Največji; alovensld dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n NARODA Bt I * * ^li JTv\ The largest Slovenian Daily in" the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki« q Issued every day except Sundays r» ■ and legal Holidays. [.j 75,000 Readers. i'i telefon: c0rtlandt 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. no. 16. — stev. 16. telefon: cobtlandt 2876. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 20, 1925. — TOREK, 20. JANUARJA 1925. volume xxxm letnik XXXIII. NEIZOGIBNI IZBRUH PREMOGARSKE STAVKE Šestdeset tisoč premogarjev bo najbrž zastavkalo. Lokalna unija distrikta 1 izzvala predsednika United Mine Workers, Lewisa, in Cappelinija. Stavka bi kršila sklenjeno pogodbo. — Gover-ner Pinchot je bil naprosen, naj prepreči stavko. WILESBARRE, Pa., 19. januarja. — Šestdeset tisoč premogar jev okraja številka 1 United Mine Workers of America je zapretilo s splošno stavko, ki naj bi se pričela v sredo, kljub prepovedi John L. Lewisa, mednarodnega predsednika, ter Rinalda Cappellinija, okrajnega predsednika. Ce bo stavka izbruhnila, bo kršila kontrakt, sklenjen med premogar j i in delodajalci. Predsednik Cappellini je izdal ugotovilo, v katerem svari može, da bodo preklicani earterji vseh krajevnih unij in da bodo ljudje izobčeni iz I'nited .Mine Workers, če bodo zastavkali. Nat •rt glede splošne stavke je dobil definitivno obliko preteklo sobot« na sestanku splošnih komitejev za pritožbe iz različnih premogovnikov okraja številka 1. Ta sestanek je bil sklieafi v namenu, da se čuje obtožbe, naperjene proti različnim krajevnim uradnikom in da s- formalno obtoži one, ki niso hoteli sklicati distrikne konvencije, ki naj bi sprejela pritožbe proti linijskim voditeljem. Ta sestAiek je bil nekaj časa precej miren, a naenkrat se je pojavil divji nered, ko je pričel govoriti Tony Panne, načelnik 12.000 premogar jev v Pennsylvania Coal "Co., ki stavkajo. V svojem govoru je premotril delo generalnega komiteja za pritožbe ter opozoril na stvari, katerih generalni komitej ni storil. Strogo je obsodi! poročilo nekega komiteja, ki je zahteval, naj posamezniki obtožijo okrajne uradnike. Rekel je, da bodo možje iz Pittstona sklenili svoje račune z unijo, če bo poročilo sprejeto in tak korak je označil kot izdajalski za unijo. Pretil je, da bo vrgel iz unije 12,000 mož Pennsylvania Coal Co., če ne bo vprizorjena nagla akcija. Zborovalna dvorana je postala naenkrat pozorišče pravcatega nandeinonija. Xa ducate ljudi je bilo takoj na nogah in vsi so istočasno zahtevali peneralno stavko. Neki delegat je predlagal, naj se prične stavka takoj. Predlog je bil odobren z viharnem odobravanjem. in skoro bi bil sprejet, če bi se ne objavilo, da bodo v slučaju stavke linijski uradniki zaplenili vse skade in da bodo stavkujoči premogar j i brez finančne opore. Koncem konca je bilo sklenjeno, da se preloži akcijo do srede. Kinaldo Cappellini ni nikakor preplašen vsled pretnje premo-garjev, da bodo zastavkali. On pravi: — *'Z vsakim možem ali skupino mož. ki bi kršila dogovor, sklenjen med antracitnimi delodajalci ter United Mine Workers of America se bo postopalo temu primerno. Naša organizacija* se je borila celih šestdeset let, in številni možje so žrtvovali svoja življenja za njene principe. Ne bomo trpeli nikakih kršitev pogodb ter prosimo vse lojalne može, naj ignorirajo blodnje par sebičnih ljudi, ki hočejo uničiti unijo. "Nobena krajevna unija, ki zastavka. ne more biti članica U. M. W .of A. iu njen čarter bo takoj preklican. "Vsakega člana prosim, naj se ne podredi poveljem splošnega komiteja za pritožbe, o katerem sem uverjen. da ne posluje v interesu stavkarjev Pennsylvania Coal Co." Ključ k celemu položaju tvori stavka premogarjev Pennsylvania Coal Company. Stavka je zavzela sedaj obliko izprtja, in vse kaže, da je to bolj do konca. Družine trpe vsled pomanjkanja živil in premoga. Trgovina v Pittston in okolici je popolnoma paralizirana. Vsi poskusi, da se zopet uveljavi inrr. so se dosedaj izjalovili. Ktlino upanje, da se prepreči splošno stavko. l>o intervencija guvernerja Pinchota. Neki krajevni list je objavil brzojavko, ki je bila poslana governerju v petek s prošnjo, naj posreduje. V brzojavki se je tudi glasilo, da je neizmerno trpljenja med premogar j i" ir da so ogroženi interesi trgovcev. Dosedaj ni poslal governer še nobenega odgovora. Tudi posamezni ljudje i/. .Pittston okraja so se obrnili na go-vernerja ter ga prosili, naj posreduje in naj skuša uveljaviti spravo med delodajalci in premogarji. Peternelovo truplo bodo odkopali. Oblasti v Chisholm domnevajo, da pokojni rojak Math. Peternel ni bil samomorilec, ampak da je postal žrtev umora. Po "The Duluth Ilerald" posnemamo : — • Coroner v Chisholm, Minn., bo najbrž dal odkopati truplo Math. Peternelat> katerega so bili našli otroci dne 26. decembra obešenega v drvarnici. Po mestu se namreč govori, da si Peternel ni sam vzel življenja, ampak, da je bil umorjen. Morilci so zatem obesili truplo v drvarnico. Ljudje zatrjujejo, da je imel na glavi "več ran in da je Kila njego- udarcev. Oblasti sumijo par oseb, ki so zapletene v to zadevo, vendar še čakajo nadaljnih'informacij. Štirideset tisoč dolarjev za ukradeno ljubezen. Mr*. Millie Hutton iz New Ro-cliella je tožila belgijsko kheginjo de Ridder za odškodnino, ker ji je ukradla ljubezen njenega moža. Sodišče je odločilo, da >ji more kne-ginja plačati 40,(XX) dolarjev. Mrs. Hutton je predložila sodišču pismo, ki ga ji je pisala kneginja. Pismo se glasi: "Dolgo čgsa sem poskušala dobiti ljubezen vašega moža. Sedaj jo imam in jo bom obdržala.'» Pet otrok zgorelo. ELK RIVER, Minn., 18. jan — V tukajšnji bližini je/zgorela'far-merska hiša, v kateri se je nahajalo pet otrok, v starosti od enega do*sedmih let. Vseh pet otrok je zgorelo. _____.. Bandita Chapmana so končno ujeli. Poštnega roparja, ki je pobegnil iz Atlanta jet-nišnice, so ujeli v India-ni. — Bil je dobro založen z denarjem. MUNCIE, Ind., 19. januarja. — Včeraj je bil tukaj aretiran Gerald Chapman, poštni ropar in domnevani morilec. Obdan od policije je potegnil revolver, a pobili so ga na tla, ker je strel zgrešil svoj cilj. Predrzni bandit je postal nato popolnoma krotek. V njegovih žepih so našli pet tisoč dolarjev v gotovini ter drugih vrednostih predmetov za tri tisoč dolarjev. V ročnem kovčegu je dobila policija steklenico nitroglicirina. Policija ga je zaslišavala štiri ure, nakar so ga odvedli z močnim spremstvom v Indianapolis. Inšpektorji poštnega urada so prišli Chapmanu na sled še pred meseci ter bi ga lahko že prej zalotili, a so hoteli naj prvo dobiti njegove pomagače, lcar se jim je baje tudi posrečilo. m j Včeraj zjutraj je zapustil Chapman hotel, v katerem je stanoval, sledil mu je avtomobil, v katerem so sedeli poštni inšpektorji in policisti. Napotil se je v stanovanje nekega prijatelja. Ko se je mudil tam, je policija obkolila hišo ter čakala. Kmalu nato je stopil iz hiše Chapman. Kot zrasli iz tal, so se pojavili od vseh strani policisti, in Chapman je bliskovito potegnil revolver ter oddal en strel. Krogla je zažvižgala mimo ušes nekega policista, a še predno je%nogel oddati drugi strel, ga je pobil na tla drugi policist. Chapman je majhen, slabotno izgledajoč človek, a je iz-vanredno žilav in vztrajen . Ko se je predramil iz omotiee, je imel že spone na rokah. Povsem ravnodušno se je vdal v svojo usodo. Ko mu je rekel neki policist:— "Veseli me, da ni bilo treba nikogar ubiti," je odvrnil smehljaje:. "Ne more vas veseliti bolj kot veseli mene." V ječi, kamor so ga privedli ga je obiskal poštni inšpektor, ki mu je sledil že več mesecev. ' "Hello, Chapman," je pozdravil inšpektor jetnika. "Kako se vam godi" je vprašal Chapman ter dostavil: — "Oprostite mi, da vam ne morem dati roke." Chapmana so nato zaslišali policisti in zaslišanje je trajalo cele štiri ure. Tekom zaslišanja ni izgubil bandit niti za trenutek svojega humorja. Smejal se je ter zbi-jtil šale, ko so ga vprašali, če je izvršil ta ali oni poštni rop. Ko so vprašali policijskega načelnika, zakaj lioec prevesti Chapmana v Indianapolis, mesto da bi ga obdržal v tem mestu, je odgovoril : — "Naša jetnišnica je mogoče preslaba zanj. Pobegnil je iz jctnišfii-cc v Atlanti. Ona ječa je brez dvoma močnejša kot je naša." Aretaciji Chapmana bodo sledile nadaljne aretacije, ker so prišli poštni inšpektorji na sled njegovim tovarišem in zaveznikom, katere so opazovali tekom zadnjih par mesecev. Chapman je bil danes predstavljen zveznemu komisarju v India-napolisu in najbrž ga bodo takoj odvedli v Atlanto, da dovrši svojo kazen, ki znaša pet in dvajset let ječe. Chapman je užival dobro vzgojo ter se oblači elegantno, čeprav ne pretirano ter ima manire izobraženega človeka. Govori tudi izvrstno angleščino. DIKTATOR MUSSOLINI IŠČE PODPORE VATIKANA Ofenziva italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, naperjena proti prostozidarjem, ima namen pridobiti naklonjenost katolikov. — Kraljica Helena se je razsrdila. — Strogo je obsodila pripombo, da so ženske le za igračo. Poroča Kajetan Dubar. MILAN, Italija, 19. januarja. — Za vojno, katero vojuje ministrski predsednik Mussolini proti prostozidarskim ložam, tiči želja Mussolinija, da si pridobi naklonjenost katoliške cerkve. Tako vsaj izjavljajo njegovi prijatelji. Pojasnili sO, da ga more le odkrita podpora eerkve rešiti ter o-hraniti na čelu vlade. Vatikan je oeividno požrl vado in sicer radi svoje skrajne nervoznosti vspričo vedno večje protestantovske propagande v Rimu, splošne nevere italijanskih prostozidarjev ter strahu, da bo padec diktatorja uvedel skrajni rdeči teror. Prostozidarji pa se bore ter so dobili mogočne zaveznike. Sovražniki Mussolinija v parlamentu so zelo potrti, a trdijo, da ne bo Mus-solinijeva vlada trajala dalje kot par kratkih mesecev. Prostozidarji, ki so bili hudo prizadeti vsled odredbe proti tajnim družbam in ki so vsled tega po vsej Italiji razpustili svoje lože, so dobili zaveznike v prostozidarjih na borzah celega sveta. Bitka, katero so nameravali izvojevati v poslanski zbornici, je prešla iz rok politikov v roke bankirjev. Fašistovsko časopisje zahteva "smrt" protestantov, Židov, ateistov in prostozidarjev. Vse te izjave pa stvari več škodujejo kot koristijo ker vzbujajo jezo tisočih, ki se niso nikdar udeleževali političnih bojev. To je nevarnost, ki preti Mussoliniju. Trgovci in drugi, ki so odvisni glede"-svoje prosperitetc od turistov in ki so še pred kratkim strogo obsojali fašistovska nasilja, so sedaj mnenja, da jih je opozicija izdala. Vsled tega so se pričeli obračati proti Mussoliniju, ne raditega, da bi odobravali njegove metode, niti v parlamentu, niti izven njega, temveč ker so postali prepričani, da nima opozicija, kljub svojemu bahaštvu. ničesar, kar bi mogla uporabiti proti Mussoliniju. Mussolini namerava iztrebiti iz uradnjštva vse elemente, ki niso z vsem srcem podpirali fašistovskega gibanja. Izginili bodo številni visoki uradniki, ki so posvetili vse svoje žvljenje civilni službi. Prostozidarji bodo prve žrtve. Njim bodo sledili mlačni pristaši fašizma, in oni, ki so stopili v službo pod prejšnjim mnstrskim predsednikom Gio-littijem. Opozicija se trese vspričo te možnosti ter se še bolj boji. da bo kralj popustil ter se vdal zahtevi Mussolinija, da razpusti parlament. Člani opozicije, oropani poslanske imunitete, bi bili izpostavljeni nevarnosti aretacije, in jasno je, da bi pričel Mussolini takoj proti njim veliko in korenito kampanjo. Xikdo noče, da bi postal naslednik Mussolinija Giolitti, Salandra ali Orlando, ki so bili preje ministrski predsedniki. Fašisti upajo, da bo vsledtega kralj ugodil željam diktatorja. Na dvoru je admiral Bonaldi, učitelj in vzgojitelj prestolonaslednika Ilumberta. Admiral kralja informira glede vseh dogodkov, ki se vrše v opozicijskih krogih. Mussolini zahteva odpust Bonaldija, a kralj je tozadevno zahtevo uljudno, a trdno odklonil ter opomnil ministrskega predsednika, da nima niti pravice predlogati take stvari, ker pomenja to vmešavanje v zadeve kraljeve hiše. Mussolini še vedno išče par nevarnih dokumentov, katerih ne more najti. Eden njegovih privatnih tajnikov, Fascioli, je bil odpuščen ter je odnesel s seboj dobršen del privatne korespondenc ministrsk-ga predsednika. Fascioli je odnesel korespondenco v inozemstvo ter se domneva, da vsebujejo pisma par skrajno neuljudnih pripomb glede italijanskega kralja. Prostozidarjem se je posrečilo spraviti vse svoje arhive preko meje. Kraljica Helena, ki se je preje zavzemala za Mussolini j