GRDINE del giorno DNEVNI RED COMANDO FEDERALE ZVEZNO POVELJSTVO MAGGIO XX° MAJ XX° Firenze: II Campanile di Giotto Giottov zvonik il ponte culturale weimar-firenze......1 il canto corale e la g. i. l..........5 il cinema per i giovani...........7 la g. i. l. per la gioventu': i doposcuola ... 9 ATTIVITA' DELLA G.I.L.L.: encomio ..................12 es ami a vicecaposquadra..........12 concorso di canto corale dell'anno xx» . . 14 concqrso di educazione fisica.......14 prima leva artistic a............15 NOTIZIARIO: ufficio del capo di stato maggiore.....16 ISPEZIONI / RAPPORTI / NATALE DI ROMA / NOMINE: a) NEL COMANDO FEDERALE, b) NEI COMANDI COMUNALI ispettorato femminile............16 ATTIVITA D'INQUADRAMENTO / CORSI VARI / ATTIVITA SPORTIVE / ATTIVITA ASSISTENZIALE / RAPPORTI / SEGRETERIA / PROVINCIA: ATTIVITA VARIE comando reparti maschili..........17 ATTIVITA VARIA / VARIAZIONI UFFICIALI: ASSUNZIONI IN FORZA quadro forza................17 ufficio educazione fisica..........18 UFFICIO / RAPPORTI / CONCORSO INTERSCOLASTICO DI EDUCAZIONE FISICA / CONCORSO NAZIONALE DI EDUCAZIONE FISICA / CORSO INFORMATIVO DI EDUCAZIONE FISICA / DIMOSTRAZIONE ESERCIZI ufficio cultura e propaganda........18 ATTIVITA CINEMATOGRAFICA / ATTIVITA MARIONETTISTICA / DOCUMENTARIO FOTOGRAFICO / ORDINE DEL GIORNO I CANTO CORALE / CORSI DI LINGUA ITALIANA / ORCHESTRINA DELLA G. I. L. L. ufficio assistenza e sanita'.........19 REFEZIONE SCOLASTICA kulturni most weimar-firenze........1 zborno petje in g. i. l.............5 kino za mladino..............', 7 g. l l. za mladino: doposcuola........9 DELAVNOST G. I. L. L.-a: pohvala..................13 izpiti za vicecaposquadre..........13 tekma zbornega petja v letu xx.......14 tekma telesne vzgoje............14 prvi umetniški nabor............15 POROČILA: urad načelnika glavnega stana......16 NADZIRANJA / POROČILA / PROSLAVA 21. APRILA: ROJSTVO ROME / IMENOVANJA: a) PRI ZVEZNEM POVELJSTVU, b) PRI OBČINSKIH POVELJSTVIH žensko nadzorstvo.............i6 RAZPREDELBA / RAZNI TEČAJI / ORGANIZACIJSKO DELOVANJE / ŠPORTNO DELOVANJE / PODPORNO DELOVANJE / POROČILA / TAJNIŠTVO / POKRAJINA: RAZNO DELOVANJE poveljstvo MOSKIH oddelkov........17 RAZNO DELOVANJE / URADNE SPREMEMBE: SPREJEMI V SLUŽBO / IZPREMEMBE STARESIN: SPREJEMI V SLU2B0 statistični podatki o stanju.........17 urad za telesno vzgojo...........18 URAD / POROČILA / MEDSOLSKA TEKMA TELESNE VZGOJE / NACIONALNA TEKMA TELESNE VZGOJE ! INFORMATIVEN TECAJ ZA TELESNO VZGOJO / PRIKAZ VAJ urad za kulturo in propagando.......18 KINEMATOGRAFSKO DELOVANJE / LUTKOVNO DELOVANJE / FOTOGRAFSKI DOKUMENTARIJ / DNEVNI RED / ZBOROVSKO PETJE / TEČAJI ZA ITALIJANSKI JEZIK / ORKESTERCEK G. I. L. L. A URAD ZA POMOC IN ZDRAVSTVO........19 SOLSKE KUHINJE p. N. F. GIOVENTÜ ITALIANA DEL LITTORIO Dl LUBIANA ITALIJANSKA LIKTORSKA MLADINA V LJUBLJANI COMANDO FEDERALE ZVEZNO POVELJSTVO ORDINE DEL GlORNO N^ 5 DNEVNI RED ŠT. 5 a cura dell-ufficio cultura e propaganda priredil urad za kulturo in propagando maggio 1942 - anno XX maja 1942 -leto XX PRIMAVERA FlORENTINA IIIL PONTE ClJILnRAILE \WEIMAR ^^ IFIIREN7ZE FLORENTINSKA POMLAD KVILTVRNIl MOST \WEIIMIAR ^^ FIIREN7ZE «E tu prima, Firenze, udivi il car me Che allegid Vira al Ghibellin JuggJasco, E tu i čari parenli e J'Jdioma Desti a que! dolce di Calliope labbro Che Amore, in Greda nudo e nudo in Roma, D'un velo candidissimo adornando, Rendea nel giembo a Venere celeste.» (Foscolo: «1 SEPOLCRI») Firenze, nel tripudio della nuova piimavera, attende I'ondata della fresca gioventii per accoglierla con la grazia della sua perenne poesia. Un coro di vod sode in lontananza: — Salve, poggi ridenti e guglie misteriose, distese di smeraldi, lauri rilucenti! — Tu inviti, o Firenze, la gioventii d'Italia e quella d'oltre i mari e d'oltre i monti, che la gioventii ha un volto solo, ed e eterna come la tua eterna primavera. Un tempo si accostarono ai tuoi altari i nostri Grandi per rapire una favilla di quella luce che da te emana a torrenti, e l'ispirazione fu pari alia tua possanza. Oggi compiono il rito gli adolescenti. Tu Ii ornerai del purpureo giglio che campeggia sul «Marzocco», il fiore simbolico della fede e della passione. Ed essi, con piü fortuna deU'omerico Achille, che nello Sfige trovö sua tempra, si tufferanno in Arno: benelico lavacro per i loro spiriti anelanti. Roma s'eternö nei secoli, e fu maestra delle genti; tu che rechi nel seno il primo germoglio della specie uma-ria: il senso dell'arle, che in uno con la specie nasce, maestra sei di vita. In ti, Firenze, prva si začula pesem, ki vzradostila je begunca Gibelina, in oživila si sorodstvo in narečje svoje v Kaliope sladko govorico, ki ovila je Amorja, golega v Rimu in Atenah, v deviško tančico prekrasno in ga vrnila Venere ažurnemu naročju. (Prevod: KRESCAN) V radosti nove pomladi pričakuje Firenze pohod sveže mladine, da jo sprejme z dražestjo svoje večne poezije. Iz daljave se čuje zbor glasov: — Pozdravljeni skrivnostni obeliski in smehljajoči se griči, porastli s smaragdnobleščečimi lavorikami! — Ti, Firenze, vabiš k sebi mladino Italije ter ono z onostran morja in gora, kajti mladina ima samo en obraz in ta je večen, kakor je večna tvoja pomlad. Nekdaj so pristopali k tvojim oltarjem naši veliki duhovi, da bi ujeli samo iskro tiste svetlobe, ki izhaja v potokih iz tebe in resnično — navdih je sličil tvoji veliki sili. Danes vrše obred naši mladostniki. Okrasila jih boš s škrlatnimi lilijami, ki bohotijo na «Marzoccu», s simboličnim cvetom vere in svete strasti. Oni se pa bodo oko-pali še z večjim uspehom od homeričnega Ahila, ki je v Stiksu dosegel svojo okrepitev, v reki Arno, kjer bodo našli blagodejno kopel svojim hrepenečim duhovom. Roma se je ovekovečila v stoletjih in je bila učiteljica ljudstev, ti pa, ki nosiš v prsih prvi klic človeškega plemena in smisel umetnosti, ki se poraja s človekom, postala si učiteljica življenja. Firenze — II San Giorgio di Donatello Donatellov Sv. Jurij I tLioi piü insigni geni immortalarono con opere feconde la gioventü: dal Donatello a Michelangelo, dal Ghirlan-daio a Paolo Uccello; e tu ognora mantleni il cullo della divina «Athena fanciulla». Per questo l'Italia Fascista chiama a raccolta sul Parnaso deWarte i giovani della giovane Europa, puri di cuore, sinceri di pensieri. Ivi essi parleranno liberamente di sogni e di realtä, di dubbi e di certezze, e diranno i segreti dei loro ideali, le gioie delle loro conquiste, con la luce della gloria nelle pupille ansiose: Luce riflessa, o Firenze, di quella che inonda i tuoi poggi ridenti e i giardini in fiore, scintillante sui sacri templi e sulle vetuste torri che sono il nostra maggior vanto. Dire Weimar e dire Goethe, Herder, Schiller, epigoni che superano le contingenze dei luoghi e dei tempi, e si ergono maestosi, assertori di un alto cosmopolitismo universale. Da Weimar risuonarano voci che seppero portare le piü alate armonie non solo in Germania, ma lin negli estremi limiti dell'umanitä. Con Herder e Goethe s'inizia in Weimar r«era dei geni» che segna il cuimine nel culto della vita e della poesia della natura; con Schiller si giunge air«etä aurea» del classicismo tedesco. II simbolo del ponte, iondato su due centri di cultura, diremO di prima grandezza, rende evidente l'idea della collaborazlone e della chiarificazione tra i popoli della «KS Firenze — Ponte Vecchio Pirenze — Ponte Vecchio Tvoji največji geniji so ustvaiili s svojimi plodnimi umotvori mladino: od Donatella do Michelangela, od Ghir-landaia do Pavla Uccella vzdržuješ še vedno božanstveni kult «Athene fanciulle». Zato zbira fašistična Italija na umetnostnem Parnasu mladeniče in dekleta mlade Evrope, ono mladino, ki je čista po srcu in odkrita po misli. Tu bodo prosto govorili o sanjah in stvarnosti, o dvomih in gotovostih; povedali bodo tajne svojih idealov in ponos svojih pridobitev s