i z n i c el Zivah-en Prešernov dun v^rqdjJíJable ^ K XI - št- 2. FEBR Kulturni pi v zname odprtja kn Vrtec r bo dra M. Todobniki ■Biatmca 12, tel.: 162-11-03 Odprto: ponedeM- cetrtelç 6.00 - 22.00 petei- sobota: 6.00 - 24.00 Osudimo: opte matice jedi po naročitu Vsát pete ^ živa gtasba in o dojety 'Va 6 [je ni! Slaščičarna, inrffleng« —S -A OPSSV -šgr-- Nudimo vam «diko i.biro po,ocnih in otroških tori po tu|.h kotolog.h; torte velikosti od 8 kosov naprej, ludi diobelicne; domoco polico; ročno izdelone domaće piškote in še veliko drugego. Če želite, vam torto naredimo po sliki, ki jo přinesete s sebo|. ODPRTO VSAK DAN OD 7.00 DO 21.30. Telefon: 01 564-20-50 Ljubljanska 121,1236 Trzin, tel,01/56M7-47. lax,01/564-4M8. e-mail:ínfo0hyle.si PRODAJA: . ORTOPEDSKIH POSTELJNIH VZMETNIC lna zalogi so štirje tipi vzmetnic v vseh standardnih dimenzijah) . POSTELJNIH VAKUMSKO STISNJENIH VLOŽKOV . POSTELJNIH VLOŽKOV IZ LATEKSA . PISARNIŠKIH STOLOV Ft TV SERVIS GORENC s.p., Liparjeva 16, 1234 Mengeš, GSM: 041 644- 17 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, oudio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustih HUBAT PETER HPCOMMERÍ OU/; Možnost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengei Telefon:§1/72309(10 www,hp-commerce,si Čistil no-vzdrževal ni servis - generalna n da Trzinci pri tem nismo imeli prav dosti besede, zdaj, ko imamo svojo občino, bi pa že lahko rekli in tudi upoštevali '•sto, kar si sami zares želimo. Trzinci naj bi večinoma nasprotovali nadaljnjim pozi-davam in širjenju naselja v gozd. Dejala K da s sprejemanjem sprememb pravzaprav le pripravljajo teren za širitev cone m daje nesmiselno govoriti, da temu ni "ako. Če bodo na območjih T-12 in T-20, v skladu s predlaganimi spremembami zazidalnega načrta, uredili električno, vodovodno, plinsko in drugo napeljavo, je povsem jasno, da občinskem svetu čez čas, Mogoče že v naslednjem mandatu, ne bo ^stalo drugega, kot da se spet vda v usodo Potrdi zazidalni načrt, saj jim bo-Povedali, daje bilo tako predvideno že pred dvajsetimi leti in da seje sedanji ob- činski svet s tem strinjal. Županje ob tem pripomnil, da v Občini ne bi nikamor prišli, če bi vse stvari vsak novi občinski svet ob-ravnava! vse od začetka. Enostavno je treba graditi na že dogovorjenem. Matjaž Erčulj je sprožil tudi razpravo o ig-rišču, ki naj bi ga uredili na mestu, kjer je bil v coni prvotno načrtovan bunker. Pred časom so tam že uredili nogometno igrišče, vendar z njim niso zadovoljni sosedje. Jasno je, da cona potřebuje tudi prostore za rekreacijo prebivalcev, saj jih je vse več, med njimi paje tudi precej mladih. Po sedanjem predlogu sprememb namembnosti tistega območja naj bi tam uredili otroško igrišče. V prihodnje bo treba tudi vprašanju zago-tavljanja možnosti za rekreacijo tudi drugih prebivalcev v coni namenjati več pozornosti. Čeprav se predstavniki Liste za zeleni Trzin s spremembami zazidalnega načrta niso strinjali, je občinski svet z večino glasov spremembe potrdil. To pomeni, da lahko v treh, štirih letih pričakujemo nadaljnjo pozidavo t.i. severnega kareja, saj naj bi to, kot je zapisano v obrazložitvi odloka, predstavljalo logično nadaljevanje večinoma že realizirane pozidave obrtno- industrijske cone. Ker pa za zdaj za to območje še niso sprejeli zazidalnega načrta, bodo tam po spreje-tem odloku uredili zgolj: vse prometne ure-ditve (ceste, hodnike za pešce, mostove), regulacijo potoka, kanalizacijo (fekalne in meteorne), vodovod, elektroenergetsko omrežje, javno razsvetljavo, ekološki otok. Za oskrbo s plinom bo poskrbel koncesionar -Petrol d.d., občina pa tudi ni dolžna poskr-beti za opremljanje s telekomunikacijskim omrežjem. Čeprav res niso sprejeli zazidalnega načrta in še niso dovolili pozidave gozda, je sedanji občinski svet za to, bolj kot tišti, ki je pred dvajsetimi leti razmišljal o obsegu OIC, prižgal zeleno luč. Druga točka dnevnega reda, sprejem odloka o Knjižnici Domžale, v drugi obravnavi ni bila spoma. Vnesli so le nekaj redakcijskih popravkov, ki se nanašajo tudi na spremen-jeni položaj krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin. Med drugim je v odloku zdaj zapisano, da Občina Trzin daje zavodu Knjižnica Domžale v upravljanje knjižnične prostore z opremo v Centru Ivana Hribarja v Trzinu. Ob tem pa so svetniki opozorili, da bo treba fond knjig v knjižnici še obogati. Povedali so, da so Trzinci v knjižnico že prinašali knjige, vendar naj osebje ne bi zabeležilo, kdo je daroval knjige in od kod prihajajo. Prav bi bilo, da bi se vedelo, da gre za trzinske knjige, ki so jih Trzinci prispevali za svojo knjižnico. Županje obljubil, da bo preveril, kako je s to stvarjo, prav tako pa tudi, kako je z naročanjem knjig, ki jih Domžalska knjižnica sicer ima, niso pa v Trzinu. Na prejšnji seji je, kot smo poročali, občinski svet zadržal predlagano podražitev programov varstva otrok v trzinskem vrteu. Sestavili so posebno delovno komisijo, ki je podrobno preučila porabo denarja v vrtcu. Pri tem so člani komisije v več primerih ugotovili, da bi se z racionalnej-šim trošenjem in gospodarjenjem dalo prihraniti nekaj denarja. Menili so, da cena lahko ostane nespremenjena, saj je število otrok v posameznih oddelkih višje od normativov, stroški pa so izračunani v skladu z normativi. Izračuni so tudi pokazali, da prihodki v trzinskem vrtcu šc po-krivajo odhodke. Svetniki so se zavzeli za večji nadzor nad delovanjem vrtca, predlagali so, da naj vodstvo vrtca tudi pozo-vejo k racionalnejšemu trošenju denarja. Senco na vse skupaj paje po glasovanju o tem vrgel prihod ravnatelja Zavoda šola in vrtec Trzin g. Franca Brcčka. Povedal je, da sta z vodjo vrtca čakala v predpros-toru, da biju povabili k obravnavi problematike in je šele, ko se mu je zdelo, da že predolgo čakata, potrkal na vrata. Žal je bil prepozen, da bi kar koli rekel v zagovor vodstva vrtca in da bi odgovoril na posamezne očitke. Naslednje točke so minile brez zapletov. Člani sveta so brez posebnih zadržkov po-trdili letošnji delovni program Nadzornega odbora občine, župan pa je člane sveta, kot na vseh sejah, na kratko seznanil s tem, kako potekajo posamezne dejavnosti, predvsem na področju naložb v Trzinu. Med drugim je povedal, da so v osnovni šoli že opravili tehnični pregled in da pri tem ni bilo posebnih pripomb. Gradbena delà so v glavnem dokončana, zdaj prostore opremljajo. Kdaj bodo dobili uporabno dovoljenje, šc ni znano, prizidka in njuna ureditev pa bodo nared do novega šolskega leta. Kot zanimivost povejmo, da so v občini začeli razmišljati o možnosti, da bi tudi v Trzinu, podobno kot so to že storili v Mengšu in Vodicah, poskusili iz globin-skih vrtin dobiti vodo za svoj občinski vodovod. Po nekaterih predvidevanjih naj bi bilo to cenejše kot posodabljanje vodovodnih povezav s črpališči na Mengeškem polju. Miro Štebe POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINETRZIN G. ANTONOM PERSAKOM CONI SE OBETAJO SPREMEMBE Na zadnji seji obćinskega sveta so sprejeli nekatere spremembe ^«'dalnega nač ta za območje obrtno-industrljske cone Trzin, zato smo se tok,at o tem pogovarjall s trzinskim županom g. Antonom Persakom. Najbolje, če začnem z zgodovino. Na začetku 80-tih let so v bivši občini Domžale sprejeli dolgoročni načrt, s katerim so do-ločili območje industrijske cone. Prvotna ideja o njenem obsegu oz. rezervacija prostora zanjo je obsegala površino 56 hektar-jev, kasneje pa je bilo za cono natančno določeno 33 ha zemljišč in teh 33 haje v okviru obstoječega prostorskega plana šc vedno določenih za pozidavo z objekti obrtno-industrijske cone. To območje je bilo nato razdeljeno na več enot, ki so jih pojmenovali: T-l l,T-12,T-20 itn. Prav-zaprav je bil celotni Trzin razdeljen na takšne enote. Dolgoročni načrt je določal, ali se posamezna območja urejajo z zazi-dalnim načrtom ali s kakšnim drugim aktom. recimo s prostorsko ureditvenimi po-aoji oz. PUP-om. Zakaj so območje industrijske cone razdelili na takšna območja, ki se urejajo z različnimi izvedbenimi akti, na prvi pogled ni prav jasno, gre pa za to, da so predvideli, da bi v coni uredili območja, na katerih bi potekale razlićne dejavnosti. Na cnem območju bi bila tako samo obrtna dejavnost, drugje bi bilo mo-goče urediti obrtne obrate s stanovanji, drugje naj bi bila težja industrija in tako naprej. Zazidalni načrt iz leta 1984 je zajel samo del predviđene cone, tam nekje okrog 20 ha. Kasneje sta sledili še dve spremembi tega zazidalnega nacrta, ki sta nekoliko razširila cono, vendar še vedno v okviru teh 33 ha. Ta mesec smo sprejeli še eno spremembo zazidalnega nacrta, kjer predvidevamo ureditev še enega pasu mejnega območja, vendar ne na novo kot razširitev cone. To morajo Ijudje razumeti. Smo še vedno v okviru 33 ha, ki so določe-ni kot zazidalno območje industrijske cone. Povedati pa je tudi treba, da en del še vedno ostaja ncurejen. To je del, ki bi ga bilo treba urediti s prostorsko ureditvenimi pogoji. Zaradi lažje predstave naj povem, da gre za območje sevorovzhodno od sedanje že ure-jene cone. Sicer pa te spremembe, ki smo jih sprejeli, urejajo več stvari. Določajo lokacije za par-kirišča, zato da bi v coni vsaj do neke mere ublažili problem mirujočega prometa. Pridobili naj bi skoraj 200 novih parkirišč, predvsem vzdolž poslopij, ki stojijo v ulici Motnica vzporedno s štiripasovno cesto proti Ljubljani, nekaj novih parkirnih prostorov naj bi dobili tudi ob Piramidi. Spremembe omogočajo tudi spremembo namembnosti nekaterih parcel. To smo storili na zahtevo lastnikov ali pa zato, ker ni bilo več potrebe, da bi določeno parcelo uredili tako, kot so nekoč zahtevali predpisi. Konkretno gre pri tem za parcelo, ki je bila prej predvidena za zaklonišče, ker pa zdaj to ni več potrebno, naj bi na tistem mestu uredili otroško igrišče. Urejamo tudi eno od podobmočij ob sedanji meji cone. Gre za območje T-l 1, medtem ko območje T-20 zdaj ne urejamo, saj je to potrebno urediti s prostorsko ure-ditveni pogoji. Naj pa še enkrat poudarim, da sta obe območji že od leta 84 predvideni kot zazidljivi. Ko ste ravno spreminjali namembnost nekaterih območij, me zanima, zakaj niste spremenili tudi namembnosti parcele, na kateri stoji objekt s hišno Ste-vilko Motnica 1, ki je med ljudmi bolj znan kot grad ali graščina. Ker tisto območje ni predvideno za stanovanjsko pozidavo, zdaj kupci v tistem objektu stanovanj ne morejo legalizirati oziro-ma njihova vselitev ni zakonita. Kot ste omenili, tišti objekt leži na območju, kjer stanovanjska gradnja ni dovolje-na. Ko smo sprejemali program priprav sprememb, ta problem ni bii izpostavljen tako, kot je zdaj, in ni bil uvrščen med sedanje spremembe. Z novim zakonom o urejanju prostora, ki je začel veljati 1.1. 