toč ar Terezija iz Šentjerneja — dečka, PleSko Kristina iz Novega mesta — dečka, Hribar Marija z Mirne — dečka, Maslo Alojzija lz Metlike — dečka, Tajčman Pavla iz Metlike — dečka, Bajuk Karolina Iz Metlike — deklico in dečka. Saje Jožefa iz Novega mosta — deklico Senica Marija lz Straže — deklico, Berus Jožefa, rz Novega mesta — delklico. VimpoKek Bleonora lz Ljubljane — dečka, Agnlč Marija m Črnomlja — deč. ka, Tuilk Terezija Iz Novega mesta — deklico. Plantan Marija iz Novega mesta — deklico. Reber, nik Marija jz Senovega — deklico, Sorn Marija lz Novega mesta — deoka. Rezar Marija lz Novega mesta — dečka, Strajnar Francka iz 2užemperka — deklico. Klobčar Marija iz Novega mesta — deklico, Colarlč Ana iz Kostanjevice — dečka, Po reber Stefika Iz Trebnjega — deklico, Novak Marija iz Straže — dečka, Erpe Ivnnka lz Uršnh sel — deč. ka, Durini Marija iz Kočevja — deklico, Tonce Marija iz Kočevja — deklico. Mesojedec Marija Iz Novega mesta —' deklico, Progar Marija iz Trebnjega — deklico, Perpar Veronika Iz Novega mesta — dečka, Godiša Jožefa lz Črnomlja — dečka. Jožef Štefka iz Noveca mesta — deklico. Javor. nik Jožefa iz Novega mesta — dečka, Klemenčič Neža iz Novega mesta — dečka, VrsčaJ Frida !z Črnomlja — dekl'co. Rotman MMena 1z Ivančne gorice — deklico. Brezniki r Rozalija z Mirne — deklico, PocciJ Frančiška iz Sevnice — dečka, M.i'kovič Rozalija iz Metlike - dečka. KRONIKA NESREČ V preteklih Stlrlnalslih dnevih so «e ponesrečili ;n Iskali pom<>« v novomeški bolnišnici: Svetec Miha, mizar iz Kllnje vasi pri Kočevju. Je doma padel ln si poškodoval orsni koš. Mesojede« Martini, hčerki Šoferja ]z Krme-lja, go se na postaji zrušili hlodi ns levo nogo. Hrovatlč Ivan. s n delavca iS Vinje vasi. si je doma zabodel Žebelj v levo noeo MlS-maS Jože, knjigovodja |z Meč-kovca, si je pri padcu poškodoval desno nogo. Vnvplf Cvetka, hči delaven It Harinje vasi. je padla tn si poškodovala levo nogo. Gel. tar Boeo, kurjač |z Črnomlja. Je ns novomeški postni i padel s stroja tn si poškodoval j;iavo ln levo roko. Luža r in Franca, posestnika iz Hrvaškoga broda. Je v prepiru udaril Vodopivec Matija s sekiro po levi roki. Strum-bel] Andrej, avtomehan'k lz Ko. čevja, je pri popravilnn1u avtomobila padel in s; poškodoval levo nogo. Derganca Alojza, čev. Harskega pomočnka lz Podgore, je v gostilni nekdo udaril s steklenico po glavi. Mrvar Pave*, sin delavca s Plemberka. le padel na travniku in si po&kodovad levo nogo. Pred kratkim smo v Kostanjevici ustanovili TD Partizan. Ze dalj časa Je bila vidna potreba po tem društvu, saj smo bili vsak dan priča, da Je pošolska mladini nezaposlena, da se društveno sicer izživlja pri gasilcih, v Pro. svetnem društvu, zadnje čase kaj čvrsto tudi v mladinski organizaciji, da pa Je bilo vse premalo pozornosti posvečene sistematični telesni kulturi. V Kostanjevici Je biJ svojčas zelo aktiven Sokol, ki Je vključeval dobre telovadce, imel lepo urejeno telovadnico, mnogo dobrega telovadnega orodja, vendar je v vojni vse to popolnoma propadlo, celo telovadcev ni več, saj Jih Je mnogo padlo. Da bi nadaljevali ustvarjene tradicije, smo prišli do zakJJučka, da Je treba ustanoviti telovadno društvo, ki bo zajemalo pionirje, mladino in starejše člane. Partl. zan je zdaj ustanovljen, vodstvo Izbrano, načrti sprejeti, volje dovolj! Trenutno Je tudi letno telo. vadišče na razpolago, «8j si J« gimnazija uredila vse potrebne naprave, ki Jih bo rada delila s Partizanom. Pereč problem Je telovadnica, kjer bi telovadili pozimi. Med načrti, ki smo Jih »prejeli, Je najbližja Titova štafeta. Leto« bo prvič organiziral domači Par. tizan. Glavni progi bomo dodali še stranski iz Gradca in Črneče vasi. Prav tako smo navdušeno sprejeli iniciativo tovariša Boršt-narja ,da bi vsako leto prirejali republiški .morda tudi zvezni cros po Krki okoli mesta Kosta. n.levice. Na ta način bi morda privabili marsikaterega tujca, ki bi prišel na to zanimivo prireditev. Storili bomo vse, da pride ta predlog v koledar republiških športnih prireditev. Poleg tega bomo še letos organizirali plavalno šolo, medtem ko so priprave za nastop v Črnomlju že v teku. Na koncu moramo povedati, da sm bili sprva nekoliko skeptični, ko smo začeli premlevati Idejo o ustanovitvi tega društva pr; nas, da pa nam je okrajno vodstvo Partizana dalo mnogo pobud. na_ vodil in poguma, kar vse je omogočilo, da smo lahko že začeli delati. S. Troskoki — člani; 1 Ljubo Žagar 11.71; 2. Uroševič — JLA 11.12. Meti krogle — člani: 1. Djokič — JLA 10.76; 2. Ljubo Žagar 9,80. Mladinci — 6 kg: i. Marijan Potrč 12,72; 2. Marijan Hudokhn 11,55. Mladinci — 5 kg: 1. Milan Zurc 9,45; 2. Janez Kržan 9.12. Mladinke — 4 kg: i Cveta Penca 7.27. Meti diska — mladinci: 1. Ma* rijan Potic 35,28; 2. Marijan Ru* doklin 30.65. C.ani: 1. Drago Be:r* glez 27,75, 2. Ljubo Žagar 26,53. Meti kopja — 61-ani; 1. Ljuba 2agar 46.15; 2. Ivan Pa^te 39,75 -S MladJnke: 1. Roza Može 22,70; 3» Jožefa Goršin 2i,9s. Članice: 1« Gabrijela Barle — 28,66. 