hrepenečimi očmi, polnimi sijaja: onega sijaja, o Firenze, ki preplavlja tvoja smejoča se pobočja in cvetoče vrtove, ki se iskri po tvojih svetiščih in starodavnih stolpih, našemu največjemu ponosu. Če izgovoriš Weimar, misliš na Goetheja, Herder ja in Schillerja, epigone, ki se dvigajo preko krajevnih in časovnih meja in nastopajo kot veličastni zagovorniki univerzalnega kozmopolitizma. Iz Weimarja so odmevali glasovi, ki so mogli nositi krilato harmonijo ne samo po Nemčiji, ampak celo do skrajnih meja človeštva. S Herder-jemin Goethejem se začenja v Weimar ju «doba genijev», ki pomenja višek življenjskega češčenja in naravne poezije; s Schiller jem dospemo v zlato dobo nemškega klasicizma. Simbol mostu, oprt na dve kulturni središči prve veličine, predočuje idejo sodelovanja in razčiščenja odnosov narodov nove Evrope. Most vedno le veže nasproti ležeče Firenze — La Vitloria di Michelangelo Michelangelova zmaga TT- m ---Ji^raJ Weimar — Teatro Weimar — Narodno gledališče nuova Europa. Ma il ponte unisce le terre opposte, non le conionde. E lo scambio di idee che avverrä su questo transito, tra i giovani, primi chiamati a percoirerlo, sara latto non giä in nome di questa o quella cultura, ma sul rispetto delle singole culture europee. A Weimar gli adolescenti d'Europa entreranno nella fase reale di una decisa collaborazione culturale tanto neces-saria per poter orientare gl'interessi dei rispettivi Paesi verso i nuovi compiti dell'ora che hatte imperiosa nel quadrante della storia; essi «compiranno il loro viaggio intellettuale sull'antico e nuovo itinerario. Conosceranno e si iaranno conoscere. Vedranno, studieranno, discu-teranno. Porteranno le loro qualita native a conlronto di altri valori. Effettueranno quello scambio di vedute che il ponte sembra simboleggiare nella sua prodigiosa struttura». zemlje ter jih ne pomeša med seboj. Izmenjava misli, ki se bo vršila po tem prehodu, prekoračenem najprej ravno po mladini, se ne bo ustvarila v imenu te ali one kulture, marveč s posebnim ozirom na posamezne evropske kulture. V Weimarju bodo stopili evropski mladostniki v dejansko fazo odločnega kulturnega sodelovanja, prepotreb-nega za usmerjenje zadevnih dežel proti novim nalogam dobe, ki imperativno vstopa v zgodovino; izpolnili bodo svojo umsko potovanje, potovanje po antičnem in novem programu. Spoznali bodo druge in sami bodo spoznani. Videli bodo, se učili in razpravljali. Svoje lastne kakovosti bodo primerjali z drugimi vrednotami. Izvršili bodo ono izmenjavo nazorov, ki jo prispodablja most v svojem čudežnem ustroju. A Weimar, dove avranno inizio le manilestazioni inter-nazionali giovanili, un oratore della G.I.L. tratterä il tema «Dante Alighieri». La Delegazione italiana partecipera al Concorso per giovani artisti ed alia Mostra del libra per i giovani. Interverrä anche un eletto nostro complesso musicale. Verrä quindi la volta delle manilestazioni di Firenze dove, oltre alia rappresentanza della «Hitlerjugend» sa-ranno presenti le Delegazioni estere giapponese, bulgara, croata, danese, iinlandese, romena, portoghese, slovacca, spagnola,_ungherese, olandese, belga, norvegese, elvetica. Lo svolgimento delle manilestazioni andranno dal venti al trenta giugno, e si concluderanno con la gara di pit-tura «Premio Firenze», col palio di lire ventimila. Dal ventitre al ventisette avranno luogo i convegni a carattere nazionale sugli argomenti: cinema, radio, teatro. Durante i convegni sul cinema e la radio si proietteranno filmi a passo normale ed a passo ridotto, e si effettueranno proiezioni e trasmissioni. Dal ventisette al ventinove si svolgeranno i convegni a carattere inter nazionale sui medesimi argomenti, ed anche in detti convegni verranno presentati per la premia-zione i due tipi di filmi. Dal venti al venticinque si terranno le finali nazionali dei Ludi Juveniles della cultura. Alia finalissima del ventisei, presenti le Delegazioni stra-niere, si proclameranno i Comandi vincitori del premio «Bruno Mussolini» ed i vincitori individuali. 11 ventisette seguiranno le prove dei Ludi dell'arte, e successivamente le altre dei Ludi del teatro. Ultimo concorso, quello dei complessi di canto corale. Mentre i giovani si tendono le mani in devoto atto d'amore sull'arco aero, con intenti culturali ed artistici, i fratelli maggiori pugnano insieme per le piu sacre ri-vendicazioni di liberta e di giustizia sociale. Una fatale legge soprannaturale non ammette conquiste nel regno dello spirito senza un comune sacrificio di sangue. E il giglio rosso di Firenze non simboleggia solo la grazia dello spirito, ma anche e soprattutto il valore del sangue. Mednarodne mladinske manifestacije se bodo začele v Weimarju, kjer bo govornik Gila razpravljal o temi «Dante Alighieri». Italijanska delegacija se bo udeležila Natečaja za mlade umetnike ter Razstave mladinskih knjig. Sodeloval bo tudi naš izbran glasbeni zbor. Nato se bodo nadaljevale manifestacije v Firenzah, kjer bodo zastopane poleg «Hitlerjugend» tudi razne zunanje delegacije, in sicer japonska, bolgarska, hrvatska, danska, finska, romunska, portugalska, slovaška, španska, ogrska, holandska, belgijska, norveška in švicarska. Manifestacije se bodo vršile od 20. do 30. junija ter se bodo zaključile s slikarsko tekmo «Premio Firenze» z nagrado 20.000 L. Od 23. do 27. junija se bodo vršila zborovanja narodnega značaja o kinu, radiu in gledališču. Med zborovanji o kinu in radiu se bodo proizvajali normalni in kratki filmi ter vršile projekcije in prenosi. Od 27. do 29. se bodo vršila zborovanja mednarodnega značaja o istih temah in tudi pri teh zborovanjih bo nagradno proizvajanje normalnih in kratkih filmov. Od 20. do 25. junija se vrše finalne tekme «Ludi Juveniles della cultura». Na zaključni finalni tekmi, se bodo ob navzočnosti vseh tujih delegacij razglasila zmagovita Poveljstva za nagrado «Bruno Mussolini» ter posamezni zmagovalci. 27. junija se bodo nadaljevale izkušnje «Ludi dell'arte» in nato še ostale «Ludi del teatro». Za zadnji natečaj nastopijo društva za zborovsko petje. Dočim se mladina veže z vdano ljubeznijo preko zračnega svoda v skupnih kulturnih in umetniških smotrih, se bore njeni starejši bratje za svoje najsvetejše pravice do svobode in socialne pravičnosti. Gre za usoden mednarodni zakon, ki ne dopušča zmag v duhovnem kraljestvu brez skupnih krvnih žrtev. Flo-rentinska rdeča lilija ni le prispodoba duhovne milosti, ampak tudi in predvsem vrednota krvi. Ok doLca a gaia i&tta ^ioiantina, ijlontatia 2i oaLota. a. 2i MUSSOLINI LA G. L L PER LA GIOVENTÜ: I DOPOSCUOLA - ^^ (f, 7. L, hdadifta: da^ascuoia -- In genere, quando si paria delle attivita assistenziali della GIL, si suole pensare immediatamente alia piii antica di queste istituzioni, alia refezione scolastica, la cui normale importanza e accresciuta in questo periodo di restrizioni, appunto per permettere a tutti 1 bimbi e i ragazzi, e in modo particolare a quelli delle famiglie piu povere, di superare questo eccezionale periodo senza che I'organismo sia danneggiato nel periodo della sua formazione. Questa attivita e senza dubbio meritoria, e mentre da un lato contribuisce ad accorciare nel piu simpatico ed umano dei modi le distanze sociali, dall'altro apporta un contributo di enorme valore alia campagna per la sanita della razza; ma accanto ad essa, in un complesso quadro che cercheremo di tratteggiare in qualcuno dei prossimi articoli, vi sono altre forme di assistenza materiale e spirituale la cui importanza non e certo minore. Noi vo-gliamo oggi parlare di due di esse, che in certo senso sono sussidiarie I'una dell'altra e sono inoltre connesse con la Scuola. I Doposcuola e i Ritrovi per študenti e per studentesse delle scuole medie. I Doposcuola possono chiamarsi una novita, anche se la loro istituzione ed il loro fiuizionamento siano giä comin-ciati I'anno scorso e abbiano giä dato