2003, pa vstavljanje naknadnih sprememb v postopek ni mogoče. Če bi to želeli, bi morali ponoviti celoten postopek in ga za četi od začetka. Če bi šio za spremembo, ki bi zadevala urejanje mirujočega prometa, bi bilo to mogoče, v tem primeru pa to ni. Program priprav mora namreč natančno opredeliti, kaj se bo s spremembo ure-jalo. Da bi celotni postopek vračali na za-četek, bi bilo tik pred zdajci nesmiselno Naš občinski svet je spremembe zazidalnega načrta sprejel, če bi želeli sprejeti spremembo namembnosti tistega prostora, pa bi se morali zdaj lotiti samo te spremembe. Novi zakon določa, da sprememb zazidalnega načrta, razen če ne gre za izrazite interese občine, občina ne predlaga, ampak jih predlaga zainteresirani investitor. Gre namreč za to, da je postopek povezan z določenimi stroški in če je neki investitor na določenem območju pripravljen kaj spreminjati, naj to plača. Osnovna težava pri tem je, da tisto ob-močje ni namenjeno stanovanjski gradnji Tudi prvo gradbeno dovoljenje, ki gaje investitor dobil, je bilo namenjeno gostin skemu objektu. Kasneje so dovoljenje spremenili tako, da je bilo na tistem območju mogoče zgraditi poslovne apartma-je. Kasneje je prišlo do prekvalifikacije teh apartmajev v stanovanjske apartmaje vendar je tudi v tem primeru šio za zgolj omejeno število apartmajev, mislim da» deset, in to le v enem nadstropju. Zdaj so ti apartmaji zgrajeni v treh nadstropjih » jih je več kot petdeset. To pomeni, da gn-" v veliki meri za črno gradnjo in v veliki meri za drugačno namembnost, kot je do-ločena v gradbenem dovoljenju. Povrhu vsega pa vse skupaj tudi ni usklajeno z normativi, ki so določeni za stanovanjs gradnjo. ma-% aje. : olj Rešitev problema vidim v tem, da nekdo vloži vlogo za legalizacijo objekta, se pravi za pridobitev ustreznega gradbenega dovoljenja. Ta, ki bo vlogo vložil, mora imeti pravico gradnje, to pomeni, da mora biti nesporni lastnik. Tega pa v tem primeru ni. Kupci, ki v objektu živijo in so si kupili stanovanja, niso lastniki, pa tudi prvotna lastnika sta vprašljiva, saj sta pod hipoteko. To pomeni, daje treba najprej urediti problem lastništva. Drugi problem je, daje treba vložiti tudi vlogo za uporabno dovoljenje, kot sem dejal, pa objekt ni grajen v skladu s stanovanjskimi standardi in normativi. Tretji problem paje, da za tisto območje še vedno velja zazidalni načrt, ki tam stanovanjske gradnje nc do-voljuje. To pomeni, daje treba ta zazidalni načrt spremeniti. Pobudo za to lahko da investitor ali investitorji, ki pa morajo biti lastniki. Tako smo v začaranem krogu, ko se vedno znova vračamo na vprašanje lastništva objekta. Kot predstavnik občine lahko rečem, da smo pripravljeni na postopek spremembe, vendar ne morem reči, ali bo občinski svet to tudi sprejel. Ko se bo ustrezen predlagatelj pojavil, sem pripravljen sprožiti postopek za spremembo namembnosti. Moram pa reči, daje slabih sto metrov naprej v isti ulici, po naših podatkih, še en tak objekt, ki je ravno tako zgrajen nezakonito. V njem je 7 stanovanj. Nad lastništvom je, kot vem, prav tako hipoteka, in se bojim, da bo tam, sicer v manjšem obsegu, izbruhnil ravno tak problem. Vemo pa, da so v coni še nekateri podobni objekti. Če mi zdaj kdo reče: »Ali vi kot župan ne boste pomagali tem ljudem, saj gre za vaše občane!« od mene zahteva, da naj si prizadevamo legalizirati takšne objekte. To pomeni, da bodo takšni investitorji, kot je bil tišti pri Motnici I, mislili, da se izplača graditi nezakonito. Ne plačajo komunalnega prispevka, mimo načrtovalcev s takšnimi nenačrtovanimi posegi obre-menjujejo komunalno infrastrukturo, sta-novalci pa potem zahtevajo drugačen režim, kot je tam predviden. Na primer zahtevajo mir, ne glede na to, da so se naselili v industrijsko območje. Tako se lahko zgodi, da nekdo, ki je na legalen način ■am postavil industrijski obrat, ki povzro-ča tudi hrup, s tem moti ljudi, ki so tja Prišli na nelegalen način. Reševanje takšnega zapleta je lahko precej delikatno. ^ em, daje tem ljudem treba tia nek način Pomagati. Vendar se vprašam, kam to pelle- Tam je 55 stanovanj, v katerih živi °koli sto ljudi. Menim, da jim je treba pomagati predvsem zato, ker jih je v ta položaj na neki način pripeljal tudi sam sistem. Kdo pa je po vašem kriv za ta zaplet? enim, daje nesporni krivec tišti, ki je 10 zakuhal, se pravi prvotni investitor. A lxdo pa po mojem mnenju nosijo tudi tišti, ki so ravnali v neskladju z dovo-ljenji, ki so jih imeli. Nesporno je kriv tišti, ki je vedel, da tam ni mogoče graditi stanovanjskega objekta, pa gaje vseeno gradil, krivi pa so tudi tišti, ki so mu pri tem pomagali. Tišti, ki mu je to dovolil, bi ga moral opozoriti, da tam ni možna stanovanj ska gradnja, in bi moral njegovo vlogo zavr-niti. Kriv je tudi sistem, ki je to dopustil. Inšpektorji so sicer ukrepali, vendar zelo pozno. Ni mi pa tudi jasno, kako je možno, da so ljudje lahko dobili stalna prebivališča v objektu, ki je nelegalen, ki nima upo-rabnega dovoljenja itn. Med ljubitelji smu-čanja v Trzinu je vse več razmišljanj o tem, da bi morali, zaradi težav, ki jih imajo s sedan-jim trzinskim smučiščem, ki je po spletu okoliščin v sosednji občini, nekje v naši občini urediti novo smučišče. Vse več idej je, da naj bi ga uredili na pobočju enega od hribov nad industrijsko cono. Kako gledate na to idejo? Te želje poznam in jih tudi razumem, hkrati paje treba vedeti, daje v Trzinu prisotna tudi zelo močna zahteva, daje treba preprečiti nove posege v gozd. Urejanje takšnega smu-čišča bi to vsekakor bilo, in to kar drastičen poseg, še zlasti, če bi to želeli urediti tako, kot je treba. To bi pomenilo izkrčenje pre-cejšnje gozdne površine. Zgraditi bi bilo treba tudi vsaj minimalne objekte in seveda tudi poti do tja. Verjetno bo kdo rekel, saj je načrtovano pokopališče tudi takšen poseg. Pri tem paje treba vseeno upoštevati, da bi bilo pokopališče bližje robu gozda in da po-kopališča Trzin še nima. Je pa to javni objekt, ki naj bi ga občina imela. Res paje, da so možnosti za to v naši občini omejene. Ko govorimo o smučišču, pa seje treba tudi zavedati, da so bili predpisi o urejanju prostora in varovanju okolja takrat, ko so Trzinci uredili smučišče v Dolgi dolini, precej bolj ohlapni in manj strogi, kot so zdaj. Če želimo zdaj urediti smučišče na bolj primernem mestu, moramo najprej ta prostor določiti z dolgoročnim prostorskim načrtom. To po- meni, da bi morali pridobiti soglasja vseh soglasodajalcev: gozdarjev, naravovarst-venikov, vseh za to pristojnih državnih organov - teh je od 8 do 10. Da spremeniš dolgoročni prostorski akt v sedanjih raz-merah, traja dve do tri leta. Potem je treba zagotoviti prostorsko izvedbeni akt. To pomeni po sedanji zakonodaji lokacijski načrt, za kar je treba računati spet na kaki dve leti. Nato je treba narediti projekt in začeti postopek. Drugi pogoj za to je, da mora biti občina lastnik tistega zemljišča. Mi smo na tistem območju sicer žc kupili nekaj manjših parcel, vendar večina preostalih zemljišč ni bilo naprodaj. Lahko pa računamo, da se bo takoj, ko se bo začelo govoriti, da namerava občina tam kupovati zemljo, tištim zemljiščem cena vrtoglavo dvignila. Po sedanjih izkušnjah mislim, da bi za to, da bi uredili smučišče, na primer na območju Hrastovca, minilo najmanj 6 do 7 let. Ko smo ravno pri smučišču. Letos ima trzinsko smučarsko društvo težave pri zagotavljanju vode za delovanje snežne-ga topa, s katerim bi zasněžili smučišče. Ali so kakšne možnosti, da bi smučar-jem pomagala občina? Ne vem, kako daleč so zdaj stvari. Vem samo to, da so se smučarji pogovarjali s ■ GLAVNA CESTA■M»(liTCBUMNA - CEUE) 2 vedrom na kratki vrvi ne boš g'obine vodnjaka; kako bi premišljevanja o -"noanostiopravljal vsakdanje delo? Mongolski komunalnim podjetjem Prodnik, da naj bi .im sponzoriralo dobavo vode. Ker je ob-čina tudi lastnik Prodnika, ti stroški na koncu padejo na pleča občin, ki so lastni-ki tegajavnega podjetja. Težava je v lem, daje smučišče v sosednji, mengeški obči-ni, inje to potem predvsem njihov strošek. pred kratkim so bili v občini Kamnik ogorčeni, ker so dobili od zavetišča za žívali Gmajnicc pri Ljubljani račun za vzdrževanje nekega zavrženega psa, ki so ga lastniki prepustili usodi v Kamni-ški Bistrici. Ali ima tudi naša občina | Ljubljani. Poleg velikcga števila drugih stvari, s katerimi seje uk-varjal, je bil tri desetletja tudi urednik Planinskega vcstnika. Izredno simpatična poživitev v nadaljnjem programuje bil nastof otroškega pevskega zbora OŠ Trzin. Otroci so nam z vso razigra-nostjo zapeli pa tudi zaigrali na razne male inštrumente. Poleg njih pa so se v istem sklopu predstavili tudi starejši osnovnošolci l isti, ki smo se v petek, 6.2., udeležili prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku v novem Centru Ivana Hribarja, smo prav gotovo preživeli lepo kulturno obarvano popoldne. Poseben čar je temu dala nova trzinska pridobitev - knjižnica. Lahko zapišemo, da smo v Trzinu dan Prešernovc smrti tokrat po zaslugi Občine Trzin res zelo dobro proslavili. Vse skupaj seje začelo že ob treh popoldne in trajalo do pol osme ure zvečer. Pri tem sta morda tudi zgodnja ura in dan botrovala temu, daje bilo med obiskovalci t.i. kulturnega maratona največ upokojencev. Letos je počastitev kulturnega praznika potěkala ne samo na do-slej šc neizkoriščenih novih prostorih, ampak tudi v čisto drugač-ni obliki. Letos torej ni bilo klasične proslave in morda je bilo tudi zato veliko bolj zanimivo, predvsem pa razgibano. Neprestano, torej vsake pol ure, seje kaj dogajalo. Za povezovanje programa pa je neutrudno skrbela Urša Mandeljc. Začelo seje z dogodkom dneva, z otvoritvijo Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin v prostorih Centra Ivana Hribarja. Knjižnica je podružnica Domžalske knjižnice, tako da si knjige lahko izposojajo vsi člani slednje, k vpisu pa so vabljeni tudi novi člani. Poleg knjig in čitalnice vam knjižnica nudi prostor za učenje, deskanje po svetovnem spletu ter bralno-igralni kotiček za otroke. Pri tem velja opozoriti tudi na to, da knjig na policah ni ravno na pretek inje zato zelo zaželen tudi kakšen knjižni prispevek, ki gaje na domačih policah že prekrila debela plast prahu. Knjižnica je svoja vrata odprla z uvodnim nagovorom ravnatelja Knjižnice Domžale g. Gujtmana, ki je takoj na začetku izrazi! željo, da bi slovenska kultura s svojo ustvarjalnostjo in razpoznav- nostjo še naprej krepila idcntiteto našega naroda v družbi enako-pravnih evropskih narodov. Takoj nato pa je z besedami přešel na knjižnico, za katero je dejal, »da ponuja prostor, ki izziva domiš-Ijijo in vzpodbuja k branju; je prostor, kjer se enakovredno pre-pletajo tradicionalni in sodobni mediji; prostor za razmišljanje, druženje in zabavo, prostor za srečevanje vseh generacij, prostor za izmenjavo informacij...« Preden so si Ijudje lahko ogledali prostore nove pridobitve, je izbrani trenutek izkoristilo tudi uredništvo Odseva in knjižnici podarilo vse letnike Odscva, ki so do sedaj izšli. Gospodu Gujtmanu jih je simbolično predala članica Uredniškega odbora Mateja Erčulj. Sledilo je odprtje priložnostne razstave prof. Tineta Orla, po kate-rem je knjižnica dobila svoje ime, ter pogovor o njegovem živ- (Brigita, Matic Zajc in Anja Bavčar) z izvirnimi spisi o Francetu Prešernu in Tamara Klavžar s svojimi pesmimi. Za njimi niso prav nič zaostajali tudi trzinski pesniki in pisatelji -žerjavčki, ki so se predstavili v enem izmed manjših prostorov knjižnice, tako daje bilo ob kar lepem številu poslušalcev kar malce těsno. Vendar se na tem městu moram strinjati z trzinskim županom, ki je poudaril, daje poezija intimna stvar, in spada v manjši prostor. Svoje pesmi so predstavili: Nežka Andrejaš, Alojz Muhar, Anka Jurše, Emilijan Pevec in Milan Kufcršin, ki pa je interpretacijo svoje poezije přepustil dvěma predstavnikoma žerjavčkov. V svojih pesmih so velikokrat omenili tudi knjižnico. Še posebej paje izstopal Tone Ipavec, ki je obiskovalcem v šaljivi obliki podal tekst, ki seje nanašal predvsem na novejše pridobitve trzinske občine. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji malce resnejše glasbe v izvedbi Glasbene šole Domžale. Pod mentorstvom Tereze Gabriele Neculcea, Mira Novaka in Staše Udovič smo lahko v Dvorani Marjance Ručigaj slišali naslednje skladbe: P.l. Čajkovski: San-jarjenje - Godalni ansambel GŠ Domžale, N. Čajkin: Ples sne-žink- Blaž Kmetič na harmoniki, A. Strajnar: Pravljica za Mih-ca- Robert Markič na kitari in G. Ph. Tclemann: Menuet - Godalni ansambel GŠ Domžale. Z nastopom KUD-a Franca Kotarja Trzin seje beseda premaknila h glavnemu krivcu slovenskega kulturnega praznika, k dr. Francetu Prešernu torej. Šio je za predstavitev našega velikega pesni-ka skozi podajanje dějstva o njem, ki so se nepretrgoma prepletala z izseki iz njegovega pesniškega opusa. Dogajanje se je nadaljevalo z nastopom upokojenskega pevskega zbora Žerjavčki, ki seje tokrat še posebej potrudil, saj so pevke in pevci zapeli kar deset pesmi. Pesem in veselje do petja jim je kar vrelo iz srca. Le kakšno bolj veselo bi lahko zapeli, so ob koncu pripomnili nekateri izmed poslušalcev. Prireditev je počasi prehajala h koncu, kar je bilo čutiti tudi v do- gajanju samem, kajti vzdušje je postajalo nekako bolj umirjeno in intimnejše. Vsak s svojim svežnjem pesmi sva v okviru li-terarnega delà programa nastopila Simon Jugovic Fink in Mirjam Štih. Simon je tokrat představil izbor svojih sonetov, jaz pa sem se prvič predstavila z nekaj pesmi-mi v prozi ter z nekaj pesmimi v verzih. Za zaokroženo celoto paje na koncu iz-vrstno poskrbel župan občine Trzin Tone Peršak, ki seje odločil, da nam tokrat ne bo postregel s klasičnim govorom, ampak bo rajši priredil javni pogovor o Francetu Prešernu - kot pesniku in člověku. Dotak-nil seje različnih vidikov gledanja na našega velikega pesnika. Njegove ljubezni do žensk; Julije kot modela »pesniške« ljubezni; tematike njegove poezije, v kateri je združil Ijubezen, narod in jezik v zaokroženo celoto; njegove življenjske drže, ki seje nagibala k nesreči, pa tudi njegovega odnosa do religije in Boga. Na tej zadnji točki je g. Peršak izzval dr. Bogdana Dolenca in ga kot duhovnika pov-prašal po njegovem mnenje na to temo. Le-ta paje občinstvu na kratko představil knjigo Mirka Mahniča z naslovom Prešer-nova vera, iz katere je povzel nekaj bist-venih idej. Kot npr. to, da Prešeren sicer ni bil organizirano veren, toda njegova vera je bila globoka. Bil naj bi kristjan, toda nasprotoval je pretirani moralni strogosti takratne duhovščine oz. janzenizmu. Njegov Bog pa naj bi bil Bog ljubezni. Toda to je le ena izmed interpretacij. Ena izmed možnosti je tudi ta, da seje naš poet nagibal k panslavizmu, na kar je opozoril tudi trzinski župan. Na koncuje Anton Peršak pogovor z občinstvom o Prešernu zaključil z besedami, daje veličina Prešerna predvsem v tem, daje vzdr-žal do konca. Skratka prav prijetno je bilo tekati sem in tja po Centru Ivana Hribarja, ki včasih spominja na pravi mali labirint, se sreče-vati z Ijudmi, malce poklepetati, prisost-vovati programu in zraven tudi kaj male-ga prigrizniti in poplakniti suho grlo. Upam na Še mnogo takšnih in drugačnih prireditev. Kajti neznanska škoda bi bila, da bi prostori, ki lahko služijo raznim dejavnostim, v tej novi stavbi samevali in ne bili deležni obiska druženja željnih ljudi. Mirjam Štih Moder člověk je povsod doma. Člověkova modrost se pokaže pri treh rečeh: pri upravljanju hiše, obvladovanju jeze in pisanju pisma. Španski NE KAR TAKO i, O, da imamo svojo občino, je lepo in prav, a kaj, ko nam ne da in ne da miru. Vedno se spomni kaj novega in nam hoče vsiliti boljše življenje, čeprav bi nekateri radi živeli kar v idili preteklosti, ko smo imeli še KS in se ni nihče dosti sekiral, kaj ta počne. Po novem jih bodo tako ukinili, KS namreč, so za parlamentarni centralizem zelo moteč faktor; ampak Trzinci smo jim ušli pred nosom: to so jezni, si morete misliti? Pa nazaj k našim peripetijam! Predragi Trzinci, poglejte, že lep čas imamo kabelsko televizijo. Kako to škoduje našim očem, je menda vsakemu posebej jasno, kako pa mladina gleda Discovery, pa Animal planet, pa vse te grozne živali, ki jih je tam na pretek, rajši ne omenjam. Saj jih mora cele noči tlačiti mora! Pa si zamislite upokojence, ko opolnoči začnejo z nočnim programom: vse tisto lahko vidijo, kar brez viagre ne morejo več početi So pa trdni ti naši ta stari, še za nobenega nisem slišal, da bi ga nočm infarkt. Ce se pomislimo, da se morajo nekateri učiti tujih jezikov ob gledanju nemških in angleških programov, pa italijanščine, francoščine, španščine... Joj kakšna škoda, da smo dobili kabelsko! In sedaj je přišel nad nas še zemeljski plin, to bo šele veselo. Namesto da vlačimo drva in pepel da kurimo fosile, se bomo ogrevali in kuhali na čisto energijo, ki jo skoraj ne vi-diš in ne' vohaš. Ljubi Trzinci, to je pa že od sile, pa samo poglejte okoli sebe: sam gozd! Je že imel prav modrec trzinski, ki mi je pred časom rekel: »Pa kaj ga serjete na OS, plin, pha poglej proti Dobenu, sama čista energija.« Niti to ga ni motilo, čigava daje, le v gozd bi bilo treba stopiti, pa bi imeli kurjave za vse čase. Kaj bi k takemu izkonščanju narave rekli rumeni, paje že drugo vprašanje. Tu bi lahko našteval še kup stvari, od pločnikov, vodovoda, cestne razsvetljave, urejanja zelenić; ampak to bi bilo preveč šinfanja, zato h glavni temi nocojšnjega večera! Knjižnica v Trzinu! ..... ... To, dragi moji, je pa višek vsega. Poleg branja in izposoje knjig nam bo knjižnica nudila še druge potratnosti, kot so revije, časopisi, DVD in videokasete in celo računalnike. Ce se ustavim samo pri knjigah in časopisih, je to bogokletno dejanje. Pomislimo samo, kako knjiga nastane; najprej jo mora nekdo spisati: kakšna potrata časa, saj za to ne dobi nobenega poštenega denarja in mora poleg pisanja početi še druga škodljiva delà, da lahko preživi. Potem ne smemo pozabiti, daje knjiga večinoma izdelana iz papirja, papir pndobi-mo iz celuloze, celulozo iz lesa, les iz gozda in spet smo pri problemu. Mi, rumeni, od-ločno nasprotujemo uničevanju gozdov. To so zelena pljuča mest in naselij, mi se bomo vozili z avti v službo, da bomo dali hrano gozdovom in ne bomo dovolili, da gozdovi pre-minejo. Računalniki so težava zase. Lahko predpostavljamo, da že kar nekaj Trzincev, predvsem mladih, spretno rokuje s to nebodigatreba napravo in da mnogi že spretno rolajo po internetu včasih sami, včasih v duetu. Pa se občinski možje zavedajo, kaj so s prostim dosto-pom'do teh naprav in interneta storili za občino in Trzince? Jaz mislim, daje dejanje premalo pretehtano, to bi morali obravnavali na OS po zgledu naših vrlih parlamentarcev, ko imajo pod točko dnevnega reda problem izbrisanih. Zakaj to primerjam? Ali ni očitno? Vsak kolikor-toliko računalniško opismenjen ve, da po internetu strašijo virusi in to veliko in različni, veliko jih prihaja iz Azije. Nevarnostje prav v tem. Na primer: zagret trzinski rolar po internetu ni dovolj pažljiv, pa stakne virus, pa ne kakršen koli, o ne, prav lahko je to tajski ali kitajski ptičji-kurji- virus gripe. In katastrofa je tu! Virus se po novem lahko prenaša tudi s člověka na člověka, s Trzinca na Trzinko, in se kaj lahko zgodi, da bomo ob nepravočasni najdbi zdravila Trzinci postali izbrisani! Kaj nam bo potem lastna občina in trud rumenih, vijoličastih, modrih in še kako drugače obarvanih? Zaključek: . Knjižnica je kljub všemu naštetemu velikánská pridobitev za naš kraj, in sem prepričan, da ga ni med nami, ki bi ne znal ceniti truda, ki je bil vložen v odprtje knjižnice in to tako kmalu in v svoji občini, v čudovitem Centru Ivana Hribarja. Naj nam ne bo žal sredstev in truda tistih, ki so največ prispevali k temu in dajmo jim tudi verbalno priznanje. Najlepše priznanje pa bo zagotovo pogost in velik obisk te prelepe pridobitve. Ne pozabimo. da nas je malo in da bo naš jezik, ki je za mene najlepši na svetu, ostal in se ohranil, če ga bomo ponosno uporabljali v govoru in branju. Za to pa so potrebne knjige in mi imamo te srečo, da nam je občina dala tako darilo, ki ima trajno vrednost in ogromen pomen za obstoj našega jezika in preko tega tudi Slovenije na sploh. Tone Ipavtf Trzin, 6. 2. 20(H NADALfEVANJE mi MENGEŠKA CESTA 1/ nrpïinii številki Odsevaje V |Jl^jpilJI bila v razgovorih s prizadelimi občani, ki živijo ob Mengeški cesti pod naslovom Ruska rulela, prestav-Ijena vsa problematika bivanja ob tej cesti. V zaključku je bilo navedeno, daje za varen promet potrebno le-tega upočasni-ti, zgraditi pločnike na obeh straneh ceste, prehode za pešce, protihitrostna opozori-la, pasové za zavijanje v levo, semaforje ali krožišča in obvoznico. O tem, kakšne so možnosti izgradnje navedenega, smo se pogovarjali z županom Antonom Peršakom, ki je povedal naslednje: Izgradnja pločnika na desni strani Mengeške ceste Od križišča pri gasilnem domu do pekarne Najprej morda pojasnilo, da si na občini posamezne naloge delimo kot konkretne zadolžitve. S problematiko izgradnje pločnika na Mengeški se ukvarja predvsem podžupan Valentin Kolene v sodelovanju z občinskimi službami. Seveda pa to ne pomeni, da sam ne vem, kaj se na tem področju dogaja. Drugo, kar je potrebno poudariti Je to, daje Mengeška cesta državna, inje po zakonu o javnih cestah v lasti države, ki jo je tudi dolžna urejati. Res pa je, da so na teh cestah, po katerih poteka tudi notranji krajevni promet, za urejanje pločnikov in javne razsvetljave pristojne občine. Pri tem že pri samem zakonu prihaja do zadrege, saj cesta ne pomeni samo cestišča, ampak je t.i. cestno telo širše in sega še nekaj metrov od voznega dela cestišča na obe strani ceste. To velja tudi za Mengeško cesto, ki je v večjem delu v lasti države, ki ima po zakonu o graditvi objektov edina pravico posegov na teh Površinah. Na površinah kot je pločnik, Pa država nastopa kot sosed, ki hoče uve-Ijaviti svoj vpliv. Navedeno razlagam malo obširneje zato, ker smo pred približno dvema letoma, ko 5mo se 'otili priprav za izdelavo pločnika 0(1 križišča pri gasilskem domu do Pekar-ne Kralj, morali najprej vprašati državo *a soglasje. Soglasje smo čez nekaj mese-j*v prejeli in naročili izdelavo projekta, smo ga nato dali v presojo in potrditev •rekciji za državne ceste pri Ministrstvu » Promet, nakar gaje bilo potem potreb-00 « popravljati in šele nato smo dobili soglasje. Projekta je razvidno, daje del zemijišč P'očnik v državni lasti, del pa v privat- ni, in če hočemo zgraditi pločnik, moramo nekaj zemijišč pridobiti. Eden od lastnikov je povedal, da pločnika ne potřebuje, pri drugi parceli paje kot lastnica vpisana tuja državljanka, ki je že pokojna. To zadevo ure-ja odvetniška pisama. Problem je tu v tem, ker je v pasu za pločnik zemljišče v celoti privatna lastnina. Prvi del pločnika, od križišča pri gasilskem domu do Pekarne Kralj, bo torej mogoče začeti graditi po ureditvi zadeve, ki jo ureja odvetniška pisama. Na drugem delu Mengeške ceste (od transformatori« do občinske meje) Pred približno dvema letoma oz. letom in pol smo pričeli z aktivnostmi tudi za drugi del Mengeške ceste. Naročili smo projekt, ki seveda ni bil izdelan na podlagi izmer, ampak po razpoložljivih skicah oz. obstoje-čih geodetskih podlagah. Te podlage so pra-viloma do neke mere netočne, kar je znano številnim občanom, zato so za dokončno ureditev trase potrebne dodatne odmere zemijišč. Za izdelavo projekta so ti podatki