1. meja - REVIJA NAMIZNEGA TENISA V NOVEM MESTU Atletski miting v Novem mestu V soboto 28. aprila so Imeli atleti v Novem mestu otvoritveni atletski miting. — Poleg članov »Partizana« so se tekmovanja udeležili dijaki gimnazije 'n člani JLA Iz Novega mesta. Vreme Je bilo ugodno, le steza za tek Je bila preveč razmehčana od deževja. Najboljši so bili; Tek na fin m — mladinke: 1. Maoieta Kotnik 8,6; 2 Olga Rom-bo 9,8. — Mladinci: i Milan Zurc 7.9: 2 Jože Gabrljelčič 8.0. Tek na MS ta — mladinci: L Marijan Potrč 12,1. Člani: 1 Za. gar Ljubo 12,2; 2. Balog — JLA 12.S. Tek m NOn - člani: 1. Doki Dijaki so tekmovati v atletiki Pred okrajnim prvenstvom v atletiki, ki bo Jutri v Novem mestu, fo na poskusnem tekmovanju nastopili dijaki z g'mnazije, učiteHišča in trgovske šole. Najbollši so bili: dijaki — 60 m: F:nk (gimn.) 8.0, Gobrijelčič, 1000 m: I. Strmšok (gimn.) 3:01. daljina: i. Bavdek (učit.) 6.73. višina: 1. Potrč (gimn) 170. kj-o-gla: 1 Potrč (gimn.) 12.07, kopje: Spiler (učit.) 38.90. Disk: 1. Hu-doklin (gimn.) 35.15. Dilakinje — 60 m: l. Mikec (eimn.) 8.4. Omer-zelj (trg. S.). 500 m: 1. Goršin (gimn.) 1:3«, dallina: Mrkec (gimnazija) 4,12, višina: Kožar (učit.), Rus (učit.) 120 krogla: Kožar (učit.) 9.01, d:sik: Rus (učit.) 23,90, kopje: Barle (gimn.) 30,12. Študentje zmagali s 4:2 Tudi študentje-iahisti ao se ho. teli po dolgem času pokazati v Javnosti. Premagali so »indikahio reprezentanco Novega mesta z rezultatom 4:2. Dvoboj, ki bo ga organizlrail v počastite*' delavskega praznika, Je pokazal premoč študentske ekipe, čeprav n! nastopila kompletna. Na i. deski je Sila remiziral z Doklom, na 2. deski Je Skerlj premagal Sju ranovča. na tretji Je Sitar delil točko z inž. Sodnikom, ki je bil Izredno trdoživ. Na naslednjih deskah Je Medic premagal Popo-viča ln Markelj Avsca, medtem ko je Plcek izgubil s prof Do-bovskom. Picek in Markelj sta sodelovala v študentski ekipi kot bodoča Studenta, v sindikalni ek'pi pa sta sodelovala tudi dva pripadnika JLA. Lanski dvoboj med enakima ekipama se Je končal z neodUocenim izidom 3:3. V, M. TVD Partizan v Mirni peči na novi poti Nedavno Je bilo vodstvo Partizana 1z Mirne peči veselo presenečeno nad dopisom, ki ga Je poslalo partizansko društvo TABOR iz LJubljane. Prukočlo nam Je na pomoč z rekviziti na pobudo predsednika društva profesorja Ferda Gestrina. Ob priliki, ko na« Je profeeor Gestrin obicikal. Je vsiopil v telovadno dvorano, kler pa Je presenečen obstal nad praznino. Takrat nam je obljubil pomoč v raznih rekvizitih, ki Jih ljubljansko društvo na TABORU ne uporablja več, skromnim telovadcem v Mirni peči pa bodo dali pogorje za nadaljnji razvoj. Tako se bo živi j en 1e mladJh v Mirni peči dokaj spremenilo. TVD Partizan v Mirni peči se zahvaljuje TVD Partizan — TABOR lz LJubljane za poslano pomoč, poleg tega pa tudi TVD Partizan Trebnje ln Okrajni zvezi telesnovzgojnih društev, ki sta vsak po svojih močeh pomagala naSemu društvu do najosnovnejših rekvizitov, brez katerih bi ▼ našem društvu ne bilo nikakršnega napredka. Odborniki ln člani bodo Se tr_ dneje zagrabili za delo in ŠU po Partizanovlh smernicah naprej. Sla ZDAJ JE ČAS ZA UNIČEVANJE VRAN Vran je'pri nas veliko. Delajo Škodo kmetovalcem in lovcem, koristi od njih pa ni. zato Jih je treba zatirati. Prav bi bilo, da bi pri tem sodelovali lovci in kmetje. Prav sedaj je zelo primeren čas za 'uničevanje te Škodljive perjedi. Vrane najlaže pokončujemo s strupom. Vse lovske druž;ne imajo tak strup na razpolago. Zato pa potrebujejo tudi kokošja jajca, katere zastrupijo m na primernih krajih nastavno vranam. Kmetovalci, katerim delajo vrane na pridelkih škodo, naj bi žrtvovali po nekaj Jajc za. zastrupljanje, ftlani lovskih družin pa preskrbe strup \n orm-nlzirajo nastavljan ie zastrupljenih Jajc na primernih krajih, kjer nI nevarnosti, da se zastru. pi kakšna druga žival aH celo č>""k Okrajna