i primi notevoli e incoraggianti risultati. Essi hanno come punto di par-tenza un dato di fatto confermato dall'esperienza di anni ed anni, e cioe che la maggior parte degli alunni non puö trovare a casa, per un complesso di ragioni che di-pendono da cause varie, ma che tuttavia esistono ed ope-rano negativamente, quei divertimenti e quegli svaghi che sono necessari alia loro etä non meno del mltrimento e dello studio. Ora la GIL, che si propone di occuparsi di tutto cio che riguarda i fanciulli e la loro opera, non poteva trascurare piu a lungo questo importante problema, tanto piu che esso, oltre ad essere un problema educativo, si presentava anche sotto I'aspetto di un problema di giustizia sociale, mirante a dare anche agli Scolari piu poveri la gioia del divertimento in locali de-corosi e con mezzi adeguati. Era necessario, insomma, che i moltissimi alunni ai quali le condizioni famigliari, la lontananza dai centri abitati o motivi di altro genere, non permettono di avere in casa propria quei sani giochi che sono un diritto della loro etä, potessero trovare per merito della GIL la possibilitä di trovarsi anche in questo sullo stesso piano dei loro compagni piu fortunati. Postosi il problema, la GIL non ha tardato a trovarne la soluzione migliore, con un senso di opportunitä vera- Ko se govori o pomožnem delovanju Gl La, se misli v splošnem predvsem na njegovo najstarejšo ustanovo, t. j. na šolske kuhinje, čijih važnost se je v sedanjem času vsestranskega omejevanja zelo dvignila, ko gre za to, da se pomaga vsem otrokom, zlasti onim revnejših staršev, preživeti to izjemno dobo, ne da bi bil oškodovan njihov organizem v svojem razvoju. To delovanje je nedvomno zelo zaslužno, ker zmanjšuje po eni strani na najsimpatičnejši in človečanski način socialne razlike, po drugi strani prispeva pa zelo važen donesek k boju za zdravje plemena. Toda poleg tega izhajajo iz celokupnega programa (ki ga bomb skušali prikazati v kakem prihodnjem članku) še druge oblike materialne in duhovne pomoči, čijih važnost ni gotovo nič manjša. Danes hočemo govoriti o dveh izmed njih, ki sta si v nekem smislu medsebojno pomožni, poleg tega pa obe tesno povezani s šolo; mislimo namreč na Doposcuola in zbirališča za dijake in dijakinje srednjih šol. Ustanove «Doposcuola» so pravzaprav novost, čeprav je začelo njih ustanavljanje in delovanje že v preteklem letu in so pokazale že prve pomembne in mnogoobeta-joče uspehe. Ta ustanova izhaja iz dejstva, potrjenega po mnogoletnih izkušnjah, da večina gojencev ne dobi doma onega sproščen ja in zabave, ki so jim prav tako potrebni kakor hrana in učenje in to zaradi cele vrste razlogov, ki za-vise sicer od raznih vzrokov, toda res je, da eksistirajo in vplivajo negativno. V tem spoznanju ni mogel Gil, ki ima namen pečati se z vsem, kar zadeva mladino, zanemarjati še nadalje to važno vprašanje, in to tem bolj, ker ni samo važno vzgojno vprašanje, ampak tudi problem socialne pravičnosti, ko gre za to, da se da tudi revnim učencem možnost zabave v dostojnih in dobro opremljenih prostorih. Skratka: bilo je potrebno, da se premnogim gojencem, ki zaradi družinskih razmer, oddaljenosti od obljudenih središč ali drugih vzrokov ne morejo imeti doma vseh onih zdravih iger, ki jih lahko upravičeno zahtevajo, da se torej tudi takim učencem preskrbi možnost, da bodo deležni istih ugodnosti, kakršne uživajo njihovi srečnejši tovariši. Stoječ pred tem problemom se je podvizal Gil, da najde njegovo najboljšo rešitev in to z resnično pomembnim mente notevole. Essa ha stabilito infatti che tutti gli alunni delle varie classi potessero riunirsi nel pome-riggio in determinate scuole, scelte tra le piü attrezzate dal punto di vista igienioo, per dedicarsi per un certo numero di ore ai divertimenti. Queste scuole sono state intanto dotate di un gran numero di oggetti di gioco e di svago, e la sorveglianza degli Scolari durante questo periodo e stata affidata a turni di insegnanti. Naturalmente, con saggio criterio di opportunitä, sono stati se-parati i maschi dalle femmine, e anche la scelta degl'in-segnanti di sorveglianza e stata fatta in base a questo criterio. Chi scrive, ha assistito al funzionamento di alcuni di questi doposcuola, pochi giomi dopo la loro inaugura-zione. Gli Scolari giungevano puntualmente all'ora fis-sata, felici di ritrovarsi insieme senza ingombro di libri e senza timori di interrogazioni nelle aule scolastiche; attendevano tumultuando l'arrivo delllnsegnante incari-cato della direzione dei giochi, e incominciavano quindi i loro svaghi con una spensieratezza ed una gioia che non potevano non commuovere chi avesse riflettuto che si trattava di ragazzi che per la prima volta in vita loro potevano servdrsi della palla a volo da tavolo o dei tambu-relli oon la stessa tranquillita di quei pochi a cui i genitori sono in grado di comprarli. E uno dei risultati inattesi che haimo colpito I'attenzione degli osservatori, era anche il fatto che questi giochi, oltre a conciliare in modo sorprendente I'alunno e la scuola, servivano anche a sviluppare in modo imprevisto il cameratismo, la cono-scenza tra scolari di scuole diverse, una cordialita ampia e Serena che non si sarebbe potuta ottenere in altro modo. Aggiungeremo, che in molte scuole, accanto a questi doposcuola ricreativi, altri se ne sono creati per I'intelligente iniziativa dei Presidi, alio scopo di permet-tere un miglioramento rapido e gratuito agli alunni che gl'insegnanti segnalavano insiifficienti in determinate materie. Sullo stesso piano assistenziale sono da considerarsi i Ritrovi per študenti e studentesse medie, a cui, fuori della Scuola, farmo riscontro i Ritrovi per operai e per operaie. Questi ritrovi per študenti rispondono ad ima necessita della vita scolastica, cosi come essa si pre-senta in molti centri dell'Italia e come si presenta in modo particolare a Lubiana. La popolazione scolastica, cioe, non e fissa, o lo e soltanto in minima parte; il resto deve offrontare quotidianamente il disagio di un viaggio in treno, in autobus o con altri mezzi. Bisogna pensare che non e quasi mai possibile che i treni o gli altri mezzi di trasporto giimgano e partano in modo da poter consen-tire agli scolari la minima perdita di tempo; spesso in-vece essi debbono attendere ore intere, prima e dopo la scuola, prima di poter dedicarsi alio studio. Questo stato ustreznim smislom. Določil je zato, da se gojenci raznih razredov lahko zbirajo v popoldnevih na nekaterih novih in higiensko najbolje opremljenih šolah za nekaj ur, ki naj bodo posvečene zabavi. Te šole so se opremile med tem z mnogimi igralnimi predmeti. Nadzorstvo nad učenci se je poverilo za ta čas učiteljstvu in sicer po vrstnem redu. Naravno, da so se po pametni presoji ločili dečki od deklic ter da se je tudi izbor nadzorovalnega učiteljstva izvršil po tem kriteriju. Pisatelj teh vrstic je prisostvoval sam delovanju nekaterih takih doposcuola in sicer nekoliko dni po njihovi otvoritvi. Učenci so prihajali točno ob določeni uri, vsi srečni, da se morejo sestajati neobremenjeni s knjigami in brez strahu pred izpraševanjem v šolskih učilnicah; pričakovali so sicer nemirno, a brez ropota in hrupa prihod učitelja, ki je hranil in razdeljeval igre. Začeli so se nato brezskrbno in radostno zabavati, tako, da so morali ganiti vsakogar, ki bi pomislil, da se ti otroci najbrže šele prvič v svojem življenju poslužujejo žog in loparjev in sicer z isto mirnodušnostjo kakor oni redki njihovi tovariši, ki jim starši lahko kupijo take predmete. Od nepričakovanih uspehov, ki vzbujajo opazovalčevo pozornost, je zlasti dejstvo, da te igre ne sprijaznijo samo na nepričakovan način gojenca s šolo, marveč da ustvarjajo presenetljivo tovarištvo, medsebojno spoznavanje učencev različnih šol ter velikodušno in vedro prisrčnost, ki bi se sicer ne mogla doseči na nikak drug način. Da bo slika