sicer zadoščali, treba pajih je preveriti še na terenu. Pred naročitom odmer smo pred približno pol leta pridobivali soglasja občanov. Većinsko so bili za odmere in prodajo potrebnih delov zemijišč pripravljeni, je pa kljub temu nekaj problemov. En primer je povezan z dediščino inje podoben onemu iz prvega dela Mengeške; dobro je Ic-to, da reševanje problema ni vezano na tujino. Predvidevam, da se bo na tem delu pločnik lahko zgradil, morda bo Ie nekaj ožji. V enem ali dveh primerih gre za popoino ne-strinjanje z gradnjo pločnika, kar pomeni, da lastnik ne želi odstopiti zemljišča. V naslednjem primeru lastnica zemljišče od-stopi le pod pogojem, da seji neko drugo kmetijsko zemljišče prekvalificira v gradbeno parcelo. To pomeni, da bi se postopek za gradnjo pločnika podaljšal za približno tri leta. Eden ali dva lastnika zah-tevata, da naj bo pločnik v isti ravnini s cestiščem, kar pa pomeni, da bi bili pešci na takem pločniku zelo ogroženi. O vsem tem bo lahko več povedal podžupan. Na neki način je sreča, da so navedeni problemi skoncentrirani na koncu Mengeške in bo v skrajnem primeru možno, da se tisti del pločnika zgradi kasneje. Lahko se bo uredilo tudi tako, da bo pločnik na nekaterih mestih ožji. Izmere so v zaključni fazi in bo natančno stanje znano v kratkem. Ce se bodo vsi lastniki strinjali z iz-merami, bo odločba Geodetske uprave lahko izdelana v enem mesecu, v kolikor pa se kdo ne bo strinjal, bo v enem mesecu vabljen na razgovor. Če tudi po razgovoru ne bo doseženo soglasje, se bo zadeva (mejnougotovitveni postopek) verjetno reševala na sodišču. Upamo, da do tega ne bo prišlo in bodo soglasja pridobljena v aprilu. S tem bi bila izgradnja pločnika mogoča še v tem letu. Izgradnja pločnika na levi strani Mengeške ceste Izgradnja pločnika na tem deluje v programu občine navedena. Aktivnosti za izgradnjo le-tega bomo na občini pričeli takoj po dokončani izgradnji pločnika na desni strani ceste. Prehodi za pešce Izgradnja prehodov za pešce je po veljav-nih pravilih vezana na izgradnjo pločni-kov. Tam, kjer ni pločnikov, naj ne bi bilo prehodov za pešce. Odtod odklonilno stališče države do predlogov za označene prehode na delih ceste, kjer šc ni pločnikov. Pričetek postopka za izgradnjo prehodov za pešce bo torej tnožen šele po izgradnji pločnikov na obeh straneh ceste. Protihitrostna opozorila. pasovi za zavijanje v levo in semaforii ali krožišča Zadeva je popolnoma enaka, kot pri preho-dih za pešce, kar pomeni, daje najprej potrebno zgraditi pločnika na obeh straneh ceste. Glede semaforizacije in talnih oznak bom navedel še nekaj pomislekov države oz. problemov. V Mengšu so, de-nimo, s postavitvijo treh dodatnih sema-forjev dosegli upočasnitev prometa, a hkrati tudi večjo obremenitev in onesna-ževanje okolja. Na cestišču Mengeške ceste, ki je sicer v lasti države, je občina samoiniciativno v dobro občanov oz. udeležencev v promet financirala nekatera vzdrževalna delà, ki jih je opravilo Cestno podjetje Ljubljana. Toda to je vedno dvorezno, ker se potem država neha brigati za to cesto, čeprav je odgovorna zanjo. Na cestišču pred vrtcem Žabica smo, recimo, dali izdelati in plaćali talne oznake, ki pa smo jih morali na zahtevo države žal odstraniti! Glede izgradnje tretjih pasov je treba omeniti dva problema: izgradnja je v pristojnosti države, in drugič - za razširitev cestišča za tretji pasje potrebno pridobiti zemljišče, ki je večinoma omejeno z ob-stoječimi zgradbami ob cesti. Ista težava se pojavi tudi pri možnostih za izgradnjo morebitnih krožišč, poleg tega pa oba po-sega zahtevata temeljito presojo. Naj povem še to, daje v zvezi s celovitim reševanjem problematike prometa na Mengeški cesti pred kratkim Društvo upokojencev Žerjavčki dalo pobudo, ki smo jo priložili naši ponovni zahtevi Ministr-stvu za promet in zveze. V pobudi, ki je dobrodošla, so navedeni predvsem možni ukrepi za upočasnitev prometa. Izgledi za izgradnjo obvoznice Obvoznica je bila pred leti že v planu prej-šnje skupne občine Domžale. Iz progama je izpadla zaradi nasprotovanja nekaterih prizadetih, ki so bili prepričani, daje na-črtovana preblizu naselja. Poleg tega pa so dali soglasje za štiripasovnico Trzin -Črnuče le poď pogojem, da se iz programa odstrani obvoznica. Sedaj paje položaj naslednji: Obvoznica naj bi bila uvrščena nazaj v dolgoročni plan naše občine. Postopek za sprejem prostorskega plana smo pričeli, čeprav ob-stajajo nekateri pomisleki oz strahovi, ki pa so dvostranski. Po eni strani imajo pomisle-ke prebivalci Mlak, ki se bojijo, da bi prišlo do večje pozidave jugozahodno od naselja. Bojijo pa se tudi predlagatelji sprememb plana, ker se lahko zgodi, da bo većina pre-bivalcev proti njihovim predlogom sprememb, tako da predlagane površine ne bodo spremenjene v zazidalne. Če bo potěkalo vse idealno, traja postopek do sprejetja prostorskega plana dve do tri leta ali pa šc dlje. Problem je tudi v tem, da naj bi država letos do junija sprejela strategijo razvoja. Če bi se to zgodilo, bi se občinski postopki za prostorski plan ustavili oz. bi z njimi morali pričeti na novo. Poleg tega bi bili po vsebini tudi nekoliko drugačni, drugačna pa bo tudi končna oblika aktov. V zvezi s tem sem osebno govoril z Jožetom Novakom, državnim sekretarjem v Ministr-stvu za okolje in prostor. Skupaj sva ugoto-vila, da se nam v Trzinu ne splača ustaviti postopka, tako da bomo z njim nadaljevali. Glede na obveznosti državnih služb in volit-ve je v letošnjem letu manj verjetno, da bi bila strategija izdelana do konca tega leta. Če pa bi se zgodilo, da bi bila navedena strategija sprejeta šele do sredine naslednje-ga leta, kar je precej realno, bomo mi do takrat morda že uspeli sprejeti spremembe dolgoročnega plana. V primeru, da bi na državni ravni strategijo sprejeli prej, torej letos, imamo še eno možnost, da lahko nekaj stvari z ustreznimi sklepi, ki so po novem zakonu v pristojnosti župana, ustrezno popravimo tudi za nazaj, če to možnost že od začetka upoštevamo. Pri tem gre predvsem za dopolnitve programa priprave. Na podlagi tega razgovora smo se odločili, da postopek izdelave in sprejetje tega plana, kot sem že dejal, nadaljujemo. Izdelave prostorskega plana smo se lotili predvsem iz treh pomembnih interesov občine, in sicer: - izgradnje obvoznice mimo Trzina, - dodatnih selitev kmetij iz območja goste poselitve in - urejanja prostora neposredno ob štiripasovnici, predvsem od križišča pri Kralju do občinske meje pri Depa-li vasi in znotraj že poseljenega območja. Kje natančno bo načrtovana obvoznica, še ni znano. Sam mislim, da naj bi bila dovolj oddaljena od naselja, verjetno blizu poljske ceste, ki poteka od Depale vasi proti gostišču Čep. In še o možnih rokih izgradnje in financiranju obvoznice. Glede na to, da ima država v planu čez 90 obvoznic in financira letno le tri do štiri, si lahko predstavljamo, kdaj bo prišla na vrsto trzinska, ki je v republiškem planu še ni. To pomeni, da bo glede financiranja izgradnja obvoznice v veliki meri od-visna od občine. Čim večja bo udeležba občine, prej bo obvoznica zgrajena. Ob tem naj povem še to, da naj bi se predvidena obvoznica mimo Mengša končala pri Vele s priključkom na obstoječo cesto in bi potem potěkala po obstoječi trasi do Trzina. Izvedbo rekonstrukcije tega delà cestefod Vele do Trzina) bo potrebno z občino Mengeš in državo še uskladiti. Poleg tega pa država vztraja na svojih štu-dijah, ki pravijo, da bo po izgradnji ceste Želodnik - Vodice cesta Mengeš Trzin bistveno razbremenjena, in bo to pomeni-lo razbremenitev Mengeške. Izgradnja ceste Želodnik - Vodice se sicer odlaga, med drugim tudi zaradi problematike z naravovarstveniki. Možni rok izgradnje trzinske obvoznice Za realizacijo tega projekta je potrebno najprej sprejeti občinski prostorski plan, nato pridobiti lokacijski načrt in zemljišča ter zagotoviti finančna sredstva za gradnjo. Večina te ceste bo v vsakem primeru financirane od občine. Celoten postopek lahko v idealnih pogojih, kar pomeni, da poteka brez kakršnih koli težav, traja najmanj 8 let. Še enkrat pa poudarjam, da prometne razmere za prebivalce ob tej cesti lahko zadovoljivo uredi le izgradnja obvoznice. Zaključki Izgradnja pločnika na desni strani Mengeške je možna v letošnjem letu, če bo mogoče uskladiti vse interese glede zemijišč. Po izgradnji pločnika na desni strani ceste, se bodo pričele aktivnosti za gradnjo pločnika na levi strani. Pričetek za izgradnjo prehodov za pešce, protihitrostnih opozoril, pasov za zavijanje v levo in semaforjev ali kro-žišč, je možen po dograditvi pločnikov na obeh straneh ceste. Obvoznica je najprimernejša rešitev za ureditev prometa. Ob idealnih pogojih bi trajala izvedba postopkov do izgradnje obvoznice najmanj 8 let. Stane Mesar OGLEDALO JE NVJNO Vse več bralcev nas prosi, da naj z zapisom v Odsevu Ie opozorimo pristojne, daje treba ob Mengeški cesti pri pekarni Kralj nujno postaviti ogledalo. Tam imajo starši in vsi drugi, ki želijo zapeljati na Mengeško cesto iz smeri osnovne šole, zelo velike težave s preglednostjo izvoza. Če so pred trgovino Flis parkirani avtomobili, kar jc podnevi praktično ves čas, je izvoz zelo nepregleden, če paje tam slučajno parkiran kak kombi, se pa res ne vidi, ali bo mimo iz mengeške strani pridrvel kak avtomobil. Vključevanje v promet je na tistem križišču, ki mu nikakor ne želijo podeliti statusa križišča, skrajno nevarno, in se upravičeno bojimo tudi najhujšega. Tam pa razmere včasih še poslabšajo nekateri vozniki, ki parkirajo kar na voznem pasu, ki ga sicer potrebujejo tisti, ki vozijo proti šoli ali od nje. Včasih tam vlada pravi kaos, zato bi bil skrajni čas, da pristojni ukrepajo. Še najboljša rešitev bi bila postavitev semaforja. M.Š. Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Trzin 31.03.2004 opravljalo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj, barv, lakov in podobno; Ie to bomo zbirali v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Avtomobilski deli, akumulatorji, gume, sodi, gradbeni material, veje drevja in živih meja ravno tako NE sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva. vodja sektorja javna higiena: Direktor: Matej Kovačič " Marko Fatur Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov Obveščamo vas, da bomo v Občini Trzin v sredo, 31.03.2004. izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo dne 31.03.2004 sprejemali • od 15.30 do 17.00 ure na dvorišču Občine Trzin, • od 17.30 do 19.00 ure na parkirišču pred trgovino Mercator. Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. OPOZORILO! • Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. • Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. • Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno- tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka. Vodja sektorja javna higiena: Direktor: Matej Kovačič Marko Fatur Takole je na Jemčevi nekdo odložil odslužene avtomobilske gume. Že jeseni, ob zadnjem odvozu kosovnih odpadkov. Morda je le hotel upočasniti hitrost vožnje skozi ovinek, paje pripravili pravo »šikano«? Kot piše zgoraj, so gume nevařen odpadek ... 