Doieirjskc Novico i^linjiiJf vsíiIí jielok ; itko : : je ta (iati prsiznik, iliui jtofirej. ; :
Cena jini jo zn œlo leto (oil aprihi lio ajink) K, za |i()l Iťtii l'ôO K. Naročnina za Neitu'ijo, Bdsiio in (Imijíc evropske državo znaša lí-óO K, Ameriko 4-50 K. List iit oglasi so phičtijojo iiaiircj. 'VU
Vse iloiiiso, iiai'oôitiiio íti oznaiiila siMTjciiia tiskarna J, Krajce nasi.
Dolenjskim junakom v spomin.
0))Ctovaii« smo v iiašotti listu že opozarjali iiti dolenjske rojakii, ki so s(; odlikovali v stjiianji vojski. Bili so iz raznih stanov in poklicev, ki se z zdiužeiiiini močmi bore za čast in mor;, I'ast in pi'ocvit imiogojoiiičiie Avstrije, 'l'ema vetioii pi'i-(Icnenit) še ilve zekiii peresi našili ožjih rojakov, (Um spadata i)o svojem poklicu med pazništvo novomeškega c. kr. okrožnega sodiSča, ol)a sta ob mobilizaciji sledila klicu svojega cesarja na južno bojišče, iia katerem sta osvedočila svojo zvestobo in lii'abj'ost.
^ Paznik L. S. je rojen v Gorenji vasi ])ri Šmai'jeti. Vojak je l)il ))i'i 4-. [i]). na Dunaju, ker je bil njegov oc^o svoj čas oiidi uposlen, Kmalo po uiobilizaciji jo odšel na bosansko mejo pi'oti Srbiji. Znano je, da si je srbska ai'tnadti pi'izadevala poseliiiio incscca oktobra 1914, da prodei'c v glavno luesto naše lîosiie — Scrajevo. A naša ai'inada je bila dohro l'azpostav-Ijeiia na liomaiiji i)lanini, ki tvori ključ do Soi'ajeva in od katere je vrgla naša ai'tiiada Srbe že več kilometrov nazaj proti srbski meji.
Bilo je 16, oktobra, ko so Si'i)i zopet ailno liciijadali naie postojanki!. A naši vojaki so se hrabro držali, vsi sovražni jioskiisi so bili zastonj, Srbi so bili odbiti in so se morali unuiliniti daleč nazaj. J)an 21. oktober pa je bil itsoilen za našega vojaka. Njegov oddelek je bil razpostavljen na lii'ilHi Stupe. Tn je bil nas 1j, s, v hudem metežu ranjen pti srhsketn naskoku na naše postojanke. Pri hudem napadu ga je ranila ročna granata, ki mu je povzročila več ran: nad komolcem mu je piizadtîjala prest.reljeno in zdrobljetio kost, na levi pi'sni strani je dobil tri dolge praske, na desnem stegnu so našli tiiesno rano, skozi kateio je šla ki'ogla, ki nm tiči še nekje lui seilahi, Í[i končno je ]iresti'cl poškodoval še stopalo skozi i)eto.
O toll usodepolnili poškodbah je L. S. pripovedoval svojemu znancu: Hipoma se mi je stemnilo, zgrudil sem se in onesvestil. Posebno dolgo to ni trajalo, ker napail se je začel ob mraku, in ko seru prišel k zavesti, sc je še dokaj ilohro razločilo. Prvi, ki je prišel proti meni, je bil desetnik 7. stol nije M. Debevc, moj največji prijatelj, rešitelj mojega življenja, lio me vpraša: Ali in kam si ranjen? sem mu pokazal v svoji levi roki črepinje, katere sem ujel in popolnoma zdrobljene kosti svoje dcsnice. Za druge rane sc nisem niti zmenil, ali bolje rečeno, nisem niti vedel, da jili imam, Jloj rešitelj pravi: Vstani iti beži, ako nioi'eš? Ali to je ložjc rečeno nego stojjeno. ()d[ini mi teleenjak — vzdihnem — ter pomagaj, da vstancm ! Rečeno — stoi'jeno. Vzdignila sva so in koj'akala nazaj h naših jai'kov in po bregu navzdol do cilja, pa račun prezgodaj in cilj predaleč. Povrh pa začne Se dežlti in jesenska burja bi'ije po bližnjih holmili. ['o težkem lazenju v temni noči, v dežju in ])0 kozjem bregu me zapustijo moči in nisem mogel več dalje, Vsled bolečin, žeje in temne noči prosim prijatelja, naj se vsedeva ]iod di'evo in čakava, kaj pride. Spremljevalec me nalu za\'ije v oi.cjo, ki
jo je imel seboj, kajti liihi je občutno mrzlo in tudi siicg je naleta vu t, razpne tudi šotoi'rio platno (Zfltblatt) od di'eve.sa na gi'iiiovje ter pazi, da se raztopljetii sneg scedi v vojno stiiklenico iu toliko nastreže, da meni in sel)! za silo ogasi žejo.
Cim dalje sedim, tem bolj občulim bolečine; sedaj še-le opazim, da nimam presti'tîljene samo i'oke, marveč da imam šc druge rane, da me sploli boli jiovsod, kamor se nagnem, Mislim, kaj mi je storiti V Prosim tovariša, naj vzame tiOečnjak in puško ter gre iskat saniteto, ki bi me prenesla v za vel jo. l'l ognilo je biti okrog devetih po noči. Dolgi trenutki so bili, predno se je vrnil moj rešitelj z enim sanitejcem in riosilnico. K'or mi tovariša raili gostega grmovja nis!a mogia z nosil-nieo pomagati —- moral sem še več sto korakov ob neznosnih mukah dalje stopali. Poleg tega pa še ni bilo izključeno, da nas lie zadoiie kaka granata ali Šrajuiel, ki so nas na tem nočnem iiohodu jiozdrav-Ijali; a vendar smo srečno dosjioli do bosanske „kučti". Pri ognju opazim, da iiia kaže uprav polnoči. Najdemo vse polno ranjence,v, v prvi prazni kot se sti-inem šo jaz. Tako sem prebil najhujše mojega življenja , , ,
Naš liojevnik je bil potem v raznih lazaretili, bolnicali in tudi v ženski holnici v Novem mcsin, in je srečno okreval toliko, da hodi s palico, a roka mu najbrž ne bo več služila. Oh pregibanju ^e čuje v njej skitanje. —
Ob istem času je odšel v vojno tudi njegov tovariš 1. R, Kodom iz Zabjevasi poleg Katidije se je podal k črtiovojniškemu doniob]', pp. 27. Začetkoma so ga přidělili k telefonskeiuu oddelku v Ajdovščino, kajti začetkom vojsko v avgustu 1914 je bilo mnogo naših vojakov na zahodni moji, ker so ni moglo zaupati poznejšemu laškemu izdajalcu. li])rav Čez dva meseca, 27. sei)t. pa je bil tudi ta polk poslan v lîosno,
Za imemlari na.Šega cesaija .so lioteli Srbi prodreti v Serajovo, Dne oktotua lani hil je hud hoj na Komanji planini. A naša vojska je obdržala svoje postojanke. 1. U, je bil v raznih teh bojih in praskah med Uogatico, ViŠogi'adom in Uvacem dosti srečen.
Blizo mesteca Višegvada je bil nekoč s svojo patruljo v veliki nevarnosti, ko ga je neki špijon hotel speljati v zasedo ; k si'oči je li. to nakano sjjfogledal in rešil sehc in tovariše.
Dne 25. maja 191.''» je poslal R—a njegov predstojnik z oddelkom moštva kojiat strelne jarke. Bilo je i)ri selišču Crnce jiolog Visegraiia ob Drini. Sovražnik jo od one strani prežal na naše vojake, kjerkoli so se pokazali. Uprav ta oddelek je bil v veliki nevarnosti, da bo zajiit, R, je zapazil to nevarnost in je ojioziu'd pravočasno vse moštvo, da se je moglo pridružiti zopet svojemu oddelku. Tii je našega moža zadela ,sovražna krogla v levo nogo nad Členkom, A imel je Šc toliko moči, da je vso Četo pripeljal do svojega jtovcljnika. R. previdnost in neustvaSeiiost je rešila vso Četo. Zato ga je stotnik pohvalil. Uil je i)ovišan za korporala.
Poslali so ranjenca v vojaško Itolnico v Zenico, kjer je tiil do 17. junija, od 21. junija ])a sc je zdravil pri Usmiljenih bratih v Kandiji. Ivoncem julija je zopet
odšol k svojemu kadru, kjer se sedaj nahaja. Hog ga ščiti ! —
1'rvoimenovatii jo vslod zadobljenili ran spoznan za invalida.