popolna, naj dostavimo še, da so se poleg teh zabavnih doposcuola ustanovile na mnogih šolah na inteligentno pobudo dotičnih predsedstev slične ustanove z namenom, brezplačno pomagati boljše in hitrejše napredovanje onim učencem, ki so jih posamezni učitelji označili za nezadostne v določenih predmetih. Tudi zbirališča za dijake in dijakinje srednjih šol je treba smatrati s stališča istega pomožnega programa, ki je oživotvoril po drugi strani tudi zbirališča za delavce in delavke. Ta dijaška zbirališča ustrezajo potrebi šolskega življenja, ki se kaže v mnogih središčih Italije, zlasti pa v Ljubljani. Dijaštvo v teh mestih namreč ni stalno, ali pa je stalno samo po svojem manjšem delu. Večina se mora dnevno izpostavljati' naporni vožnji z vlaki, avtobusi in z drugimi neudobnimi prevoznimi sredstvi. Pomisliti je treba, da zaradi splošnih prometnih ozirov ni skoraj nikdar mogoče urediti vozni red tako, da di cose presenta nello stesso tempo un pericolo e un disagio di grande importanza: il pericolo che gli alunni piü deboli o di tenera etä siano soggetti airinfluenza di cattive compagnie o si diano per proprio conto al vagabondaggio, prolungando l'ozio dell'attesa col tempo rubato alle lezioni; e il disagio a cui questi ra-gazzi" indistintamente sono esposti nei lunghi periodi in-vernali, quando la pioggia o la neve rendono I'attesa incomoda e pericolosa. Per venire incontro anche in questo campo alia gio-ventü, la GIL ha creato i Centri per gli študenti e per le studentesse medie, anche qui mantenendo rigorosamente quella divisione dei due sessi che tante considerazioni di carattere morale e pratico rendono necessaria. Questi centri, opportunamente sorvegliati e ispezionati, sono apprestati in base alle necessitä locali, ampii e di grande capienza nei centri maggiori, piü modesti in quelli di minore importanza. Lo študente che attende Tora della lezione o quella della partenza del treno per ritomare a casa non si trova piü nell'imiiliante situazione di dover strascicarsi per le vie della citta o di ripararsi sotto un portone durante la pioggia; ma puö accedere libera-mente a questi centri, fomito come dev'essere del tesse-rino di riconoscimento che la GIL rilascia attraverso alle autoritä scolastiche. Egli vi trova innanzi tutto un ambiente confortevole, riparato, caldo anche nelle piü rigide giomate d'invemo, sotto ogni rispetto accogliente; vi incontra molto spesso i suoi compagni di classe, i suoi amici, le conoscenze della sua piccola cer-chia; puö svolgere i suoi comp iti o puö dedicarsi alia lettura dei libri che ha preso in prestito alia biblioteca scolastica. Ma se anche egli non si sente disposto a queste occupazioni o se per un caso qualsiasi e sprovvi-sto di libri, i centri gli fomiscono in abbondanza riviste e giomali per la gioventü. Cosi si raggiunge il duplice scopo di impedire im pericoloso vagabondaggio e di riportare alio studio, alia meditazione e comunque alla vita dello spirito quelle ore che sinora erano sembrate irremediabilmente sottratte ad essa. Possiamo aggitmgere che l'istituzione dei Doposcuola e dei Ritrovi per gli študenti della nuova provincia sono giä alio studio. bi izgubili dijaki zaradi vožnje čim manj časa. Nasprotno: pogostoma morajo čakati pred šolo in po šoli cele ure, predno se morejo posvetiti učenju. To stanje predstavlja istočasno nevarnost in veliko muko, kar je oboje velike važnosti: nevarnost za šibkejše in mlajše dijake, da so izpostavljeni vplivom slabe družbe ali da se predajo na lastno pobudo potepanju ter podaljšujejo tako brezdelje čakanja in kradejo čas, namenjen za učenje; po drugi strani je pa to veliko trpljenje, ki so mu ti dijaki izpostavljeni v dolgih zimskih dobah, ko postaja čakanje v dežju in snegu težko in nevarno. Da pomaga mladini tudi v tem oziru, je ustanovil GIL zbirališča za dijake in dijakinje srednjih šol, držeč se tudi tu pravila delitve obeh spolov, potrebne iz moralnih in praktičnih vidikov. Ta zbirališča, primerno nadzorovana, so pripravljena z ozirom na krajevne potrebe: obširna in prostorna v večjih središčih, skromnejša v manj važnih. Dijak, ki čaka začetek pouka ali odhod vlaka, da bi se vrnil domov, se ne nahaja več v poniževalnem položaju, da bi se moral vlačiti po mestnih ulicah ali se med dežjem zatekati v razne veže, marveč vstopa lahko svobodno v ta zbirališča, če je opremljen z izkaznico, ki mu jo izroča GIL preko šolskih oblasti. V zbirališčih ima na razplago predvsem udoben prostor, zaščiten in topel tudi v najhujših zimskih dneh, sploh sprejemljiv v vsakem oziru. Tu srečuje pogostoma svoje prijatelje, svoje razredne tovariše in znance iz svojega ozkega kroga. Skupaj z njimi lahko pregleduje svoje lekcije in opombe, izdeluje svoje naloge ali pa čita knjige, ki si jih je izposodil v šolski knjižnici. Ce bi se pa ne čutil razpoloženega za taka opravila ali bi bil slučajno brez knjig, mu nudijo zbirališča na izbiro mladinske časopise in revije. Tako dosezajo zbirališča svoj dvojen namen: preprečujejo nevarno potepanje ter vračajo učenju, razmišljanju in sploh duhovnemu življenju tiste ure, ki so se zdele do zdaj neizogibno izgubljene. Z veseljem naj pristavimo še vsemu temu, da se že proučuje ustanovitev doposcuola in dijaških zbirališč tudi za novo pokrajino. „Roma e il nome che riempie la storia per venii secoli. Roma da il segnale della civilta universale. t/ M. „Roma /e ime, ki že dvajsef stoletij napolnjuje zgodovino. Roma usmerja svetovno civilizacijo." ATTIVITA DELLÄ aiLL ENCOMIO. Tributo un encomio al BalUla COLOMBIS ALBERTO di Giacomo il quale «venuto a conoscenza che nel letto della «Ljubljanica» si tro-vavano giacenti un proiettile d'artiglieria e due sciabole baionette, scendeva pronlamente nel flume e ricuperava il materiale suddelto destando anche Tammirazione dell'autorita militare». ESAMI A VICECAPOSQUADRA Vi e un insolito tramestio alJa G. I. L. L. Gli allievi vicecaposquadra si preparano a sostenere la gran prova. Quanto fascino ha sempre esercitato il primo gallone nell'animo dei giovani! Ma nel caso nostro non si tratta di giovani solamente: Tra gli aspirant! vi sono fanciulli che sbocciano or ora alia vita, giovanetti d'ambo i sessi che giä sentono I'ardore della lotta ed hanno neUo sguardo sereno la piena consapevolezza del dovere da compiere. Nella sede del Viale Vittorlo Emanuele III le squadre di Balilla e di Piccole italiane, di Avanguardisti e di Giovani italiane, si muo-vono agli ordini dei lore stessi compagni. Le Commissioni sono intente al lavoro. EquUlano dapperlutto voci argentine di fanciulle, miste e robuste voci di giovani ormai maturi al magistero del comando. Non manca il Segretario Federale. E in sua compagnia sono il V. Comandante Federale, la Ispettrice della G. I. L. L., il Capo di Stato Maggiore ed alcuni altri. II primo loro apparire ha messo un po'di scompiglio nelle file degli aspiranti, e le «gaffe» si sono susseguite con un crescendo spa-ventoso. Ma pol 6 subentrata una relativa calma, e le prove son continuate in un'atmosfera di rinnovato ardore. RISULTATI DEGLI ESAMI: Promossi: Balilla................N" 22 Piccole italiane..............................37 Avanguardisti...............28 Giovani italiane................19 Totale ... NO 106 DELAVNOST G. L L. L.