Poročila Stanje poslovne informatike v slovenskih podjetjih: izhodišča in prvi rezultati raziskave Jurij Jaklič, Mojca Indifiar Štemberger, Talit) Damij, Janez Grad, Miro Gradišar, Andrej Kovačič, Gortan Resmovič, Tomaž Turk Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani smo v okviru raziskovalnega projekta Ekonomski izzivi Slovenije v podskupini za informatizacijo pripravili raziskavo, s katero nameravamo proučiti in v prihodnje spremljati stanje na področju poslovne informatike v Sloveniji. V ta namen smo sestavili vprašalnik, ki smo ga posredovali večjemu številu slovenskih podjetij. Anketo smo razdeliti na več vsebinskih sklopov. V prvem sklopu želimo spoznati podjetje samo in organizacijo ter splošno stanje informatike v njem. V drugem sklopu sprašujemo po arhitekturi informacijskih sistemov In uporabljeni tehnologiji. Spoznati, kakšno je stanje na področju podatkovnih virov (baz podatkov in še posebej podatkovnih skladišč), je namen vprašanj v nadaljevanju. Posebej poudarjeno pa je področje strateškega načrtovanja informatike v zadnjem delu ankete. 1 UVOD Živimo v času, v katerem smo priča nenehnim in hitrim spremembam, tako v samem podjetju kot tudi v okolju, v katerem se podjetje nahaja. Te spremembe so vse bolj nepredvidljive. Po drugi strani pa dinamika sprememb okolja .dviguje raven potreb po konkurenčnosti podjetja, pa tudi po pospešitvi pretoka podatkov in informacij znotraj podjetja in z njegovim okoljem. Vse izrazitejša konkurenčnost okolja, zmogljivejša informacijska tehnologija in nova znanja kadrov postavljajo pred podjetja zahtevo po več in kakovostnejših podatkih ter ustreznejšem upravljanju s temi podatki. Spremembe poslovnega okolja podjetij narekujejo potrebo po sprotnem spremljanju poslovnih dogodkov ter informacijah, izhajajočih iz najrazličnejših virov in različnih ravni agregacije [3|. Po drugi strani ugotavljamo nesluten razvoj tehnoloških možnosti, ki so na voljo podjetjem pri razvoju poslovne informatike. Ob takšnem razvoju se predvsem ob novih možnostih Interneta in njegove uporabe v obliki elektronskega poslovanja izpostavlja vprašanje, ki v preteklosti ni bilo zelo prisotno, o potrebnosti in umestnosti prilagajanja poslovnih procesov novim tehnološkim možnostim, V tem smislu se vse bolj (tudi v naši vsakdanji praksi) postavlja vprašanje o možnosti integracije novih tehnologij z obstoječimi osnovnimi poslovnimi dejavniki podjetja: s strategijo, kadri in poslovnimi procesi. Kolikšen pa je, v smislu gornjih ugotovitev, dejanski pomen informatike v slovenskih podjetjih? Je strateški načrt informatike sestavni del strateškega načrta podjetja? Ali informatika v slovenskih podjetjih sledi poslovnim potrebam ter razvoju novih pristopov, konceptov in tehnologij? Čeprav je splošno uveljavljena ocena, da je Slovenija na področju uvajanja sodobnih informacijskih teh- nologij razmeroma razvita, je po našem prepričanju očitna potreba po podrobnejšem pregledu stanja na področju poslovne informatike in stalnem spremljanju le-tega v nadaljevanju. Drugo pomembno vpraša nje, ki se zastavlja, pa je, ali lahko razvoj informaliza-cije pospešuje konkurenčno prednost organizacij v Sloveniji in Slovenije kol celote. Na Ekonomski fakulteti v 1 jubljani je v teku večletni raziskovalni projekt "Ekonomski izzivi Slovenije: rast, Evropa, konkurenčnost, informatizacija", v