lovska zve? poziva vse lovske organizacije ln kmetovalce, da s* uničevanj« vran lotijo skupno, ker je le tako zajamčen uspeh. Slavko 1:02: t. Kardun — JLA 1:2.2. Tek na 500 m -- mladinke: 1. Jožefa Goršin 1:34,5: 2 Minka Prah 1:41.5. Tek na 106» m — člani: 1. Slav. ko Doka 2:58 2. Vlado Mlakar 3:01.5. — Mladinci: 1. Miro Strm* Sek 3:06. Tek na 30M m — člani; 1. Rado! čič — JLA 10:26; t. Jurčec — JLA 10:42. Skoki v višino — mladinci: 1. Emil Zurc 1,45; 2. Janez Kržan 1.40 Mladinke: I. MaTjeta Kotr.:k 1.15 Člani: 1. Ljubo Žagar 1,55; 2. Tonj Sms'lc 1.50. Skoki • palleo — mladinci: 1. Jože Gabrilelčlč 2.40: 2 Filip Ro-bar 2.40 Clanl: t. Emil Lipar 2.70. Skoki v daljino — mladnei: 1. Jože Fink 5.55; 2 EmMIlan Zurc 5.44 Mladinke: 1 Tđa L'nar 3.58; 2. Marleta Petrič 3.08 Clanl: 1. Llubo 2agar 5.78; X. Sekač — JLA 5.24. VELIKE PRIPRAVE V ČRNOMLJU za prvenstvo pionirk LRS Bliža se dan. ko bodo v Črnomlju zbrane najboljše ekipe Slovenije «n se pomerile v malem rokometu za prvenstvo I.KS. Za prvenstvo Je veliko zanimanje. Ekipe se pripravljajo, organizator pa neumorni« dela. Ljubitelji rokometa pričakujejo obilo užitka. Pokroviteljstvo nad prvenstvom Je prevzela republiška zveza prijateljev mladine ln uredništvo Pionirskega lista. Vse sodelujoče Igralke b«do prejele spominske plakete, najboljše pa darila in diplome. Tudi za najboljšo strelko imamo pripravljeno presenečenje. 10. Junll bo v Črnomlju prizori. 5če najlepših borb v malem rokometu, zato na svidenje! MK. Obdobje prvomajskih praznikov Je bilo s športne strani kaj pestro. Ra2na tekmovanja — od namiznega tenisa, atletilke. košarke do šaha — »o se vrstila druga za drugim. Začeli so »ping-ponkarji«. 2e na praznik ustanovitve OF so pri-redili zanimiv dvoboj med reprezentančnima ekipama Študentov in sindikatov Novega mesta. Tekmovanje, ki je bilo v Domu JLA, je pokazalo očitno premoč študentske ekipe v kateri so nastopilli Medic. Mikec in Sonc. Študentje so prepričljivo premagali »sindikaliste« Križanca, Pučka ln ing. Zerjala z visokim rezultatom 9:2. Medtem ko Je bil Medic ki je igral z gobastim loparjpm, ne« premagan. sta Sonc In Mlkee oddala vsak po eno točko: Sonc Kri-žancu. ki ga Je premagaj z 2:0 ln Mikec Pučku, ki je zmagal e 2:1. * PRVAKT: MEDIC MED ČLANI, MISLETEVA MED ČLANICAMI IN GOLEZ MED MLADINCI Letošnje prvenstvo v namiznem tenisu, prv0 po več letih. Je v glavnem zadovolj IHo, tako glede kvalitete kot udeležbe. Oba dneva je v Domu JLA tekmovalo 28 tekmovalcev: 16 čianov, 8 mladin-cev ln dve članici. Kvaliteta pri. kazane igre je bila zadovoljiva; sorazmerno največ so pokazali mladinci, med katerimi je nekaj talentov. Pri članih in mladincih so tekmovali po cup sistemu. Ker nI bilo nosilcev skupin, so nekateri favoriti Izpadli te v polfi-nalu. Vrstni red prve četvorice pri članih: 1. Medic Samo; 2 Mikec Franc; 3. Kolar Pavel 4. Doki Slavko. Clanlcj sta bil! samo dve. V medsebojnem dvoboju Je Misleje-v* premagala Ostankovo z 8:0 (21:15. 21:15. 21:14) in tako postala prvakinja pri članicah. Pri mla. dinclh Je v prvi skupini zmagal Go^ež z boljšo razliko v serih pred Pičkom ln BergerJem. v drugi skupini pa Je zmagal Maioh pred Pavlinom 'n Plavcem. Vrstni red prve četvorice: i Golež Janko 2. Matoh. 3 Picek Jurij, 4. Pavlin. * Po tekmovanju mladincev Je bil ustanovni občni zbor novega na. črnomaljke četrte v Sloveniji Sezona velikih spomladanskih tekmovanj Je v Črnomlju zaklju. čena. Uspehi Cmomaljk so prel mlzno-tenlškega kluba Novo mes*,« Udeležba, posebno s 6trani starojs š.h, je bila slaba, tako, da Je b.lal prisotna predvsem m'.ad'ne. SS vedno je odprto vprašanje prosto* rov za treninge in tekmovanja«. čeprav skuša uprava Doma JL^ v tem pogledu precej pomagati« Vprašanje rekvizitov se bo ćil# rešiti. Prišle so že prve ponudrj«, da M gostovali v Novem mest*s kočevski Partizan in 2NTK Ljub* Uana. — Upravni odbor kluba se* stavljajo: Niko Belcpavlovlč. KrU žanec, Romih, Knaličeva, Mii-eflu Golež in Picek. — Novemu klubi Želimo uspešno delovanje! F. Mg Črnomelj trd oreh za Ljubljančane \ V tekmi v velikem rokometu z«J prvenstvo I. lige LRS je domičj Partizan premagal borbene igrfil, ce Krima iz Ljubljane z rezulfa* tom 7:6 (3:2). Zmaga domačih bi bila lahko še precej večja, če bi napadalna vrsta znala Izkoristiti vse akcije, medtem ko Je obram« ba delovala brezhibno. S to zmago imajo rokometi.il' precej upanja za dosego 5 mesta v Sloven'ji, kar bi bil zanje vse. kakor lep uspeh, saj tekmujejo tokrat prvič v I. slovenski ugla V nedeljo jih čaka težka nalosa v Ljubljani, kjer se bodo srečnll z Odredom. 