0 PROBLEMU GRAŠČINEŽE V PARLAMENTU O težavah kupčev stanovanj v trzinski graščini - objektu v industrijski coni, ki nosi hišno številko Motnica 1, smo v Odsevu že pisali, v zadnjem času pa so se o tem razpisali tudi drugi mediji. Stvari so se namreč premaknile toliko, da so želeli zjavno dražbo prodati objekt, da bi tako poplaćali obveznosti do upni-kov. Ker gre pravzaprav za objekt, ki je deloma črna gradnja, je vprašljivo, kako bi ga država sploh zakonito lahko prodala. Sod-nica domžalskega okrajnega sodiščaje dražbo, ki je bila napove-dana za 17. februar, preklicala, dokler ne ugotovijo nespornega lastniškega razmerja. Pri tem pa se vse zaplete. Za tiste, ki zgodbe ne poznajo dobro, naj na kratko povzamemo ves zaplet. Zakonca Rijavec sta v osemdesetih letih nameravala ob vhodu v industrijsko cono zgraditi motel, za kar sta tudi dobila gradbeno dovoljenje. Odločila sta se za precej luksuzno gradnjo, saj naj bi med drugim na strehi načrtovala tudi bazen. Kaže, da jimaje med gradnjo zmanjkalo denarja za dokončanje, zato sta se odločila, da bosta del zgradbe, oziroma apartmaje, ki so jih tam že zgradili, prodala najemnikom. Najprej sta leta 1991 dosegla do-polnitev lokacijskega načrta in spremembo gradbenega dovoljenja, tako da so objekt opredelili za poslovno-apartmajski objekt, leta 1996 pa jima je uspelo spremeniti namembnost poslovnih apartmajev v stanovanjske. Načrtovala sta prodajo desetih apart- DRUŠTVO IZGNANCEV OBVEŠČA ZBIRANJE PODATKOV O UNIČENJV AU POŽIGU PREMOŽENJA bno najpogostejših vprašanj, ki jih v zadnjem času postavijajo naši člani in članice, je, kako bo s poravnavo škode, ki je v I času druge svetovne vojne nastala kot posledica okupatoijevih I požigov vasi in drugega uničevanja premoženja. V teh dneh smo dobili informacijo, daje Društvo izgnancev Slovenije pričelo s pospešenimi aktivnostmi za zbiranje podatkov o uničenju ali požigu premoženja med 2. svetovno vojno. Omenjene podatke društvo nujno potřebuje za oblikovanje ce-lovitega zahtevka. ki bo osnova za začetek pogovorov o zakonski ureditvi denarnega nadomestila za uničeno premoženje. Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Domžale poziva vse, ki so upravičenci do nadomestila za v drugi svetovni vojni požgano in uničeno premoženje, da čim prej o tem premoženju posredujejo dokumentacijo, s katero razpolagajo. Fotokopirano dokumentacijo posredujte naši organizaciji v Domžale ali neposredno na Društvo izgnancev Slovenije na naslov Ljubljana, Kornenskega 7, 1000 Ljubljana. V Domža-lah lahko v okviru krajevne organizacije dobite tudi obrazce oz. vloge, s katerimi boste poskušali podatke o uničenem in požganem premoženju pridobiti od Arhiva RS. Te obrazce vam lahko tudi pošljemo, vendar nas morate poklicati. Hkrati vas prosimo, da obveznosti do društva - plačilo članarine in naroćila Vestnika poravnate do konca februarja 2004 -ob petkih od 13. do 14. ure. D.l. majev in dokončanje poslovnega delà objekta. Ker jimaje šla prodaja zelo dobro od rok, denarja pa še vedno ni bilo dovolj, sta na črno dozidala še eno nadstropje in tam uredila običajna stanovanja, kasneje pa še 25 garsonjer, velikih do 30 kvadratnih metrov. Gradbena inšpekcijaje leta 1997 ugotovila, da se investitor ne drži gradbenega dovoljenja, zato so prepovedali nadaljnje posege in zahtevali uskladitev gradnje z gradbeno dokumentacijo. Investitor-ja to ni prav dosti motilo, zato je inšpekcija leta 2000 prepovedala uporabo objekta. V tem času so kupci, tudi s posredovanjem agencij za nepremični-ne, kupovali stanovanja. Pogodbe so overovljali pri notarjih in vse je izgledalo legalno, saj jih ni nihče v naprej opozoril, da jim po-nujajo nezakonito zgrajena stanovanja. Do streznitve je prišlo, ko so želeli svoj nakup stanovanj uradno potrditi in prijaviti svoja bi-vališča. Sprva prijava ni bila mogoča, zdaj pri tem ne delajo problemov, le nakupa ne morejo legalizirati. Hkrati so se začele pojav-ljati tudi zahteve izvajalcev po plačilu, ker pa denarja ni bilo, seje vse začelo zapletati. Zanimivo je, daje kar precej kupčev stanovanj, ko so ugotovili, da z nakupom ni vse tako, kot bi moralo biti, enostavno ustavilo izplačevanje kupninc. Investitorju naj bi tako dolgovali kar približno 250 tisoč evrov. Stanovalci so se povezali in skušali s pomočjo odvetnika doseći, da bi jim nakup stanovanj legalizirali, nekateri pa so vložili tožbe za razveljavitev kupoprodajnih pogodb in zahtevali vrnitev kupni-ne. Po neuradnih podatkih naj bi se zakonca Rijavec ločila, kar naj bi še dodatno zaoštrilo zahteve po ureditev lastništva. Kupci stanovanj so prepričani, da so zakoniti lastniki, in ne želijo, da bi objekt prodali. Pristajajo zgolj na prodajo poslovnih prostorov. Po nekaterih ocenah naj bi to zadostovalo za poravnavo zahtev upnikov in hipoteke. Zanimivo jc, da na Upravni enoti v Domžalah, kjer so za objekt izdali gradbeno dovoljenje, trdijo, da objekt ni črna gradnja, da pa zaradi naknadnih dozidav in sprememb prav gotovo ne bo dobil spremenjenega gradbenega in kasneje uporabnega dovoljenja. Investitorji bi morali poskrbeti za uskladitev objekta z načrti. Med drugim naj bi bile v njem neustrezne komunalne napeljave, višina prostorov, problematična pa naj bi bila tudi požarna varnost, zelo pereče paje tudi pomanjkanje parkirnih mest. Inšpektorji so zdaj odločeni, da nadaljevanja nezakonitosti ne bodo dopuščali, povsem jasno paje, da so prepozno posredovali. Precejšen del krivde za nastali položaj, poleg investitorjev - zakon-cev Rijavec, nosijo tudi nepremičninske agencije in še zlasti notar-ji, ki so pogodbe potrjevali. Največ podpisov na pogodbe je dal notar Boris Lepša, saj ob potrjevanju pogodb kupčev ni opozarjal na dvomljivo zakonitost stanovanj, ki so jih kupovali. V zadnjem času so nanj postali pozorni tudi mediji, saj so njegovo ime zasle-dili tudi v aferi Zbiljski gaj in v zvezi z afero Orion. Notar se brani, daje bilo vse zakonito in daje šele od lani dolžan kupce opo-zoriti, če je stanje v zemljiški knjigi sporno, prej pa naj mu tega ne bi bilo treba. Z njegovim ravnanjem ni zadovoljen pravosodni minister, ki je zoper notarja uvedel disciplinski postopek. Drugi no-tarji so se postavili svojemu kolegu v bran in trdijo, daje ravnal zakonito. Da vse skupaj precej smrdi, so izvohali tudi novinarji, tako daje bilo o zapletu v zadnjem času v medijih kar dosti govora, nenazad-nje pa so problem začeli omenjati tudi v slovenskem parlamentu. Gre za precej zamotan problem, zato bi bilo prav, da bi podobne primere preprečili tudi s sistemskimi zakoni. Glede tega, kako bi pomagali kupcem stanovanj, so si mnenja zelo različna. Za zdaj še ostajajo več ali manj prepuščeni sami sebi. O zapletu bomo več poročali v naslednji številki Odseva. Štebe Miro Avtor : Simon Fink Jiagovic ODSEVNIK WEKoc so MEP IN CEsTo Zçaapili HoyopoBW T.RZIHSKI GRAP... LJUPKE So Z/VEU SREèwo po KO/MčA SVojJH PAJJ; i.. DOKi.fR ... __ - , IN TAKO JE YEUKA MEVIPNA POŠAST êlYELA SREČN& PO K&NCA SVOJIH PhiU Iztok Kad une: ŽIVLJENJE V OIC TRZIN Včasih se zdi, kot da je trzinska industrijska cona del nekega drugega kraja in ne Trzina. V njej rastejo podjetja kot gobe po dežju, kar za preostali del Trzina težko rečemo, promet po cestah je med tednom včasih tak, da člověk kaj hitro Izgubi voljo, da bi se po coni sprehajal peš, kar za neindustrijski del Trzina ne velja. Vseeno pa imata cona in ostali del Trzina tudi marsikaj skupnega. Tako v coni kot v preos-talem delu Trzina živijo Trzinci in tako v coni kot drugje po Trzinu se pojavljajo podobni problemi, kl jih rešuje občinska uprava s svojimi organi. Eden takih, kl pomaga reševatl probleme, vezane na industrijsko cono, Je četrtnl odbor, njegov predsednik pa je Iztok Kadunc. Z njim smo se pogovarjali o krlžlh ln težavah cone. Nam lahko najprej nekoliko predstavite delo četrtnega odbora? Četrtni odbor ima sedem članov, to so: Franc Vehovec, Brane Lap, Simon Ga-beršek, Jurij Čerček, Janez Brunček, Borut Bajc ter jaz. Odbor ima funkcijo pos-vetovalnega organa občinskega sveta Trzina in funkcijo sodelovanja z občinsko upravo. Člani odbora smo aktivni pri ob-delavi gradiv in zapisnikov s sej občinskega sveta ter podajamo svoje predloge in pobude. Čeprav sodelovanje med občinskim svetom, občino in ČO dobro teče, pa bi jo vseeno radi še izboljšali. Četrtni odbor skuša zastopati interese cone. Ne morem reči, da zastopamo vse interese cone, kajti interesov je toliko, kolikor je prebivalcev in uporabnikov cone, zato je to torej tudi nemogoče. Smo pa naredili prve korake, da bi to zastopanje izboljšali. Tako da smo v zadnjem času imeli kar nekaj javnih sestankov. Člani četrtnega odbora pa smo odprti tudi za kontakte dru-gačne oblike, na primer, prebivalci cone nas večkrat ustavijo na cesti in povedo svoj problem, vprašanje ... Trenutno je najbolj aktualen problem v coni lastništvo stanovanj v »gradu«. Ta problem je medijsko odmeval po vsej Sloveniji, morda tudi zaradi povezave z afero Zbiljski gaj in drugimi podobnimi primeri. Nam lahko po-veste, kako četrtni odbor gleda na problem »gradu« in kako bi lahko rešili nastale težave? S to situacijo smo več ali manj seznanjeni iz medijev, tako da kakšnih novih podatkov o tem problemu ne bi mogel posredovati. Je pa član četrtnega odbora eden od lastnikov »gradu« in nasje redno obveš-čal o dogodkih v »gradu«. Moram reči, da je na začetku, ko seje vsa zadeva okoli »gradu« začela dogajati, bila želja lastnikov stanovanj, da bi se četrtni odbor vključil v sam proces dogodkov. Toda po funkciji, ki jo naš odbor ima, možnosti za posredovanja praktično nimamo. Je pa tudi občina kot taka konkretno nemočna, ker so zadeve tako kompleksne, da se re-šujejo na državnem nivoju. Naj povem, da vsi sočustvujemo s stanovalci v »gra- du«, in če bi se dalo, bi resnično pomagali. Tako pa, ker gre za splet okoliščin in tudi za mnoge nepravilnosti, naš odbor ne more na nikakršen način pomagati, ker, kot sem že dejal, naša funkcija ni taka. Kaj pa druge težave, s katerimi se ote-pa cona? Če izpostavim samo nekatere: napeljava kabelska TV, povezovalna cesta, parkirišča ... Napeljava kabelske televizije je zelo pereča točka v coni. Ponudniku storitev za kabelsko televizijo, torej Telekomu, je cona najverjetneje nezanimiva, ker bi bilo tu malo odjemalcev. Vendar mislim, daje pri tem vprašanju potrebno upoštevati, daje infrastruktura praktično že zgrajena, samo še kabel bi bilo potrebno položiti. Trenutno pa potekajo dogovori za sestanek četrtnega odbora, občine in odgovornih s Telekoma. Velik problem so seveda tudi parkirni prostori. S spremembo zazidalnega načrta se bodo težave s parkiranjem delno izboljšale, čeprav menim, da ne bodo nikoli popolnoma rešene. Problem parkirnih prostorov je nastal tudi zaradi tega, ker vsi po vrsti zane-marjajo začetno pravilo, kije předpisovalo, da mora vsak podjetnik, lastnik lokala ali obrtnik, poskrbeti za parkirna mesta za svoje delavce, stranke in svoje uslužbence na svoji parceli. Mislim, da tudi z razporeditvijo nekaterih lokalov v coni projektanti niso imeli sreče oziroma niso predvidevali, da bi do takega stanja lahko prišlo in kako naj bi to stanje bilo rešeno. ln največ težav s parkiranjem je ravno na takih mestih, kjer so se projek- tanti ušteli oziroma niso dobro premislili zadeve. Kako bo torej rešen problem parkirnih mest? Ja, narejena bodo dodatna parkirna mesta okoli Piramide, in sicer bodo tam, kjer sedaj parkirajo na pločniku, narejeni pošev-ni boksi. Zadaj za kompleksom stavb, ki se začne z »gradom« bodo tudi narejeni dodatni parkirni prostori. Problem s parkiranjem je tudi v ulici nad Pečjakom. Gre za izjemno velik objekt, kjer je cesta ves čas na pol zaprta zaradi parkiranih avtomobilov. Kaj pa problem