okviru katerega poteka tudi pod projekt "Informatizacija", ki obravnava prav zgoraj navedena vprašanja in dileme. Pri tem podrobneje proučujemo dva vidika; ■ vpliv informacijske tehnologije na poslovno uspešnost ter ■ vlogo države pri razvoju informatizacije, saj ima velik del informacij značaj javne dobrine. V prispevku obravnavamo izhodišča podprojekta in predstavljamo prve rezultate raziskave, ki smo jo v letu 19L)8 izvedli med slovenskimi podjetji in drugimi organizacijami in s katero nameravamo proučiti in v prihodnje spremljati stanje na področju poslovne informatike v Sloveniji. 2 IZHODIŠČA Da bi v podjetju lahko odgovorili na uvodoma zastavljene dileme in v bodočnosti zagotovili ustreznejšo vlogo poslovne informatike ter s tem zagotovili večjo ličinko vi tos t in uspešnost podjetja, moramo upoštevati poslovne usmeritve in tehnološke razvojne trende, ki jih narekujejo: ■ sprememba poslovnega okolja, ■ razvoj informacijske tehnologije in ■ poslovne priložnosti podjetja. „¡x,rubi ^INFORMATIKA 1999 Številka I - letnik VII Poročila Sprememba poslovnega okolja. V hitro se spreminjajočem poslovnem okolju se pred podjetje in s tem seveda pred poslovno informatiko kot infrastrukturi!o dejavnostjo podjetja postavlja zahteva po sprotnem in učinkovitem prilagajanju .spremembam. Samo uspešna podjetja, ki bodo hitro in ustrezno odgovorila na nove izzive, bodo lahko dolgoročno v takšnem poslovnem okolju tudi preživela. V tem trenutku lahko Že predvidimo ključna vplivna področja oziroma dejavnike, ki jih bo v prihodnosti, v smislu učinkovitejšega odgovora na spremembe, potrebno posebej in dosledneje obravnavati. Ti dejavniki so: ■ poslovno načrtovanje, ■ poslovni procesi, ■ podatki, informacije in /nanje ter ■ kadri. Razvoj informacijske tehnologije. Razvojni trendi in trenutno dosežena stopnja razvoja informacijske tehnologije neposredno in brezkompromisno vplivajo na poslovne sisteme na vseh ravneh upravljanja oziroma odločanja. Trende razvoja informacijske tehnologije, ki bodo imeli najpomembnejše posledice na pričakovanja podjetij na področju poslovne informatike, lahko strnemo v tri področja. Prvo področje pokriva problematiko večmcdijskih povezav in vmesnikov na relaciji človek-stroj, drugo zajema razvoj sodobnih tehnoloških okolij in konceptov, tretje pa je usmerjeno v metodološka vprašanja in uporabo sodobnih informacijskih orodij. Poslovne priložnosti. Raziskave na področju zagotavljanja konkurenčne prednosti podjetja z ustrezno razvito informatiko oziroma informacijsko tehnologijo kažejo, da le-ta predstavlja eno redkih poslovnih priložnosti, ki jih ima podjetje na voljo v boju s konkurenco na tržišču. Trendi razvoja metodoloških pristopov h gradnji informatike prinašajo uporabo informacijske tehnologije, primerne za zagotavljanje konkurenčne prednosti. Vseeno pa mora podjetje samo ugotoviti priložnosti, ki jih nudi informatika, opredeliti poslovno vi/.ijo in izvesti prenovo na področju: ■ kadrov, ■ poslovnih procesov in ■ strategije. 2.1 Ravni informacijske tehnologije Pomensko, glede uporabe, moremo informacijsko tehnologijo deliti na tri ravni: 1. Informacijska tehnologija globalnega pomena: izmenjava podatkov (med državami, v okviru države), velike državne baze podatkov, računalniška omrežja. Tu je vse standardizirano, oziroma bi moralo biti. Vloga našega raziskovalnega potenciala je tu lahko v funkciji izobraževanja, uvajanja, seznanjanja (in- formiranja), komuniciranja med uporabniki in tu jimi razvijalci oziroma dobavitelji. 