-a POHVALA Dolžnost mi je pohvaliti Balillo Colombis Alberta od Jakoba, ki je vzbudil občudovanje tudi vojaške oblasti za svoje hvalevredno delo: ko je namreč izvedel, da leži v Ljubljanici en topovski izstrelek in dva bajoneta, je skočil takoj v reko in prinesel iz nje omenjeni material, IZPITI ZA VICECAPOSQUADRE Pri Gillu je zopet nenavadno razburjenje: gojenci za vicecapo-squadre se pripravljajo na veliko preizkušnjo. Nepopisen je čar, ki ga vedno vzbuja prvi naš i v v mladih dušah! V tem primeru ne gre pa samo za stremljenje mladosti: med aspi-ranti se nahajajo otroci, ki se ravnokar prebujajo v življenje, mladiči obeh spolov, ki že čutijo žar borbe in ki se z jasnim pogledom že zavedajo dolžnosti, ki se mora izpolniti. Na sedežu v ulici Vittorio Emannuele III. se vadijo ob poveljih lastnih tovarišev squadre Balilla, Piccole Italiane, Avanguardisti in Giovani Italiane. Komisije skrbno pazijo na to delo. Vsepovsod se razlegajo srebrni glasovi deklic, pomešani s krepkimi zvoki mladeničev, ki so zdaj že dovolj zreli, da se ravnajo po po-veljnikovem nauku. Navzoč je tudi Zvezni Tajnik. V njegovi družbi se nahajajo tudi Zvezni Vicepoveljnik, Nadzornica Gill-a, Načelnik Glavnega stana in še nekateri drugi. Njihov prihod je povzročil sprva nekoliko zmešnjave v vrstah aspirantov in «polomije» so naraščale s «strahotnim» crescendom. Nato je pa nastopil relativen mir in izkušnje so se nadaljevale v ozračju obnovljene gorečnosti. USPEH IZPITOV Povišani so bili: Balilla ...............22 Piccole Italiane............37 Avanguardisti ............28 Giovani Italiane......................i 9 Skupaj ... 106 Concorso di Canto corale dell'anno XX° Riportiamo Ü regolamenlo delle prove: art. I) Conformemente ad accord! presi con la IVa Divisione del-I'Alto Commissariato le prove del Concorso di canto corale del-I'Anno XXo avranno luogo nei giorni 25—26 maggio e 10 giugno. art. II) Le prove si svolgeranno nella sala del cinema Matica. art. Ill) Ogni insegnante di canto, all'uopo proposto, dovrä accom-pagnare il proprio complesso e trovarsi sul posto almeno un quarto d'ora prima della prova. I complessi corali che arriveranno in ritardo non saranno classiiicati e la responsabilita cadra sull'insegnante stesso. art. IV) L'orario delle prove e cosi stabUito: giomo 25 maggio XX. 1) Dalle ore 9.30 alle ore 9.50 — 1» Scuola popolare maschile 2) Dalle ore 9.50 alle ore 10.10 — 11» Scuola popolare maschile 3) Dalle ore 10.10 alle ore 10.30 — lU» Scuola popolare maschile 4) Dalle ore 10.30 alle ore 10.50 — IVa Scuola popolare maschUe 5) Dalle ore 10.50 alle ore 11.10 — V^ Scuola popolare maschile 6) Dalle ore 11.10 alle ore 11.30 — P Scuola popolare femminile 7) Dalle ore 11.30 alle ore 11.50 — 11^ Scuola popolare femminile 8) Dalle ore 11.50 alle ore 12.10 — UI» Scuola popolare femminile 9) Dalle ore 12.10 alle ore 12.30 — 1» Scuola popolare mista 10) Dalle ore 12.30 alle ore 12.50 — II» Scuola popolare mista giomo 26 maggio XX. 1) Dalle ore 9.30 alle ore 9.50 — III» Scuola popolare mista 2) Dalle ore 9.50 alle ore 10.10 — IV» Scuola popolare mista 3) Dalle ore 10.10 alle ore 10.30 — VI» Scuola popolare mista 4) Dalle ore 10.30 aUe ore 10.50 — Scuola civica mista 5) Dalle ore 10.50 alle ore 11.10 — 11^ Ginnasio reale maschile 6) Dalle ore 11.10 alle ore 11.30 — Ilia Ginnasio reale maschile 7) Dalle ore 11.30 alle ore 11.50 — IV» Ginnasio reale maschile Giomo 10 giugno XX. 1) Dalle ore 9.30 alle ore 9.50 — 11» Scuola civica maschile 2) Dalle ore 9.50 alle ore 10.10 — I» Scuola civica femminile 3) DaUe ore 10.10 alle ore 10.30 — 11» Scuola civica femminUe 4) Dalle ore 10.30 alle ore 10.50 — I» Scuola civica mista 5) Dalle ore 10.50 alle ore 11.10 — 11» Scuola civica mista 6) Dalle ore 11.10 alle ore 11.30 — m» Scuola civica mista 7) Dalle ore 11.30 alle ore 11.50 — I» Ginnasio reale maschile 8) Dalle ore 11.50 alle ore 12.10 — I» Ginnasio reale femminile 9) Dalle ore 12.10 alle ore 12.30 — Ginnasio reale classico art. V) Apposita Commissione presiedera lo svolgimento delle prove e giudicherä i complessi corali partecipanti al sagglo finale, art. VI) Per i complessi corali della scuola civica di Rakek a Cmo-melj e del Ginnasio di Novo mesto, la Commissione si rechera sul posto. art. VII) I cori che si presenteranno incompleti perderanno, per ogni elemento in meno stabilito dal regolamento, fatta astrazione di tre elementi, un punto nella classifica. Concorso di educazione fisica A complemento delle notizie date nel numero precedente circa U Concorso di educazione fisica per gli alunni delle scuole di Lubiana aggiungiamo: PROVE OBBLIGATORIE SCUOLE ELEMENTARI 1) Evoluzioni ed esercizi d'ordine 2) Esercizi a corpo libero obbligatorl per I'anno XX» 3) Salto in alto 4) Giuoco di libera scelta Tekma zbornega pefja v lefu XX. Pnnašamo pravilnik preskušenj: Cl. 1) Soglasno z dogovori IV. oddelka Visokega Komisariata se bodo vršile tekme zbornega petja v XX. letu 25. in 26. maja ter 10. junija. Cl. 2) Preskušnje bodo v dvorani kina Matice. Cl. 3) Vsak učitelj petja bo moral v to svrho spremljati svoj zbor in priti na mesto vsaj četrt ure pred začetkom preskušnje. Zbori, ki bodo prišli prepozno, ne bodo ocenjeni, odgovornost za to pade na učitelja. Cl. 4) Urnik preskušenj je določen sledeče: 25. maja XX. 1) od 9.30 do 9.50 — I. deška ljudska šola 2) od 9.50 do 10.10 — 11. deška ljudska šola 3) od 10.10 do 10.30 — 111. deška ljudska šola 4) od 10.30 do 10.50 — IV. deška ljudska šola 5) od 10.50 do 11.50 — V. deška ljudska šola 6J od 11.10 do 11.30 — I. dekliška ljudska šola 7) od 11.30 do 11.50 — H. dekliška ljudska šola 8) od 11.50 do 12.10 — III. dekliška ljudska šola 9) od 12.10 do 12.30 — I. mešana ljudska šola 10) od 12.30 do 12.50 — 11. mešana ljudska šola 26. maja XX. 1) od 9.30 do 9.50 — III. mešana ljudska šola 2) od 9.50 do 10.10 — IV. mešana ljudska šola 3) od 10.10 do 10.30 — VI. mešana ljudska šola 4. od 10.30 do 10.50 — I. mešana meščanska šola 5) od 10.50 do 11.10 — II. moška realna gimnazija 6) od 11.10 do 11.30 — III. moška realna gimnazija V od 11.30 do 11.50 — IV. moška realna gimnazija 10. junija XX. 1) od 9.30 do 9.50 — II. deška meščanska šola 2) od 9.50 do 10.10 — I. dekliška meščanska šola 3) od 10.10 do 10.30 — II. dekliška meščanska šola 4) od 10.30 do 10.50 — I. mešana meščanska šola 5) od 10.50 do 11.10 — II. mešana meščanska šola 6) od 11.10 do 11.30 — III. mešana meščanska šola 7) od 11.30 do 11.50 — I. moška realna gimnazija 8) od 11.50 do 12.10 — I. ženska realna gimnazija 9) od 12.10 do 12.30 — klasična gimnazija eskušnjam bo predsedovala posebna komisija, ki bo ocenila udeležene pevske zbore za finalno tekmo. Cl. 6) Za pevske zbore meščanskih šol na Rakeku in v Črnomlju ter gimnazije v Novem mestu bo šla komisija na njihov sedež. Cl. 7) Zbori, ki se bodo predstavili v nepopolnem številu, bodo zgubili za vsakega manjkajočega pevca — od števila namreč, ki je določeno po pravilniku — v oceni po eno točko, ne vpoštevajoč pri tem tri manjkajoče. Tekme felesne vzgoje v izpopolnitev obvestil, ki smo jih prinesli v prejšnji številki glede tekme telesne vzgoje za gojence ljubljanskih šol, dodajamo še: OBVEZNE VAJE LJUDSKE SOLE t) Redovne vaje 2) Obvezne proste vaje za leto XX. 3) Skok v višino 4) Igra po prosti izbiri SCUOLE MEDIE INFERIORI E CIVICHE MASCHILI 1) Evoluzloni Ubere di passo e di corsa 2) Esercizl a corpo llbero obbligatorl per I'anno XX« 3) Esercizio con le bacchette 4) Sallta alia pertlca SCUOLE MEDIE INFERIORI E CIVICHE FEMMINILI 1) Evoluzloni llbere 2) Esercizl a corpo llbero obbligatorl per I'anno XXo 3) Esercizio con le clavette 4) Lanclo del pallone NIŽJE DESKE SREDNJE IN MEŠČANSKE ŠOLE 1) Poljubne redovne vaje v boji in teku 2) Obvezne proste vaje za leto XX. 3) Vaje s palico 4) Plezanje na drog NIŽJE ŽENSKE SREDNJE IN MEŠČANSKE ŠOLE 1) Poljubne redovne vaje 2) Obvezne proste vaje za leto XX. 3) Vaje s palico 4) Met žoge SCUOLE MEDIE SUPERIORI MASCHILI 1) Evoluzloni Ubere dl passo e dl corsa 2) Esercizl a corpo llbero obbligatorl per I'anno XX" 3) Esercizio con gli appoggl 4) SaUta alia fune MOŠKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE 1) Poljubne redovne vaje v hoji in teku 2) Obvezne proste vaje za leto XX. 3) Vaja s stalkami 4) Plezanje po vrvi SCUOLE MEDIE SUPERIORI FEMMINILI 1) Evoluzloni llbere 2) Esercizio a corpo llbero obbligatorl per I'anno XX<» 3) Esercizio con 1 cerchl 4) Lanclo del pallone ŽENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE 1) Poljubne redovne vaje 2) Obvezne proste vaje za leto XX. 3) Vaja z obroči 4) Met žoge Sono State costltuite le giurie, di tre elementi ciascuna, per ogni prova d'esame, tanto per le sezioni maschlli che per quelle fenunlnlli. In totale funzionerrano 22 giurie. Ii! stato predisposto anche l'orarlo di presentazione dl ogni slngola squadra. n giomo 3 giugno ad ogni caposquadra sarä consegnata la cartella del Concorso contenente 11 regolamento tecnlco, l'elenco del con-correnti, l'orarlo delle gare, la planta del campo, la planta del settore di gara e la Scheda di classiflca. Ultimato il Concorso sarä pubbllcato la graduatoria per ogni ordlne di scuola. Sestavile so se ocenjevalne komisije, obstoječe vsaka iz treh članov za vsako tekmo, in sicer prav tako za moške kakor za ženske oddelke. V skupnem bo delovalo 22 komisij. Določil se je tudi urnik nastopa za vsak posamezen oddelek. 