Poštnina plačana v gotovini Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, *a iviuzemstvo 20 Din Raun pri poštnem Cekovnsm zavcdu ät. 10.666. j^^^ft ^HV .^^fflife». tfttjHB^^ .^^RHB A^^K IHH ^^P^^^. ^^^Kdi^. ^^H Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. t, pritličje, desno. Telefon interuiban štev. 65. Rokopislse ne vračajo. Oglasl po tarifu. ftckopis; Be sprcjemajo ob poaedtljkih in petkib brezpogojno le do 10. dcpoldne. — Predpisi glcde prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 42. Celje, ponedeljek 22. maja 1933. Leto XV. Sokolski praznik v Celju CELJE, 22. maja. V nedcljo 21. t. in. zjutraj so se pri- fcele na celjski Glaziji pregledne so- kolsko župne tekme članstva in na- raščaja v raznih disciplinah.. Tekem so jo udoležilo 270 clanov, članic, naraščajnikov in naraščajnic iz raz- nih krajov območja celjske sokolske župe. Ne samo udeležba, tudi uspe- hi so bili zelo lepi, tako da smo celj- ska sokolska župa po vsej pravici pričakovati novih, velikih uspenov na letoSnjem pokrajinskem zletu v Ljubljani. Tekmo so je udelezilo 89 Clanov in sicer G2 v nižjem oddelku, IG v sred- njem in G v višjem oddeiku. V viš- jem oddelku je dosegel br. Lesjak največ toCk (713) in s tem I. mesto, II. Bizjak (Trbovlje) in III. Oblišar Hinko (Celje). V srednjem oddelku T. Klun F. (Zogorje), II. Stavbe I. (Ce- lje), III. Kordigl D. (Celje). NiŽji od- delek: tekmovalo je 6 vrst in posa- mezniki. Izmod vrst je dosegla vrsla iz Celja s 3824 točkami I. mesto, II. mesto vrsta Radeče pri Zid. mostu, III. vrsta Žalec. Izmed posamezni- kov je I. Podlesnik Milan (Radoče) 673 točk, II. Pikl Zoran (Žalec) 665 to5k, III. Cizej Adolf (Celje) GGl tock. Ostali rezultati bodo objavljeni v pri- liodnji štovilki. Ob 15.30 se jo ob krasnem solnč- nem vremenu zbralo k nastopu na Glaziji okrog G50 članov, članic, na- raščajnikov, naraščajnic ter moške in ženske deoc. Prikorakala je tudi vsa celjska garnizija. Gledalcev" iz Celja in okolico ter drugih krajev jo bilo nad 1.000. Starosta Sokolskega dmStva v Celju br. clr. Milko IlraSo- vec je s temperamentnimi beseclami pozdravil zbranc tokmovalce, vojsko, zastopniko oblastcv, sokolsko niladi- no in ostaJo občinstvo. Izrazil jo pre- pričanje, da bo novo sokolsko letno telovadišče na Glaziji pripomoglo äe k uspešnejšemu sokolskemu delu. Ob zaključku svojega govora je sve- čano otvoril novo letno telovadišče. Celjska želczničarska godba je za- igrala himno »Hej Slovani« ob petju yseli telovadcev in telovadk. Sledila je javna produkcija, ki jo obsegala 13 točk. Sodelovala sta 102 člana, 82 ölanic, 9G narašeajnikov, 76 naraš- Čajnic, 152 mpSke in 134 ženske dece tor oddelek vojske v bojni opremi s puškami. Na sporodu so bile proste vaje, bojne tekme, oroclna telovadba* igre, gimnastično vaje in stafeta. Iz- vajanjo je bilo po večini skladno in precizno. Najbolj so ugajale proste vajo moške dece, bojne tekme moš- kega narašCaja, proste vaje ženske- ga naraščaja, vaje z burnim aplav- zom pozdravljenega oddelka 39. peš- polka s puškami, proste vaje moške- ga naraščaja, orodna telovadna vz- glednih starejših in ambicijoznih mlajših elanov, Stafeta z bakljama 10 X 75, v kateri so naraščajniki premagali člane, proste vaje filanic in ob zaključku proste vajo elanov za pokrajinski zlet v Ljubljani. Ob- činstvo je sledilo vsem točkam z vo- likim zanimanjem in prirejalo na- stopajoßim živahne, prisrčne aplav- Celjsko Sokolstvo je zopet pokaza- lo, da napreduje od leta do leta in da nič ne zaostaja za sokolskimi or- ganizicijami v velikih mestih. Ne- umornim sokolskim delavcem vse priznanje za idealni, nesebiCni trud, ki je bil v nedeljo kronan z novimi uspebi! Shodi narodnega poslanca Ivana Prekorška CELJE, 22. maja. V četrtek 18. t. m. ob 15. se je vräil v Zadružnem ilomu v St. Pavlu pri Preboldu pod predsedstvom predsed- nika krajevne organizacije JRKD g. Zavelcino lepo obiskan sestanek za- upnikov organizacije in Clanov ob- činskcga sveta. Narodni poslanec g\ Ivan Prekoršek je v daljšoin poro- öilu razpravljal o ciljih in nalogah ^tvankine orgauizacijo ter. s>e jo pu- drobno bavil v. novini obCinskirn za- konom. Na podlagi njegovega poro- čila, ki so mu navzoči z veiiko po- zornostjo sledili, se je razvila obšir- ua in koristna debata, v kateri sta dajala potrebna pojasnila navzoCi sreski načelnik g. dr. Vidmar in g. poslanec. Vodstvo krajevne organi- zacijo JRKD je v dobrih in delavnib lokah ter jo pričakovati najlepšega razmaha narodne in držMvnr^ inisli tudi v tej veliki občini. V nedeljo 21. t. m. so j<- \i->il po rani maši v Galiciji pri Celju lepo obiskan sbod JRKD. Shodu je pred- sodoval domači župan g. Martin Co- kan, ki jo pozdravil navzočega sres- kcga načelnika g. dr. Vidmarja in narodnega poslanca g. Prekorška. Zborovanjc so j« moralo vršiti na &e o^Laduo^ uz i v omehcaio 3t nhehfzun pa I m i ra - mdom prostem, ker so bill prostori gostilne