2. Informacijska tehnologija kot komponenta informacijskega sistema v okviru podjetja (organizacije). Sem sodijo uporabniške rešitve (programske rešitve - aplikacije), interna računalniška omrežja (intranet), sistemi za podporo upravljanja; direktorski informacijski sistemi in drugi podsistemi. Veliko tovrstne informacijske tehnologije je splošno Uporabne in standardizirane; le-ta mnogokrat zahteva reorganizacijo v poslovnem sistemu, ki bo omogočila učinkovito uporabo tovrstne informacijske tehnologije. Vendar je potrebno v posameznih družbenih okoljih to tehnologijo mnogokrat tudi dopolniti in prilagoditi specifičnostim okolja. Ta informacijska tehnologija uporablja dosežke in storitve informacijske tehnologije iz okvira točke 1. Ker pa se le-ta in poslovni sistem neprestano razvijata, je razvojnim trendom podvržena tudi informacijska tehnologija iz točke 2. Področje je zato hitro spremenljivo, občutljivo in mora biti deležno velike pozornosti ter modularno oblikovano, saj so možne napake in zamude v tem okviru lahko boleče, drage in velika zavora v razvoju. Iz opisanega sledi, da imajo domači raziskovalci tu možnosti ustvarjalnega dela z lastnimi razvojnimi rešitvami ali pa dopolnitvami obstoječih. Nekatere rešitve lahko ponudijo tudi raziskovalni sferi izven meja naše države. 3, Informacijska tehnologija specifičnega pomena, ki je namenjena specialnim uporabniškim rešitvam, za katere ni na voljo standardnih rešitev. To so lahko specialne rešitve za posamezno poslovno funkcijo in proces, optimizacije, simulacije, ekspertne rešitve ter vključevanje teh doma razvitih rešitev v okvir standardne informacijske tehnologije z nivojev I in 2. Tu je vloga domačega raziskovalnega dela zelo pomembna in nenadomestljiva. 2.2 Okolja uporabe informacijske tehnologije Enako poimenovan problem v različnih okoljih nI isti problem. Zato moramo pri raziskavah upoštevati tudi okolje uporabe obravnavanega problema. Pod različnimi okolji tu razumemo, na primer: 1, velika podjetja - srednja podjetja - mala podjetja, 2. poslovna sfera (proizvodnja, storitve in podobno) -finančne institucije (banke, zavarovalnice) - državna uprava (upravne enote, občine, državni organi) -prometni sistemi - izobraževalne ustanove. Posebnosti so v posameznih okoljih zelo pomemben faktor, ki ga moramo upoštevati pri razvoju informacijske tehnologije. 1999-Številka 1 - letnih VII ^.^„/INFORMATIKA Poročila 3 RAZISKAVA STANJA POSLOVNE INFORMATIKE Ce želimo ugotoviti, ali ima Slovenija možnosti, da postane razvoj informatizacije njena konkurenčna prednost, moramo dobro spoznati, kakšno je trenutno stanje poslovne informatike v podjetjih in drugih organizacijah. Zato smo sestavili vprašalnik, ki smo ga posredovali večjemu številu slovenskih podjetij. Vprašalnik smo razdelili na več vsebinskih sklopov. V prvem sklopu želimo spoznati podjetje samo in organizacijo ter splošno stanje informatike v njem. V drugem sklopu sprašujemo po arhitekturi informacijskih sistemov in uporabljeni tehnologiji v okviru le-teh. Spoznati, kakšno je stanje na področju podatkovnih virov (baz podatkov in še posebej podatkovnih skladišč), je namen vprašanj v nadaljevanju. Posebej poudarjeno pa je