V e s t n i k. Učiteljski konvikt. G. Janko Baraga, ucitelj na Koroški Beli, je nabral dne 29. septembra t. 1. ob praznovanju dvajsetletnice učiteljevanja nadučitelja Jožefa Ažmana iz Breznice 17 K 60 h, ki so jih zbrali Janko Jiaraga, Anton Potočnik, Štefan Podpac, Albert Moser, Ivan Čop in Natalija Kraupp. Učiteljske vesti na Kranjskem. Nadučiteljem so imenovani učitelji gg. Hinko Patemost iz Šmartna pri Kranju za Predosel, Avgust Pirc iz Borovnice^ na tamkajšnji šoli in Ivan Wittreich iz Starega Loga za Črmošnjice. Premeščeni sta učiteljici: Pavla Brezovškova iz Semiča v Dob in Pavla čopova iz Senožeč v Borovnico. V stalni pokoj je stopil nadučitelj v Krki g. Ivan Lobe; nadalje je imenovana za provizorično učiteljico absolvirana ueiteljska kandidatinja gdč. Ivana Paternostrova za šolo v Borovnici. Za provizorične uSiteljice so imenovane absolvirane učiteljske kandidatinje gdS. Julijana Kalinova v Knežaku, Marija Novakova v Hrušici pri Ljubljani in Angela Jakulinova v Prežganju. — Absolvirana učiteljska kandidatinja 51. Detonijeva je imenovana za začasno učiteljico v Rovtah nad Logatcem. — Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Marija Bučarjeva je imenovana za provizorično učiteljico in voditeljico v Nemški Loki v kočevskem okraju. Učiteljske vesti na Štajerskem. Trirazrednica v Ljubnem se razširi v Stirirazrednico. Za nadučitelje so nastavljeni: Fr. Lovrec iz Olimja v Podčetrtku, Ivan Rupnik iz Spitaliča na slovenski šoli v Vitanju in Jos. Lovrec od Sv. Urbana v Majšperku. Za učitelja-voditelja v Gor. Rečico pride Henrik Hribernik od Sv. Miklavža nad Laškim. Za stalne učitelje, oziroma učiteljice so nastavljeni: Jos. Widraoser iz Mar. Dev. v Puščavi za Marenberg; Jurij Lulek iz Koroške v Makolah, Boštjan Krotkv iz Reke v Studenicah, Fran Jamšek iz Selnice ob Dravi na Vidmu, Rudolf Kalan iz Pišec pri Sv. Katarini v Trbovljah, Anton Hobnjec od Sv. Petra pod Sv. gorami v Hrastniku, Alojzij Bučar na dosedanjem mestn pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Fran Cvetko od Male nedelje pri Sv. Andražu v Slov. goricah, Marija Kos iz Negove v Makolah, Pavla Miklavec, dosedaj suplentinja v Makolab, za črešnjevec, Antonija Valenčič ia Stranic v Šmartou na Paki, Ivana Klemenčič iz Gotovelj v Galiji in Alojzija Cvetko pri Mali Nedelji za Št. Andraž v Slov. goricah. Šolske novice na Koroškem. Učiteljici Ida pl. La- schan v Stalu in Fr. Seyfried v Steinfeldu sta prestavljeni v Borovlje. — Šoli v Možici in Cmi sta razširjeni v trirazrednici. — V Celovcu so dae 12. oktobra otvorili ženski licej. Za celovska dekleta so se letos otvorili kar trije novi zavodi i žensko učiteljišče, nadaljevalai tečaj na meščaaski šoli in licej* — Celovska gimnazija šteje letos 488, beljaška 255 dijakov. — Na šolab na Golšovem in Radišah je razpisano mesto šolskih voditeljev do 26. oktobra. Za obe šoli je deželni zbor dovolil krajevno doklado 300 K. . ,,Slovensko planinsko društvo" je praznovalo dne 10. in 11. t. ni. desetletnico avojega obstanka v BNarodnem domu" v Ljubljani. BSloven8ko planinsko društvo" je izmed najsimpatičnejših naših draitev, ki čuva naše slovenske planine pred grabljivimi rokami nenasitnib tujcev in narodnih sovražnikov. Pod veščim vodstvom predsednika, učiteljiškega profesorja Fr. Orožnaje storilo to društvo toliko, da se lahko s ponosom ozira na svoje dcsetletno plodonosno delovanje. Tudi slovenskemu učiteljstvu sodi nemajhna zasluga, da je ,,Slovensko planinsko društvo" razvilo toli živahno in plemenito