Živinorejska zadruga za novomeâko okolico.
Spomenica na vlado.
V pondcljck 20. sejitcmbra se je vršil občni zbor te zadruge v Kandiji pri g. županu. Udeležilo se ga jc lejio število živinorej(;eY, kajti zbralo sc je od 92 članov 40 članov, kar je za sedanje čase dosti. Zastopane so bilo na zborovanju vse občine, ki spadajo v okoliš zadruge. Zborovanje je otvoril načelnik ttrašiČ, na kar je poi'očal o delovanju tajnik zadruge 1'avnatelj Roh rman, ki je najprej očrtal težko stališče živinorejskili zadrug 1)0 Dolenjskem. Z ozirom na važnost živinoreje v deželi so se ustanovile v zadnjih letili mnoge t-ake zadruge, ki so pa v kratkem času zo])et sklenile svoje delo, ker jim je manjkalo po eni strani živinorejcev vnetih za sku]me naloge in skupno delo, ]k) drugi strani pa manjkahi zadostno rnzvito in smoternc reje, ivakor potrebuje dobro seme skrl)no [jripiavljeno zemljo in skrbnih rok, tako je tudi z našimi zadrugami. Položaj zadrug je otožkočen še bolj sedaj v vojnem času, ker manjka vseli izdatnejših sredstev za pospeševanje gospodarskih panog.
Tz podanega jioročila je po.siieti, da jo št(4a zadi'uga leta 1914 f)2 članov, Njenii glavno delo je bilo posredovanje pri dobavi potrebnih bikov in p r i r o i1 i t c v premovanja za bike o priliki licen-ciranja. To ostane tudi zanaprej njena glavna naloga. Za iiremovanje je podelil deželni odboi' 200 Iv podporo, dalje so prispevala tudi županstva Šmihel - Stojiiče, St. Petei- in Prečna po 20 K in íírusniee 1.5 K. Poročilo o premovanju samem seje o svojem času že prijavilo.
Razmero, ki so nastale vsled vojne, so preprečile izvršitev lanskih sklepov za-1'adi živinske zavarovalnico, pospeševanja domačo bikoreje in razširjenja i)ostajo za rejo bikov na Gimu, ker primanjkuje srcd.stev za to. Poročilo načclstva so je na to odobrilo, V imenu nadzorstva je poročal žujinik Šiiiidovnik. Zadruga je imela v tem lotu 103BK íJG h denarnega prometa. Račun dobička in izgube kaže (iOK 9r)h čistega dobička. Bilančni račun izkazuje 1320 K 7.5 h aktiv, 9:-i9 K pasiv (deleži) in 381 K 75 h rezorvnega zaklada. Računski zaključek se je na to potrdil.
Pri predlogih za delovanje zadrugo leta 19 ] ,5 jo opozarjal ravnatelj Rolirnian na težavni položaj, ki je nastal po eni strani vsled prisilne doba v i; živine, pi'ašičev in kmns za vojaštvo v okolišu živinorejske zadrugo, in po drugi pa vsled sedaj veljavnih maksimalnih (;en. Vsa živinoreja je vsletl teh nareilb težko prizadeta. tako da je od|ionioč nujntï potrebna, (iovortiik oiusuje med pritrjevaiijiMii sotlajni položaj in predlaga, da se sestavi spomenica na c, kr. deželno vlado, ki naj jo predlože župani iz prizadetili občin in s katci'o naj so prosi, da preneha jirisilna
prodaja živine, pi'ašiČcv in krme in da se nastavijo take cone za živino, da bodo v soglasju z interesom konsiima pa tudi z interesi producentov,
Zupan in deželni posUuiec Zurc poudarja nujno potrebo, da se cene na novo in bolj pravično nastavijo in pojastuijo, kako korake je v tem ozii u že sam napravil.
Sklene se nazadnje spomenica, ki jo je v deputaciji prizadetih občin jtred-ložiti po županili c, kr. deželni vladi. Spomenica sama se tako glasi :
Vsled vojnih dajatev po sedaj veljavnih maksimalnih cenali je tukajšnja živinoreja čim dalje bolj pi'izadcta, tako da jc trel)a nujne od pomoči. Prizadeti živinorejci trpe v dvojnem ozirii, prvič, ker se jim živina po siti jemlje in drugič, ker se jim živina jio nižji ceni plačuje, kako]' so sami za njo dali. To občutijo prizadeli živinorejci tem težjo, ker se po drugih sosednih deželah v tem oziru očitno boljše postopa, pa tudi zaradltoga tako težko, ker je vsa živinoreja po tnkajšiijili krajih bistveno drugačna in bolj težavna kakor jo jm drugih krajih.
Pomniti je, da je po tukajšnjih krajih reja d e lavne živine najbolj merodajna in da jo na premnogih malih posestvih ta reja takorekoČ edina, kei' so premalo krme prideluje za izdatnejšo rejo di'iige govoiii. Pomniti je pa tudi to, da je tukajšnji živinorejec ob enem tudi konsument, kei' ne protiaja samo živine, ampak jo tudi kupuje, da na ta način spodreja potrebno delavno živino, da jo zamenjava za boljšo in pri-kladnejšo itd, itd. V tem pogledu so pa nastale vsled sedanjih maksimalnih con, ki veljajo samo za klavno živino, take težkoče, da skoraj ni mogoče rejne in idemene živine na semnju kuj)ovati, ker je živin(»rejci nc morejo po sedanjih conah pi'odajati, tržnih con za tako živitio pa sploh manjka. Dejstvo je, da mora tukajšnji posestnik danes n, pr. za kumorne delavne voli več plačati kakor d o i) i on za debelo rej ene klavne voli.
liati se je pa tudi toga, da sc bo s prisilno odiiajo delavne živine vsa ta reja i)reveč zatrla tako, da ne bo mogoče kmetij dobro obdelovati in gnojiti.
Po prisilni dobavi so težko ])rizadeti pa Midi tukajšnji j) r a š i ć j o r o j c i, zlasti ker niso sedaj nastavljene maksimalno cene v n o b e u o m p r a v e m s o g ! a s j ti s cenami špcha in masti, pa tudi ne v soglasju s cenami rejnili prašiČov (Fnttei'solnveine), tako, da ima vsak težko izgubo, kdor mora dati pitanoga i>rašiča po 2 K za 1 kg ii) pei'šiitnika po PSOK za 1 kg žive teže.
Danes so J'ojni prašiči v obče ilražji, kakor znašajo maksimalne ccne, dasi so razmei'oiiia manj vredni. Svinjska mast je pa tudi tako draga — po trgovinah že 6 K kilo — da je očitna zguba, če se <leb(di pra.šiči prodajajo po 2 K za kilo žive teže.
Težko se bo občutila pa tudi jiri-silna dobava, kor bo zadela marsikaterega prašičjerejca, ki šo za dom ne bo mogel preskrbeti poti'ebne masti za zabelo.
V skiajno tožavneui položaju se nahajajo tukajšni kraji, pa ludi vsled prisilne oddaje sena za vojašt.vo into iz enostavnega razloga, ker manjka po teh krajih zailostnc krme tako, da jo imajo tukajšni
posestniki navadno pi-eiiialo za svoje potrebe, Najboljši dokaz to, tla je tukaj prodaja krmo nekaj nenavadnega, nekaj rednega pa nakupovanje kitne ud strani iiinoji'0 živinorejcev. Tukajšnji ])osestniki si morajo /.avtulitegii sploli pomagati s po-kladanjeni slame v zimskem času in jo slama pretiinogokrat edina krma malega l)oscstnika proti koncu zime.
Vse te 1'azinere silijo, da prosijo županstva najbolj pi izadctili občin v okolišu živinorejske zadiiigc za novomeško okulieo T Kandiji, da se obračajo po sklepih današnjega občnega zbora z luijno prošnjo na visoko c. kr. deželno vlado in sicer s sledečimi nujnimi predlogi:
1)	Naj se varuje tukajšnja živinoreja s potrebnimi dobavami za vojaštvo na ta jiaiin, da se odpravi prisilna oddaja živine in da se nastavijo cene, ki bodo za klavno in plemeno goved ustrezale potrebam koii-suma, pa tudi interesom proiliieentov.
2)	Naj sc za vojaštvo potrebni prašiči dobavljajo potom prostovoljne kupčije in 1)0 ceni, katero je treba na novo določiti, kei' so sedaj veljavne maksimalne eetie z ozii'om na ceno svinjske masti in na draginjo rejnih pi'asiČev neprimerne.