področje strateškega načrtovanja informatike v zadnjem delu ankete. V novejšem času je bilo v Sloveniji opravljenih nekaj raziskav, ki segajo na področje informatike v podjetjih* vendar pokrivajo večinoma specifične segmente. Tako V [6j zasledimo raziskave o uporabi računalniške strojne opreme ter operacijskih sistemov. Prav tako najdemo nekaj raziskav s področja uporabe elektronskega poslovanja. V naši raziskavi nas je zanimala predvsem organiziranost služb za informatiko, stanje na področju poslovnih informacijskih sistemov, uporabe novejših pristopov, konceptov in tehnologij pri razvoju informacijskih sistemov in strateškem načrtovanju informatiko. 3.1 Vprašalnik Pri pripravi vprašanj smo se naslonili na nekatere tuje vire, predvsem [2] in [5], Pri tem smo vprašalnik s področja baz podatkov [2j priredili in posodobili, medtem ko je tisti del vprašalnika, ki se nanaša na strateško načrtovanje, v vet ji meri povzet po [S], saj je bila raziskava s tem vprašalnikom že izvedena v nekaterih drugih državah, kar bo omogočilo primerjalno analizo stanja na področju strateškega načrtovanja informatike v naših podjetjih s tistimi v drugih drŽavah. Ker je bila raziskava zastavljena tako, da bi pokrila širok spekter vidikov informatike, je končno število vprašanj relativno veliko. Od anketirancev je izpolnjevanje ankete zahtevalo veliko vloženega časa, pa tudi truda, saj vprašanja pokrivajo področja, ki jih v mnogih podjetjih "pokriva" več zaposlenih.1 Vprašalnik je razdeljen na štiri vsebinsko zaokrožene dele: ■ splošno o podjetju in organizaciji informatike v podjetju; ■ uporaba informacijske tehnologije, ■ baze podatkov In skladišča podatkov ter ■ strateški načrt razvoja informatike. V prvem delu vprašalnika so splošna vprašanja o podjetju in organiziranosti informatike. Glede informatike smo med drugim spraševali po ■ številu neodvisnih oddelkov za informatiko, ■ številu zaposlenih v službi za informatiko, m o dejavnosti službe za informatiko ter ■ o sredstvih, ki so bila namenjena informatiki v preteklem letu. Drugi del vprašalnika je namenjen spoznavanju; ■ sistemske arhitekture (arhitektura IS, operacijski sistemi, razvojna okolja in jeziki, računalniške komunikacije in uporabniški vmesniki), m metodologij, ki jih v podjetjih uporabljajo pri razvoju in načrtovanju IS, ■ programskih rešitev, ki jih uporabljajo, ter ■ ocen pričakovanih ključnih sprememb poslovnega okolja organizacije, Za osnovo tretjega dela vprašalnika o bazah in skladiščih podatkov smo uporabili vprašalnik [2], ki je že bil uporabljen za raziskave v drugih drŽavah, npr. v I long Kongu. Ker pa je od nastanka vprašalnika preteklo že več kot 15 let, ga je bilo potrebno temeljito prirediti in prilagoditi današnjim potrebam. Zanimivo je, da so nekatera vprašanja (npr. o pritožbah uporabnikov) aktualna še danes, pa tudi nekateri odgovori ostajajo enaki. Dodali smo še del o skladiščili podatkov, kar se je izkazalo kot utemeljeno, saj relativno veliko podjetij vsaj razmišlja o tem (več kot 5U % tistih, ki so odgovarjali na ta del vprašalnika). V tem delu vprašalnika so najpomembnejša vprašanja o: ■ stanju na področju baz podatkov v podjetju {v načrtu, v razvoju, v uporabi - koliko časa), m namenu uporabe BP in uporabniških področjih, ki jih pokriva, ■ značilnostih sistemov za upravljanje BP, ki vplivajo na odločitev o nakupu, ■ sodelujočih in njihovi vlogi pri načrtovanju, razvoju in vzdrževanju 13P in podpori prodajalca sistema za upravljanje BP pri tem, ■ vplivu BP na organiziranost, komunikacijo med zaposlenimi, poslovno odločanje in druge vidike poslovanja, ■ stanju na področju skladišč podatkov; ■ uporabnikih in uporabi skladišč podatkov ter ■ oceni prispevka skladišč podatkov h kakovostnejšemu odločanju. Zadnji del vprašalnika o strateškem načrtovanju informatike v podjetju smo skoraj popolnoma povzeli po [5], Ker je vprašalnik novejši, niso bile potrebne njegove posodobitve, izpustili smo le nekaj vprašanj, ki za naše okolje niso relevantna.V četrtem delu sprašujemo o: 1 Na tem mestu se zahvaljujemo vsem, hi io s/ vieii čas in vprašalnik izpolnili a/i pa kakorkoli dnigače pripomogli k uspešnosti raziskave. i t[K»ubi «d N FOR M ATtKA 1399 - številka 1 -letnik VII Poročila ■ načinu izdelave strateškega načrta informatike, ■ njegovi umestitvi v širši okvir strateškega načrta podjetja, ■ uporabi strateškega načrta in stopnjo zadovoljstva z njim ter ■ njegovem vplivu na razvoj informacijskega sistema in posledično na produktivnost. Pri večini vprašanj sprašujemo pO dejstvih, redkeje pa po ocenah in mnenjih anketirancev. Najpogosteje po oceni ali mnenju sprašujemo v zadnjem delu o strateškem načrtovanju, pri čemer je uporabljena petstopenjska lestvica. Skupno število vprašanj je bilo tako 78, od tega 12 v prvem delu, 9 v delu 0 uporabi informacijske tehnologije, 32 v delu o bazah in skladiščih podatkov ter 25 v zadnjem delu o strateškem načrtovanju informatike. 3.2 Izvajanje ankete V juniju in juliju 1998 smo preizkusili vprašalnik na manjšem številu (30) podjetij. Glede na njihove predloge in pripombe smo vprašalnik v nekaterih podrobnostih spremenili. Raziskavo smo izvajali od oktobra 1998 do konca januarja 19992 Toliko časa je bilo potrebno, saj smo želeli dobiti dovolj veliko število odgovorov, (hiter) odziv podjetij pa je bil relativno skromen. Ocenjujemo, da se v času izvajanja ankete niso zgodile take spremembe, ki bi bistveno vplivale na rezultate. Anketo Smo pripravili v dveh oblikah: m kot pisni vprašalnik in ■ kot spletno aplikacijo, kjer so se odgovori shranjevali v bazo podatkov. Tudi za primere, ko so anketiranci vrnili vprašalnike v pisni obliki, smo organizirali vnos odgovorov preko spletne aplikacije v bazo podatkov. Na ta način smo imeli na koncu izvajanja raziskave, ne glede na različne načine odgovarjanja, vse odgovore zbrane v eni bazi, ki so jo sestavljale štiri tabele, kjer vsaka ustreza enemu delu vprašalnika. Tudi samo anketiranje je potekalo na različne načine: ■ Na 350 naslovov največjih slovenskih podjetij smo poslali pismo s prošnjo, da odgovorijo na vprašalnik na spletnih straneh (http://www.ef.uni-lj.si/pro-jek ti/informatika/). ■ Vabilo k sodelovanju pri raziskavi smo objavili tudi v nekaterih dnevnikih in revijah. ■ V nekaj nad 100 podjetjih-1 so anketiranje opravili študenti, pri čemer so nekateri odgovarjali neposredno preko spletnih strani, nekateri pa v pisni obliki in so študenti kasneje odgovore vnesli sami. Ocenjujemo, da smo prav ,s tem, da smo anketirali na več načinov, dosegli relativno dober odziv. Ker so bile spletne strani z vprašalnikom javno dostopne, smo pred obdelavo vprašalnika na vzorcu podjetij, katerih odgovori so bili zabeleženi, preverili, Če so odgovori