V&Ujul Na delovni konferenci ZK v Tekstilindusu so v torek sprejeli 14 mladih v zvezo komunistov — Foto: F. Perdan Leto XXVI. Številka 40 Kranj, sobota 26. 5. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah 25. MAJDAN MLADOSTI IN ROJSTNI DAN NAŠEGA PREDSEDNIKA Če kupujete pohištvo za vaš dom, ga kupite s prihrankom KRANJ v salonu pohištva Globus in salonu kuhinjske opreme Dekor, Koroška c. 35 Nakup na potrošniški kredit do 15.000 din, strokovni nasvet arhitekta, brezplačna dostava in montaža na domu. Možnost kompletne izbire stanovanjske in kuhinjske opreme tovariš tito. vse najboljše din, karta, ki bo najhujšim radovednežem zagotovila prosto gibanje po boksih, pa 50,0() din. Osem od skupno 37 mož, prijavljenih v kategoriji strojev do 125 ccm, osem tekmovalcem z najslabšim časom, naj bi še med popoldanskim uradnim treningom poslovilo do jutrišnjega starta; ker nihče noče biti žrtev omejene prepustnosti asfalta, lahko popoldan pričakujemo nadvse zagrizen boj, nič manj oster kot naslednjega dne, ko bodo drzni fantje šli na vse ali nič. (-ig) 117 dirkačev iz 15 držav in petih celin, med njimi tudi 30 Jugoslovanov, bo danes in jutri, v nedeljo, 27. maja, naskakovalo kategorijske in absolutni rekord 4,5 kilometra dolge loške proge ter si poskušalo priboriti lovorov venec. Da se gledalcem obeta prvovrsten športni užitek, dokazuje že pogled C startno listo, kjer je nanizana cela vrsta svetovnoznanih imen motociklističnega športa. Poslastica so seveda prikoličarji, atrakcija Nagrade Loke, prireditve, ki ima edina v Jugoslaviji na sporedu nastop »vražjih« parov na štirih kolesih. Iz informacijske pisarne nam sporočajo, da je vse nared in da tudi gostinci v dobro založenih stojnicah vzdolž ceste komaj čakajo obiskovalcev. Vstopnina velja 20,00 Janez Merteli pri Titu Naročnik V letošnji skupini slovenskih pionirjev, ki so izročili maršalu Titu čestitke in najboljše želje za njegov rojstni dan, je bil tudi Janez Mertelj, učenec šole v Kranjski gori. Republiška zveza DPM je letos izbirala med petimi slovenskimi pionirji, ki so v imenu vseh slovenskih pionirjev izročili čestitke tovarišu Titu. Letos so se na Gorenjskem odločili za jeseniško občino in osnovno šolo v Kranjski gori, ki sicer s svojo aktivnostjo pri organizaciji krajevnih proslav ali tekmovanj ter tudi drugih prireditev vedno uspeva. Še posebno so letos presenetili z odlično'organizacijo Kurirčkove pošte. Janeza Mertlja so izbrali z večino glasov na šoli, saj je odličen učenec ter vzoren športnik. Letošnji sprejem pri Titu pa ni le največje priznanje zanj, temveč tudi priznanje kranjskogorski šoli. D. S. Je* °Vite,ji: obč* konference SZDL in T*®' KranJ. Radovljica, Šk. Loka Kra • ~~ Izdaia C? Gorenjski tisk - n!i Glavni urednik Anton Miklavčič "agovorni urednik Albin UĆakar A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 10% popusta Danes in jutri v Škofji Loki j u b i lejna mešanica ISe&Bi H šPEcerina ©©©© Čestitke Predsednik Tito je ta teden dobil številne čestitke za 81. rojstni dan iz vseh republik in raznih krajev ter delovnih kolektivov v državi. Čestitali so mu tudi številni državniki z vsega sveta. Brzdati cene Republiški izvršni svet je ocenil trimesečna gospodarska gibanja in jih primerjal s politiko stabilizacije. Ocenil je, da je treba izboljšati ponudbo, obvladovati popraše-vanje in doseči večje varčevanje. Porast cen pri proizvajalcih je znašala v primerjavi z lanskimi prvimi tremi meseci 9,6 odstotka, cene na drobno pa so se povečale za 17 odstotkov. Ta gibanja kažejo, da nekateri osnovni vzroki naraščanja cen še niso odpravljeni, pri čemer gre predvsem za'po-manjkljivosti v sistemskih rešitvah. Šah obišče SFRJ Na povabilo predsednika republike Josipa Broza — Tita bosta od 29. maja do 2. junija na obisku v Jugoslaviji iranski šah Mohamed Reza Pahlavi Arimer in iranska ša-hinja Fara Pahlavi. Iranski šah je bil na obisku v Jugoslaviji 1966. leta, predsednik Tito pa je obiskal Iran 1968. in 1971. leta ob proslavi 2500-let-nice perzijskega cesarstva. Priznanja DNS Društvo novinarjev Slovenije v ponedeljek podelilo Tomšičeve nagrade za 1972/73 za najboljše novinarske dosežke in Petkove nagrade za dosežke v fotoreporterstvu. Tomšičevo nagrado je med drugimi dobil za življenjsko delo France Seunig, Petkovo nagrado za življenjsko delo pa Edi Šelhaus. Nagrajeni mentorji Predsednik republiške konference zveze mladine Ljubo Jasnič je izročil priznanja dvajsetim mladinskim mentorjem, s katerimi jih je za prizadevno delo_ in pomoč mladini nagradila republiška konferenca ZMS. Nagrajeni pa so bili tudi najboljši mladinski funkcionarji. Z Gorenjske so dobili priznanja naslednji mentorji: TomaŽ Ertl iz jeseniške občine, Andrej Kosič iz kranjske in Jošt Rolc iz radovljiške občine. Med mladimi družbenopolitičnimi delavci pa so dobili priznanja Zlato Vogrič iz jeseniške občine, Edi Resman in Zvone Filipovič iz kranjske in Rudi Kerčmar iz škofjeloške občine. Nepoklicni vrh Predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov je razpravljalo o predlogih za kadrovske spremembe v vodstvu. Tako je za predsednika predlagan Janez Barborič iz železarne Store, za podpredsednico Ivanka Vrhovščak iz podjetja Mercator in za podpredsednika Stane Kavčič iz kranjske Iskre. Volitve bodo po končani IV. konferenci ZSS 18. junija, vsi pa naj bi v prihodnje funkcije opravljali neprofesionalno. Razstava orožja V Nikincih je razstava strelnega, artilerijskega, raketnega, oklopnega, zračnega in pomorskega orožja — proizvod domače vojne industrije. Razstavo si je ogledal tudi predsednik Tito. Največ je utaj V Bosni in Hercegovini so lani ugotovili štirikrat več kaznivih dejanj zoper narod in državo kot leto poprej, kar je predvsem sad večje budnosti inšpekcijskih in pravosodnih organov. Med kaznivimi dejanji neslavno vodijo utaje davkov, ki jih je za 88 odstotkov več kot leto poprej, sledi jim dajanje podkupnin in zloraba uradnega položaja iz ko-ristoljubja. Nova stikala V kranjski Iskri je stekla proizvodnja novih stikal, ki se uporabljajo v elektrotehnični in strojni industriji, brodogradnji, železarnah itd. Nova stikala so lažja in manjša in imajo daljšo življenjsko dobo. kranj Aktiv vodilnih komunistov petih gorenjskih občin, ki ga je sklical sekretar medobčinskega sveta ZKS Martin KoSir, je v četrtek v Kranju razpravljal o nekaterih aktualnih političnih vprašanjih, ki so po četrti seji konference ZKS in ZKJ v središču pozornosti: uresničevanje ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah in v občinah, gospodarski položaj, graditev stanovanj za delavce, medobčinsko sodelovanje, izvajanje ustavne reforme in stanje v zvezi komunistov. Čeprav so vsa navedena vprašanja pomembna, pa se je zaradi pomanjkanja časa razprava temeljiteje dotaknila v glavnem dveh: uresničevanja ustavnih dopolnil in medobčinskega sodelovanja. Za prvo je aktiv ugotovil, da teče nekoliko prepočasi in da se preveč sil troši za razpravljanje o organizacijskih in formalnih oblikah bodočih temeljnih organizacij združenega dela, ni pa še povsod zagotovljeno, da se bo dejanski položaj delavcev v združenem delu res spremenil v duhu ustavnih določil. Občutiti je še določeno čakanje in oklevanje, za katerim pa se pogosto skriva- Štafeta s pozdravi na cilju Sinoči je bila na stadionu Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu osrednja svečanost ob dnevu mladosti in 81. rojstnem dnevu predsednika republike Josipa Broza-Tita. Razen tega so bile v teh dneh po vsej državi številne prireditve v počastitev Titovega rojstnega dne. Višek sinoćnje prireditve je bila izročitev štafetne palice, ki jo tisočero mladih rok nosilo po vsej Jugoslaviji. Štafetno palico s pozdravi in čestitkami je predsedniku Titu izročil mladi delavec iz Ki-kinde Milan Ivetič. V programu na stadionu pa je nastopilo več kot devet tisoč mladincev in mladink, pionirjev in vojakov. A. 2. . Pohod delavske mladine in otvoritev TRIM steze V Završnici bodo danes popoldne odprli prvo TRIM stezo v jeseniški občini, obenem pa bo v Zvršnici tudi zborno mesto za pohod treh odredov delavske mladine po partizanskih poteh. P- S. jo tehnokratski odpori, ki jih bo potrebno zlomiti. Medobčinsko sodelovanje na Gorenjskem ima lepo tradicijo, vendar ni bilo vedno najbolj učinkovito. Tudi medobčinski svet ZKS in dosedanji svet gorenjskih občin nista v tem pogledu storila vsega, kar bi morala. Najbrž je za to deloma kriva tudi sestava teh'organov, kar velja še posebej za svet gorenjskih občin, ki doslej ni imel ustavne podlage. Pri krepitvi medobčinskega sodelovanja, ki je za Gorenjsko življenjskega pomena, se bo potrebno bolj kot doslej otresti ozkosrčnosti in lažne bojazni pred krnitvijo samostojnosti občin, hkrati pa vnesti v to sodelovanje več zavzetosti in odkritosti, obenem pa za tako sodelovanje zagotoviti več sredstev. Ugotovitve s tega posveta bodo obravnavali v medobčinskem svetu, v .svetu gorenjskih občin in v drugih organih, kjer se bodo komunisti — udeleženci posveta zavzeli za ustrezne ukrepe. T. M. Generalni sekretar komunistične partije Sovjetske zveze Leonid Brežnjev je končal uradni obisk v Zvezni republiki Nemčiji in dopotoval v Moskvo, kjer so ga pričakali z očitnim zadovoljstvom. To je najvažnejši dogodek tega tedna na zunanjepolitičnem področju. Sicer pa bomo danes poročali tudi o končanem obisku predsednika zveznega izvršnega sveta Djemala Bijediča v Nemški demokratični repiubli-ki. Podrobnosti: Brežnjev končal obisk v Bonnu BREŽNJEV V ZRN: Leonid Brežnjev in njegov gostitelj Willi Brandt sta končala maratonske razgovore in podpisala skupno deklaracijo o obisku, nakar je gost iz Sovjetske zveze odpotoval domov. ' V dokumentu, ki je neobičajno (kar 14 strani) dolg, sta državnika izrazila prepričanje, da bo obisk pomembno pripomogel k še boljšim odnosom med obema državama, kar velja še posebej za gospodarsko področje. Brežnjev in Brandt sta se zelo obširno pogovarjala o vsem, kar zanima obe strani, pri čemer so bili seveda v središču pozornosti Pred četrtkovo sejo obeh zborov kranjske občinske skupščine so se -----------v začetku tedna sestali vsi sveti kranjske občinske skupščine in razpravljali o gradivu, ki je bilo predloženo v razpravo odbornikom skupščine. Občinski sindikalni svet je v četrtek popoldne na seji sveta razpravlja' o pravilniku o gospodarjenju z združenimi sredstvi za usmerjeno stanovanj* sko gradnjo in o predlogu o sestavi samoupravne stanovanjske skupnosti. smo že pisali, je razprava o obeh osnutkih v občini trajala od 15. maja včeraj. Občinski sindikalni svet je ta in prejšnji teden organiziral tudi vet drugih razprav o stanovanjski problematiki. V sredo popoldne je bila prva seja odbora za pregled ponudb in sestav® predloga za razdelitev sredstev za posebne akcije krajevnih skupnosti. Zvedel' smo, da je na razpis, ki je bil odprt do 15. maja, prišlo okrog 25 prijav. Pri občinskem odboru zveze združenj borcev NOV pa se je v sredo popol* dne sestala komisija za internirance, deportirance in zapornike in razprav-ljala o srečanju internirancev. A Z. radovljica V četrtek so v stebriščni dvorani gorenjskega muzeja odprli razstavo jugoslovanskih alpinističnih odprav v tuja pogorja. S pomočjo sugestivnih, tehnično dovršenih in smiselno predstavljenih fotografij so prikazani podvigi naših vrhunskih hribolazcev, ki so posebno v zadnjem desetletju posegli tudi po najbolj odmaknjenih in težko dostopnih kotah Zemljinega reliefa na Kavkazu, v Andih, na Himalaji in drugod. Razstavo je odprl predsednik kranjskega planinskega društva Franci Ekar, k slavnostnemu vzdušju pa je pripomogel kvartet Ledina iz Žabnice, kije zapel dve pesmi. (T. M.) — Foto: F. Perdan Za uspešno medobčinsko sodelovanje V sredo popoldne je bila seja obeh zborov občinske skupščine, na kater _ so med drugim razpraivljali p ključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1972 in o rezultatih zirns*e turistične sezone. Razpravo o problematiki šolstva v občini so preložili na prihodnjo sejo. Do poletnih počitnic bo imela radovljiška občinska skup§č,na še dve seji. Ena bo 13. junija, druga pa 27. junija. . Krajevna konferenca socialistične zveze Radovljica je v ponedeljek popoldne pripravila javno tribuno o ureditvi starega dela mesta. Poleg števij" nih prebivalcev krajevne skupnosti Radovljica so se javne tribune udele*J tudi slovenski kulturni zgodovinarji in javni delavci. V starem delu m -n bodo posebno skrb posvetili obnovi in vzdrževanju starih hiš. Za kulturne} turistične potrebe bodo uredili tudi graščino in uredili graščinski vrt. Men1 so tudi, da bi morali promet skozi stare dele mesta ukiniti. Predsednik občinske konference socialistične zveze je v četrtek P°P°!^j! v hotelu Lovec na Bledu pripravil ob dnevu mladosti sprejem za n"ađ aktiviste iz občine. A. 2. skofja loka v petek, 25. maja, ob 16. uri pdp?*' dan se je v sejni dvorani skupSČ,n občine začela svečana konferenc OK ZMS, posvečena mesecu mladosti in Titovemu rojstnemu dnevu. M®° drugim so prizadevnim in požrtvovalnim strokovnim in družbenopolitični^ delavcem, ki kot mentorji pomagajo mladim pri najrazličnejših oblikah nJ hovega udejstvovanja, ter mladincem, ki delujejo na vseh mogočih podro lovanju na gospodarskem jgo dročju, kjer je gotovo še "I^jH neizrabljenih možnosti. Prl. so med berlinskimi pogovor1 sebej omenjali nadaljevanje ^ vesticije v celjsko Cinkarno. rv tudi nekatere druge objek1 Jugoslaviji. - Ui Ob koncu skupnega 9P°Z?0pb' je rečeno, da je Willi ^ predsednik ministrskega 8 u\y Nemške demokratične ke, z zadovoljstvom sprejel P ^\ bilo, naj obišče Jugoslavijo. 1^ čemer bodo datum obiska čili kasneje. Seminar do konca maja Občinski sindikalni svet Tržič bo organiziral do konca maja enodnevni seminar za predsednike in tajnike osnovnih sindikalnih organizacij tržiške občine. Na seminarju bodo predvidoma obravnavali gospodarsko problematiko občine, vpliv de- valvacije dinarja na gospodars1 zakonodajo o organizacijah z.^rUgg. nega dela, vlogo sindikata pri ur,0. ničevanju delavskih ustavnih polnil ter položaj šolstva pred predvidenim drugim referendum^ -JK Jfe j^llk Sobota — 26. maja 1973 Volivcem moramo pojasnjevati namen referenduma Pogovor s Stankom Stritihom — predsednikom odbora za pripravo in izvedbo referenduma, ki bo Junija, in na katerem se bodo volivci trziške °bčine odločali o podaljšanju samoprispevka za dokončno izgradnjo šol in vrtcev v tržiški občini. ,*Odbor, ki mu predsedujem, je "jenovala občinska konferenca v Tržiču. Njegova naloga m .meljita priprava referenduma m skrb, da bodo naši občani • Junija točno vedeli, za kaj 8'asujejo in kaj bodo občina, še posebno otroci s pori referenduma pri-u * j? pripovedoval Stanko ntih, ki je obenem tudi ravnatelj "snovne šole heroja Bračiča in podpredsednik tržiške občinske skupšči-2u * . ^°do ljudje pravilno ra-meli naše namere, in o tem ne , yomim, bo rešen eden od veli-problemov naše občine. Še P°sebno pa bomo veseli, če bodo Jjeiovni ljudje podprli tudi za-18el, da bi se v tem času pešpoti11.® Pripravljali na gradnjo po-ebnega športnega in kulturnega objekta/Sele na osnovi dobrih Poprav in temeljitega seznanja-D*,a ,®hčanov z našimi načrti in P edlogi bi volivce na referendu-** vprašali, ali so pripravljeni |*Jmagati tudi pri gradnji športna in kulturnega objekta.« j .anko Stritih je nato orisal se-nJi in prihodnji potek priprav na reterendum. fe* a tehnične priprave na re-0/ndum skrbi pristojni upravni n Kan tržiške skupščine. Družbe-organizacije izkori-'n izkoriščale vsak 9°r svojega članstva .za pojas-Jevanje namena velike akcije. Uć 6 • bomo vključili tudi šole. u enci pišejo naloge o potrebah JJ1 novih šolah in o težavah v Dpščine nos ovali dosedanjega vršilca dolž-n , eta Vobiča. Razen tega so Zade* oddelka za notranje zl T, Snovali Mihaela Kozinca, sluJK nika oddelka za družbene doo • pa Jožeta Hebca. Oba sta bila £eJ vršilca dolžnosti, sej; a/'en te8a so na lastno željo na tajnik***®8 dolžnosti nekdanjega 8®kr r 10 sedanjega vršilca dožnosti lifaetarJa skupščine Ljuba Meg-v poj-^egliča^ ki bo poslej zaposlen razrefiT^U korenje v Radovljici, so 2a s,1» tudi drugih funkcij in se mu skUt)x!Prekinjeno 18-letno delo v pri,„j nsk> upravi zahvalili za Pol n°del° - • ^juba Megliča so na tudi J na lastno željo razrešili kadr r,erenta za personalno in ovsko evidenco Rajka Kalana. A. 2. Gradiva ne bodo Ka, , več brali $ke oKV.da »o se odborniki radovlji-S^uPšČi skupščine po 53 sejah 2adn;„ ne v tej mandatni dobi na-ialo ^ nav.eliča,i dol&ih seJ- D°ga" ?avlekl so se seJe včasih precej so kopici gradiva za la_ Se v h lkarska kolonija na Vršiču njns? n° le domena jeseniškega pla-tako ga društva, ki jo vsako leto PriprZaiVZeto z lastn'mi sredstvi kvalifV^a.' nikakor ne zaostaja ne po slove u- orSanizaciji za ostalimi kateri s''karskimi kolonijami, na 0 rnecen je v glavnem central-k0i0 ?anizacija slovenskih slikarskih je ^e. več: planinsko slikarstvo §e D e,Vno delo in mora biti zatorej In no upoštevano in cenjeno, hitre V na Vršiču nastopajo zelo Urn jemenske spremembe in le honw rska roka s hitrim zama" kan in lahko slika verno< nasli" gocen >H^et<< motiv pa je hkrati dra-8likarst>v18PeVek V z^irki planinskega Pi^.etna barvitost planinska voda, platno6 Soče, se kar ponuja na Poseb°' moB°čni viharniki, ki dajejo tiVjkjen poutlarek visokogorski mo-nins^' So. domala nepogrešljivi. Pla-mu^ } sllkarstvo poleg včasih hudo sprem ?a vremena in vremenskih up0tla^b nudi neizčrpne možnosti kraijn anJa' k* se j'm marsikateri je t\,Har more odreči. Krajinar, ki love" iS,C®r vedno rad v gorah kot ' Planinec, alpinist ali samo lju- bitelj! Kajti le tak bo s posebnim notranjim zadovoljstvom prenašal barve na platno, jih po svoje podo-življal in interpretiral. Nenehna povezanost z naravo, ki je združena s čustvenim doživljanjem narave, bo našla svojo podobo v samosvoji, izvirni slikarski upodobitvi. Težko bi iskali vzroke za dejstvo, da je tematika naših planin, neposredno prenesena na platno, dokaj zanemarjena in da jo pravzaprav oživlja le vršiška slikarska kolonija. Pravzaprav jeseniško planinsko društvo, ki je vztrajalo kljub precejšnjim začetniškim težavam prve in druge slikarske kolonije. Prvo je pripravilo leta 1970, drugo dve leti pozneje, ko je .vreme žal hudo nagajalo. Pomlad v planinah so slikali na letošnji koloniji in čeprav se prve dni megle niso in niso hotele odvleči, jim je vreme v zadnjih nekaj dneh vendarle naklonilo nekaj lepih motivov in uspešen zaključek. Dela letošnje in lanskoletna slikarske kolonije na Vršiču bodo razstavili na Jesenicah, Kranjski gori in v Mojstrani in s tem počastili pomembne obletnice planinstva v vsej gornji savski dolini. Kot edinstvena dela edine planinske slikarske kolonije pri nas pa bi bila prav gotovo zanimiva za vse planince in brez dvoma bi doživela navdušen sprejem v vseh planinskih društvih. A žal tega dogovora ni, slikarji bodo odstopili eno svoje delo jeseniškemu planinskemu društvu, ki bo morda v prihodnje le našlo prostor za svojo galerijo planinskega slikarstva, "vsa dela pa si bodo na-razstavi lahko ogledali le v dveh ali treh krajih. Škoda, kajti slikarsko delo, ki je nastalo v megli, vetru in mrazu, spreminjajoči se panorami, je dragocenejše in zanimivejše za vsako oko. Še posebno, če govorimo o takem slikarstvu, ki šele pridobiva na svoji širini in pomenu. Peter Adamič, akademski slikar iz Ljubljane: »V hribe hodim rad, vedno sem rad zahajal. Vršiška slikarska kolonija je zame ljubezen do gora, ki je združena z delom. Vršič se mi zdi primerno izbran, saj z obema dolinama nudi obilo motivov. Taka dela, ki so nastala ob raznih vremenskih neprilikah, bi morali nedvomno bolj ceniti.