povezovalke s Trzinom? Pri povezovalni cesti gre za objektivni splet okoliščin, kjer se lastnina prenaša z dedovanjem in to poteka tako hitro ter razpršeno, daje bil odkup zemijišč že večkrat načrtovan, pa seje tik pred zdajci zgodilo, da občina zemijišč ni mogla odkupiti, ker seje pojavil kakšen nov dedič Če bi zidali brez odkupov, pa bi bila ta cesta črna gradnja, česar si občina ne more privoščiti. Je pa povezovalka nujno potrebna. Ne samo za nas, temveč tudi iz varnostnih razlogov za lastnike kmetij-skih površin na tem koncu Trzina. Le-ti se sedaj s traktorji vozijo po štiripasovni-ci, ko se pravzaprav ne bi smeli. Vprašanje paje, kaj bi bilo, če bi se komu zaradi tega kdaj kaj zgodilo. Nam lahko poveste še za kakšno teža-vo, ki se, poleg naštetih, poraja v coni? Moja graja leti na količke, postavljene na pločnike, ki preprečujejo parkiranje na pločnikih, in so tako po eni strani korist-ni, po drugi pa ne. Slabosti se pokažejo predvsem v tem letnem času, ko vidimo, da za pluženje niso postavljeni funkcionalno, v drugih letnih časih paje problematično predvsem to, da dva po pločniku drug ob drugem ne moreta hoditi. Menim. da bi bila potrebna nekakšna korekcija. Motečaje tudi nedograjena cesta, ki se vije mimo križišča za Špruho in Peske proti gozdu, toda kot vem, je zadeva v reše-vanju. Zanemarja se ozelenjevanje. Od načrtovanih zelenih otokovjih je namreč dejan-sko manj, kot bi jih moralo biti. Tudi pri novo nastajajočih gradnjah nihče ne upo-števa odloka, ki pravi, daje pri gradnjah potrebno ohraniti kar največ zelenja, in vse zelenje kar izsekajo. Potem je problem tudi odvoz smeti v okolici stavb, kjer je Papa Joe. Na smetnjaku in ob smetnjaku se nabira kup smeti, ker jih nihče ne odvaža. Komunala je dolžna smeti odpeljati, če so v smetnjaku in če ima nemoten dostop do njih. Ker pa ti pogoj i niso izpolnjeni (cei kup smeti leži vsepovsod okoli smetnjaka), jim smeti ni treba odpeljati. Sedaj tako poteka akcija za odvoz smeti, da bo Komunala potem imela nemoten dostop do smetnjaka. Problem seje v dneh priprave sestavka za tisk že rešil. Ma javni konferenci, ki smo jo imeli, paje bila izražena poleg drugega tudi želja za pokritima postajališčima na avtobusnih postajah. Kaj pa bi v coni pohvalili? Menim, da cona opravlja svoje poslanstvo, kar nam potrjujejo tudi cene zemljišč in dějstvo, da vanjo prihajajo vedno novi podjetniki, in cona nc odmira. Zdi pa se mi, daje cono, kot je bila načrtovana v prvotném planu, povozil čas. Včasih, kot vemo, je bilo malo obrtnikov, ki bi imeli več kot deset zaposlenih, podjetij v zasebni lasti pa še sploh ni bilo. Zdaj pa so ravno zasebne in poslovne sfere v ekspanziji, tudi obrtniki z več zaposlenimi so danes nekaj povsem običajnega. Čeprav je bila arhitektonska zasnova cone zelo dobra, pa je tišti, ki je imel škarje in platno v rokah, prevečkrat odstopal od prvotnega načrta, in se vsi ti grehi poznajo v pomanjkanju parkirišč, v neustreznih dovoznih poteh in podobno. Kakšen pa naj bi bil nadaljnji razvoj cone? Za cono je bilo že v osnovi predvideno ši-ijenje in dokler bodo podjetniki prihajali vanjo, se bo to dogajalo. Zaradi širjenja se bo zgodilo, da bomo tišti, ki imamo poslovno-stanovanjski objekt, ujeti med zgolj poslovne objekte, to pa lahko pripe-Ije do določenih konfliktov. Razvojno gledano se bo morala okrepiti funkcija četrtnega odbora, ki bo moral še bolj tesno sodelovati z občinskim svetom in Občino. Še vedno paje dovolj delà z izboljševanjem trenutnega stanja in spro-žanje pobud za spremembe. Kakšna pa je fluktuacija podjetij v coni? Je veliko podjetij, ki nastajajo in propadajo, ali pa imajo svoje prostore tu nekaj časa, potem pa se preselijo? Fluktuacijo opažam, seznanjen pa z njo v večji meri nisem. Je pa fluktuacija vsekakor značilnost poslovnega sveta. Podjetja se ro-jevajo in odmirajo. Toda pri nas tega še ni v pretirani meri. Podjetja v Sloveniji niso pod-vržena hitremu umiranju, razen če niso prisiljena v to... Verjetno še niti nismo dojeli teh možnosti in niti nimamo potreb po tem, da bi to delali, čeprav je razvoj v svetu tak. Včasih se zdi, kot da je OIC v občin-skih zadevah odrinjena na stran. Mc-nite, da občinska uprava zadosti upoš-teva interese OIC ali premalo? Mislim, da občinska uprava upošteva interese, a jih še vedno ne dovolj. Naj povem, da dobro sodelujemo tako z županom, ob-činsko upravo kot tudi z ostalimi svetniki, velikorat upoštevajo predloge, ki jih poda naš odbor, čeprav niso na dnevnih redih sej. V kar daljni preteklosti je bilo sodelovanje med občino in četrtnim odborom blokirano, sedaj pa, kot sem že omenil, poteka res dobro. Težki časi so že davno za nami. Se vam zdi, da ima cona popolnoma drugačno življenje kot ostali del Trzina? To pa je moja zamera že od nekdaj. Po mojem je Trzin eden, kljub temu da vsi govorimo, da so trije Trzini- stari del, novi del in OIC. Čeprav se mi zdi, da seje tudi tu stanje nekoliko spremenilo, predvsem z boljšim sodelovanjem med nami in društvi in vklju-čitvijo ljudi iz vseh delov Trzina pri skupnih akcijah. Dobro sodelujemo predvsem s Turističnim društvom, s katerim smo pred-lani organizirali srečanje podjetnikov ob petnajstletnici pričetka gradnje cone. Ob tem moram omeniti tudi druge, ki so nam pomagali prireditev pripraviti. Izražena je bila tudi želja, da bi se takšno srečanje ponovilo, kar bi organizirali v sklopu prireditev ob občinskem prazniku. Povezavo cone z ostalim delom Trzina naj bi přinesla tudi informacijska točka, ki ima svoj prostor v centru Ivana Hribarja. Mateja Erčulj skih poti, ponudbo ogleda gradov, poslovni turizem, na diugi strani skrb za ohranitev krajine, za varovanje dediščine ki okolja. Za turistične delavceje razveseljiva predvsem odločnost pied-stavnikov ohčin, da se moramo v skupno ponudbo in promocijo vključiti vsi odgovorni v občini, od lokalnih skup-nosti, podjetnikov, društev , da moramo bili prisotni ludi fizično. Taka prilika bo že na sejmu Počitnice 2004 in v Volčjem Potoku. Da obiskovalci Volč-jega Potoka v času cvetenja tulipanov ostajajo v naši regiji le po nekaj ur, nas ne sine zadovoljili. Ponuditi jim moramo druge znamenitosti, prcskrbeti rekreacijo m zabavo injih /.adržati vsaj nekaj dni. In kakšna bo turistična ponudba I'od-jelne regije letos? Predstavili se bomo na sejmu Počitnice 2004 /prej sejem Alpe Adria/ na Gospodarskem razsta-višču v Ljubljani v času od 19 do 23 marca, že nekaj dm za tem pa se bomo predstavili še v Volčjem Potoku v času cvetenja tulipanov od 26. aprila do 2 maja in za obiskovce pripravili zložen-ko o letošnjih najpomembnejših prire-ditvah v naših občinah in programe avtobusnih izletov po podjetni regiji PODJETNA REGIJA sprejet program turistične ponudbe za letošnje leto Predstavniki turizma Podjetne regije / regija vključuje občine Domžale. Kamnik, Komendo, Lukovico, Mengeš, Moravie, Vodice in Trzin/ so v začetku leta začrtali program turistične ponudbe in promocije tega območja za letošnje leto. Na sestanku prestavnikov turizma, županov oz. podžupanov omenjenih občin, ki je bil v Trzinu in gaje vodil naš župan g Tone Peršak, je bila skup-nemu turističnemu programu dana zelena luč Pomeni, da naj bi ga sodelujo-če občine tudi finančno podprle /Občina Vodice še ni rekla žanje besede/ in iz proračunov nainenile 2,6 milijona SIT. Koordinacijo je prevzela Agencija za razvoj turizma in podjetnišlva Kamnik S predlogi in pobudaini so segli že v leto 2005 in naslednje obdobje do lela 2009. Ena prvih nalog v Podjetni regiji - razvoj lunzma bo promocija turistične ponudbe preko sodobnih medijev, utrditev dosedanje ponudbe in lazšiii-tev na ponudbo pohodnih in kolesar- Jožica Valenčak PRIPRAVE OBČANOV NA ZEMEUSKI PUN VTRZINU;_» UVOD Na podjetje iTZinženiring prihajajo raz-lična vprašanja občanov glede plinifikaci-je-uvedbe zemeljskega plina v Trzinu. Za vprašanja v zvezi s priključkom zemeljskega plina (cena priključka, način plači-la, kdaj bo zemeljski plin dejansko v objektu občana) je pristojen distributer zemeljskega plina v Trzinu PF.TROL d.d., Dunajska cesta 50,1000 Ljubljana. Obča-ni lahko vse informacije v zvezi s priključkom zemeljskega plina (od uličnega plinovoda do objekta oziroma plinske požarne pipe) dobijo pri g.Boštjanu Zu-pančiču po tel. (01)47-14-490. Na iTZinženirine-u lahko občani dobijo vse potrebne informacije v zvezi s hišno plinsko instalacijo V članku prejšnje številke Odseva smo dali osnovne napotke občanom o: izboru plinske opreme in naprav * ciliih občanov * vplivu občanov na slroške plinifikacije niihovih obiekiov * pomoći -obvešćaniu občanov. V lem članku se bomo posvetili PLINSKI INSTALACIJI V OBJEKTIH in VRSTAM PLINSKIH GRELNIKOV PLINSKA INSTALACIJA V OBJEKTIH O plinski instalaciji smo v preteklosti v Odscvu že pisali. Menimo, da je osnovno poznavanje delov plinske instalacije v objektu pomembno za lažje odločanje občanov in nenazadnje za optimalno ter varno obratovanje plinskih naprav-trošil. Plinska instalacija v objektu zajema hišne plinovode od požarne pipe pred oziroma na objektu do skrajne točke dimnega od-vodnika - dimnika, in sicer: * hišne plinovode in zaporne armatu-re-plinske pipe 1er varnostne elemente od požarne pipe do trošit, * hišno regulacijsko merilno postajo (plinski števec in regulator), plinska trošila (peči za ogrevanje in toplo sanitarno vodo, šledilniki, peči-ce...), * sistem dovoda zraka za zgorevanja (pravilen dovod zraka je pomemben za varno in optimalno delovanje plinskih trošil), * sistem odvoda dimnih plinov (sestav-Ijen je iz dimniškega priključka, dimne luljave s pripadajočimi elementi in zaključka - kape dimnika). ZA VARNO IN OPTIMALNO OBRATOVANJE PLINSKIH NAPRA V -TROŠIL JE POMEMBNO: - Vsi deli plinske instalacije vključno s trošili morajo biti pravilno dimenzionirani in iz materialov. ki jih predpisu- jejo normativi in standardi, za karpos-krbijo usposobljeni pooblaščeni projektanti: - pravilna montaža plinske instalacije in trošil s pooblaščenimi usposobljenimi monterji izvajalcije prav iako pogoj za varno in optimalno obratovanje plinskih naprav: - redno (v predpisanih časovnih obdob-jih) pregledovanje in servisiranje plinskih naprav s pooblaščenimi serviserji; - redno (v predpisanih časovnih obdob-jih) pregledovanje in vzdrževanje plinske instalacije s pooblaščenimi - usposobljenimi monterji. VRSTE PLINSKIH TROŠIL, KI SE PRETEŽNO UPORABLJAJO V STANOVANJSKIH IN MANJ-SIH POSLOVNIH OBJEKTIH Plinska trošila v arobem delimo po uporabi in načinih zeorevania ter načinih namestitve. A/ DELITEV PO NAMENU - UPORABI: I. Plinski grelniki: • Samo za ogrevanje prostorov (lokalni grelniki za posamezne prostore in grelniki za centralno ogrevanje) Uporabljajo se v primerih, koje ogrevanje sanitarne tople vode izvedeno na druge načine (npr. sončno ogrevanje s kolektorji, električni grelniki itd...). • Samo za ogrevanje tople sanitarne vode (lokalni grelniki - npr.v kuhinjah ali ko-palnicah in grelniki za centralno pripravo tople sanitarne vode). Uporabljajo se v primerih, koje ogrevanje prostorov izvedeno na druge načine (npr. peči na trda goriva ali olje oziroma alternativni viri energije - električna ali sončna energija, toplotne čr-palke itd...). • Kombinirane grelnike za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode delimo na: - pretočne grelnike (z njimi ogrevamo prostore, toplo sanitarno vodo grejcjo sproti, ko jo potrebujemo; v času og-revanja tople sanitarne vode je ogrevanje prostorov prekinjeno. Ti prelniki so primerni za manišo porabo tople sanitarne vode, oripo-ročliivo ie. da so kar naibližie mes-tom porabe (npr. kopalnic. kuhinj itd...). - Grelnike z akumulatorii-boilerii (z njimi ogrevamo prostore, v akumula-torjih pa se ogreva in shranjuje topla sanitarna voda). Ti grelniki so primerni za večio porabo tople sanitarne vode in so na-menieni za stanovanjske hiše z več gospodinistvi in kopalnicami oziroma kuhiniami- II. Plinski štedilniki in pečice Uporabljamo jih za pripravo jedi (kuho in peko). B/ DELITEV GLEDE NA NAČINE IZGOREVANJA - Plinski grelniki §?.si AVTOMATSKA VRATA Z DALJINSKIM ODPIRANJEM SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA 1^1 Crawford garažna in industrijska vrata, nakladalne ploščadi PREVEO ČE-JEV ZA SMUČANiE pod večjim pritiskom, tako da bi jo bilo zadosti tudi za zasneževanje smučišča. Letos jim tak dogovor ni uspel. Ni čudno, da se smučarji vse bolj ogrevajo za idejo, da bi uredili novo smučišče po enem od pobočij nad industrijsko cono. Predsednik društva Tone Župan nam je zatrdil: »S sedanjim smučiščem smo vsem dokazali, da znamo delati in da lahko naredimo tudi take stvari, za katere so drugi mislili, da ne bodo izvedljive. Iz naših idej o smučišču so se nekoč smejali in na-povedovali so nam, da bomo bankrotirali, vendar se nismo dali. Smučišče deluje! Nad cono bi nam morala občina na neki način zagotoviti ustrezno zcmljišče. Tam so možnosti kar dobre, saj so pobočja višja in bi zato imeli še boljše smučarske terene kot v Dolgi dolini. Mi smo pripravljeni zavihati rokave in smučišče urediti, občina pa naj nam pomaga s pridobivanjem zemljišča.