Tednils: Učiteljski Tovariš. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. ---=>£e-s>®«<3<=-- Štev. 27. V Ljubljani, 5. malega srpana 1907. XLVII. leto. „Učiteljski Tovariš" izhaja vsak petek. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto stoji 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K. Posamezna številka 16 h. Spise je pošiljati samo na naslov: Uredništvo „Učiteljskega Tovariša" v Idriji. Naročnino prejema Frančišek Črnagoj, nadučitelj v Ljubljani (Barje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Rokopisov ne vračamo. — Za oznanila je plačati od dvostopne- petit-vrste po 20 h, če se oznanilo tiska enkrat; po 18 h, če se tiska dvakrat, in po 16 h, če se tiska trikrat; če se večkrat tiska, znaten popust. Oznanila sprejema „Učiteljska tiskarna". Priloge poleg poštnine 6 K. Nekatere temne strani domačega kroga*). (S posebnim ozirom na zdravstvo.) Zdrava duša v zdravem telesu. Važni izrek starih Rimljanov resno upoštevajoč, so uvtdle višje šolske oblasti mnogo koristnega, da privedejo zdravstni položaj šoloobiskujoče mladine na kar-možno visoko stopnjo. Omenjam naj le temeljito prizadevanje za zdrave učilnice, razne ukaze glede snažnosti, nujno priporočanje telovadbe in kopališč. Malo premalo pa je bilo doslej zanimanja za stanovanja šolo obiskujočih otrok. Dočim sem imel kot dijak pogosto priliko opazovati nenadne pohode srednješolskih profesorjev v svrho vizitacije stanovanj, nimamo ljudski učitelji nikakega tozadevnega posebnega navodila. Letos sem posetil več bivališč črnovrškega šolskega okoliša. Pridem do prve hiše neke vasi. Od zunaj je bila še dokaj lična. Ko pa vstopim v ilovnato vežo, zagazim v — gnojnico. Poslopje stoji namreč ob hribu, in voda vdere ob dežju v hlev, iz hleva pa teče umazanost v vežo — in dalje. Na mali, umazani in po človeški potrebi smrdeči postelji je jokalo bolno dete. Poleg njega je stala starejša sestra — vsa krastava, vrhutega pa še umazana od nog do glave. V kotu je razširjala neprijetne duhove nočna posodica, okna pa so bila zabito zaprta. Seveda sera mogel vztrajati v stanovanju, kjer prebivajo starši z otroki dan za dnevom, le nekaj minut. Bližal sem se sosedu. Po gnojišču, ki je bilo pred hišo, sem dospel v temno vežo, v nji je poskakovalo dvoje praset. Vprašal sem po starših; rekli so mi, da imajo opravek v hlevu. Iz veže so držala vrata naravnost v hlev. Kakih 10 živinčet sem videl stati v gnoju malone do kolen, dlake pa so se držali številni posušeni odpadki. Gospodar me je odvedel v prostrano, a nad vse zanemarjeno sobo. V kotu je bila velika razkopana peč, okoli nje klop, pod njo pa je gnilo kakih 20, večinoma nerabnih črevljev. Po stenah je žalovalo nekaj malo neokusnih podob, okrašenih z gosto pajčevino. Na žreblju je prodajal dolg čas dolg rožni venec s skoraj lešnik debelimi jagodami, v kotu pa sem videl raztrgane šolske knjige, vse, kakor na razvalinah jeruzalemskega mesta. Na oknih par loncev lepih cvetic, a med njimi polno dolgih ženskih las in grdoumazan glavnik, ki so ga uporabljali, po vnanjosti sodeč, za čiščenje goveje in človeške družbe. Ponudili so mi kruha in vina. Seveda sem prijazno ponudbo iz lahko umljivih vzrokov vljudno odklonil, ker bi bil sicer zavzel moj želodec kako neprijetno nenormalno ležo. Mnogo hiš sem zapazil brez stranišč, precej tudi brez dimnika i. t. d. Da manjka prvih, je pač vzrok zanikrnost gospodarjev, ki menijo, da so bogvekaj na boljšem, ako prihranijo par desak več. Potreba stranišč je nujna iz nravstvenih in zdravstvenih ozirov. Kaj si morajo misliti otroci, ko vidijo napol oblečeno človeško podobo stati sredi kakega gnojišča?! In pozimi! Kako nevarno je razgretemu človeku postajanje izven gorke izbe na mrzlem zraku. Izgovor, da se lahko uporablja v gotove namene tudi živinski hlev, pač ne velja. Živina mora živeti v dobrem zraku in v čednem hlevu. Slab gospodar, ki nosi gnoj k živini in ne — narobe. Kar se tiče dimnikov, bo menda kmalu boljše. Glavarstva so v tem oziru precej odločna; da imamo vendar še nekaj hiš brez koristne naprave, leži precej krivde na naših županskih uradih, ki so baš v tem oziru mnogokrat jako prizanesljivi. Velikemu številu imenovanih važnih zastopstev po kmetih so namreč vzlic novodobnemu napredku socialne reforme — španske vasi ali pa vsaj — deveta briga. V neki hiši sem dobil osem oseb, pa samo dve postelji. Vprašam kako leže. Oče in mati skupaj na eni, trije na drugi postelji, ostalim pogrnemo po tleh, pozimi pa ležimo skoraj vsi na peči. Na vprašanje, kolikokrat se preoblečejo, mi povedo, da le enkrat v mesecu, vselej tudi ne, navadno ob večjih praznikih. V kotu za posteljo je ležal kup neznansko umazanega perila. Otroci so bili raztrgani, po vratu jako popikani od — bolh. Odraslim so viseli okoli vratu škapulirji, nesnažni, kakor bi jih bil kdo ravnokar pomakal v cestnem blatu, mlajši pa so imeli na mastnih vrvicah grdorjaste svetinje, in njih vtiski so se poznali na mladi koži. — Na steni sem zapazil lepo, a popolnoma zanemarjeno posodico z blagoslovljeno vodo, ki pa ni spominjala po ničemur več na prvotno tekočino. Cul sem, da dajejo to umazano tekočino piti tudi otrokom, kadar