« 8yet if občinski sindikalni 8ke i;L?.prejel Ponudbo Sloven-in *®e«jenske matice, da bi 16. ?loVen«ir-uUl^a gostil skupino ai*da v i, »zseljencev iz Cleve-Eevski *ateri bo tudi 40-članski Sl°venJat»ran Cleveland. n*j bi Pevci iz Clevelanda P^datn^M- tržiskemu občinstvu ®aklw I6' juliJa zvečer. k® Da k- um tržiških poletnih Pesti- nMtop izseljencev nameravajo Tržiča- Janez Ambrožič, slikar jeseniškega DOLIKa: »Poleg dela so zame zelo zanimivi tudi debatni večeri, kjer izmenjavamo mnenja. Na vseh treh slikarskih kolonijah sem zelo rad sodeloval.« Dr. Danica Bem, iz Ljubljane: Všeč mi je prijateljsko vzdušje v koloniji, všeč so mi pogovori. Sicer nisem preveč ,doma' v gorski krajini, vendar odhajam iz kolonije z nadvse prijetnimi vtisi in morda tudi z večjim znanjem.«, Boris Tavželj, slikar iz Pirana: »Zdi se mi, da je nadvse koristna in uspešna ta sprememba, ko sem se iz nižinskih predelov preselil v planinski svet. Zame je to neka sprostitev, še posebno, ker so bili odnosi med slikarji zares zelo prijetni in prijateljski.« Jože Trpin, akademski slikar iz Ljubljane:» Nadvse sem zadovoljen s samo kolonijo, na kateri prvič sodelujem. Prav zato sem spoznal težke pogoje dela planinskega slikarstva, a mi ni žal. Motivi so edinstveni in po svoje zelo zahtevni v hitrih spremembah svetlobe in senc. Zdi se mi, da je taka oblika zbližanja slikarjev — krajinarjev tudi zelo zaželena.« Poleg teh slikarjev so sodelovali še: Milan Mrhar, samouk iz Domžal, Izidor Mole, akademski slikar iz Brezovice, Marjan Pli-beršek, akademski slikar iz Ljubljane, Franc Smole, samouk iz Ljubljane, Leon Koporc, akademski slikar iz Ljubljane, ter Tone Tomazin, znani jeseniški krajinar. Slednji ima tudi nemalo zaslug, da je kolonija tako zelo uspela: »Nadvse zadovoljni smo, da so se naši znani krajinarji odzvali vabilu in prav jeseniško planinsko društvo zasluži vso pohvalo in priznanje, saj s tem neposredno in zelo uspešno oživlja planinsko slikarstvo. Sam, tako kot ostali, živim s planinami, zato mi taka kolonija zelo veliko pomeni.« D. Sedej Boter Režija: Francis Ford Coppola G L vloge: M ar Ion Brando, Al Pacino, Richard Castellano V lanski sezoni menda ni bilo filma, ki bi bil deležen tolikšne publicitete in bučnega reklamiranja kakor Boter, ekranizacija romana o ameriški mafiji pisatelja Maria Puza. Nastop Marlona Branda v naslovni vlogi so razglasili za igralčevo vrnitev pred kamere in ameriška filmska akademija mu je dodelila oskarja za najboljšo moško vlogo. Brando sam je dejal, da gre maskerjem, ki so ga tako odlično postarali, precejšnja zasluga za veliko vlogo, za nov značaj v njegovem dosedanjem igralskem opusu. Lik poglavarja mafijske družine je resnično brezhibno izdelan. Ves hrup okrog Botra in glavnega igralca, ki je okronan z ne-sprejetim oskarjem, pa dela krivico drugemu odličnemu igralcu v tem, dobrih vlog polnem filmu. To je Al Pacino, ki je odigral vlogo najmlajšega člana mafijske družine. Osebnost najmlajšega Corleona se razvija skupaj z odlično igro tega igralca, ki doseže višek v zadnjih kadrih filma. Sicer pa je Boter film, ob katerem se velja zamisliti. Kritiki pravijo, da sicer ni nič posebnega, da pa se odlikuje po odlični igri in brezhibni obrtniški izdelavi. Toda, ali ni to dovolj? Res pa je, da je v marsičem hvalnica mafiji in njenim članom, čeprav bi moral biti ravno nasprotno. M. G. Lesnina Ljubljana trgovsko podjetje delovna enota Kranj Oglašamo naslednja prosta delovna mesta: ' 1. prodajalce v trgovini pohištva 3 delovna mesta 2. delavca v skladišču pohištva 1 delovno mesto 3. vajence v trgovini pohištva 4 delovna mesta Nastop službe je možen takoj. Pogoji za zasedbo delovnih mest: pod 1.: kvalificiran trgovec ali tehnik — lesnoindustrijske smeri ali oblikovalec pod 2.: fizična sposobnost in odslužen vojaški rok pod 3.: uspešno končana osemletka Prijave pošljite na naslov: Vesnina, Titov trg 5 Kranj. Na znamke prenesen človekov svet Ob filatelistični razstavi v galeriji škofjeloškega gradu Do prihodnjega petka, do 1. junija letos, bo galerija Loškega muzeja prizorišče filatelistične razstave, ki so jo pripravili člani društva »Lovro Košir« in ki nedvomno sodi med najbolj nenavadne prikaze likovnih stvaritev, kar smo jih doslej videli v prostornem grajskem paviljonu. Gre za ducat zbirk, opremljenih z izčrpnimi razlagami in razvrščenih bodisi po obravnavanih temah oziroma po razvejanih področjih človekove dejavnosti, bodisi po teritorialnem principu. Celo popolnoma nepoučenemu obiskovalcu mora ob pogledu nanje brž postati jasno, da — ka- kor je v otvoritvenem nagovoru poudaril predsednik društva Jože Kobal — filatelija ni le hoby, ampak mnogo mnogo več. Je sistematično urejanje in sortiranje zabeležk o posameznih dogodkih, o značajskih potezah in kulturi dežel in narodov, o pomembnih obletnicah itd. Spričo univerzalne slikarsko-grafične govorice so znamke osvobojene jezikovne utesnjenosti, obenem pa kot nepogrešljiv dodatek pisem lahko ponesejo nanje odtisnjeno sporočilo kamorkoli. Iz neštetih simboliziranih upodobitev odsevata preteklost in sedanjost, zato so lastniki veli- ni povabiti v goste še enega od slovenskih pevskih zborov s Koroške ter domačo folklorno skupino Karavanke. Ameriški Slovenci bodo dva dni gostje Tržiča. Razen koncerta pevskega zbora Jadrati naj bi rojaki obiskali eno od tržiških delovnih organizacij, muzej z zbirko NOB ter šolo Kokrškega odreda v Križah. Sprejel naj bi jih tudi predsednik skupščine občine. -jk Prešernovo gledališče je kot svojo zadnjo premiero pripravilo KREFLOVO KMETIJO Ivana Potrča, in sicer v okviru praznovanj 400-let-nice kmečkih uporov in pa v počastitev 60-letnice avtorja. Nedvomno velja omeniti, da KREFLOVA KMETIJA kot prva drama iz trilogije o Kreflih doživlja prav s to uprizoritvijo nekakšno zasluženo zadoščenje, saj je bila pred vojno — ko je bila tudi napisana — prepovedana, po vojni pa je bila uprizorjena samo enkrat, in to v letu 1947. Skorajda nerazumljivo je, kako je lahko tako polnokrvno in resnično dramsko delo iz kmečkega življenja ostalo toliko časa na obrobju našega gledališkega zanimanja. Upati je, da bo imela v bodoče ta drama verodostojnih človeških dimenzij več sreče in da ji bo nemara prav uprizoritev v Prešernovem gledališču takšno usodo tudi omogočila. Predstavo, ki bo v torek, 29. maja, ob 19.30 in ki se je bo udeležil tudi avtor, so pripravili: režiser Janez Drozg, scenograf Saša Kump, kostumograf Anja Dolenc in celoten igralski ansambel Prešernovega gledališča. Rezervacije sprejema uprava Prešernovega gledališča od 9. do 13. ure oziroma po telefonu (21 355) od ponedeljka dalje. kih albumov hkrati tudi lastniki kronik našega sveta, imetniki v drobnih sličicah izražene zgodovine človeštva. Razstava v Škofji Loki, katere pokrovitelj je PTT podjetje Kranj, nam postreže s kopico zanimivosti. Če bi morali izbirati, bi se znašli pred skrajno težavno nalogo, saj so v desetih zaključenih poglavjih avtorji na izviren način obdelali najrazličnejše stvari. Uvod seveda pripada Škofji Loki. Prek žigov, starih, manj starih in novejših, gledalca popelje skozi različna obdobja njenega razvoja, ga spomni važnih mejnikov irj mu servira »ocvirke«, kakršen je, denimo, odtis štampiljke z napako; štampiljka, kjer pri besedici »Škof-ja« manjka črka »f« in ki torej pripoveduje o »Škoji Loki«, je bil v uporabi natanko dva dni (20. in 21. junija 1963), preden so spodrsljaj odkrili. Zelo poučna je nadalje dolga vrsta okupacijskih žigov, pa znamk iz časov stare Jugoslavije, iz vojnih let itd. Sledijo zaključene kolekcije, posvečene psom (prispevek Ota Burdi-cha, ki je zbrano gradivo posrečeno popestril s komentarji slavnih mož, na primer Friedricha Velikega, čigar izrek »Odkar sem spoznal ljudi, ljubim živali«, skriva v sebi obilico trpke resnice), rdečemu križu, državam in kontinentom, Organizaciji združenih narodov, žigom prvega dne ter umetnosti. Se posebej bodeta v oči predelka »Šport« in »Katalogi«. Ponazoritve niza športnih panog so podkrepljene z izčrpnimi opisi začetkov in razvoja le-teh, kar daje obravnavani problematiki izjemno težo, medtem ko izbor domačih in tujih katalogov in priročnikov dokazuje, da filatelija prerašča v samostojno vedo, podobno knjižničarstvu. No, svoj kot je dobil tudi rojak Lovro Košir, oče poštne znamke: iz razstavljenih dokumentov in študij zvemo, kako zamudna in težka je bila pot do priznanja resničnega Koširjevega deleža pri oblikovanju današnjih sistemov medsebojnega kontaktiranja, brez katerih si obstoja moderne civilizacije preprosto ni mogoče zamisliti. S petkovo otvoritvijo so loški filatelisti močno požlahtnili spored prireditev, ki naj bi čim bolj vsestransko osvetlile značilnosti tisočletnega ozemlja. 1. Guzelj 4f* f 5 Opis razmer v okolici Kranja ter pod Karavankami in kamniškimi planinami, kar bomo objavljali v nekaj naslednjih Številkah, govori o narodnoosvobodilnem gibanju v teh krajih jeseni 1942. leta. To je bil čas najhujših preizkušenj osvobodilnega gibanja na Gorenjskem, čas, ko so Nemci, napovedovali, da bo partizanov vsak hip konec. Prav zaradi tega zajemamo razdobje, ko je bil v Udnem borštu 14. septembra 1942. razbit II. bataljon kokrškega odreda, in čas ko je bilo na terenu spet treba oživeti nove organizacije OF ter pripravljati ljudi za ponovno odhajanje med partizane. Delovanje med ljudmi je kljub okupatorjevemu nasilju rodilo uspehe. Konec 1942. in v začetku 1943. leta, ko so Nemci začeli z mobilizacijo gorenjskih fantov v svojo vojsko, je bilo okrepljeno tudi odhajanje Gorenjcev v partizanske vrste. Sredi maja 1943. je pod Storžičem nastal nov kokrški bataljon, drugod po Gorenjski pa so snovali še druge partizanske bataljone, dokler jih ni bilo devet. Iz teh je bila potem osnovana tudi »Prešernova brigada«, gorenjski odred pa so reorganizirali.' (odlomek iz kronike) Toda frontne in partijske organizacije na terenih so zaradi aretacij, izseljevanj ter streljanj talcev zelo oslabele, v glavnem pa jih v tem obdobju že skoraj ni bilo več. Bilo pa je tudi že jasno, da je edini izhod in za nov porast partizanstva potrebna prav široka mreža OF, ki ne bo dala le nove borce, temveč jim bo omogočila tudi nadaljnje delovanje na tem občutljivem območju. Ker pa je bil predvsem Kokrški bataljon razbit, je bilo spet treba iti na teren in začeti znova pridobivati ljudi ter jih nekako povezovati. Vodstvu je bilo tudi jasno, da bo nemška mobilizacija uspevala predvsem tam, kjer ne bo močne organizacije OF. V zvezi s tem so bili v jeseni 1942. leta iz vrst ostankov kokrškega bataljona poslani na ilegalno politično delo najbolj preizkušeni borci. V kranjsko okrožje so že v septembru odšli iz kokrškega odreda trije tovariši, in sicer: eden na območje Tržiča, dva pa v Kranj in njegovo okolico. dve fotografiji s tovarišem Titom. To omenjamo zaradi tega, ker so bile to prve razglednice s Titovim portretom na Gorenjskem, ki so jih potem razmnožili. Obisk Borisa Kidriča je rodil pozitivne posledice.- Po tem sestanku so vodilni gorenjski politični delavci dobili jasne in konkretne napotke, ki so resnično ustrezali gorenjski stvarnosti. Kidričev obisk je tako na Gorenjskem v precejšnji meri doprinesel razčiščevanju različnih vprašanj vse od mobilizacije do načina širjenja Osvobodilne fronte in ^partijskih organizacij ter razkrinkavanja bele garde. S tem je politično delo začelo oživljati in začelo dobivati jasnejše oblike. Vse to je veljalo tudi za območje kokrškega odreda, kjer je bilo treba spet vse začeti skoraj znova. Zaradi opisanih razmer pod Storžičem in ker se je bližala zima, je bilo odločeno, da se preostali borci II. bataljona čez zimo priključijo I. bataljonu, ki je bil tedaj zelo močan. Hkrati je bilo v dogovoru z grupnim poveljstvom domenjeno, da se bodo v tem času predvsem na teren pod Storžič občasno vračale močnejše patrulje, izvedla tam kako akcijo in vzdrževale stike z zaupniki. Tako tudi čez zimo, kljub pomanjkanju vojaške enote — ta teren ne bi ostal brez partizanov. Ko bi najhujša zima minila, bi se ti borci spet vrnili pod Storžič. Do odhoda v kamniški bataljon je odredni politkomisar zbral okoli sebe 18 tovarišev. Tam so ostali le nekateri terenski delavci ter ranjeni in bolni. Skupina je odšla na pot od Lovrenca pod Storžičem 8. decembra 1942, se spustila v dolino Kokre in brez zaprek naslednji dan prišla na Štefanjo goro. Od tam se je vprek podnožja Krvavca napotila naprej in se nad Lenartom zadržala 10. in 11. decembra. Tam so imeli tudi partijski in skojevski sestanek, kjer so v svoje vrste sprejeli enega tovariša, (sprejet je bil Ciril Brejc-Niko). Od tam je šla čez Šenturško goro, Sidraž, Stranje in Godešič ter se 12. decembra ustavila nad Gozdom. Na tej poti se je skupina ustavila v Sidražu, da bi v hiši, iz katefe sta dezertirala iz krvavške čete dva brata, opravila prehranjevalno akcijo in vzela s seboj enega izmed bratov, ki je bil že v nemški službi. Toda ta je takoj ob prihodu k hiši pograbil sekiro, a so ga partizani prehiteli. Od tu je skupina odšla na Ratitovec in se 12. decembra sešla tam s kamniškim bataljonom. Z njim se je nato premaknila na Kostanjsko planino. vrsti pod njegov vrh. Njegovi branilci so jih pustili le na dvajset metrov pred položaje, tedaj pa so jih napadli. Nemci so bili začasno odbiti, a so se ponovno zagnali v naskok. To so ponovili večkrat. Potem je patrulja opazila, da Nemci na severni strani namenoma zadržujejo položaje, ne da bi šli naprej, z druge strani pa so obkoljevali patruljo. Zato se je patrulja tik pred mrakom umaknila stiska-jočemu obroču in ušla iz njega mimo vasi, kjer je bil še edini izhod. Medtem pa so Nemci že postavili v zvonik mitraljez in so patruljo med prebijanjem čez čistino nevarno obstreljevali. Tam je padel Stane Bajt-Zivko, borec iz II. bataljona savinjskega odreda, laže pa je bil ranjen Leo Cibic-Tomaž, tudi iz te enote. Med spopadom vrh Osnovčka je bil v oko ranjen tudi Franc Pasterk-Lenart. Medtem je bil 20. decembra 1942 na Kostanjski planini posvet voditeljev kamniških oziroma gorenjskih in štajerskih partizanskih voditeljev. Namen tega sestanka je bil, da bi se dogovorili o tesnejšem sodelovanju in povezavi kamniških ter štajerskih partizanov. Ker je to območje prav na meji med obema pokrajinama, je bil sestanek toliko pomembnejši. Posvetu je prisostvoval tudi novi politkomisar I. gmpe odredov Stane Bizjak-Kosta, ki je iz grupnega sedeža v Poljanski dolini odšel 14. decembra. Poleg njega so posvetu prisostvovali še komandant kokrškega odreda Matija Blejec-Matevž, politkomisar Anton Stefe-Kostja, komandant savinjskega odreda Alojz Kolman-Marok, komandant mo-ravškega bataljona Franc Poglajen-Kranjc ter politična delavca kamniškega okrožja Viktor Stražišar-Silvester in Nace Strlekar-Jože. Moravški bataljon je nekaj pred tem s svojim delovanjem preprečil izseljevanje prebivalstva v Moravčah, nato pa je prišel h kamniškemu bataljonu na Kostanjsko planino. V teh dneh se je pri kamniškem bataljonu ustavil , tudi komandant II. grupe odredov Franc Rozman-Stane. Na tem sestanku so uredili zastavljena vprašanja ter osnovali skupni štab. Vanj sta prišla po dva predstavnika iz kamniškega in savinjskega bataljona. Politkomisar Anton Štefe-Kostja z novim imenom Štefan Jakopič, pa je imel nalogo, da na novo uredi in sestavi štab kokrškega odreda. Tako je bilo zdaj tam čez sto borcev, poleg njih pa še moravški bataljon. Šele ob tej priložnosti je Matija Blejec z novim imenom Silvo Kamnikar nastopil v vlogi odrednega komandanta, čeravno je bil na to mesto postavljen že v septembru. Sicer pa je bil zdaj ves odred zelo majhna, okrnjena vojaška enota. Ivan Jan: Pred V. jubilejnim srečanjem gorenjskih aktivistov, ki bo 3. junija v Podljubelju Korenine upora kljub sovražnikovi moči in nasilju niso usahnile Na to območje je bilo potem poslanih še osem političnih delavcev. Na kamniškem je že deloval Nace Strlekar-Jože, ki ga je konec 1942. leta zamenjal Viktor Stražišar-Silvester. Zaradi tega je bilo na jesen 1942 v kamniškem okrožju že čez dvajset terenskih odborov. Na teren okrog Tržiča in Kranja so v prvi polovici oktobra odšli dotedanji komandant kokrškega bataljona Franc Šiška-Crto; Jože Stpjžnik-Mejač, bataljonski intendant; Janko Pucelj; Branko Djordjević-Jure; Vlado Peraič-Planin; Alojz Zupan-Peter; Franc Jagodic-Krstan, nato pa tudi Stane Konc-Kos, ki seje po Udnem borštu zdravil na Golniku. Pozneje so postopoma prihajali na teren tudi drugi. Tistih pet tovarišev, ki so se rešili iz Udin boršta, in so bili v glavnem tudi določeni za delo na terenu, pa še ni takoj moglo prevzeti novih dolžnosti. Vsi so bili ali ranjeni ali bolni ter so se, skriti na raznih krajih, zdravili kakor so pač mogli. T\idi Anton Košir-Sibirc, ki je bil že starejši mož in bolan, je bil poslan čez zimo v domačo vas, v Podljubelj. Zdaj so partijske in organizacije OF spet dobile gonilno silo in pripravljale teren v političnem in vojaškem smislu. Vse njihovo delo pa je bilo usmerjeno predvsem proti nemški mobilizaciji in za odtegnitev fantov v partizane. Tudi Koroška ni bil pozabljena. V septembru je z Ivanom Zupancem-Johanom odšel prek Karavank Stane Mrhar. Po dolgotrajnih naporih so v začetku decembra 1942. imeli v kranjskem okrožju spet organizirane štiri rajone, kjer je delovalo 12 političnih delavcev-partizanov. Ti organizatorji in organizacije so medtem postavili in oživeli 41 terenskih odborov OF. Po vseh udarcih, ki so bili v 1942. letu tako pogosti in hudi, je spet oživelo politično delo, prišlo pa je tudi nekaj novincev. Med njimi v novembru tudi Ivan Renko-Boris iz Srednje vsi pod Dobrčo. Rezultat tega je bil, da so v decembru partijske organizacije v kranjskem okrožju štele okoli 25 članov ter približno 50 kandidatov in skojevcev. Med tem je tudi gorenjske in s tem tudi kokrške partizane doletel še en