« Smučarji menijo, da bi bilo pri takem smučišču marsikaj lažje, saj bi bilo v trzinski občini. Lahko bi uredili akumulacijsko jezero in tako zagoto-vili vodo za umetni sneg, razmišljajo in dodajajo, da bi bilo takšno smučišče zaradi blizine Ljubljane prav gotovo zani-mivo tudi za druge. Kakor koli že, na trzinskem smučišču so imeli letos do zdaj dva dobra smučarska konca tednov. Gostov je bilo zelo veliko in spet seje pokazalo, da Trzinci in Loča-ni radi prihajajo na smučišče, če nič dru-gega, vsaj na družaben klepet z drugimi in potem mogoče podaljšajo izlet še do Do-bena ali pa si ogledajo bližnji grad. »Letos nam je precej pomagal Edo Jerak, ki nanije namesto našega topa, ki je težji, Pod silovitim pritiskom ekipe Trzina je klonila ludi California povedati, da tudi žena, ki vodi podjetje Na-šitki - Šimenc, podpira trzinsko smučarijo, pa tudi druge trzinske družabne dejavnosti večkrat po svojih močeh podpre. Smučar-jem je tako omogočila nakup značilnih, dobro prepoznavnih oranžnobelih bund, pomaga pa tudi drugim društvom, na primer s kapami ali majicami. Z Damjanom imata dva otroka, 7-letnega Žana in 6-letno Mašo. Zdaj živijo v stanovanjskem bloku, v kate-rem je okrepčevalnica Barca, vendar se bodo kmalu preselili na Kidričevo cesto, kjer so nad prostori svojega podjetja uredili več-je stanovanje. Damjan je letos mlade trzinske smučarje razveselil s pisanimi simpatičnimi figurica-mi, ki so zdaj razpostavljene po smučišču, da otroci med njimi vozijo slalom. »To sem videi na drugih smučiščih, pa sem si rekel, zakaj pa tudi mi ne bi imeli kaj ta-kega. Pa sem vzel material in orodje in vse skupaj naredil. Vesel sem, da so otroci ta moja igrala dobro sprejeli.« Damjan je s tem dokazal, daje tudi dober risar in da zna tudi sam marsikaj narediti. Ob tem je izdal, daje po pokliču pravzaprav vodovodni instalater, »vodovodar«, kot sam pravi, vendar je zaposlen v ženinem podjetju. Lani so trzinski smučarji dobili snežni top in napovedovali smo, da bodo poslej neodvisni od vremena. Vendar letos niso mogli narediti zadosti umetnega snega, da bi ga skozi vse počitnice imeli na celem smučišču zadosti. »Kljub naši dobri volji smo ostali nemočni, vodni zbiralnik, ki ga imajo na Dobenu, je namreč počen in podjetje Prodnik ga zato ne napolni. V njem je le toliko vode, da z njo oskrbujejo Dobeno. Črpalke delajo s polovično močjo. Mi sprva za to nismo vedeli in smo na začetku zime tri noči delali umetni sneg. Dobenci pa so takrat ostali brez vode. Ko smo ugotovili, da jim odžiramo vodo, smo morali zasneževanje ustaviti. Nekaj smo imeli tudi težav z agregatom. Problem bi sicer lahko rešili, vendar smo se letos morali za umetni sneg obrisati pod nosom. Potřebovali bi ravno prave pogoje, primerno nizko temperaturo, zadostno vlažnost in zadosten pritisk vode v ceveh, da bi lahko zasněžili naše smučišče tako, kot smo ga lani. Iskali smo različne rešitve, vendar smo letos spet odvisni predvsem od vremena.« Smučarji menijo, da bi bilo vse lažje, če bi bilo smučišče v trzinski lasti, tako paje v sosednji občini, in to vse skupaj precej zaplete. Premišljevali so, da bi nekje nad smučiščem uredili bazen, v katerem bi zbirali vodo za zasneževanje, ali pa bi vodo spelja-li od Pšate, vendar nobena od rešitev ni taka, da bi seje oprijeli. Mogoče bi se na občini lahko dogovorili s Prodnikom, da bi v določenem času pošiljali proti Dobenu vodo ^^ima se nam spet smehlja z bolj zeleno odejo kot belo, vendar je bilo letos kljub vsemu med počitnicami na trzinskem smučišču živahno. Ko smo se s predstav-niki Smučarskega društva pogovarjali, s kom naj za to številko naredimo pogovor, nismo pa želeli spet nadlegovati predsed-nika društva Toneta Župana in tajnika Rada Pestotnika, saj smo se z njima pogovarjali že lani in predlani, je večina članov namignila, da naj tokrat za pogovor izberemo Damjana Cerarja. »Ja, saj je še drugih dosti! Tu nas je kar nekaj takih, ki garamo za društvo!« seje z nekaj nelagodnosti v glasu zasmejal Damjan, ko sem mu povedal, da sem ga vzel na piko. Ampak drugi so mi povedali, daje Damjan prav gotovo tišti, ki na smučišču in tam okoli pozimi prebije največ časa inje v Dolgi dolini kar nekakšna »deklica za vse«. »Ja, tole pa rad delam! Za otrokc, da se imajo dobro! Pa tudi kar tako sem rad tu. Res kar veliko časa in energije porabim za tole našo smučarijo,« je nazadnje le přiznal, hitro paje přistavil: »Imam srečo, da me žena razume in tudi podpira. Pa tudi taščico moram pohvaliti. Če mi ne bi stali ob strani, bi bilo drugače!« Damjan je zdaj star 29 let in pravi, da se ne spomni več, kdaj je přišel v Trzin. Je že pravi Trzinc in tišti »ta stari«, so ga že vzeli za svojega. To niti ni Čudno, saj se rad druži z njimi inje takoj pripravljen priskočiti na pomoč, za vsakogar pa tudi najde kakšno prijazno besedo. Pravi, daje pri smučarjih, odkar je přišel v Trzin. Zdaj je v úpravném odboru društva inje skoraj gotovo zraven pri vseh delovnih akcijah, ki se jih postopijo. Treba paje Ekipa Pckos je že pred začetkom prve tekme napovedovala naskok na na-j vi sja mesia Veselje Trzin-cev ob osvojene»] naslovu viceprvaka dal drugega, lažjega. Tak top porabi od 50 do 400 m3 vode na minuto, odvisno od tega, kako ga naravnaš. Seveda je to odvisno predvsem od vremenskih razmer.« Smučišče so tudi poteptali s teptalcem, ki gaje trzinska občina kupila skupaj z dom-žalsko. »Teptalca imajo v glavnem Dom-žalčani na njihovem smučišču na Ulovki. Letos, razen za skakalnico, sicer niso naredili snega, vendar je bil ratrag, ko smo ga dobili, ves polomljen. Ne vem, kakš-nega voznika imajo. Beno Trojanšek seje moral kar precej potruditi, da gaje uspo-sobil za delo. Tišti voznik v Domžalah na teptalca zagotovo ni pažil, kot smo slišali, pa so ga posojali tudi drugim, na primer v Turnše, kjer imajo tudi smučišče.« Damjan je bil vse šolske počilnice v Dol-gi dolini. Pomagal je, kjer je bilo potrebno, vsi pa so obžalovali, da ni bilo zadosti snega, da bi naredili tak tečaj, kot so ga lani. Vseeno lahko rečemo, da so naši smučarji od zimske sezone izkoristili tisto, kar je bilo v njihovih močeh. Damjan pa nanije povedal še za svojo drugo Ijubezen. »Poleg smučanja me privlači tudi kolesar-slvo. Sem vodja ekipe, ki sodeluje na eni najtežjih kolesarskih preizkušenj, vožnji po Severni Ameriki, od obale do obale oz. od San Diega do Atlantic Citya. To je 5.000 km dolga vožnja skozi puščave, prerije in gorovja.« Damjan je v spremijevalni ekipi Fredija Viraga iz Idrije. Predlani je Fredi na dirki osvojil 5. mesto, lani pa je moral zaradi dehidracije odstopiti. »loje najtežavnejša kolesarska dirka na svetu. Kolesarji na dan prevozijo tudi po 500 km. Vozijo, kolikor kdo zmore. V hudi vročini, ponoči, podnevi . .. Na tistih cestah so še zlasti nevami vozniki težkih in dolgih tovornjakov, ki drvijo po njih. Zgodilo seje že, da so katerega od kolesarjev povozili, Najhitrejši razdaljo od zahoda do vzhoda Amerike prevozijo v devetih dneh. Ob tem v povprečju spijo po 8 ur na dan. Dirka pa je za vse, še zlasti kolesarje, izjemno naporna. Med vožnjo imajo večkrat privide, dobijo pa tudi izjemno hude krče. Spremljevalna ekipa jim mora na najrazličnejše načine pomagati. Se zlasti jih morajo spodbujati in skrbeti, da med vožnjo ne zaspijo od utru-jenosti.« Dirka je izziv za kolesarje iz vseh držav, sama organizacija pa je precej zahtevna. Damjan se zdaj trudi z zbiranjem denarja pri sponzorjih. To je mukotrpen posel, vendar ga Damjan opravlja z veseljem. Ko bodo prišli v Ameriko, bodo najeli spremljevalno vozilo in nato preko vsega kontinenta spremljali tekmovalce. Zmaga tišti, ki si najmanj prizanaša in zmore kar najhitrejc prekolesariti celotno pot. Damjan pravi, da nagrada niti ni tako velika, pomembna je predvsem zaradi prestiža. Dirka bo junija in Damjan se že veseli pustolovščine. Miro Štebe 13 Novice li ID Trzin Trzinski košarkarji nadaljujemo z uspešnimi nastopi v zimski ligi. Po petih kolih imamo štiri zmage in en sam poraz, le ta pa proti trenutno prvouvrščeni ekipi. Za preboj med prve tri bo potrebno še zelo garati, saj se še nismo poměřili proti lanskolet-nim prvakom ekipi Bojlerjev. Po parih razburljivih končnicah pa smo premagali ekipe - Ender, Trotlse, Dominatorje in ekipo Barely Leagal. Uvrstitev med prve štiri ekipe vodi v nadaljnje razigravanje, kjer se igra za prvaka zimske lige. Po letni ligi smo se okrepili z novim igralcem Janom Zakrajš-kom, vođenje ekipe pa je prevzel Janez Lenarčič. Zimska liga 2004 II. skupina 1. BISTRO ORHIDEJA 6 5 1 272 : 214 58 II 2. BOJLERJ1 5 5 0 224 : 160 64 10 3. BEŽIGRAJSKA GOVEDA 6 4 2 186 : : 175 11 10 4. ŠD TRZIN 5 4 1 190 : : 171 19 9 5. THE ROOKIES 5 3 2 165 : 177 - 12 8 6. BARELY LEGAL 5 2 3 178 : 170 8 7 7. ENDER 5 1 4 143 : 172 -29 6 8. TROTLS 6 0 6 170 : 241 -71 6 9. DOM1NATORJI 5 0 5 141 : 189 -48 5 Pari naslednjih krogov razigravanja: Ned 29.02.2004 12.45 ROOKIES : ŠD TRZIN Ned 29.02.2004 14.15 ŠD TRZIN : BEŽIGRAJSKA GOVEDA Ned 07.03.2004 10.30 ŠD TRZIN : BOJLERJ1 ŠD TRZIN napoveduje !!!!!! V marcu, natančneje v nedeljo, 14.03.2004, od 10. ure dopoldan naprej se bo v trzinski telovadnici odvijal tradicionalni turnir košarkaških trojk. Vse zainteresirane igralce vabimo, naj se prijavi-jo, saj so pripravljene bogate nagrade za najboljše ekipe, poleg tega pa bo potěkalo tudi tekmovanje v metu za tri točke in če bo le dovolj prijav, tudi tekmovanje v spektakularnih zabijanjih. Prijav-nina na turnir znaša 4.000,00 SIT, odvijal pa se bo v vsakem vremenu. Vabljeni tudi gledalci in navijači, saj si boste turnir lahko ogledali iz novega balkona v telovadnici, obljubljamo pa tudi dobre predstave izvrstnih košarkarjev. Prijavite se na tel. 041/382-516 Erčulj Matjažu, najpozneje do četrtka, 11.03.2004. Predsednik ŠD