čutijo bolečine v trebuhu. Iz hiše sem odnesel neprijetne spomine v podobi dobroznanih živalic, ki so mi domov prišedšemu, delale še pozno v noč bridke ure. Seveda ni bilo povsod tako, kakor sem navedel v pred-stoječih slučajih. Videl sem precej prav vzorno urejenih gospodarskih poslopij z modernimi živinskimi hlevi in drugimi koristnimi napravami. Dolžnost občine bi bila skrbeti, da bi bile novozidane hiše kolikor mogoče dobro urejene. V nobeni soseski naj bi ne manjkal zdravstveni odsek občinskega odbora, ki bi bil pomnožen tudi z drugimi veščimi osebami, predvsem z učiteljem in dušnim pastirjem. Ta odsek bi nadzoroval vsako leto vsaj enkrat vsa stanovanja; imel naj bi tudi besedo vselej takrat, kadar bi šlo za kako stavbeno dovoljenje. Učiteljevo krepko delovanje med ljudstvom pa naj bi privedlo zanikrne starše in gospodarje posebno potom roditeljskih večerov na potrebno stopnjo izomike ter naj bi jim podalo vse one lepe lastnosti, ki so bistvo vzornega in prijetnega življenja v domačem krogu. Nadučitelj Pran Silvester. 0 celibatu učiteljic. „Kaj ne, naredili ste račun brez krčmarja! . . ." S temi krilatimi besedami sem bil sprejet, ko sem prosil osebno za dovolitev ženitve. In s temi besedami me je pozdravil človek, ki bi moral vedeti, da se prosečega človeka ne sme prijeti za vrat, mu zapreti sapo in ga namočiti v gnojnici, v kateri se mora udušiti sam in z njim tudi ona, ki je grešila, ne oziraje se na lepo zavite paragrafe, ki govore o celibatu učiteljic. To je žalosten odlomek iz mojega žalostnega dnevnika. Nisem menil, da se še kdaj povrnem k njemu. Gotovo se tudi ne bi, da mi ni dal povod k temu uvodni članek 20. številke „Učiteljskega Tovariša" z dne 17. velikega travna 1907. Hermina Berkičeva, ne poznam Vas! . ., Angelina No-votnijeva, tudi Vas ne poznam! . .. Toda § 152. mi priča, da smo si po mislih o njem in enakih paragrafih sorodni 1 . . . In meni se vidi, da velja ta soiodnost več nego ona po krvi! Pozdrav Vama v imenu onega, ki je ustvaril Ijubav in postavil zakrament sv. zakona! In s tem prehajam k stvari sami. Možakarji se kaj radi bijemo ob prsa in kličemo : „Enakopravnost vsem!" — Toda kadarkoli pridemo do pogovora, bodi li učiteljica mati ali ne, končamo navadno z ozkosrčnim: „Ne!" In zakaj? Zato, ker nič ne mislimo. V eni sapi trdimo, da učiteljica kot mati ne more izpolnjevati svojih dolžnosti v šoli. V isti sapi pa zahtevamo od nje popolno poznanje otroške individualnosti. Pa idimo dalje! Ali se v družini ne uživi učiteljica v individualnost otrokovo bolj nego pa v svoji samotni celici, v kateri sanja sen za snom in katerih se ji ne uresniči niti eden v tem resnem da- Blaž Kropej. Venit mors veloeiter, rapit nos atrooiter, nemini pareetur. Tiho kakor tat se je prikradla kruta smrt v ljubko domovanje predragega nam tovariša. Z neprizanesljivo svojo šrbavo koso je gulila po njegovi sicer krepki niti življenja tako dolgo, da je dosegla svojo žrtev. Onemel, strt leži v svoji krsti on, na katerega korenjaški postavi se je divilo naše oko, on, katerega izpodbudni besedi smo bili vedno radi poslušni. Neumorno delaven si ni privoščil počitka sam, ker ga je v sredi vzvišenega delovanja prehitel angelj smrti, vročujoč mu palmo mučeništva. Izgubila je v njem gospa soproga ljubečega moža, edina hčerka dobrega očeta, šolska mladina vzornega vzgojevalca, uči-teljstvo neustrašenega, izkušenega prvoboritelja, občina modrega svetovalca in vesoljstvo koristnega člana človeške družbe. Porodivši se leta 1844. v prijaznih Zvečah, blizu starodavnih Konjic, se je rajni posvetil z vso vnemo strokovnim študijam vžgoje. našnjem življenju? Tovariši, roko na srce in recimo enoglasno: „Da!" — Saj smo vsi enaki. Če to ni res, je res vsaj to, da je potemtakem tudi naše delo polovičarsko. Tudi oče mora biti v šoli in — doma. Vem, da resnica bode, toda enkrat jo moramo povedati, da se razumemo. Vem, da bo trdil marsikdo: „Saj jaz nisem nasproten temu, da bi se učiteljice možile!" Čast vsem tistim. Toda verujte mi, da med nami žive tovariši, ki so zagrizeni nasprotniki učiteljičnim ženitvam. Da, med nami so ljudje, ki bi pobrali prvi kamen in ga vrgli na grešnico iz Magdale. Pa ne le učiteljicam, temveč tudi nam učiteljem so ti ljudje gorki. In kadarkoli se predrzneta učitelj in učiteljica občevati prijateljski, sta ljudem, ravnokar omenjene vrste, očitna grešnika. Le roko na srce in „Mea culpa!" naj poreče vsakdo izmed onih, kogar zadenejo te bridke, a odkritosrčne besede. Morala! ... Ugled! . . . Pojdite se solit s takimi in enakimi izgovori! Morale in svojega ugleda ne rešimo, ako teptamo drug drugega. Sami sebe moramo spoštovati v prvi vrsti in potem šele nas bodo spoštovali drugi. Citat, ki sem ga navedel v začetku teh vrstic, priča dovolj, da nas ne spoštujejo niti oni, ki bi nas morali v naših težnjah podpirati in nas ščititi v naših socialnih borbah. Podpirati ? Ščititi ? Zasramujejo nas in nič drugega! . . . Kaj hočemo torej zahtevati od naših nasprotnikov! Zato pa deremo v propad. In če si ne pomagamo sami, drugi nam ne bodo. Spoznavajmo svoje težnje. Spoznavajmo same sebe in dajmo tudi svojim tovarišicam to, kar jim