g. Špegliča prcmajhni. Gosp. posla- nec jc podal obširno poročilo o delu Narodne skupščine, o gospodarskem in politiCnem položaju v državi tor podrobno razpravljal razne zakonske določbe, ki jih je sprejela skupšči- na, in zakonske načrte, ki se pri- pravljajo. Zborovalci so z napeto po- zornostjo sledili izvajanjem g. po- slanca in ga nagradili z živahnim pritrjevanjem za stvarne in resnične besedo, ki so pri vseh vzbudile pre- pričanje, da je treba s složnim delom popravljati pogreške iz preteklosti in delati za gospodarsko in politiCno povzdigo naše domovjne. Na razna vprašanja sta dajala g. poslanec in g. sreski načelnik zborovalcom zaže- ljena pojasnila. Ob 15. se je vršil shod narodnega poslanca g. Prekorška v narodni soli na Svetju pri Celju pod predsed- stvom Solskega upravitelja g. Mleku- ža. Prebivalci te male, hribovske ob- &ine so pokazali za shod nepričako- vano mnogo zanfmanja. Gosp. posla- nec je za svoja poučna izvajanja o gospodarskih in javnih vprašanjih žel mnogo priznanja in pritrjevanja. Na zboru, ki mu je prisostvoval tudi sreski načelnik g-. dr. Vidmar, so bi- le izrečone mnogo upraviCene želje glede omiljcnja i/terjevanja davkov, kor je v resnici velik del gospodar- stev vsled lansko suäe in slabe leti- ne tako zadolžon in brez sredstev, da ne more zadostiti davCnim predpi- som v tem času. Shoda se je udeležil tudi sreski veterinarski referent g. M. šribar iz Celja, ki je dajal razna pojasnila o živinorejskih vprašanjih. TUGOMER PHEKORŠEK: Pomorje BEOGRAD, 21. maja. Na Kolarčevem narodnem vseuöl- lišču-v Beogradu je v sredo preda- val pol j ski poslanik gospod T. Dibovski: »O postanku in sestavi Poljskc«. Posnemam iz predavanja nekaj o Pomorju. Pomorje (poljski koridor) ima precej sliöen položaj kakor Slovenija. Na zemljevidu predstavlja, bolj kakor mi, ostro obliko — klin. Clovek se je od nek- daj izogibal takih oblik, poslužil so jih je lo v skrajnem slučaju. Klin predstavi svetu naenkrat človeka, narod kot napadalca. Nemci se tega dobro zavedajo. Njihova propaganda je dosledno pi- sala o »poljskem koridoru«, prej se je pokrajina uradno imenovala Pom- morn (Pomorje). Kako so v tej sme- i'i uspeli, smo najboljši dokaz mi. Naše časopisje, mi vsi govorimo in pišemo le o »poljskem koridoru«. Redek je oni, ki ve, da tamkajžnjl prebivalci imenujejo svojo zemljo Pomorjo — Primnrjo. Nemci s svo- jim »koriclorom trdijo, da je to nem- ško ozcmlje prepuščeno Poljakom. PrepuSCeno vsled nemškega poraza na pritisk poljskega imperijalizma. In res, nasedli so jim mnogi naivni pacifisti, ki zaradi samega ljuboga miru hočejo odstraniti take nepri- jctne izrastke, kakor je Pomorje, pa tudi Slovenija. Niti najmanj pa ne mislijo, da bi novo tlačcnje narodov najbolj ogrožalo mir. Nemci trdijo z besedico »koridor«, da je to nasilna, politična nostrpnost, ki je težka kri- vica, prizadeta nemškemu nai'odu in V. GABERSKI: Cini in načini (Iz zbirke »Brez slave«) (Konoc.) Kar jo bilo oficirjcv, jim jo bila pot navzgor gotova. Bil bi že moral kdovo kaj zagrcSiti, da bi tistega le- ta v robruarju, maju, avgustu all novembru, ko ga je doletelo, no bil naprodoval. Napoleon je rekol, da nosi vsak vojak margalsko palico v svojnm tornistru; in s tistim Cestim 'in sigurnim napredovanjem se da tolmaciti dejstvo, da smo imeli toli- ko visokih oficirjev in najvrSjih go- neralov ... O prevratu jo bilo precej napredo- vanj, ki niso bila cisto v redu in po pravici. Ljudje so si kar sami šili ^vezcle, ker jih v splošni zmedi ni mogel nikdo motiti. Vein za sluCaj, da se je enolctnik-razvodnik naprä- v.l za kadota drug s)abo pismen Clo- vek pa za dijaka-narednika Tudi kak oficir si je prišil zvezdo, ker bi jo bil itak dobil, Ce sc no bi bilo vse prej zrušilo. Samozvanccv je bilo vedno povsod. Vfasi se je tudi zgodilo, da se jo v mirnem času kak Janez sam po- vi«al. Ko jo šel clomov na dopust je ^otel tovarišem in dekletom impo- niiati. »Prefedral« so je sam in si je prišil zvezdo, ki jo je pri cerkvi in v gostiini ponosno razkazoval. Ali joj! Zgodilo se je, da se jo sant ob slovesu napil in jo potem prišel v kasarno z nesročno zvezdo, na ka- toro jo že pozabil. Seveda so napuh in samolastnost primerno kaznovali. Vojaška napredovanja so, zlasti Co so pomenila kaj več, po svoje praz- novali. Tisti, ki so bili povišani, so svojim tovarišem naklonili kako do- broto. Prod božičem nokoč je bilo tarn v Corbolonu v oficirski menaži pri divizijski komandi kaj živahno. PriSlo je namreč bilo, da jc prapor- ščak postal poro5nik, nadporočnik kapetan, major podpolkovnik, višji gtabni zdravnik polkovnik, in g-ospod komandant pa podmaršal. To jo žo nekaj. Dočim so zunaj v zakop'b ljudje stradali, so se tu veselili za bbloženimi mizami. Dobil i so si nek jo opernega peyca, dunajski Co- list, ki ¦ ga. drugje omenjam* jo pa brenkal na nekem instrumentu ka- kor je vedel in znal. Bili so dobre voljo in silno razigrani. Se