3)	Naj se dobava sena za vojaštvo omeji pred vsem na tiste ki-aje, ki seno lahko oddajajo. Tinli ta kupčija naj se vrši potom jirostovoljne prodaje in po ceni, ki bo primerna tudi kakovosti blaga,
Nazadnjfi se je sklenilo, da se z ozirom na ta pereča vprašanja poda Čiinpreje deputacija zastopnikov i)rizadetili občin k g. deželnemu predsedniku v Ljubljano.
Ker ni bilo nobenih predlogov več,
se je občni zbor ob poiu 12. zaključil. *
1Í temu poročilu natii je dodati, da se je „Spnm<;nica" izročila Že drugi dan t. j. v torek 21. septembra dcž(ilncmu predsedniku ekscelenci baronu S c h \v a r z u. Deputacijo je vodil državni in deželni poslanec E. .Ta rc; v deputaciji so bili deželni poslanec in župan J. Z ure, deželni poslanec in župan iz Lokvice Al. MilielČiČ, župan iz Prečne T u r k , žnpan iz Mirnepeči Špeiidal, župan iz Toplic Tezdirc in podžupan iz Št. Petra Bojane. Odposlanstvo se je toplo zavzelo za ugodno rešitev spomenice in je prosilo, da bi se dobave za vojaštvo tako izvajale kakor po sosednih kronovinab. Dežcltii jiredesednik ekscelenca baron Schwarz je deputacijo prijazno sprejel in ji obljubil, da bo storil, kar je v njegovi moči, da se iistreže opravičenim interesom produecntov, da je i»a končna rešitev v rokah vojaške oblasti.	U.
Skrb za vsakdanji kruh.
Vse naše prebivalstvo je prešinjeno skrbi za vsakdanji ki-iili. Najbolj prevzema ta skrb mestno prebivalstvo, iia tudi vse tiste prebivalce po deželi, ki ne pridelujejo žita in ki so navezani kupovati potrebno žito in moko za krub.
Nov letošnji pridelek žita je v obče slabši, kakor se je pričakovalo. K teitui dejstvu sc piidruži še to, da naša dežela splob ne {iridchi dosti žita za svoje potrebe. Že od nekdaj smo navezani, da dobivamo žito iz drugih dežel, posebno iz Ogi'skega.
Treba je tedaj imjvečje vai'čnosti, da ne bo hujšega ])onuinjkanja. Ivakor so sliši, nam je zagotovljeno, da dobimo žito iz Ogrskega. Ali vjirasanje je, če ga bomo mogli ]'es toliko dobiti, kolikor ga jwtre-bujemo, vprašanje jia tudi, po kaki ceni ga bomo dobili.
Lansko leto je bil ob tem času ves položaj ugodnejši za nas. Bile so še stai'o zaloge žita, tnoke, riža itd,, ki jih danes manjka. Lansko leto se je ob tem času še vso dobilo, tako, da so se ljudje lahko zalagali z enim ÍJi drugim živilom. Letos nam vsega tega tiianjka tako, da je boj
za vsakdanji kruh čim dalje hujši. 1'ovsod se čuti že sedaj ob novini pomanjkanje kruha in drugih važnih živil. In kar ne stori jiomanjkanje, to stori še huda draginja !
Treba je tedaj največje varčnosti, največje zmernosti, da se bo za silo izhajalo, Ti-eba bo ntrpljenja pri eni in drugi stvari, da se bo živelo.
Za vse to je |)a ti-eba Čim dalje bolj previdnega gospodai'stva. Vsaka di'UŽina mora skrčiti svoje potrebo in uravnati svojo ])orabo po razpoložnih sredstvih. Ilavno tako moi'a ]ia tudi vsaka občiiia ski'beti za to, da ne pride s svojim prebivalstvom v večjo stisko.
Danes je naloga vso občine, da ukrene vse potrebno, da se varuje prebivalstvo pi-ed pomanjkanjem vsakdanjega kruha. To kmetskih občinah ni v tem ozii'U posebnega dela, ker se [loirebno ki'tiŠno žito doma prideluje, po mnogili krajih toliko, da se ga laliko oddaja in pi'oilaja ven iz občine. Dingače pa je po občinah, kjer je dosti takega ])i'cbivals(.va, ki je navezano na kupovanje vsakdanjega kruha.
Po takih občinah je sedaj zadtiji Čas, da se ukrene vse potrebno za preskrbo prebivalstva.
Kdor ima odveč žita, naj ga ])roda. S tem pomaga sebi in drugim, ki potrebujejo ki'iiha. Po cesarski naredbi z dne 7. avgusta t. I. mora i)rodati vsak svoje Žito žitno vojno-pj'ometnemu zavodu v Ljubljani ali pa njegovim pooblaščencem po deželi vsak, kdoj'ga ima več, kakor ga rabi za svoje potrebe.
Opozarjamo na to vnovič naše gospodarje in gospodinje, ker bi se sicer bridko maščevalo, ako bi sku.šal kdo kaj prikrivati ali lia pridržati Čez svoje poti'cbe. Na ta način bi se pregi-eŠil proti določilom cesarske nai'edbe in bi tri)el nazadnje tanogo hujšo Škoilo na imenu in na denarju, ker so z vsakim takim zatajevanjem v zvezi velike zaporne in denarne kazni.
Danes je naloga vsakej^a iiriddovalca, da pripomoi-e po možnosti k prehrani tisfega prebivalstva, ki je slej ko pi'ej prisiljeno kupovati potrebna živila. Zat,o nioi'amo prodajati žito tako radi, kakor stiio ga v mirnih časih. To je naša Človekoljubna in domorodna dolžnost !	Rohrjnan.
Gospodarske drobtine.
Naročila na umetna gnojila. Letos manjka cenene Toinasove žlindre in drugih gnojil. Vse se je podražilo. Namesto Tomášové žlindre se jirodaja k o s t n a m o k a, ki je v ceni poskočila od 10 K za 100 kg na IS K in sicer na mestu v Jjjubljani. V Novem mestu bi bila dražja, okroglo 19 Iv. Primeroma cenejša so kalijeva gnojila. Kaj nit stane vJjjuldjani 7K 100 kg in kalijeva sol 14 K. Kdoi- želi kaj umetnih gnojil dobiti, naj se že sedaj oglasi za nje pri podružnici. Večja vrednost žita in drugih pridelkov iiiui za posledico tudi zvišane cene pri gnojililil Podraženo Žito, podražena gnojila!
Modra galica za 1.1916! Kmetijska družba spi'ejema sedaj naročila za modro galico in sicer i>o ii'ÔO K za I kg. Kdoi' jo hoče kaj dobiti jo moia takoj naročiti in plačati, ker mora biti naprej plačana. Naj se naši vinogi'adniki takoj pobrigajo za to vprašanje, da ne bo zopet pi-epozno. Za novomeško okolico s])rejetiui naročila podružnica v Novem mestu.
Buôno olje. Za olje bo letos taka stiska, da je treba misliti na druga nadomestila. Ker se pri nas veliko buč prideluje, bi se dalo tudi pri nas bučno olje dobivati in i-abiti, kakor delajo n. pi: na Štajerskem. Bučno olje je baje prav dobro za zabelo. Nekateri ga bolj iivalijo kakor laško olje. Jiučno olje se dobiva iz bučnega semena. Seme je treba ])ostišiti in jedrce izluščiti. Tako dobljeiui jedrca se meljejo v tidinih s priprostimi stiskalnicami. Ôe bi se pri nas vse bučno seme skupaj spravilo in zmlelo, bi se dalo veliko dobrega olja dobiti.
Morda nas sila do tega ])ripravi, da bomo po izgledu spodnjih Štajwcev tudi še pri nas dobivali olje iz bučnega semena. Tudi seme solnčnib rož daje prav dobro olje.
Vojni pregled.
Močno utrjena Vilna je padla. — Vilna, glavno mesto istoimene genei-alne gubernije, prej glavno mesto Litve, važno železniško ki'ižišče in živahno t]'govsko mesto, leži ob izlivu A^ilejke v Vilijo in šteje nad 200.000 prebivalcev. V mestu je sedež i)oveljstva 1ÍI, ariiiadnega zbora, grŠko-kat. nadškofa in ritii.-kat. Škofa.
Dunaj, 2Lsept. (Kor. ur.) Bolgarsko poslaništvo luis obvešča, da je odrejena v Bolgariji splošna moldlizacija, ki se prične danes, 8./yi. septembra. Bolgarski rezervisti, ki se nahajajo v inozemstvu, morajo odriniti k svojim četam.