a' je bila strašno presenečena, ko je eulo o nekem pogovoru, katerega je imel Mussolini s članico visoke rimske družbe. Tekom pogovora je rekel: "Ženske nimajo nobenega, drugega namena kot zabavati možke. Ce bi bil jaz ženska, bi preživel vse svoje dni z razkladanjem ljubezni." Kraljica je izjavila nato, da noče- nikdar več videti Mussolinija v svojem stanovanju. V majhnih mestih in vaseh so malenkostna zasledovanja na dnevnem redu. Krajevni fašistovski bosi so ukazali poštnim načelnikom, da jim morajo sporočiti naslove vseh, ki dobivajo opozicijske liste. Inozemski poročevalci, ki imajo prijatelje med spodobnimi fa fašisti, so bili posvarjeni, naj skrijejo ali uničijo vse kompromitujoče listine, "ker ni nikdar mogoče vedeti, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku." Čeprav je dal zunanji urad, kateremu načelujc .Mussolini, navodila inozemskim časnikarjem, da lahko pošljejo v inozemstvo kar hočejo, kontrolira vendar njih delovanje s tem, da je treba predložiti originalne brzojavk policiji, predno odidejo v inozemstvo. Načelnik ministrstva za notranje zadeve, kateremu jC tudi treba predložit it vse brzojavke, namenjene za inozemstvo, ni pravi fašist, temveč prejšnji nacijonalist, ki se je pridružil zmagalcem tekom fa šistovskega pohoda proti Rimu. Federzoni p aje danes teč j i fašist kot Mussolini, čeprav ga je poslal kralj v urad po umoru poslanca Matteotti-ja, ker je domneval, da bo Federzoni blažilno vplival na kabinet. Mesto da bi zadostil pričakovanjem kralja, je sestavil Federzoni predlogo, ki se obrača proti prostozidarjem in ki daje ministrskemu predsedniku ]>olnomoč, da po svoji ^plji izpreminja civilne in kazenske postave, — seveda "v interesu javne varnosti". Ta mož, ki se smehlja kot angel j, a ima srce fanatika, je najbolj katoliški član kabineta. Nikdar ne zamudi jutranje maa&rter je v srcu prepričan, da vrii dobro delo, če je napovedal boj prostozidarjem, Židom, protestantom in ateistom. MNENJE ANGLEŠKEGA REPORTERJA 0 JUGOSLAVIJI Poročevalec Manchester Guardina pravi, da se bo tiranstvo v Jugoslaviji končalo z uporom. — Seljačko stranko uničujejo reakcijonarji. — Parlamentarna vlada je baje na tehtnici. David Mitrany, prejšnji balkanski poročevalec Manchester Guardian, ki je pred kratkim dospel v New York po daljšem potovanju po južno-iztočni Evropi, je izjavil, da se vrši v nekaterih balkanskih državah boj na življenje in smrt med parlamentarnimi oblikami vlade in despotizmom. Jedro boja je bilo po njegovem mnenju dejstvo, da so nazadnjaki na Balkanu ter v za pad 11 i Evropi ustvarili vtis, da so liberalei v do-tienih deželah komunisti, kater«' vodi ruska sovjetska vlada. V Jugoslaviji je bila hrvaška kmečka stranka razpuseena lit njo-ni voditelji, katerim naeeluje Štefan Radie, so bili aretirani pod obtožbo, da so kovali zarote z rusko sovjetsko vlado. Mitrany pravi, da se je zgodilo to raditega. ker se hrvaška kmečka stranka zavzema z;i federalno vlado v Jugoslaviji, mesto sedanje centralizirane. "Smešno je imenovati hrvaške kmete komuniste," je rekel Mitrany. "Radič ve dobro, da ne more navdušiti hrvaških kmetov za komunističen program. Razventega pa Radič sploh ne odobrava boljševi-ških metod. Dvajset let svojega življenja je posvetil ustvarjenju parlamentarne stranke, ki naj bi delovala za interese kmetov. V svojem srcu je odločen pacifist. 44 Več kot enkrat je zadržal svoje pristaše, ki so hoteli vpri/.oriti nasilja. Pretekli mesec, ko je bila njegova stranka razpuščena, je pozval pristaše, naj gredo volit februarja meseca kot ponavadi in da naj glasujejo za demokrate pod Davidovičem, Srbom, s katerim nima Iia-dič ničesar drugega skupnega razven vere v parlamentarno vlado. "Tekom preteklega poletja so stvorile različne opozicijske sirankr kabinet pod Davidovičem. Radič ga je podpiral, čeprav ni dosegel s tem nikakih svojih ciljev. 4'Ko pa je kralj Aleksander odslovil kabinet, še predno s.- j«-sestal parlament ter dal Pašieu polnomoč, da stvori vlado, je pomenjal ta korak naravnost državni preobrat. Parlament se ni sestal in volitve so bile preložene na februar. Sedaj pa je vlada razpustila hrvaško kmečko stranko. iSlična usoda bo zadela tudi ostale opozicijske stranke. "Pretežna večina Hrvatske pripade hrvaški kmečki stranki, to je celih 98 odstokov. Vsi člani te stranke so bili izpostavljeni neizprosnemu zatiranju. "Pašič noče ničesar vedeti o bistveno pravilni jugoslovanski ideji. On se zavzema izključno le za srbske nacijonalistične cilje. Seveda tudi 111 deležen neomejene podpore Srbov, in vrjetno je, da bo dalo pri prihodnjih volitvah, februarja mesca, javno mnenje izraza svojmu naziranju. "Položaj je poln resnih nevarnosti. Ce bo nadaljeval reakcijo-narni element s svojimi rokovnjaškimi metodami, je vstaja povsem mogoča. Nekatere velesile so se že pričele zanimati za položaj ter je lahko mogoče, da bodo posegle vmes.'' Veliko posojilo za Poljsko. WARSAVA, Poljska, 18. ja:.— Ameriški bankirji so posodili »oljski vladi petdeset milijonov dolarjev. Posojilo je dobro krito z dohodki poljskih železnic. Spopad med katoliki in komunisti. PARIZ, Francija, 19. januarja. Včeraj so se vršila po Franciji ve- lika zborovanja, pri katerih s<> katoličani ostro protestirali proti vladnem odloku, ki krši njihove svobodščine. Pp raznih krajih so se za vrši! i med katoličani in komunisti ostri spopadi. Manevri na Pacifiku. NORFOLK, Va., 1!). januarja. Bojna ladja 4 4 Wright " je odplula s petimi aerdplani na krovu proti Honolulu, kjer se bodo aeroplani udeležili spomladnih manevrov. DENARNA IZPLAČILA Y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeča: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $17.20 2000 Din. —$34.20 5000 Din. — $85.00 Pri Mlciinili, ki znaiajo manj ko* ko* eo tisoč dinarjev račnname posebej U centov sa poštnino In drage stroške. Baipeilljs na zadnje pošte Jn izplačuje "Poštni čekovni ara«". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE . 200 lir.......... $ 9.40 500 lir..........$22.50 300 lir .......... $13.80 1000 lir..........$44.00 Pri naročilih, U snašajo man; ko* 2M lir rafcmame posebej po 19 center sa poštnino In drago stroške. BaapaiHJa na sadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trst«. Za poftljatve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. sedaj ■! stalna, awja se večkrat In aeprfc S Is tega raslega aam al msgeli padati aatančne eene vaapre} _ tistega dne, ke nam pride peelani deam ▼ reke. POSUjJATVB PO BRZOOAVNEM PISMU izvršujemo y NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.- Denar aam Je pesi* New Yak Rank Draft. Postal Maaej Order all pa FRANK SAKBEK STATE BANK N«w York, 9. Y. Telephone? Cortland* #MT. fr ♦ GliAS NARODA, 20. JAN. 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Ovrned and Published by —' SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St.', Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Z a celo leta velja list za Ameriko in Kanado .......................... $6.00 Za pol leta \........................... $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York za celo leto .... $7.00 Za pol leta ............................. $3.50 Za niozemstva za celo leto .... $7.00 Za pol leta..............................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda'* izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. izboljšalo v doglednem času. Na- TROCKI BREZ VPLIVA Ameriški časnikarski poročevalec Arno Doseli Fleurot, ki je bil izza izbruha ruske revolucije v tesnem stiku z vsemi boljševiškimi državniki, je poslal newyorSkemu-4'Worldu'' naslednji članek: Poročila iz Moskve nam pripovedujejo, da bo Leon Trocki izgnan iz ruske komunistične stranke. — torej isti Trocki, ki je priboril stranki vrhovno silo. Brez Trockega bi ne bilo v Rusiji nobene proletarske revolucije. Brez Trockega bi ostal narod, ki se ga hoče sedaj iznebki, pozabljen. Brez Trockega bi nikdar ne dosegel ničesar, a komunihti domnevajo, da so lahko tudi brez njega. Sovjetsko državo so ustanovili trije veliki možje, — Lenin, Trocki in Djeržinski. Lenin je predstavljal duševno silo, deloma realno, deloma bajno ali legendarno. Trocki je bil realist skozi in skozi, in Djeržinski, hladnokrvni Poljak, je s terorjem ustalil silo, katero sta zgradila prva dva. Vse druge postave ruske revolucije so stranskega pomena. Imel sem priliko opazovati Trockega — in tudi druge, — v trenutku odločitve v onih usodepolnih dneh tekom poletja in jeseni leta 1917. Kot poročevalec Worlda v Petrogradu sem zasledoval razvoje boljševiške-ga gibanja v podrobnem, mesece in mesece ter vem pozitivno, da je imel izključno le Trocki dovolj poguma, da izvede celo stvar. Kame-nev je bil v onem času ničla, Zinovjev sanjač in Stalin profesijonalen politik. Težko si predstavljam, da bi ti trije možje strmoglavili Trockega Leta 1917 bi lahko on ugonobil vse tri z enim samim udarcem. Preglejmo kratko serijo dogodkov. Ko se je sestal prvi Vseruski sov jet v Petrogradu leta 1917, ni mogel Lenin prodreti s svojim boljševiškimi idejami. Pridružilo se mu je par internacionalnih manjševikov, kot so se imenovali takrat, in načelnik teh je bil Trocki. Deset dni pozneje so poskusili svoj prvi mahljaj. Izjalovil se je, a posledica lega je bila, da se je provizorična vlada izpremenila v neke vrste diktatorstvo pod vodstvom Iverenskega. Lenin je zbežal v skrivališče ter se ni prikazal, dokler ni Trocki završil revolucije dne 25. oktobra istega leta. Trocki je opravljal vse posle. Sverdlov, Leninov služabnik, je predstavljal zvezo med Leninom, ki se je skrival, ter Trockijem, ki je dejanski nastopal. Lenin je bil znan svojim učencem, Trocki je bil pa. voditelj velike ruske armade. Ko se je drobila fronta ob Rigi koncem poletja ter je bil Petro-grad poln vojakov s te fronte, so se slednji polastili petrograjskih sovjetov. Treba je velike osebnosti, da se vodi tako drhal, in Trocki je bil primeren mož za to. Smolny zavod je bil v onih mrzličnih dneli pozorišče velike razburjenosti. Med vsemi, ki so se zbirali tam, je bil Troeki edini, ki je vedel, v katero smer se pomika gibanje. Deset dni predno je vprizoril svojo uspešno oktobrsko revolucijo, mi je v privatnem pogovoril obrazložil cilje in namene svoje stranke. Niti enega ni bilo v celi kopi ljudi, ki so stremeli na vrhunec v onih mrzličnih dneh. Ko se je enkrat polastil vrhovne sile, je bil Trojki edini, ki se je mogel pogajati z nemškimi delegati na mirovni konferenci v Brest-Litovsku. Po sklenitvi miru z Nemčijo se je lotil nadaljne naloge ter iz-premenil uniformirana drhal v redno in zanesljivo boljševiško armado. Politična sila, katero je uveljavil, bi mogoče ne vztrajala, če bi ne bilo Djeržinskega in njegovega ženija, ali če bi bil na površju izključno le Lenin. Trocki je bil mož akcije. Delal je velike načrte ter imel tudi pogum in silo. da jili izvede. Spominjam se treh dni, tekom katerih je pripravljal oktobrsko revolucijo. Niti za trenutek ni spal in tudi ne jedel ali pil. Tretji dan je postalo njegovo lice rmeno kot vosek, a ni popustil do trenutka, ko je vedel, da je nova vlada trdna. V onih treh dneh se je posvetoval le z vojaki in rdečo stražo, ki je predstavljala nekake telesne trabante. Opazoval sem njega in njego-v ookolico precej natančno v onih usodepolnih dneh, a se ne spominjam, da bi videl krog njega Kameneva, Zinovjeva ali Stalina. Pozneje je seveda nastopilo dosti ljudi, a v dneh, ko je šlo za življenje ali smrt, je bila le ena velika postava na čelu gibanja, — Trocki. še "žičarne" in di-uge tovarne so pričele obratovati nekoliko boljše in kakor se govori, bo obrat postal še boljši. Kot dober znak bližajoče st prosper i tete so tudi dobro obiskane veselice, ki jih prirejujejo rai.-na društva. V soboto, dne 10. t. m. je >priredilo s v o.j zabavni večer društvu Sv. Treh Kraljev, ki je bil izvrstno obiskan. Sedaj se pa pripravlja društvo "Planinski Raj", da priredi podobno veselico. Vršila -se bo dne 7. -svečana v •prostorih Mr. Mart. Žagarja, in sicer od 7. ure zvečer, pa do časa, dokler bodo še koga srbele pete, in dokler bo še kakšna goba ' 'suha 'Tudi ušesom se bo nudilo dovolj užitka. Pevski oddelek Izob. in Podp. Društva "Planinski Raj*' se namreč prav pridno Vežba. da bo zapel par krasmih pesmic, tudi nekaj takih, ki še niso nikoli odmevale po Rockdal-skih gričih, in morebiti sploh še ne v Ameriki. Seveda bomo tudi pridno podpirali ta "osemnajjrt«--. ga" . zagledal beli dan, sem pridno -črtala, posebno dopise. Pri taki priliki se mi zdi koi da v duhu 'potujem iz ene naselbine v drugo. Večkrat so me silili rojaki, naj kaj sporočim v javnost, pa sem se vedno obotavlja la, vedoč. da ne morem vsem ugoditi. Kar je enemu prav, je drugemu napačno. Prišla sem se nas vpošteva. In /jakaj ? Ker smo preveč organizo-vani, to se pravi, ker imsrmo prežeč društev, nimamo pa društva, vi bi reprezentiralo zedinjeino greaterne\vyorško Slovenijo v javnosti. Ne dotikamo se podpornih dru-št ev. V mislih imamo naša pevska lruštA*a. Ni prešteviiua maša slovenska naselbina, okrog tis6č nas je. ako se ne motimo. In vendar >e pcinositno s štirimi pevskimi društvi: "Danico", "Domovino", 'Slavcem" in "Slovanom". Velika je naloga teh društev in požrtvovalnosti pevcev in pevk, dela vnost uradnikov je občudovanja vredna. Vsi se zavedamo moralna ■ivoje dolžnosti, ker vemo, da pojoč na.