udarec. Na Jelovici je blizu Jamnika 20. oktobra 1942 podlegel hudi rani politkomisar I. grupe odredov in hkrati sekretar Pokrajinskega komiteja za Gorenjsko Lojze Kebe-Štefan. Ta izguba je bila toliko občutljivejša, ker je Kebe večkrat prihajal tudi v Karavanke in na kamniško stran, kjer je požrtvovalno pomagal razvijati osvobodilno giban je. Pri širjenju organizacij OF na terenu je pomembno vlogo igrala literatura. V začetku 1942. leta je le-ta prihajala predvsem iz ilegalne kranjske tehnike, pozneje pa iz tehnike kokrškega odreda. Ta je bila jeseni 1942. leta zasilno vzpostavljena na Dobrči. Potreba po svoji tehniki je bila toliko večja, ker je bila grupna tehnika na desnem bregu Save. Da bi kokrški odred končno imel svojo, je novembra 1942 prišel prek Save tehnik Bojan Ilich-Kostja. Tako je v Dobrči nad Tržičem nastala tehnika kokrškega odreda. Toda ta tehnika je uspela natisniti le nekaj letakov, ki jih je pripravil štab kokrškega odreda. Čeprav je delala le kratek čas, je v novembru in decembru ponatisnila tudi šest številk centralne izdaje Slovenskega poročevalca. Na tem nevarnem terenu se je morala preseljevati in tako je nekaj dni delala tudi v Lešah pod Dobrčo. Zaradi strahu domačinov pa se je tudi od tam morala odselitj. Kljub najtežavnejšim razmeram je tudi ta tehnika pridobila bogate izkušnje, vendar je sredi januarja tehnika kokrškega odreda morala prenehati z delom. V tem času je bil Bojanu Ilichu dan v pomoč Albin Vengust-Hrast, po čigar zaslugi je tehnika dobila tudi radijski sprejemnik. Tako ji je konec 1942. leta uspelo razmnoževati tudi prva lastna radijska poročila. Ta so bila spočetka namenjena predvsem moštvu odreda, prek njega pa so prišla tudi do prebivalstva na tem območju. Konec novembra 1942 je Pokrajinski .komite KPS za Gorenjsko obiskal tudi Boris Kidrič. To je bil prvi voditelj iz osrednjega vodstva, ki je po začetku vstaje prišel na gorenjsko stran. Politično vodstvo za Gorenjsko, ki mu je tedaj načeloval Maks Krmelj-Matija, je bilo na desnem bregu Save, in sicer v Poljanski dolini, četrt ure hoda nad Poljanami. Kidrič se je sestal s tedanjim pokrajinskim komitejem. A tudi med sestankom se je v bližini vnel spopad. Ob tej priložnosti je Kidrič izročil Krmelju tudi MED ŠTAJERSKO IN GORENJSKO TER POHODI NA STORŽIČ Skupina, ki se je z odrednim politkomisarjem priključila kokrškemu bataljonu, je brž ko se je odpočila, začela pripravljati prvi pohod nazaj pod Storžič. S Kostanjske planine je prva patrulja odšla nazaj 16. * decembra. Patrulja je bila močna, saj je štela 32 mož. Od tega je bilo 16 borcev iz skupine II. bataljona kokrškega odreda, 16 tovarišev pa je bilo iz II. bataljona Savinjskega odreda. To je bila skupina iz Aleksandrove čete, ki je za ostalo glavnino II. grupe odredov prišla čez Savo 27. septembra in se je potem zbirala na levem bregu Save. Patruljo sta vodila komandir Ivan Vambergar-Fajfar in kot politkomisar Franc Štefe-Miško. Pod Storžič je prišla 17. decembra čez Šenturško goro, od tam pa po ravnini mimo Cerkelj in Hotemaž. Izpod Storžiča je eden izmed njih — to je bil Viktor Uzar-Saško odšel na zvezo z zaupniki v Senično in na Veterno. Od tam je 19. decembra pripeljal koroškega rojaka Franca Pasterka — poznejšega partizana Lenarta. Ta je potem, ko je na koroški strani navezal stike s Stanetom Mrharjem in Ivanom Zupancem sam prišel čez Karavanke (čez Košuto in Dolge njive), da bi se priključil partizanom. Mrhar in Župane sta ga napotila na Veterno, kjer je bila javka. Pasterk je prišel v popolni opremi nemškega vojaka, oborožen s pištolo, kajti bil je že v nemški vojski in se z dopusta ni več vrnil tja. S tema dvema sta prišla tudi politična delavca Franc Jagodic-Kristan in Vlado Peraič-Planin. Tudi ta dva sta se čez zimo priključila skupini. Pasterk se je še na koroški strani zelo čudil, kako se partizani morejo bojevati, ko nimajo niti radijske zveze in da morajo kurirji zaradi pošte peš čez Karavanke. Še bolj pa se je čudil tovariškim odnosom v partizanskih vrstah. Kmalu je postal odličen borec in pozneje je bil postavljen za poveljnika I. koroškega bataljona. * \ Tako kakor prvi so tudi nekateri drugi pripadniki te patrulje pod Storžičem odšli k raznim aktivistom. Tako so obiskovali ljudi v vseh bližnjih in daljnjih vaseh. Ta patrulja je 19. decembra odšla na Srednjo Belo tudi v prehranjevalno akcijo, naslednji večer pa je v Sebenjah v čevljarski delavnici in trgovini zaplenila večje število čevljev, živil in drugega blaga. Polega tega so obstreljevali tudi žandarmerijo v Križah. V Križah so kaznovali tudi okupatorjevega sodelavca in s to skupino je šel tudi Pasterk. Ta je bil v nemški uniformi in je kar sredi dneva šel v trgovino blizu žandarmerije, kjer je kaznoval nemškega sodelavca, ostali pa so mu nad vasjo varovali umik. Tudi pozneje je Pasterk spretno in drzno znal izkoristiti svojo uniformo in znanje nemščine. S tem je zelo koristil svoji skupini. Po teh in še nekaterih drugih akcijah in stikih z ljudmi pod Storžičem, se je patrulja vrnila v kamniški bataljon. Na tej poti se je patrulja 21. decembra zadržala pod Lenartom, zvečer pa je šla na Šenturško goro. Tam je nameravala izvesti prehranjevalno akcijo pri posestniku in gostilničarju Ignacu Vrhovniku. Gospodar partizanom ni hotel odpreti, temveč se je umaknil na podstrešje. To so kmalu čutili, kajti od tam je nanje vrgel bombo. Zato se je patrulja umaknila in še to noč čez Stranje odšla nad vas Gozd. Na novega leta dan 1943 se je utaborila v gozdu blizu Hruševke, naslednji dan pa se je prek Praproč premaknila na Osnovček. Tam si je uredila začasno taborišče in hotela poiskati zvezo s I. bataljonom. Iz nemških dokumentov in iz dnevnika Alojza Perneta je razvidno, da je bila ta patrulja stalno zasledovana. Za njo so stikali nemški zaupniki in vohljači. Tako so Nemci zvedeli tudi za njihovo taborišče na Osnovčku. Že 4. januarja 1943 so tja napotili dva motorizirana voda II. žandarmerijske čete Alpenland z nalogo, da napade to skupino. Popoldne ob 14. uri so se Nemci že približevali taborišču, vendar jih je patrulja pravočasno opazila. Takoj se je premaknila na vrh Osnovčka in zasedla položaje ter čakala prihajajoče Nemce. Na Osovčku so bili že urejeni strelski jarki, ki jih je spomlacli 1942. leta izkopal tam kamnjški bataljon in se spopadel z Nemci. Tudi ta skupina je menila, da je Osnovček primeren za obrambo, in tako so se pripravili na spopad. Ob 15,20 uri so Nemci s severne strani prišli v strelski Prav tako je vlogo komandanta kamniškega bataljona tudi šele takrat prevzel Franc Per-Vido, ki je bil tudi že v septembru postavljen na to dolžnost. Takrat je nastal mešani kokrško-savinjski odred, ki pa je bil le prehodnega značaja. Ze čez dva dni — 23. decembra 1942 — je s Kostanjske planine odšel večji del moravškega bataljona, del tega bataljona pa je z odrednim štabom še ostal na Kostanjski planini. ZAČETEK NEMŠKE MOBILIZACIJE IN TEKMOVANJE Z NJO V decembru 1942 so Nemci začeli z mobilizacijo. Najprej so vpoklicali letnike 1923 in 1924. Zaradi maloštevilnosti partizanov, zaradi preslabe pripravljenosti in še nezadostno razvite mreže OF, še posebno pa zaradi zime in skrbi za.sorodnike, je nemška mobilizacija v prvem zamahu pobrala precej fantov. To zlasti v večjih krajih kot je Kranj, Tržič ali Kamnik. Dostop do teh središč je bil namreč za partizane in njihove zaupnike zelo tvegan, poleg tega pa jih je pri tem ovirala zima. Vendar pa se je precej fantov tudi poskrilo z namenom, da bi tako dočakali pomlad. Zato tudi Nemci pri vseh naporih z mobilizacijo niso uspeli v tolikšni meri, kakor so pričakovali. Na Gorenjskem — in prav tako na Štajerskem — je bila precejšnja rezerva za vojsko sposobnih fantov. V kamniškem okrožju je partizanska mobilizacija, kot odgovor na nemško, kljub vsemu precej uspevala. To je bil izraz močnejše organizacijske mreže OF in prisotnosti še celega kamniškega bataljona. Oživljena politična in vojaška dejavnost, predvsem pa partizanska mobilizacija, je Nemce spet prisilila k ostrejšim meram. Spet so začeli streljati talce in izseljevati partizanske družine. V zbirni center v Goričanah so samo zadnji teden decembra 1942 iz kamniškega okrožja pripeljali okoli 150 žena in otrok. To so bili svojci k partizanom pobeglih fantov in mož. Čeprav je nemška propaganda na Gorenjskem razglašala, da je partizanov že konec, ali pa da se bo to zgodilo v najkrajšem času, so v resnici skrbno pripravljali svoje sile za nadaljnji boj proti partizanskim enotam. K temu jih je silila tudi začeta mobilizacija. Komandant nemških akcijskih sir na Gorenjskem je v svojem povelju 20. decembra 1942 vsem orožniškim ustanovam sporočal, tla je s tem dnem orožniškj polkovnik Handel prevzel dolžnost poveljnika angažiranih sil na Gorenjskem, in sicer s sedežem na Bledu. Tedaj je pokrajino razdelil na tri operativna področja: na okrožje Radovljico, na okrožje Kranj in operativno področje okrožja Kamnik. Prav tako je s tem poveljem odredil oskrbovanje in uporabljanje »protiband« — raztrgancev, ki jih je bil že poprej ustanovil komandant redarstvene policije. Še naprej se je pogla-vitno tekmovanje odvijalo okrog mobilizacije, kar je veljalo za obe strani, vmes pa je na Kamniškem konec decembra prišlo do hudih spopadov. SPET JE BILO TREBA ZAČETI ZNOVA Spopadi na Kostanjski planini 24. 12. 1942 (kar je zarad' pomembnosti opisano posebej) so terjali kar 16 mrtvih in 8 ranjenih. Velik krvavi davek je ta spopad terjal posebno med poveljniškim kadrom. Padel je namreč sloviti junak in komandant kokrškega odreda Matija Blejec-Matevž ter komandant kamniškega bataljona Franc Per-Vido in še četna komandirja Tine Pestotnik-Miha in Peter Podbevšek-Dušan-Ker je bil v tem času Matija Blejec-Matevž postavljen za komandanta I. grupe odredov, kar zaradi smrti nikoli ni p°* stal, je bil za začasnega odrednega poveljnika imenovan Tomaž Slapar-Tugomir Kalovški, kajti grupa je bila medtern ukinjena in reorganizirana v gorenjski odred. Slapar je bil dotlej komandir 2. čete kamniškega bataljona. Na mesto padlega komandanta Franca Pera-Vida, je bil zdaj imenovan Jakob Golob-Metod, za komandirja 1. čete Ludvik (?), za komandirja 2. čete tega bataljona pa Tomaž Novak-Srečo. v spopadih na Kostanjski planini je bil ranjen tudi odredni tehnik Milpvan Ilich-Kostaj, ki pa je pozneje pred Nemci klonil-Tako so Nemci našli tudi razmnoževalni stroj, ki je bil skrit v bližini taborišča. S tem je bila hudo prizadeta tudi komaj nastajajoča tehnika kokrškega odreda. (Dalje v naslednji številki) Lovci pL °fe . .evi je bil v Železnikih končan tečaj za naziv gasilec, katerega je 36 OD Železniki za področje Selške doline. Tečaja se je udeležilo Na tA00 Čeških društev Železniki, IGE Alplesa, GD Rudno, GD Bukovica. 0z ecaju so se seznanili s strokovnimi nalogami v požarnovarnostni službi vain' SnovJ°> katero mora obvladati vsak član — gasilec pri gašenju in reše-Pfimeru nesreč. Po končanem tečaju so opravili tudi izpite. Ob tej vent S° tečaMkom zavrteli tudi strokovne filme, predvsem iz požarne pre-tg(QlVe-ter taktike gašenja požarov. Za jesenski čas pa bo pripravljen še en tefa ' m SICer za ostala GD v sektorju, katerih člani še niso opravili tega Ja—A. Sedej Žirovnica kaže pot koraki kmečkega turizma — Kulturnozgodo-Vlnski spomeniki in bogata čebelarska tradicija ki j o ohranjajo iz roda v rod za obnovo spomenika, ki stoji na kraju, kjer so Nemci 1942 leta ustrelili '29 talcev. Letos so začeli z akcijo in vaščani so se brž odzvali. Ker pa sami toliko denarja ne morejo zbrati, so jim in jim še bodo pomagale delovne organizacije po vsej Gorenjski. Prebivalci vasi na žirovniškem območju ne zanemarjajo tudi rojstne hiše pisatelja Kinžgarja v Doslov-čah, ne pozabljajo na hišo pripovednika in dramatika Janeza Jalna v Rodinah in ne na številna spominska obeležja v krajih in njegovi okolici. Spomin na preteklo dobo je še vedno živ in neprestano si prizadevajo, da bi ga ohranjali tudi poznejši rodovi. V ljudeh, ki žive pod mogočnim Stolom, ki je bil med vojno zatočišče mnogim partizanom, še vedno žive spomini. Novi utrip — turizem Verjetno si le malokje tako prizadevajo za razvoj kmečkega turizma kot prav na žirovniškem območju. Za to imajo vse možnosti, saj ni malo turistov, ki si žele mirnejših krajev za počitek. Žirovnica je s svojo Završnico idealna in nudi kot izhodiščna točka v Karavanke kar največ. V krajih so in še bodo uredili mnoge turistične sobe, pripravili so že gospodinjski tečaj, ki je bil neverjetno dobro obiskan. Završnico so do zdaj zanemarjali, saj ni bilo denarja za njeno ureditev. S TRI M stezo in drugimi igrišči pa postaja tudi dolina Završnice privlačnejša in nudi obilo možnosti za rekreacijo v naravi. Poleg tega pa imajo v Žirovnici tudi prizadevno dramsko skupino in moški pevski zbor. Zdaj obnavljajo tudi šolo, v kateri bodo dobili tudi prostore za otroško varstvo. Nasploh pa čas in hotenja prebivalcev na novo oblikujeta vasi tega prijetnega gorenjskega kota. Cas jim oblikuje podobo, ljudje pa skrbe za prijetno počutje in se zavzemajo za razvoj svojega kraja. Če bodo le vztrajali, bodo s smislom za turistični utrip lahko še uspešneje spreminjali svoj kraj. D. Sedej čistijo gozdove Akcijam, ki se v zadnjem času vrstijo pri nas v Sloveniji oziroma po Jugoslaviji, se je 20. maja 1973 pridružila tudi akcija Lovske družine Šenčur. Že dolgo časa so člani družine negodovali zaradi obupnega stanja, ki je vladalo v njihovih loviščih oziroma gozdovih. Odločili so se, da bodo sami prečesali del njihovega lovišča in ga očistili sramotnih odpadkov nekulturnih izletnikov in lažnih ljubiteljev narave. Pri akciji je sodelovalo 32 članov družine, ki so organizirali tudi sami odvoz smeti z dvema tovornjakoma in dvema prikolicama. Na zborno mesto za deponiranje odpadkov so pripeljali ogromne količine vsakovrstnega odpadnega materiala. V nedeljski akciji so očistili prek 600 ha zemljišča in kljub temu, da jim je bilo poznano porazno stanje v naših gozdovih, se niso mogli načuditi nekulturi ljudi, ki zamenjujejo smetišče z biserom naše narave, z gozdovi. Člani Lovske družine Šenčur upajo in pričakujejo, da bodo njihovemu zgledu sledile tudi druge podobne organizacije in pa višji razredi osnovnih šol. Člani Lovske družine Šenčur predlagajo odbornikom skupščine občine Kranj naj sprejmejo sklep o povišanju kazni za onesnaževanje našega okolja od 50 na 500 din. L. Pečenko Pisali smo že, da so podkorenski gasilci praznovali s sektorsko vajo 65 let svojega društva. Zal je vssredo zaradi pomanjkanja prostora izpadla slika gasilcev prostovoljnega gasilskega društva v Podkorenu. —Foto : D. S. Tekmovanje tabornikov Taborniki kokrškega ocfreda Kranju so preteklo nedeljo organizirali tekmovanje tabornikov v mnogoboju za vse odrede z Gorenjske. Za tekmovanje se je prijavilo 13 ekip I. in II. skupine. Taborniki so se pomerili v malem nogometu in odbojki, taborniško znanje so preizkusili tudi v postavljanju šotora, v orientacijskem pohodu, odgovarjali pa so tudi na vprašanja o zgodovini taborni-štva in NOB, o gospodarstvu in dru- V I. skupini tabornikov je največ točk zbral kokrški odred Kranj I., na drugem mestu je bil odred Sorškega polja Trata, na tretjem pa odred stražnih ognjev Kranj. V I. skupini tabornic so bile najboljše tabornice odreda svobodnega Kamnitnika I. iz Škofje Loke, druge so bile iz odreda Sorškega polja Trata in tretje iz odreda svobodnega Kamnitnika Skofja Loka II. V II. skupini tabornikov so bili najboljši taborniki odreda svobodnega Kamnitnika I. iz Škofje Loke, v II. skupini tabornic pa so bile najboljše tabornice odreda svobodnega Kamnitnika Skofja Loka. Ekipe iz Radovljice in Jesenic na tem tekmovanju niso sodelovale. D. Miklavčič \ Zbiranje oblačil za Rdeči križ V četrtek, 31. maja, med 17. in 19. uio bo stekla že peta republiška akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine, ki jo organizirajo na mestnih področjih občinski odbori Rdečega križa. Te dni bodo Piknik med šmarni-cami na Slajki Slajka, okrog 900 metrov visok grič nad Hotavljami v Poljanski dolini, bo jutri, v nedeljo, 27. maja, gotovo postala cilj številnih ljubiteljev . izletov v naravo. Na sončnem vrhu v bližini 950 let stare kmetije, od koder se v jasnem vremenu lepo vidi tudi Triglav, namerava namreč TD Hotavlje organizirati »Dan šmar-nic«. Te vabljive cvetlice so glavna značilnost bližnjih pobočij, saj jih spomladi odenejo v eno samo mehko belo preprogo. »Dan šmarnic« je ena od osrednjih turistično-folklornih prireditev na Poljanskem. Domačini pravijo, da bo letos še posebno vesela, kajti pred kratkim so dogradili odprto plesišče, ki ga doslej ni bilo. Denar zanj je društvo zbralo z lastnimi silami. Za jutri so povabili v goste zabavno-glasbeni ansambel z Zirovskega vrha; igrati naj bi začel že ob devetih dopoldne. Poleg muzike, plesa in šmarnic bodo obiskovalcem na voljo tudi dve priznani kulinarični specia-liteti — ajdovi žganci in kislo mleko. Naj povemo, da je Slajka vključena v verigo vzpetin, prek katerih vodi nedavno odprta loška planinska pot. Iz Hotavelj jo prišlek lahko »zavzame« po dobri uri zložne hoje, v avtomobilu pa precej hitreje. Vendar vožnjo odsvetujemo, saj je pot ponekod precej strma in nevarna. Turistična izmenjava med Gorenjsko in Vojvodino Gorenjska turistična zveza je skupaj s turistično zvezo Slovenije med letošnjim spomladanskim sejmom v Novem Sadu z različnimi oblikami navezala stike s turističnimi y delavci v Vojvodini. Tako so na sejmu pripravili razstavo o turističnih zanimivostih Gorenjske, kjer so z barvnimi diapozitivi in drugim propagandnim gradivom predstavili posamezne kraje in zanimivosti na Gorenjskem. Razen tega so ob tej priliki organizirali srečanje med turističnimi delavci Gorenjske in Vojvodine. Z Gorenjske se je tega srečanja udeležilo okrog 20 predstavnikov podjetij in turističnih organizacij, iz širšega območja Novega Sada pa okrog 40 turističnih delavcev. Ob tej priliki so gorenjski turistični delavci svojim kolegom prikazali film o gorenjskih zanimivostih in diapozitive. Dogovorili so se, da bodo v prihodnje redno pripravljali takšna srečanja. Predstavniki turističnih organizacij iz Vojvodine pa so obljubili, da bodo začeli celovito predstavljati in reklamirati lepote Gorenjske v Vojvodini. Pri tem bodo še posebej opozarjali na ugodno ponudbo v zasebnih turističnih sobah, ki jih na Gorenjskem ni malo. Med pomembnejšimi prireditvami pa je bil tudi Gorenjski večer, ki so se ga udeležili številni predstavniki družbenega in poslovnega življenja Novega Sada in Vojvodine. Na tem večeru je nastopil tudi ansambel Gorenjci iz Radovljice. Osnovna misel te prireditve pa je bila, da imata obe področji, tako Gorenjska kot pokrajina Vojvodine, veliko skupnega in