Dunaj, 20. septembia. L'radno se poroča: Avstrijske in nemške bateiije so olfsti'cljevale včeraj srbsko postojanko na južnem bregu Save in Donave. Tudi trdnjava Belgrad se je nahajala pod našim ognjem. Blizu izliva Drine so naše čete napadle in uničile naprej potisnjene srbske oddelke.
Dunaj, 21. septembra li)15. (Kor. ii.) Uradno se razglaša: Na južnem Tirolskem so otvoi'ili najtežji toi)ovi ogenj na po sovražniku zasedene kraje, kakor tudi na njegove postojanke in baterije v prostoru pi'i Seravalle (severuo od Ale). Pred našo (d)mejiio postojanko na Costeni (visoka planota Folgarija) so bili Italijani odbiti kakor vedno. Neko soviažno dvokrilno letalo je metalo na Trident zelo smešne letake izpod peresa poi'OČnika d'Anunzia. Na koroški bojni črti se ni nič važnega zgodilo. V piostoi'u pri Bovcu je zdaj, ko so se popolnoma izjalovili v minulem tednu italijanski napadi, postalo zopet mirno. Le sovražna artiljerija strelja dalje. Na ostalili delih piimorskc Vmjnfi ffitr je omejevalo včeraj bojevanje tui ogenj iz topov in na tiianjša podjetja vojske v strelskih jaikili.
Dunaj, 22. septembi'a. Uradno poro-iiajo; Ob Savi in ob spodnji Drini artiljerijski boji in praske. Na Požarevac in Veliko Gradišče so se metale bombe. Črnogorska artiljerija je obstreljevala Tivat,
Niimestuik načelnika jrenoriilnc^'ft štaba: ]>]. Hiifer, fml.
Berlin, 20. septembi'a. W'oHfov urad poi'oČa iz velikega glavnega stana: S severnega donavskega brega je pričela nemška artiljerija boj tui srbske postojanke južno od reke pri Smederevu. Sovražnik jebil pre-poden in njegovi topovi so morali umolktiiti.
Najvišje vojno vodstvo.
DomaČe in tuje novice.
Prestavljen je čast. g. Franc Pavlič, kaplan iz Mirne peči, tia Tre bel no in ne v Veliko Dolino, kakor smo naiiačno poročali.
Dar. Gospa Kma Pleiweiss, soiii'oga novega g. notarja, je izročila g. ]iroŠtu 25 K za goriške begunce in 2riK za ranjene vojake; zadnja svota se bo porabila dnč 4. oktobra na imedan Nj. Veličanstva pi-esvillega cesarja Franca Jožefa I. — Iskreiui hvala!
Premestil se je ])rečastiti gospod Anton Dolinar, župnik v jiokoju iz ňinkovega turna v Zalog, župnije Cerklje, [lošta Kamnik, kjer je i)rcvzel (hištrn ija-stii-stvo po nmrlem preč. g. duh. svetniku Mih. Baibo. Želimo prav (d)ilo blagoslova njegoveuui delovanju!
Imenovan je sanitetni kadet v rezervi g. Pavel Krajec pri 27. dom. p. za sanitetnega praporščaka.
Smrt za domovino. Tz Budimpešta so iioi'očali, da je gospod c. kr. avskultant d]', dosip Darovie, poročnik v r. pri bos. lierc. pešpolku štev. 3 dne 11. marca t. 1.
v Boju pri Bistrah padel, Truplo je ostalo v rokalt sovražtiika, ker sç je polk moral umakniti. Ranjki je doma iz znane Daro-vičeve hiše iz Ločine. Bil je jako priljubljen. Blag itui spondn. Včeraj je bil v kapiteljski cerkvi zanj requiem, katerega so se udeležili p. n. gg. sodnijski uradniki z gosiwilom predsednikom.
Na severnem bojišču sta bila ranjena rez. častnik ing. Albeit Vederu jak, sti'okovni učitelj na Gi'inu in rez. kadet 1 Ic, oba ]n'i 4. bosenskem polku. Nahajata se v bolnici na Ogrskem.
Predavanja. Vinarski nadzoimik g. B. Skalický je priredil přetečeno nedeljo v Škocijanu in v Belicerkvi predavanja o „pravilni vinski trgatvi z ozirom na načela unuiega kletarstva". Knaka predavanja se vrše v nedeljo, dne 2G. t. m. ob poln osmih zjuti-aj v Metliki in v neiieljo, dne 3. oktobra ob polu osmih zjutraj v Črnomlju. Naj bi se teh predavanj vinogradniki v lastno korist v obilnem številu vdeleževali.
Vodstvo tukajšne dijaške Marijine družbe je prejelo naslednje žalostno sporočilo: V soboto, 4. sept, mc je zadela sovražna kroglja v levo i'oko in nogo, da so me kot ranjenca odnesli iz bojišča, kjer jc divjal tako strašen boj, da ga ne iiomnijo niti najstarejši vojaki, in v katerem je našel junaško smrt praporščak Skušek Valentin in Marjetič bil ranjen, kakor sem izvedel. Težko mi je naznaniti to pre-žalostno vest. Pozdi'av — Vaš Turk.
In par dni poztieje je bilo poslano: ]'o naročilu svojega nepozabnega pi-ijatelja Vam nioi-am sporočiti, da je praporščak Val. Skušek, Vas nekdanji gojenec, duša Vaše duše, dne 4, sept padel v boju ob Seretu, zadet od sovražnega Srajmela v eno oko in bil takoj midev. S spoštovanjem L. Šmalc. — O tem vzgledneni dijakn-kongreganistu prinesejo ,,Dol Novice" daljši Življenje|)is.
Oglasil se je po devetih mescih "Prttnrr Hîmonfî? ík RP! pri Řt. .Tfírnpin It;
I'uskega ujetništva. Nahaja se v Skobelovem H.Uota Turkestan, azijska liusija. Skrbni oče in mati sta ga že za mrtvega objokovala,
IzSuhora. PreČ.g.Frančišek Sclnvt^iger, dekan v Leskovcu, ki se je nekdaj kot belokranjski deželni poslanec veliko trudil s svetom in v dejanju za povzdigo vinoreje v Beloki'ajni, je daroval za tukajšnje po toči prizadete župljaue 100 K. Poslal je tudi vel. g. svetidk Gustav Kollej', župnik v Podragi pri Vipavi znesek 5 K. Obema vrlima darovalcema se podpisatu najtopleje zahvaljuje ter kliče; Bog plat.i stotero!
Jak. Pavlovčič, župnik. Velikodušni dar kapiteljskih pevcev.
0	priliki zaobljiibljene procesije na Ti^ko goro sc je nabi'alo 28*24 K. Za to svoto, ki se je navadno med pevce razdelila, se je letos kupilo tobaka in napi'avilo IGOO cigaret za ranjene vojake.
Izkaz daril rezervni bolnici Usmilj. bratov v Kandiji. Žu])ni urad Ti'cbelno je nalu'al in poslal: 2 vreče pšenice, 2 vreče krompirja in 2 vreče jabolk. Ó. g. župnik Polaj, Kandija, 2 mernika jabolk. Ces. svetnik dr. Zencovicli 50 smodk. Graščina Iluperčvrh 1 vi'ečo jabolk. Nadalje so in-i-peljali nabrano sledeči odbori TU. reda: ?:npnija Mii'iiapeč: 32 vreč krompirja,
1	vrečo tižola v strokah, 3 vreče kuumr, l)ol mernika fižola in 1 vrečo zelja. Vas Kartcljevo 20 mernikov krompii'ja, 1 vi'eČo koi'cnja, 3 vreče kuma]', 1 vrečo tižola v strokah in 1 vi'cčo jabolk. Vas Vel. Kal 25 mernikov krompirja, 1 vrečo zelja iti 1 vrečo jabolk. Župnija Žužembej'k 4 vreče krompii'ja in pese. Župnija ilirna 25 vreč krompirja, I vrečo moke, 1 vrečo kumar,
4	vreče jabolk, 30 glav zelja, 100 jajec,
5	kg riža in nekaj suhih češpelj in češenj. Župni ui-ail Sto])iče vreč jabolk.
Za mnogobrojno radodarnost in blagohotno naklonjenost se naji)risi'čneje zahvaljujemo in priporočamo tudi v prihodnje naš dobrodelni zavod.