šo pesem pomagamo sebi Ig Sloveniji toinokraj oceana, da -ne izumre naša peseta in z njo -slovensko naše ime. Hvaležna smo naši naselbini, ki nam tako izdatno pomaga v na. šem kulturnem delu, breK njen*, gmotne pomoči (bi nam bil (namreč vsak obstoj nemoigoee. Tuintam so zabave posečene v innogobrojnem številu in o nit uspehih ne more tožiti nobenu društvo. Poraja se nam lepa slika pred očmd. Tam ina obzorju vidimo zo-dinjeno greateraewyorSko pojočo Slovenijo. Iz vrst "Danice", "Domovine", "Slavca" in "Slovana" je vstala "Lokalna Greafternew-vorška Slovenska Pevska Zveza" in to vidimo nastopati v impozant-nem moškem in mešanem zboru, predstavi j a je nam v vseim svojem sijaju — našo pesem. Ne mislimo, mi nečemo voditi. Iz gori navedenih vrst lahko vidite, kam hočemo. Spominjamo se Svatopflukovih besed, da "samo v slogi je moč" in samo vsled tega stopamo pred Vas s profojo: ''Zedinimo se.! Stopimo v eno kolo, in skuša jmo vstvariti * 'Liofcalno Great ernew-yorsko Slovensko Pevsko Zvezo! Ena prvih njeqih nalog bi bila prirejati vsako leto po en k on cert, ki bi bil brefcdvomtto posečen od sto m »bo, -da ne reeetoo tiso« nadih, rojakov in ljubiteljev nase pesmi. Je & drugih ci- ljev, pa o teh govorimo dalje pri občnem zboru. Ni 'bila to ideja "Slovana", pač pa je to ideja našega t. č. pi-vovodje Mr. Ivan Adamich-a. On je zainteresiral za svojo idejo "Slovana" in naprosil ga. da povabi predsednika, tajnika in pt-' vovodjo ostalih treh društev k se. ifcanku. pri "katerem bi razpravljali o stvari. Istočasno je naprosil "Slovana", >da. odpošlje svoja dva delegata, t. j. predsednika in tajnika k dogovoru. Sestali bi se v nedeljo dne 25. januarja tO- (določa se lahko tudi kak drugi dan) — za sedaj — v Peršičevi dvorani ob treh poldne. Delegati bi poročaili poj tem sestanku -svojim društvom o celi akciji in na to bi se sklicali svoječasno — po sklepu društev — občen zibor. 'kateremu bi morali prisostvovati vsi »pevci in pevke, h kateremu l^i povabili poročevalce tukajšnjih slovenskih listov hi tam se položi temeljni kamen maši bodoči "Lokalni Greajteme-w-vorški Slovenski Pevski Zvezi". "Slovan" se je draige volje odzval vabilu svojega pevovodje —. strinjajo se z njegovo idejo — poslal je vabila k sestanku delegatov društvom "Danici", "Domovini" in "Slavcu". S pevskim «poradravom J Aid wig Mufz, ■tajnik 'Slovana'. Razmejitev v Sloveniji. V Beograd je prispel predsednik komisije za razmejite-v v Sloveniji in -strokovni izvedenec na beneški konferenci polkovnik Draskič. Zunanjemu ministru je poročal o nadaljevanju razprave glede meja v Sloveniji, v Benev-kah. Zunanji minister je sprejel tudi člana italijanske delegacije na beneški konferenci generala Barbaricha. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem oasu smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred V 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso aaro&li koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVSNIO PUBLISHING CO., »OorttodtBt^. f. 0. - ^ .v. To je vso lepo in res. »Meni je pa znana zgodba, ki se je bila pred leti završla v New Yorkit. Nekega dne se je pojavil med. newyorskima Italijani elegantno oblečen človek ter ustanovil podjetje. o katerem je zatrjeval, da bo nosilo na vloženi denar deset procentov na teden. Ne na leto ali na mesec, na teden bo nosilo po deset procentov. Ljudje so nevrjetno odkimova-li z glavami. Kljub temu se je po dobil "med njimi nekdo, kateremu ni bilo nič za sto dodarjev, ee jih ima ali ne. Vložil je -stotak Iter nestrpn-o čakal drugega tedna. Prihodnjo soboto je šel tja, in v njegovo najveičje začudenje so mu izplačali deset dolarjev obresti. Oakal je še en teden. Koncem tedna je dobil nadaljnili deset dolarjev obresti. Uverjen je bil. da je podjetje pošteno. Skrivnost je zaupal svojemu prijatelju. Tudii prijatelj je naložil sto dolarev in dobil koncem tedna deset procentov obresti. Italijani so jemali denar iz bank ter ga nosili sleparskemu podjetniku. in vsakdo je koncem tedna točno dobil deset procentov obresti. Kako .ie to mogoče? — bo vpra šal ta ali oni. Povsem enositavno. Možak ^o od stotih dolarjev prav lahko plačai •koncem te-d^a deset dolarjev nazaj. Kajftii devetdeset mu jih je še vedno ostalo za svojo dnevno uporabo. Po štirinajstih dneh mu jih je ostalo osemdeset, po treh tednih sedemdeset. 1 Medtem so pa novi vlagatelji na nesli novega denarja. Premoženje je raslo s strahovito naglico. Edin strošek je bil plačevanje obresti V ternri alu onemi vlagatelju se je pojavil dvom. Šel je -in zahteval denar nazaj. Svoto je dobil izplačano do zad njega cenita z obrestmi vred. V ostalih se je še bolj -potrdila vera, da je podjetje pošteno, norcem so zmerjali neverneža ter šli v banko po nadaljne sto.take Bogastvo je raslo.. Podjetnik je imel v kratkem ča su na razpolago več stotisoč do 1 ar,je v, od katerih je kaj lahko Splačal vsak teden par tisoč dolar jev ob rest ii. V zagato bi bil prišel, če bi vs naenkrat zahtevali denar nazaj. V tem slučaju bi -ne mogel plačati To se pa ni zgodilo, ker se ni hotel nihče odpovedati viru, ki donaša tako sijajne dohodke.' Končno so oblasrtfi Izvohale za-de-vo in poslale podjetnika za 20 let v ječo. Lahkoverneži so se lepo pod nosom obrisali. Kdor ima kaj denarja odveč, naj ga naloži v pošteno banko. -Vedno so boljše štiirje ali trije sigurni procentfi. kot pa osem do deset nesigurnih. Vsakomur, ki hoče špekulirati, je želeti vso srečo, kajti sre«če mu bo brez dvoma zmanjkalo, pa naj je še ima še toliko. Z raznimi delnicami so bili naši rojaki že ponovno strašansko oguljeni. Dobičkoiv nima nihče pokazati, sram jih jo govoriti o tem, pa kijub teanu gredo Še vedno 'in vedno na Hm. Kot eden zadnjih se je pojavil čikaški pater Koverta. Gre po Troetovem vzgledu in polnil^ ust obljublja, kaj bo. vse napravil in skomandiral, če mu bodo dali rojaki denarja in sicer dosti denarja. M ■ Tragična smrt petletnega otroka. V selu Butaniea pri Cabuni sc je priptiila te dni tragična nesrv ča. Seljakinja Angelina Anudži-;a je šla iz kuhinje k vodnjaku po vodo ter .pustila svojega p?t-;etnega dečka samega v kuhinji. Ctrok oe je igral pred ognjiščem. Pri teln pa je padlo z ognjišča goreče poleno na otroka, iki je bil ^nahotna ves v plamenu. Na krikUe jn razlagal narodu, kako je prihitela mati v kuhinjo in zli l!a nanj škaf vode, a bilo je pn--pozno. Otrok je kmalu podlegel Krožnim opeklinam. Proti neprevidni materi se je uvedia kazenska preiskava. Zaklal ženo in mater. V vasi Dobi je Kaličane pn Skopi ju je muslimanski posestnik E dr.m Zla i m zaklal najprej sv«, io ženo. nato pa še mater. Obema ie z britvijo prereza! vrat in -»ta bila v neikaj trenutkih mrtva. Ko j;» policija aretirala morilca, je hladnokrvno odgovoril, da mu je osi bno č6sto neznano, koga .]<-umoril". Rekel je, da se spominja samo tega. da ,Iise-vič, domov. Ko je prispel na kraj vasi, je oddala neka oseba nanj štiri strele, ki so ga takoj ubili. Morilec j« bil takoj aretiran tn še piše Kiril Grigorijevič. Po po-poklicu je liataicar in pristojen v £tip. Dne 10. oktobra se je vmii iz Bolgarske v Jugoslavijo. Tudi ubitii vojvoda Miševie je prišef še4e pred nekaj dnevi z več tovariši iz Bolgarske v domovino. Svoječasno je sodeloval pri akc-jah bolgarskih četašev proti jug-državi, sedaj pa se je stavil na razpolago jug. oblastim in hotel pričeti sam boj proti Bolgarom. Prepotoval je vse vavi Macedon- je Todor Aleksandrov izmozgaval ljudJuži Bogu. kot vohun perujskega škofa. Fabjan je priznal, da je v službi madžarskega vohunskega biroa v Segedinu I?i da je z vohunsk:-mi nameni prepotoval Beograd, Skoplje. Niš. Zagreb in Ljubljano. Povsod je stopil v zveze z ra>#-nimi nezadovoljnimi elementi. Pri njem so našli m ari žar ski potu,i list. nekaj t-kie in številne pr latke, med drugim tudi pismo madžarskega škofa v Peruju, v katerem ga priporoča katoliških duliovnv-kem v jug. državi. Prebivalstvo mesta Zagreba. Mestna uprava zagrebška je v zadijih tednih izvršila štetje vse- do predlagani v pomiloščen je tudi številni zločinci z vseli pokrajin države. Kar se tiiče zloglasnega slavon- lla šteje Zaigreb sedaj okroglo 12G tisoč prebivalce-v. pri čemur pi vojaštvo ni vračiinjeno. Pred trendi leti je imel Zagreb skega razbojnika Jova.ua Čaruge, 108,3118 prebivalcev. NAJLEPŠA ZAVEST za vsakega človeka je, ako ima za slabe čase in svojo starost kaj prihrankov. S trdno in dobro voljo si pa to lahko vsakdo omogoči, ako hrani in če tudi pomalem vlaga ,svoje prihranke v sigurni zavod, kjer mu *'denar dela denar' \ Taka prilika nudi se Vam pri nas, kjer sprejemamo vloge na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestujemo po 4% — na leto. Svojim rojakom smo tudi glede denarnih pošiljate v v staro domovino, kakdr tudi glede potovanja radi na razpolago ter jim vsled naših dologletnih skušenj lahko ceno in dobro postrežemo. FRANK SAKSER STATE BANK 62 Cordondt Street mm New York GLAS NARODA. 20. JAN. 192">. Zveza duševnih delavcev. nega tajnika Verne je poročal o ainkti glede moralnega in materi-jalnega položaja, uradništva v raznih državah in pozval navzoče delegate, naj mu pošljejo ičim več podatkov, da jih bo mogla federa e-ija porabiti na prihodnjem kongresu. Pred kratkim se je vršilo drugo zborovanje mednarodne zveze duševnih delavcev. Ideja pridobiva v vseh državah na terenu. Za zaščito avtor-skh pravic. V nekaterih državah je duševnih delavcev preveč, v drugih pa premalo. Potreba u-ravnave. * 7. decembra je bilo otvorjeno "v veliki dvorani "Eeo du Louvre'1 drugo zborovanje mednarodne zveze duševnih delavcev. Navzoči so bili delegati vseh naeijonalnih organizacij. Predsedništvo sveta je zavzemala leta 1924 Bolgarija. Za to je otvoril zborovanje bolgai ski delegat Nikola Stoilov, ki je pozdravil delegate z prihodom v Pariz kot središče duševnih delavcev vseh držav, kr je oveza narodov v decembru lanskega let;* sklenila, da se osnuje centrala mednarodno zveze duševnih delavcev v Parizu. Na to se je oglaisil k besedi glavni tajnik zveze Luis Gallic, ki je poročal o delovanju zveze v zadnjem polletju in o dolženih rezultatih. Ideja organizacije duševnih delavcev, je izvajal Gallic, pridobiv«* v vseh državah na terenu. Polagoma se ustanavljajo povsod nove na clonal ne organizacije, že obstoječe pa se utrjujejo. Češkoslovaška zveza je imela nedavno -v Prag! plenarno sejo ki jo manifestirala moč duševnih delavcev te države. Tudi na Poljskem je že ustanov ljena taka zveza pod vodstvom profesorja varšavske univerze G. Przyhovskega. V zvezi je 19 or ganizacij ice Varšave, 14 iz Krako-va in 18 iz Lvov a z okroglo 100.-G00 člani. V Italiji je opažati zbli-žanje meti organizacijami duševnih delavcev severnih in južnih po krajin in tako bo tudi tu kmalu u-stanovljena enotna zveza za vso državo. Xa predlog predsednika Stoilova je svet .sprejel začasno poljsko zvezo v mednarodno udru ženje. Definitovno se bo sklepalo o tem na prihodnjem kongresu. Tajniškemu poročilu so sledili referati delegatov posameznih oi ganizacij. Blagajničarka zvezt, gdč. Helena Vakaresco, znana ru munska pisateljica, je slednjič po ročaLa o stanju blagajne in prosi-la vse delegate, naj podpirajo centralo s članskimi in drugimi prispevki od svojih organizacij. jZvezni svet je razpravljal na to o pro šn ji inozemske zveze ruskih dušev litih delavcev za sprejetji v medna-rodno federacijo. Po obširni debati je bilo -sklenjeno poslati prosilcem odgovor v tem smislu, da svet sicer simpatizira z rusko organizacijo v inozemstvu, da je pa n* more sprejeti v mednarodno federacijo, ker mora biti vsaka zveza osnovana v dotični državi. Ruskft emigracija torej ne pride ~v po štev. Po tem je poročal francoski pisatelj Romain Oolust o duševni lastnini. Dočim ščiti v Franciji za kon iz 1. 