gre. Podpirajmo jih v boju, ki ga razvijejo prej ali slej. Ali ni smešna dovolitev ženitve samo med učiteljstvom ? Ali živimo v kastah ? In ni še smešnejša popolna prepoved ženitve? Ali se je ženska s tem, da se je po-učiteljičila, res že zapisala med vestalke? Žena je možu enaka. Duševno ga mnogokrat celo nadkri-ljuje. Telesna moč pa je veljala nekoč, a danes velja samo duševna. Proč z vsemi predsodki. Bodimo pravični. Vsakemu svoje, če smo svobodni mi, zakaj bi ne bile naše tovarišice! In verujte mi, da ima politiška nezrelost našega ljudstva nekaj izvora tudi v sponah, v katere ravno mi sami vklepamo drug drugega tako radi. Domači boj je najhujši boj. In tova- Kot 17 letni mladenič je nastopil z letnimi 24 gld. svojo prvo službo kot konkordatni „Gehilf" v Polskavi. Tam je izpolnjeval svoje težavne stanovske dolžnosti in izpolnjeval svojo vedo s tako marljivostjo, da je bil pohvaljen. V priznavanju tega mu je poslal labodski knezoškofijski ordi-narijat dekret za Muto in povišal dohodke na letnih 36 gld. Tukaj je sedel kot osemnajsti član sedemnajstero-glave družinice svojega mojstra pri bednem vsakdanjem kosilcu. — Vendar pa si je vedel pridobiti zadovoljnost ne le svojih predpostavljenih, ampak celo Mutljanov. Težka je bila ločitev, ko ga je labodski knezoškofijski ordinariat 1. 1868. odpustil iz svojega področja na Zidan most. Kamor se je blagi pokojnik preselil kot šolski voditelj. Od I. 1868. pa do svoje smrti, torej celih 39 let je služboval pokojnik na Zidanem mostu v izpodbuden zgled in po-snemo, neumorno delujoč, ter odgojil marsikaterega značajnega moža v čast in korist mili domovini in domaČemu kraju. Vrline njegove priznavajoč, so ga volili tovariši 1. 1874. svojim zastopnikom v okr. šol. svet in delegatom k dež. učit. skupščinam, koder je v prid šoli in ljudstvu neustrašeno in moško poudarjal in branil šolske obče in stanovske koristi. rišice naše so nam in nam morajo biti sestre. Obratno pa tudi velja. Tovariši, zavzemimo se tudi mi zanje, če mi ne učakamo hvaležnosti v solnčnem svitu, morda pa nam posije kot večerna zarja na naše gole, osivele glave. In tudi večerna zarja je lepa. Kdo je ne bo vesel! Tudi politiških spon se ne otresemo mi sami. Gotovi ljudje so jih nadeli že našim prednikom. Navada pa je železna srajca! Verujte mi, da se potopimo v klerikalizmu prej ali slej tudi mi sami, ako ne bomo imeli za seboj ženstva, enakega nam v vsakem oziru. Mi delamo samo pot! — Moč, ki stare spone suženjstva, tiči v zarodu, kakršnega more roditi samo razumna in svobodna žena. Ozrite se v zgodovini kamorkoli hočete povsod dobite potrjeno to mojo trditev. In zato kličemo še enkrat: Razmišljajmo o tem in delujmo na vso moč, da se odpravijo enkrat za vselej paragrafi, ki govore o celibatu učiteljic! To je nezmisel, ki nasprotuje duhu časa. — V to pomoči pa morete največ tovarišice, ve same. Ali ni v Vas nič Hermin in Angelin? Gotovo! Samo na dan, na dan! Vam samim bo Vaša zmaga v veselje, zavednost, moč in korist. Za slovensko vseučilišče v J jiibljani. Manifestačno zborovanje v Ljubljani. To zborovanje za slovensko vseučilišče v Ljubljani je krasno uspelo. Velika dvorana v „Mestnem domu" je bila natlačeno polna. Govorili so: sklicatelj g. dr. Gregor Žerjav, gosp. dr. Novak za društvo „Pravnik", gosp. dr. Ilešič v imenu „Društva slov. profesorjev" je krasno govoril za slovensko srednješolstvo, g. pravnik Miloš Stibler v imenu dijaštva. Gosp. Stibler je predlagal sledeče resolucije, ki so bile soglasno z velikanskim navdušenjem sprejete. Na velikem manifestačnem shodu v „Mestnem domu" ljubljanskem dne 27. rožnika 1907 zbrani Slovenci zahtevajo, da se ugodi sledečim slovenskim šolskim zahtevam: I. Nemudoma naj se uvede na šolah vseh strok, zlasti na srednjih šolah po vsem slovenskem ozemlju slovenski učni jezik. II. Obenem naj se potom zakonodaje zajamči ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani ter naj se izvrše vse za to potrebne priprave. Inteligenca v Zidanem mostu ga je volila odbornikom v občinski odbor, kjer je 25 let opravljal dostojanstvo blagajni-čarja in vodil račune. Dasi v stari šoli vzgojen, je bil vedno prijatelj napredku ter se znal tako vestno izpopolnjevati, da je stal vedno na višku časa kot učitelj. On ni iskal šumnih veselic, ni vznemirjal občinstva po shodih. Bil pa je tih in skromen in vztrajen delavec za ljudsko prosveto in napredek. Bil je prijazen in ljudomil in vedno pripravljen, pomagati z besedo in dejanjem. Nam je bil dober zagovornik in zvest svetovalec. Sveto dolžnost vršimo, ako jemljajoč slovo izjavljamo izraz zahvale in spoštovanja. Dičila ga je stanovska zavednost, užival je stanovski ugled, dasitudi mu ni bilo dano doživeti kakršnegakoli vidnega znaka primernega priznavanja za 46 letno vzorno delovanje. Zato pa je užival blago zavest, da je storil ne le, kar mu je veleval stan, ampak še več, kar je bil storiti dolžan: žrtvoval se je, ne meneč se za svoj telesni blagor! Solznih oči stoji danes šolska mladež ob grobu svojega ljubljenega učitelja in vzgojevalca z žalostno gotovostjo, da ga III. Kot prvi korak k popolnoma slovenskemu vseučilišču naj se ustanovi takoj slovenska pravna