3. junija se bo izročil vsakemu načelniku oddelka celoten seznam tekem, obsegajoč tehnični pravilnik, imenik tekmovalnih oddelkov, urnik tekem, načrt telovadlšča, načrt tekmovalnega oddelka telova-dišča in ocenjevalni listek. Po končani tekmi se bo objavil uspeh za vsako vrsto šol posebej. Prima leva Artistica L'anno XX» ha aperto il campo ad una nuova ed interessante atti-vltä, quella della Leva Artistica. Con tale inizlativa U Comando Generale della G. I. L. ha voluto dare al suoi organizzatl la posslbilltä dl sviluppare le attitudinl artlstlche latenti in ogni Individuo e di favorire I'orlentamento verso quella particolare tendenza ascosa nell'intimo dl ognl giovane. Molte sono I'e posslbllltä che si offrono, e precisamente: Canto — Strumenti a llato — Strumentl a corda — Flsarmonlca — Pianoforte — Plttura e dlsegno — Scultura — Inclsione — Arte scenica — Danza ritmica — Fotograiia — Cinematografo. Presso ognl Comando Federale un'apposlta commisslone sottopone ad una prova i candldatl ed esamlna 1 lavori dai medeslmi prece-dentemente eseguiti. Ognl candldato puö partecipare anche a plü prove dl diverse categorie. La Leva Artistica per I'anno XX i limitata al soli capoluoghl dl provlncla. In segulto entrerä nella fase di maturity e svlluppo e sarä gulda ed aiuto, Incentlvo e sprone a quanti deslderano avviarsl verso una professlone libera a carattere artistico, Prvi umefniški nabor XX. leto je rodilo novo, zanimivo delovanje: umetniški nabor. S to pobudo je hotelo Generalno Poveljstvo Gila nuditi svojim članom možnost, razvijati njihove speče umetniške sposobnosti ter pospeševati njihovo usmerjenost proti tisti posebni težnji, ki je skrita v notranjosti vsakega mladostnika. Možnosti, ki se tu nudijo, so naj raznovrstne jše: petje, pihala, godala na lok in strune, harmonika, glasovir, slikanje in risanje, kiparstvo, graverstvo, odrska umetnost, ritmičen ples, fotograiija-kine-matograf. Pri vsakem Zveznem Poveljstvu bo preizkušala posebna komisija kandidate in njihova dela, ki so jih predhodno izdelali. Vsak kandidat se udeleži lahko tudi več preizkušenj iz različnih kategorij. Umetniški nabor za XX. leto je omejen samo na glavna pokrajinska mesta. V nadaljnjem se bo pa razvil in dozorel ter bo vodil in pomagal, vzpodbujal in podžigal vse one, ki se bodo hoteli posvetiti svobodnim poklicem umetniškega značaja. rm Ufficio del Capo di Stato Maggiore ISPEZIONI D'ordine del Comandante Federate il Vice Comandante Federale ha ispezionato alcune refezioai del capoluogo e della provincia, i corsi di economia domestica, il corso per vigilatrici di colonia e i corsi di Vice capisquadra per Balilla, Avanguardisti, Piccole e Giovani Italiane. L'Ispeltrice Federale ha ispezionato durante tutto il mese di aprile le refezioni del capoluogo, i corsi di economia domestica ed il corso per vigilatrici di colonia. II Capo Ufficio Assistenza e sanitä, con altri funzionari, ha ispezionato le refezioni in provincia dei seguenti comuni: Ig, Golo, Ligojna, Brezovlica, Log, Drenov Grič, Vrhnika, Grosuplje, Višnja Gora, Sv. Vid pr. Stična, Veliki Gaber, Mozelj, Livold, Kočevje, Stara Cerkev, Dolenja Vas, Mirna, Nemška vas. Novo mesto, Šmihel pr. Novo mesto, Sela pr. Jugorju, Suhor, Metlika, Podzemelj, Gradac, Črnomelj, Semič. RAPPORTI D'ordine del Comandante Federale, il Vice Comandante Federale hn tenuto, durante il mese di aprile, i seguenti rapporti: 15 aprile XX. — a tutti gl'insegnanti di educazione fisica; 23 aprile XX. — agrispettori di Zona della GILL ed a tutti i Co-masdanti Comunali; 24 aprile XX. — ai Comandanti dei reparti balUla ed avangnardisti. A detti rapporti U Vice Comandante Federale ha impartito precise disposizioni suU'attivitä da svolgere e sulle manifestazioni del mese di maggio e giugno. NATALE DI ROMA Nella palestra del Comando Federale, alia presenza delle autorita Civili e Militari e delle Gerarchie del Partito, ha avuto luogo la cele-brazione del Natale di Roma. Alia celebrazione hanno presenziato tutti i dirigenti e funzionari del Comando Federale. NOMINE Nel Comando Federale: II fascista Carcano Alberto 6 stato nominato Capo Ufficio Sportivo. Nei Comandi Comunali: II fascista Giacomelli Loris e stato nominato Comandante Comunale della G. L L. L. di Kočevje. II fascista Bragaglia Annibale e stato nominato Comandante Comunale della G. I. L. L. di Mozelj. II fascista Mucci Luciano e stato nominato Comandante dei Reparti Maschili di Metlika. II fascista Lupi Arrigo 6 stato nominato Vice Comandante Comunale e Capo Sezione Cultura e Propaganda del Comando Comunale deUa G. I. L. L. di Novo Mesto. Ispettorato Femminile ATTIVITA' D'INQUADRAMENTO Hanno luogo regolarmente le adunate domenicali. CORSI VARI Sono continuati i corsi di fisarmonica, ritmica, recitazione, dizione, canto, economia domestica e per vigilatrici di colonia. Si sono iniziate presso le scuole attivitä culturale ricreative per i FF. LL. m. e f. üracf Načelnika glavnega sfana NADZIRANJA Po nalogu Zveznega Poveljnika je nadziral Zvezni Vicepoveljnik v Ljubljani in pokrajini, nekatere šolske kuhinje, gospodinjske tečaje, tečaj za nadzirateljice kolonij, tečaj za vzgojo Vicecapo-squadrov, kakor tudi one Avanguardistov, ter za Piccole in Giovani Italiane. Zvezna Nadzornica je nadzirala ves april šolske kuhinje glavnega mesta, gospodinjske tečaje ter tečaj za nadzirateljice kolonij. Načelnik Urada za pomoč in zdravstvo in drugi uradniki so nadzirali pokrajinske šolske kuhinje v naslednjih občinah: Ig, Golo, Ligojna, Brezovica, Log, Drenov grič, Vrhnika, Grosuplje, Višnja gora. Št. Vid pri Stični, Veliki Gaber, Mozelj, Livold, Kočevje, Stara cerkev. Dolenja vas. Mirna, Nemška vas. Novo mesto, Smihel pri Novem mestu, Sela pri Jugorju, Suhor, Metlika, Podzemelj, Gradac, Črnomelj in Semič. POROČILA Po nalogu Zveznega Poveljnika je imel Zvezni Vicepoveljnik v aprilu naslednja poročila: 15. aprila XX. na vse učiteljstvo telesne vzgoje. 23. aprila XX. na okrožne nadzornike Gilla in na vse občinske poveljnike. 