1791. avtorske pravice za literarna in umetniška dela, so znanstvena dela brez zakonite za ščite. Govornik apelira na zvezni svet, naj sprejme na dnevni red bodotčega kongresa tudi to, za duševno delo zelo važno vprašanje, obenem pa naj sporoči vsem na eionalnim organizacijam, da bi skušali doseči izenačenje zakonov o umstveni lastnini. V Franciji že posluje komisija pod predsedstvom A. Jauvenala, ki ima na men izdelati osnutek zakona o za ščiti umstvne lastnine. O temi zakonu bo razpravljal tudi prihodnji kongres. Slednjič je apeilirai govornik na glavni sekretar i j at, naj naprosi vse nacionalne orga nizacije, da bi do Božiča izpolnile in poslale anketo o umstveni lastnini v posamnih državah, ker bo mogoče le na ta način sestaviti skupni referat za kongTes. Člana sveta Siblik (ČSR) in Zi-fererr (Avstrija) sta poročala o kočljivem prdblemu,* kako bi se dalo omiliti nadprodukcijo inteligence v nekaterih državah s tem. da bi poslada dot Kina država del duševnih detavcev v drugo državo. Prosila sta vsfe nacionalne organizacije, naj temeljito razmišljajo o tem problemu in sporoča svetu do Božiča svoje mišljenje. Tudi to vprašanje pride na dnevni red kongres«. Pomočnik glav- Iz živalskega sveta. Eden izmed temeljnih bioloških zakonov pravi, da se organi živih bitij razvijajo sorazmerno z njihovo uporabo. To velja za razvoj poedinca — poglejmo samo krepko mišičevje kovača, pa tudi za razvoj živalskih -vrst in celih skupin tekom mnogobrojndh generacij. Precejšnje število živali je zavzelo v gospodinjstvu narave taka mesta, kjer oči ni mogoče rabiti. Ni čudno, da so jim oči od rodu do rodu v skladu z omenjenim zakonom vedno bolj pokmile, doklei ni kot rezultat nastopila popolna slepota. Prav slabe oči ima tudi naš krt. Pod zemljo jih prvič ne rabi, drugič pa vpliva tudi škodljivo tudi zemlja in pesek. Bolj na jugu Va živi vrsta krtov, Talpa coeca. s še bolj reduciranimi očmi. V kraških jamah živijo organizmi v popolni temi. Vse pristne jamske živali, ki jih nikdar ne naj demo izven jalmskih tmin, «o popolnoma slepe. Brez oči je človečka ribica, neštevilno jamskih hro-ščev, polžev in pajkov. Slep je jamski rak. ki plava v votlini Krke in v drugih naših jamskih vodah. Slepe so jamske stonoge in razne druge živaili. V Ameriki živi v "mamutovi špilji" v Kentuc-kvju tudi slepa riba. Za vse te živali pa lahko dokažemo, da je njihova •slepota nastala postopoma tekom dolgih tisočletij. Na eni strani so jiim ohranjeni vsaj v notranjosti očem namenjeni deli živcev oziroma možganov. Na drugi strani pa poznamo sorodne oblike z vsemi stopnjami od dobro razvitega pa do popolnoma krnaste-mits-kega rodu. I kralji in njihovi ujetniki so upodobljeni z okroglimi glavami, lica imajo popolnoma obrita. Os njihovih oči se najprej dvigne, potem pa pade. Langdon trdi, da je s tem doprinešen dokaz za njegovo gornjo trditev, kajti Sem it i nimajo vodoravnih oči. — Ostade plošče predstavljajo babilonske vojake, ki se vračajo z vojne. Vse slike so izvršene taiko dobro, da moramo občudovati umet-nest takratnih Babiloncev. — V bližini prestola so odkrili napise, ki so izvršeni s pomočjo slik. Ti napisi so najstarejši te vrste, kar jih do danes poznamo. Upodobljene so roke in glave; z njihovo n-porabo je sestavljena lista sužnjev. ki so bili zaposleni v kraljevi palači. Preiskaiva v zadevi ljudoždera Denka je prinesla na dan strain«? podrobnosti, iz katerih je razvidno. da je 'bilo štev Jo Denkov^iih črt?"v v.-a j.manj 18 in ne 5 kakor se je prvotno domnevalo. Veliko o-frorčenje se je pojavilo med prebivalstvom proti policiji, ki je ob-dolžena. da je zanemarjala svoje dolžnosti nadzorovanja. Muenv terberg je zelo 'malo podeželsko, mesto in je prebivalstvo vsakogar poznalo. Vedno se jum je čudno htevo prebivalstva je bil Denke aretiran. Morda bi celo ne prišlo do tega strahovitega odkritja, da se ni Denke v zaporu obesil. Pri hišni preiskava, je policija našla v šupi lesen sod. ki je bil napolnjen do roba s prsti, rebri in udi. Oliver je izpovedal o atentatu, ki ga je namerala. Denke nanj, sledeče: Šel sem že večkrat mimo Denkove hiše m se oglasil pri njem. To pot me je pozval, da pridem v njegovo sobo, kjer da bom zdelo, kadar je kdo izmed njih iz- *nekaj pisal zanj. Zato mi je hotel ginil. toda nikdar si niso mogli najti pravega vzroka. Prebivalstvo je tako ogorčeno, da je zabra darovati 20 pfenigov. SWlel sem za mizo. tako, da sem imel hrbet obrnjen proti vratom. Denke je nilo pekop ljudeMerca Denka na pričel narekovati: Adolf, ti de- obč-in.slkem pokopališču. Denke je stanoval v Muensterbergu nad 20 let in je bil za časa največje valutne krize prefrigan verižnik. Živel je prav dobro. Bil je visok človek, star ckoli 50 let, s kratko brado, bradavičastega obraza i»n krepak. Denke ni nikdar obiskoval javnih lokalov in videli ga tudi niso nikdar s kako žensfleo. Če ga je kdo nagovoril se je ugodilo, da je v njega strmel po več minut, ne da bi dal kak odgovor. Bil je redkobeseden in se je izogibal ljudi. "V domišljiji, da je bila morda kaka zelenjava pognojena s človeško kr v jo je več prebivalcev Muenster-berga obolelo na želodčnem krču. Neka Bittner. ki je pri ljudožrcu večkrat opravljala vrtna dela m je od njega tudi dobila meso. je težko obolela. Hiša 1 Vilko va se je nahajala iz ven mesta na neki poljski poti. Tja je vodila mala, po zimi zelo le-lena in ozka pot. Pred vhodom na vrtnih vratih je bila deska z ha-n is oni: "Vstop prepovedan!" Čudno je. da so v tej hišici, ki je bila larst nekega vrtnarja, stanovali tu di šlezijski begunci, med drugimi neki učitelj Vogt, ki niso nikdar do zadnjega trenutka ničesar sum Ijivega oipazili. Ko so prebivalci opazili slučaj pomočnika Oliverja, katrega v> Denke napadel, ga policija ni hotela prijeti in zapisati. »Šele na ponovni pritisk očividcev so ga prijeli in zaslišali na magistratu. J>ein'ke je priznal, da je napadel vee rokodelcev, zalkaj, tega ni povedal. Najpreje ga policija ni hotela prijeti in šele na ponovno za- beli mož . . . Ko sem hotel pisati sem se moral nehote smejati 1n .sem se pri tem skloruil. To mS je rr »ilo življenje, kajti v istem trenutku me je zadel udarec Denkovt sekire. Udarec pa je bil slab, o-mamljen sem vstal in takorekoe padel v naročje Denka, ki j? hotel še enkrat zamahniti. Nastala je strahovita borba med mano in njim. Krčevito me se je oprijemal in me je skušal vreči na tla. To se mu je posrečilo in znova je zamahnil proti meni. V tem trenotku so skočili v sobo moji rešitelji in ga odtrgali od mene. V njegovi roki so ositali celo deli moje obleke. Slično kakor v slučaju Ilarman na zatrjuje tudi prebivalstvo > Muensterbergu. da je morilec dajal meso svojih žrtev tudi drugim osebam in neka žena je celo prijavila policiji, da ji je Denke daro val meso. Ugotovljeno je, da je Denke, istotako kakor Ilarmann. trgoval z oblačili svojih žrtev in je revnejšim ljudem tudi obleko daroval. Od kože svojih žrtev je uporabil Denke tudi najmanjše kose. Celo njegovi trakovi za čevlje so bili iz človeške kaže. Med žr tvami Denka se nahajajo osebv vsaike starosti, med temi celo neki 70 letni starček ii.n neki oče peterih otrok. V splošnem je Denke večkrat potoval, vendar ni pojasnjeno kaj je počenjal na potovanju. Močvirje za hišo morilca st preišče te dni. Pri preiskavi stan o vanja tega kanibala so našli kovinske ploščice v obliki novca, ki so bile zaznamenovane s številkami. Oeivid.no je, da je morilec na te ploščice zaznamoval število svojih žrtev. Petroleja bo zmanjkalo. Ce bo uporaba petroleja in nafte tako napredovala kot je začela v zadnjem času, bo obojega zmanjkalo. Nekako domestilo bi bil sicer veter, toda strokovnjaki še niso na jasnem, kako bi ga bilo mogoče uspešno izrabljati. O tem vprašanju govori nova knjiga znamenitega švedskega ličen jaka, ravnatelja Nobleovega instituta, Svante Arhenju^a- V-prašanjie o zalogah premoga hi na fte je v resnici najbolj pereče, torji bodo morali takrat v ker so od njega odvisni vsi uspehi naše civilizacije. Zadnji mednarodni geoLoški kongres v Toronti 1. 1913. je oenii svetovna ležišča premoga v globini do 1800 metrov na 7 bilijonov ton, od katerih odpade 68.9 odstotkov na Ameriko, 17,3 na Azijo, 10.6 na Evropo, 2.4 na Avstralijo in 0.8 odst. na Afriko. To število je treba znižati za 25 od stotkov z oizirom na izgube pri kopanju, prevažanju in tudi glede na neugodno lego nekaterih pre-mogokopov v deželah, kjer vlada velika vročina nad 70 stopinj Celzija. Sedanja poraba premoga zna ša 1.2 milijarde tooi letno in stalno narašča. V teku zadnjih deset let se je pokuriio več premoga nego * vsej starejši dobi skupaj.- Z ozi-rom na to ne izgleda kot pretirana trditev, da bodo vsi pretaogo-kopi v 500 -do 600 letih izrabljeni! tše -slabše je z nafto, "katere zaloge bi zadostovale pri sedam j i porabi za 69 let. V Ameriki, kjer"se porabi dvakrat več nafte - nego v ostalem svetu, je njen konzum narasel do sedaj letno za 25 odstotkov. Če se ne posreči najti novih peftrolejskih vrelcev, bodo torej vse zaloge nafte porabljene že pro ti koncu dvajsetega stoletja. Vsi avtomobili, motocikli, letala, večina parobrodov in vsi Dieslovi mo- tarnico. Ti žalostni izgledi nas silijo iskati nove zalog energije. Pred vsem pridejo v pošte v zaloge "belega premoga"', t. j. moč padajoče vode. Če bi bili izrabljeni vsi slapovi. reke in jezera, bi imela Azija 236 milijonov konjskih moč>. Afrika in Severna Amerika pa po 160 milijonov, .Južna Amerika 9*. Evropa 65 in Avstralija 30 milijonov. Izmed posameznih dežel so na prvem mestu Zedinjejie Države s 100 milijoni 'konjskih moči. potem pa Kanada 26, Norveška 13, Francija 7 in Švica 6.7. Toda vse vodne moči zemeljske oble bi mogle kriti samo 60 odst. sedanjih potrebščin energije. Veliko več -energije nudi vetei. ki bi lahfkio nadometstoval efekt, k: ga dosegamo s premogom, nafto in vodo. Toda tako daleč še nismo da bi mogli izkoriščati veter. Isto velja tudi za solnce in morsko plimo, kjer še nis&no prišli niti do začetnih poizkusov. Če se nam kdaj posreči "ujeti solnce" — bodo na mah rešena vsa vprašanja prometa in kurjavo. Iz Slovenije. Umrli v Ljubljani. Ivan Šibenik, tobačni delavec, 28 let; Erna Janežič, vdova železniškega postajenačelnika, 36 let; Ivan Hubad, bivši pisarniški po-nioenr.k, 61 let; Fran Skalar, zasebnik. 71 let. Poročil se je Josip Beneš, bančni uradnik v Ribnici, z gdč. Herlo Schleha-novo iz Dubrovnika. Dvojni bestijalni umor v Pod- sredi. Ubil očeta in sestro. 63-letni posestnik v Sockem pri Podsredi. Jakob Dobrave, je napravil v oktobru 1921 s svojim 311etnim oženjenim sinom Leopoldom pred pričami začasuo pt>-!god;bo. s katero mu prepušča svoje. kakih 1,") oralov obsegajoče posestvo s 1. januarjem 1925 v po-pobio last. Po preteku treh mest-cev je sin ponovno povabil očeta. da napraviita pogodbo pred sodiščem, da bo veljavna. Toda stari Dobrave se je tem neprestano izbegaval z izgovorom, da se nič ne mudi in da je še dovolj časa. Sina je t<> vedno bolj razburjalo in kmalu so se prijeli porajati v njem strašni načrtti. Hotel je najprej tožbenim pc.tom izsiliti uvel javi jen je pogodbe oziroma izročitev posestva. Tekom dolge pravde, ki še sedaj ni kon~ čana, pa je stari Dobrave izročil, svoje posestvo svoji najstarejši hčerki. To je balo povod, da se je rajj-vilo meti očeftom in sinom strašno sovraštvo. Prepiri med starim in sinom oziroma sinahu so biFi na dnevnem redu. Mladi Dobrave se je ponovno tudi dejanski lotii svojega očeta. Pred okrajnim sodiščem v Kozjem se je vršila razprava za razpravo : seda'j radi raz-žaljenja -časti, sedaj radi telesne poškodbe in taiko naprej. Stari Dobrave se je sina Leopolda že tako bal, da se je zaklepal pred njim. Pravdni stroški .so kmalu narasli v vrtoglavo višino. V pon-deljeik. 