fakulteta. IV. Slovenski narod se pridružuje opravičenim zahtevam bratskega češkega naroda po drugem češkem vseučilišču v Brnu in rusinskega po lastnem narodnem vseučilišču. Te resolucije se naj sporoče predsedstvu poslanske zbornice kot peticija za gori naštete zahteve in potom deputacije c. kr. vladi. ^ ' . manifestacija v Gradca. i Ob velikanskem navdušenju se je vršilo zborovanje dne 24. junija t. 1. dopoldne ob 11. uri v „Trgovskem domu" (Kaufmannshaus) v Gradcu. Udeležili so se manifestacije Slovenci, Hrvati, Srbi, Čehi in Poljaki. Pravnik Stibler govori o slovenski vseučiliški zahtevi, poda kratek pregled dosedanjega šestdesetletnega boja in dokaže, da je slovensko vseučilišče upravičena zahteva, da je mogoča in potrebna. Modroslovec Kelemina govori o slovenskem srednješolstvu in statistično dokaže potrebo slovenskih gimnazij, realk in učiteljišč. Pravnik Puntar predlaga sledeče resolucije, ki so se soglasno sprejele: I. Slovansko visokošolsko dijaštvo, zbrano na javnem zborovanju v Gradcu dne 24. junija 1907, opozarja visoko vlado, da postavno zajamči izpolnitev sledečih zahtev: 1. Takoj naj se prične s pripravami za ustanovitev popolnega slovenskega vseučilišča v Ljubljani. 2. Slovenska pravna fakulteta v Ljubljani naj se otvori takoj, ker so za to dani vsi predpogoji. 8. V vseh srednjih šolah, gimnazijah realkah in učiteljiščih v slovenskih avstrijskih kronovinah se uvede takoj splošni učni slovenski jezik, njihova uprava pa naj se preosnuje tako, da bo odgovarjala dejstvenemu razmerju narodnosti učencev. 4. Ustanovi naj se drugo češko vseučilišče v Brnu. II. Zborujoči slovenski dijaki v Gradcu prosijo vse slovenske državne poslance, da delujejo najodločneje in z vsem svojim vplivom na to, da se čimpreje uresničijo navedene upravičene zahteve. Te resolucije se pošljejo vsem slovanskim in socialnode-mokratičnim državnim poslancem, ministrstvu in predsedništvu državnega zbora. --------mm—sami ne vidi nikdar več in ne sliši njegovih zlatih naukov več iz njegovih resnih ust. Potrtega srca gledamo tovariši na krsto stanovsko zaslužnega moža prvoborilca, in s togetopečimi čuvstvi se poslavlja edinica od svojega dobrega zglednega očeta, ki jo je negoval in ljubil kakor zenico svojega očesa. Kolikorkrat se je vračala na ljubljeno domovanje, je vsa srečna prisluškovala ljubljenim glasovom ljubeznivega očeta. Ali od danes nikdar več 1 Blagor mu, kdor zamore iskati in najti utehe ob uri ločitve v svojih dobrih delih, ki ga spremljajo še čez prag večnosti! Preblagi tovariš! Spavaj sladko spanje pravičnega, snrvaj zlati sen po toli nehvaležnem, napornem življenju. Lahka Ti žemljica rodna! A duh neumorne delavnosti Tvoje za narodovo prosveto prevevaj bivše Tvoje učence in nas. Živel si in umrl, a nisi umrl, ker duh Tvoj živi v blagih delih in naših srcih ! — Tvojemu speminu: slava! Češki dijaki t Pragi. V nedeljo so -imeli dijaki češke politehnike v Pragi shod, na katerem je bila sprejeta resolucija glede ustanovitve češkega vseučilišča v Brnu, slovenskega v Ljubljani in maloruskega v Levovu? V drugi resoluciji priznavajo dijaki potrebo italijanskega vseučilišča na Trentinskem. Obe resoluciji sta bili odposlani ministrskemu predsedniku baronu Becku in naučnemu ministru Marchetu. Manifestacija na Dunaju. V „češkem narodnem domu" na Dunaju se je vršilo dne 27. junija impozantno zborovanje v prilog slovenskemu vseučilišču. Bazen dijakov-poročevalcev je govorilo tudi več državnih poslancev, ki so obljubili pospešiti rešitev tega vprašanja. Sprejeli so resolucijo: 1. Potom zakonodaje naj se takoj zajamči popolno slovensko vseučilišče v Ljubljani. 2. Takoj naj se začne z vsemi, za otvoritev popolnega slovenskega vseučilišče potrebnimi pripravami. Slovenska pravna fakulteta pa se naj otvori takoj, ker so za to dani vsi predpogoji. 3. V vseh srednjih šolah — gimnazijah, realkah in učiteljiščih — v slovenskih delih avstrijskih kronovin se uvedi takoj slovenski učni jezik in naj se nastavljajo izključno profesorji slovenske narodnosti. 4. Ustanovi naj se drugo češko vseučilišče v Brnu. 5. Zahtevamo popolno reciprocitetno pravico zagrebške univerze. Zanimiva je bila zlasti izjava zastopnika čeških socialnih demokratov, ki je dejal, da pojdejo socialni demokrati v vseh kulturnih vprašanjih z nami. V krepkem govoru je obljubil tudi poslanec župan Hribar, da zastavi „Jugoslovanski klub" vse sile, da se uresničijo naše kulturne zahteve po narodnem šolstvu. Iz naše organizacije. Skupne zadere. Iz Zareze arstr. jugosloranskih učiteljskih društer. Za glavno skupščino so nadalje izvoljeni sledeči delegati. X. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja ljubljanske okolice: 45. gospodična Jerica Zemljan, učiteljica — Studenec-Ig; 46. Ivan Petrič, učitelj — Budnik; 47, Avgust Korbar, nadučitelj — Preserje; 48. FranvLavtižar, nadučitelj — Šmartno pod Šmarno. goro; 49. Janko Žirovnik, nadučitelj — Št. Vid nad Ljubljano. XI. Učiteljsko društvo za goriški okraj: 50. gospodična Amalija Jelšek, učiteljica — Dornberg; 51. gospodična Franja Krajnik, učiteljica — Kanal; 52. Ignacij Križman, nadučitelj — Dornberg; 53. Alojzij Urbančič, nadučitelj — Miren; 54. Fran Leban, učitelj — Trnovo; 55. Bihard Orel, učitelj —Višnjevik; 56. Jakob Rojic, učitelj — Gradišče. Namestniki: 3. Rudolf Vižintin, nadučitelj — Renče; 4. Urh Pavlica, učitelj — Bu-kovica; 5. Fran Baša, učitelj — Branica. XII. Savinsko učiteljsko društvo: 57. Ivan Jakše, učitelj — Vransko; 58. Josip Gosak, učitelj — Št. Jurij ob Taboru. Namestnici: 6. gospodična Julijana Miklič, učiteljica — Go-milsko; 7. gospodična Marija Miklič, učiteljica — Gomilsko. XIII. Radovljiško učiteljsko društvo: 59. gospodična Ana Zevnik, učiteljica — Gorje; 60. gospodična Ana Božič, učiteljica — Kamna gorica; 61. Ivan Baraga, nadučitelj —Koroška Bela. XIV. Konjiško učiteljsko društvo: 62. Janko Časi, nadučitelj — Špitalič; 63. Beno Serajnik, učitelj — Konjice; 64. Karel Mravljak, učitelj — čadramlje. Za glavno skupščino je zglasil gospod Janko Likar učitelj vLjubljani, razpravo: „Naše šolstro". Vodstvo Zaveze: Predsednik: Jelene. Kranjsko. Slorensko učiteljsko društro za kočerski okraj je imelo dne 13. junija svoj letni občni zbor. Bazen Primožičevega referata o avtoriteti je bila na vzporedu tudi razprava o regulaciji učiteljskih plač. Tov. Štefančič je^ krepko ožigosal škandalozne gmotne razmere ter predlagal resolucijo glede regulacije naših plač. Poročevalec jev bil na to soglasno izvoljen za delegata, ki ima zastopati naše društvo na Dunaju. Delegata za „Zavezino" zborovanje sta tov. G r č a r in gdč. Leop. Tomšičeva. V novi društveni odbor so izvoljeni tovariši: G r e -g o r a č (predsednik), Štefančič (podpredsednik), Zupančič (tajnik), B e t r i a n i (blagajnik), Št. Tomšič (odbornik). Štajersko. Učiteljsko društro za celjski okraj ima redno zborovanje v nedeljo 7. julija v navadnih prostorih v Celju ob 11. uri predpoldne po nastopnem vzporedu: 1. Zadnji zapisnik. 2. Društvene zadeve in nasveti. 3. Bazgovor o zadnjem predavanju tovariša Kvedra. 4. Iz šolske prakse. — Ker se je nadejati več sodružništva iz sosednega laškega okraja je pričakovati obilne udeležbe! — Po zborovanju sestanek v „Skalni kleti", kjer bo tudi skupen obed. Prav uljudno vabi odbor Šaleško učiteljsko društro je imelo svoje zadnje zborovanje v četrtek dne 6. junija t. 1. — če se ne motim — na gori Oljki. To zborovanje je bilo spojeno z izletom, kakor je bila prej obča želja; žal, da je ta želja pri veliki večini tovarišev — prosim zadnja beseda je moškega spola! — izvodenela. Dozdaj sem bil vedno tega prepričanja, da se z izletom spojeno zborovanje tolmači tako daleč, da se ga vsi udje udeležijo kolikor mogoče polnoštevilno. Toda čeprav mi je nekdo nekoč iz gole naklonjenosti hotel dokazati, da ne znam dalje šteti kakor do pet, vendar sem to pot tako približno dognal, da nas moških udov še polovica ni bila na gori; mislim pa, ako se tovarišice ne boje strmine in krasnega razgleda z Oljke, da bi se ga tudi naši „komodni" tovariši ne smeli bati! Ali se bo torej kdo čudil, ako mi je pri pogledu na dva tovariša in dve tovarišici iz primeroma jako oddaljenih Petrovč zaprlo za poldrugo minuto sapo in sem moral samega začudenja takoj sesti ? Ko mi je nekoliko odleglo, sem si pogledal goste, ki s svojim prihodom bijejo v obraz modernim in novodobnim načelom kolegialnosti in stanovskega zadružnega življenja; toda kakor neverni Tomaž sem se hotel popolnoma prepričati in segel sem jim v roke. Zdaj sem bil še le uverjen, da so to gosp. Kranjc in Mithans in gdč. Ježovnik in — šmentana para! — druga gospodična mi naj oprosti, da sem pozabil njeno ime. Saj obljubim, da bom prihodnjič bolj pazljiv! Ko smo se nekoliko izsopli, in nekoliko ogladili zaradi napora celo hrapava" grla in si naperili želodček, je gospod predsednik Koropec — tega smo si tudi takrat vzeli iz previdnosti s seboj — otvoril sejo. Pozdravil je došle ude in so-sebno goste, povedal nam dnevni red današnjega zborovanja in prosil tovariša Ledenika, da je prečital zapisnik zadnjega zborovanja, kar je tudi storil s prav vidnim veseljem. Nato je predsednik prečital resolucijo zaradi organizacije vsega avstr. uči-teljstva, ki zahteva izpopolnitev § 55. drž. šol. zak. glede učiteljskih plač, in sicer pod pogojem, da prispeva tudi država. Na predlog tov. Webra se je obravnavala ta točka takoj danes, ker pač nikakor ni sod lo v tako kratkem času sklicati zopetnega zborovanja; umevno je, da se je resolucija sprejela. Tov. Ko-šutnik je predaval o „praktičnem slovniškem pouku v ljudski šoli" ; izrazil se je v tem smislu, da se mora slovnica vendar nekoliko bolje upoštevati, kakor se upošteva tuintam, a da bi se naj izvajal slovniški pouk na kolikor mogoče praktični podlagi. Za delegata v Badovljico pojde tov. Košutnik in pogojno tudi gdč. Fister in Valenčič; delegatom za dunajsko zborovanje zastopnikov vseh avstrijskih učiteljskih društev pa je bil izvoljen tov. Koropec. Po dovršenem zborovanju smo še precej časa sedeli v veseli družbi in na tem mestu mi je pohvalno omeniti gospe Kocuvan in Zock in tov. Lukman, katere so imele zase svoje zborovanje v kuhinji in nam preskrbele obed. Ni se čuditi, ako smo v veseli družbi pozabili boga Pluvija, ki baje nikoli ni naklonjen izletnikom in nas je prav nepošteno podil po strmini