2el:mo Jim kar naj«« boljši uspehi OKRAJNO PRVENSTVO V ATLETIKI IN MALEM ROKOMETU Okrajno prvenstvo vseh sređnJ'H in strokovnih Šol v atletiki ia malem rokometu bo 13. maja ob 14. urj na Loki v Novem mc?:a. Nastopili bodo dijaki ln dijakinj« z gimnazije v Črnomlju, r. novo» meške gimnazije ln učiteljišča, obrtne in trgovske £o1e. 'i ckn.Of vanja bodo znnlmltva, saj so v dijaških vrstah slevllr.1 odlični atleti in lgra.lci nia'er.1 rokome:*. Najboljs' dijaki T. okrajnega prvenstva bodo nato nastopili v Ljub* ljani tn Celju na tekmovanju zS republiške prvake vseh šol v ma» lem rokometu ln atletiki. JG Birokracije v Ameriki ne manjka Statistika pravi, da pride * senetlli zlasti zadnji Čas vse. ki ZDA na vsakih 25 prebivalcev en spremljajo tekmovanje v velikem kvni uslužbenec. Vseh državnih rokometu. V nedeljski tekmi so premagal« Proletarca l« Zagorja z rezultatom 5:3. Največ Je k zmagi pripomogla Anca fftntfc, ki Je sama dosegla Štiri gole in bla pobudnik požrtvovalne igre. Partizanova ekipa Črnomlja Je usluzDencev imajo v Ameriki 7.432.0CD. Na plačilni fetj federalne vlade jih je 2,378.000, r posameznih drzavmiih službah pO republikah 1,250.000 in v krajev- zqdovo!j:la številno publiko, ki je n;h in občinskih pisarnah pa SiS?6^ 5^.7-nia'18 J2£ ig,.° 3.804.COO. Pla-^e teh uslužbencev gostov in domačink. Tekmo je - .v. , . , , , gledalo pribl. tisoč ljudi. sraneio amen?rte davkoplacevalc« M-k. letno nad 27 milijard dolarjev. Perko In GaStin obsojena Anton Perko-Karo obsojen na 20 let, Franc GuStin na 12 let strogega zapora, oba tudi še na 5 let izgube državljanskih pravic V petek, 27. aprila, Je bila pred okrožnim sodiščem v Novem me. stu zaključena 8-dnevna Javna razprava proti obtoženima belo-gardistlčnima tu domobranskim* zločincema ANTONU PERKU to FRANCU GUSTINU. Sodni senat Je v natančni obravnavi zaslišal oba obtoženca, poslušal 138 obre. menllnih in razbremenilnih prič, prebral izjave prlbl. 90 prič in ostalo dokazno gradivo ter ie tako prepričal o krivdi In veliki kazenski odgovornosti obeh ob. tožencev. Potek procesa Je potrdil skoraj vse točke obsežne obtožnice, v kaieri se kakor rdeča nit vleče zlnt'inska dejavnost obeh oblo. fencev od jeseni 1942 vse do osvoboditve v maju 1945. Številni poslušalci razprave, ki so vsak dan napolnil' veliko razpravno dvorano okrožnega sodišča, so med procesom lahko ugotovili tele značilnosti: Oba obtoženca sta skoraj vsa očitana Jima dejanja ves čas razprave krčevito tajila, tudi takrat, ko so jima še live priče v obraz povedale, kuko sta Jih mučila, zlostavljala in kaj so po njuni zaslugi morali pretrpeti mnogi, ki so c Življenjem plačali svojo ljubezen do svobode. Nekaj malenkostnih priznanj obeh obto. leneev Je bilo bolj podobnih na-vhleztneimi kesanju, ki naj bi omililo izrek kazni. Priča, ki so sodnikom pripovedovale, kako Je bilo v letfh strahovlnde legistov, belogardistov in domobrancev, ki so z obtožencema vred zvesto služili krvavim okupatorjem, so naredile na sodnike in poslušal, ee razprave resen vtis. Kdor Je slišal mirno, tiho pripovedovanje frič Jnfeta Rormana ln Blaža ui.iri.i, ki sta bila Jeseni li* 12 aretirana in obsojena od domačih Izdajalcev na smrt, nato pa po. mlloščena In odpeljana v internacijo, se je zgrozil ob njunem pripovedovanju o mučenju In pobijanju zavednih domoljubov, ki so ga izvrševali po navodilih du. ho\nlkov-zlof incev, sadistov tn pohotnežev ter v tesnem pajda. šenju s tujcl-nkup.itorji prav ljudje Petkovega In Guštmovega kova. Izjave Tončke Ahmlčeve, ki sta lo aretirala Perko in Gu. štln. Jo nato brcala in zlostavljala, so potrdile, da sta bila oba obtoženca navzoča tudi pri mučenju partizana Tončka Hafnerja, ki so ga z žico zvezali in napol obesili v hlevu, pretepali ln sredi decembra onesveJčenega polivali z vodo ter tako 8 dni mučili. Martin Cukajne Je pokazal sodnikom zaraščene ožiljke, ki Jih Je dobN, ko Je Guštln ob aretaciji nad nJim med prrtepanjem zlomil puškino kopito. Maks Vo. doplvec Je povedal, kako ie bil pretepen od Gustlna, ki ga Je aretiral. Perko pa Je svojega takratnega vodnika za njegove zločine še pohvalil. Strviln* priče Iz Kočevja so povedale, kako *e Perko po svojem prihodu na me. sto povpllnlka policilskega zbora poostril ukrepe proti zavednemu prebivalstvu Kočevja, Ribnice In Vel. Lašč, kako