neomejene možnosti za sodelovanje tako na gospodarskem kot na drugih področjih, še posebno pa na turističnem. A. Ž. na mestnih področjih razdelili občanom tudi 200.000 pisem, v katerih Rdeči križ naproša občane, naj stvari, ki jih ne potrebujejo več, a so še dobre, poklonijo Rdečemu križu, organizaciji, ki bo potem te reči razdelila potrebnim ljudem. Vse reči, ki jih nameravate darovati Rdečemu križu, naj bodo čiste, cele in primerno zavite v trd papir, da se pri prevažanju stvari ne bi razsule in umazale. Rdeči kri*, še posebej opozarja, da je posebno veliko potreb po otroških Qblačilih in obutvi, zelo dobrodošla je posteljnina, tudi postelje in drugo pohištvo. V lanski akciji zbiranja oblačil in drugih predmetov je sodelovalo več kot 13.000 ljudi, v občinska skladišča in v republiško pa so prepeljali 136 ton tega blaga. To blago je bilo takoj prepeljano v tiste občine, kjer je največ občanov, ki potrebujejo takšno pomoč. V skladiščih pa je ostalo za primer naravnih in drugih nesreč 6 ton blaga. Republiški odbor Rdečega križa Slovenije dodeljuje iz svojih zalog vsako leto pomoč v obliki oblačil in drugega blaga krajem in občanom prizadetim v poplavah ali drugih elementarnih nesrečah, občanom v Učenci Bračičeve šole razstavljajo V torek, 22. maja, so odprli v paviljonu NOB v Tržiču razstavo likovnih del učencev z naslovom Otrokov likovni izraz o boju za pravico in svobodo. S tem so učenci te šole počastili letošnji mesec mladosti ter 400-letnico upora slovenskih in hrvatskih kmetov. Scenarij za razstavo, ki bo odprta vsak dan do konca maja med 10. in 12. ter 15. in 18. uro, je izdelal znani partizanski pisec Ivan Jan. -jk V Kranju društvo za podvodno dejavnost Ustanovna skupščina društva za podvodno dejavnost Kranj, kamor sodi potapljanje, podvodni ribolov, podvodna fotografija in reševalna služba, je bila junija lani, ta mesec pa je bilo novo kranjsko društvo registrirano pri republiški zvezi društev za podvodna dejavnost in pri občinski zvezi za telesno kulturo Kranj. Kranjsko društvo Je nadvse aktivno. Ker nima lastnega prostora, se člani shajajo vsak torek v kranjskem domu JLA. Od 19. do 20. ure vpisujejo nove člane, kasneje pa člani razpravljajo o problemih, ki jih srečujejo pri svoji, za marsikaterega nenavadni dejavnosti, ki pa je nedvomno izredno pomembna. Kranjsko društvo za podvodno dejavnost sodeluje z gasilci, oddelkom za narodno obrambo, civilno zaščito itd. Društvo, njegovi člani želijo, da bi se jim priključilo čim več mladih, bo organiziralo v torek, 5., junija, ob 19. uri v domu JLA v Kranju predava nje o podvodni dejavnosti združeno s skioptičnimi slikami. Junija bo prav tako teoretični tečaj za potapljače I. kategorije, nekateri člani kranjskega društva pa se že pripravljajo za republiška prvenstvo, ki bo 8. julija v Novem mestu. -jk domovih počitka, poskrbi pa tudi za odpuščene zapornike. V glavnem skladišču je vedno toliko blaga pripravljenega, da se razdeli v izrednih primerih v posameznih občinah. Ob vsaki akciji doslej ni bilo v Sloveniji zbrano manj kot 110 ton blaga, večina tega je bilo takoj razdeljenega na tista slovenska področja, kjer ljudje še vedno potrebujejo te vrste pomoč. V tej akciji je lani sodelovala vsaka četrta slovenska družina. Kot že rečeno, tega blaga v Sloveniji zberemo toliko, da pomoči od drugod ne prejemamo več. Uspehi te akcije pa seveda niso ostali neopaženi tudi zunaj republiških meja, saj se za podobno akcijo zanimajo in pripravljajo tudi druge republike. L. M. Zmeraj manj blagajk v Polho-grajskih Dolomitih Še pred leti zelo razširjen blagajev volčin, ki že od nekdaj krasi pobočja in vzpetine vrhov v Polhograjskih Dolomitih, počasi izumira. Je ta lepa, dišeča cvetlica res obsojena na propad? Kaže, da izginja izključno le zaradi izletnikov, ki v zmeraj večjem številu zahajajo v slikoviti svet pod Osolnikom in ki nepremišljeno trgajo vse, kar jim pride pod prste. Včasih so bili travniki in jase vzdolž poti, razpredenih tja do Govejka, na gosto posejani z blagajkami, danes pa se pred »ljubitelji narave« v pločevinastih škatlah, brenčečih proti planinskim domovom, umikajo v odročne predele in v težje dostopne kotičke valovitega sveta. Letošnjo pomlad je-zato odsek gorske straže iz Škofje Loke poskrbel za redno čuvanje ogroženih rož. Varuhi narave so močno omejili nenadzorovano pustošenje lepotic. Upajo, bodo uspeli vsaj deloma popraviti nastalo škodo. J. Starman Škoda se dela Pred nekaj leti so asfaltirali in delno razširili cesto Bobovek—Spodnja Bela, bankin pa niso uredili, zaradi česar se dela velika škoda, saj se asfaltna plast zaradi neurejenih bankin kruši. Najhujše je prav med Bobovkom in Spodnjo Belo. Za neurejene bankine se Cestno podjetje iz Kranja ne zmeni, čeprav je bilo že lani zaradi tega grajano in opozorjeno. Le ureditev bankin lahko prepreči še večjo škodo na tej cesti. V. Erjavec V nedeljo za lepotico narcis Ker je zaradi slabega vremena preteklo nedeljo prireditev v Planini pod Golico odpadla, so jo organizatorji prestavili na jutrišnjo nedeljo. Prireditev se bo začela ob 13. uri po promenadnem koncertu godbe na pihala iz Gorij. B. B. %JK JtL*f f Sobota — 26. maja 1973 Kr- t^e(jrajevna skupnost Žirovnica sodi jesen SL.te redke krajevne skupnosti v Vili," • obfini- ki združujejo štetje,." ITlajhne zaselke in kraje na raz-njCa)n|Ja Majhnem območju: Žirovnica' 7 te« Sm°kuč, Rodine, Brez-Br ' ^abreznica, Doslovče, Vrba, r.av. vsak kraj v krajevni-vsern .Žirovnica se ponaša s po-stjo .svojo zgodovinsko preteklo-8°dk S P°sebnim zgodovinskim do-> ali znamenitostjo. Vsi sku-2anim 'S° da"?s ~~ z dokaj številnimi lepj^V^tmi in znamenitostmi, z jo (j Izletniškimi točkami in s svo-Začetl!'11? Završnico, s spodbudnimi razgih . e^kega turizma, z dokaj seved družbenim življenjem in dru„;a.z nekaterimi komunalnimi in dneva' probIemi — kraji, ki se iz drupavV dan spreminjajo in dobivajo • vanja1\'?0 obliko. Gradnja stano-v nezad 1 hišic v vseb teb kraJih Je v Vedh teku> kraje obišče društ° V®č ^letnikov. Turistično Va j ,si prav intenzivno prizadela«^ bi v naslednjih letih steklo v saj no več denarja kot do sedaj. Pomembna obletnica g čebelarstva 5,ikarfnica ->e bila dom kar treh na j V: Valentina, Lovra in Anto- Wnln:a" Po slednjem je danes Ant0nCa Znana po vsem svetu, saj UČitgi. velja za prvega čebelarskega večinoxV svetu sPloh- Res Je> da je tam Z asa Preživel na Dunaju in se fnu je R?PPlnjeval, res pa je tudi, da gov Vrezen do čebel vcepil nje-resnie G x,n ga tudi naučil starih ni so D° čebelarstvu. Tudi Dunajča-Živpi jSn* nanj, saj je na Dunaju sp0rno ,de,al trideset let. Ni več Pravjra' a je bil Janša Slovenec, ni ohr V niti nikoli ni bilo, čeprav r°jstvuanjena hstina o njegovem StWl5min na 200-letnico Janševe Pa §e o, , vsi čebelarji — žirovniški Jo praVlf j ~~ pripravljajo dostoj- zasad^an-'e' Lipo na DunaJu so ^di prij • avgusta jo nameravajo LVe*ano t °unovno š°l° na Breznici. kUltUr .J* bodo popestrili z lepim JfolikeeJ * . Programom, dostojnim *a čebelarja. In tudi sicer Jan-^alokjp ?h.r.anja tradicijo, saj je le Jetv kot liko. Prizadevnih čebelar-x 0 bčel h3 žirovniškem območju. belniai? s,e vižej«, je zapisano na sicer skrbi za nenJevalnico. o. V* 2a cerkvico sv. Marka frv^o Je Prav Vrba najbolj obi-blbičevp k?' saJ ni dneva, da ne bi J/e^ren t®.' kjer se je rodil France ^jvefV; ?b,skalo vsaj nekaj ljudi, o veniii s? t0 dolarji iz vseh šol Sod. ' Prihajajo pa tudi od dru-p i PrRe,!!ib^eVe biše, ki so jo leta sv ^erno V ^uze-i' st°ji v Vrbi x ' Marko Vi PestT1i opevana cerkvica knaI zob' * je tako zel° uni" !! Iturho i a, da so jo jeseniška h niSk0 v pnost in žavod za spo-2avlJati v ?xtvo v branju začeli ob-h^agaj: ^asčani niso stali ob strani, Sakrili in • a so streho popolnoma k ani Pa «Je zdaJ kakor nova. Va-& * bila nekaJ let hudo jezili, jS so * C*8.ta skozi vas zelo slaba. n>*ah občinski skupščini na c&b del • nesh v Program komu-'li dobrn ln tudi Vrbljani bodo ro cesto. 0bn Kak0°VlteV 8pomenika talcev so na žirovniškem ob-je znam Zani na SV°J kraj in na a"ienitosti, priča tudi akcija marta odgovarja Komisija za štipendije in posojila pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij in 3. člena pravilnika o podeljevanju študijskih posojil razpisuje za šolsko leto 1973/74 1. 49 štipendij, od tega na Filozofski fakulteti za študij psihologije in pedagogike 1 štipendijo, na Filozofski fakulteti za študij zgodovine in geografije 1 štipendijo, na Visoki šoli za telesno kulturo 2 štipendiji (prednost imajo ženske), na Akademiji za likovno umetnost ali Pedagoški akademiji za študij likovne vzgoje 1 štipendijo, na Pedagoški akademiji za študij na oddelku za razredni pouk 17 štipendij, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij slovenščine in knjižničarstva 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij biologije in kemije 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij matematike in fizike 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij angleščine in nemščine 1 štipendijo, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij tehničnega pouka in fizike ali samo tehničnega pouka 2 štipendiji, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij glasbe 2 štipendiji, na Vzgojiteljski šoli 16 štipendij, 2. 40 brezobrestnih študijskih posojil za srednješolce (do 400 din mesečno), višješolce in visoko-šolce (do 500 din mesečno) z odpisi in dolgoročnim vračanjem. Posojilojemalec se oprosti vračanja posojila, če konča šolanje v predpisanem času oziroma če diplomira do konca absolventskega staža, priznanega v statutu šole in sicer: v primeru odličnega uspeha do 100 %, prav dobrega uspeha do 80 %, dobrega uspeha do 50 % in zadostnega uspeha do 20 % prejetega posojila. Prošnja za dodelitev štipendije oziroma posojila mora biti izpolnjena na obrazcu (obr. 1,65 in obr. 1,66 — Drž. zal. Slov.), priložiti pa ji je treba: lastnoročno napisano izjavo prosilca, da ne prejema štipendije ali posojila, potrdilo o šetl' kC. Cene: prstan 566,80, uhani 4?5, din Po licenci ameriftke firme Copper-tone izdeluje Galcnika odlična olja in kreme za sončenje, tudi za dojenčke. Posebnost pa je lotion za porjavitev kože kar tako, brez sonca. Dobite jih v Klitini DROGERIJI na Titovem tr#u. Cene: od 16,10 do 33,20 Marta' — Za vas sem narisala model hlač iz usnja. Do kolen so bež barve, ob prerezu pa se barvi izmenjata. Žepi so modri. Hlače nimajo zavihkov. K hlačam lahko nosite dolg pulover modre barve s pasom iz semiš usnja. Glavnike in krtače za lase je treba oprati vsak teden. Ostanki laka za lase, prah na glavniku po svoje umažejo lase in kvarijo frizuro. Kopel za umirjenje Po posebno napornem in vznemirljivem dnevu se prileže kopel z rastlinskim izvlečkom. V ta namen potrebujemo vrečico iz gaze, vanjo nasujemo posušene suhe rastline in trdno zavežemo. Vrečko spustimo v kad s toplo vodo in pustimo, da nekaj časa voda raztaplja zdravilne snovi v rastlinah. Za tako kopel lahko vzamemo različne posušene rastline kot so kamelice, lipovo cvetje in drugo. Posebno učinkovite so kopeli s sivko. Pol kilograma posušene rastline prelijemo s tremi do štirimi litri vrele vode in posodo pokrijemo za 10 minut. Vodo z izvlečkom sivke nato dolijemo vodi v kadi. Ideja za najstnice Bojana V. z Bleda — Doma imam dva kosa semiš usnja, bež in temno modre barve. Svetujte mi, prosim, kako naj ju uporabim. Bi se dalo narediti iz tega hlače? — Stara sem 18 let, visoka 169 cm, tehtam pa 58 kg. Sveže madeže od mleka odstranjujemo s toplo vodo, starejše madeže pa poskusimo odstranjevati z alkoholom, razredčenim amonijakom, mešanico terpentina in limoninega soka, raztopino boraksa ali sode. Nato madež izperemo še s toplo vodo. Madeži od piva se iz tkanin odstranjujejo z izpiranjem v mlačni vodi, ki smo ji dodali malo amonijaka ali alkohola. Madeži bodo izginili tudi, če jih bomo izpirali v slani vodi. Madeže rdečega vina na belih tkaninah odstranimo, če madež navlažimo z desetodstotno raztopino limonine kisline, nato pa speremo z vodo. Sveže madeže rdečega vina na barvastih tkaninah odstranimo, če tkanino takoj pomočimo v sveže mleko in pustimo, da madež izgine. Z volnenih tkanin odstranjujemo madeže vina z alkoholom, vendar moramo prej na skritem mestu preveriti reakcijo barve. Madeže od znoja čistimo na bom- • bažnih tkaninah s kisom ali z navadnim špiritom. Na belih tkaninah odstranjujemo te vrste madeže z milnico. Z volnenih tkanin pa bomo odstranili take madeže z raztopino amonijaka in alkohola. Svilo pa lahko očistimo s čistim špiritom. Sveže madeže od sadja odstranjujemo s potapljanjem tkanine v sladko ali kislo mleko, z vlaženjem z limoninim sokom, s soljo ali s sončenjem. Dolge lase po letošnjih zapovedih spenjamo tako kot so bili počesani v štiridesetih letih. Frizura je hitro urejena z raznobarvnimi glavniki, ki jih menjamo v skladu z barvo obleke. --\ Letošnje počitniške obleke so enostavne. Pogost je koničast izrez in večji rokavni izrez, ki odkriva ramena. Pogosto se prednji del obleke podaljša v trakova, ki se za vratom zavežeta ali pa prekrižata na hrbtu. »Prihranek« časa Avtomobilisti, ki so drugi dan Prvomajskih praznikov peljali po avto cesti od Zagreba preko Karlov-CQ Pr°ti morju, so pri izstopu z avto ceste čakali celo uro, da so lahko PJačali cestnino. Vožnja od Zagreba morja pa je trajala manj kot pol Vzrok čakanja je bil kaj pre-Pro.st: cestnino so pobirali le na aveh blagajnah, ostale štiri pa so Ue verjetno zaradi praznikov zaprte... Najvišja na svetu . ^ Chicagu je zrasla najvišja stavba na svetu. Meri točno 443 petrov inje za 31 metrov ter 69 cen-ijnetrov višja kot sedanja najvišja v New Yorku. Empire State °Ullding, ki je bil dolgo časa naj-lsJa stavba na svetu, je sedaj že na [^Jem mestu. Ko bodo na chika-Viern nebotičniku montirali še tele-zijsko anteno, bo stavba visoka cel° 548 metrov. Brez mavca Kot vse kaže, bomo pri nas kmalu Meli uporabljati novo metodo dr av ljenja zlomljenih udov. Novo Metodo so odkrili in začeli uporab-fatl leta 1960 v Švici. Metodo že "Porabljajo v Zahodni Nemčiji, v /ofkem pa jo bomo kot že rečeno "di pri nas. Pri novem postopku nuvec ni potreben. Kosti spojijo z aZfiimi kovinskimi pripomočki kot vijaki in ploščice; to metodo več-rat uporabljajo v nezgodni kirur-in ortopediji. Po tej metodi se Pravljenje močno pospeši, ohrani Pa «e tudi gibljivost sklepov. Nad jezersko pošast Ved desetletij vznemirja rado-sh e turisfe jezerska pošast v škot-pZm j^eru Loch Ness. Nekateri so »sr**** ce'° sekali, ko so imeli n- da se je prikazala na gladi-t>eleZera: No, resnejši pa v pošast ne leaJar*}eJ° ter menijo, da je to le Klha za privabljanje turistov, buri (emu pa se še vedno najdejo ((n Je> ki hočejo tej legendi priti do J)ra\ Zdaj se pripravlja japonski sti jent J°shio Ki na ulov poša-fr(i "porabili bodo podmornico »coske proizvodnje z radarjem in i*str° puš.ko> ki bo namesto krogle tekoč a injekcijo z uspavalno Najstarejši na svetu le^ajitarejši človek na svetu 168-ki 1 hirali Mislimov je pred krat-da Pr®zn°val svoj rojstni dan tako, se Je delal na vrtu pa tudi sprehodil dalefi a Vsa^ kilometer žen Mislimov živi s svojo tretjo Azerhtaro 107 let' v vasi Bazal'i v v t,, .ejdžanu. Pred kratkim je prvič Misli enjU zbolel> dobil je pljučnico. ,spa( n}°v. ne kadi, zgodaj vstaja, dan J ' P° deseti uri zvečer, čez nPa nepoležava. Izumitelj stvo 40q ?Jeto priglasijo na svetu kakih Htoth Uum°v, od tega okoli 60 oddan ,Samo v Sovjetski zvezi, ZDA, 8ff°nski in Zah. Nemčiji. V Sovjet-10() oon2'' vsak° leto priglasijo kakih le 0l !. Murnov. V Jugoslaviji pa je 200 patentnih prijav na leto. Zapor za onesnaženje okolja Na Finskem pripravljdjo zakonski predlog, ki bo predpisoval za hudo onesnaženje okolja zaporne kazni celo do šestih let. Kazni za onesnaženje bodo razdelili v dve skupini. V prvo bi sodilo onesnaženje narave in uničevanje njenih zakladov, kar bi kaznovali z zaporom do treh let ali z denarno kaznijo. Tiste, ki bi hudo onesnažili okolje, sem pa sodi tudi proizvodnja, uvoz in prodaja za okolje nevarnih izdelkov, bi kaznovali z zaporom do šestih let. V to kategorijo »kaznivih dejanj« sodi tudi prevelik hrup. Petnajst let za uboj Okrožno sodišče v Ljubljani je obsodilo Marjana Gašperšiča, starega 24 let, na 15 let zapora, ker je^ lani avgusta ubil 26-letnega komercialista Aleša Dremlja. Gašperšič ga je povabil na svoj dom pod pretvezo, da bo kupil njegov avtomobil, čeprav denarja-ni imel. Ko sta se sprla zaradi zneska, ki naj bi ga vnesla v pogodbo, je Gašperšič Dremlja s pištolo ustrelil, nato pa še večkrat zabodel z nožem. Nato je sedel v Dremljev avtomobil in pobegnil. Več tednov se je potikal po nekaterih državah Evrope, nato pa so ga aretirali v Trstu. Električni avtomobil Artur Ferrall iz Michigana, star 74 let, je sestavil avtomobil na električni pogon. Doslej je prevozil z njim 2500 kilometrov, kar ga je veljalo 10 dolarjev. Avtomobil vozi skoraj neslišno, kilometer vožnje pa stane nekaj centov. Izumitelj je predelal star volksivagen, v katerega je namesto motorja vgradil dve električni bateriji z 2,5 konjske moči. Avtomobil doseže hitrost 70 kilometrov na uro. Strasten kadilec Generalni sekretar CK KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev je strasten kadilec. Da bi vsaj nekoliko zmanjšal število cigaret na dan, so mu sovjetski strokovnjaki izdelali posebno mehanično tobačnico, ki se avtomatično odpre vsakih 45 minut. Ko tobačnica zazveni v žepu, se da odpreti in vzeti iz nje ena sama cigareta. Severne Benetke S sedmimi novimi mostovi, ki jih gradijo v Leningradu, bo število mostov v tem mestu preseglo 300. Leningrad se razprostira na več kakor sto otokih in ga imenujejo tudi severne Benetke. Nekateri mostovi v mestu so zaščiteni kot arhitektonske umetnine. Kolera in črne koze Od letošnjega januarja je v indijskem mestu Kalkuta umrlo za črnimi kozami najmanj 2500 ljudi. V Indiji in Pakistanu imajo že dlje časa težave s to nevarno kužno boleznijo. Po . mnenju mednarodnih zdravstvenih strokovnjakov je samo v Indiji in Bangladešu letos umrlo za črnimi kozami in kolero okoli 30.000 ljudi. POGOVORI O STRAZISOU pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (40. zapis) Spet smo v dolini! Poslovili smo se od Jošta, od Planice, Cepulj, Javor-nika in Pševega — lepo je bilo; zato na svidenje! MIMO ŠEMPETRA Kar tako imenujmo graščino pod Šmarjetno goro, saj nam je Schrottenthurn preveč tuje zveneč. Sicer pa je to ime — Šempeter — za staro, nič preveč grajsko poslopje, že kar udomačeno v govorici in v knjigah. Pred časom sem omenil, da se v teh. zapisih tudi nekako pogovarjam z domačini in z ljudmi, ki o teh krajih kaj vedo, včasih več kot kraje-pisec. Pisma in dopisnice dobivam, še večkrat pa me ustavljajo prijatelji na ulici — ta ali oni ve kaj povedati, kaj popraviti, kaj dopolniti. No, in tako sem dobil tudi pismo bralca iz Radovljice, ki prijazno potrjuje mojo domnevo, da je moral biti inženir Franc Potočnik, Prešernov prijatelj in ohranitelj edinega, še najbolj avtentičnega (Golden-steinovega) portreta, nekak sorodnik Vestovih, lastnikov gradu Šempetra v času pesnikovega bivanja v Kranju. DRUŽINA GARZAROLLI Resda je to tujekrven rod, ki izvira iz Bergama v Lombardiji (severna Italija), ki pa je že leta 1666 sprejel avstrijsko dedno plemstvo — Thurnlackh. S tem pa so se Garzarolliji tudi vključili v življenje naše dežele. In sicer so se ustalili v slovenskih Senožečah pri Trstu, seveda kot graščaki... Rod Garzarollijev se je izkazal za zelo trdoživega. Izmed treh njegovih vej (senožeške, tržaške in postojnske) cvetita še dandanašnji dve! Le tržaška je izumrla. Če se ozrem po šegi starih pisarjev še na prijazne bralce — se moram brž opravičiti, le zakaj pišem o teh tujerodcih? Zdaj, tako iznenada. Garzarolliji so se prav tako kot Pagliaruzziji po svoje dotaknili kul-turnopolitičnega življenja" naše dežele. Pa vendar ni o njih v Slovenskem biografskem leksikonu niti besedice. Resda niso slovensko mislili, niti niso slovensko pisali — toda bili so z vsemi vezmi, tudi rodbinskimi, povezani z našim rodom. In tako s pomočjo vpogleda v rodoslovje Garzarollijev, sem našel potrdilo, da je bil znani Prešernov častilec Franc Potočnik sorodnik Vestovih s Šempetra. Tega dejstva doslej še nisem zasledil v prešerno-slovju. Vsaj tako ali drugače pre-zentno še ni bilo izpričano. PEVCA PREŠERNOVE PESMI Še se morda bralci spominjajo zapisa, v katerem sem pripovedoval o Viktorju pl. Vestu (sinu graščaka s Šempetra) in inženirju Francu Potočniku, ki sta v kranjski stražnici »Nacionalne garde«' družno, v duetu, skladno zapela »Luna sije, kladvo bije...