24. aprila XX. na Poveljnike oddelkov Balil in Avanguardistov. V teh poročilih je podal Zvezni Vicepoveljnik natančne predpise za delovanje in manitestacije, ki naj- se izvrše v maju in juniju. PROSLAVA 21. APRILA — ROJSTVA ROME Ob priliki civilnih in vojaških oblasti ter Strankinih hierarhov se je izvršila v telovadnici Zveznega Poveljstva proslava Rojstva Rome. Te proslave so se udeležili vsi voditelji in uradniki Zveznega Poveljstva. IMENOVANJA Pii Zveznem Poveljstvu: Fašist Carcano Alberto je bil imenovan za Načelnika športnega urada. Pri Občinskih Poveljstvih: Fašist Giacomelli Loris je bil imenovan za Občinskega Poveljnika Gill-a v Kočevju. Fašist Bragaglia Annibale je bil imenovan za Občinskega Poveljnika Gill-a v Mozlju. Fašist Mucci Luciano je bil imenovan za Poveljnika moških oddelkov v Metliki. Fašist Lupi Arrigo je bil imenovan za Občinskega Vicepoveljnika in za Načelnika kulturnega in propagandnega oddelka Občinskega Poveljstva Gilla v Novem mestu. Žensko nadzorstvo RAZPREDELBA Redno se vrše nedeljski sestanki. RAZNI TEČAJI Nadaljujejo se tečaji za harmoniko, ritmiko, deklamacije, petje, zbore, gospodinjstvo ter za nadzirateljice kolonij. Na šolah se je začelo kulturno in zabavno delovanje za P. P. L, L. m. in ž. ATTIVITA' ORGANIZZATIVE N" 3 conversazioni sull'organizzazione femminile tenute dall'Ispet-trice Federale alle insegnanti Slovene frequentanti il corso di aggior-namento. N" 2 conversazioni tenute dall'Ispettrice Federale alle dirigenti della G. I. L. L. e dei Fasci Feniminili sull'organizzazione e funzionamento degli uffici nell'Ispettorato Federale e nei Comandi Comunali della G. I. L. L. ATTIVITA' SPORTIVE Allenamento giornaliero della squadra partecipante al concorso Nazionale che avrä luogo in giugno. ATTIVITA' ASSISTENZIALE Asslstite parecchie organizzate bisognose di cure, date in dono 200 divise circa fra PP. e GG. italiane, distribuiti vari oggetti ai migliori organizzati. RAPPORTI Nel capoltiogo rapportö settimanale alle dirigenti italiane e rapporto quindicinale delle Ispettrici di reparto alle dirigenti con grado esecutivo. Hanno partecipato ai rapporti tenuti dal Comando Generale a Roma: II 7 aprile, le Collaboratrici del gruppo domestico-sociale, L' 8 aprile, le Ispettrici di reparto, II 9 aprile, le Collaboratrici musicali. SEGRETERIA Continuazione dei cartellini personal! delle organizzate del Capo-luogo e Provincia. Continuazione della compilazione delle cartelle personali delle dirigenti. PROVINCIA Attivitä varie Corsi di lingua italiana, Corsi di Economia domestica, Attivitä di inquadramento, Compilazione dei cartellini delle organizzate. ORGANIZACIJSKO DELOVANJE Tiije razgovori o ženski organizaciji, tii jih je imela Zvezna Nadzornica s slovenskimi učiteljicami, ki obiskujejo tečaj za določitev roka. Dva razgovora Zvezne Nadzornice z voditeljicami Gilla in Ženskih Fašijev o organizaciji in delovanju uradov v Zveznem Nadzorništvu in pri Občinskih Poveljstvih Gilla. ŠPORTNO DELOVANJE Dnevno vežbanje squadre, ki se bo udeležila v juniju Nacionalne tekme. PODPORNO DELOVANJE Pomagali) se je mnogim potrebnim včlanjenim dekletom, ki so prejela približno 200 krojev za PP. in GG. It., poleg tega so se razdelili najbolj,šim članicam različni predmeti. POROČILA v glavnem mesta so se vršila tedenska poročila za italijanske voditeljice ter štirinajstdnevna poročila Nadzornic oddelkov na izvršujoče voditeljice. Poročilom Vrhovnega Poveljstva v Rimu so prisostvovale: 7. aprila: sodelavke gospodinjsko-socialnih skupin, 8. aprila: Nadzornice oddelkov, 9. aprila: glasbene sodelavke. TAJNIŠTVO Nadaljevanje osebnih popisnic članic v Ljubljani in v pokrajini. Nadaljevanje sestavljanja osebnih popisnic za voditeljice. POKRAJINA Razno delovanje Tečaji za italijanski jezik in gospodinjski tečaji, Razpredelba in sestavljanje znane kartoteke za članice. Comando Reparti Maschili ATTIVITA' VARIA Si č iniziata la vestizione dei reparti Balilla. VARIAZIONI UFFICIALI: ASSUNZIONI IN FORZA Sotto la data a lianco di ciascuno segnata sono stati assunti in forza i seguenti ufficiali della M. V. S. N. — ruolo G. I. L. — pro-venienti da altri Comandi Federali: C. M. March! Ferruccio 27-III-XX da Pola VARIAZIONI GRADUATI: ASSUNZIONI IN FORZA Sotto la data a fianco dl ciascuno segnata sono stati assunti in forza i seguenti graduati: Csq Fusi Maurizio 10-I-XX da Ferrara Poveljstvo moških oddelkov RAZNO DELOVANJE Začela se je oblačilna oprema oddelkov Balille. URADNE SPREMEMBE: SPREJEMI V SLUŽBO Z dnevom, označenim ob strani, so bili sprejeti v službo naslednji častniki M. V. S. N. — seznam Gil-a — došli od drugih Zveznih Poveljstev: C. M. Marchi Ferrucio 27.111. XX. iz Pole IZPREMEMBE STAREŠIN: SPREJEMI V SLUŽBO Z dnevom ob strani označenim so bili sprejeti v službo sledeči starešine: Csq Fusi Maurizio 10.1. XX. da Ferrara Quadro Forza: Reparti femminili Figi! della Lupa (femmine).............N" 528 Figli della Lupa (maschi)..............................610 Piccole Italiane...................1^22 Giovani Italiane....................224 Giovani Fasciste...................^ Reparti maschili Balilla....................NO 1923 Avanguardisti.................. 224 Giovani Fascist!.................. ^ Totale organizzati . . . N» 5439 Sfafisfični podafki o stanju Ženski oddelki Figli della Lupa (ženske) ..............528 Figli della Lupa (moški)...............610 Piccole Italiane..................^922 Giovani Italiane..................224 Giovani Fasciste....................................3 Moški oddelki Balilla......................J923 Avanguardisti...................22-J Giovani Fascisti.......................^ Skupaj . . . 5439 Ufticio Educazione Fisica UFFICIO L'Ufficio Educazione Fisica 6 slato riordinato secondo le norme sandte dal Comando Generale della G. I. L. RAPPORTI Scttimanalmente 6 stato tenuto rapporto a lutti gl'lnsegnanti di educazione fisica, per dare disposizioni in merito aH'insegnamento dell'educazione fisica nelle scuole. — CONCORSO INTERSCOLASTICO DI EDUCAZIONE FISICA A tutU i Capi Istiluto ed a tutti gi'iasegnantl delle Scuole Elemen-lari ed a quelli di educazione fisica delle scuole medie e civiche di Lubiana sono state impartite direttive di carattere tecnico sul Concorso di Educazione Fisica che avrä luogo il 5, il 6 e l'B giugno p. V. alio Stadio. CONCORSO NAZIONALE DI EDUCAZIONE FISICA Continuano giomalmente gli oUenamenti delle squadre ginnastiche che parteciperanno al Concorso Nazionale. CORSO INFORMATIVO DI EDUCAZIONE FISICA II Corso informativo di Educazione Fisica, inaugurato l'otto febbraio, ha avuto termine il 24 aprile fra il piü vivo interessamento di tutti i partecipantL I quattro Corsi sono stati diretti dagl'insegnanti di educazione fisica sloveni, sui programnü stabiliti dal Comando Generale della G. I. L. Complessivamente si sono svolte nei quattro Corsi N. 15 lezioni teoriche-pratiche e N. 3 conferenze complementari. Alia fine del Corso sono stati classificati per la lore regolare fre-quenza e profitto N. 163 femmine e N. 36 maschi. — Ai medesimi sarä rilasciato, a cura di questo Comando, un diploma. DIMOSTRAZIONE ESERCIZI Agl'insegnanti di educazione fisica sloveni č stata fatta, da parte degl'insegnanti itaiianl, una esauriente dimostrazione degli eser-cizi compresi nel progreunma del Concorso di Educazione Fisica. Ufficio Cultura e Propaganda Con articoli sulla stampa locale e di Trieste 6 continuata l'illustra-zione dei compiti e delle attivitä della G. I. L. L. E'continuata pure la distribuzione agU Ispettori di Zona, ai Comandanti Comunali, ai Capicentro Assistenza, agl'Ispettori scoljastici, agl'insegnanti jita-Uani, alle Scuole locali e della Provincia e agli organizzati, di tutti i giornali inviati dal Comando Generale e di varie pubblicazioni a scopo di propaganda. ATXrviTA' CINEMATOGRAHCA: Si sono svolU complessivamente 6 spettacoli cinematografici per gli alunni delle diverse scuole della cittä, a cul hanno presenziato circa 4.500 ragazzi, d'ambo i sessi. Pellicole proiettate: Cinegil N" 14—15—16, «Tre uomini e una corda», «Carosiello storico di Napoli», «Alba di guerra», «Due popoll e una guerra», «L'oro del West», e alcuni documentari LUCE. Alia sede del Comando sono pure state effettuate 2 rappresenta-zioni cinematografiche domenicali per gli iscritti alia G. I. L. L., a cui hanno presenziato circa 1.000 organizzati. Pellicole proiettate: «Squadriglia degli erol», «La grande conquista», ed alcuni Cinegil e cartoni animati. Nei capitanati di Longatico, Kočevje, Novo mesto e Cmomelj sono continuate le rappresentazioni cinematografiche, alle quali hanno assistlto circa 2.000 organizzatL E'stato inviato un apparecchio a passo ridotto ai Comandi di: Rakek, Kočevje, Trebnje, Semič, St. Jernej, Planina, Brezovica, Dev. Marija Polje, St. Rupert. Urad za felesno vzgojo urad Urad za telesno vzgojo je bil preurejen glasom odobrenih določit