Novo prebiranje črnovojnikov. C. kr.
koresiKijKltiîH'iii urad jioroia: Tisti ù'tio-vojiiiki, ki š(3 iiii služijo v skupni ai-iiiadi, vnjtii tnoi'iiai'ici, (k'želiii bratnbi ali pri «i'ož-iiišU'u, v ci'iii vojski tunitíljeiii oselme či tio-vojiiiškc dolžnosti z orožjem, ki so hili rojeni v letili 187íí do štete^ía leta 1877 in taki, ki so liili rojeni v Ictili IMDl, 1895 in 189(3, se pritegnejo ňrtiovojniški služIli, ÊC bodo jiii zopet odrejenem prebiranj» tdi letnikov spoznani, da so za orožje sposobni. Vpoklicani so tudi tisti, ki so bili pii ])r(ijsnjein prebiranju sjioznani kot sposobni za orožje, a ki so bili pri prezoiitaciji ali poKnejo kot nesposobni odpušieni na dopust. Izjema, kot Član ëi'no-vojiie službe dolžne združbe ( korjioracije) pride le v tem slučaju v poštev, ako je bila ta zdi'užba (korporacija) vže v izvrševanje črnovojne službe piite<rnjena, ■— Tudi oni niso več od prebiranja izvzeti, kateri so pri vojakib služili in zdaj preskrbiii užitek prejemajo (pciizijonisti). Od tistili, ki so bili potom superarbitracije, bodisi kot frnovojniki za orožje nesposobni spoznani, ali iz skupne vojne mornarice, domobranstva ali orožništvii odpuščeni, so le oni prebiranja oproščeni, katei'i so bili vsled zadobtjenili ran v vojski supei'ar-bitrîi'aiii. Prizadeti pa niso oni, glede kîitei'ili v času nabitja oziroma razglašenja tega pozivnega razglasa superaihitracijska obi-avnava ni bila šc skončana, ker so jili smatra Se kot vojake. K tej določbi se še izi'ečno iiridone, da tukaj ne zadostuje se vzklicavatt na jivi prejšnjem piebii'anju (loprinešeno in pi'iiioznano ugodnost, temveć, da morajo vsi, kateri reilektirajo na pi'i-znanje ugodnosti po § 29 v. z. ponovno z dokumenti dokazati, da imajo do to ugodnosti pravico.
l'rebîiiitije se izvede oil 11. oktobra do 6. novenilira 1911. Vpokîii^ani bodo jiozneje, najbrže sredi novemiira 1915.
Imenovan je za Codellijevega kanonika pri ljubljanskem stolnem kapitlju
čast. f^osp. dr. Frančišek K i m O V e C, stolni vikar v [jjubljani.
Profesor obrtne šole v Ljubljani gosp. i\Iilan lil, Sulilje je luideljen c, kr, tehnološkemu obrtnemu muzeju na Itunaju!
Umrl je v Tržiču g. Matej Lončar, hotelir in lesotržec. Naj počiva v mii'u.
Obsojeni so bili v Ljubljani: Jatiko PredoviČ z enim mesecem hudega za|)oi-a; 80(H) ki-on globe, v slučaju iieiztJ'ljivosti se pi'ida SOO dnevni zapoi'; Elija l'redovié s tjimesečnim hudim zaporom, ker nima nič premoženja; Janez Ježe z etiim tednom hudega zapora in z 20f) kron globe. — Toženi so bili pred ljubljanskim deželnim sodiščem, da so koncem leta 1914 in še v letu 1915 pokupili velike množine praset in klavne živine, toraj neobhoilno i)otrel)na živila, da bi Čez mero zvišali njihovo ceno, — Soobtoženca Franc Žitnik in Franc Strežek sta oproščena.
Iz vojne pošte 73 piše g. Vido Frančič svojemu slrieu g. Kuncu na Dunaj na dveh dopisnieah sleileče: 5,/9, 1 915, Danes teden smo prišli iz dntzega ognja; setu živ, a bo-lehen. Bilo je š« mnogo hujše ko prvič. Odlikovanih je bilo pi'ecej od Jiašili. Res, reči moram, da me jc Bog obvaroval hude nesreče, o, da bi me še dalje! Litbi mi je pisal, da jc nekje blizu meisc. Mrzlo je pa tako postalo, da so nam dali zopet koce; dežuje skoraj vedno. Kako jiač brezmejno vsi hrepenimo po domu; ali mili Bog vé, kdaj se bodo nase želje izspohiile. — 8./9. 1915. Mi še taborimo vedno na isti planoti in čakamo.,. Danes je ^lališmaien; kako je bilo prijetno včasih na žegnanju na Trškigori! (îi-egoi'c iz Novega mesta in več di-ugih ťantov od nas in izpod gore je bilo odlikovanih; jirvi je dobil malo srebrno svetinjo. Tu živimo dan za dnevom enolično, a naŠa si'ra hrepene vedno isto: častno zmago, mii- in povralek donmv ! Hprememba za nas so zrakoplovi nad nami; na desno in levo v enaki razdalji sta opazovalna velika balona. — Pozdravi.
Notar Viktor Poznik v Senožečah je premeščen v Lož,
S severnega bojišča d, 11. avg, 1915 piše vrl slovenski gospodar; „Ljuba tni žena in moji mipozabljeni otročiči! Vas vse skupaj lepo pozdravim in Vam naznanim, da sem še zdrav. Zdaj se Ti prvo zahvalim za pisma in karte tej' Te ju-osim, da mi Še zanaprej večkrat jtišeš kaj novega. Jaz Ti tako ne morem pisati, kako je z menoj, pa veš, da nič dobi'(!ga ni tia vojski; samo hoditi, pa v zemlji ležati. Vzadnjič me je tudi .šrapnel malo na nogo vdaril, pa me sta sam Bog in Mai-ijá vai'ovala, ila me in bolj. Zdaj sem že dober, samo da bi me še Bog zanaprej varoval. Prosite Boga, da bi se Se kdaj zdrav vrnil. Diugega iiiČ ne želim, kakor da bi Vas še enkrat videl in na svoje srce pi'itisnil, potlej jiarad umrjem. iVosim, da mi vse natanko jiišeš, kako je kaj pri Vas doma, kaj je kaj novega, kaj berete po časopisih. Čučnik je spet k nam lU'išel, zdaj sva še sama z naše faro pri tem regimentu, bilo nas je veliko, pa ne vem, kam so šli. Nekaj je ranjenih, nekaj jih je pa Bog k sebi jioklical. Řkedlja ni še nazaj. Ves, tukaj je dolg čas pa slabo življenje, da bi že Bog in ljuba Mai'ija dala, da bi bilo konec te nesiečne vojske, ako ne, bo vsega konec, Francelj mi nič ne piše, nič ne vem, kje da je, po njem mi je strašno liudo; ko bi bila saj skupaj, tako pa brat za brata ne ve. Pi'ositn, daj za eno sveto maso, da bi se šc kedaj vrnil zdrav domov k svoji nepozabljeni družini, Pi'osim pa očeta, naj naredijo prošnjo na Regiment-komando, da l)i dobil za en par tednov dopusta, da bi jim pomagal delati. Ob enem jih i)i'ositii, da naj skrbijo za Vas namesto mene, jim l>o že Bog vse poplačal, jast pa tudi, če še pridem domov kedaj. .last Vam želim, da bi bill vsi zdj'avi, da bi se zastopili kakor ena di'užina, pa lepo delajte skupaj in Živih! jjo zgledu svete Di nžine, da bo Vam Bog dal srečo in zdravje. Pa Vidiko molite, ker Ic molitev jiomaga, Jast sem že prepričan, jast tudi molim, kolikor moi-em. 1'rosimo LurŠko Mai'ijo, da bi se že skoraj videli. Večjega veselja ni memla na svetu, kot da hi se še zdravi enkrat videli. Zdaj pa skončam in Vas vse lepo pozdravim, moje kakor tudi Tvoje slariše, brale in sestre, vse znance, l)oscbna ])« vso žlahto, luijbidj pa Tebe in moje ne[iozabljene otroke, ňe enkrat Vas kuštiem in ohjamem v (iuliu tsc skupaj in ostaneta Vaš tiikdar pozabljeni oče. Srčni liozdrav očetu in materi. Z JSogom ! Prosim odgovora. Na svidenje." Jožef Škedelj,
Iz zapadnega bojišča poroča dne 13. sept. t. 1. g. Matko Maloviču, mizarju v Noveni mestu, njegov bivši učenec Alojzij iirovat, doma iz Petanov. Sporočam Vam, da sem, hvala Bogu in Devici Mariji, še vedtio zdrav, dasi inmmo čimdalje ostrejše hoje, vendar sovražnik nima dosedaj nobene sreče in upam, da je tudi sploh imel ne bode. Sporočam Vam, da sem bil včeraj z bronasto .svetinjo za hrabi'ost odlikovan. Prisrčni pozdrav Vam vsem. Vam hvaležno uilani Alojzij Hrovat, c, in kr. lovski bat. št, 20/11, vojna pošta ťj()8. — Ta vrli mladenič je kazal bistroumnost, mailjivost in jiokorščino svojenni mojstru za časa učenja. Čita! je zelo veliko v luostem času, bil jc v Soli obrtno-nadaljevalni med naj!>olj-šimi. Vsled lepe junaško jjostave je bil
I.1910	k vojakom poti jen, postal je konečno četovodja. Ob mobilizaciji jc bil s 27.dombr. liespolkom odposlan v Calicijo, kjer se je hrabro boril in si pridobil srelji'no svetinjo
II.	razreda, Vsled pridilajenja je bil odposlan na do])usi, v domovino; ko je pa izbruliiiila vojna z izdajalskim Lnliom, se je priglasil prostovoljno za boj. nakar je bil pri(ieljen k lovskemu bataljonu. Slovenska domovina je laliko ponosna na svoje sinove, Bog jih živi!