navzdol. Bes — škodo smo imeli mi, a zasmeh je ostal njemu! Mogoče nam bo pri prihodnji enaki priliki bolj naklonjen. Politiški pregled. * Saniranje deželnih financ. Dne 27. junija je začel državni zbor razpravo o Gessmanovem predlogu glede saniranja deželnih financ. Govoril je tudi napredni poslanec Hribar v slovenskem in nemškem jeziku, ter stvarno razpravljal o tem predlogu. — Nemški listi označujejo njegov govor z „ein beachtenswerter Vorschlag". Hribar je dejal, da imajo rastoči de flciti dežel svoj glavni vzrok v izdatkih za ljudsko šolstvo. Kaže se, da se bavi vlada z mislijo, plačevati gotove dohodke deželam, da pokrijejo stroške za ljudsko šolstvo. To bi bila le polovica pomoči, ker še vedno nismo prišli do vrhunca izdatkov za ljudsko šolstvo, ker bodo ti izdatki vedno rasli in danes še ne moremo vedeti, kdaj se ustavi to naraščanje. Zato je brezpogojno potrebno, da prevzame država plačevanje učiteljstva. Tako bi se najprej odpravila beda učiteljstva. Želja celokupnega avstrijskega učiteljstva je, da bi bilo plačano tako kakor uradništvo 4 najnižjih razredov. Ako prevzame država plačevanje učiteljstva, bi bi|o morda mogoče, da pokrijejo deželni fondi stvarne šolske potrebščine. Končno se je izrekel poslanec Hribar tudi za splošno in enako volilno pravico za deželne zbore. — častni član „Zaveze", posl. Hribar, je bil torej prvi, ki je izpregovoril v novem parlamentu resno in pametno besedo o našem gmotnem vprašanju. — V gosposki zbornici je stavil dr. E p p i n g e r predlog, v katerem poživlja vlado, naj takoj vse potrebno ukrene, da se sanirajo deželne finance. — Vkljub „Slovenčevim" in „Domoljubovim" grožnjam in revolverjem se torej vendarle bliža rešitev. Zato nam ni bilo treba izpreminjati — značaja in mišljenja! * Avstrijska poslanska zbornica je izvolila predsed-ništvo. Predsednikom je bil izvoljen krščanski socialec dr. Weisskirchner, prvim podpredsednikom Čeh dr. Začek, drugim podpredsednikom Poljak Starczynski. — Novi predsednik zbornice, dr. Rihard Weisskirchner, je rojen leta 1861. na Dunaju. Od rane mladosti pripada krščansko-socialni stranki. Njegov oče je bil Luegerjev učitelj, zato je šel ta vedno sedanjemu predsedniku na roko. Ko je leta 1883. izvršil pravne nauke, je bil sprejet k dunajskemu magistratu ter je leta 1908. postal magistratni ravnatelj. Leta 1900. je bil izvoljen državnim poslancem. — Dr. Ivan Začek je bil podpredsednik v bivši zbornici. Eodil se je leta 1849. Ko je izvršil pravne nauke je postal leta 1880. odvetnik v Olomucu. Najprej je bil Staročeh, pozneje pa je prešel med Mladočehe, — Prof. dr. Stanislaj vitez Starczynski je star parlamentarec. Državni poslanec je bil od leta 1884. do 1890., a leta 1901. je prišel zopet v zbornico kakor zastopnik gališkega veleposestva. On je profesor na levovskem vseučilišču. Sedaj mu je 54 let. * Pavšali avstrijskih državnih poslancev. Vlada namerava, kakor javljajo z Dunaja, predložiti zbornici zakonski načrt, da se dosedanje dijete (20 K na dan) avstrijskih poslancev premene v stalne letne prejemke. Državni poslanec bi dobival na leto z vozninami 7000 K. * Stranke v novi državni zbornici. Nova zbornica šteje sedaj štirideset strank. Socialni demokratje so računani kakor enotna, skupna stranka. Največ strank je med Nemci (10, med Cehi (9) in med Poljaki (8). Divjaki niso všteti v te stranke. * Socialni demokrat o cesarju. Zakaj so se tudi socialni demokrati udeležili prestolnega govora, nam pripoveduje sociolni demokrat Seliger na shodu v čeških Toplicah: „Na Nemškem se socialni demokrati oddaljujejo enakim slavnostim. To delajo demonstrativno, da bi s tem pokazali, da nikakor ne mislijo delati za zbližanje med vladarjem in socialno demokracijo. To dosledtfo stališče nemških sodrugov moramo mi avstrijski socialni demokratje le odobravati, zakaj tam ni krona zamudila nobene priložnosti, da ne bi dala izraza najostrejšemu odporu proti socialni demokraciji. — Avstrijska socialna demokracija pa dela ravno narobe, zakaj ^nekaka demonstracija bi bila najne- ugodnejša pri tej priložnosti, ko je poražena velemoč birokracije in nastopa pravo ljudsko zastopstvo. Torej ne velja odločilni moment nemških socialnih demokratov tudi za nas. Javno moramo celo proglasiti, da je zavzela krona v boju za splošno in enako volilno pravico naravnost občudovanja vredno stališče. Priznati moramo, da je ostal cesar v tem boju trden in neomahljiv, in zato nam je postala oseba cesarjeva tudi simpatična." * Mirovna konferenca v Haagu. Delegat Zedinjenih držav je izročil predsedniku mirovne konference v Haagu, N e-1 i d o v u , pismo svoje države, da si pridržuje pravico, predložiti prvi komisiji vprašanje o nasilnem iztirjavanju javnih dolgov. Nelidov je izjavil, da je tak predlog dopusten. Tudi angleški delegat si je pridržal, staviti pozneje predloge. Ameriški general P o r t e r si je pridržal pravico, predlagati pozneje omejitev oboroževanja, ako se pokaže za to potreba. Nemčija je predlagala ustanovitev mednarodnega apelacijskega sodišča za mirovne zadeve. Ta predlog podpirajo tudi norveški delegatje. * Hrvaški ban grof Pejačevič ni odobraval postopanje ogrske vlade v znanem