29. decembra, je l/ilo "konr-no posestvo prodano dražbenim potom. Baje je izdražbal posestvo neki Ilrvat za 21-letno Dobrav-čevo hčerko Matildo. Ljudje, ki so dobri poznavalci - • v značajev, so si neprestano šepetali, da prepir pri Dobravcih -ne bo končal dobro. In njihove sumil je in slutnje so se tudi uresničile. V pondleljek, dne 29. decembra popoldne, je šel s-tari Dobrav« v hlev polagat živini krmo. Niti slutil ni, da so bili njegovi trenutki sešteti. Prišedši iz sosednje Goriškove gostilne, je sin Leopold za vrat no vsekal svojega očeta ostrino sekire s tako silo po glavi, da se je zgrudil takoj mrtev na tla. Njegova glava je bila dobesedno i-azklana. Med tem je pri-, hitela iz hiše iproti hlevu hčerka Matilda. Čim jo je brat zagledal, je zbesnel vnovič. Ni mu še bilo dovolj krvi. Matilda je zakričala, nato pa divje zbežala po pašniku. Poda morilec je zdirjal takoj za jo ni jo kmalu dohitel. Zavihtel je vnovič sekiro in pred njim s? je zgrud'ila nova žrtev — njegova se.stra. Udaril jo je s sekiro po glavi, potem pa še zabodel z nožem v prsa, da je v nekaj trenutkih izdihnila. Zverinski morilec svojega očeta "n sestre je stopil po trašne.m dejanju hladnokrvno k mimo tekočemu potofcu. opral tamkaj svoje roke, nato pa odšel v Kozje, da uWije še svojo sestro Ano, ki s«? uči famkaj šiyanja. Xi pa je dobil v pest. kajti zgrabili so ga med tetn že orožniki in nklenjenega odvedli v temnico. Smrtno ponesrečil je posestnTsk Janez Mule iz Že-rovnice pri Cerknici. Ko je iz gozda peljal hlode proti domu. sta se na cesti križala njegov in še neki drugi voz. pri čemer je Mule dobil na glavni težko rano. Počila mu je lobanja in je smrt takoj na-stapila. Ponesrečenec zapušča vdo vo in 7 nepreskrbljenih otrok, i Samomor. V Pelcrah pri Mariboru se jt* obq^il 74-letni Jože Mihelič, prt-užitkar, ker ni mogel prenašati vcič svoje bede. .. • V Smi&Ev? v< ----- Hp? GLAS NARODA, 20. JAN. 1925. 500 let Danske no- NARHLIE Kniirtarmj Namit^ «e*idrova izpoved..... ......... 1.00 Naša vas, 1. del, 14 povesti lilljlgaiila Uiaft liaiuua Beli rojaki,_trdo vezano .......... 1.00 Naša Vas, II. del, 9 pov. MOLITVENIKI: Duša popolna ..... ................. 1.— Španija, -ki jo zopet pretresajo Marija Varhinja: v platno vezano---------------■.. .70 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano.............70 močni politični viharji, je imela, kot m ado drugih dežel, trpeti vsled nesposobnosti svojih vladarjev in neštetih notranjih bojev. Končno se je leta 1868 upri trpinčeni narod in pregnal Bour-bonee. Toda stoletne razdrapane razmere so ljudstvo popolnoma de-moralizirale. Mlada republika se je bila v strahovitih strankarskih bojih. Poskus Amadeja Savo j- Sveta Ura: skega. da bi dal deželi vlado, stoječo nad strankami, se je popolnoma pcneisrečil, ker je bil tujec in ni poznal domačih prilik. Od začetka leta 1874 se je videlo, da je postala »preteča 'katastrofa neizogibna. Ko je dne 3. januarja tega leta ravnal maršal Serrano parlament in razveljavil itstavne garancije, «eiii nihče uprl zoper ta državni udar. Začetkoma kot ministrski predsednik, kmalu pa kol formalni državni poglavar je stopil maršal na čelo vlade. Toda kabinet, ki pa je Nemčija pod Bis-flnarckoin že priznala, je bil ne-emoten. Tudi v njem so se bili strankarski boji. Tu se je pojavil na severu države etlini zmagovitr. general republike, generalni kapitan Katalonije, Martinez Cam pas, in je poklical v deželi sma Izabelinega, Alfonza, kii je študiral na Angleškem in postal dne 28. novembra 1874 polnoleton. Mladi Alfonz je obljubil vse, kar so zahtevali od njega. Dne 29. decembra ga je proglasil general Campas za novega kralja, španskega. Kralj Alfonz je ostal do svoje zgodnje smrti le fijrura v rokah generalov, ravno tako tudi njegov .sin Alfonz XII., ki je zagledal luč sve"ta šele po očetovi smrth. V Španiji je bila vsa vladarska moč vedno v rokah generalov. To fie vidi ,tudi pri današnjem vojaškem direktoriju, ki mu stoji na čelu Pilimo de Rivera. Izprememba lastništva "Osserva-tora Romana". Kakor poročajo itaflijajn«ki listi, je prešlo glasilo Vatikana, dnevnik " Osservatore Romano" v •Rimu iz lastništva sv. Stolice v roke organiizai-ije kardinala Ferra-rija v Milanu. Vendar ipa ima iz-tpromemba le upravni pomen, ker se zaenkrat ni v uredništvu nič izpremenilo. Poslanec Baeran izpjuščen iz zapora. Lota 1921 radi veleizdaje na šthfi leta obsojeni čehoslovaški poslanec nemške narodnosti, dr. Bawuran, je bil te dni izpuščen iz zapora hi je takoj odpotoval v svoj lastui rojstni kraj Brno, kei mu je bil ostanek kazni odpuščen le pod pogojem, da ostane dve le^ ti v Brnu. Tajna orožna skladišča v Nemčiji. Mednarodna vojaška kontrolna komisija je dne 23. decembra o priViki nepričakovanega obiska v Itvomici Berlin-KarLsTuher Indu^ • strieweke, odkrila na tisoče se stavnih delov topov, strojnic in pušk. Po dosedanji cenitvi gre za najmanj 30.000 sestavnih delov topov, strojnic in pušk (in 13,000 se t a vn ih delov težkih strojnic. Nemški državni obrambi minister odločno dementira to vest pariške korespondence Agence Ha vas in zatrjuje, da izdeluje imenovana tvornica le lovi/ke irn športne puške in torej o kakem s kri v nem skladišču vojaškega orožja ne more biti govora. Seveda pa se mednarodna vojaška komisija s to izjavo ne bo zadovoljila, ker je lorkavost in zahrbtnost Nemcev dobro znana. Preko Sahare v avtomobilu. Pariška tvrdka z avtomobili Ci troen je povabila Jcralja Alberta belgijskega, naj se udeleži vožnje bkozi Salharo v avtomobilu. Krni; sprojeJ pOvablo in odpotuje' j^dr^j" Ho rA% -«iA*Vmranm liiini v IfomiaitlA ^ __-___±___ takoj po"Novem letu v Marseille odkoder se popelje v Alžir v Se- v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano .......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano .............. 1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 fino v platno vezano, z debelimi črkami..............?... .90 v usnje vezano.........1.60 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano...............70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski: broširano .....................25 Prva čitanka trdovez .35 Angleške*-slovenski slovar XDr. Kern) .................. 5.00 Angeljska služba ali nauk kako naj se k sv. maši strese .10 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Sovedoreja .75 Domači zdravnik po Kneippu......1.25 Domači živinozdravnik ........... 1.25 Gospodinjstvo ................... 1.— Jugoslavija, MeHk 1 zvezek...... 1.50 S. zvezek 1—2 snopič 1.80 Kubična knjiga ali hitri računar za trgovce z lesom 1.00 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 ! i ako se postane ameriški državljan .15 knjiga o dostojnem vedenju........50 Katekizem (veliki) ................40 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško angleški tolmač...........60 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini.............60 Wasveti za hiše in dom, trd vez.....1.20 Naša zdravila.....................50 Nemško slovenski besednjak Wolf- Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del.........................30 Pravila za oliko....................65 Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75 Praktični računar ali hitri računar .75 Praktični sadjar trd. vez.........3.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodar- / jem v pouk............... .35 Ročni slovensko-angleški in angle- ško-slovenski slovar...........80 Sadno Vino...................... .50 Slovensko-nemški besednjak Wolf- Peteršnik 2 knjigi ..........10.00 Sadje v gospodinjstvu............ .70 Slvensko-angleška slovnica, s slovarjem, trdo vezana ............. 1.50 Slovenska slovnica za sredne šole, (Breznik) ................ 1.— Splošno knjigovodstvo, 1. in 2. del 1.25 Slovensko-italjanski in Italj.-slov. slovfcr ...................... 1.00 Srbska začetnica za Slovence......40 Slovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar.....................50 Slovenska narodna mladina......1.— Spretna kuharica (trdo vezama).... 1.45 Umni čebelar ................... 1.— Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .36 Vošilna knjižica.................. .50 Veliki slovenski spisovnik rasnih pisem. Trdo vezano..........1.80 Vfeliki Vsevedež .............. .80 Zdravilna zelišča ................. .30 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek ..............45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega života ...........:. .75 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika in Amerikanei. Popis slovenskih- naselbin v Ameriki. — knjiga, vsebuje 608 strani^v ,pla-tno vezana .•». .............. 3.~t Jos. Jurčič, spisi: Sosedov sin...................40 5. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja itd. Broširano..........75 Trdo vezano ................ 1.00 6. zv. Dr. Zober, roman, Tugom-mer, tragedija v 5. dejanjih, broširano ........................75 Trdo vezano ................ 1.00 Karmen, trdo vez..................40 broširano .....................30 Krivec, roman, trd. vez............75 Kralj zlate reke ali črna brada.....45 Skrivec, roman, trd. vez............75 Kraljica mucenica, trd. vez........80 Kazaki, povest iz Ruskega........ .70 Kraljevi vitez (Zevacco) ves.......1.00 Kresalo duhov ...................70 Kraljevič in berač ................25 Kuhinja pri kraljici g. nožic-i, francoski roman...................40 Ludovika Beozija .................25 Ljubice Habsburžanov.............40 Levstikovi zbrani spisi: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 3. zv. Povesti in potopisi.......70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70 Ljudska knjižnica: Boy, roman trd. ves. 1. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana..................1.00 2. zv. Darovana. Zgodovinka povest ........................50 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje.......... .65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. z v. Prihajač ............... .60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brenctelj)...................60 11. zv. Kako - sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 12. zv. Iz dnevnika malega pored neneža, trdo vezano ...........60 14. zv. ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16.' z v. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih.................60 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Broširano .......................75 Trdo vezano ................1.00 Mimo življenja, trda vez.........1.— Mimo življenja, broširano ...... .80 Mlada ljubezen, trd. vez...........1.35 Mladih zanikernežov lastni iivotopis .75 Mrtvo mesto ..:..................70 Mrtvi Gostač .................... .36 Materina žrtev ................... Mnsolino ........................ .40 Mali Klatež ..................... .70 Mesija .......................... \30 Mirko Poštenjakovič............ .30 Marjetica ........................ ,7(1 Vež z rastrgano dušo. Drama na mor ju. (MeSko) ...........................1.— lfalenkosti ff.van Albrecht) ....... Mladim srcem. ^»rka povesti as slo- ; •50. , vensko mladino................ .801 Notarjev nos, humoreska...... Naša leta, trda ves............... .65 Naša leta, broširano .............. .45 Na Indijskih otokih ............. ,50 Naseljenci .......................30 Novele in črtice.................. .90 Na Preriji ...................... .30 Nihilist ..........................40 35 .40 •.... .90 . . 30 Balkanska Turška vojaka.......... .80 [Nova Erotika, trd. vez............. .70 Barska vojska ................... .40---~ Bilke (Marija Kmetova) .....A.... .25 Cvetke .......................... .25 Črni panter......................65 Ciganova osveta ..................35 Čas je zlato ...................... 30 Cvetina Borograjska...............50 Čarovnica starega gradu.......... .25 Doli z orožjem...... ............60 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meško) .........................60 Dolga roka .......................60 Devica Orleanska ....-............ .50 Duhovni boj .................... .50, Dedek je pravil Marinka in škra- teljčki........................40 Elizabeta .........................35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. «45 Fran Baron Trenk................35 Farovška kuharica ...............75 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo .....................50 Gozdovnik (2 zvezka) ............ 1.20 Grešnik Lenard (Ivan Cankar).....75 Gočevski katekizem ...............25 Gruda ^umira .....................50 Golem, roman......................70 Gentleman vlomilec, trdo vezano ... 1.20 Gadje gnjezdo, povest iz dni trpljenja in nad, trda Vez............75 Hadži Murat, trda vez.............80 Hedvika ........................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz zapeške globeli................1.50 Iz modernega sveta, trda vez.....1.40 Igralec, roman, spomini mladeniča .. ,75 Narodne pripovedke za mladino: 3. zvezek .................. 4. zvezek .................. Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 Narodna biblioteka; Svitoslav ....................15 Spisje ..................35 Krvna osveta*......................35 General Lavdon ............. .70 Napoleon 1...................... 1.— Babica .......................... 1.20 Nesrečnica ....................... .70 V gorskem zakotju .................35 Za kruhom ........................35 Žalost in veselje...................1.