« po melodiji, ki jo je zložila Viktor-jeva sestra Marija, ena najbolj izobraženih Kranjic one dobe. Pesnik je bil pri petju svoje pesmi (pomladi leta 1848!) navzoč — pa ga je spomin na trpko zavrnitev nedosegljive ljubice Julije tako prevzel, da je ihteč zbežal v noč ... Po licih so mu tekle kot grah debele solze ... (Tako pripoveduje pesnikova sestra, ki je tačas bratu gospodinjila v Kranju.) Do Potočnikovega sorodstva z Vesti, šempetrskimi graščaki, pa je takole prišlo: Johann Jakob Garzarolli pl. Thurnlackh je bil rojen 1. 1696 v Senožečah. Bil je pozneje tržaški patricij (veljak, pripadnik bogatih družin, kakršni so imeli nekoč upravo mest v svojih rokah). Kot senožeški graščak pa si je poiskal nevesto prav v našem Šempetru (Schrattenthurn). In sicer se je 31. januarja 1723 poročil s Sidonijo Dorotejo pl. T9perzer, roj. v 1. 1694 v Kranju. Oba, mož in žena, sta pokopana v Senožečah. Njun sin Anton Jožef, rojen 18. junija 1724 v Postojni, pa se je po vsej priliki priženil v šempetersko graščino. Poročil se je (to je bil njegov tretji zakon!) z Jožefo pl. Pagliaruzzi, iz znanega rodu stra-žiških sitarskih manufakturistov. Prav bo, če si o tem imenitnem rodu le kaj povemo. Saj je bil naš Prešeren instruktor Pagliaruzzijevih otrok v Ljubljani, v Kranju pa je tudi nadaljeval prijateljstvo z njimi in jih obiskoval (v šempeterski graščini in v gradu Kieselstein v Kranju). PLEMlCl-STRAŠANI Doslej smo (morda je bilo komu kar preveč?) v naših zapisih »slavili« bolj fajmoštre, učenjake (Šmid), učitelje (Račič, Roji-na) in celo prosjaka (Vronc — bil je krščen na Lovrenca, ne na Franca, kot se mi je zadnjič napak zapisalo, o ubogem rojaku iz Kovorja pri Tržiču) — o žlahtnih Pagliaruzzijih še ni stekla prava beseda, čeprav pa o njih naš Slovenski biografski leksikon povsem pravično govori. Natalis Pagliaruzzi, vitez s Kiesel-steina v Kranju, se je rodil 1746 v Kobaridu (tam je bil rojen tudi njegov soimenjak, slovenski pesnik Josip Pagliaruzzi, ki pa ni bil sorodnik, vsaj bližnji ne). Po poklicu je bil zdravnik, po političnem prepričanju frankofil (svobodnjak, pristaš naprednih idej) — priženil pa se je v Stražišče in prevzel sitarsko manufakturo (tovarniško založništvo in kupčevanje). Poročil se je namreč s Frančiško pl. Jenkersheim, Strašan-ko. Njegovo podjetje je zaposlovalo čez 100 sitarskih družin! Leta 1793 si je Natalis Pagliaruzzi kupil kranjski grad Kieselstein, leta 1797 pa je bil izvoljen za kranjskega župana. Leta 1809 je dobil viteško plemstvo. KAJ PRAVI KIDRIČ? Najbrž komu ne bo prav, da vmešavam v krajepisno kramljanje tako resne in oddaljene teme (razprave, snovi), a vendar je prav, če Strašan i zvedo za del svoje preteklosti in može, ki so jo krojili. Sloviti prešernoslovec prof. dr. France Kidrič, takole počasti Natalisa Pagliaruzzija: »Nekatere značilne črte njegove fiziognomije so mu pripomogle v dobi Napoleonove Ilirije do- novega ugleda, ko je v vnemi za prosvetljen-ske in Napoleonove politične ideje mogel dati prosto pot. Ker je ostal kranjski župan, je skušal na jezo dekana Sluge v svojem območju uveljaviti nova cerkveno-politična načela. Ko je Marmontova šolska naredba naklonila v jeseni 1810 tudi Kranju gimnazijo, je zmagal Pagliaruzzi s svojim ravnateljskim kandidatom »Dagarinom. Zavodu, in torej pač tudi novi ideji slovenskega učnega jezika, je bil ves čas prijatelj ter se je boril zanj tudi še pozneje.« Hčerka Antonija por. Kalher, je bila po očetovi smrti (1. 1832) lastnica gradu Kieselstein — v 1. 1848 je povabila Prešerna na »hišni bal«. Tam se je pesnik zagleda! v brhko plesalko, ki mu je zataknila v gumb-nico rdeč nagelj- Prešeren je še isto noč napisal pesem »Eno rož'co m' je dala ...« Starejši sin Natalisa, Mihael Angelo, je po očetu prevzel sitarsko manufakturo. Poročil se je z grofico Terezijo pl. Longo. Najbrž pa mu v Stražišču ni bilo všeč, čeprav je bil rojen Strašan, in je raje kupil graščino Golnik pri Križah. Potem pa je sitarsko podjetje prepustil bratoma Loharjema, graščino Golnik pa je prodal 1. 1856 Juriju Guzelju iz Škofje Loke. Kje je Mihael umrl, ni znano... Drugi Natalisov sin, Sigismund (Žiga), je bil prav tako kot oče frankofil, vrh vsega pa še framazon (prostozidar). Rojen je bil 1. 1792 v Stražišču. Kje je študiral, ni ugotovljeno. Le to se ve, da je v Ljubljani kupil Cekinov grad (poleg sedanje športne dvorane Tivoli). Bil je odkrit pristaš Francozov in, po vsem sodeč, tudi prijatelj mladega Prešerna. Gimnazijec Prešeren je v višjih razredih — torej pred šolskim letom 1819/20 — poučeval izmed devetih otrok Sigismunda vsaj Josipa Ema-nuela (roj. 1809), Terezijo Frančiško (roj. 1810) in Josipa Marija (loj. 1812). Prešeren je v Cekinove/n gradu pri Pagliaruzzijevih imel hrano in stanovanje; odtod poznejše pesnikovo prijateljstvo s Sigismun-dovo sestro Ano, graščakinjo n? kranjskem Kieselsteinu. In še za sklep tega zapisa: Eden od otrok iz tretjega zakona Antona Jožefa pl. Garzarollija z Jožefo pl. Pagliaruzzi, je bila Marija Ana Jožefa (roj. 1782), ki se je poročila s koroškim rojakom iz Celovca Jožefom Feliksom Lovrencom pl. Vestom. Sprva je bil mož vojak (stotnik), pozneje pa je poučeval poljedelsko znanost v Ljubljani. Druga njegova žena je bila Frančiška Potočnik iz Krope (roj. 13. februarja 1786), hčerka Ignacija in Marije roj. Pegan (rod iz Mišač?). Z Vestom se je Frančiška Potočnik poročila v Kropi 18. avgusta 1808. Inž. Franc Potočnik je bil njen mlajši brat. Plemeniti Vesti so imeli (precej jih še živi na Koroškem, direktni potomec Viktorja Vesta živi v Ljubljani) navadno plemstvo, viteštvo in še ogrski baronat s predikatom Temes-var. Grb družine je: na modrem polju srebrno bruno, na treh zlatih kroglah počiva koničast obelisk iz zelenega marmorja; po njem pa se ovija zlata kača ... Črtomir Zoreč ZOR M AN 13 Ur aga moja Iza So LjudiSe^Je so nam bili nevoščljivi predvsem zaradi Antona. UtHevn S° Že Kadar jim je dobro, se jim zdi samo po sebi ne more biti vsem enako, če jih prizadene nesreča, Tyražnostjo gledajo vse, ki jim je prizanesla, lje je Zame vojna takrat ni bila nesreča. Zame in za prijate-jali( a samo priložnost. O ničemer drugem se nismo pogovar-gov'ar; 0 *enskah ne več. Menda se otroci vseh časov radi po-janje x^JO ° vojnah in se vdajajo čudni zmoti, da napravi ubi-'^nak eka. velikega. Ker jih na to navajajo, tudi v vseh časih. 1a k0t,s sablJo ali junak s strojnico ... sovražnik pred njima je AnfPU z.mei^aJ premagan in zmeraj ima potuhnjene oči. obleci: °nJe v mojih očeh junak, ker so ga nazadnje vendarle 80 bili »V rV° ra^ev'no- Kako sem čistil okorne vojaške čevlje, ki setn si i kakor rog ... kako sem zvijal dolge ovijače ... kako ko sem°g • doval bajonet... in kako me ni bilo prav nič groza, Zaradi |Pr!P°Vedoval prijateljem o žlebiču rta rezilu ... ta je bil pušk a • • da je hitreje odtekla. ni h^i n' 'mel lesenega kovčka prav tako ne. Tudi kakor je koga vojna potegnila v svoj P^emirl" at rSe n'smo dolgočasili, vsak dan je prinesel kaj L?kor n l1Vega- ^.ato ° razpadanju države ne morem govoriti-j^ila j ateri, ki pripovedujejo o črnih dneh. Za nas država ni kakor ni °!?ra ne slaba, bila je skrb odraslih, predvsem moških, j0 PrekH,8-t?.ba't- Odrasli so kazali zaskrbljenost, odrasli so FazPad s- 1 da se je sesula, mi pa smo občutili l^nja : ' am° P« tistem, kar je obogatilo naše igre, naša pote-,. zm • skrivnosti- k Pod htraj Se sl)orn»njam tropa vojaških konj, ki so se nagne-ali> mn k-1 Za Bistrico. O konjskih čredah smo dotlej samo r^ični in ->e. kdo videl še v fi,mu- Pod hrasti Pa so bili n so obetali bogastvo za tistega, ki bi znal vreči zanko. Zal so konji čez noč izginili, kakor so prišli. Spominjam se vrste zapuščenih vojaških voz ob cesti, sivih ponjav in zabojev z granatami pod njimi. Granate so bile svetle in grozljivo lepe... kdove kam bi jih bili spravili, če bi nas ne bili odrasli nagnali od voz. Spominjam se kupa vojaških menažk in čutaric. Kdo bi ne bil želel jesti iz menažke in piti iz Čutarice. Toda bilo jih je preveč, da bi bile lahko še zanimive. Dve, tri smo shranili, potem pa smo jih začeli uničevati. Vsega je bilo preveč. Vojna se je začela z bahavim razkazovanjem obilja, trosila je okoli nas drage reči, ki pa niso bile vse uporabne in so dramile samo slo po uničevanju. Zraven pa nenasitno lakotnost. Nekaterih dogodkov se še po vojni nisem rad spominjal. Ce bi mi jih bil kdo omenil, bi jih b^l tajil.. Tak je spomin na Kurta in na knjigo o nemških letalcih, ki mi jo je prinesel. Tak je spomin na popoldne, ko smo stali na trgu in z radovedno nestrpnostjo pričakovali sovražno vojsko. Tak je spomin na noč pred velikim petkom, ko smo nekaj voz blaga spravili v stričeve kleti, pa tudi v naše. Vozili smo vso noč, po ozki cesti za progo, ker stric Josip ni pustil po glavni ulici in čez trg, vozili smo od gornjega konca mesta na stričevo dvorišče pa spet nazaj. Vojaško skladišče je bilo ograjeno z bodečo žico, in pri vratih je ponoči in podnevi stal stražar. Tisto noč stražarja ni bilo videti in lesa je bila na široko odprta. »Fantje spe,« je rekel Anton. »Ves dan smo praznovali.« i Tudi Antonu se je poznalo, da je pil. Ves čas je kolovratil okoli voza in ves čas je nekaj govoril, da ga je stric Josip nasajeno opominjal, naj molči. Tudi noč je imela svoja ušesa. Skladišče je bilo en sam blodnjak ozkih prehodov med polnimi policami in visokimi skladovnicami Zabojev in vreč, blodnjak dolgih prehodov, ki jim je snop stričeve žepne svetilke komaj segel do konca. Kaj je bila Josipova trgovina spričo bogastva, ki sem ga videl? Nič. Obilje, ki ga je vojna puščala po cestah in po travnikih, je bilo razsuto, v skladišču pa je bilo na kupu. Bilo je uporabno in bilo nam je na voljo. V družbi z odraslimi sem čutil nenavadno zadoščenje, ki me je prijetno ščemelo ob zavesti, da počnemo nekaj, kar je prepovedano, a hkrati dovoljeno. Pomagal sem rušiti državo, ki jo je sovražil Tinko in najbrž tudi Anton. Menda sem prvi segel po zaboju, ki mi je bil pri roki. Stric Josip je moral dušiti mojo vnemo. »Tisto ni vredno truda,« je rekel. »Kaj naj pa?« Stric Josip je že vedel kaj. Skrbno je izbiral vreče in zaboje in sode, ki smo jih vlačili in valili k vratom in nalagali na voz. Hodil je med skladovnicami in policami, kakor da je na svojem, in samo svinčnik in beležnica sta mu manjkali, pa bi bil natanko tak kakor v trgovini. Zdaj je pokazal na vreče s sladkorjem zdaj na zaboje s konjakom, včasih je prerezal vrečevino ali odtrgal pokrov, tipal, vohal, pokušal in odrejal. »Dajmo!« > Ne vem več, kolikokrat smo peljali. Ko se je začelo svitati, se v skladišču ni toliko poznalo, da smo odnašali, kolikor se je v stričevih kleteh. Dve sta bili do vrha polni in tudi doma smo imeli nekaj. Toda stric Josip je imel še tri prostore v kleti, in blago se je ponujalo, da na utrujenost še pomislil nisem. »Še eno noč, pa bomo imeli polno,« sem rekel. »Zvečer bo že prepozno.« Stric Josip je vedel, kaj se bo zgodilo. Ljudje so navalili na skladišče, komaj se je dobro naredil dan. Sprva posamezniki, plaho in neodločno, proti opoldnevu pa jih je bilo zmeraj več. Skraja so izbirali in skrbno nalagali na vozičke, kasneje so jemali vse od kraja, pulili drug drugemu vreče iz rok ter teptali razsuto moko in sladkor. Kar niso razgrabile roke, so požrli plameni, ko je leseno skladišče zagorelo zvečer kakor bakla. Stric Josip je vedel, kako je treba. Na veliki petek, ko so meščani plenili in so po ulicah drdrali vozički, sva z Antonom zazidala vrata v obe stričevi kleti. Poslej je bilo mogoče priti v skrivališče samo skozi nizko odprtino na koncu hodnika, ki pa jo je zaslanjal veliki sod. Človek je moral vedeti zanjo, da jo je našel. Anton je delal kakor pravi zidar. Nazadnje je premazal steno z apnom, stric Josip pa jo je posul s prahom iz drvarnice, da ni bila videti nova. »Sedaj menda bo.« V roko mi je stisnil stotak, pravi papirnati stotak, in me poučil: »O teh prostorih nič ne veš.« Odlomek i/, romana Iva Zor-mana Draga moja Iza. ki ga {'e izdal Zavod Borec. Delo je »ilo letos nagrajeno s Kaju-hovo nagrado. M ijgt q Sobota — 26. maja 1973 Obisk pri zamejskih Slovencih Pesem in ples sredi trga V soboto zjutraj smo se člani pionirske folklorne skupine in KUD z Visokega odpravili na dolg in lep izlet. Z nami je bil tudi profesor Črtomir Zoreč. Naš namen je bil obiskati Slovence, ki živijo na Koroškem, predvsem dolino Roža in Kanalsko dolino v Italiji. V avtobusu je bilo prav prijetno razpoloženje. Komaj smo čakali, da bomo prišli čez mejo in se srečali z novimi doživetji. Tovariš Jenko nam je med potjo izčrpno prikazal zgodovinski položaj Koroških Slovencev. Naš prvi cilj je bil Blatograd. To je zdaj že čisto nemška vas. Obiskali smo cerkev; je starinska in preprosto grajena. Njena posebnost je besedilo pridige Antona Martina Slomška iz leta 1838, ki govori o dolžnosti spoštovati materin, se pravi, slovenski jezik. To je trden dokaz, da so bili pred 140 leti tod še slovenski kraji. Potem smo se odpeljali naprej po slikoviti koroški pokrajini, ki je tako zelo podobna slovenski. Kmalu se je pred nami razgrnilo Osojsko jezero. Tudi tu smo se ustavili. V Osojah smo si ogledali samostan in cerkev, kije vsa v zlatu in okraskih. Profesor Črtomir Zoreč nam je povedal legendo o poljskem kralju Boleslavu II., ki se je za svoje grehe v tem samostanu molčeč pokoril do smrti. Tudi Anton Aškerc ga je upodobil v zanimivi baladi Mutec Osojski. Ob jezeru smo se pripeljali do Št. Ruperta, kjer je pokopana Prešernova mati Mina. Pokopališče je sicer spremenjeno v park, vendar je lega groba točno znana. Folkloristi smo prižgali svečke in pomladanski veter se je poigraval z nežnimi plamenčki. Kdo ve, koliko časa se že nihče ni spomnil žene, ki nam je dala največjega slovenskega poeta? Njen spomin smo počastili s pesmijo o materi in Prešernovo Luna sije. Vozili smo se dalje po raztresenih slovenskih vaseh. Naša naslednja postaja Trebinje ob Dravi. Avtobus se je iztrgal iz gostega objema drevja ob cesti in zavil k neki hiši. Stara, preprosta, kmečka hiša z več kot dva metra visokim lesenim kipom mlade kmetice na dvorišču. »To je Mojcej!« so nam povedali. Tu torej živi naš slovenski skladatelj in pesnik Pavle Kernjak. Z vseh koncev so pritekli vnučki, pa še njihova mama, babica in naš gostitelj so se zbrali na pragu. Skladatelj nas je s solznimi očmi toplo pozdravil. Zapčli in zaplesali smo mu na dvorišču, nato pa nas je povabil v hišo, v prijazno, toplo izbo s harmonijem v kotu. Posedli smo okrog peči in poslušali Kernjakove najnovejše pesmi. Potem nam je zapel in zaigral še o Katrici, o Mojceju, o Dravi, nazadnje pa smo vsi skupaj ob spremljavi skladateljevega glasbila zapeli »koroško himno« Rož, Podjuna, Žila. Sledil je prisrčen in odkrit pogovor *s tem zavednim Slovencem, ki čuti in doživlja našo slovensko besedo s tolikšno ljubeznijo kot malokdo. Se smo zapeli, potem pa smo se morali prekmalu posloviti. Na italijanski strani smo obiskali Ukve. Na trgu smo zaplesali venček gorenjskih narodnih plesov in tam živeči Slovenci so se kaj kmalu zbrali okrog'nas in z nami zapeli nekaj slovenskih narodnih. Se smo se zavrteli, nato pa nadaljevali pot. V Trbižu so nam slovenski kulturni delavci iz Italije pripravili okusno malico in to je bil tudi naš zadnji postanek. Avtobus nas je, polne lepih spominov, spet vozil proti domu. Brigita Pernuš, 8. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor S sončnim dnem na potep Drugo pero Geha Pavlu Juhantu Tokrat je urednica izbrala kot najboljši prispevek za mesec april »Občutil sem krivico« Pavla Juhanta, učenca S. b razreda osnovne šole Moste pri Komendi. V naše uredništvo je prišel, kot je to že v navadi, po nagrado, po pero Geha, pa smo ga mimogrede še vprašali to in ono. Povedal je, da se bo po osemletki vpisal na gimnazijo v Kamniku, kakšne točnejše načrte o svojem bodočem poklicu pa nam ni izdal. Poleg slovenščine sta mu v šoli pri srcu še zgodovina in biologija. Pavletu so nekaj prispevkov objavili tudi v Pionirju, sodeluje pa tudi v šolskem glasilu Klasje. V prostem času zelo rad igra šah, ki se ga je naučil šele lani. Kljub temu pa je že sodeloval na področnem tekmovanju šolskih šahovskih kfožkov pred nedavnim v Ljubljani, kjer je bil njihov krožek najboljši. — L. M. — Foto: F. Perdan 1fl W J% igg; ■ U %JI J^m ^CP Počasi in čisto narahlo so se sončni ža'rki prelivali med špranjami rolet, hoteč čimpreje doseči posteljo ter se poigrati na mojem .obrazu. Obet/al se je lep sončen dan. To so tudi napovedovali ptičji glasovi, ki so se prešerno oglašali. Bil sem vesel, kajti ves dan bom lahko zunaj in užival. Skočil sem iz postelje, dvignil roleto in se zazrl skozi okno. Gore so bile obsijane z jutranjim soncem in v tej svetlobi se je pokazala njihova čudovita lepota, saj so se lesketale kakor venec biserov. Nebo, nežno modro, se je bočilo nad vso to lepoto, in sonce, zavedajoč se naravnih lepot, ki jih je odkrivalo s svojo lučjo, se je dobrodušno smejalo. Oblekel sem se, nekaj pojedel in odšel ven, hoteč še z druge strani odkriti nekaj naravnih lepot. Stopal sem po ozki poti proti gozdu, iz katerega je prijetno dišalo. Stoj)il Izlet v Dražgoše Dežurni učenec je prinesel v razred okrožnico. Zelo Smo se razveselili, ko je toverišica povedala, da se bomo naslednji dan odpeljali vsi sedmi in osmi razredi v Dražgoše. Ob sedmih zjutraj smo se iz Preddvora odpeljali proti Dražgo- n šam. Vožnja je bila zelo kratka. Tovariš nas je nakajkrat opozarjal na pokrajimo. Toda mi se nismo dosti zanimali za pokrajino, ker so nam rojile po glavi druge neumnosti. Videli smo tudi vasico Rudno, ki leži pod Dražgošarrti. Kmalu smo dospeli do vasice. Odšli smo do spomenika. Nekdanji borec, vaščan Draž-goš, je prišel in povedal nekaj zgodovine o vojni in borbi v Dražgošah. Poslušali smo ga, saj so nas hudi boji zanimali. Povedal je, da so Nemci vso vsico požgali. Najtežje in najbolj junaško na Gorenjskem se je bojeval Cankarjev bataljon pod vodstvom Jožeta Gregorčiča in Staneta Žagarja v dneh od 9. do 11. januarja 1942 s tisoči nemškega vojaštva, policije in gestapa. Poslušali smo dalje. Borčev obraz je postal mrk in bled. Molk. V tem herojskem boju so padli mnogi partizani. Nekateri izmed sošolcev so še spraševali. Nato pa smo se poslovili in na spomenik smo dali cvetje in prižgali svečke. Valentin Erjavec, 7. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Kako sem sodelovala pri kurirčkovi pošti 11. maja smo prejeli od loških pionirjev kurirčkovo torbo. Že dolgo smo se pripravljali na ta dan. Pripravili smo kratko proslavo. Napisali pa smo tudi pismo tovarišu Titu. Skupaj z Marjanco sva povedali pesmico Naše voščilo. Kurirčkovo torbo smo prejeli pri spomeniku Anice Cvikel. Najprej so nam predali torbo. Nato pa je Tone Knific prebral pismo slovenskih pionirjev. Ko ga je prebral, pa je Irena Jamnik prebrala pismo, ki smo ga mi napisali tovarišu Titu. Ko se je proslava končala, smo šli v šolo. Naši kurirji pa so torbo odnesli na Topol. Alenka Kušar, 4. r. osn. šole Avgusta Barleta, Sora sem v gozd in zajel me je jutranji hlad, da me je krepko zmrazilo. Stopal sem po gozdni stezi ter se odmikal štrlečim vejam, na katerih je poganjalo listje. Ptiči so se vreščeče oglašali, tu in tam so prodrli sončni žarki skozi veje smrek in se kajcor za stavo zapodili proti tlom ter se porazgubili med odpadlimi vejami, med novim poganjajočim mahom in odpadlimi listi. Stopal sem naprej, prišel do jase, čisto majčkene jase in na koncu se je pasla srna, čisto sama. Obstal sem in niti dihati si nisem upal, da je ne bi preplašil, kajti nudil se mi je čudovit prizor. Srna se je brezskrbno pasla in stala je ravno tako, da je bila vsa v jutranjem soncu. Njena rjava dlaka se je čudovito lesketala, prav tako se je izražal njen sloki vrat. Zdela se mi je kakor prikazen. Tedaj je zavel veter in srna je nenadoma dvignila glavo, me zagledala, za trenutek obstala, nato pa izginila med drevesi. Še vedno sem stal tam in zrl za njo. Matjaž Tilinger, 7. b r. osn. šole Simona Jenka, Kranj Dragi naš tovariš Tito, rada bi vam iskreno čestitala k vašemu rojstnemu dnevu. Stisnila bi vam rada roko. To je moja velika želja, a dobro se zavedam, da je neuresničlji-va. Veliko mladih po vsej državi si to želi. Malo je takih ljudi kot ste vi. Vse življenje se borite za enakopravnost in lepše življenje delovnih ljudi. Za ta velika načela ste se borili že pred vojno in se borite tudi danes. Danes ni miru v svetu in vi ste borec, ki ga mnogi državniki, tudi državniki velesil, upoštevajo kot izkušenega človeka. Borba za mir ni lahka, saj na zemlji še zdaleč ni miru in sožitja med narodi. Spoštujemo vas in svetel ideal ste nam. Radi bi nam omogočili lepo življenje, zato hočete ohraniti neodvisnost in svobodo naše države. Ce bi kdaj prišlo do vojne, lahko računate na nas. Podporo boste našli med mladimi ljudmi. Vedno bi se borili za domovino in svetle ideale, za katere ste se borili vi, tovariš Tito, s svojimi tovariši. Nikomur je ne bomo dali, saj je bila cena zanjo previsoka. Plačalo jo je na tisoče nedolžnih otrok in ljudi s svojimi življenji in mi smo pripravljeni storiti isto. Vaša želja je, da bi vladal mir po svetu in doma. To nas združuje in enotni smo proti ljudem, ki hočejo uničiti prijateljstvo med jugoslovanskimi narodi. Vedno vam bomo sledili v borbi za pravično stvar. Brigita Bizjak, 6. r. osn. šole F. S. Finžgarja, Lesce' m Kmetijsko živilski kombinat Kranj razpisuje štipendije I. za skupne službe 1 štipendijo na fakulteti za strojništvo, 1 štipendijo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, oddelek za gradbeništvo II. za obrat Kmetijstvo 2 štipendiji na šoli za živinorejsko veterinarske tehnike 1 štipendijo na vinarsko sadjarski šoli 2 štipendiji na vrtnarski šoli 3 štipendije na poljedelsko živinorejski šoli 3 štipendije na kmetijski strojni šoli III. za obrat KZ Radovljica 1 štipendijo na biotehniški fakulteti, agronomski oddelek 1 štipendijo na vinarsko sadjarski šoli 2 štipendiji na poljedelsko živinorejski šoli IV. za obrat Oljarica 2 štipendiji na tehniški šoli strojne stroke V. za obrat Mlekarna 1 štipendijo na mlekarski šoli Višina štipendije je od 415,00 din do 645,00 din mesečno in se ugotavlja po merilih za delitev štipendije, ki so odvisna od stopnje šole in učnega uspeha. Prosta učna mesta I. za obrat Kmetijstvo 4 učna mesta za parkovne vrtnarje—cvetličarje II. za obrat Klavnica 4 učna mesta za mesarje klavce 4 učna mesta za mesarje predelovalce 4 učna mesta za mesarje proizvajalce. Pogoj za razpisano učno mesto parkovnega vrtnarja cvetličarja je 8 razredov osnovne šole. Učna doba traja 24 mesecev. Pogoj za razpisano učno mesto mesarja klavca in mesarja predelovalca je 6 razredov osnovne šole, učna doba traja 18 mesecev; za mesarja proizvajalca 8 razredov osnovne šole, učna doba traja 36 mesecev. Pogoj je tudi zdravstvena sposobnost za opravljanje živilskega poklica. Osnovna nagrada znaša od 350 din do 460 din, za uspeh pri delu in v šoli pa še od 30 do 110 din mesečno. V času šolanja plača podjetje stroške bivanja v dijaškem domu. Višja šola za organizacijo dela v Kranju razpisuje vpis študentov (rednih in izrednih) za študijsko leto 1973/74 VŠOD ima tri usmeritve študija: organizacijsko-proizvodno ( za organizacijske strokovnjake na področju proizvodnih sistemov in ob proizvodnih dejavnosti) organizacijsko (proizvodno) -računalniško ( za organizatorje v proizvodnji, analitike in projektante sistemov, ki uporabljajo računalniške metode) organizacijsko-kadrovsko (za organizatorje v kadrovskih službah, organizatorje izobraževalnih dejavnosti in za druge službe) Vabimo zlasti absolvente štiriletnih srednjih šol in tudi sposobne kvalificirane delavce s končano poklicno šolo, da se vpišejo ob splošno veljavnih pogojih. Na šoli boste lahko preizkusili (testirali) svoje sposobnosti za študij organizacije. Na šoli lahko dobite knjižico z informacijami o vpisu in študiju. Redni študij organizira šola v Kranju in le po posebnem dogovoru z veliko organizacijo združenega dela lahko tudi v primernem šolskem centru zunaj Kranja. v Izredni študij omogoča šola s prirejanjem dovolj poglobljenih tečajev v raznih centrih SR Slovenije, kjer je primeno število kandidatov in so zagotovljeni pogoji za pedagoško in svetovalno delo. Vabimo delovne organizacije, da priglasijo svoje potrebe. VŠOD pripravlja tudi študij na 2. stopnji; pogoji za vpis bodo končana I. stopnja te ali druge visoke šole. Informacije dobite na šoli. Informacije zahtevajte in prijave vlagajte na naslov: VSOD, KRANJ — 64000, Prešernova 11 Gorenjska predilnica Škof j a Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta: saldakontista ekonomska srednja šola in 2 leti ustrezne prakse, obraCunovalca osebnih dohodkov n ekonomska srednja šola in 1 leto ustrezne prakse, stenodaktilografa upravno administrativna šola in 2 leti ustrezne prakse. Poseben pogoj za delovna mesta je poskusni rok 3 mesece. Vsa dodatna pojasnila daje kadrovski oddelek podjetja. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja 15 dni po objavi v časopisu. S šolskih klopi RADIO 4 Poslušajte vsak dan ob dS 7' 8' 9' 10 (danes dopol-12, 13, 14, 15, 19.30 (ra- ^mevi^TT^V« % (24,g°dhki " doliJu 17' 18' 23» 24' oh ne" 13 ,Va ob 7« 8« 9' 1°. H- l2> dn, V 15> 17, 19.30 (radijski D SOBOTA 26. MAJA tini- bro jutr°; 810 Glasbena ma-Goh i 905 Pionirski tednik; 9.35 12 io i V r'tmu; 10-20 Pri vas doma; 12 in °Pusa Marjana Lipovška; d°mate SasvetH 1240 P° 14 jQ o* Priporočajo vam; slavi" Pesmijo in besedo po Jugo-Igfv^1' 1^.40 Pojo naši operni pevci; trg^: ;rtiljak; 16.40 S knjižnega PorH ^ ansamblom Jackie bitr>n' 20 Gremo ■ v kino; 18.15 Do- 1900 rSei°b isti uri^ 18-45 Naš gost; te'7 Lahko noč, otroci; 19.15 Minu-20.00acSamb,om Rudija Bardorferja; n0. 2] poznavajmo svet in domovi- pirilo 22^nl0ni!? Za pnjet?° -Taz" Ijence 9o n? o0ddaja za na,še ,zse" Hovj ted pesmijo in plesom v 8.058nprogram valu 2n9dni. akordi: 8 40 Sobota na l4 0orvi Panorama zvokov; 2 ' ar. asli tako> kako Pa mi; 14.20 Gla!uSa^b,om James Last; 14.35 zbori A1 variete; 15.35 Zabavni Dani' tUmska glasba in še kaj; 16.05 Zakai sm° izbrali; 16.40 Vse, in rwJ: ne bi poslušali; 17.40 Instru-sivhp \ r>tmu; 18.00 Oddaja progre- grarnu be; 1840 Jazz na IL Pro" I9.O5 7 Pet minut humorja; vsakogar nekaj T 20r05ji(?ur°Kram 4rnarl kn° v svet- 20.20 VVolfgang °Per« Us. Mozart: Čarobna piščal — ni * V oveh dejanjih; 23.15 Glasbe-Poezij0 turn°: 23.55 Iz slovenske d NEDELJA 27. MAJA 8an ?ncro Jntro; 8.05 Veseli tobo-^nn Ječanje v studiu 14; 10.05 Sa i nite> tovariši; 10.25 Pesmi Čestito- dela; 10-45 Naši poslušalci Hsk ln Pozdravljajo; 13.30 Ne-ansa^ab]rePortaža; 13.50 Z domačimi ^elodj; 1; 14.05 Popularne operne tedna- L 14-30 Humoreska tega Radiih ^predvideni gostje; 15.05 15.37 oa /g1,3 - H. Adrian: Krap; Satlibli s'°venskimi orkestri in an-sk0 šD Zabavne glasbe; 16.00 Nedelj-radar. Popoldne; 18.00 Radijski 'asbpn Labko noč, otroci; 19.15 ^elj0 razglednice; 20.00 V ne-23.05 n? er; 2220 Zaplešite z nami; za vse arni nokturno; 23.15 Jazz ^ vepdrHgrar 40 GlalvI ZVokl za nedeljsko jutro; >ehoHi mozaik; 9.35 Nedeljski 4.00 p ': 12-°« Opoldanski cocktail; 'Ja na vn?°r,ama zvokov; 15.00 Nede-a valu 202 ^^rogram 8r^o brtni d°godki dneva; 20.15 Ven«ken^ar ste izbrali; 23.55 Iz slo-e Poezije D PONEDELJEK 28- MAJA tih^9rSrju£r°; 8-10 Glasbena ma-0 Pisan svet pravljic in iVif »Gorenjski tisk«, l^ik X? ^oše PiJadeJa i-j .'"anj "Gorenjski tisk« vJudska Pruženo podjetje °Pitarit. pravica- Ljubljana, {»tva Jneva 2- ~ Naslov ured-P;-UPrava lista: Kranj, nriafe L ~ Tekoči glavni601;10!?2 - Telefoni: Urednik .reonik, odgovorni t 8f>0 mo, ^A-835, novinarji ^ od£ft°Šlasni naroč- letneki}"194- ~ Na™č" 7ft d'n» cen din' po,letna Par.kCf.na,za 1 številko 9 vil °glasi: do 10 ^sed Nta M°č,llkl imaJo 25 % Pr°^tSTr Oproščeno nemmn vka po pnstoj- m mnenju 421-1/72. O zgodb; 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz hrvaškega glasbenega klasicizma; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S tujimi pihalnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke ,glasbe; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Carmen Dragon; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežel; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Milana Križana; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Ponedeljkov križemkraž; 14.20 Sprehodi instrumentov; 14.35 Glasbeni va-riete; 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah; 16.05 Z jugoslovanskimi pevci zabavnih melodij; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.50 Klavir v ritmu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 Dvajset minut s plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 S knjižne police; 19.05 Igramo za vas; 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Mala nočna glasba; 20.50 Literarni večer; 21.40 Koncertantni jazz; 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih: Uroš Krek; 23.55 Iz slovenske poezije TOREK 29. MAJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenski solisti in zbori vam pojo slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Klarinet in violončelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje; 14.30 Z ansamblom Jožeta Kampiča; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Družba in čas; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s triom Franca Delčnjaka; 20.00 Prodajalna melodij (stereo); 20.30 Radijska igra — P. Karvaš: Sedem prič; 21.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 22.15 Popevke se vrstijo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Solistična glasba Janka Ravnika Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lahka glasba na našem valu; 16.05 Radi smo jih poslušali; 16.40 Melodije po pošti; 17.50 Deset minut v ritmu Latinske Amerike; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz iz studia 14; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Zabavni zvoki za vse Tretji program 20.05 V korak s časom; 20.15 Slovenski zborovski skladatelji: Ubald Vrabec; 20.45 Minute s pianistom Janezom Lovšetom; 21.40 Mojstrovini Marca Antoina Charpentiera; 22.50 Iz naše sodobne klavirske glasbe; 23.55 Iz slovenske poezije SREDA 30. MAJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Slavko Osterc: 1. dejanje opere Krst pri Savici; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital tenorista Dušana Perto-ta; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Listi iz albuma slovenskih avtorjev; 17.10 Naša glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.(X) Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (stereo); 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 Mladina sebi in vam; 17.50 S slovenskimi instrumentalnimi ansambli; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z beat ansambli in pevci; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Rad imam glasbo; 19.45 Zabavno glasbeni drobiž od tu in tam Tretji program 20.05 Kultura danes; 20.20 Operni koncert; 21.40 Z jugoslovanskih fe- Q Q stivalov jazza; 22.00 Razgledi po sodobni glasbi; 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 31. MAJA 4.30 Dobro jutro; 8.10, Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne bo pel oktet Jelovica; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Lipovškove mladinske za klavir in za violino in klavir; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Enajsta šola; 15.40 Jurij Gregorc: Suita za godalni orkester; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Maj 1973; 17.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 18.15 Koncert po željah poslušalcev; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Franca Pu-harja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Sodobni kosovski skladatelji Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Otroci med seboj in med nami;- 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S slovenskimi pevci zabavnih melodij; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.50 Z ansamblom Atija Sossa; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 Jazz za mlade; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes Tretji program 20.05 Večerni concertino; 20.55 Deseta muza; 21.05 Iz repertoarja zbora slovenske filharmonije; 21.40 Operni mojstri — koncertni skladatelji; 22.25 Iz našega glasbenega življenja; 23.55 Iz slovenske poezije PETEK 1. JUNIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Glasbena pravljica; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Domenico Cimarosa: Kapelnik — opera eno-dejanka; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Za otroke otroške pesmi; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Iz novejših posnetkov Acija Bertonc-lja; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Irskega radia; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s triom Janeza Goršiča; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.40 Izletniški kažipot; 12.55 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Novo, novejše, najnovejše; 16.40 Melodije po pošti; 17.50 S slo: venskimi ansambli zabavne glasbe; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri; 19.(K) Odmevi z gora; 19.20 Kitara v ritmu; 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Tretji program 20.05 Radijska igra — I. Aškenazy: To je bilo na vaš račun; 21.00 Glasba baročnih dvoran; 21.40 Iz poljske zborovske literature; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.55 Iz slovenske poezije O TA TEDEN NA TV Nedelja, 27. maja, ob 18.00: BITKA ZA PACIFIK — 2. del dokumentarnega filma; Za zmago v drugi svetovni vojni ni bilo dovolj le neizmerna požrtvovalnost ljudi, potreben je bil tudi denar za tehnično opremo. ZDA so ga imele in so vsak mesec lahko izdelale po eno letalonosilko. Leto 1944 je prineslo popolno premoč ZDA na območju Pacifika. Japonci so se borili z vsemi silami in fanatizmom. Aprila 1945 pa je ameriška ofenziva doživela odločilen uspeh.2. septembra 1945 so Japonci podpisali kapitulacijo. Ponedeljek, 28. maja, ob 20.30: ŽRTEV — zahodnonemška barvna TV drama; Zahodnonemška TV igra, posneta pred tremi leti, prikazuje življenje mladega dekleta, ki mora skrbeti za invalidnega brata. Sestra sicer z ljubeznijo skrbi zanj, vendar ji postaja skrb vse težje breme, saj brat nezaupljivo in ljubosumno prepreči vsak njen poskus, da bi uresničila pravico do lastnega življenja. Boječi poskusi, da bi se od tega odtrgala, se ji razbijejo ob spoznanju, da lahko svojo pravico uveljavi le na bratov račun. Petek, 1. junija, ob 20.35: ŽENITNA MESETARKA — ameriški film; režiser Joseph Anthony; v gl. vlogah: Shirley Booth, Anthony Perkins, Paul Ford, Shirley MacLaine; Film je prikupna parodija na čase ob prelomu stoletja. Režiser je kar dobro obvladal situacijsko komiko, v kateri se prepletajo skoraj burleskni prizori. Glavna junakinja je nenadkriljiva Shirley Booth, ki bi rada ujela bogatega moža. Film sam nima velikih ambicij, dosega pa glavni namen — gledalce prijetno zabava. Višjo vrednost daje filmu sijajna igralska ekipa. Obuti maček — 1. del, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Skrivnosti Jadrana, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 P. Ariel: Žrtev — zahodnonemška TV drama, 22.00 Kulturne diagonale, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) Itele vizija! M SOBOTA 26. MAJA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 16.50 Rokomet Partizan (Bjelovar) : Borac — prenos (RTV Zagreb), 18.00 Obzornik, 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja — barvni film, 19.00 Risanke, 19.15 Kmečka ohcet 73, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.30 Beograjska pomlad — prenos (RTV Beograd), 22.00 Šerif v Nevv Yorku — serijski barvni film, 23.10 TV kažipot, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) NEDELJA 27. MAJA 8.50 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 9.40 Po domače s Stanko Kovačič — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Z nasmehom na pot, Skrivnosti Jadrana — barvni oddaji, 11.55 Poročila, 12.00 TV kažipot (RTV Ljubljana), 14.30 Državno prvenstvo v namiznem tenisu — prenos (RTV Zagreb), 16.30 Pomladni zvoki — posnetek iz Zadra, 17.30 Za konec tedna, 17.55 Poročila, 18.00 Bitka za Pacifik — 2. del dokument, filma, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.35 Večer s Stanom — zabavna oddaja, 21.25 Dobre stare melodije (RTV Zagreb), 21.40 Športni pregled (JRT) 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) PONEDELJEK 28. MAJA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina, 15,55 Nemščina — ponovitve (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Niko Kuret: E IKOS industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska c. 22 razpisuje pismeno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. stružnica TS 3/200, leto izdelave 1954 30.000,— 2. stroji za izdelavo francoskih nasadil 20.000,— 3. stružnica TS 2/1500, leto izdelave 1964 18.000,— 4. šeping WOTAN 3.500,— 5. stružnica D 30, leto izdelave 1949 1.900,— 6. kompresor EK 250 1.000,— 7. mizni vrtalni stroj SBB 13 800.