divizij- ski župnik jo pozabil na svoje zakrk- njeno dostojanstvo in gospod ko- mandant jo blagovolil s kako besedo odlikovati tudi najnižjega gosta pri pojcdini. Samo višji štabni zdravnik, sveži polkovnik, ki jo bil obenem šef sani- teto pri diviziji, je popolnoma odpo- vedal. Bil je poljski žid, katerega biblijskemu imcnu je bila priteknje- na slovanska končnica »ovič«. Napil so je kratki in okrogli debeluh tako, da jo zdrknil pod mizo ter oblcžal kakor klada. Kor ni bilo bolj pri- kladncga strokovnjaka, jo priskočil vcterinar, ki je ugotovil, da bolniku srco i§e bije. Jasno je, da ne gro, (La- bi klieali moštvo na pamoö, da bi ga zavleklo na prenočišče. Sicer je res, da je gospodu samo slabo, in da se ni opijanil; ampak tudi' to se ne sme razvedeti. Spravili so ga za steno, kjer je blaženo zaspal. Pozno po pol- noči so so ,'razšli. Alkoholiziranega zdravnika so zavlekli po stopnicah v njegovo sobo, kjer jo čakala nanj smrt, ki jo je pa pregnal njegov slu- ga. Ko je bil namreö prišel v jutro poglednt, je naJSol vzornoga gospoda, kako moli iz velike skrinje nog-o, do- čim ga težki pokrov pripiiTa in tišči. Pijani mož je ponoCi menda zamo- njal svojo posteljo z veiiko skrinjo, tor dvignil pokrov, ixgubU ravnoves- je in padel z glavo na dno; ali pa je morda še iskal kak požirek v skri- nji, in jo tako prišel v past. Bil je ves moder in zabuhel v obraz, ko ga je sluga pobral iz skrinje. Po vsobi- ni skrinje in po zaslugi' tega služab- nika je vse takoj vedelo, kaj jo go- spoda sinoßi jcdla in pila . . . Nekako takrat so tudi pri nekem madjarskem polku praznovali na- predovanje v Latisani. Svoje slavje so priredili v salonu nekoga palazza, Bili so hudo dobrc volje in razvili so se v čisto madjarsko smer. Najprej so metaU case v steno, potem so stolkli vso posodo, dalje so razbili in razdejali mize, stole, podobe na ste- nah, lestenoc in ogledala, in nazad- nje so z bajoneti razklali in razrezali deščice, s katerimi so bili abiti zido- vi. So vrata so dvigniJi s teCajev in jih prelomili nst dvoje. Po tem divjem junaätvu so odsli naprej, kajti bili so pozvani na fron- to. Ker pa je bilo pustošenje strogo prepovedano, je višja komanda za- grozila, da prijavi polk komandi ar- mado. To je pomagalo. Gospoda so zbrali denar, ki ga je lastnik zahtc- val za škodo, in so gotovo sklcnili, da ne bodo nikdar več tako razsajali. Mislim, da so jo napredovanje na tak način, kakor v Corbolonu in La- tisani, redkokdaj praznovalo. A ne- koliko se že mora vedno in povsod. In se tudi je. Stran 2. »Nova Doba« 22. V. 1933. Stov. 42. clržavi. S to tvorbo je naenkrat do- tedanja državna in naprodna enota razbita na dvojc. Poglejmo, kaj pravi o tern vpra- šanju nemška znanost, ona znanost, ki jo je svet cenil, dokler so ni iz- prevrgla v propagando sedanjosti. Kaj pravi ncmško uradno štctje? Ve- mo mi sami najbolje, kaj se pravi nemško uradno štetje, težko smo to občutili in težko plaCali. Meyers Konversations-Lexikon iz 1. 1908. pravi: Wcstpreusscn: Die Be- völkerung belief sich 1905 auf 6,041.740 Seelen, darunter befanden sich 507.318 Polen, Masuren ued Kassuben (razna slovanska pleme- na). Davon 704,719 Evangelische, 844.506 Katholiken. Morda so Stevil- ke o veri natančnejšc, v teh pokra- jinah je veijalo pravilo: Poljak ka- tolik, Nemec protestant. Sedanji »ko- ridor« pa ne obsega vse vzhodne Pru- sijc, nemški kraji so ostali v Nemči- ji. Zanimivo je dejstvo, da je na je- zikovni karti ves »koridor« in še ne- kaj vec označeno z be&edico »Pol- nisch«, na drugi karti pa teče örta, ki se krije z današnjo niejo, označe- n»: »Polnische Sprachgrenze«I Zato je važna ugotovitev v angleSkem parlamentu: »Komisija je odločila Pomorje Poljakom. na podlagi nem- škega statističnega urada, ker ji je ta dal dokaze, da je to ozemlje po narodnosti poljsko«. G. Chamberlain je še pristavil: »Kdo bi imcl danes vest izročiti Nemcem le enega Po- ljaka?« Za Nemce so te ugotovitve mučne. Po poljski statistiki je danes na Pomorju 80% Poljakov. Da jo po- ložaj Nemcev ugodon, svedoči 805 4osnovnih šol in 30 gimnazij, ki so nemške in delujejo po vsej Poljski, kjer živi nemška manjšina. Pred vojno ni imelo uradno naštetih 4,000.000 Poljakov niti ene poljske Solei Ti podatki prepričevalno govo- rijo, da je nemško govorjcnje o na- silju le spretno izrabljanje nepouče- nosti sveta. Druga trditev, da se je s tem raz- kosala v teku stoletij združena eno- ta, je navadna laž. To ozemlje jo bilo do delitvo Poljske (I. 1795.) ved- no ali v državi Poljski ali pa je tvo- rilo samostojno slovansko državo. Pomorju je grozila velika nevar- nost s strani Nemškega viteškega reda, ki je nasilno širil krščanstvo in germaniziral vzhodno Prusijo. Red je enkrat zascdel Pomorje, ven- dar so ga Poljaki pregnali. Do de- litve Poljske ni med Nemčijo in Vz- hodno Prusijo, razen omenjene epi- zode, nikdar obstojala teritorijalna zveza. Z delitvijo jo prišlo Pomorje