v bazi resnično njihovi. Izkazalo se je, da so bili prav vsi, kar smo zaradi obsežnosti vprašalnika tudi pričakovali. Prošnjo za izpolnjevanje vprašalnika smo naslovili na vodjo službe za informatiko, vendar smo že pred razpošiljanjem vprašalnika pričakovali, da v nekaterih organizacijah ena oseba ne bo mogla odgovoriti na vsa vprašanja, posebej tam, kjer je informatika dobro razvita. Pričakovanja so se uresničila, včasih so iz iste organizacije na vprašalnik odgovarjale tudi tri osebe. To je povzročilo nekoliko več dela, saj je bili v bazi shranjeni po več zapisov, ki so se nanašali na isto podjetje, vsak seveda z odgovori na del vprašalnika. V procesu čiščenja smo več zapisov ustrezno združili v enega. Nekatera podjetja na posamezna vprašanja niso želela odgovarjati. Večinoma so bila to vprašanja, ki so se nanašala na finančne vidike poslovanja (prihodek, stroški poslovanja, celotna razpoložljiva sredstva za informatiko), le redka pa niso želela izdati imena svojega podjetja. Pri obdelavi smo upoštevali tudi njihove odgovore. 3.3 Odgovori Zaradi odgovarjanja nekaterih organizacij v več delih in ker nekatera podjetja niso odgovorila na vse dele vprašalnika, težko govorimo o številu podjetij, ki so odgovorila na vprašalnik. V tabeli z odgovori na prvi del vprašalnika je bito shranjenih 606 zapisov, v drugi tabeli 558, v tretji 552, v tabelo z odgovori za zadnji del vprašalnika pa je bilo vnesenih 458 zapisov. Po združevanju zapisov istih podjetij in odstranitvi praznih zapisov ter sistematično nelogičnih odgovorov smo dobili ustrezno manjša števila odgovorov na posamezne dele vprašalnika, ki so prikazana v tabeli 1. Tabela 1: Število organizacij, ki so odgovorile na posamezne dele vprašalnika del števila odgovorov 1 181 2 175 3 166 4 138 Opazimo torej, da nekatera podjetja niso odgovorila na vse dele vprašalnika, pri čemer Število pada proti zadnjemu delu vprašalnika. Ocenjujemo, da gre za vsaj dva razloga. Prvič, zahtevnost prvega dela vprašalnika je manjša, potem pa postopoma narašča, in 2 Zaradi časovne stiske smo pri obdelavi rezultatov ¿a to prispevek upoštevali le odgovore, ki smo jih dobili do konca decembra 1998, 3 Zaradi različnih načinov anketiranja in vnosa odgovorov natančnega števila na ta način pridobljenih odgovorov ial ni možno ugotoviti. 1999 - Številka 1 -letnik VII ri;»mrftjij ¡INFORMATIKA Poročila drugič, vprašalnik je relativno dolg, zato odgovarjanje nanj zahteva kar precej čas 100 < 150 milijonov SIT število 9 16 3 0 0 odstotek 32,14% 57,14% 10,71% 0,00% 0,00% 150 - 750 milijonov SIT število 2 18 2 0 1 odstotek 8,70% 78,26% 8,70% 0,00% 4,35% > 750 milijonov SIT število 2 32 33 15 23 odstotek 1.90% 30,48% 31,43% 14,29% 21,90% Število vseh podjetij 13 66 38 15 24 odstotek vseh podjetij 8,33% 42,31% 24,36% 9,62% 15.38% 48 i if *iitibi ihI N FOR M ATI KA 1999 Številka 1 - letnik Vil Poročila Tabela S: Uporaba nekaterih konceptov in tehnologij v IS in pri razvoju IS (izbrana vprašanja) tehnologije/pristopi/koncepti obstoječe/obstoječi arhitektura odjemalec/strežnik 63 % omrežno računalništvo (tro ali večslojna arhitektura) 29 % jeziki 4. generacije (SQL) 49 % objektni jeziki 23 % grafična razvojna okolja 22 % razvojno okolje Oracle 19 % razvojno okolje Informix 6 % Internet/intranet 68 % Očitno so se slovenski informatiki že dodobra spoznali s prednostmi skladišč