vprašanju službenega jezika na hrvaških železnicah, za katerega bijejo hrvaški poslanci v ogrskem državnem zboru dolgotrajen in vroč boj. Zaraditega je dal svojo de-misijo, ki jo je cesar tudi sprejel. Njegov naslednik je že imenovan: to je ljuti madjaron, predsednik banskega sodišča v Zagrebu, Rakodczay. On je bil najzvestejši pomočnik bivšega bana Khuena, njegovo ime je spojeno z nasilnim preganjanjem onih časnikov ki so se borili proti Khuenu. Kako misli ta ban o kmetu, kaže dogodbica, ki jo pripoveduje „Pokret": Bil je obsojen na B dni zapora, ker je imenoval nekega kmeta osla, a se je izgovarjal pred sodnijo, da to pač ni žaljenje, ker v Zagorju imenujejo kmeta splošno tako, „Pokret" piše k njegovemu imenovanju: „Sovraštvo in preziranje ga bo pozdravilo, sovraštvo in prezir ga bo tudi spremljalo, kadar odide kakor prednik njegov — Khuen." * Protidinastiško gibanje na Portugalskem se čim dalje bolj razširja, kakor javljajo iz Londona, odkoder se je pravzaprav to gibanje pričelo in se sedaj podpira z angleškim denarjem. Ako odstavijo sedanjega kralja, postane Portugalska baje republika. Vestnik. Učiteljski dobrotniki. „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" so darovali: Ljubljanski učiteljski abiturijenti 4*03 K s pripomnjo: „Prvo darilce, zložili izprašani učiteljski kan-didatje na svojem komerzu s prošnjo, da jih starejši njih kolegi s p r e j m o v svojo sredo." (Prav veseli smo Vas, mladi naši prijatelji in tovariši. Z odprtimi rokami in odkritim srcem Vas dragevolje sprejmemo v svojo napredno učiteljsko zvezo ter Vam kličemo: Dobrodošli! Le radi in pogosto zahajajte v našo družbo. Pri nas je doma odkritosrčno veselje, a v dneh žalosti in trpljenja boste pa dobili edino v družbi svojih naprednih kolegov podporo, tolažbo in uteho. Pristopite vsi k dotičnemu okrajnemu učiteljskemu društvu, kjer boste službovali in se udeležujte učiteljskih zborovanj. Letos Vas vabimo k skupščini naše „Zaveze", ki bo dne 17. in 18. avgusta v Radovljici. Podpirajte pridno našo organizacijo, ki v njej reprezentujemo veliko moč. Podpirajte tudi duševno in kolikor mogoče tudi gmotno naše štiri liste, posebno „Učiteljskega Tovariša", ki mora biti vsakomur izmed nas „vademecum". Živili!) — G. Valentin Jerše, kaplan v Škocjanu pri Mokronogu, 10 K; č. ga. Lina Pin, nadučiteljeva vdova v Dol. Logatcu, namesto venca umrlemu bratrancu, g. Franu Werliju v Cerknici 5 K; tov. Ed. Bo-h i n e c , nadučitelj, nabral v veseli družbi v Cerkljah na Dolenjskem 6 K; Učiteljsko društvo za sežanski okraj tretji rok na račun pokroviteljine 50 K; vesela družba v Marstovcu 1 K; vesela družba v Velesovem 1*20 K; g. Alojzij Kraje iz Grahovega pri Cerknici 10 K namesto venca na grob rajnemu prijatelju Franu Werliju iz Cerknice. Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Učiteljstvo in parlament. „Narodna Prosvjeta", ki izhaja v Pulju pod spretnim urejevanjem g. Ernesta Jelušica, objavlja v zadnji svoji številki naš uvodnik iz 24. štev. „Uči-teljstvo in parlament". Odlikovanje. Za 40 letno zvesto službovanje so dobili častne svetinje: šolski nadzornik Franc Uršič, učitelj Frane Waišl, oba v Istri in nadučitelj Franc Ster-n a d v Crničah pri Gorici. Narodne pesnil, ki jih je zbral in uredil znani pevski mojster Janko Žirovnik za šolsko mladino, so bile vspre-jete od slovenske javnosti z veliko pohvalo, zakaj vsi listi so polni hvale o tej krasni zbirki, ki bo res kar najbolje služila naši mladini. Zato pa v bodočene sme biti na Slovenskem nobenega učenca in učenke, ki bi ne imel, oziroma ne imela te krasne zbirke. Cena zvezku je samo 20 h brez poštnine, poštnina pa znaša za 1 izvod 3 h; za 2 izvoda 5 h: za 3 do 9izvodvl0h: za 9 do 13 izvodov 20 h; za 13 do 30 izvodov 30; za 30 do 100 izvodv pa 50 h. Na slovenskem učiteljstvu je zdaj, da se zbirka čim preje razpeča na korist učiteljskemu konviktu. Natisnilo se je teh pesmic 20.000 izvodov in se dobivajo v „Učiteljski tiskarni". Žirovnikove „Narodne pesmi" za šolsko mladino naj se naročajo v „Učiteljski tiskarni". Pri vsakem naročilu naj se ozira tudi na poštnino. Okrajna učiteljska skupščina za kočevski okraj se vrši dne 15. julija t. 1. v Sodražici. Pričetek ob 9. dopoldne. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu poročilo: a) o biološki metodi pri prirodopisnem pouku, predava g. prof. I v. Macher; b) podrobni učni načrt za višjo skupino enorazred-nic, oziroma 3. in 4. razred štirirazrednic, glavni poročevalec Št. Primožič; e) kako si ustvari in ohrani učitelj potrebno avtoriteto pri šolski mladini in občinstvu z ozirom na današnje socialne razmere? (Glavni poročevalec se določi pri skupščini.) Umrla je dne 17. junija v Celju gospa Ana S u p a -nek, soproga upokojenega nadučitelja ter mati c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Jos. Supaneka, v 75. letu svoje dobe. Eajnka je bila vzorna mati in gospodinja. Blag ji spomin! .Osrednji odbor za S. Gregorčičev spomenik v Gorici je sklenil v svoji zadnji seji dne 10. junija 1907, da postavi na grob pokojnega pesnika preprost, a umetniški kamen. Glede na znane pesnikove intencije in na nabrano vsoto se je določilo, da se izda v to