pod Nemce. Kljub izpopolnjenim raznarodovalnim sredstvom ni uspe- lo germanizirati te slovanske pokra- jine. Omenim naj lo zloglasno zakon: Zur Hebung und Vermehrung des deutschen Elements ist durch Gesetz vom 20. April 1886. eine Ansiede- kingskommission errichtet. Nemcem ni uspel njihov trud. Boli jih, da ne velja naCelo: Kar je enkrat v nemSki posesti, mora nemško ostati! Mi živimo ogrožoni, predstraža smo na nevarnem križišču in stika- lišču Evrope. Usoda Pomorja je naši slična, pa vendar je niti najmanj ne poznamo. G. Dibovski jo izjavil, da ga je naša nepoučenost o Pomorju presenetila in zabolela. Slovanskih držav, nastalih po sve- tovni vojni, ne vcže samo čas na- stanka. Njih usoda je tesno poveza- na. Poslednji dogodki so to potrdili, približali pa so nas tudi in povezali V enotnejšo tvorbo. To vezi je treba utrditi z medsebojnim spoznava- njem. „SI a g e r Celje, Dečkov trg 4 a. Vsled prevelike zaloge razprodaje gra- mofonskih ploSč od 1. maja dalje, dokler traja zaloga, od Din 15— naprej. »Privoščil sem si tri tedno bivanja v ,Benetkah.« — »Koliko te stane?« — »Tega so no vem — mislim, da poldrugo leto pogojno.« Kriza in gospodarstvo V zadnjem članku sem obljubil, da bomo sedaj govorili o našem polj- skem gospodarstvu s posebnim ozi- rom na ozimino. Že nekaj let opa- zujem, kako obCutno škodo si dela- jo posestniki pri sejanju ozimine, posebno v bližnji celjski okolici, kjer »Celje gnoji« in so polja zelo gnojna. Pregledal sem jesenske set- ve, bile so Cez 50 odstotkov pregosto posejane. Posestniki so namree v zelo zmotnem naziranju, da ho več zraslo, če bodo gosto nasejali. Rav- no to naziranje je velika zmota, ki kmetu na vse strani občutno škodu- j je. Prvič jo škoda ta, da polovico se- mena preveč porabi, drugiC pa pri- dela polovico manj in to največkrat slabcga zrnja. Pridelal bi lahko po- lovico več, ako bi polovico redkcje posejal. Skoda, ki jo trpi tak posest- nik, je torej vsestranska. Vse vrste ozimine leto za letom, posebno na dobro gnojenih njivah, kadar se sklasijo, že pri majhnem- nalivu po- ležejo, ker so pregoste bilke, ki se niso1, mogle dobro razviti, slabotne in jih vsaka moča polomi in poclcre. Ako se to večkrat dogaja, klasje ne vstane več in obleži na zemlji. Da taka setov nima lepo doraščenega zrna, bo vsak razumel. Kdor ima oči in razum, da zna premisliti in preračunati, tega mo- ra tako dejanje v sree zaboleti, ko vse hudo strada kruha, tu pa gre po- Naznanam cenj. damam, da sem svoj salon popolnoma preuredil z vsem komfortom tako, da delam z najboljšimi aparati. Taüek August, Gasposha 16. C B 1 1 B Trajne kodre (Dauerwelle) izdeluje po najnovejši metodi. Barvanje las z zelo ceneno Inecto-Rapid kakor tudi z L' Oreal Henne. Nega lepote po znanem salo- nu Oeta Vignier »Wiener Kosme- tikum« - ter vsa v naSo stroke spadajoča dela. ijüdi upöi'ablja tliieyno Cblorodont. To dokazuje, kako dobra je ia zobiia pasta. Šamo opazujie ijudi, kako zelo .se zanemarjajo nego zob in spoznali bostc, kako prijclno Vas prcsenelijo svcža usia z ue- govanimi zobmi. *- Dobiva se povsod. Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 13.- BeIi zobje - CKlörodant polnoma po nepolrebnem na milijo- ne koščkov kruha vsled nevednosti v izgubo! So izjeme, so razumni go- spodarji, ki sejejo ozimino redko, porabi jo polovico manj semena, a pridelajo dobro polovico več nego oni, ki sejejo pregosto, in to lepo do- zorelega zrnja. Lani je zaradi pre- goste setve ozimina po večini legla, na posestvu g. Janiča na Babnem pa- ri, pr. ne, tarn je bila setev redka, a zelo čvrsta, z lepim, debelim zrnjem. Kmetje, posnemajte vendar razum- ne gospodarje in upoštevajte dej- stvo: Cim boljša je zemlja, tem red- keje sejte in prepričali se boste v prvem letu, da st© dosegli dvojni do- biček. Za dosego pravi 1 nega sejanja bi bilo nujno potrebno, da bi si ob- činarji skupaj nabavili sejalni stroj; ta bi so jim v dveh letih izplačal na prihranku semena in obilni žetvi. V nedeljo 14. (,. m. je bilo v šmart- nem v Rožni dolini dobro obiskano pouCno predavanje g. Maksima Šri- barja, sreskega veterinarskega refe- renta v Celju. Njegov temeljiti pouk o živinoreji in prvi pomoči pri obo- lenjih živine je bil tako važen in dragocen, da si ga morajo gospodar- ji in gospodinje globoko zapisati v sree in se začeti po njem ravnati. Kdor bo upošteval njegove nasvete, ne bo veC tako hudo obcutil ki-ize in bo brez lastnega pomanjkanja Se di'ug^im pomagal, živinozdravniku g. Šribarju pa bo vedno hvaležen, saj se trudi za napredek kmetijstva. Vatroslav Kosi, strok. rkonom Lopata pri Celju. DOMAČE VESTI d Nj. Vel. kralj v Skoplju. V sobo- to 20. t. m. ob pol 9. dopoldne je pri- spel Nj. Vel. kralj z dvornim vlakom iz Niške banje v Skopljo. Najprej je posetil vojaško pokopališče ter si ogledal novo kapelo, za katero je svoječasno poklonil zelo ;d/'agocene ikone. Od tarn je odšel v podružnico Narodne banke in si ogledal njeno novo palaCo, ki je najvecje poslopje v Skoplju. Nato je posetil novo os- novno šolo in trgovsko akademijo, kjer se je dalje Casa razgovarjal tu- di z dijaki. Ob 11. se je Nj. Vel. kralj odpeljal v okolico Skoplja proti Ka- čaniku in si ogledal tamošnje zgodo- vinske izkopnine. Nato se je odpeljal na vojaško letališče, kjer so jo po- drobno zanimal za vse naprave, nato pa se je opoldne vrnil na kolodvor, se odpeljal z dvornim vlakom proti Velesu in si spotoma ogledal novo zgrajeno progo. Povsod, koder se je pojavil Nj. Vel. kralj, ga je narod na- vdušeno pozdravljal. d Kje se dobijo sejmske legitima- cije. Legitimacijc za obisk letošnje- ga XIII. ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija prodajajo po 3 Din vsi vefiji denarni zavodi, trgovske korporaeije, županstva, župni uradi, prosvetna druStva, tujskoprometne ustanove in večje železniško postajo dravsko banovine. Kjer bi legimacij no bilo na razpolago, naj se zahte- vajo direktno od urada Ljubljanske- ga velesejma. Organizacijc in usta- nove, ki bi želele prevzoti prodajo legitimaeij, se prosijo, da so obrnejo na urad velesejma. Pri odhodu na velesejem doplača lastnik legitima- cije razliko v ceni, t. j. 27 Din, pri ve- lesojmski blagajni, kjer dobi potrdi- lo o obisku velesejma, nakar mu vozni listek velja za brezplačen po- vratek. d Prosim vsipajte . . . Kathreiner Knoippovo sladno kavo in Pravi : Franckov : kavni dodate-k v hlad- no in ne vkipečo vodo! Tako se kuha pravilno in tako prija najbolje! d Dunajska vremenska napoved za torek 23. maja: Sevojne Alpe: Oblačno, ponekod nagnjenje k de- ževju ali nevilitam, padec tempera- ture, severni vetrovi. Južno Alpe: Po večini jasno, podnevi ,toplo. Celje in okolica c Celjska podružnica Jugosloven- ske - češkoslovaške Hge jo imela v soboto 20. t. m. zveöer redni obßni zbor v Celjskem domu. Predsednik g. dr. Juro Hrašovec je podčrtal važ- nost JC lig. Delo celjske podružnice je bilo lani skrom.no. Tajnik g. inž. Ozvald jo poroCal, da se je v Ljub- Ijani osnovala zveza JČ lig za drav- sko banovino, ker savez lig v Beo- gradu do lani ni pokazal dovolj ini- cijativnosti. Gosp. inž. Ozvald se je lani spomladi kot zastopnik celjske podružnice udeležil izročitvo diplom öastnima Clanoma JČ Hge v Ljublja- ni gg. senatorju Hribarju in redak- torju Strakatomu ter pred dvema tednoma zborovanja saveza lig v Beogradu, kjer se je ugotovilo, da se je število lig v naši državi poveCalo na 20 in da so je delovanje lig po- globilo. Znani pevski zbor »Šest- naetka« iz Olomouca bo na svoji tur- neji po Jugoslaviji priredil v Cetrtek 0. julija zvecer pod okriljem celjske lige koncert v mali dvorani Celjske- ga doma v Celju. Blagajnik g. prof, lloleček jo poročal, da ima celjska podružnica (i0 Clanov. Članarina se lani ni pobirala, pač pa se bo pričc- lo nabiranjo še ta mesec. Celjska li- ga bo podprla proänjo zaslužnega zgo- clovinarja in publicista g. prof. Jan- ka Orožna v Celju na ministrstvo prosvete, da bi mu dovolilo štipendi- jo za študijsko potovanje v Čeho- slovaško. Pri volitvi je bil izvoljen ves dosedanji odbor s predsednikom g. dr. J. Hrašovcem in podpredsed- nikom g. prof. J. Orožnom. Celjska liga bo priredila jeseni m. dr. preda- vanje ministra v p. g. dr. Vokoslava Kukovca iz Maribora, gosp. dr. J. C. Oblaka iz Ljubljane ter filmsko pre- davanje. c Šolski nastopi gojencev Glasbe- ne Maticc bodo, kakor smo že poro- čali, v čotrtek 25. t. m. ob 10. dopol- dne, v petek 20. t. m. ob 18., v sobo- to 27. ob 18. in v četrtek 1. junija ob 8. zvečer v Mcstncm gledališču. Pri I. nastopu bodo sodelovali gojenci nižje stopnje klavirske in vijolinske Sole, pri II. nastopu gojenci srednje stopnje, pri III. nastopu gojenci srednje in deloma višje stopnje, pri IV. nastopu pa samo gojenci višje stopnjo in šolski orkester. Ravnatelj- stvo vabi. starše gojencev in gojenk Glasbene Matice in vsakogar, ki se zanima za razvoj glasbene Sole. Vstopnino ni. Vsakdo si kupi spored, ki velja kot vstopnica. c Proračun mestne občine celjske za 1. 1933. Mestno načelstvo v Celju razglaša: Mestna občina celjska je na podlagi odloka ministrstva fi- nanc z dne 3. maja 1933, St. 4776/VII do praes. 5. maja 1933, upravičena pobirati v upravnem letu 1933.: 50% občinsko doklado 1. na drž. zemlja- rino, 2. zgradarino, 3. pridobnino, 4. družbeni davek, 5. rentnino in 6. uslužbenski davek. 7. 5% najemnin- ski vinar od ui-adno ugotovljene ei- ste najemnine brez 25% odbitka za vzdrževanje stavbe. 8. Kanalsko pri- stojbino v iznosu GO par od porablje- nega nv" vode iz mestnega vodovoda. Kanalska pristojbina se plačuje če- trtlotno za nazaj. 9. ObCinske troša- rine in sicer: a) od vina 1.50 Din, b) od vinskega mošta 0.50 Din, c) od pi- va po 1 Din od litra, C) od sampanj- ca in finih vin po 25 Din od stekle- nice po 7/io litra, d) od žganja, ruma, konjaka, Spirita, likerjev, poslajene- ga žganja in jajCncga konjaka v pav- Saliranom znesku 20.000, Din e) od mesa: za konja 12 Din, za govedo 12 Din, za tele 7 Din, za prašiCa 15 Din, '/.a, 1 komad drobnice 2 Din. 10. Tiž- ne pristojbine kakor v letu 1932. 