podatkov, saj o njihovi uporabi proučuje možnost ali pa jili Že uporablja kar polovica tistih, ki vsaj razmišljajo o bazah podatkov, kar je razvidno iz tabele 6, v kateri so upoštevani le odgovori anketirancev, ki razmišljajo, načrtujejo ali uporabljajo vsaj enega od obeh podatkovnih virov. Vsekakor je potrebno ta fenomen podrobneje proučiti, saj se zastavlja vprašanje, če je morda popularnost tega pojma v zadnjem času vplivala na odgovore anketirancev. Tabela 6: Uporaba, načrtovanje ali razmišljanje o uporabi baz in skladišč podatkov uporabljamo, načrtujemo ali razmišljamo o uporabi število odstotek baz podatkov 62 47% skladišč podatkov 9 7% obojega 60 47% Pri odgovorih na vprašanje o namenu uporabe baze podatkov so anketiranci med odgovori najredkeje izbrali skrajšanje razvojnega časa sistema (M %}, najpogosteje pa centraliziran nadzor nad podatki (60 %). Med bolj pogostimi odgovori je bila še obravnava podatkov kot vira podjetja (57 %). Iz odgovorov je torej razvidno, da so za uporabo baze podatkov pretehtali predvsem vsebinski razlogi. Zanimivi, verjetno pa ne presenetljivi, se zdijo nekateri odgovori na vprašanji t» pritožbah uporabnikov pri uporabi baz podatkov ter o priporočilih drugim organizacijam, ki bi se odločale za uvedbo baz podatkov. Izbrani odgovori so prikazani v tabeli 7. Če je Število organizacij, ki vsaj razmišljajo o skladišču podatkov veliko, pa jih je od teh kar precej lakih, ki o tem res šele razmišljajo. Trenutno stanje na področju skladišč podatkov je prikazano v tabeli 8. Tabela 8: Stanje na področju uporabe skladišč podatkov stanje število odstotek v načrtu 50 55% v razvoju 16 18% v uporabi manj kot 1 leto 6 7% v uporabi več kot 1 leto 19 21% Zanimivo je tudi, da je večina tistih, ki že uporabljajo skladišče podatkov, zadovoljnih s prispevkom skladišča h kakovostnejšemu odločanju glede na pričakovanja pred uporabo. Na zadnji del vprašalnika o strateškem načrtovanju informatike je odgovorilo 13K podjetij, od katerih jih ima strateški načrt 68 {49 %) podjetij, 70 (51 %) pa takega načrta nima. Ker so na ostala vprašanja tega dela Tabela 7: Pritožbe uporabnikov ter priporočila drugim organizacijam pri uvajanju BP Kaj so najpomembnejše pritožbe uporabnikov pri uporabi BP? Počasnost. Nepreglednost. Neurejenost. Ni pravih podatkov. Težko določljiva odgovornost za vsebino posameznih tabel, ki jo uporabljajo različne organizacijske enote. Kvaliteta podatkov. Kontrola prijave (zaščita). Šolanje. Ne dela kadar jo res potrebuješ. Razlika v uporabniškem okolju, drugačni izpisi. Preveč tog sistem. Kakšna bi bila vaša priporočila (nasveti) drugi organizaciji, ki bi se odločata za uvedbo BP? n Pridobitev podpore vodilnih. ■ Organizacijska in informacijska struktura se morata razvijati vzporedno. ■ Pogoj je integrironost in povezanost celotnega informacijskega sistema. ■ Natančna analiza potreb in poslovnih procesov. Pisna dokumentacija. ■ Pravočasno planiranje in previdna izbiro svetovalcev in dobaviteljev. Pridobiti več ponudnikov z dobrimi referencami. Cena nikakor ni edini kriterij. ■ Naj temeljito opravijo testiranje. ■ Kvalitetno usposabljanje uporabnikov. a Splača se potruditi, skrajni čas ■ Poskusite in se zjokajte. 