delavnost, saj so raznim njega podrtižnicam baš učitelji duša in kri. Spominjajmo se samo velikih planincev tovarišev Kocbeka, Šijanca, Mibe Kosa, Lisjaka itd. Slovenski učitelj je povsod, koder je treba delavnib sil v korist slovenski domovini. Sub rosa. Nekje je nadzoroval deželni šolski nadzornik šolo, v kateri je poučeval učitelj, ki je bil nzgoraj" slabo zapisan. Pristavljamo takoj, da se je to zgodilo nekje v nemški pokrajini. Nadzornik je hotel učitelja zbosti takoj v začetku, zato je zaukazal, naj zapojo učenci peaem: nUnser Wissen und Verstand ist mit Finsternis umhiillet". Ucitelj je seveda takoj pogodd, kaj je hotel gospod nadzornik, zato je precej sklenil, da se maščuje. Ko je bilo nadzorovanje končano in so bili tudi strogi gospod nadzornik zadovoljni, je ukazal učitelj, naj zapojo učenci v proslavo srečnega konca iz pesmi nDer lieben Sonne Licbt nnd Pracht hat nun den Lauf vollendet" kitico, kiseglasi: nIhr Hollengeister, packet euch, ihr babt hier niclits zu schaffen". — Zunaj šole je rekel nadzornik znancu: nGlejte, kako me razumejo!" — Spominjamo se enakcga slučaja, ki se je pripetil pokojnemu S i m i (Zimi), ko je bil nadzornik v kainaiškein okraju. V neki šoli mu je zapel v pozdrav zbor učencev pritnerno himno: ,,Ne8rečna zima mrazi me, ker dolgo proiž ne spravi se!" Sima je to razumel, zato je vzel klobuk in odšel. Druge nezgode se ni zgodilo. — Dobro bi bilo, da bi za današnje dai začeli zlagati in skladati primerne slavospeve, ki bi jih prepevali ob prerazličnih prilikah in inšpekcijah. Tako bi svoje mnenje razodevali vsaj — sub rosa! Ljubljanske Ijudske šole. I. mestna deška petrazrednica v Komenskega ulicah ima 10 razredov in 508 učencev. II. mestna deška sedemrazrednica na Cojzovi cesti ima 13 razredov in 582 učencev. III. mestna deška petrazrednica na Vrtači ima 6 razredov in 272 učencev. Mestna slov. dekliška osemrazrednica pri Sv. Jakobu ima 16 razredov in 856 učenk. Dvorazrednica na Barju ima dva razreda in 124 učencev in učenk. Mestna nemška deška petrazrednica na Vrtači ima 5 razredov in 198 učencev. Mestna nemSka dekliška osemrazrednica na Vrtači ima 11 razredov iu 431 učenk. Vnanja ljudska in meščanska šola pri Ursulinkah ima 13 razredov in 583 učenk. Notranja ljudska ia meščanska šola pri Uršulinkah ima 8 razredov in 337 učenk. Dekliška osemrednica v Lichtenturničnem sirotišču ima 8 razredov ia 347 učenk. Zasebna petrazrednica v Marijanišžu ima 5 razredov in 185 učencev. Skupaj 97 razredov, 4422 učenk in učencev. Pomanjkanje učiteljev na Kranjskem je že tako veliko, da se morajo nastavljati za učitelje osebe, ki nimajo nobene pedagoške izobrazbe. V krškem šolskem okraju so _a primer na štirih enorazrednicah kot šolski voditelji nastavljeni suplentje, ki sploh niso izprašani. Od 72 učiteljskih mest jih je samo 25, kjer delujejo učitelji z izkušnjo učne osposobljenosti, dočim vsi drugi nimajo nobene izkušnje. To so pač obupne razmere. Odpravila jih bo gotovo samo neumna obstrukcija kranjskih klerikalnih poslancev, med katerimi igra glavno ulogo tudi nadslomškar Jaklič. Sramota! Laško useučilišče je obljubil dr. Korber avstrijskim Italijanom vldjub temu, da so se ravno isti dijaki, ki bi zabajali na to vseučilišče, šele pred kratkim udeležili onih hrupnih protiavstrijskih demonstracij v Vidmu. Nam Slovenoem 'pa, o katerih se še nikdar ni slišalo, da bi prelomili svojo zvestobo cesarju in državi, se pa odbijajo ne samo prošnje za vseucilišče, temveč celo prošnje za ljudske šole. Taka je pravičaost