Je sodeloval z gestapovsko izpostavo tn politično policijo v Kočevju In kako nečloveško mučeni «o biti številni zajeti aktivisti O F. pobiti, odpeljani v Internacije ln pod., pri čemer j« Perko kot odgovora! oficir policije seveda najtesneje sodeloval, naročal aretacije in bil navzoč pri mučenju naših ljudi. Skratka, pričevanje še živih prič, nekdanjih irtev Perkovega in cuštinovega kova, Je sodnike prepričalo, da navedbe obtožnice držijo. Strahopetno zanikanje obeh obtolencev ni prepričalo nikogar, da se vse to, česar sta bila obtožena, ne bi bilo zgodilo. Potek procesa Je pokazal vso Izdajalsko vlogo oboroženih skupin narodnih Izdajalcev od pomladi 1942 dalje, njihovo najprej skrito, nato pa odkrito sodclova. nje z Italijani in z Nemci, krvave zločine Legije smrti (MVAC), v kateri je bil Porko Anton.Karo oficir, Franc Guštin pa vodnik. Perko Je že dva dni po svojem prihodu v zloglasno morišče St. Jošt pri Stopičah odšel 30. 8. 1942 kot oflcir-poročnik skupno s kapetanom Kranjcem in okoli 100 belogardisti na pohod na Krono. vo-Belo cerkev, Smarjeto, Mokronog—SontruperO — Trebetno — Trebnje, kjer so aretirali večje število civilistov in partizanov, jih mučili, pretepali ln 30 odpeljali v St. Jošt, kjer so Jih 1$ pobili, iS pa mobilizirali v MVAC. Perko pa je izjavil na proces-u, da »nI videl nobenega aretlran-ca« s tega pohoda. S takimi smeš. nimi Izgovori seveda ni mogel nikogar prepričati o svoji »nedolžnosti« pri lakih, zločinih nad civilnim prebivalstvom. Tudi 9. 9. 1942 Je sodeloval pri aretacijah 90 fantov in mol na CentJerneJ-skem področju, ki so Jih prisilili v MVAC, izmed katerih so bili Rugelj Kazimir ln Zan Jože |z Skocjana ter Anton Medvešček Iz Mlhovlce čez nekaj dni v St. J • • .i ustreljeni. V drugi polovici septembra In oktobru 1942 sta Perko In Gušt'n sodelovala pri aretacijah domačinov, aktivistov OF in nedolžnih kmetov; oba sta bila takrat v postojanki Gracarjev turn, od ko. der so legisti lovili ljudi In Jih gonili kakor živino na ubijanje. 23. t 1942 so po ukazu Kranjca In Perka, ki Je bil član ožjega Kranjčevega štaba, pobili 7 are. tlraneev. Večje število aretiran, cev Je bilo odpeljanlh v Interna, cijo. Perko je konec oktobra 1942 zajel terenca Ivana Kržičnika in ga »kupno s svojim legislom pretepel s puškinim kopitom, da se Kržlčniku še danes powiajo sle. dovl, nato pa ga je poslal v italijansko internacijo. Perko — na Dolenjskem man predvsem kot Karo — in Guštin sta 19. novembra 1942 aktivno sodelovala pri požlgti Gabrja, ko Je bilo zažganih 70 hiš, do tal pa Jih Je pogorelo 38. Oba sta 12. 12. 1942 sodelovala tudi na pohodu legistov v Mihovo, kjer so aretl. ral| ameriško državljanko Maro Marlnlč. roleno Brežic. Franra Marca In Miho Itr.itkovica ter J'h |e z dvema ujetima partizanoma odpeljali pod stopnišče blizu vhoda v pleterskl samostan, jih mučili in partizanko Maro oneča. stlll, pri čemer sta aktivno sodelovala poleg kostanlevlškega ka. plani Franra Kupljenika (ki živi zdaj v AmPT'kl) tudi Perko in Guštin. Marinič Maro In oba pir. tlzana so nato blizu samostana ustrelili. Prče so potrdile, da so v'tb'ip Ujete In mučene partizan« v samostanu. Dolga vrsta aretacij ostunljealh domačinov, terencev OF in Snu. gih se vleče skozi ves čas zločinov, ki sta jih opravljala Perko ln Guštin. Na Čatežu, Gaberskl gori, v K;imnem vrhu, Rojah. pO šentjernejskem polju in drugio pod Gorjanci sta lovila ljudi, jih, zapirala, mučila in izročala oku. p.rtorjein v Internacijo ln strelja-nje. Guštin, ki je napredovat za svoja »Junaštva« nad civilnim, prebivalstvom do domobranskega poročnika, je 8 .avgusta 1944 kot komandir jurisnega voda 38. do. mobranske čete v Smihetu vodij patruljo, ki je na Plemberku are. tirala na njunem domu Mari<9 Kralj in njeno 14.letno hčerko Marijo, ju odpeljala v Crmoinjt-ce ln ju v gozdu nad Malcnškom po mučenju ustrelila. Kot ko„ mandir voda v 34. domobranski četi Je S. 10. 1944 vodil domobran, ce na G&bersko goro, kder so ustrelili partizanskega zaščitntka Franca Luzarja, na katerega J« tudi sam streljal, V 44. damo. branski četi v Šentjerneju Je GuStin kot poročnik ostal do razpada Nemčije. Perko je po kapitulaciji Itali.1« na lastno prošnjo šel 1. 