Preostajajoče seno se naj vojaški u])ravi v inikiip ponudi. Najvišja določena cena za prešano sení> znaša 8 K 50 vin., za rahlo seno pa 7 Iv 50 vin, za metrski
stot. Ponudbe je pošiljati naravnost na c. in kr. 5. armadtio etapno poveljstvo. Óe bi se na ta način nedala pokriti potrebščina sena. bi bila vojna uprava prisiljena, dobavo potrebnega sena iirisilnim načinom izvesti.
V Ameriki vNew-Yorkn je umrl uradnik „Glas Naroda" g. Fr. Lupša, star 44 let. V svoji mladosl.i j(! živel v Novem mostu Tretje avstrijsko vojno posojilo, Z Dunaja se iioroča: Pripravlja se tretje avstrijsko vojno posojilo, Kedaj se razpiše in kako, še ni določeno, a najbrže takrat, ko bo že zaključeno vojuo posojilo v Nemčiji.
Ne dražite vina! Radi prestojika navijanja cen vinu je bila obsojena Frančiška Sladic na 50 K globe, oziroma 5 dni zapora, ker je vino, katero je proje stalo 40 h eden lit,er, izrabljajo po vojski pro-vzročeiio izredne razmere, prodajala po 70 h liter. Draženje vina je torej kažnjivo dejanje, kakor sjiloli draženje neobhodno potrebnih rečij do očitno čezmernih cen.
Razglas. Ker nimajo na Kranjskem se naliajoči begunci iz Primorskega nikake pravice do državne jiodporc, pozivajo se vsi begunci iz Primorskega, ki so brez sredstev, da se čimpreje zglase pri c. kr. okrajnem glavarstvu, da se jim izgotovijo legitimacije za brezplačno vožnjo v Leibnitz na Žtajerskeni, kjer bodo deležni jiostavno določene državne podpore.
Glas iz Judenburga. V Judenhurgu se sedaj nahaja mnogo Novomeščanov in Dolenjcev, ki jih je tja zanesla vojaška služba. Ker enemu ali drugemu cenjenemu čitatelju mogoče ni znano, kje je Judeii-bui'g, povem pi'edvsem, da leži mesto Jnden-burg na Zgornjem Štajerskem ob reki Muri. S Kranjskega se pride v Judenburg lahko }io dveh železnicah; prvič jio državni čez Jesenice, Celovec in ňt. Vid ob Glini, drugič ]io južni Železnici čez Zidani most, Gradec, liruk in Šmiliel ob Muri. Djžavna železnica je nekoliko cenejša, zato so pa vozne zveze na južni železnici boljše. Ker pa vozi sedaj vsled obstoječiii razmer po železnicah manj vlakov, priporočam vsakemu, ki hoče potovati v Judenburg, da se o voznih zvezali popřeje pouči pri bližnji železniški postaji, kjer niu bodo radevoljo dali potrebna pojasnila. Za potovanje s Kranjskega v Judenburg si nioi'a vsak dobili legitimacijo, ki mu jo izda njegovo okrajno glavarstvo. — Judenburg leži visoko v gorah in je tukaj tričetrt leta zitiia, četrt leta pa dežuje. Prav je povedal g. trgovec Francelj Kenda iz Novega mesta, ki je rekel, da bi vojaki v Judenburgu morali dobiti tudi „marele". Ker jc tukaj skoro vedno mraz, tudi tukaj ne nosijo slamnikov, in so vzbujali nekateri NovomeŠčani, ki so prišli s slamnikom na glavi k vojakom, lirav posebno pozornost. — Tukaj smo v zadnjem času pi'aznovali več lepih vojaških slovestiosli. Pi'va taka slovesnost je bila, ko smo praznovali obletnico pri-četka sedatije svetovne vojske. Zvečer je bil obhod 1)0 mestu z vojaško godbo, vojaki pa so svetili z velikimi bakljami, da je bilo svetlo kakor po dnevn. Enako lopa slovesnost je bila, ko smo vzeli liusom mogočno trdnjavo Brest-Litovski. ]Yav posebno svečano smo praznovali dne 18, avgusta rojstni dan našega presvetlega cesarja. Lepa slovesnost je bila o priliki, ko je bilo 19 vojakov domačega kranj-skega regimenta odlikovanih s hrabrostnimi svetinjami. Do sedaj je naš regiment dobil že 12 zlatih hrahrostnih svetinj, IHO velikih srebrnih, čez 300 malih srebrnih in nad 200 bronastih svetinj. Kes je, da „kranjska kri ne fali". Toliko za danes, lU'ibodnjič kaj več.
Svetišče na Sv. Višarjih pogorelo. Dne IG. septembra ob 3. uri popohnine so pogorele Sv. ViŠarjo. lîliskoma se je raz-nesel ]ir<'žalostni glas posebno po slovenskih pokrajinaii, — Torej je zopet, razrušeno drugo veliko svetišče Matere Božje, kamor roma že šeststo let množica pobožnih Slovencev in diugih narodov prosit Marijo tolažbo in pomoči v dušnih in te-
lesnih potrebah. Zares, opravičena je jeza pri pogledu na to sveto pogorišče in klicati [iiora vsak količkanj pobožen častilec Marijin maščevanje naď italijanskim so-vragom, ki ni miroval, dokle.r ni zažgal s svojimi topovi čudodelnega svetišča. — Kakor posnamemo po „Slovencu", jc začela goi'cti najpi-ej streha nad glavnim altarjem. Od tu se je pomikal ogenj proti glavnemu cerkvenemu vbodu ter se slednjič polastil zvonikove streiie. Viilelo se je, kako se je valil dim naravnost navzgor. Le semintja, kadar je potegnil severni veter, se je nagtiil goreči steber nekoliko po strani, pa se kmalu vzravnal in se vzpenjal zopet navzgor. Ves prizor je trajal le malo Časa; po preteku slabe ure se je kazalo že golo zidovje, — Marijino čuilodelno podobo so prenesli že v začetku italijanske vojsko v Beljak tei' jo postavili v altar ondotne frančiškanske cerkve. — Dal Bog, da bi se na pripiošnjo Matere Božje Svete Višaije zopet kmalu vzdignile iz svojih razvalin v še veliČast-nejšo božjo pot!
Krompirjeve cene. S L. oktobrom stopi v veljavo ministrska odredba, ki določa najvišje cene za krompir. Za jedilni krompir so za oktober in november določene cene na 8 kron za lOOkg, za industrijski in krmilni krompir pa [la 7 kron. Te ceno se bodo počasi višale, tako da bodo dosegle maja meseca 11 oziroma 10 kron. Določene so tadi cene za nadrobno prodajo krompirja, ki ne smejo biti nad 40 odstotkov višjo kot cene na debelo.
Pogajanja o določitvi cen petroleju.
V delavskem ministrstvu so se á2, t. m, pod preilsedstvom ministra Trnke pogajali z lastniki potlolcjskill vrelcev v vzhodni in zahodni Galiciji iti z zastopniki neorganiziranih tvrdk glede na cene petroleja. Jliuister je izjavil, da ponuja vlada za prevzetjo surovega petroleja ceno 10 K. Indusii'ija naj do petka pismeno ali ustmeno izjavi, če sprejme to ponudbo. Če se ne odgovori ali če se ponudba odkloni, določi vlada sama cene.