— 8. brusni kozel 800,— 9. naprava za razmaščevanje v trikloru 700.— 10. mizni vrtalni stroj typ 0/15, leto izdelave 54 650. — 11. brusni stroj 600.— Ogled je možen 30. maja od 12. do 14. ure v prostorih podjetja. Licitacija bo 1. junija ob 12. uri. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položit 10 % kavcijo od izklicne cene. Pismene ponudbe je treba oddati do 1. junija do 11. ure v splošno službo podjetja. LŽJ H TOREK 29. MAJA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.35 Ruščina — ponovitvi, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 E. Peroci: Poslavljamo .se — barvna oddaja, 18.00 Risanke, 18.10 Obzornik, 18.25 Od zore do mraka, 18.55 Mozaik, 19.00 Poškodbe oči pri otrocih, 19.20 S kamero po svetu: Korzika, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Pogovor s Koroškimi Slovenci, 21.25 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — 5, del barvne oddaje, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) SREDA 30. MAJA 8.20 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Mačkon in njegov trop — serijski film, 18.10 Obzornik, 18.25 Na sedmi stezi, 18.45 Uvod v plavanje, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Zabavno glasbena oddaja (RTV Skopje), 19.45 Kozmetično ogledalo — barvna oddaja (RTV Zagreb), 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.25 Nogomet Ajax : Juventus — barvni prenos (RTV Beograd), pribl. ob 22.15 Mladi slovenski dirigenti: Uroš Lajovic, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) ČETRTEK 31. MAJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina, 15.55 Nemščina — ponovitve (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina — ponovitev (RTV Beograd), 17.05 L. Suhodolčan: Tajno društvo PGC — mladinska igra, 18.15 Obzornik, 18.30 Tišina, na sporedu je nemi film, 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.23 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 T. Arsovski: Zahod nad Jezersko deželo — 6. del, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) PETEK 1. JUNIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Profesor Baltazar — barvna risanka, 18.40 Cesta in mi, 18.50 Pet minut za boljši jezik, 18.55 Mozaik, 19.00 Kratek film, 19.15 Naš ekran, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Zenitna mešetarka — ameriški film, 22.15 XXI. stoletje — serijski film, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) OPOMBA: V primeru ponovnega nogometnega srečanja Ajax : Juventus ob 20.25 bo odpadel celovečerni film. %Jt 11 dj H s Vodoravno: 1. model, vzorec, osnutek, navadno v majhnem merilu, 7. pri-sednik, npr. na sodišču; porotnik, 13. gorovje na severozahodu Indije, 15. del noge, del nogavice, 16. francoski revolucionar in novinar, ki ga je umorila sovražnica Jakobincev Charlotte, Jean Paul, 17. znana Prešernova pesem, 19. izvrševalec sodne ali zemljiške oblasti, kdor je v biriški službi, 20. pisana tropska papiga, tudi nadav, predujem, 21. naramnik, naramni okras na častniških uniformah, 24. izraelska luka, Akon, 25. pripadnik veje starih Slovanov, 27. tuje žensko ime, Anica, 28. grobo domače sukno, 29. ljudsko žensko ime (Matilda), tudi vijuga v tiskarstvu, 31. najstarejši latinski prevod biblije (iz latinščine italicus), 33. krmilna in industrijska rastlina, 35. znak za kemično prvino kisik (oxygene), 35. veliki angleški filmski producent, Lord Arthur, 37. heroj, 38. votlo drevo, (čebelji) panj, 40. kemična prvina, redka mehka kovina bele barve, podobna cinku (znak In), 42. ime jugoslovanske pevke fiopevk Štefok, 43. staro francosko mćsto ob reki Loire; rimsko naselje Aure-ianum, 46. enaki samoglasniki, 47. Ivan Tavčar, 48. oblika pečenega kruha, hlebec, 49. žensko ime (Malus), tudi rastlina dišavnica, 51. Nikola Hečimovič, 52. preprosto, odprto stranišče, 54. redko žensko ime (iz francoščine Brigitte), 56. znamka švicarskih ur, 57. slovenska skladatelja Emil in Bojan. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ■ 18 ■ 20 1 22 23 ■ 24 25 26 ■ 27 ■ 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 ■ 44 . 45 46 47 ■ 48 49 50 ■ 51 52 53 « 54 55 56 • 57 Navpično: 1. mati, 2. pisana tropska papiga, ara, 3. varnostna zapora zaradi nalezljive bolezni, 4. ime slovenske pevke popevk Sršenove, 5. umorjena filmska igralka, Sharon, žena Polanskega, 6. znak za kemično prvino aluminij, 7. arabski žrebec, 8. del stanovanja, 9. pesnitve, eposi, 10. počasen, menuetu podoben ples, 11. lepo vedenje, olikanost, 12. ročaj pri košu, 14. pravoslavna sveta podoba, 15. drobci nesnage, 18. angleško svetlo pivo, 22. severno-italijan-ska reka Po, 23. kradljivec, 26. reka, ki teče skozi Romunijo, Madžarsko in Jugoslavijo, tudi iglasto drevo, 28. prelaz na Velebitu, 30. vulkanska gmota kopaste oblike, 32. atenski državnik, simbol pravičnosti in poštenja (Ari-steides), 33. upornik, kdor se punta, 34. vzklik pri bikoborbah, 36. znano italijansko vino, naša pisava, 37. planina na polotoku Krimu, 38. kraj in reka, pritok Irtiša v Kazahski SSR, 39. pesniška stopica, jambski verz, 41. jahalec, 44. ljudska oblika imena za zahodnoevropsko reko, tudi Rajna, 45. romunsko-jugoslovanska reka, pritok Donave in reka v Italiji, pritok Tevere, 48. velik, zelo vitek pes z dolgim, ozkim gobcem, 50. turški velikaš, 53. znak za kemično prvino telur, 55. Ivan Minatti. Rešitve pošljite do četrtka, 31. maja, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. Rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 1. Ikar, 5. dimka, 9. atek, 13^kalumet, 15. agonija, 17. Amerika, 18. neresec, 19. EM, 20. kolajna, 22. KK, 23. trak, 25. reget, 26. Tati, 28. junak, 30. cic, 31. parog, 32. AN, 33. tim, 35. ril, 36. ro, 37. orjak, 39. reket, 41. prga, 43! Lukeš, 45. Samo, 48. oer, 49. porodek, 51. Ras, 52. Svetina, 54. Italija, 55. taburet, 57. sodomit Izžrebani reševalci Prejeli smo 107 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Mara Suchy, Kranj, Titov trg 5/1; 2. nagrado (40 din) Slavko Pajntar, Tržič, Ročevnica 51; 3. nagrado (30 din) pa prejme Marinka Perne, Kranj, C. 1. maja 12. Nagrade bomo poslali po pošti. poročili so se na Jesenicah Zukić Marko in Hribar Milica, Potočnik Franc Jože in Ocvirk Marija v Kranju Dominko Ciril in Srakar Jurka, Balderman Bor in Zupan Jožefa, Završnik Branko in Lavrinc Polda, Košir Peter in Tomažič Johanca, Cerv Stanislav in Borak Marija, Vegnuti Anton in Prestor Miljana, Kuralt Miroslav in Ajdovec Štefka, Habjanič Anton in Gorjanc Ana, Valjavec Jože in Ziberl Nada, Rozman Franc in Ravnikar Martinka, Završnik Silvo in Šavs Marija, Jelene Slavko in Zebec Irena v Škofji Loki Grašič Martin in Potočnik Milena, Križaj Jožef in Prevodnik Julija, Plantan Marjan in Strel Cecilija, Grbic Ago in Močnik Silva,' Dolenc Janez in Šubic Marija v Tržiču Dobre Janko in Justin Draga, 'ernuš Janez in Semič Nevenka umrli so na Jesenicah Ličof Anton, roj. 1948, Kristan Anton, roj. 1900, Špec Amalija, roj. 1910; Šiler Ljudmila, roj. 1895, Kosmač Anton, roj. 1899, Draksler An-' gela, roj. 1924, Legat Marija, roj. 1896, Kodrič Marija, roj. 1900 v Kranju Stružnik Franc, roj. 1887, Tram-puž Marija, roj. 1899, Eržen Franc, roj. 1899, Bubaš Katarina, roj. 1909, Lotrič (m.), roj. 1973, Zupan Alojz, roj. 1940, Kern Marjeta, roj. 1920, Kastelic Angela, roj. 1907, Snel Ni-colaas Jacobus, roj. 1892 v Škofji Loki Kovač Ivana, roj. 1895, Šubic Anton, roj. 1899 v Tržiču Justin Ciril, roj. 1913, Klanšek Marija, roj. 1899 Dežurni veterinarji: 25. maja do 1, junija: Bogdan Cepuder, Kajuhova 23, tel. 22-994; 1. junija do 8. junija: Jože Rus, Cerklje, tel.73-115; 8. junija do 15. junija: Anton Bedina, Kokrica, tel. 23-518 ali 21-283; 15. junija do 22. junija: Bogdan Cepuder, Kajuhova 23, tel. 22-994; 22. junija do 29. junija: Jože Rus, Cerklje, tel. 73-115. V primeru, da se na navedeno telefonsko številko veterinarja nihče ne javi, kličite telefon št. 21-283. prešernovo gledališče trzni pregled Jesenice Solata 4,50 do 5,50 din, špinača 6,20 din, korenček 9 din, slive 8 din, pomaranče 6,20 din, limone 9,50 din, česen 35 din, čebula 8 din, fižol 7,50 do 12,80 din, pesa 3,50 din, kaša 5,44 do 6,40 din, ajdova moka 19 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 0,85 do 0,95 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 75 din, klobase 5,80 din, skuta 9; 10 din, sladko zelje 8,50 din, kislo zelje 4 din, krompir 3,60 din, novi 14 din BMšj IITTTTVVM ■ TOREK, 29. maja, ob 19.30 za izven premiera drame Ivana Potrča KREFLOVA KMETIJA; uprizoritev lx) v okviru praznovanj 400-letnice kmečkih uporov in v počastitev 60-letnice Ivana Potrča Kranj CENTER 26. maja japon. barv. film OIĆI, RDECl MEC PRAVICE ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma BOTER ob 22. uri 27. maja amer. barv. risanka TOM IN JERRY ob 10. uri, amer. barv. film BOTER ob 15., 18. in 21. uri 28. maja amer. barv. film BOTER ob 17. in 20. uri 29. maja amer. barv. film BOTER ob 17. in 20. uri Kranj STORŽIČ 26. maja amer.-meh. barv. film MEHIKA V PLAMENU ob 16., 18. in 20. uri 27. maja amer.-ital. barv. film BEN IN CHARIJE ob 14. uri, japon. barv. film OlCl, RDEČI MEC PRAVICE ob 16. uri, amer.-meh. barv. film MEHIKA V PLAMENU ob 18. uri, premiera amer. barv. filma GRISOMOVA BANDA ob 20. uri 28. maja amer.-ital.-špan. barv. film UBIJALCI IZ JUME ob 16., 18. in 20. uri 29. maja amer.-ital.-špan. barv. film UBIJALCI IZ JUME ob 16., 18. in 20. uri Tržič 26. maja franc. barv. film ŠUM NA SRCU ob 16., 18. in 20. uri 27. maja franc. barv. film AVANTURA JE AVANTURA ob 15. uri, franc. barv. film ŠUM NA SRCU ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 26. maja amer. barv. CS film SVETILNIK NA KONCU SVETA ob 18. uri 27. maja amer. barv. CS film SVETILNIK NA KONCU SVETA ob 15. in 19. uri, amer. barv. risani film TOM IN JERRY ob 17. uri 29. maja amer. barv. film BUTCH, CASSIDY IN KI D ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 26. maja amer. barv. film SMRTNA STEZA ob 18. in 20. uri 27. maja amer. barv. film SMRTNA STEZA ob 16. in 20. uri, amer. barv. film KJE JE POT NA FRONTO ob 18. uri 29. maja amer. barv. film GROF YORGA VAMPIR ob 20. uri Železniki OBZORJE 26. maja amer. barv. film KJE JE POT NA'FRONTO ob 20. uri 27. maja ital. barv. film MAZORI KOT SMRT ob 18. in 20. uri Radovljica . 26. maja dan.-norv. b*vrv. film V PEKLU MAMIL ob 18. uri, angl,-ital. barv. film PLAČANEC INDI BLACK ob 20. uri 27. maja franc.-špan. barv. film REVOLVERAŠICE ob 16. uri, angl.-ital. barv. film PLAČANEC INDI BLACK ob 18. uri, dan.-norv. film V PEKLU MAMIL ob 20. uri 28. maja amer. barv. film DETEKTIV KLUTob 20. uri 29. maja franc. barv. film POLICIJSKO IZSILJEVANJE ob 20. uri Jesenice RADIO 26. maja nem.-Šved. barv. film PIPI — DOLGA NOGAVIČKA, amer. barv. C S film PRA-VI KAVBOJI 27. maja amer. barv. CS film PRAVI KAVBOJI 28. in 29. maja amer.-ital. barv. CS film MRTVEGA PROSI, ŽIVEGA UBIJ Jesenice PLAVŽ 26. maja amer.-ital. barv. CS film MRTVEGA PROSI, ŽIVEGA UBIJ 27. maja amer.-ital. barv. CS film MRTVEGA PROSI, ŽIVEGA U-BIJ, nem.-šved. barv. film PIPI -DOLGA NOGAVIČKA 28. in 29. maja amer. barv. CS film PRAVI KAVBOJI Dovje Mojstrana 26. maja amer. barv. CS film ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA 27. maja amer. barv. CS film TOPOVI ZA CORDOBO Kranjska gora 26. maja amer. barv. CS film TOPOVI ZA CORDOBO 27. maja jug. barv. film IN BOG JE USTVARIL KAVARNIŠKO PEVKO Javornik DELAVSKI DOM 26. maja ital. barv. CS film COR-BARI 27. maja amer. barv. CS film SER1F, TO JE DEŽELA NASILJA Kranj Solata 6 din, špinača 8 din, korenček 10 din, slive 10 din, jabolka 12 din, pomaranče 6 do 7 din, limone 10 din, česen 28 din, čebula 8 din, fižol 10 do 12 din, pesa 5 din, kaša 9 din, paradižnik 20 din, češnje 12 do 16 din, hruške 12 din, ajdova moka 9 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1 din, surovo maslo 28 din, smetana 18 din, orehi 70 do 80 din, klobase 8 din, skuta 8 din, sladko zelje 8 do 9 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 14 din, paprika 1 din kom., krompir 3 din, peteršilj 15 din Tržič Solata 6 do 8 din, špinača 8 din, korenček 8 din, slive 10 din, jabolka 9 din, pomaranče 8 din, limone 10 din, česen 25 din, čebula 8 din, fižol 12 jdo 14 din, kaša 9 din, paradižnik 16 din, češnje 16 din, banane 8 din, ajdova moka 10 din, jajčka 1 do 1,20 din, surovo maslo 28 din, smetana 17 din, orehi 80 din, skuta 9 din, kislo zelje 7 din, cvetača 8 din, krompir 3 din, kumare 16 din Svet osnovne šole FRANCE PREŠEREN KRANJ razpisuje delovno mesto v računovodstvu šole Pogoj: končana srednja ekonomska ali vsaj enakovredna srednja šola. Nastop 1. 9. 1973. razstava in prodaja NA BLEDU loterija C C srečke s končnicami so zadele dobitek N-d srečke s končnicami Z "S.* -o v os .t; N _C C/3 ^ 80 40 0255 500 70020 600 81855 600 73180 800 26215 1 .(X)0 77250 800 235025 10.000 25940 l.(MK) 527370 5.000 46 66 20 20 1 10 . 96 30 28061 600 90676 800 19581 8(X) 81766 1.000 93161 800 126216 5.000 12091 1.000 548336 1().(XX) 50631 l.(KM) 97 20 72 40 857 30 412 1(K) 0717 )300 3402 200 52457 8(X) 61262 600 49967 1 .(XX) 87912 600 282797 5.000 47252 800 370957 5.(XX) 137172 3 5.000 10 013367 541927 10.000 150.000 09303 600 68 20 31553 800 98 50 201063 5.000 588 09288 80 600 34 20 05048 1.000 04 30 554938 10.0(X) 124 60- 682008 10.000 03604 6(X) 70714 600 729 80 83314 800 96619 600 117224 5.000 14629 73569 800 1.000 845 60 374659 5.000 I festivalna dvorana j 'i bkdod i II »pohištVo I •PREPROGE § • ZAVESE . | •GOSPODINJSKI ■ |li; STROJI |/ j odprto vsakdan od H do ti«* 1 | j murha todimddgj POHIŠTVO ARTUR 10 % OSTALO POHIŠTVO 6 (razen izdelkov Krasoprema) HLADILNE SKRINJE REKLAMNA PRODAJA OMARIC ZA ČEVLJE II. A OD 190-285 DIN BREZPLAČNA DOSTAVA IN MONTAŽA KREDIT DO 15.000 DIN murka POPUSTI IN REKLAMNA PRODAJA TUD' V NAŠIH POSLOVALNICAH V LESCAH IN NA JESENICAH OD 5. 5.-28. 5. 1973 Ne zamudite ameriškega filma Boter, ki 0i sporedu v kinu Center in Storžič Kranj 26. maja do 10. junija Prodam Prodam stoječo TRAVO in »PAJ-KELJ« ter GOZD v Udnem borštu. Jezerska cesta 103, Kranj 3.172 Ugodno prodam CEMENTNE VEREJE. Britof 218, Kranj 3173 Prodam stoječo TRAVO. Šenčur, Velesovska 27 3174 Prodam delovnega KONJA. Šink, Žabnica 53 3175 Prodam lahek GUMI VOZ in MOTORNO ŽAGO stihi ter delno ka-rambolirano ŠKODO s prikolico ali brez — vse ugodno. Zapuže 2, Begunje 3176 Poceni prodam OMARO za dnevno sobo. Praprotnik Jožica, Gospo-svetska 17, Kranj 3177 Poceni prodam starejši MAGNETOFON grundig. Kržišnik Ivo, Poljanska 44, Škofja Loka 3178 Prodam suhe macesnove PLOHE in 100 kosov MONTA 16. Primožič, Zminec 30, Škofja Loka 3179 Po ugodni ceni prodam tri kompletne SPALNICE. R. Vodička, Prešernova cesta 26, Bled 3180 Prodam OMARO za dnevno sobo. Šubic, Gosposvetska 13, Kranj 3181 Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ / Prodam PRAŠIČKE. Dolar, Vrba, Žirovnica 3220 Prodam pet mesecev brejo KRAVO, ki bo četrtič teletila. Dermastja Jože, Voklo 75 , 3221 Prodam dvodelno zastekleno OKNO 110x120, izdelano za roleto. Luže 34 3222 Prodam SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom, vprežni OBRAČALNIK za seno, PLUG obračalnik in macesnove PLOHE. Poženik 34, Cerklje 3223 Prodam SLAMOREZNICO ultra z motorjem ali brez. Sodnik, Poženik 8, Cerklje 3224 Prodam plemensko TELICO. Šen-turska gora 19, Cerklje 3225 Prodam novo STREŠNO OPEKO folc ter DESKE, PUNTE in BAN-KINE za Opaže. Šenčur, Mlakarjeva št. 48 ' . 3226 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Lenart 4, Cerklje 3227 Prodam šest mesecev brejo KRAVO in motorno gnojnično ČRPALKO. Zg. Brnik 35 3228 Prodam DETELJO za košnjo. Šmartno 13, Cerklje 3229 Prodam košnjo DETELJE. Pro-senc, Cerklje 105 3230 Ugodno prodam POROLIT 5. Jezerska cesta 60/A, Kranj 3231 Prodam KRAVO, dobro mlekari-co. Hraše 39, Smlednik 3232 Prodam OTROŠKO POSTELJICO in STAJICO. Zasavska cesta 19, Kranj (Orehek) 3233 Prodam 5 m suhih smrekovih DRV, ŠTEDILNIK na drva in ŠTEDILNIK na olje, MOPED na tri prestave in KUHINJSKO OMARO. Jelenčeva 23, Kranj (Primsko-vo) 3234 Prodam HLADILNIK himo. Ho-temaže 15, Preddvor 3235 Poceni prodam KLAVIR. Ošab-nik, Tržič, Cesta JLA. Ogled od 18. ure dalje, razen sobote in nedelje 3236 Prodam večjo količino suhih BUTAR. Crn grob 5, Žabnica 3237 Oddam košnjo 8 voz vrtnega SENA. Kozolec za sušenje. Ogled in dogovor v sobotah in nedeljah. Bar-čnek, Zgornji Otok 3, p. Radovljica 3240 » Prodam cementno STREŠNO OPEKO špičak. Kokalj, Goriče 20, Golnik 3241 Prodam dve dobri diatonični HARMONIKI in dve JAWI 175 ccm. Tenetiše 12, Golnik 3242 Prodam macesnova vhodna VRATA, nerjaveča VRATA za krušno peč in KOPALNO KAD, dobro ohranjeno. Praprotna Polica 23, Cerklje 3243 Ugodno prodam rabljeno POHIŠTVO: kavč, klubsko mizico, dva fotelja in vitrino z omaro. ^Jaslov v oglasnem oddelku. Informacije po telefonu 24-540 vsak dan popoldne od 17. do 18. ure 3244 Prodam rabljen 70-litrski HLADILNIK himo in KITARO. Mihelič Marjan, Kranj, Valjavčeva 12 3245 Prodam stoječe in suho SENO. Lahovče 37, Cerklje 3246 Prodam dva BIKA, stara štiri in pet tednov ter KRAVO mlekarico. Ljubljanska 21, Radovljica 3247 Prodam KRAVO s teletom. Spodnji Brnik 70 3248 * V Vj V. .