1999 številka I-letnik VII i ifjot ni« td NFORM ATIKA 49 Poročila Tabela 9: Ocena prispevka skladišča podatkov h kakovostnejšemu odločanju ocena število odstotek nad pričakovanji 1 3% v skladu s pričakovanji 28 88% manj, kot smo pričakovali 3 9% zanemarljiv ali nikakršen prispevek 0 0% odgovarjali samo anketiranci, katerih podjetje tak načrt ima, je za ostala vprašanja skupno število odgovorov največ 68. Zanimivi so tudi nekateri odgovori na vprašanje, kako pogosto se strateški načrt informatike spreminja. Večinoma so odgovorili, da se spreminja enkrat letno, v nekaterih podjetjih pa kar večkrat letno. I,e redki so odgovorili, da se spreminja zelo redko, skoraj ni ko L ali na pet let. Razveseljuje pa dejstvo, da je v skoraj vseh podjetjih, ki imajo strateški načrt informatike, ta v skladu s strateškim načrtom podjetja. Tabela 10: Skladnost strateškega načrta informatike s strateškim načrtom podjetja skladnost število odstotek ne 2 3% da 63 93% nimamo strateškega načrta podjetja 3 4% 5 ZAKLJUČEK Menimo, da bo raziskava Se pridobila, ko bomo dodali tudi Časovno dimenzijo, saj nameravamo raziskavo v rednih časovnih intervalih ponavljati. Trenutno ocenjujemo, da bi bilo raziskavo smiselno, glede na hitrost sprememb na tem področju in glede na obsežnost, ponavljati vsaki dve leti. Pri naslednjem izvajanju bomo odpravili nekatere pomanjkljivosti4, ki smo jih zaznali ob tokratni raziskavi. Večjih sprememb v sami vsebini vprašalnika pa ne načrtujemo, razen potrebnih posodobitev zaradi razvoja informacijske tehnologije. Glede na število odgovorov na vprašalnik ocenjujemo, da bodo rezultati podrobnejše in celovitejše anal- ize dokaj realen pokazatelj stanja na področju informatike v slovenskih podjetjih in drugih organizacijah. Prvi rezultati kažejo, da informatiki v podjetjih dokaj dobro sledijo razvoju informacijske tehnologije, manj pa smo lahko zadovoljni s strateškim načrtovanjem informatike. 6. LITERATURA [1] Ferie Maja: Kako izbrati relacijsko bazo podatkov. Monitor,; letnik 6, št. 12, december 1996. str 140 ■ 146. [2] Ho Simon S.M.: Use and organizational Implications of database systems: Some Hong Kong experiences. Data Base, vol. 16, št. 1, 1984. str. 27 - 36. [3] Kovačič Andrej'. Informatizacija poslovanja, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, 1998, str. 35 [4] Miku! and ra Antonio: Elektronsko poslovanje v Sloveniji. Sistem, oktober/november 1997. str. 9. [5] Mikulandra Antonio: Uporaba elektronske pošte in sistemov za skupinsko delo, Sistem, april/maj 1998. str. 14. [6] Pavri Francis. ,4ng James: A study of the strategic planning practices in Singapore. Information & Management. 28 (1995), št. 1. str. 33-47. ¡7} Sraka Robert: Informatika v velikih slovenskih podjetjih. Monitor, letnik 6, št. 1. januar 1996. str. 124 -127. [8] Torkzadeh Reza. Gemoets Leopoldu A.: Utilization and Impacts of Information Technology Application on End-users in US and Mexico. 1998IACIS Refereed Proceedings "Information Systems Beyond 2000", IACIS, 1998. str. 35 - 41. [9] Veber Borut, Zupančič Jože: Zahtevana znanja informatikov 1993 97. Zbornik posvetovanja Dnevi slovenske informatike, Portorož '98, Ljubljana : Slovensko društvo informatika, 1998. str. 467-474. A Predvsem gre tU za večjo fleksibilnost spletne aplikacije, ki naj hi omogočila odgovarjanje v vet delit), ne da bi pri tem shranjevali tudi odgovorov na tiste dele vprašalnika, na katere takrat ne ¿elitno odgovarjali. lifjcviilnjnlNFORMATIKA 1999 številka 1 - letnik VII