Vsem Slovencem in Slovenkam! —
Žrebanje velike loterije „Slovenske Straže" se nepreklicno vi-Ši v torek, dne 26. oktobra t. 1, Dober mesec imamo torej samo do žrebanja. Vsi naši darovi naj se zato v tem mesecu z največjo požrtvovalnostjo osredotočijo na to loterijo, ki je namenjena v podporo revnim otrokom ter vdovam in sirotam padlih vojakov in invalidom. Čim lepši bo uspeli te loterije, več bodo dobili tudi naši slopci. Loterija obsega 1715 dobitkov v skupni vrednosti 20.000 K. Glavni dobitek v vrednosti 5000 K, Srečka samo 1 K. Ali je treba še kaj priporočilnih besedi ? Si'aniota bi hila za Sloven(;c, ako bi sami ne pojmih velikega pomena in plemenitega namena te loterije. Zato takoj pišite po srečke na loterijo „Slovenske Straže" v Ljubljano, Zahtevajte povsod takoj srečke „Slovenske Straže" ! Nabcrite takoj po kroiiicali med znanci in znankami za srečke in naročite na skupni naslov več sročk skupno. Kdor za dom ima src^i — naj ima zanj tudi dejanja. Do 26, oktobra delajmo vsi za loterijo „Slovenske Straže" ! Sijajen uspeh loterije „Slovenske Straže" naj briše narodu solzé!
Strašna povodenj v Indiji. London. {]v. u.) „Reuter" poj-oča iz Lucknowa: Vsled povodnji, ki jo je povzročila reka Ganges, se je podilo 18.000 hiŠ. Brez strehe je 80,000 ljudi.
Loterijske Številke. Gradec, 15. septembra 28 70 37 7tí 80
Vojaški dopusti zajesenska kmetyska dela. Po razglasu c. kr. poljeilelskega ministrstva z dne 11, sept. t. L, Št. 39.0G4, je c. kr. vtijno ministrstvo odredilo, da je, kakor: dopuste (komandiranje) za žetev, tudi za kmetijska dela, ki jiii bo šo opraviti
v tem letu (obdelov;mje njiv za jesensko sťtev pSciiice iii rži, pripiava /eiiiljišC za stKUiiladiitisko setev iii saditev, s))i'avijanje iami, konopclj, Uonize, kronipiija, f^i'ozdja, slailUonie ptîse, ajde, itd.,) dovoliti i)o s])o-rcdu liratke dopuste, in siticr primerno (iasoiii (lotičiiili knietijskili del, »zii'oina da je (lati občinaiti in potiiHnini posestnikom ZE^taka dela moštvo na ra/polago (kotiian-diranje). Kdaj se začno dotićiii dojmsti (komandiranje), določi vojaško jioveljstvo kratkim potom dogovoi'iio s političnimi oblastvi na [lodstavi kiajevnih raztner. tilede teh dopustov veljajo smiselno določila o žetvenili dopustih z naslednjimi dopolnili, ozir. iziireinembami ; 1) Častniki in vojaki črnovojiiili stražnili bataljonov in črnovojiiih bataljonov (teritorijalnih bataljonov), ki so določeni za straženje vojnih ujetnikov in kot politično snmnih inter-niraneev, dohodo le izjemoma ob pi'av ))o-sebiio ozij'a vrednih razmerah dopust, če dopnSča to število vojaštva. — 2) Kolikor dopuščajo vojaško-sinžbene raztnere in niso s tem oškodovani drugi vojaki, ki imajo jtravieo do dojnista, se sme dati dopust enemu iti istenni možu za različna kine-tijska ilela, toda le izmed moštva, ki ni sposobno za vojno službo, — 3) Za (io-pijste so določene na Ki'anjskctii mejne Črte Kepa - Triglav-Podbi'ilo - Idj'ija-Ajdov-ščina-Uazdrto - Šenožeče-Ti'tiovo-lCraiijsko-Istrska meja in Istrsko-hrvatska meja do Bakra, — 4) Vojaška ])oveljstva smejo v prav posebno ozira vrednih primerih na utemeljeno prošnjo dovoliti, da se samostojni kmetovalci, potem gospodarski uradniki pri kinetijskili zadrugah, dalje kovači in kolarji, ki so potrebni za kmetijske namene, odvežejo vojaške službe, za omejen čas do največ treh mesecev. Dotično prošnjo je vložiti ])ri prislojnem okrajnem glavarstvu, ki jo bo poslalo v rešitev vojaškim jjoveljstvom. — 5) Tiošiije, da se odvežejo vojaki za dobo, ki pi-esega tri mesece ali, ki se tičejo kategoi'ij, ki niso naštete zgoraj pod 4., kakoi': gozdarjev, ribičev, mlinarjev, sodarjev, jiivovarjev, mlekarjev, poslovalcev kmetijskih korporacij in komisij, je isto-tako vložiti jiri pristojnem okrajnem glavarstvu, treba pa je dokazati, da obslojé posebno ozira vredne okoliščine. Prošnje za dopuste ali odvezo, ki se bodo vložile naravnost jiri c. kr. vojnem ministrstvu ali l)ri C. kr. deželnobrainbnem ministrstvu, se ne bodo vpoštevalc. Posebno se §e opozarja na to, da ni treba vložiti prošnje za dovoljenje do[)Usta za normalne kmetijske dopuste. Dopusti se dovolijo tudi na podlagi prošnje, ki jih moštvo ustno izreče pri ra-jiorti. Vojaška oblastva, ki rešujejo i)rošnje za dopust, so že primerno obveščena. Izrecno se pa pi-ii)oinni, da pri dopustih ali začasnih odvezah pi idejo v poštev v slučajih pod 2, 4 in 5 le taki vojaki, ki niso v vojnem območju, ki se torej nahajajo že pri nadomestnih kardelih zadaj za ai'itiadtiim območjem.
Važne zapovedi o koleri.
Mislimo, da je času primerno, če zopet na tem mestu podamo nekaj pojasnil v poduk našemu ljudstvu in v potohtžilo onim, ki se te strašne bolezni le vendar preveč bojé.
Kakšna je ta bolezen, ve malodaiie vsak, četudi še ni ravno videl za kolero bolnih. Kolera ni tako naglomorilna, kakor mislijo nekteri. Človek pa se zamore koleri veliko ložje iLbraniti, kakor jia se kolei'c ozdi'aviti, četndi imamo zdi'avila /oper to itndo morilko. Človek naj skrbi za zilravje ko je zdrav; če enkrat zboliš, je večkrat prepozno, si zdravje zopet nanovo pridobiti. Torej upoštevajmo v ćasu kolei'c sleileče zapovedi, ki smo jili povzeli iz starili knjig in katere so izpolnovali naši očetje. Tudi nam boilo v koj'ist.
L Snaga, snažnost koleri zabrani ])ot, nesnažnost kolero l'oilî.
2.	Pitne vode se ogibaj, posebno Če ni naravnost iz vrelca, in vodo lirani v dobio jiolcrili posodi, kalcoi' je to lîog že Judom zapovcdal po Mojzesu.
3.	Pij pa rajši samo prevreto vodo, ako je nimaš ])rav iz vrelca, in si jo naredi okusno s tem, da si jo oliladiš in jo postaviš na hhuh'u i)rostor in jiusodo l)okriješ,
4.	Vživaj zdi'avo jed, katero tvoj želodec lahko in ilo dobi'cga prebavi. Jlalo, toda zreio sadje ne škoduje niČ; pusti ])a kumare, dine in nezrelo sadje pi'i Tuiru, kei' to je zelo škodljiva jed ob času kolere. To sicer ne dela kolere, sicer l)i razsajala kolera vsako poletje in vsako jesen ; toda kolera, kakor tifus, se loti ivtje bolehnega človeka, kakor popolnoma zdravega.
5.	K bolnikom ne hodi tešč, ker te-ščega človeka se rajši jirime vsaka nalezljiva bolezen.
6.	Bodi pa sploh zmei'en v jedi in ])ijači in varuj se preldajeiija. Zato je dobro, Če vedno imaš čez želodec in čez trebuh gorko volneno ruto přepásáno.
7.	Ako ti začíie bi'brati po želodcu ali trebuhu, pij kamilčni čaj in išči takoj pomoči pri zdravniku!
8.	Driske nikdar ne zanemari; takoj obvesti zdi'avnika, da ti pomaga!
9.	Bolniku, ki je žc bolan za kolei'o, strezi, nikar se ga ne boj ; kolera se ne dobi 7. dotikanjetii, kakor se dobe garje.