— ongjem in mečeta ..............3»— Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40 Kranjske čebelice, poezije..........85 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ob tihih večerih, trda vez......... JO Petelinov Janez ................. .90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki in Roža (Albrecht).........25 Povestice. Rabindranath Tagore, vsebuje 5 povesti................ .40 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar .....................35 Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Majar................30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Boku .35 Fožigalec ........................25 Praprečanove zgodbe ............. .25 P a tria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca................... .30 Ptice selivke, trda vez............. .75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 ravljice in pripovedke za mladino. lzvezek.......................40 2. zvezek.....................40 Pegan in Lambergar.............. .70 Lablji, trda vez.........:........ 75 Razkrinkani Habsbur.mni (Larish) .. .35 i Revolucija na Portugalskem . .......30 Rinaldo Binaldini .................50 Slovenski šaljivec ................ .40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.......-.....60 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo ................ .50 Sanjska knjiga, velika Arabska... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika....... .90 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda vez........90 Strelec ...........................30 Strahote vojne....................50 Stezosledec ......................30 Sveta Genovefa...................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................75 Spol, Ljubezen, Materinštvo.......40 Sisto Šesto, poVest iz'Abrucev..... .30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Stric Tomova koča................50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 80 45 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Mileinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogria , 236 str., br. Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Renee Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str., broš. . Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,.......... .45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra. v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš......... Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz čaščine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš................. Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 11., 73 str., broš......................... Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš., ........................ Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš.......... .35 Št. 28. 0. Župančič: Veronika De-seniška, tragedija.v 5 dej., 185 str. broš..........................70 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65 .50 .45 60 .35 Spilmanove pripovedke: deček iz Li- .25 .30 .30 .30 .30 .25 .30 SPISI KRIŠTOFA SBUDA: .30 .30 .30 .30 mt m&m m* - i «• »• •••tu. — • »A« • •• • • • • • • «.«_•.•_ 1. zv. Poznava Boga.......... 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec ...................... 7. zv. Jagnje ................ .8. zv. Pirhi.................. 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str......................... Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. Št. 5. Fran Milčiaki: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 eftr., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 8. »mil Gabaritu . Akt štev. 118, roman, poslovenil E. V. 536 str., broš. .....................60 Št. 9. Univ. prof. dr. France We- .35 .50 2. zv. Maron, krčanski banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora.................. .25 i. z v. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega...........30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ............ 11. zb. Bdeča in bela vrtnica, povest 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji .............. 13. zv Boj in zmaga, povest....... 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest......................... 16. zv. Zlatokopi. Povest.......... 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo- i narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti .......................35 Tunel, trda vez..................* 1.00 Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor (ljubezezuski roman) ........................ 1.00 Vesele povesti ...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabin dranath Tagore broš. .........................60 "irdo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez. . .....1.50 Zmisel smrti.....................60 Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda ................50 Zmaj iz Bosne .................... .80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Zločin in kasen/2 knjige 1. del, trdo vezano ...................... 2.50 Zločin v Orčivalu, broš........75 Za miljoni, trdo vezano ..........65 Ženini naše Koprnele..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30 Zbirka slovenskih -povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo..... .36 2. zv. Hudo breadno............... .38 3. zv. Veaele povesti............... M .35 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti ..........................50 o. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 ■ Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Bdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica 6 slikami____1.00 TrnoIjčUca, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar ......................75 SJike iz pravljic ..................75 Knjige za slikanje dopisnic,, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda.................... $1.— Mladi umetnik .................. 1.20 Otroški vrtec ................... 1,20 Za kratek čas ................... 1.20 Zaklad za otroka .................1.20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat...........25 Newyorske. Različne, ducat ... J25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 Importirane prorokovalne karte 1.— IGRE : Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................80 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedšcna. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 CjTano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Če sta dva. Šala v enem dejanju.....35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Medved snubač....................30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražn.k žensk, enodejanka,.......35 Pogodba, burka s petjem v dveh deja. njih .........................30 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 njih..........................60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35 ber: Troblemi sodobne tOoadffye, 347 str., broš. \ wfWi _ >«»«»j»«»»# •«. • _•) »r 10 Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj........70 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soH. zbor in orkester, izdala Glasbena Matica.............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezjd skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mljevanjean klavirja...........15 4. zv. Povesti in alike 5. zv. .Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh Zbrani spisi mladino (Gangi): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti 2. zv. trdo ^vezano. Pripovedke in pea> .65 .50 Naročilom je priložiti demar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandirajte pismo- Ne naročaite knjig, katerih ni v ceniku. ^Knjige pošiljamo poštnino prosto. •SIAS NABADA" SLOVENIC PUBLISHING 00. m «»«»»»> ».i JrVV .50 82 Corflaadt jfc, txLAS NARODA. 30. JAN. 1925. P. M. Doetojevskij: Iz spominov mladeniča. (Nadaljevanje.) po mojem mnenju prisiljena z menoj biti odkritosrčna. Sicer pa. ali je vredno brigati se ji za moja čustva. za to.'da se tudi jaz vznemirjam, mučim in bel jn glavo morda i ji'krat bel j nego ona sama s svojimi skrbi in uevspehi! Že pred tremi t edini sem vedel za njeno namero, da bi igrala na ruleftki; celo obvestila me je, da bom moral igrati namesto nje, ker se zanjo ne spodobi to. Njen glas ni jetsfkoj itadal. da .jo muči težka krb in ne le želja, da bi priigrala knarja. Kaj je aiji de naT- sam na f bi! ,Za tem tiči nekak smoter in '"►osebne okcfašč'ne, katere morem Iga nit i, iki jfc'h pa do zdaj še ne po mam, Razume se. da bi mi to ponižanje in suženjstvo, v katerem me drži, mogla daiti in mi zelo če-sto dajafra prilike, da ji nesramno n naravnost stavrim vprašanja. Ker pa sem zanjo rob in v njenih očeh preneznaten. čemu bi se torej čutila razžaljeno vsled moje nesramne radovednosti! Toda. to le ravno bridko, da mi dovoljuje vpraševati, a mi -ne en drugi način bi mi ne mo tremi dnevi sem videl, kako gLa bolj izraziti svojega prezira-1 ^ mister Astlej ogledoval m41e tija. nego da mi neovirano in tudi.Blanche in »Jteno mater. ZazdeHo nemoteno dovoljuje govoriti o sp mi ^a ju pozna. Zdelo se mi moji ljubezni. "To najeti kaže. da j-ie celt>. da stfl *** TVancoz in m. tako malo cenim tvoja čustva, da'A*tle*j ^ videla. Sieer pa je mi je docela vseeno, karkoli pri-11"- Astle.l tftko ZCi1° Plašen. srame-poveduješ in čuti« do mene." o!*1-^' in m01«^- da Je Francoz iah-svojih lastnih stvareh je že prejjko prepričan, da ne bo o tem go-ninogo gOA-oatila z menoj, da-si ni voril- Francoz ga ^-rhu tega jedva bila nikdar popolnoma odkritosr-lp^d^^Ja in skoro ne opaža, ena. Xc več! Svoje preziranje do 'iz česar sledi, da -se ga ne boji. To mene je kazala na -primer še s ta-kimi-le podrobnostmi: ona ve. recimo, da mi je znana kaka srtvar ujeiraga življenja ali nekaj, kar > je še razume^K). toda zakaj ga tudi m-lle Blanche skoraj noee o-paziti? To je tembolj čudno, ker se je markiz včeraj zagovoril in re silno vznemirja; celo sama mi pni- kfl nenadno v splošnem pomenku. po ved u je kaj malega o teh zadevah, ako me hoče porabiti kako za fivoje namene kakor sužnja, ali za male opravke; toda pove mi vst-h-j samo toliko, koliko je treba ve d<*i Človeku, lci ga potrebujemo za ta opraveik in — da*i sama vi-kako se mudim in vznemirjam vsled njenih lastnih mnik in skrbi, ker mi je nexoana zadeva v celoti, — me vendar ne smatra vrednim pomiriti me popolnoma prijateljsko in odkritosrčno. Ker me je n. porabljala ne damo za sitne, a*n zadeve, bi bila ne vem zavkaj. da je m. Astlej silno begat in, da on to ve. Tega naj bi se poprijela m-lle Blanche! General se nahaja v siiinean nemiru. Saj lahko vsak razume, koliko bi pomenila za generala brzojavka, o bahičmi smrti! ' Čeprav sem bii trdno u ver jen, da Pavlina namenoma ne mara go voriti z menoj, in sem tudi naredil hladen in ravnodušen obraz, vendar sem si neprestano donfnljeval da kar naenkrat stopi k m orni. Zato pa sm včeraj hi danes obrnil vso pozornost v prvi vrati na m lie Blanche. Bedni general gotovo je izgubljen! Zaljubiti se pri pe desetih letih tako silno an strastno, je g<*tovo nesreča, ki pa postane še večja, če se spomnimo, da je vdovec, da ima dva otroka hi popolnoma razpalo premoženje; a Če pogledamo še žensko, v katero se je zaljubil!! M—He Blanche je lepa. Vendar ne vem, če me bo kdo razumel, ako rečem, da ima enega onih obrazov, katerih se je možno ustrašiti. Vsaj kar se mene tiče, sem se bal vedno takih žensk. Sta ra mora biti 25 let. Postavna je in širokopleča. ramena so polna, vrat in prsa ima razkošna ; kože je temno -žolte. kot tuš ima črn*, lase. katerih je toliko, da bi zadoščali za dve frizuri. Oči so črne, o česna helina nekoliko rumenkasta, pogled predrzen, zobje beli kot sneg. ustnice vedno pomado-vane; vonja po moškatu. Oblači se efektno, bogato, s šikoni in zelo nkusnn. Noge in roke ima divne. Njen gla.s je oster kontralt. Včasih se zasmeje in po-kaže pri tem vse zobe. toda navadno gleda molče hi predrzno, vsaj v navzočnosti Pavline in Marje Filipovim. (Čudna govorica: Marija. Filipov-na odpotuje v Rusijo!) Zdi se mi, da je m-lle Blanche brez vsake izo brazbe, morda tudi ne itzrednega uma. toda zato -zvita in pirekanjena. Po mojem mnenju njeno živ-' jen je ni brz vsakih interesantnih logoJkov. Da vse povem : Najbr-r:e markiz niti njen sorodnik ni fhi na t i nikaka mati. Znano je. da ta imela v Berolinu. ikjer smo se recali. mati in bar nekoliko znanj ^ boljšimi krogi. Kar pa se tiče marquisa. da-si ^e vedno dvomim, da bi bil mai-^uis. riiso imali pri nas v Moskvi V-ii v Nemčiji nikakega dvoma, da /iripada višjim krogom. Neznano oa mi je. kako je s to stvarjo na Francoskem! Pravijo, da ima cha-uteau (grad). Mislil sem sii. da i-mam tekom teh dveh tednov še 1 osti časa. da kaj poizvem ven-lar se ne vem gotovo, je4i med ereaieralom in m-lle Blanche padla »dlwilna beseda. Sicer pa je sedaj vse odvisno od našega imetja, t. j. /co^ko denarja j-im more general pokazati. Ako bi, vzemimo, prišlo poročilo, da baibica ni umrla, sem prepričan, da bi m-lle Blanche takoj izginila. Čudim in smejem se -ain sebi. kakšen spletkar sem po-tal. Oh, kako mi je vse to protiv-no! S kakim veseljem bi zapustil vse skupaj ! Da-li pa morem zapu istiti Pavlino, da-li morem opustiti Vohunstvo okoli nje.'