12. Itt3 K policiji v LJubljano, 30. junij* 1944 pa Je bil premeščen sa po. veljnika stotnije policijskega zbo» ra v Kočevju, kjer Je napredoval v nadporočnika. V Kočevju J« Perko tesno sodeloval • šefom gestapa m s politično policijo. Dajal je obema na razpolago svojo policijo za aretacije, pomagat iskati aktiviste NOB, sodeloval j« sam pri groznih mučenjih in se hvalil nadrejenim v LJubljano 9 ukrepih za zatiranje osvobodilne, ga pokreta. Večina aretiranih j* bila odpeljana v nemško Inter. nacijo, nekaj domoljubov pa so tudi pobili. Tudi glede teh oči. tanih dejanj Je Perko v celoti zatrjeval, da Je Igral kot policijski nadiporočnlk v Kočevju same* podrejeno vlogo, da Je izvrševal le ukaze drugih. To vse seveda ni res. saj so na raz.pravi prebrali dokumente, v katerih se Je Perko hvalil, da bo ». .. tudi to (rlbnl. ško) področle kmalu očiščeno Iju. di, kl so slmpatlierjl partizanov« in pod. Priče so tudi povedale, da je bil navzoč pri mučenjlbl ujetih aktivistov. Krivda obeh obtožencev Je bila tako v celoti dokazana. 26. In 27. aprila sta govorili tudi zagovornici obeh obtolencev dr. Prennerjeva In dr. Grossmanova iz LJubljane. V obrambnih govo. rlh sta omenili vzroke, ki so pri« peljali Perka In Guština na pot narodnega Izdajstva, govorili sta o Časovni odmaknjenosti storje. nih kaznivih dejani, dr. Gross. manova pa Je poudarila, da je obtožba proti Gustlnu v eploti nedopustna, ker da je bil zaradi kaznivih dejanj med vojno že obtožen m obsojen V letu 194J Sodišče je ugotovilo, da Je bil Guštin takrat obsojen samo zaradi sode'ovanja z okupatorjem, na pa za delanja, ki so bila v seda. nji obtožbi. Zato Je izreklo obema obtožen, cema kazen: 20 let strogega zapora Antonu Perku In 12 let stro. g^gi zapora Francu nustinu, ob« nem pa tudi odvzem državljan* skih pravic za dobo S 1*4, C iDOtENJSKI CISTI Stev. 19 (322) Pred 5 leti je bil v Metliki odprt Belokranjski muzej Kurirjem T V stanic Zelja, da bi Bela krajina dobila svoj muzej, sega že pred prvo svetovno vojno. Ostalo pa je samo pri želji in ponovno je ta misel oživela šele i. 1933, ko fje bil pri Tujskoprometnem društvu v Metliki ustanovljen imizej.stki odsek. Temu odseku je že naslednje let0 uspelo za-Jfotoviti prve razstavne prostoto v opuščeni metliški cerkvici sv. Martina. Za obnovo moč-JPo razpadle cerkvene stavbe pa |e muzejski odsek dobil denarna sredstva šele 1. 1943, nakar je nadaljnji razvoj vojnih dogodkov delo ustavil. .Sele po zadnji vojni je bilo 10." novembra 1949 v Metliki Ustanovljeno Muzejsko društvo, ki je znova prevzelo pobudo za »snovanje Belokranjskega mu-geja. Odbor društva je takoj •poznal, da ima za muzej namenjena Martinova cerkev mnogo premajhen razstavni prostoT, da bi mogla uspešno služiti svojemu namenu. Zato se je odlo-411, da uredi v njej arheološki oddelek, za muzej sam pa pridobi prostore v metliškem gradu. S tem načrtom s'a se strinjala tudi metliški ljudski odbor in tedanji črnomaljski okraj, težava pa je bila v tem, da so v gradu ie gOGtovali nižja gimnazija, dijaški internat in okrajno sodišče. Zato je takratni stanovanjski odsek nakazal •Muzejskemu društvu nekaj sob v metlišk: prostiji in na mestnem ljudskem odboru, kjer so bile 1. maja 1951 za javnost odprte prve zbirke Belokranjskega muzeja. Jasno je, da je poldrugo leto dela Muzejskega društva pokaralo komaj prve zametke bodočega muzeja. Poudarek razstavnega materiala je bil predvsem na obdobju narodnoosvobodilne borbe v Beli krajini in pa na domači etnografiji oziroma fol- klori. Toda začetek je bil storjen in treba je bilo računati z Belokranjskim muzejem kot z eno takrat najmlajših kulturno-prosvetnih ustanov v Sloveniji. Ze naslednje leto je bila do kraja obnovljena Martinova cerkev in v njej je bila s pomočjo Narodnega muzeja v Ljubljani, ki je v glavnem prispeval razstavni material, 25. maja 1952 odprta arheološka zbirka, ki je prikazala najstarejše življenje v Belj krajini, od dobe Ilirov preko Ke'tov in Rimljanov do starih Slovanov. Do prvih definitivnih prostorov pa je prišel Belokranjsiki muzej šele v maju 1954, ko je po izselitvi dijaškega internata Iz metliškega gradu zasedel njegove prostore. Tu so bile jesen', istega leta odprte etnografska, narodnoosvobodilna in del kulturno _ zgodovinske zbirke, medtem ko je arheološka zbirka še nadalje ostala v Martinovi cerkvi. Sele po izselitvi okrajnega sodišča in nižje gimnazije iz gradu pa bo lahko v prihodnjih letih muzej razpolagal z zadostnim prostorom in tako zadovoljivo uredil svoje zbirke. Muzejske zbirke so se v zadnjih letih naglo širile, saj so od 1. 