11. Samostojne občinsko davščine: a) obC. cestno naklado, b) kanalske pri- stojbine, c) daväCino na kvartanjo, č) davščino na veselice kakor v letu 1932. Glede pobiranja teh davščin iz- idejo posebni razglasi. 12. ObCinske takse, kakor jih je odobrila kr. ban- ska uprava dravske banovine v Ljuh- Ijani s svojim odlokom z dn© 17. ju- lija 1931, II. No. 15.525/6, in kakor so bile objavljcne z razglasom mest- nega načelstva celjskega z dne 25. 6. 1931, št. 6948/30 na uradni deski me- stnega načelstva celjskega. 13. Vo- dai'ino, ki znaSa: a) v mestu Celju za vsak in3 vode 2 Din, b) za odje- malce vode izven mestnega teritori- ja pa za vsak m:i vode 3 Din. Najem- ninski vinar v iznosu 5% od uradno ugotovljene Ciste najemninc se bo pobiral od 1. junija 1933 dalje. Za čas od 1. Jan. 1933 do 31. maja 1933 pa velja na podlagi od kr. banske upra- ve dravske banovine dovoljenega proračunskega provizorija 4% na- jemninski vinar. c Alpinsko predavanje, ki ga jc priredila Savinjska podružnice SPD V petek 19. t. m. zvečor v risalnici meSCanske sole v Celju, jo zaintere- Stev. -42. »Nova Doba« 22. V. 1933. „ Stran S. JLMilLLjr z e JLili. jJjjjAÜL0]1! proti mrŽeati na hmelju »edobi v drOQGfiji SanitaS, GelJ8 siralo ljubitelje gora v polni mcri; j to jc dokazal obisk, saj je bila risal- nica za toliko posluSalcev skoro pre- majhna.. Predavateljico gospo Miro M. Debelakovo je predstavil zbranim planincem in poslušalcem načclnik podružnice g. dr. M. HraSovec, nakar jo povzela besedo z živo pripovestjo o lepotali in veliCastvu gora, pa tudi o strahotah, ki jih vsak trenutek lahko pripravijo neukemu in nepre- niišljenemu plezalcu. PreSla jo za- | tern k opisu prvenstvenih plezalnih tur, ki jih je v družbi drugih plozal- cev napravila na stonah naših veli- Castnih Julijskih Alp in v tujini. Podrobno je opisala potek ture na špikovo severno in severozapadno steno, turo po severni stcni Vclike Mojstrovko in turo po severni steni ViSnje gore v gorovju Krnije. V dru- gem delu svojega napetoga prcdava- nja je govorila prcdavateljica-ple- zalka o plezalni tchniki, posebno o ra\nanju s plezalno vrvjo in o varo- vanju. Okrog 70 diapozitivov v glav- nem tehničnega znaCaja in z zani- mivimi prizori pri plozanju po gor- skih stenah je ilustriralo predava- nje. za katero je žela pretlavatoljica ob koncu mnogo pohvale in prizna- nja ( Okoliški občinski svet bo imel redno sejo v sredo 24. t. m. ob 18. v občinski posvetovalnici na Bregu. c Redni obeni zbor Ljudskega vse- učilišča v Celju bo drevi ob osmih v risstlnici meščanske sole. Člani naj se udeleže obCnega zbora v čim več- jem številu. c Poroka. V soboto 20. t. m. dopol- dnc se je poroCil v župni cerkvi v Celju g. Milan Fabjančič, profesor na drž. realni gimnaziji v Celju, z železniško uradnico gclč. Lojzko Bcr- varjevo, hčerko mestnega organista in skladatolja g. K. Bervarja v Celju.. NovoporoCcncema izrekamo iskrenc <"ostitke! (' Izredni občni zbor celjske »So- ce« bo prihodnjo nedeljo 28. t. m. ol) It!, v Narodnem domu. Ker gre za važno vpraSahje, ki se tičc prospeva- nje druStva, naj se vsi člani prav gotovo udeleže. — Odbor. c Dramski odsek celjske »Soče« bo gostoval na praznik v Cetrtek 25 t. m. v Vojniku v posojilnieni dvo- rani z burko v 4 dejanjih »Vražja misel«. ZaCetek točno ob 1G. c DruStvo »Soča« bo priredilo v če- trtek 25. t. m. ob priliki gostovanja dramskega odseka popoldanski poš- izlet v Vojnik. Dolžnost članov je, da se izleta polnoštevilno udoleže. Pri- j jatelji društva dobrodošli. Odhod iz- ' pred celjske pošte ob 13. I c Drž. krstjevna zaščita dece in | mladine v Celju bo priredila v sobo- to 3. junija c v e 11 i č n i dan, da nabere vsaj nekaj denarnih sredstev za bedno deco. Naj bi se občinstvo zavedalo plemenitega naraena te pri- reditve in pridno poseglo po cvetli- cab, ki jih bodo ponujale deklice. Naj nikdo ne odkloni prošnjo malih, nego naj vsak po svojih moCch na- kloni dar, ki bo dobrodošel in hva- ležno sprejet. c Položaj na delovnem trgu se boljša od tedna do tedna. Število brezposclnih pada sicer polagoma, toda stalno. Od 11. do 20. t. m. se je pri ekspozituri javno borze dola v Celju na novo prijavilo 60 brezpo- selnih (49 moških in 11 žensk), delo je bilo ponujeno za 55 oseb (38 moš- kih in 17 žensk), posredovanj jc bilo izvršenih 48 (za 33 moških in 15 žensk), odpadlo je 85 moSkih. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 915 brez- poselnih (823 moških lin 92 žensk) napram 988 brezposclnim (892 moš- kim in 9C> ženskam) dnc 10. t. m. c Delo dobijo pri celjski borzi de- la: 1 holelski kuhar, 1 mizarski po- močnik, 1 slaščičarski pomoenik, 1 pekovski vajenec, 1 hotelska kuha- rica, 1 hotelska podkuharica, 3 ku- liarice za orožnike, 4 služkinje, 2 kmečki dekli, 1 natakarica in 1 pe- ri ca za sezono. c V notici o zaprisegi novih elanov okoliškega občinskega sveta se je v zaclnji številki v naglici dogodila ne- ljuba pomota. Pravilno so mora gla- siti, da je nove občinske odbornike zaprisegel sreski načelnik g. dr. Vid- mar. c žetev smrtt. V celjski bolnici so umrli: v petek 19. t. m. 50-letni dni- nar Ivan Janžok s Spodnjega Sečo- vega pri Rogaški Slatini, v soboto 20. t. m. M-letni dninar Franc Bar- bej z Ljubnega in 40-letna kočarjeva žena Ana Pečnakova iz Zagrada pri Celju, v nedoljo 21. t. m. pa v sta- rosti G5 lot po dolgom trpljenju žup- nik g. Josip Musi iz Vitanja (truplo so v ponedeljok 22. t. m. ob 14.30 bla- goslovili v Marijini cerkvi in ga na- to propeljali v pokojn-cov rojstni kraj Vransko, kjer so : ¦ nopoldne l>oložili k vočnemu počiL i). Dne 21. t. m. je umrl v celjski bolnici 48- letni občinski revež Mihael Šolinc iz okolice Št. Jurija ob juž. žel. V nedeljo 21. t. m. je umrla na Spodnji Hudinji 71 pri Celju v starosti 72 let ga. Terczija OmladiCova, soproga po- sestnika g. Jakoba Omladiča; pogreb bo v torek 23. t. in. ob 17. iz hiše ža- lo.sti na okoliško pokopališče. V po- nedeljek 22. t. m. je umrla v Celju (Ljubljanska cesta 27) v starosti 79 let posestnica ga. Marija Bajdetova, roj. Fakinova. V ponedeljek 22. t. m. jo umrla v Zagradu 22 pri Celju v starosti 07 let gostilničarka ga. Fran- čiška Casutova. Pokojnim bodi ohra- njen blag spomin, preostalim naše Iskreno sožalje! c Smrtna nesreča v Levcu. Star- ček, o katerem smo v zadnji števil- ki poročali, da ga je v petek 19. t. m. ob 13.25 v Levcu povozil savinjski vlak, je ob 15.15 v celjski bolnici pod- legcl poškodbam. Njegove identitete do danes še niso mogli ugotoviti. c Tat v fotografskem ateljeju. V so- boto 20. t. m. popoldno so je vtiho- tapil v nezaklenjeni sotografski ate- ljo g. Pelikana v Razlagovi ulici ne- znan tat in ukradel okrog 5000 Din vreden sotografski aparat znamke »Leica«. Tat je prerezal žico telefona in zvonca, ki je bila napeljana iz de- lavnice v atelje, sicer bi bil, Cim bi bil stopil v atelje, zazvonil zvonec v delavnici. Policija je storilcu že na sledu. c. Kolo je izginilo. V petek 19. t. m. opoldne jo neznan prijatelj tujih ko- los izmaknil nek emu žagarju s Fran- kolovega iz noko gostilniške veže v Prešernovi ulici okrog 850 Din vred- no moško kolo brez znamke in šte- vilke. c Izguba. Dne 19. t. m. dopoldne je bila v mestu izgubljena okrog 200 Din vredna zlata broška, Sokolstvo x Okrožni zlet v Šoštanju bo v ne- deljo 28. t. m. Odhod iz Celja v kro- ju z jutranjim vlakom. Clanstvo jo vabljeno, da se udeleži tega zleta v čim večjem številu. Vožnja polovič- na, x Župnl zlet na Sušaku o binko- štih. Članstvo, ki se hoče poslužiti o binkoštih ugodnosti znižane vožnje, se naj po sokolski župi javi najkas- neje do 25. t. m. Pogoji so naslednji: Za članstvo-telovadce je prosta vož- nja na podlagi legitimacije, ki se do- bi pri župi, ostalo članstvo, ki no na- stopi, ima 75% popusta. Vsak clan pa, si mora nabaviti zletni znak za 10 Din in legitimacijo po nizki ceni okrog 2 Din. Vsi, ki se prijavijo, mo- j-ajo pripomniti, ali reflektirajo a) na skupno prehrano za 20 Din dnev- no (zajtrk, kosilo in večerjo), b) skupno prenočišče v Martinščici (brozplačno) ali privatno prenočišče. x Novos* pri prostib. vajah. Na le- tošnjem pokrajinskem zletu v Ljub- ( Ijani bodo člani izvršili svoj nastop ; 1c prostim vajom ob skupnem petju vAetno koračnice, ki jo je zložil brat i5vajgar. Istotako bo moški naraščaj po dovršenih prostih vajah odscl po- Gramofoni radioaparati in raznovrstna pnprawila ANTON LE NIK. Celje, Glavni trg 4 joč s telovadišča. Zadevni tekstzno- tami se razpošlje vsem edinicam, ki so javile svojo udeležbo na pokra- jinskem zlotu. Sport t Preložena nogome^na iekm«. Za nedeljo 21. t, m. ob 1G.30 napovedana izbirna nogometna tekma med re- prezentancama Celja in Gaborja je bila zaradi sokolske prireditve pre- ložena na nedoločen čas. Odpoveda- na je bila tudi predtekma med SK Šoštanjem in rczervo celjskih Atle- tikov. t SK Olimp : SK Jugoslavia. Na praznik 25. t. m. ob 1(5.30 se bo pri- Cela na sportnem igrišCu pri »Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med SK Olimpom in SK Jugoslavi- jo. Ob 15. bo predtekma mod rezer- vama SK Atlotiko in SK Olimpa. t Seja upravnega In nadzornega odbora SK Celja bo drevi ob 9. v klu- bovi sobi v Celjskem domu. — Pred- sednik. Kino Elitni kino Union. Ponedeljek 22. maja: »Vse bo zopet bolje ...» Iz- vrstna zvočna veseloigra z godbo in petjem. V glavnih ulogah Dolly Haas, Heinz Rühmann, Fric Grünn- baum, Ernest Verebes in Oskar Si- ma. Dve zvočni predigri. — Torek 23., sreda 24., četrtek 25. in petek 26. maja: »Zasanjane ustne«. Veličasten zvoöni velcfilm. V glavnih ulogah slovita umetnica Elizabeta Bergner in znani Rudolf Forster. Zvocne predigre. Ta film