10.	Pokrij gnoj in gnojnico in škropi gnoj in zalivaj gnojnico z železnim vitri-jolom v vodi raztoi)ljenim.
11.	.Skrbi za čisto vest! Če ima tvoja duša kal bolezni, s])ravi jo iz sebe v zakramentu sv. ])okore in živi tako, da te ne bo ski'belo nmietil Čista vest daje človeku zau]>anje v Boga in srčnost in pogum; to pa silno veliko priponmj'C, da se zdravje ohrani ali zopet zadoln. 8piši svojo oporoko ali zadnjo voljo; zavoljo nje še nikdar nobeden ni iniirl ! — Ako pa jiostanejo tvoji izmečki podobni vodi, v kateri bi bií na piinier riž opran, ali kakor da bi bilo nekoliko moke notri vtep(;tie, iie odla.šaj prejema sv. zakramentov ! Zavoljo prejema sv. zakramentov še tudi nobeden ni unn'1. i.enulia ali slahovernega pa Bog ne bo ozdravil s čudežem.
12.	Vsi i)a skrbite za to, da nobenega ne bodete pokopali, dokler ne vidite očitnili in gotovili znaitienj gnjilobe. Gnjiloba ti upla je edino gotovo znamenje smrti. Ííivega človeka lahko krč tako stisne, da z uo-bcniin gibanjem ne more naznaniti, da še živi, dasii'avno vse ve, kar počenjajo ž njim. (Sicer dandanes že zdravniška veda in oblast dovolj poskrbita, da se živi ne po-kopujejo, a zaradi pojiolnosti starega spisa moramo tudi to tukaj navesti.)
Konečno omeiiinio iz tega staiega spisa, da piiporočuje dotični ]dsatelj ob času kolere kadenje tobaka. On pravi: Ko je bila kolera leta 1855. na Reki, v mestu prav trdo postopala, ni v tobačni tovarni ne ena delavka zbolela za kolero. Kavno tako leta 1866., ko so ranjeni vojaki v Ljubljani ležali, so morali pusiti, da bi se
odvrnil legar (tifus) v bolnišnici.
*
Česery zoper kolero. Óescnj je že staro zdi'avilno sredstvo. Po izjavi zdi'av-nika Marcovici na dunajski kliniki, nničnje češenj kolera-bacile v človeškem či'evesn. líavnotako je isti zdravnik dognal, da je češenj izborno zilraviliio sredstvo zoper grižo in vse druge črevesne nalezljive bolezni. Torej bo jirišel češenj v sedanji vojski zopet do svoje veljave.
Uradno se poroča z oziroiii na l azne vesti o k()ieii v Ljiibljani, da med civilnim prebivalstvom ni kolere. K'olere je le nekaj slučajev med vojaki, došlimi z bojišča, ki so pa sti'ogo ločeni.
Kolera v Trstu. Kakor je razvidno iz zadnjega poročila o koleri v Trstu, ni v Trstu nobenega slučaja kolere več, V
magdalenski bolnišnici se nahajajo samo štii'i osebe kontumaciiaiie, s čemej' i>a ni rečeno, da so bolne za kolero.
Na kozah, pegastem legarju in na koleri ni 21, sefitetubra na ňtajďskem niiiče obolel ali umrl.
Nalezljive bolezni izkazuje tu omenjena uradna knjiga do 3. julija tekočega leta in posnamemo iz nje sledeče številke obolelili Ijiidi; Za kolero 5584; za grižo 39,497; za vi'očnico 3(i.490; za kozami (iSGl; za pegastim legarjem U).7G1).— Skupaj: 99.201.
Raznotepo-
Spomenlca (Denkschrift) jc uradna kîijiga, ki jo je izdala c. kr. vlada v nemškem jeziku, linjiga obsega vse povodom vojske izdane ukaze in odredbe od začetka vojne do 30, junija 1915. Tvarina je razdeljena v osem poglavij in sicer: 1. Prehrana ljudstva in poljedelstvo. — 2. Trgovina, industrija, obi't in rudarstvo. — 3. î^elez-iiice, mornarstvo, pošte in bi'zojavi. —
4.	Kredit in splošna finančna uprava. —
5,	Pi'avosodje. — G. Pouk. — 7. Splošne naredbe za oski'bovanje. — 8. Varnostno i'edarstvo. — Na koncu je pridjaii statistični in graliČni pregled ter obširni seznamek vseh ob času .sedatije vojske pi'oglašenili ccsarskih in tiiinistrskih odredb. Kazalo ill mariginiilije îzpopolnujejo knjigo kot praktično in laliko rabljivo. Ta spominska knjiga se naročuje v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dinmju in velja 5 K.
Važno je, poznati laška letala. Kakor lioročajo razni listi, je Italija odredila novo označbo svojili letal. Vsa letala so na spodiiji sti'ani desnega krila zelena, na levem krilu ideča, v sredi pa bela. Navpično krmilo nosi italijanske barve. Italijanski vodilni zrakojilovi kažejo podnevi nacijo-nalno zastavo s savojskim grbom in kra-
ljevo krono, ponoči iia tri svetilke v tia-cijonalnib barvah: belo-rdeče-zeleno; pfileg tega visi i)od čoluičkom še rdeča svetilka.
Razvedrilo.
Scsti'a brala:
Pi'eljnbi Radko kanonii* naš bratec lep, in lep žolnir; jiiinik in čvrst vojščak si zdaj, pa kmalu pridi k nam nazaj! Kanonov, pnrtla dost imaš, od nekdaj streljati že znaš; /-ato \YA glej, da kugla vsaka zadene ruskega kozaka; niagari če jih je miljon nabaŠ' kanon in bum, bum, bom! Ata naš je tuď vojak, star presrčtn koi-(;njak ; kadar bo najhujši .šlo jiiš' po njega, prišel bo: potlej groza, oj gorje, Rusi v Az'jo vsi zleté!
Velika svota denarja
se 7.ai[iorc imk(iuèiti vsískoiaiir, ki postane miš naročnik. — lire/jilučnii pojasnila iioši|ja: Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana.
MÎM Dhlíc.
E na/i t
17
Dne 25. oktobra 1915 preiJpoludne ob 9. url lio j)TÍ C. kr, okrožnem Bodiííu, v izbi àt. 32, dražla tiltídoah ii(!j)rcmii''niti :
Zemljiški» knjiga Toltiovica, vi. ât 76: Stavlii.ícc, liiía K sviiijnkuiii iJi ^ofi[io(iurRkim poKlojijpm, ti njiv, vinnp;rfiii, (ïtiiîJ, Ccuiliia vrednost HtiTii K. Najin mi ji i poiiLidek 4Ín2K. iiolastnitiska pravica (2,'12) na /.ciii-ÍjišÉu vt, àt, 172 k. o l'otliovicft. ('en, vredtiOBt -iHUK. Najmanjši jionndtk yf)(j K tifili,
Zctiiljiiiku iitijifTR («ofonja Drchovica, vi. át, ,'ift8; Dva stavlji.ifa /. zidanico in hratnoni, 1 travnik iu 1 vinograd, vrednost. 373 K tiO li. Nitjm, pou, 250 K. K nepreiiiiiinini ierii, knjiga vi, il, 7lî k. o, i'olLovic«, Bpíidajo slodar-o pritíklino: 1 vuz, Í3 brani, 1 kad v ee-loUieiii znesikn 44 K, — K noprcniiiinini vi. Ši. âU8 k. o. Gomija (.Irehoviiia jia 1 utara preSa, 1 Bod /ii 21il, 1 tsoii ïa 7 Ili, 1 klid, v sktipiii vrednosti SOK.
Pod najiimnjAim ponudkom Re ne jirodaja.
C. kr. okrajno sodisČe v Rudolfovem, odd. IV.,
dne 14, «eijtoinlira IHlô,	69
JOS. BERGMANN,
LEKARNA v Rudďilfovem,
kupuje po najvišji ceni *
šiupo (seme)
lisičjega repa
(glej podobo)
gorčično seme {ženof), : : s kamilice s :
in dru^a zdravilna zelišča in cvetje.


48^4-4
O
Popolnomi! varno naložen denor.
HRftNfLNlCftJe POSeJfltifCâ
za Kandijo in okolico, reg./adr. / nconi./avezo = V kstiieru domu v Kaiidiji ^^
Hprejema hranilne vloge od vsacG^a, Ěe jc njen ud ali ne, ter obrestuje po
-m
1-0-20
na loto l)rez o(il)itka rentnega davka, kateref^a aama iz uvojc^a ]>]aàijo.