1949, ko je pričelo z delom Muzejsko društvo, narasle od 238 na 7082 predmetov v minulem letu. Tudi: število obisko- valcev se je vsa zadnja leta stalno množilo in je znašalo v letu otvoritve 1460 obiskovalcev, lani pa je obiskalo muzej že 3000 ljudi. Danes je Belokranjski muzej okraijna ustanova in zajema njegov delokrog vse ozemlje Bele krajine. V njegovi upravi je tudi Zupančičev spominski muzej na Vinici, pod nadzorstvom pa spominski muzej Alojzija in Engelberta Gangla v Metliki. Belokranjskemu muzeju želimo ob njegovem prvem delovnem jubileju čim večji: razmah in mnogo uspeha pri njegovem delu. in ostalim udeležencem NOB! Poljanska dolina s>e vliljuciije med turistične krafe Marsikdo, ki je potoval po cesti z Vinice v Poljansko dolino ob KoLpi, gledal s ceste Dalnje njive Speharje, strmo pod seboj Kolpo v ozki soteski, se ustavil v Starem trgu in s pogledom zajel slikovito dolino Kolpe in štrleče skale vrh Kožic, je presenečen vzkliknil: »Saj to je mala Švica!« Res, toliko naravnih lepot na tako majhnem kraju je malokje ko ravno v tem delu naše Dolenjske. Zal so te lepote še premalo poznane. Topla, bistra Kolpa z mehkim muljem na bregovih je že pred vojno privabljala številne kopalce tudi iz oddaljenih krajev, prav tako je bilo iz leta v leto vzdolž Kolpe več taborjenj, kar se zadnja leta spet obnavlja. Delovni človek, ki želi prebiti dela prost dan v prelepi naravi, daleč stran od mestnega hrupa, na čistem zraku in v pri- OKRAJNO PIONIRSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO Tajništvo za prosveto OLO ln Društvo prijateljev mladine sta organizirala letošnje pionirsko pr_ venstvo novomeškega okraja, katerega se je udeležilo y šestčlanskih ekip iz Kostanjevice, Pod-bočja, Semiča, Črnomlja, Mirne peči, Sentruperta in Novega mesta. V enem pritličnih razredov no. vomeske gimnazije je bil velik živ-žav. Razred je bil očutno premajhen za toliko malih šahistov. Med odmori tj se lahko le s te-tavo prerinil od mize do mize, če s: že hotel kaj videti. Pionirji so tekmova-li in se kosali, kdo bo šel na republiško prvenstvo, ki bo 13. maja v Ljubljani. 2e takoj po prvih kolih se je videlo- da so Novomeščani glavni favoriti za prvo mesto. Pozna se jim, da jih vodi in uči prof. Do_ bovšek, ki Je vzgojil danes najboljše šahiste EK>lenjMke Premoč nad ostalimi so pokazali s skoraj desetimi točkami prednosti pred drugoplasiranim! CrnomaJj-ci. Kar pet dvobojev so odločili v avorjo korist z najvišjim možnim rezultatom — 6:0. Crnomalj. ci so bili edina ekipa, katerih •tarost Je bila Izpod Hi let, in bodo zato tekmovali v Ljubljani v svoji skupini. Čeprav so vsi Iz osnovne šole (gimnazijske ekipe Črnomelj ni pripeljal), so bili prepričljivo drugi, S pet in pol točke manj so se za njimi plasirali pionirji iz Šentjerneja in Sentruperta, nato pa pionirji iz Mirne peči. iz Semiča, Kostanjevice in Podbočja. V konkurenci pionirjev so tekmovaJe tudi pionirke iz Kostanjevice, ki se bodo za prvenstvo pomerile še z No-vomeščankami. V Ljublrjano bodo prvič šl; vsi pionirski prvaki na_ šega okraja, tudi dekleta ne bodo izostala. Ob koncu se vratni red posameznih ekip: 1. Gimnazija Novo mesto 43 točk, 2. Osnovna šola Črnomelj 34 m pol. 3.—4. Gimnaziji u Šentjerneja in Sentruperta 29 točk, 5. Gimnazija Mirna peč 27 in pol, 5. Semič 23. Slede še Kostanjevica (moški) 11, Kostanjevica (ženske) 10 in Podbočje 9 točk. Na republiškem tekmovanju pionirjev v počastitev rojstnega dne maršala Tita želimo našim mladim okrajnim predstavnikom čimveč uspehov 1 F. M. jetni okolici, bo res težko našel primernejši kraj. Kogar planine zanimajo bolj kot kopanje, se bo z malo napora povzpel na.Kozice. Ce bo imel srečo, bo spotoma videl številno lahkonogo srnad v gozdovih Graščice, proti vrhu morda trop jelenov, pa tudi kak divji prašič mu bo s svojim krepkim izpustom sape skozi nos naznanil, da se ne želi srečati s človekom in je zato zapustil svoje ležišče ter kot črna puščica šinil v gosto podrast, presenečenemu planincu pa pokazal samo zakrivljen repek. Trud za pot na Kozice bo bogato poplačan. Planinskega cvetja je dovolj. S Kožic je prelep razgled daleč naokoli. Kdor še ni bil na vrhu, morda niti ne verjame, da se vidi zagrebško Sljeme, bosanski hribi nad Bi-hačem in seveda tudi Kamniške planine ter številni vrhovi do morja. Cist zrak brez tovarniškh saj pripomore k lepemu razgledu. Pri vsem tem pa je višinska razlika, ki jo je treba premagati od Pradgrada do vrha Kožic le okoli 500 metrov. Poleg Kolpe in planin pa je v kraju'in okolici nešteto