Vrhovnega Poveljstva Gil-a. poročila Vsem učiteljem telesne vzgoje so se držala vsak leden poročila o uredbah glede pouka telesne vzgoje v šolah, medSolska tekma telesne vzgoje Vsem ljudskošolskim učiteljem ter učiteljem telesne vzgoje na meščanskih in srednjih šolah so se dala navodila tehničnega značaja o tekmi telesne vzgoje, ki se bo vršila 5., 6. in 8. junija na Stadionu. nacionalna tekma telesne vzgoje Nadaljujejo se dnevne vežbe telovadnih skupin, ki se bodo udeležile Nacionalnega tekmovanja. informativen tecaj za telesno vzgojo Informativen tečaj za telesno vzgojo, ki se je začel 8. februarja, se je zaključil 24. aprila ob največjem zanimanju vseh udeležencev. Štiri tečaje so vodili slovenski učitelji telesne vzgoje po sporedu, določenem od Vrhovnega Poveljstva Gil-a. V skupnem se je obdržalo v vseh štirih tečajih 15 teoretično-praktičnih lekcij in 3 dopolnilna predavanja. Ob koncu tečaja je bilo redovanih glede rednega obiska 163 žensk in 36 moških. Po odredbi tega Poveljstva se bo izdala vsem tem obiskovalcem tečaja tozadevna diploma. prikaz vaj Slovenskim učiteljem telesne vzgoje so pokazali italijanski učitelji na izčrpen način vse vaje, ki so bile na sporedu za telesno vzgojo. Urad za kulfuro in propagar)do v člankih krajevnega in tržaškega tiska se je nadaljevalo razpravljanje o nalogah in delovanju Gill-a. Prav tako so se še nadalje razdeljevali med Okrožne Nadzornike, Občinska poveljstva. Centralne Načelnike za pomoč, šolske Nadzornike, italijanske učitelje, krajevne in pokrajinske šole ter med člane vsi časopisi in razne publikacije, poslane po Vrhovnem Poveljstvu v propagandne namene. KINEMATOGRAFSKO DELOVANJE: Predvajalo se je za gojence raznih mestnih šol v celoti 6 kino-predstav, katerih se je udeležilo približno 4400 učencev obojega spola. Predvajani Jiimi: Cinegil št. 14, 15 in 16, «Tre uomini e una corda», «Carosiello storico di Napoli», «Valba di guerra», «Due popoli e una guerra», «L'oro del West», zadnji dokumentariji Luce in nekatere slikovnice. Na sedežu Poveljstva sta se uvedli tudi dve nedeljski kinematografski predstavi za člane Gill-a, katerih se je udeleževalo približno 1000 članov. Predvajani filmi: «Squadriglia degli eroi», «La grande conquista», nekateri Cinegil in slikovnice. V okrajih Logatec, Kočevje, Novo mesto in Črnomelj so se prav tako nadaljevale kinematografske predstave, katerih se je udeležilo približno 2000 članov. ATTIVITA' MARIONETTISTICA: Si sono complessivamente svoltl 3 spettacoli con la partecipazione di circa 1.000 bambini. E'conti-nuata la rappresentazione delle fiabe muslcali italiane, tradotte in sloveno di Rina Paltrlnieri: «La Regina di Fandonfrottole», «II male-fizio», «La fuga dei giocattoli». DOCUMENTARIO FOTOGRAFICO: Sono state prese fotografie del Corsi di Vigilatrici di colonia, di Vicecaposquadra, di Economia domestica, di canto corale, di fisarmonica e di Educazione fisica. ORDINE DEL GIORNO: E'uscito U 4o numero dell'Ordine del giorao del' Comando Federale G. L L. L. in lingua italiana e slovena. In esso sono illustrate tutte le attivitä in programma della G. I. L. L. CANTO CORALE: Continuano 1 corsi di canto corale per gll alunni delle scuole medie, civiclie e popolari. CORSI DI LINGUA ITALIANA: Sono stati istltuiti in Proviacia corsi di lingua italiana per gli iscritti alla G. I. L. L. nel Comandi Comu-naii di Devica Marija polje, Stari Log, Koprivnik, Metlika, St. Jernej, Kočevje, Mozelj, Planina, Dolenja vas, Ribnica. ORCHESTRINA DELLA G. L L. L. Da qualche tempo i nostri spettacoli cinematografici sono ravvivati da un'allegra e caratteristica orcbestrina composta di pianoforte e fisarmoniche. I componenti di essa sono tutti reclutati dal vari corsi di musica istituiti presso 11 Comando Federale a complemento delle varie attivitä che vi si vanno svolgendo. L'orchestrina 6 ai primi cimenti; ma promette molto bene. Ce lo di-cono i piü competenti giudici in materia: i nostri giovani spettatori che attestano il loro incondizionato consenso ai volenterosl came-rati tributando nutriti e calorosi applausi. Poveljstvom v Rakeku, Kočevju, Trebnjem, Semiču, St. Jerneju, Planini, Brezovici, Dev. Mariji v Polju in St. Rupertu so se odposlali aparati na kratek Ulm. LUTKOVNO DELOVANJE: Predvajane so bile v skupnem tri predstave z udeležbo približno 1000 otrok. Nadaljevalo se je predstavljanje italijanskih glasbenih basni Rine Paltrlnieri, in sicer: «La Regina di Prandontrottole», «II malelizio» in «La luga dei giocattoli«, prevedenih v slovenščino. FOTOGRAFSKI DOKUMENT ARU: Izvršile so se totograSske slike tečajev za nadzirateljice kolonij, za Vicecaposquadrev, tečajev za gospodinjstvo, zborno petje, harmoniko in za telesno vzgojo. DNEVNI RED: Izšla je 4. številka «Dnevnega reda» Zveznega Poveljstva Gill-a v italijanskem in slovenskem jeziku. V njem je pokazano vse delovanje in spored Gill-a. ZBOROVSKO PETJE: Nadaljujejo se tečaji zbornega petja za gojence srednjih, meščanskih in ljudskih šol. TEČAJI ZA ITALIJANSKI JEZIK: Na podeželju so se ustanovili tečaji za italijanski jezik za člane Gill-a pri Občinskih Poveljstvih v Dev. Mariji v Polju, v Starem logu, Koprivniku, Metliki, St. Jerneju, Kočevju, Mozlju, Planini, Dolenji vasi in v Ribnici. Teh tečajev se udeležuje približno 400 članov. ORKESTERCEK G. I. L. L.-A Ze nekaj časa oživlja naše kinematogralske predstave živahen in značilen orkesterček, sestavljen iz glasovirja in harmonik. Člani tega orkestra so izbrani vsi iz raznih glasbenih tečajev, ustanovljenih pri Zveznem Poveljstvu v dopolnilo ostalega delovanja. Orkesterček se nahaja v prvem razvoju; obljublja pa mnogo, kakor izjavljajo najprlstojnejši zadevni ocenjevalci: t. j. naši mladi gledalci, ki izražajo prizadevnim tovarišem s toplimi aplavzi svoje brezpogojno odobravanje. Ufficio Assistenza e sanita REFEZIONE SCOLASTICA Durante il mese sono state eseguite visite di controllo in 28 sedi, e precisamente a: Ig.................Lubiana — Dintomi Golo................ „ „ Ligojna................. Brezovica.............. „ „ Log................. Drenov grič............. Vrhnika................. Grosuplje.............. „ „ Višnja gora................ Št. Vid p. Stični.............. Veliki Gaber............. Mozelj....................Kočevje Livold.................... „ Kočevje.................... Stara Cerkev.................. Dolenja vas.................. Mirna...................Novo mesto Nemška vas................ „ „ Novo mesto................. .i i. Smihel p. N. M.................... Smihel p. N. M. (suore).............. >. Sela p. Jugorju............... Suhor................... r, Metlika.................. .. Podzemelj................. r> t. Gradac .................. .. Črnomelj.................... " Semič................... Dovunque, 11 funzionamento della refezione ž stato trovato ottimo. In totale al 30 aprile sono stati beneficiatl N« 5887 alunni. Urad za pomoč in zdravsivo ŠOLSKE KUHINJE V teku meseca so se izvršili pregledi na 28 sedežih, in sicer: Ig ..................Ljubljana-okolica Golo ................. Ligojna................ Brezovica................ „ „ Log.................. Drenov grič..............................„ „ Vrhnika................................„ „ Grosuplje ..............................„ „ Višnja gora ............... St. Vid pri Stični............ Veliki Gaber.............. Mozelj ...................Kočevje Livold.................... Kočevje................... „ Stara cerkev..................................,/ Dolenja vas ................. Mirna...................Novo mesto Nemška vas....................- Novo mesto................. .. ./ Smihel pri Nov. mestu............. „ ,/ Smihel pri Nov. mestu (šolske sestre)....... „ „ Sela pri Jugorju................. Suhor................... ./ r, Metlika .................. Podzemelj.................... Gradac .................. Črnomelj..................