! Vohunstvo ie sicer podlo, toda kaj me to briga ?! Zanimiv je bil včeraj in danes ta. Astlej. Prepričan sem, da je zaljubljen v Pavlino! Interesamtnu in obenem smešno je, koliko more izraziti včasih pogled sramežljivega, bolestno - nedolžnga, od ljubt-zni ganjenega -človeka, in jkosebtno tedaj, ko bi se raje udri v zemljo, nego bi kaj povedal z besedo ali izrazil s pogledom. M. Astlej nas zelo eesto srečuje na „ izprehodih. Pozdravlja in gn-e mimo, dasi bi se na«i neznansko rad pridružil. Če so- ga pa povabili, tatkoj odkloni. Na. počivainih mestih, v vokza-lu, pri godbi ali pri vodnjakom gotovo obstaja blizu naše klopi in. naj bi biii kjerkoli, se mi je treba samo Ozreti, pogledati okoli sebe, in gotovo se kje a bližnji stezici ali izza grana pokale m. Astlej. Sodim, da išče prilike, da bi zlasti z menoj govoril. Danes zjutraj sva ise srečala in izpregovorila par besed. Govori \x*asih nekako sunkoma. Še '£ zdravstvujte' * ni 'utegnil izpregovoriti in že je rekel: "A. m.-lle Blanche? . . . Videl sem že mnogo takih žensk kot je m-lle Blanche!" Umolknil je in me pogledal po menljivo. Kaj je hote® s tem povedati, ne vem, ker mi je na vprašanje, kaj to pomenja, z lokavim n-smevom pokunal z glavo m dodal: " To je že tako! — M — He Pauline ljubi zelo cvetlice*** "Ne vem, zares ne vem," sem "odvrnil. 4'Kakot Vi teg* «e v«ate»M Je vskliknil ter se ailno začudil. "Ne vem, nisem opazil," sem ponovil smeje se. "Hm. to me navaja na posebno misel." Pri tem je pokimal z glavo In odšel dalje. Sicr pa je imel zadovoljen obraz. Govorila sva francosko in sicer zelo slaho. r iv. Današnji dan je bil smešen, 'orezobrazen, -grd. Sedaj je enajst (ponoči. -Sedtkn v svoji sobiei in st fspominjam današnjih dogodko\. Začel je tako, da sem b:i zjutraj vendar prisiljen iti igrati za Pavlino Alekaandrovno. Vzel sen» V-seh Mto in šestdeset zlatov. toda pod dvema pogojema : prvič, da |ie m?ram igratii na polovico t. j. če dobim, da si ne vzamem ničesar; a drugič, da mi zvečer pojas-tai. za tka.j tako silno potrebuje denarja in koliko! Nikakor mi nc gre v glavo, da bi bilo vse to samo radi novcev. Jasno je. da s>o ji nt-obhod.no potrebni in sicer v najkrajšem času 'za neke posebne na mene. Obljubila mi je, da mi po ve. in odpravil sem se. V igralnici pe bila silna gnječa; kako so a-jt. hesramrii in pohlepni! Prerinil sem se na. sredo in obstal tik kru-peTja; zatem sem začel plašno (>ofekuša>ti igro. postavljaj? dva do tri novce. Meti tem sean opazovat 'In prišel do spoznanja, da je računanje precej brezjpomembno m brez .tiste veljave, ki mu jo prištevajo mnogi igralci; sede vam pred razertaitemi polarni papirja, beležijo udarce, jih štejejo, sklepajo na ugodne prilike, se uverja-l\o o tem, sflednjič stavijo in — ias-i^wbljajo ravno tako, kakor mi navadni Zemljani, ki igramo brez ra-^•unainja. Zato pa .se>m prišel do zaključka, ki je res pravden, da namreč v teku slučajnih šans sicer ni s;stema, ampak nekak red. kar ie gotovo zelo čudno. Dogaja se n. nr.. da po dvairai,stih srednjih prihaja na vrsto dvamtajst poslednjih številk ; dvaikrait namreč pride u-darecna teh dvanajst poslednjih in preide na "dvanajfst prvih številk. Z dvanajst prvih preide zopet na dvanajst iposlednjih, odkoder pride zojpelt po dveh zaporedjih udarcih na prve, na te udar? zopet enkrat in zopet preskoči k srednjim s tremi udarci zarpored in nadaljuje na ta način poldrugo do dveh ur. Eden, tri. dva; eden, tri. dva. To je zaibavno. Drugi dan ali drugo jutro pa gro na pr. tako. da se ndeča mt-njuje s črno in narobe, skoro brez frsaikega reda vsak hip tako. da ne pridta več nego dva udarca na črno ali rdečo. Sledeči dan ali večer prihaja za.poredoma samo rdeča, pride na pr. več nego dvaindvaj-&etikrat po vrsti in "tako se godi go Wo nekoliko časa. recimo en dan. tVfitiogo tega mi je povedal m. Astlej, ki je vse jutro stal pni igralni mizi, ne da bi igral. Jaz od svoje strani sem zaigral vse do pičice v razmeroma kratkem času. Postavil sem na sodo število naenkrat 20 zlatov ter dobil, postavil zopet in zopet dobil in taiko še dva— ah trfkrat. Muslim, da sem imel tekom petih minut v rokah okolo štiristo zlatov. Tedaj bi bil moral pač oditi. toda polastil se me je nenavaden občutek, nekako izzivanje u £ode, neka želja, da bi jej dal pod ,i-ebra, pokazal ji jezik. Postavil sem najvišjo vsoto, ki je dovoljena, 4000 gold., Teda pa sem, ra>. grevši se. vzel vse. kar mi je ostalo, postavil ko preje, zopet izgubil ter odšel od mize, kakor da bi o-glttšil. Še celo pojmi 1 nisem, kaj s? mi je zgodilo. Pavlini Ale»ksan-drovni setai naznanil izgubo šele pred obedom. Do tedaj pa sem še vedno taval po parku. Pri obedu sem bii zopet natak-njen kot pred tremi dnevi. Francoz in Mile. Blanche sta zopet Obedovala z nami. Prišlo je na dan," da je bila Mile. Mlance zjutraj v igralnici in videla moje junaške čine. Takrat je govorila z menoj nekoliko "bolj pazljivo. Francoz pa me je vpraSal naravnost in brez ovinkov, da-li s«n zaigral svoje 'lastne riovce? Zdi se mi, da sumi Pavlino. Lahko rečem, da- iza tem nekaj tiči. Talroj sem se zlagal fit rekel, (ia svoje. t c. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI -lleg mleka tudi sa.lja. zelenjave, mesa ali ribe a Hi: jajc, kruha, žit- nik jedi in krcmipirji-.i. POLJEDELSKE ZADRUGE V AMERIKI. Zgodovina poljedelskega za drn-garstva v Združenih državah sega naizaj do Civilne vojne. Prva zadruniška sirarna je bila ustanovljena leta 1S63 in prva orga-niizacija sadjerelcev in zelenja-va.rjev je bila ustanovljena leta 1878. Leta 1887 sta začeli deloval dve organizaciji žitorcjcev in le- njihov delokrog, kaikor tudi zadeve glede prevažanja in pravniške stvari. Ttknm zadnjih petih let so se razvila centralizirana ndruženja. katerih namen je kombinirati delovanje lokalnih zadrug in jed-not. Sedaj imamo -okoli 50 orgs nizacij te vrste, raztegajočih si 'ta 1890 je sledila organizacija ži-Jpo vsej deželi. Med temi je 15 vi. vinorejcev. Gibanje je le počasi napredovalo čez dolgo dobo let, med tem ko so ti in drugi začetniki praktično udejstvovaili svo je teorije. Druga udruženja so bila ustanovljena, načela zdravega zadružništva so se v izkušnji '?- likih udruženj pridelovalcev bombaža. 7 udruženj tebakorejcev in jako mnoijro organizacij, obsejrajo-čih vso diržavo. ki trgujejo z drugimi pridelki. Poljedelski departmenit svari farmarje, da naj pri ustanovitve kazala in leta 1900 je po vsej de- zadrug uvažaijejo. da-H je name (Pridete.) želi obstojalo ihnogo tisoč polje-idel>-kih organizacij. Gibanje se je jako razvilo te-ikom nadaljnih dvajsetih let. Okoli leta 1905 je ibilo ustanovljenih jako mnogo žitnih organizacij in vsako leto se je čim večje število pridelovalcev žita organiziralo v zadruge v svrho razpečavanja svojih pridelkov. Živinorejske zadruge so se tudi pomnoževale tc-kiirn nadaljnih 15 let. dokler ni gv banje doseglo svoj vrhunec leta 1920. Izmed onih zadrug, ki pošiljajo svoja poročila poljedelskemu department u, več od 800 nj;h je bilo ustanovljeno leta 1919; leta 1920 je bilo ustanovljenih 973 še vedno obstoječih zadrug in 776 zadrug leta 1921. V letih 1921—23. so bik organizirane vso državo obsegajoV-■zadruge pridelovalcev bombaža in tobaka. Skupno število poljedelskih oi< gantzacij v Združenih državah znaa-š sedaj čez 12,000, v katere -e včlanjenih Okoli 2.000,CKK) Tat-hierjev. Letno utrženje znaša Čez 2500 milijonov (tolarjev. 75 od-sotkov vs€ih zadrug se nahaja \ dvanajstorioi severnih centralnih držav, kjer se prideluje največ pšenice in koruze. Šest cdsto oiv ganizacij je v pacifičnili državah. Po podatkih poljedelskega -le-partmeaita se je število zadrug povečalo od let i 1915 za 200 od-srto. Članstvo se je pomnožilo za 300 odsto in posli so se povečali z'j 200 odsto.. Krajevne oc£anizye:je so r»lle prve v razvoju zadružništva in so še vedno majbolj številne. Njih člani so farmer ji dotičneiga kraja in njihova svrha je opravljati posle, ki se najlažje opravljajo blizu terajia samega, kjer se prideluje. V prvi vrsti je svrha teh lokalnih zadrug skupovati pridelke in pripravljati jih za trg. Mnogo izmed teh lokalnih za drug je otigaioizLranih v zveze ali jednote. Sedaj obstoja oko ki 50 takih centralnih jednot. Te jednote (federations) določajo skup-jtaa načeid. ^tode standardizacije [ produktov in tr&enja.. spada Navadno oglaševanje in reklama v ravana zadruga gospodarsko potrebna. in da se pri tem poslužujejo nasvetov kompetentnih strokovnjakov o zadružnem trženju. Imamo na tisoče jako uspelih za. drug za razpečavanje poljedelskih pridelkov, ali zabeležiti je tudi mnogo nespehov v slučajih, ko ni 'bila zadruga ustanovljena na zdravi gospodarski podlagi. Boljše je začeti takoj prav, 'kot biti kasneje prisiljeni v reorganizacijo ali v bankrot. Poledelski departrrabent, ki je proučeval ve<č kot 10,000 sedaj obstoječih zadrug, povdarja dejstvo, da uspeh v zadružništvu se ne more doseči čez noč. Te organizacije. od katerih mnoge obstojajo že dvajseft lest so tnipatam doživele bridke izkušnje, ali vsled u danega članstva, dobre uprave in določnosti svrlie so bile v s/tanu premagati gospodarske krize, ki st od časa do časa pojavljajo. Hrbtena bol je predznak obistne nepriiike in nikakor se ne sme zanemariti. Vzemite SEVERAS LEDSYL ^ ki je izvrsten stimulant za le-m dice. Pomaga naravi popra-J viti obstoječi nered, ter olajša ® bolečine v hrbtu vsled obistne ® nepriiike. Cena 75c in $1.2S. Zahtevajte v lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA 1 i te m i i i I o Pegavi legar v Beogradu. V Beogradu je občinska ambu-lanea ugotovila še en slučaj pe-gavega legara. Oboleil je delavec Mladen Konstantinovič. Doslej so na tej nevarni -bolezni obolele štiri osebe. Trr.mvaj povezil 70-letnega starčka. Te dni se dogodila na Dunaj-ki ci >ti strahovita nesreča. Tram-vaj je povozil 70lrtnega jn-osjaka Martina 1'nterainerja. O dogodku pripovedujejo; Unterainer. ki .]<-bil očivnlno nekoViko jrluh. jt' |vt-»iral tir električne železnice, n« kako na proiio je prihajal s ikolodvoni električni "oz. H vozi tu s p' !no brzino. Vozu.k je dajal svarilna z.name-1.1«. katera ,pa .j«' starček <»vivirt-la pre.slišal. Delovna je bila kriva •luli «rovi-šjno, ker ni znal plavuti. Čoln je bil medtem že M-t-di reke. Obrnil se je proti -rilcu prve ladje. onstran katere je ležala 4tMargareta". — Spustit« lestvico navzikil in pripravite vrvi, — je zakričal Teter. To se je zgodilo in ne prehitro, kajti v naslednjem trenutku je udaril čoln ob »Iran ladje. Mornarji v čolnu prijeli za vrvi ter jih krepko držali, dočim se je kapitan Smith, na-pol zadušen, še vedno oprijemali strani čolna, kajlii voda je pljuskala preko njegove glave. — Rešite njega prvega, — je kričal Pater. Neki mornar, ki je pohitel po stopnjieah navzdol, mu je vrgel zanjko, katero je kapitan Smith vjel te/ jo počasi spravil pod paizduho. Nato so ga potegnili prav iz reke na krov, kjer je ležal vos iz sape ter bljuvajcč iz sebe vodo. Ladja je medtem že hitro vozila, tako hitro, da je bila Margareta v strašnih skrbeh, da bo prišel čoln pod ladjo ter se potopil. Ti mornarji pa razumeli svoj potsel. Polagoma -so rprie^IS spuščati edin nazaj, dokler ni prišel vštric z lestvico. Nato so pomagali < atellu. Zeljne roke so ga prijele in polagoma se je vzpenjal navzgor, dokler ni prišla njegova glava nad ograjo. Njegovo lice je bilo belo pobarvano, brado so mu odrezali, v ustih je nosil lesen zamašek in mornarji so pozneje rekli, da je izgledal kot peklenšček, ki je ušel Iz pekla. Na krovu je omahnil v naročje ovoje hčerke. Nato so prišli mornarji, drug za drugim. Nikogar ni.io pogrešali, čeprav sta bila dva ranjena 1-or oblita s krvjo. Ne. nikogar niso pogrešali, — Bog jih je spravil vse varno zopet na krov "Margarete". Kapitan Smith je izj 1 ju val zadnjo kapljo rečno vode ter zalite val eašo vina, katero je izpil na dušek. Margareta mi Peter sta med