podzemskih jam z lepimi kapniki, ki pa so še malo raziskane in malo znane. Ugodna avtobusna zveza z Kočevjem omogoča prihod turistov v dolino. Tudi prebivalci obenem z občinskim ljudskim odborom, so se pričeli resno zanimati za turizem. Pripravljajo ustanovitev Turističnega društva, ki bo povezalo vse prizadevanje za pospeševanj« turizma. Zlasti mla- V ZDA je veliko lovcev in ribičev Lansko leto so rađali v Ameriki 33 milijonov lovskih in riiboilov-skih dovoljenj. Zanje so plaćali prosilci 87 milliijonov dolarjev taks. Trdlijo, da hi bita to najštevilnejša organizacija, Če bi se ribiči in lovci združiili v eno organizacijo. dina se navdušuje za delo, ki naj omogoči prijetno bivanje in obisk vsakemu gostu. Letošnjo pomlad so povsod pričeli z načrtnim urejevanjem vrtov pred hišami, olepševanjem naselij in čiščenjem dvorišč. Vedno bolj ; j tudi uveljavlja gojenje cvetlic-lončnic, ki so tako lep okras slehernega doma. Velik pomen za razvoj turizma bo moderna, 8 metrov široka c -sta po dolini Kolpe, ki je v izgradnji, in bo povezala gornji del kolpske doline z dolnjim ter avtomobilsko cesto Zagreb—Reka. Gostinstvo, ki se je zadnja leta izboljšalo, bo treba še ojačati, da bo tudi s te stranj poskrbljeno za turiste in izletnike, ki bodo v čedalje večjem številu prihajali v ta kraj. Kdor pride enkrat, bo prišel še in še. Pridite, očarljive naravne lepote in prebivalci vas vabijo. Na zboru kurirjev T V stanic, lani meseca julija v Ivančinj gorici pri Stični, so bile dane tudi pobude za zbiranje gradiva o nastanku in razvoju kurirskih poti v Sloveniji. Da bi se ta zamisel uresničila, se je pri Glavnem odboru ZB v Ljubljani osnoval odbor z nalogo, da vse to obširno gradivo zbere in uredi in ga končno tudi izda kot zbornik, ki bi v polni meri prikazal pomembnost kurirske organizacije in specifične pogoje, v katerih je nastajala in živela. Zastavljena naloga nikakor ni lahko. Kurirju so delovali po vsem slovenskem ozemlju od Benečije do I^tre, do Kočevskega, Prekmurja in Rožne doline onkraj Karavank. Čeprav trdna, orgaiizacijska celota, se niso nikoli sešli in skoraj nihče od njih ni imel možnosti, da b| spoznal delo svojih tovarišev na drugem koncu Slovenije, kaj šele, da bi poznal delo vseh lil kurirskih stanic, kolikor jih je bilo v Sloveniji konec leta 1944. Težave, ki izhajajo ia navedenih dejstev, so očitne. Vsak od kurirjev pozna le majhen del velike kurirske organizacije. Da bomo uspeli ustvariti res pravo podobo tega, ka* so delali in doživeli kurirji, je potrebno sodelovanje prav vsakega od njrih. Kakšno naj bo to sodelovanje? Mnogi od preživelih kurirjev hranijo doma fotografije od vojnih let, dnevnike stanic, pisma, prepustnice in podobne dokumente ali material. Prav bi bilo, da dajejo te stvari na razpolago za zbornik ter jih tako obvarujejo pred pozabljenjem in postopnim uničenjem. Ce se kdo le ne more ločiti od teh predmetov, pa naj stori vsaj to, da obvesti odbor kaj ima in bi lahko po potrebi fotografirali na domu. Mnogo doživetij, bojev, trpljenja, junaštva in požrtvovalnosti pa je shranjenega tudi t spominu bivših kurirjev. Potrebno je samo nekoliko d^bre volje, malo pobrskaii po spominu in zapisati tisto, kar je ostalo. Vsak podatek, vsak dogodek je lahko dragocen. Mnogi se ne spominjajo samo skopih podatkov ali posameznega doživetja, spominjajo se doživetij, kj bi jih lahko bilo za celo povest. Nekateri, zlasti funkcionarji, se ie spominjajo organizacije in razvoja posameznih kurirskih linij ali celo sektorjev. Vse to bi morali napisati ln poslati za ibornik. Kurirji in kurirske pot] so bile pomemben del osvobodilne vojske in eden izmed pomembnih pogojev za njen razvoj. Zato se moramo vsi prizadeti potruditi, da iztrgamo pozabljenju veliko predanost, požrtvovalnost, iznajdljivost in vztrajnost, ki so jo pokazali kurirji. Zdaj je prilika, ki se ne bo več ponovila, da to storimo. V zborniku mislimo obravnavati, seveda kolikor bo omogočilo zbrano gradivo, vsako relejno stanico, vse borbe, napade, zasede in podobno, ki so jih njeni kurirji doživeli. Marsikdo se v svoji skromnosti izgovarja, da to ali ono njegovo doživetje ni po-■mebno. To nii prav. Vsak naj prispeva svoje. Sele ko bo zbran in predelan ves material, bo mogoče določiti pomembnost te-ga ali onega dogodka. Tudi manjši dogodki so lahko važni, kažejo na vzdušje, na vsakodnevno življenje, na me&seboj.. ne odnose in podobno, kar vso je pri pisanju zbornika pr*