(«J Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO kikinda in cementna OKNA. Smledniška 100, Kranj 3249 Prodam devet let starega, težkega KONJA, sposobnega za vsako delo. Zapoge 17, Vodice 3250 kupim Kupim traktorski tračni OBRA-ČALNIK-ZGRABLJALNIK, zadnje NAKLADALNE VILE za seno in PLUG obračalnik. Čuden, Gor-juše 46, Bohinjska Bistrica 3203 Kupim večje površine košnje sena in detelje. Štular Ivan, Strahinj 69, Naklo 3204 Takoj kupim rabljen MEŠALEC za beton. Naslov v oglasnem oddelku . 3205 Kupim STREŠNO OPEKO kikin-da 18. Hrastje 77, Kranj 3206 vozila Prodam lepo ohranjen osebni avto NSU 110 SC (1200 ccm), letnik 1967. Ogled v soboto in nedeljo od 15. ure dalje. Mošnje 48, Radovljica 3262 Prodam FIAT 750, letnik 1969, dobro ohranjen. Sp. Besnica 15 3115 Prodam FIAT 750, letnik 1969, tudi na potrošniški kredit. Jenko, tel. 85-843 ali do 17. ure na Kidričevi 56, Škofja Loka (Gradiš), razen sobote in nedelje 3119 Prodam RENAULT R12, letnik 1971, svetlo drap, šele dobro uvožen (prevoženih 23.000 km). Ogled v Ljubljani samo v soboto ali nedeljo, obakrat samo popoldne od 14. ure dalje. Telefon Ljubljana 311-218 Prodam rabljene GUME 560x14 in 520x14 ter REZERVNE DELE za fiat 1100. Stane Peternel, Kokri-ca, Dežmanova 9 (pozvonite dvakrat) 3126 Prodam ŠKODO po delih, letnik 1967. Roblekovo naselje 19, Radovljica 3182 Prodam FIAT 750, starejši letnik. Mlaka 17, Kranj 3183 Prodam 850 special, letnik 1969. Aljaževa 7, Jesenice 3184 Prodam karamboliran FIAT 600 D, letnik 1962. Kokrica, Golniška 44, Kranj 3185 Ugodno naprodaj ZASTAVA 125, letnik 1971, Šenčur, Stranska pot 5, telefon 72-863 3186 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Majer, Radovljica, Cankarjeva 4 Prodam FIAT 600 po generalni. Ogled v nedeljo dopoldne. Grad 35, Cerklje 3188 Ugodno prodam dobro ohranjeno ŠKODO, letnik 1967, vzamem tudi ček. Jan, Šorlijeva 3, Kranj, telefon 22-340 3189 Po nizki ceni prodam FIAT 750, letnik 1964. Šenčur, Štefetova 18 KA¥A| ŽIVIL. A. I Prodam osebni avto SIMCO 1000 GLS, odlično ohranjena. Informacije vsak dan. Žirovnica 81 3191 Prodam dobro ohranjen FIAT 850. Hafner, Virmaše 28, Škofja Loka 3192 Prodam R-4, prevoženih 30.000 kilometrov. Maček, Tavčarjeva 9, •Škofja Loka 3193 Prodam FIAT 750, letnik 1968, prevoženih 53.000 km, registriran do marca 1974. Bozovičar, Trata 1, Škofja Loka 3196 Prodam zadnji del KAROSERIJE od VW 1200 skupaj s streho in dnom. Naslov v ogl. oddelku 3197 Prodam FIAT 750, letnik 1968, spredaj karamboliran. Naslov v ogl. oddelku 3198 Prodam dobro ohranjen osebni avto RENAULT 4 RL. Resman, Gorica 2, Radovljica 3199 Ugodno prodam osebni avto NSU 1200, model 1969. Poizve se v Kranju, Moša Pijade 4/1, stan. 5, vsak dan popoldne • 3200 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1967 in dobro ohranjen MOPED na 4 prestave. Plestenjak Ivo, Trata 24, Škofja Loka 3201 Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVA 750. Sladič Stane, Cesta na Belo 10, Kokrica, Kranj, telefon št. 24-503 3202 ZASTAVO 1300, december 1967, prodam delno tudi na ček. Ogled od 16. do 17. ure. Staneta Žagarja 55, Kranj • 3252 Poceni prodam FIAT 750, letnik 1964. Ciperle Marjan, Preddvor 104 Poceni prodam ŠKODO, letnik 1967. Smledniška 112, Kranj 3253 Prodam MOTOR NSU maxi 175, registriran, tehnično pregledan za 1973. Vasca 7, Cerklje 3254 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Luže 34, Šenčur 3255 FIAT 750 prodam po delih. Oster-man Ivan, Britof 120, Kranj 3256 PEUGEOT 404 zamenjam za gradbeni material ali prodam. Ogled od 15.30 do 17. ure vsak dan. Tomšič, Kranj, Gradnikova 7 3257 stanovanja Bodoča mamica nujno išče opremljeno SOBO v Kranju. Zaletelj, telefon 21-018 3131 Na Jesenicah prodam vseljivo DVOSOBNO STANOVANJE z garažo. Naslov v ogl. oddelku 3207 Prodam takoj vseljivo DVOSOBNO STANOVANJE (prizidek) na Koroški cesti v Kranju. Škulj, Ulica Malči Beličeve 97, Ljubljana 3208 Mlajšima zakoncema ali dekletoma oddam opremljeno SOBO s souporabo kopalnice. Možnost kuhanja. Smledniška 35, Kranj (drugi vhod zgoraj) 3209 V zelo lepem kraju Poljanske doline takoj oddam v najem SOBO za vikend mirnim ljudem. Frelih Milena, Podporezen 5, Podbrdo 3210 ZAMENJAM dvosobno STANOVANJE v centru NIŠKE BANJE za enakovredno v Kranju. Dogovor po telefonu 81-315 Jesenice 3258 Iščem neopremljeno SOBO v centru Škofje Loke. Telefon 85-924 in t. 40 3259 posesti Prodam HIŠO v Radovljici ali oddam LOKAL. Naslov v oglasnem oddelku 3211 Ugodno prodam ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE v bližini Tržiča. Zupan, Bistrica pri Tržiču 162 3212 Prodam KMEČKO HIŠO z ohiš-nico in nekaj zemlje. Ogled v sobotah in nedeljah. Arih Izidor, Spodnji Otok 12, Radovljica 3213 V najem oddam manjšo kmečko HIŠO (v bližini Marmorja Hotav-lje), na sončni legi, možnost tudi obdelave nekaj zemlje, primerna tudi za vikend. Oglasite se pri Primožiču Janku, Hotavlje 63, 64224 Gorenja vas 3260 obvestila CENTRALNE KURJAVE pečene barve — mat ali v sijaju na radiatorjih, kar je garancija za vaše obdobje ZOPET SPREJEMAM. Kranj, Tekstilna 14, telefon 23-168 3044 OBISKOVALCI JEZERSKEGA: Obiščite RAZSTAVO OLJNATIH SLIK domačega samouka JAKA ZADNIKARJA, levo za planšarskim jezerom (400 m), druga hiša 3216 BAGAT ŠIVILJSKI TEČAJ krojenja in šivanja začne z vpisom v nov začetni tečaj 28. maja 1973 ob 15. uri, v nadaljevalni tečaj 29. maja 1973 ob 15. uri. Delavski dom, vhod 4 3217 prireditve Vsako soboto PLESNI TEČAJ za začetnike in PLES za ostale od 18.30 do 21.30 v DELAVSKEM DOMU KRANJ 3218 PGD BREG priredi v nedeljo, 27. maja, ob 15. uri popoldne veliko VESELICO v gozdičku (pri strojnem domu) z bogatim sporedom. Igrajo fantje izpod JOŠTA. Postrežba vsestransko solidna. Vsi vljudno vabljeni. V primeru slabega vremena bo preložena na prihodnjo nedeljo 3219 GAMSOV RAJ v BAŠLJU pri Preddvoru priredi v nedeljo, 27. maja, ob 16. uri veliko VRTNO VESELICO. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 3238 GASILSKO DRUŠTVO POD-BREZJE priredi v nedeljo, 27. maja, ob 15. uri VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom in kegljanjem za kaštruna. Igral bo ansambel TRGOVCI. V primeru slaboga vremena bo prireditev prihodnjo nedeljo 3239 ■-hu.mnuj VAJENCE za SLIKOPLESKAR-SKO STROKO sprejmeta brata FLERIN, Kranj, Kidričeva 36, telefon 21-820 2832 INSTRUIRAM matematiko, fiziko in angleščino za srednjo in osnovno šolo. Stane Peternel, Kokrica, Dežmanova 9 (pozvonite dvakrat) Prijazno DEKLE — kot sobarico sprejmemo za mali penzion (14 postelj), letoviški kraj. Dober zaslužek. Informacije se dobijo pri Krznar-stvu Cetinski, Kranj, Maistrov trg 2 3214 Na Jesenicah iščemo ŽENSKO za nego bolnice. Stanovanje in hrana preskrbljeno. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3215 Gozdno gospodarstvo Bled išče šoferja za vozilo kombi IMV Pogoji: izpit za voznika — šoferja A,B, C. kategorije s stalnim bivališčem v Boh. Bistrici. Kandidati naj se pismeno prijavijo ali zglasijo na razgovor na naslov: Gozdni obrat Bohinjska Bistrica, Grajska c. 14. Gasilcem iz Škofje Loke ter pri: padnikom JLA kakor tudi gasilcem iz Kranja se najlepše zahvaljujemo, ker so sredi noči tako hitro prispeli na kraj požara, kf ga je zanetila strela v trojčku v Stari Loki. Prav posebno pa se zahvaljujemo sosedom, ki so pomagali ogenj še pravočasno pogasiti in poklicati pomoč. Hvaležni stanovalci trojčka iz Stare Loke f---""" mlrn pomlad pole|73 Prodam traktorsko KOSILNICO " Pasquali. Rpnt Marija, Ljubno Podnart 3104 PF??dam d°bro ohranjeni OLJNI em,Vi emo 8< d°datni ŠTEDILNIK ,n POMIVALNO MIZO z boj-nedlr' 0gled v soboto ves dan in Kokr'° doP°ldne- Stane Peternel, dvaL. ! Dežmanova 9 (pozvonite T1*1) 3102 MlVu am tri mesece'stare PIŠKE. ganeva 58, Šenčur 2864 atm • nov KOMPRESOR 8 PanVn maI° hijeno TELEVIZIJO Tržiču"18, Pagon- Bistrica 43 a pri mi?ddi?m DAMSKE MUCKE." Re-• Kranj, Jezerska cesta 108 b n„k 3141 zamenJam za do- GarQ .. UNJA, vajenega vožnje. arancija. Hotovlje 30, Poljane p„ , 3145 STiri *m ELEKTRIČNEGA PA-SenV -j Ciril Peklaj, Medno 6 pri 3146 tom rm KRAVO s tretjim tele-VoH,r ah KRAVO bez teleta. Erce, °pdc®76 3147 ekw am nova OKNA in VRATA, Kspres STR0J ,n MLINCEK za 77.0, šiviljski PULT. Telefon št. ieva5 Belec Janez- Bled' Rikli" In^am skoraj nov Pl ANINO. p "Racije na telefon 22-394 3149 Zaln?7a!? suhe smrekove PLOHE. PrL'Golnik 3150 letnik^TRAKTOR ferguson 65, P°DV07?' enoosno PRIKOLICO, NAk-r V^E za enoosno prikolico, STRo,ADaLNO LOPATO in seli t » Perkins za traktor 65. Ko-J d0*e, Doslovče 21, Žirovnica UeoH 3151 TEl pffil« Prodam dobro ohranjeno 35 R, VI.ZIJ0. Bradaška, Kidričeva iwnj 3152 P0STi?rm kompletno OTROŠKO ČEk iu JIC0 in športni VOZI-p?" ,Mandeljčeva 9, Kranj 3153 ^aop. m 2 kub- metra lepih suhih slov I °.Vlh PLOHOV 50 mm. Na-PrL°g asnem oddelku 3154 Trboi 1PLOHE in PUNTE. Pjijlo 3155 , novo NAKLADALNO '° Petinger in večjo SLA-iti "^^UJU speiser s puhalnikom K S»Jg(?" Burgar Janez, Valburga Wd» - 3156 hinioi, selitve poceni prodam ku-garia 9n KREDENCO. Staneta Ža-1W' Krani 3157 KRAVO po izbiri. Ader- Pocp erklje 3158 ^UTa1 Prodam vhodna dvokrilna A Polajnar Peter, Sr. Bela 23 prn. 3159 ^dr,, ^ KRAVO simentalko, ki ^ tglMetila, DESKE 25 in 50 Krani'r GAJBICE. Žan, Pševo 5, Prod 3160 STROi pogrezljiv ŠIVALNI 8-Kran-gntzuer- Krošelj, Šorlije\*a Prodi 3161 ll°va ? delovnega VOLA. Pipa-^ Prol nčur 3162 °BHaA?t x KONJA in vprežni v°r 78 t x-NlK- Zupan Albin, Ko- l UgOdn 3163 ar»dski » ki jih je nato izpopolnjevala moja trenerka na • Colnar-Košnik. Naslednje leto pa sem že prvič nastopila a Pionirskem prvenstvu.« dr* plavalni vzpon je bil hiter, saj jo že leta 1967 dobimo v zavni reprezentanci in v tem letu je prvič »nadrsala« tudi proslavijo olimpijsko zmagovalko iz Mehike, dobitnico zlate kolajne, °JUrdjo Bjedov. Plavali ste 100 in 200 m prsno. Katera proga vam je bolj »ležala«? ki u*^8ekakor 200 m. Na njej sem dosegla boljše rezultate. Pri ^Ubu pa sem plavala tudi 400 in 800 m kravi, 200 m mešano in v v«eh štafetah.« Sest let ste bili državna reprezentantka. Kakšni so vaši vtisi? » našo državno reprezentanco sem prepotovala skoraj vso tUj'°P?* ^e Francije in Španije nisem videla. Na vse nastope v dotrV *mam Prijetne spomine, spoznala sem njihove običaje in ved »ovih prijateljev in prijateljic in z mnogimi se še bre ? ^°P*8Ujem« Ni mi žal truda na treningih in tekmah, saj bi tega nikoli ne videla tistega, kar sem.« ^osmih letih se umikate iz plavalnih baztenov. Kako to? Uhk k-'iena predavanja na dvoletni šoli so naredila svoje. bolift-K k* tr*krat tedensko trenirala, kar pa je za doseganje dni c rezultatov premalo. V vodi moraš namreč biti vseh šest *ktiv Prav 8*ovo težko, je moja odločitev, da po osmih letih k0i ynega plavanja preneham in prepustim mesto mlajšim pl°am' n®Preklicna-« daril Pa Triglava je tako izgubila plavalko, ki je dolga leta gospo-Vesua.Po bazenih Jugoslavije in moštvu prinašala veliko točk. Ob slo-n°Šen^e Pozabila plavalna zveza Slovenije, ki ji je za ves trud in snom ^m rePrezentančnega dresa dala vse priznanje. Morda se je bo mml tudi matični klub. / D. Humer program Industrija STOL pohištva STOL Kamnik univerzalno sestavljivo pohištvo za spalnice za dnevne sobe za jedilnice za delovne kabinete proizvaja Industrija pohištva STOL Kamnik Po gorenjskih krajih BOHINJ (P. N.) - V počastitev dneva mladosti so v Bohinju organizirali pionirski nogometni turnir. Rezultati: Lesce : Jesenice 2:1, Bohinj : Alples 4:0, Jesenice : Alples 8:1, I^esce : Bohinj 3:0. Prehodni pokal je osvojila ekipa I^esc. KRANJ (P. N.) - Pri NP Gorenjske bodo organizirali letos tekmovanje »liga veteranov«. Sodelovali bodo stari nogometaši Save, Tržiča, Jesenic in Škofje Loke. Tekme bodo igrali ob sredah. DUPLJE (J. K.) - Na tradicionalnem rokometnem turnirju je spet zmagala ekipa Tržiča, ki je premagala vse tri nasprotnike. V borbi za drugo mesto pa so rokometaši Dupelj premagali Alples. Rezultati: Duplje : Križe 12:5, Tržič : Alples 13:9, Tržič : Duplje 11:8, Alples : Križe 9:5. Križe : Tržič 7:10, Duplje : Alples 12:10. Vrstni red: 1. Tržič 6, 2. Duplje 4, 3. Alples 2, 4. Križe 0. NajboljSi strelci: D. Kuhar (Duplje) 12, Jakšič (Tržič) 10, Sega (Tržič)8 itd. Pred pričetkom nedeljske rokometne tekme Duplje : Kamnik je bila krajša slovesnost, na kateri se je vodstvo TVD Partizan Duplje zahvalilo dvema dolgoletnima rokometašema Mirku Ra-kovcu in Danilu Vrtaču, ki sta prenehala z aktivnim igranjem rokometa. Rakovec je branil dupljanski gol kar na 450 tekmah, Vrtač pa je igral več kot 400-krat. LESCE (M. H.) — Jadralni piloti ALC Lesce so bili v minulih dneh znova uspešni. Janez Pintar je preletel 520 km razdaljo med Lescami in beograjskim letališčem. Kar pet leških pilotov pa je bilo uspešnih pri doseganju višine. Diamantno odličje so dosegli Janez Pintar, Ferdinand Herlec in komaj 18-letni Tone Resman. Zlato jadralno odličje pa sta si prijadrala Anton Kos in Pavel Potočnik. Tako kaže, da so leški piloti dobro pripravljeni za rapubliško in državno prvenstvo, ki bo od 2. do 16. junija na leškem letališču. KRANJSKA GORA (D. S.) — Včeraj se je začel košarkarski festival za ekipe šestih osnovnih šol Slovenije. Košarkarski festival bo trajal še danes in ga prirejata košarkarska zveza Slovenije in republiški center za šolska športna društva. Med šestimi ekipami nastopa tudi OS Kranjska gora. V počastitev krajevnega praznika je bilo tekmovanje jeseniških osnovnih šol v veleslalomu. Med mlajšimi pionirkami je bila prva Brigita Kejžar (OS Kor. Bela), med mlajšimi pionirji Rok Straus (OS Prežihov Voranc), med starejšimi pionirkami je bila prva Mojca Pesjak (OS Prežihov Voranc) in med starejšimi pionirji Sašo Oblak (OS Prežihov Voranc). Med ekipami so v obeh kategorijah zmagali učenci osnovne šole Prežihov Voranc z Jesenic. Kegljači Triglava finalisti Na kegljiščih v Zenici in Doboju je bilo polfinalno tekmovanje za ekipno moško državno prvenstvo. Kegljači gorenjske metropole so se odlično odrezali, saj so na drugem mestu. Od slovenskih predstavnikov na polfinalnih igrah je razočaral mariborski Branik, ko se ni uvrstil v zaključni del osmerice. Presenetil pa je beograjski Partizan, ki je dosegel osmi najboljši rezultat. Tako se bodo 16. in 17. junija v Bosanski Gradiški, če bo narejeno, novo štiristezno avtomatsko kegljišče, za najboljšega v Jugoslaviji pomerili: Medveščak (Zagreb) 10892, Triglav 10804, (Jereb 945, 830,' Jen-kole 937, 855, Martelanc 904, Kordež 844, Prijon 932, 868, Ambrožič 920, 891, Tur k 996, 882), Poštar (Split) 10728, Gradiš (Ljubljana) 10719, Grmoščica (Zagreb) 10703, Konstruktor (Maribor) 10647, Slovenija-ceste (Ljubljana) 10565 Partizan (Beograd) 10530. Kegljači Triglava pa so pred dnevi dosegli še en lep uspeh, saj so na mini državnem prvenstvu, to je tradicionalni osmeroboj, v Splitu zasedli prvo mesto in s tem prehodni pokal, ki ga lahko ljubitelji kegljanja vidijo v izložbi veleblagovnice Kokra. Rezultati: 1 . Triglav 5385 (Prijon 856, Jenkole 922, Jereb 873, Martelanc 885, Ambrožič 880, Turk 939), 2. Poštar (Split) 5Š15, 3. Medveščak (Zagreb) 5262, 4. Grmoščica (Zagreb) 5240, 5. Ljubljana—Center 5191, 6. Branik (Maribor) 5176, 7. Varteks (Varaždin) 5117, 8. Vatrostalna (Zenica) 4995. -dh Nekaj pojasnil k prireditvi »avto-rodeo« Nastop »hudičev za volanom«, ki je bil 10. in 11. maja 1973 na atletski stezi športnega parka »S. Mlakarja«, je izzval živahne komentarje v športnih in drugih krogih. Zavod za vzdrževanje športnih objektov, ki je dovolil nastop kaskaderjev, je dobil nekaj upravičenih, še več pa neupravičenih pripomb. V želji, da bi bila javnost pravilno obveščena, smo o omenjeni zadevi dolžni dati nekaj pojasnil. Ponudbo za nastop kaskaderjev smo dobili od oraganizatorja Centroturist iz Beograda prek Atletskega kluba Triglav, ki nam je dal tudi pismeno soglasje za uporabo atletske steze (dopis št. 45/73 z dne 25. 4. 1973). Brez soglasja Atletskega kluba Triglav zavod ne bi sklenil pogodbe s Centroturistom. Mimogrede povedano, prireditve v primeru slabega vremena ali mokre steze, tudi ne bi bilo. Atletska steza po prireditvi ni bila toliko poškodovana, da je delavci zavoda v kratkem času ne bi mogli urediti tako, da je steza sedaj takšna, če ne boljša, kot je bila pred prireditvijo. Da je del atletske steze — del severne krivine in zaletišče za met kopja — slab, je vzrok napaka pri gradnji same steze in sicer na tem delu steze ni dovolj veziva za rdeče ugaske, t. j. terra rose (rdeče zemlje). To ugotavljati o že leta pred to prireditvijo in prav zaradi tega so bili v nekaterih disciplinah doseženi slabši rezultati. Od te in drugih prireditev, ki so na naših objektih, nimamo namena kovati dobičkov, pač pa sredstva, ki jih dobimo za najemnine in storitve, uporabimo za vzdrževanje. Letno moramo sami ustvariti okrog 60 starih milijonov dinarjev, da skupno s proračunskimi sredstvi lahko vzdržujemo objekte, kijih upravljamo. Na koncu lahko rečemo, da take in podobne prireditve ne sodijo v športni park, da pa zaradi »avto-rodea« nimajo materialne škode ne kranjski atleti in ne zavod. Kolektiv zavoda za vzdrževanje v športnih objektov Kranj Britof: Tržič 0 :1 Športne novice v kratkem ATLETIKA (—dh) — Trije kranjski skakalci v višino Darko, Marko in Dušan so obljubili, da bodo v kratkem vsi skupaj preskočili 6 metrov. To se jim je letos posrečilo, saj je Darko preskočil 193 cm, Marko 203 ter Dušan 207 cm. Bratje Prezelj so obljubo torej izpolnili. ROKOMET (—dh) — Zbor rokometnih sodnikov Kranj želi povečati svoje vrste. Zato bodo V kratkem organizirali sodniški seminar. Vsi, ki jih zanima rokometno sojenje, se lahko do srede prijavijo pri občinski zvezi za telesno kulturo v Kranju. VATERPOLO (—dh) - V hotelu Amfora na Hvaru potekajo kvalifikacije za svetovno vaterpolsko prvenstvo. Med sedmerico jugoslovanskih sodnikov je tudi Kranjčan Peter Didič. Spet lepo priznanje za Didiča. KOLESARSTVO (M. H.) — Blejski kolesarski delavci bodo letos organizirali še eno dirko. Tokrat se bodo mladi kolesarji pomerili na gorski cesti proti Pokljuki s ciljem na Zatrniku. Dolga bo 10 km. NOGOMET (P. N.) - Disciplinsko sodišče pri NP Gorenjske je ta teden izreklo naslednje kazni: Matjaž Urek in Zoran Kramar (oba Jesenice) ne bosta smela igrati na dveh prvenstvenih tekmah, na eni tekmi pa ne bo smel igrati Sajevic (Korotan) ter Andrej Jerman (Primskovo). Zaradi štirih javnih opominov bo moral v enem kolu počivati Tone Novak (Lesce). Sodišče pa je suspendiralo igralca Jesenice Ljušiča, ki je kljub prepovedi nastopil na prvenstveni tekmi. Disciplinski postopek pa so uvedli tudi proti vodstvu NK Jesenice. ^vetn • __ l^Ju zabelp?!iredui reP"bllški ekipni -kegljaški prvak kranjski Triglav je proboju "raj Uličnih uspehov, saj je v Splitu na tradicionalnem JpyLStvo pa ,j°Jl1 prvo mesto< na polfinalnem tekmovanju za državno 6ow6' Jenk .m