v Avstriji. Telefon v Avstriji. V Avstriji ima le 278 mest uveden telefon, med tera ko ga ima na Nemškem 3295 mest. Glede na interurbanski promet nas je pa prekosila celo Ogrska. Avstrija ima napeljanega le 9228 km interurbanskega telefona in meri dolgost žic 18.456 km; Ogrska ima pa 10.087 km •dolgo omrežje ia dolgost žic znaša tamkaj 36.984 km. Največja kuhinja na sveiu. Pariški bazar Bon Marche «e raora pohvaliti, da ima največjo kuhinjo na svetu. Svojih nslužbence? ima 4000, in vse te oskrbuje s hrano. Najmanjši lonec za kuhanje obsega 75 1, najvecji 375 1. zajutrk se po-trosi 7.8000 jajc in do 750 litrov kave. Kuha 100 kuharjev in 100 pomočnikov. Dohodki in izdatki pošte. Največ izmed vseh evropskih držav^ izda za poštno službo Nemčija, nam. 585,671.949 frankov ter ima čistega dobička 30,794.182 frankov. Francoska izda na leto v ta namen 208,542.518 frankov ter ima _obička 64,066.693 fr. Angleška ima izdatkov 263,659.208 in 100,783.645 frankov dobička. Najslabše se godi pri zdržavanju pošte Zedinjenim državam, ker izdajo 596,060.140 frankov ter imaju zraven 17,660.174 frankov — izgube. Rimski vpliv. Dunajska ,,Rundschau fiir Geographie _nd Statistik" prinaša zanimivo poročilo, iz katerega je razvidno, kako napredujejo germaaske in one dežele, ki ne stoje pod rimskim vplivora v primeri z romanskimi ia onimi deželami, kjer je rimski vpliv odločilen. Iz tega poročila razvidimo, da prideta v evangelsko-grmanskih deželah samo dva analfabeta na 100 rekrutov, oziroma 100 novoporočencev, v a-omanskih deželah 30 do 63, v slovanskih 60 do 90. Molhallova statistika nam kaže tudi, kako ,,po8pešuje" ta vpliv materijelDO stanje nekaterih držav. Angleška ima, kakor nam kaže omenjena statistika, 107 milijard frankov premičnega imetja, Avstrija 10, Italija pa 7 milijard. Na Danskem je vloženega toliko denarja po raznih hranilnicah, da pride na eno osebo 400 frankov, na Španskem pa samo 8 frankov na osebo. Zakaj imajo Zedinjene države severo-ameriške desetkrat večjo izvozno trgovino (11 milj. frankov na leto) nego Južna Amerika? Ta razloček nam pojasni nRundschau fiir Geographie und Statistik". Zedinjene države imajo namreč 16.500 časopisov. Srednja in Južna Amerika pa — 600 časopisov. Zakaj ima Nemška trikrat vecjo izvozno trgovino (13 milijard frankov) kot Avstrija? — Učna knjiga o trgovinskem zemljepisju iz zaloge Ferdinanda Hirta v Lipskem nam jasno kaže, kako pospesujejo splošni pouk, živahnejši pisemski promet, znanje svetovnih jezikov in obširneja ozna_ila v časnikih trgovino. Madjarsko časopisje. Prvi madjarski časopis je zacel iedajati v Požunu Matja Rath leta 1780. List se je imenoval nMagyar Hirmondo1-. V Budapešti je izšel prvi madjarski ^asopis 1. oktobra 1788. pod imenom nMagyar Mercurius"; prihodnji časopis je začel izhajati šele v juliju 1806. L. 1840. je bilo po vsem Ogrskem 10 madjarskih časopisov in revij, leta 1849. pa jih je bilo že 86, a leta 1850. je število zopet padlo na 9. Leta 1867. je bilo že zopet 80 madjarskih časo- pisov, po 8klenjenem dualizmu pa je število rapidno naraslo. Že leta 1868. je bilo v deželi 140 časopisov. Leta 1878. jih je že bilo 428, leta 1888. 561, leta 1898. 1107. Leta 1902 je izhajalo na celem Ogrskem 1205 madjarskih in 227 drugo- jezičnih Sasopisov in revij. Drugojezično časopisje pa seveda mora propadati zaradi groznega madjarskega terorizma. Nemci so imeli leta 1901. še 161 časopisov, leta 1902. pa že samo 137; za Nemci največ časopisov imajo Romuni, potem pridejo Srbi, Slovaki itd.