svrho največ 3000 kron (s prevozom in postavljanjem vred. — Odbor vabi slovenske umetnike, da mu pošljejo do konec septembra tekočega leta primerne načrte (skice) nagrobnika s preudarkom. Osnutki se na željo vrnejo, a ne honorirajo. Češki pesnik Svatopluk Čech je bil tudi določen za novega člana gosposke zbornice, a je to čast odločno odklonil. Higijensko razstavo so otvorili v Levovu. Obenem bo tam kongres naravoslovcev in zdravnikov. Za javno čitalnico v Berolinn je daroval ameriški milijonar Oarnegie en milijon dolarjev. „Domače ognjišče" se je zaradi nujnejšega posla v tiskarni za nekaj dni zakasnilo, kar naj nam p. n. naročniki blagovolijo oprostiti. Iz sežanskega okraja nam poročajo: V našem okraju se je povsod dne 28. junija zaključilo šolsko leto 1906/7. Šolska mladina je dobila šolska izvestja, odhodnice in odpustnice. Tiskanih šolskih poročil ni bilo. čudno je, da naš okrajni šolski svet še dve leti ne izdaja več tiskanega šolskega poročila, kakor je bil vedno običaj. Naj bi se taka poročila zopet uvedla! Okrajni šolski svet za goriško okolico izdaja vsako leto lepo tiskano šolsko poročilo, kar nam kaže lep napredek tamošnjega šolstva, — V 4. in 6. štev. letošnjega „Popotnika" je tovariš Leban, nadučitelj v Komnu, primerno ocenil šolsko poročilo goriškega okraja. Vivat sequens! Šolske počitnice trajajo dva meseca. Novo šolsko ieto se prične 2. septembra 1907. Uradna učiteljska skupščina za sežanski okraj se je vršila dne 26. junija t. 1. v Sežani. Udeležil se je je tudi gospod predsednik c. kr. okrajnega šolskega sveta gosp. c. kr. okrajni glavar Anton Bebek. Predsednik, c. kr. okr. šol. nadzornik g. M. Kante, otvori skupščino ob 91/»- uri, pozdravljajoč navzoče in učiteljstvu vdanega g. glavarja. — Zapisnikarjema sta bila izvoljena tov. Kenda (Tomaj) in Modic (Gabrovica). Gospod predsednik imenuje svojim namestnikom tov. Lebana (Komen) ter konstatira navzočnost vsega učiteljstva, izvzemši enega. Nato poda svoje opazke, nabrane pri nadzorovanju šol, ter z zadovoljstvom omenja, da je večina učiteljstva dosegla prav dobre uspehe. Omenja potem svoje opazke glede posameznih učnih predmetov, glede šolskega obiska, glede vzgoje itd. Sledil je potem referat g. A. Macarola (Gorenjsko): „O koristi in pomenu roditeljskih večerov". Po kratki debati se je sprejel predlog, naj bi se tudi pri nas uvedli takoimenovani roditeljski večeri. Glede roditeljskih večerov je že mnogo pisal g. nadzornik Pribil v „Popotniku" 1. 1906., in 1. 1904. je izdal g. I. Drescher knjigo: „Elternabende".*) — Drescher je ljudsko-šolski ravnatelj v Gradcu in znamenit šolnik. Glavne točke, na katere se gosp. Pribil opira, priporočajoč roditeljske večere, so znane. G. Drescher pravi, da naj se učiteljstvo pri uvedbi roditeljskih večerov ozira na sledeče točke: 1. Držimo se mere („Man halte Maß"). Enkrat v letu zadostuje imeti roditeljski večer. 2. Snov naj bo duhu časa primerna. 3. Učiteljstvo naj taktno postopa, da ne žali pri predavanju roditeljev. 4. Predsednik roditeljskega večera naj bo na večrazrednici šolski voditelj 5. Naj se pri roditeljskem večeru govori le o tem, kar je vez med domom in šolo. 6. Roditeljski večeri naj se goje le tam, kjer živi učiteljstvo v slogi z narodom. — 7. Otroci ne smejo biti navzoči. 8. Podavatelj naj govori primerno in preprosto. — Ako se bodo te točke uvaževale, bodo roditeljski večeri rodili mnogo dobrega sadu. — Gospod predsednik se je g. referentu zahvalil za lep referat in dobro bi bilo, da ga priobči v „Popotniku". Tov. Bono (Divača) je na to čital svoj referat: „Popravljanje pismenih nalog." — Debata, ki se je pri tej točki uvela, je bila živahna. Šlo je za to: ali naj se nalagajo pismene domače naloge — ali ne. Debata se je vrtela pro in contra. Obveljalo je, da, ako se mladini nalagajo domače pismene naloge, naj se tudi od učiteljstva popravljajo. Glede poprave nalog bi jaz priporočal učiteljstvu Hans Trunkovo knjigo : „Zur Hebung des deutschen Sprachunterrichtes." Beobachtungen und Anregungen.**) Kar velja za „deutschen", velja tudi za „slovenischen Šprachunterrieht". — Hans Trunk je znamenit pedagoški pisatelj in okr. šolski nadzornik štajerski _ Poročal je potem tov. Ravbar (Zgonik) o „vzornem pravilniku za osnovo šolskih hranilnic". — Sprejel se je predlog, da se naprosi c. kr. deželni šolski svet, da se sinejo v naših šolah osnovati šolske hranilnice. Točka: „Obči vzorni notranji šolski red za ljudske šole v zmislu § 86. šol. in uč. reda" je izostal in naložilo se je stalnemu odboru, da predlaga to točko za bodočo okrajno učiteljsko konferenco. Glede tega sem jaz tega nazora, naj bi to točko obravnavale vse okrajne učiteljske "konfe-rencije na Goriškem in na podlagi teh naj bi deželni šolski svet — morda po zaslišanju deželne učiteljske skupščine _ izdal enak tiskan šolski red za vse ljudske šole na Goriškem. — Ta učni red naj bi se šolski mladini v začetku vsakega šolskega leta prečital in pribil poleg urnika na šolsko steno, kakor to tudi šolski zakon zahteva. Prečitala je potem gdč. Oazafura (Sežana) „podrobni učni načrt za ženska ročna dela" za petrazreduice in štirirazrednice in gdč, Katnik (Nabrežina) za