je tako krasen, da si ga mora vsakdo ogledati. Glasovi iz občinstva Obsekavanje in kleščenje drevja Pri kostanjih in sličnih revežih je že od nekdaj navada, da jim odbije- jo vsako vejico, ki se kje pokaže. Ta- ko molijo ti obtolč-onci svoje gole ro- govile v zraJc kakor bi piosili nebo usmiljenja zavoljo sladostrastnosti Ijudi, ki jim jemljejo podobo, od na- iave dano. Sedaj so se pa olepševal- ci spravili tudi nad lipe. Tam nad Dečkovo cesto pod pokopališCem so jih nekaj tako ostrigli, da izdaja sa- mo nekaj zelenih vejic, ki so slučaj- no ušle žalostni pozornosti, da so to lipe. Skromna senca vitkih droves pač ne bi bila delala Skode na trav- nikih. — V Zavodni pa je tik ob br- vi velik jagned, ki nima ne veje, ne vejice in ne lista na sebi. In tam ob igrišču so tudi tri jagnede tako zde- laM, da niso več podobni drevesu. Res je, da so tam za živo mejo neki ogoni, a da bi senca ozkih jagnedov PIERRE BENOIT: 76 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenll B. Rihterilfi Ao sva priSia v senčnico, sem videl, da bi bilo ireba napraviti prave strelno line. Tako se je bilo gr-! movje razraslo. Listje je postalo eel zid. Toda zdi se mi, da so bile misli velike vojvodke rtrugje. Dokler sva hodila po stepi, ni izpregovorila niti besede. Na njenem obrazu sem Cital nekakšno trdno odločnost. Tudi jaz sem molCal. Kaj naj bi ji bil pri- ^ovedoval? Ali niso bile najine misli v tern tragic- Jem tronutku iste? Zakaj bi jih drug drugemu od- »rivala? M Nenadoma pa je izginil tisti trdi izraz, ki je prej WmZI kaZil- nJOn Obraz' in mehkcJge Crte so se po- vala mM 'Ih< ZaCela Je nekaj šepetati. Pripovedo- 2e to me jo^mort^ drozS°v- Prosenečen sem bil. ložnosti odločila °i Se je ob taki uri in taki pri- |ih navadah. claj pa še predavanje o ptič- Nabito puSko je poloyiin t,o i , • i tako cudno smehljall Ba\\Z*S T\ "T^ 8° ^ noö usodno delovala na nj^r ' da b° **.»" vala mi je: lZVnn- Tn P^povedo- Wk?lZ^\r\V0Zn™ tG VelikG Ptice' ki Jjh J"c zel° tcžko stpoljati, ker so v svojem bistvu tako lokave ieVa : lVGk "t M mi'Slil? VGŠ' da S0 P"Ä Ä |eva zdaj midva. Ne vidiš jih, samo slutiä jih. Po čutu moraš streljati. Jaz sem se tega že navadila. In Co ti pokažem smer in rečem: »Streljaj!«, moraš strc- ljati, ne da bi se brigal za cilj. Potein pojdeS pogledat in dobiš drozga na tleh.« Govorila je čedalje bolj tiho. Njcn glas je posta- jal skoraj piskajoč. Iztegnila je roko in mi pokazala v neko smor, kjer sem komaj čul šumenje listja v gostem grmovju. »Streljaj!« ml je ukazala. »Streljaj!« »Saj nič ne vidim!« sem skoraj prestrašeno od- vrnil. »Nerodnež,« je šepnila. »Bom pa sama.« Dvignila je puško in sprožila. Pok, strašen, grozen krik. Stresel sem se, kakor so se stresle vejo, ki jih je ošinila krogla. Velika vojvodka se je oprla ob svojo kadečo se puško in so bledo nasmehnila. »Pojdi in poglej . . .« Opotekel sem se in jo ubogal. Komaj sem so vle- kol skozi jescnovo grmovjo. Tam za njim, v mlaki krvi, ki jo je žejho pila prst, se jo zvijala Meluzina von Graffenfried v pred- smrtnih krsiih. Obraz so ji raztrgale šibre, ki so jo zadolo iz najvcCjo bližino. »Strašna nesreča!« sem kriknil z ubitim glasom. Volika vojvodka je prišla skozi grmovje. Eno izmed Meluzininih oči je izteklo, drugo pa je strmeJo v Auroro z izrazom, ki je bil blazen od groze in bo- lc&in. Aurora jo je samo hladno pogfiedala in šepnila besede, ki jih je povodal Hamlet po uboju Polonija: »Škoda, da ni kdo izmed močnejsih . . .« S strašnim hropenjem jo Meluzina umirala. Velika vojvodka se dolgo ni ganila. Crte njenega obraza so bile tako neizprosno okrutne, da sem se je skoraj bal. Brez groze je gledala, kako se upira vanjo osteklenelo oko mrtvega dekleta, »Vrniva se,« je naposled rckla. »V gradu morava sporočiti, da so je pripetila nova nesreča.« Iz mojih drhteCih rok je vzola malo pusko go- spodično von Graffenfried, ki je bila okrasena kakor damaščanka, in jo položila k mrtvemu telesu. Potem je naglo odSla in mi poinignila, naj osta- nem tam. Ostal som sam pri mrtvem deklctu. Sprva se je niti niscm upal pogledati. Moj Bog, kam je izginila očarljiva polt, lepa okrogla lica, hrepenefie oti. Zdaj je ostala samo še gnusnakaša krvi, pomešana s prst jo- in lasmi. Strašne zelcno žuželke so žo krožile okoli bednih cstankov. Odrezal sem leskovo vejico in jih jel pre- ganjati, kakor pode pri nas stari slaSčiCarji, ki hodijo od vasi do vasi, s papii'nato pahljačo muhe s svojih košar. Velika vojvodka so jo kmalu vrnila. Z njo je pristokala gospa von Wendel, dve ali tri dvorne damo in Meluzinina sobarica. Aurora jo bila še zmeraj clovolj mocna, da je gospodovala sama nad sabo. Samo hladno jo ukazovala. Meluzinino telo so na nosilih odnesli v palačo. Ko smo se približali dvoru, smo zaglcdaii veli- kega vojvodo, ki je šel žalostnemu sprevodu naproti. Ko je bil na obisku pri ranjencih v dvorani za sve- čanosti, so mu prinosli vest o novi nosrofi, l