tem vzela Caste Tu Lz ust zamašek ter mu vlila v usta malo žganja. Smith se je medtem otrcsel kot polit pes ter stopil brez nadalj-ne besede h kolesu, kjer je takoj prevzel poveljstvo. Navigacija v reki je bila težka in nikdo je ni tako dobro razumel kot on sam. Prisil so vštric ^Zlatemu stolpu, iz katerega je bel oddan nanje strel, ki pa ni zadel. — (Mejte, -— je rekla Margareta -ter pokazala na je.zdece, ki so galopirali v južni »meri ob bregu reke. — Da. — je rekel Peter, — ti gredo, da obvestijo pristaniške oblasti. Iz vo je vat i bomo moraili pot na prosto morje. VrlfT je pihal ugodno, da, pričel je pihati celo močnejše iz severa. To pa je bil dolg, mučen dan. Uro za uro so hite»li tako navzdol po reki, ki je postajala vedno širša. Pot jih je vodila sedaj mimo va-•si, kjer .so gruče ljudi mahale z orožjem proti njim, sedaj pa mimo močvirij, planjav in bregov, obraslih z borovci in smrekami. Ko so dospeli do Bonanze, je ytalo solnce že nizko in ko so se bližali San Luearju. jepričeio že zahajati. Na široko ustje reke, sta prive-lali dve veliki galeri. da odrežeta angleško ladjo, dve hatri ga It ri. katerima navidez ni bilo mogoče uiti. Kapitan je poslal Margareto in Castdlla navzdol, posadka je odšla na določene j m prostore m Peter se je splazil k kapitanu Smutliu. stoječemu pri kolesn. katerega bi v takem slučaju ne prepustil mo-»otii živi duši na svetli. Smith se je Ozrl na nebo. na obal In na varno, odprto morje onstran. Nato je ukazal posadki, naj razprostre še ve jader, kolikor jih pač ljiore ladja nositi in mrko je zri. na obe galeri. ki sta prežali kot lovska psa v zasedi. — Kaj hočete storiti! — je vprašaj Peter. — Master Peter. — je odvrnil kapitan s stisnjenimi zobmi. — ko ste se vi včeraj borili s Spancem, nisem jaz vprašal vas, kaj nameravate storiti. Molčite in prepustite me moji lastni obrti. "Margareta" je bila hitra ladja, a še nikdar se iti pomikala naprej tako lutro. Za njo je piska! močan veter. Močni jarboli se pri-gibali kot ribiin računstva ni sko-ro nič. Najboljši učenci ne vedo. da je 10 več nego 5: črte so se na-uč li v nekaterih razredih komaj sedem! Pojojo italijanske pesmi. Bližamo se analfab«tst-vu_ Minister Casati pa je tudi odkrito povedal. da šola meti narodnimi manjšinami zasleduje raznarodovanje. Vse svečano obljubljene oravice s strani italijanskih kava-'irjev so poteptane. Železniška nesreča se je zgodila na Opčinah pri Trstu Pri enem prvih vozov tovoi-nega vlaka -se je zlomila os, vsled česar je 12 naslednjih vozov skočilo iz'tira in so se prevrnili. Tovorno blago se je razsula iz vozov., med katerimi jc nekaj docela raz-Jl»it:h. Natovorjene so bile tudi i razne tekočine, vino, petrolej, kar je vse unieiio. Skoda je c. gromna. Izmed železniškega ostfb-ja .se ni ponesrečil nihče. Promocija. V Bolonji jc promoviTa'1 za doktorja kemije Pavle Gustinčič. Svoje lastno trgovsko podjetje za izvoz in uvoz poljskih pridelkov in potrebSein na drobno in , debelo si je ustanovila skupina j premožnejših kmetovalcev iz Stan dre>a in So vod en j. Podjetje se imenuje 'Agraria\ V Ločniku t je občinski a-ve t odklonil poni«. ko uspešno deluje Lega med drugo-rodci. Tako se izrablja v Julijski Krajini lep Božič v raznarod'ovalue namene. Mnogo pa da misliti vendar le okolinost. da slovenski •starši v taki meri izročajo svoje malčke raznarodovalnim azilom! V Voloskem župnikuje Slovenec Brumen. Mož se ravna popolnoma po volji fašistov, zato pa je vrgel hrvatski jezik iz cerkve. Domačini beže iz cerkve, o Brumnu pa se čuje. da bo imenovan za kanonika v Trstu! Sveti dan na vojnih pokopališčih. Sods-ki nadzornik G. Menon v Gorici in skupina dam so priredili na Sveti dan popoldne na vojnih pokopališčih v Gorici Solkanu, Krombergu. Oslavju. Podgo ri, Pevmi, Šempetru in Ločniki-svečanosti, tekom katerih so bila prižgana božična dreveea. molili so in peli patriotične pesmi. Sodelovali so šolski otroci Pijanih oseb ne sprejemajo v tržaško bolnico. V ulici Ciozza v Trstu sta našla zvečer dva orožnika na tleh ležečo neko ženifko. Dvignila sta jo in iz-praševala, ali odgovorila je nekaj nerazumljivega po nemško. Bila je popolnoma pijana in ni mogla stati na nogah. Prenesli so jo potem v bolnico ker so ji nudili nekaj pomoči,, ali k sebi nA prišla. V bolnico je pa niso hoteli vzeti, sklicujoč se na nove dispazicie z?, veda. na kar so posadila pijanko na klop a- vrtu in je tam ostala v mrzli noči. Baš človekoljubno ni. Strah pred Slovenci igra veliko vlogo pri reševan/tv "goriškega problema" v Gorici in v Vidmu. Kadar pravijo v Vidmu, da morajo Italijani v Gorici vendar mislit*-na to, da je potre- ben skupen boj proti "drugorodcem", odgovrjajo v-Gorici, da so že sami dk>volj močni protJi slovenski nevarnosti in da poznajo bolj Slovence kakor pa gospodje v Vidmu. Te dni so naglašali iz Gorice na naslov Vidma, da je vsa okolica okrog Goa'ice drugo-rodna in da gravitira v mesto. akd bi se odpor proti slovenstvu pever.l Vidmu, bi pomenilo to. da se italijanska naciijonalna fronta proti Slovencem pomakne za 4a kilometrov nazaj . . . Kaj čaka torej Gorico? Da se morda posloveni ? VodQni italijanski politiki po večini naglašajo nacijonalul značaj spora med Vidmom in Gorico. kVubatenti, arditi in mvali-li v Gorici pa prabio, da je to go-^jodarski in ne politični boj. Stališče Vidiraa, prinaša Gorfcci gospodarski pogin. Tako se vle'ee boj sem in tja, slišijo se očitanja in prerekanja ni konca in ne kraja. Dejstvo je .da Gorica, gine in propada eb novih razmerah, in drn--.ro neizpodbitno dejstvo je. da be Goi'iea mogla prospevati edino le v dobrih oditesajih s Slovenci! Torej: proč od Vidma in prijateljski sporazum s Slovenci! Potem bo goriški problem ugodno rešen. Goriški list "Lsonzo" je vrgel te dni pro-4'ulemu gospodu Pisen-■tfju v Vidmu v obraz očitek, da Dostavljajo izvestni gospodje proti interesom vsega naroda svoje interese, da si ohranijo .svoje pozicije. in tako so njihove osebe glavna ovira zq, vsak siporazum med Vidmom in Gorico! Radi sklepov, pisanih v slovenščini, razpuščen občinski zastop v Ukvah. V Tolmezu pos\uje podprefakt, ki je razveljavil sklepe občinske-tra zas-tictpa v Ukvah na Kioroškeni, ker so ibili napisani v slovenskem jeziku. Ko je občinski tajirk v seji prečital pedprefektov odlok, ■o protestirali proti temu vsi občinski svetovalci razvm nekega G rosa. Videnvski prefekt je na tn v svoju modrosti razpustil občinski svet v Ukvah in postavil junaškega Groza za izrednega komisarja. Kretanje pamikov . Shipping New 22- Januarja: Cleveland, Boulom* In Hamburg. t4. Januarja: La Savole, Genevo. Havre; Contf Verde, 28. januarja: Paris, Havre: Orduna Hamburg; Pres. Hardlnr, Cherbourg In Bremen. 29. Januarja: Mlnnekahda, Cherbourg In Hamburg. SI. januarja: Majestic, Cherbourg; Auaonla Cherbourg. 3. februarja: President Wilson, Trst: Muenchen, Cherbourg In Bremen; Colombo. Genova. 4. februarja: France, Havre. 5 februarja: Albert Ball in, Boulogne in Hamburg 10. februarja: Arabic, Cherbourg in Hamburg. 14. februarja: __^J'mplc, Cherbourg: George TTash- lngton, Cherbourg in Bremen; DuUlo, Genova. 17. februarja: Ohio, Hamburg; Deutschland, Hamburg. 18. februarja: De Grass o, Havre. 19. februarja: Mongolia, Cherbourg in Hamburg. 21. februarja: Afjuitanta, Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg: Veendam, notterdAm: President Roosevelt, Cherbourg. 24. februarja: Martha Washington. Trst; Stuttgart, Cherbourg in Bremen. 25. februarja: La Savoie, Havre. 28. februarja: Leviathan, Cherbourg; France Harare; Berengaria, Cherbourg. Cosulich Line Znižane cene. DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA Tretji razred tja 595. Tja in nnzaj $162 Drugi razr«-J $135. Tja in baza j $233 EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE Presidente Wilson 3. feb;j 24. marca Martha Washington 24. feb.; 14. april Udobno potovanje. Kratka pot z že leznico. PHELPS BROS. & CO., 2 West, N Y 216 kilogramov težka ženska je te 6 let Fran jo Koželj, tamošnji kora-l:st stolne cerkve in lvvizo diijece-aaiiskega raeunsikejra urada. Po-kojirk. Todom Slavtmee. je služ-"bova!i že okoli *JQ let v Djakovu. Trdovratni samomorilec. V zaporu v Hebu na Ceška^lo-vaskem. je hotel trgovec, ki je sv del zaradi siima pon are j e van Ja bankovcev, na VSalk naeiti napra viti konec svojem življenju. Požrl je vse mogoee. da bi se spravil na oni svet. Pa mu ni niie pomagalo, živel je še vedno. Vendar je zbolel tako, da so ga morali operiraiti. V njegovem želodcu so naši i zdrav-nSai med drugim 16 črepinj od steklenice. 14 ko^ov pločevinastih žlic, hlačno zapf>nn, večkrat zvit kos žice in 4 zamaške. Operacija se jc posrečila, in možakar bo os tal pri življenju. Ni iiddjneeno, (la bo zopet 'poskusil samomor. Nadaljnje izkopavanje groba Tu-tankamenovega. Znani raziskovalec Howard Ca^ ter. tovariš umrlega najditelja Tu tankamenovega groba, lorda Cae-narvona. se je povrnil v Kahiro. Ker je wklenil z egipčansko vlado ugoden dogovor, bo zopet začel t kopati okrr^g tega prastarega fa- \ raona. Kakor znano, se sme odslej kopati v Egiptu za starinami le ?. j dovoljenjem egipčanske vlade. J Vse izkopaine dragocenosti dobi država. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati > stari kraj, je potrebno, da je na tanfno poučen o potnih listih, prt Ijagi in drugih stvareh. 1'ojasnila, ki vara jih zamorem< «lati vsled naše dolgoletne izkuSnje Vara bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 11)24. zamorejo tudi nedržnvijani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi dt;lj : tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniški komisar v Wash ington. D. C. Prošnjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi •« New Yorku pred odpotovanjera, tei se poSlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejse odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam proj piše za pojasnila. Iz .Tu gosi a vije bo pripušcenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po 671 priseljeneev. Ameriški državljani pa zamorej dobiti sem žene in otroke do IS. le ta brez, da bi bili StetI v kvoto. T rojene osebo se tudi ne Štejejo kvoto. Stariši in otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite > pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zaraorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Ameriške ladje Poizvejte vse prednosti o potovanju ua T'. S. vladnih parni-kih. Imajo ciste, udobne kabine iza 2. 4 ali G oseb, izborila in raznolika hrana, udobna postrežba, veliki krovi. gwllH'ni koncerti ter vsakovrstne udobnosti in pripravnosti. Dogovorite se za ^dobavo svojcev v Ameriko na U. S. vladnih parnikih United States Lines. Vprašajte pri lokalnem potniškem agentu ali pri * UNITED STATES LINES 45 Broadway. New York \City Managing- Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD POZDRAV lin ZAHVALA. Predno odpotujem s pa mikom "MaturotanLa", pozdravljam že enkrat vse prijatelje in znance v DixonviHc. poseflmo pa družino Frank J?arbičwa; zaeno z.-diva-ijoi.jem tvrdki Frank Sakser State Bank za prijazen, -sprejem in postrežb", katere seiu bil deležen. Imenovano tvrdiko priporočam vsem svojim rojakom in Benečije Trident i ne (Venezia Tridcntina) ■kadar bo kdo namwaval pcrKi>ll piii>m akuinjo pri ozdraviJonju molkih bplaznL. Zato — morata popolnoma ssnaatl na mana. moja akrb pa Jaw da vas popolnoma osdra-vlak Na adlaisjta, smpak prldita Aimpraja. Jas ozdravim zastrupljeno kri, mazuljo in llss po talaau, bolaznl p pri«, to-padanja las. tMrtočIno v koatah, stara rana. oslsbslost. ilvčno In bolaznl v ma-fcarju, lad leak, jstrsh, Xslodou. rmsniea, ravmatlzam. katar, zlata ilia, naduha ltd. Uradna ura: V ponadoljok. arodo ta p«tek od t. dopoldno do S. popoldno; p torak, tCatrvak la sobota o« S. dopoldno do t. praanlktfe od 11 dopoldno do 1: popoldno. i. naduha Itd. j 1. popoldno; [ nsdalJsS la t }> Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in Bte s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu ''Gla* Naroda". S Hm boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda'* NOVE PIANO ROLE 7571 Zlata mati, valček ..........70c 11504 Jadran obali, valček ........70c 12549 Jesenski noči, polka. ........70c 12552 Dragi je daleč, polka ......T^c 12335 Srčno veselje, polka ........70c 12532 Vesela poskočnica, polka .... 70c 3511 Radecky marš. ..............S5c f»9»8l Rooeevelt mar5 ............70c 42250 Doodle Doo Doo, Fox trot .. 75c 42")36 How do you do, Fox trot .. 75c 12525 Pojd konjiček pojd, marg .. 70c 12526 Veseli bratci!, polka ........70s IVAN PAJK 24 Main Street, Conemaiigh, pa.