Trzin Matjaž Erčulj m PRIJATELJI ŽIVALIM? vseeno velikokrat stisne pri srcu, ko pogledam našega papagaja, s katerim sicer preživimo veliko časa, a se vendarle vsakič zavem, da tudi živeti v zlati kletki, ne pomeni biti srečen. A vendarle, če se odločimo za ptico v ujetništvu, moramo poskrbeti, da bi se počutila čimbolj domače, ljubljeno in čim manj ujeto ali zaprto. Pri tem moramo upoštevati njeno naravno življcnjsko okolje, iz katerega ptica izhaja. K razmišljanju o tropskih pticah v ujetništvu meje pravzaprav spodbodlo ravnanje lastnika papige nimfe s konca mengeške ulice v Trzinu, ki je svojega papagaja zaprl v kletko, jo oběsil ven, na prosto, in tako pustil ubogo žival viseti na verandi v mrazu, snegu, vetru, ob glasnem pokanju petard. Naj bo zima, naj bo noč, papiga je vedno tam. Koje nazadnje padal sneg in sem šla mimo, sem zapazila, daje ogledalce, edino kar ima v svoji mrzli hiški poleg posode za hrano in vodo, povsem zaledenelo. Brez zavetja, v mrzlih nočeh, ko pade temperatura globoko pod minus... oslej smo v rubriki o zanimivih živalih iz Trzina in njihovih lastnikih pisali predvsem srečne zgodbe. Zgodbe o živalih, ki jim je življenje namenilo prijazen dom in skrbnega lastnika, kateri jim nudi ljubezen in pomoč. Ljudje, o katerih smo govorili, so se bolj kot v vlogi gospodarja predstavljali v vlogi prijatelja, člověka, ki ima žival za svojo zvesto prijateljico, ki mu ljubezen tudi vneto vrača. Na žalost paje na svetu veliko ljudi, ki niso sposobni gojiti takega odnosa do živali. Vsakodnevnim tragičnim zgod-bam o nasilju, vojnah, revščini in drugih strahotah, ki nam jih po-sredujejo mediji, se velikokrat pridružujejo tudi zgodbe o mučenih in trpinčenih živalih. Nezakoniti lovi, sadistično izživljanje za zabavo, kruto ravnanje in množično pobijanje živali za potrebe živilske industrije, to so samo nekatere izmed njih. Ljudje pa si zatiskamo oči. S svojimi prehranjevalnimi navadami skrbimo, da se veriga krute nečloveške reje živali ne pretrga. Kokoši, katerim je usoda namenila smrt v klavnicah, so zaprte v »tigrovih klet-kah«, stisnjene ena ob drugo pod umetno lučjo. Dan za dnem... Rejec puranov se zagovarja, daje danes to drugače, da so te živali pač industrija. Menijo tako tudi ubogi purani? Izgovorov se seveda vedno najde dovolj. Ne bi pa bilo tako, če bi se ljudje zmog-li postaviti v kožo trpinčenih živali. Če bi gospod rejec za en dan postal puran in se znašel v tesni umazani sobi, skupaj z drugo »industrijo«, bi nikoli več ne izjavil česa takega in bi verjetno takoj, ko bi spet prevzel podobo edinega bitja pod soncem z dušo in razumom, prenehal s tem. Ne pravim, da bi se morali ljudje brezpogojno odreći mesu, ampak imamo vendarle toliko bolj humanih načinov vzreje živali. Čakamo seveda dan, ko bo ideja o talni reji, kot veliko bolj prijazni in humani alternativi vzreje piš-čancev, prešla v zakon. Sicer pa, ali nam ne daje narava dovolj očitnih znakov, da gre nekaj hudo narobe? Da smo ljudje očitno šli predaleč? Norim kravam, parkljevki, slinavki in drugim znanim virusnim boleznim seje zdaj pridružila še ptičja gripa. Seveda pa so, kot vedno, za vse krive živali, zato je množična ekseku-cija živali po pojavu take bolezni seveda obvezna. O tem bi se lahko še veliko pisalo in na žalost je to Ie ena izmed zgodb, kijih piše kruto življenje. To so živali, kijih ljudje na žalost poznamo samo v obliki večerje, o njihovem življenju ne vemo ali pa nočemo vedeti nič. So pa tudi živali, ki si jih ljudje sami izberemo, da bi postali del naše družine, potem pa se jih iz takih ali drugačnih razlogov odpovemo ali pa jim ne posvečamo pozornosti, skrbi in ljubezni, kot bi si jo živali zaslužile. Na žalost se veliko tega dogaja tudi v Trzinu. Koliko je ubogih mačk, kijih ljudje odvržejo nekje v naravi in jih nebogljene prepustijo krutim, neizprosnim razmeram tujega okolja. Lansko leto je nekdo sredi gozda na poti na Dobeno odvrgel tri mačje mladiče, ki so potem lačni in prestrašeni ždeli na podrtem drevesu. Njihova usoda je bila zapečatena. Tako majhni so bili še predivji, da bi se pustili ujeti člověku, ki bi jih na sprehodu po gozdu zapazil in jim želel nuditi nov dom, hkrati paje bila pot do najbližjih hiš tako dolga, da so na koncu verjetno pristali v gobeu kakšne izmed gozdnih zveri, ki se ponoći klatijo po gozdu in si iščejo večerjo. To pa še zdaleč ni edini primer zavrženih mačić na tem koncu. Svoboda je sladka stvar, a za živali, ki smojih ljudje sami vzgoji-li za bitja, ki so odvisna od nas, je ravno svoboda lahko usodna. Kaj pa tište druge živali, ki za življenje ne potrebujejo člověka? Katero bitje na zemlji bi lahko bilo še bolj svobodno od ptice? Vendar počasi tudi ptice postajajo hišne živali, se privajajo na člověka in se z njim celo zelo dobro razumejo in pri njem rade živijo. Papagaji vsekakor so družabne ptice. Radi imajo našo družbo in tudi ljudje se z njimi zelo dobro razumemo, pa me še Papiga je vendar tropska ptica in ljudje je najbrž niso kupili na-mesto psa čuvaja. Pomislite, čemu vse se mora ptica odreči, dajo imamo lahko ljudje zase: druženju z ostalimi pticami, naravnemu okolju, svobodi. In da ji potem odrečemo še našo družbo, ji naredimo vsak dan enak drugemu in jo zraven še prepustimo milosti in nemilosti okolju, ki niti slučajno ni primeren za bivanje tega plahega in ne-bogljencga bitja. In kaj se zgodi, kadar jo vendarlc vzamejo v hišo in jo izpostavijo temperaturnemu šoku med enim in drugim prostorom? To je pač primer, ki me je tokrat spodbudil k pisanju članka, s katerim želim le potrkati na vest lastnikov, ki imajo moč odločati o usodi svojih živali. Zakaj so nekateri lahko tako kruti, nečloveš-ki? Vem pa, da so živali nemalokrat precej bolj prijazne, zveste in naklonjene, precej bolj »človeške«, kot bi jim nekateri radi priznali. Kolikor namreč damo naravi, toliko nam ona tudi vrača. V uredništvu Odseva pozivamo lastnike omenjenega papagaja, naj poskrbijo za svojega ptička, ki si ni zaslužil takšne usode. Če nimfe ne želijo, smo s pomočjo objave - malega oglasa - v našem časopisu pripravljeni poiskati primernejši dom zanjo. . Nesedilo in fotografije: Jana Urbas VRTNICE ZA MATERIIMSKI DAM ŠPORTNADVORANA K/V M IM IJK NEDELJA, 28.marec ob19h . ALFI NIPIĆ IN NJEGOVI MUZIKANTI « OTO PESTNER « AVSENIK TERCET ? JOŽICA SVETE ** JOŽICA KALISNIK MIHA DOVŽAN « ROK KOSMAĆ » IVAN HUBNÍK * ZLATKO DOBRIĆ «VESELE ŠTAJERKE « HANA KOPITAR * ans. BRATOV POLJANŠEK « ans. TONETA RUSA $ « NATAŠA MADJAB PLESALCA ŠPELA & MATEJ KRALJ voditoll In scenarllt BORIS KOPITAR NOVO III MODNA REVIJA ■ PLETENINE ŠPENKO Í&- PRODAJA VSTOPNIC: 133210!t>ia{o»niu«Lt- ouina posuti EIJIsohenjski eus - ogiaii, aligator REZERVACIJE: OSI 202 200 POKROVITELJ PRIREDITVE: Jarška c. 11 - Domžale Tel.: 01/729-9000 Jezerska c.121 - KranJ Tel.: 04/280-9000 DOMŽALE & KRANJ Uradni prodajalec in serviser vozil TOYOTA Prireditelji podarjajo bralcem Odseva dve brezplač-ni vstopnici. Odgovoriti je treba, kateri koncert »Zametne vrtnice« je letos po vrsti. Odgovore bomo sprejemali v sredo, 3. marca, po telefonu št.: 654 45 67 v uredništvu Odseva od 17. do 19. ure. PS: V uredništvo smo přejeli anonimno pismo, za katero pa nam je kasneje uspelo ugotoviti, kdo je pisec. Ob razmišljanju o odnosu ljudi do živali, menimo, daje prav, da z njim opozorimo tudi na ta problem: Spoštovani prijatelji ali neprijatelji mačk na Jemčevi cesti. Ne bi si mislil, tla je člověk lahko tuko brez srca do mačk. Da jih lahko nekdo vede ali nevede zastruplja, da poginjujo v stra- šanskih mukah. Ne upam si pomisliti, kaj bi bilo, če bi otroci prišli do tega s trupa. Kaj bo potem? Star pregovor pravi: Kdor nima rad živali, tudi ljudi nima rad. Slanovalec : Jemčeve ulice Policija sporoča Katere dogodkc so domžalski policisti označili v svojih tabelah januarja za območje občine Trzin? Na področju kriminalitete so po enkrat zabeležili goljufijo, poš-kodovanjc javnih naprav, poleg tega pa štirikrat poškodovanje tuje stvari (na neki način so to tudi javne naprave, kajne?). Dvakrat so kršitelje obravnavali zaradi ogrožanja varnosti. Bilo je več tatvin: po enkrat delovnega vozila, orodja, denarja, dvakrat denarnice in kar dvanajstkrat so obiskovalci bencinske črpalke odpeljali, ne da bi prej poravnali račun za gorivo. Tudi vlomov je bilo več kot preveč: en vlom v osebni avtomo-bil, trije v poslovni objekt in kar pet v zasebne hiše. Zabeležili so nekaj prometnih nesreč: eno zaradi izsiljevanja pešca, prav tako eno zaradi prevelike hitrosti, dve pa sta se končali s pobegom. Bilo paje še nekaj drugih kršitev: dvakrat so se kršitelji pregre-šili zoper javni red in mir, dvakrat tudi na javnem kraju, enkrat zoper zakon o uporabi alkohola, zabeležili pa so tudi en požar. Po poročilu PP Domžale povzel EP URNiK Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin Ponedeljek: S^ž ^s^ 15,00-19,00 Torek: 9,00-13,00 Sreda: Y [IP* 15,00-19,00 Četrtek: Jk> 15,00-19,00 Petek: 9,00-13,00 Vsaka četrta sobota v mesecu: 9,00-12,00 Oklepčevalnica ^Tlzin M.&oUmk LAlatnica 12, tel.: 562-1 t-03 Odplto: ponedeljek - Ćetttek: 6.00 - 22.00 petek - sobola: 6.00 - 24.00 Jludimo: tople malice jedi po naloćilu CVsak petek živa glasba in odo jek. l,em! J Mirjam Štih Mavretanija |z Maroka smo jo skozi Zahodno Saharo mahnili proti Mavretani-ji, takrat za nas obljubljeni zahodnoafriški deželi, ki obsega ob-morske puščavske predele med špansko Saharo in Senegalom. Uradno se država imenuje Islamska republika Mavretanija, pri čemer nam že ime samo pove, da gre za državo z muslimanskim prebivalstvom v večini. Kar pa se velikosti tiče, bi vanjo verjetno z lahkoto spravili kakih petdeset Slovenij. Država je gospodarsko zaostala in industrijsko nerazvita, v njej paje zelo opazna koloni-alna gospodarska dediščina. V preteklosti je bila Mavretanija sprva franeoski protektorat in nato franeoska kolonija, leta 1960 paje postala neodvisna država. Maroško - mavretanska meja: Ko smo prestopili maroško-mavretansko mejo, smo takoj zapazili spremembe vseh vrst. Nenadoma seje nebo razjasnilo, ozračje je postalo vroče, veter paje sem ter tja prenašal ogromne količine peska. Tudi ceste so se spremenile, lahko bi celo rekla, da sploh niso bile več podobne tistemu, kar običajno imenujemo cesta. To smo še zlasti dobro občutili, saj je med vožnjo po njih cei popot-niški tovornjak kar krepko premetavalo, mi pa smo pri tem seveda tudi živahno poskakovali na svojih sedežih. Vendar pa se vse naš-teto nikakor ne more primerjati z zanimivostjo mavretanske carine in obmejne policije, kjer smo se za kratek čas ustavili. Objekta sta stala nekaj sto metrov stran drug od drugega v objemu puste peš-čene pokrajine. Ničesar drugega ni bilo videti. Carino sta bogatila kar dva objekta, in sicer nizka bajta, zgrajena iz kamnitih klad, ter pomožna lesena koliba, poleg katere je iz peska molela stara zde-lana prikolica. Koliba seje poleg tega ponašala tudi z dvema spal-nima vrećama, gotovo last carinikov, ki sta viseli s strehe, pa tudi s smetmi v svoji neposredni okolici ni skoparila. Potne liste nam je preveril carinik, kateremu je pri tem pomembnem opravilu iz nosa visel smrkelj. Se bolj pestro je bilo na policiji, katere sedež je bil prav tako neugledna koliba. Vsi smo se morali zglasiti v njihovih uradnih prostorih, da so nas preverili ter popisali. Pred vrati smo si sezuli obuvala, kot je pri Muslimanih značilno, in vstopili v edini prostor, ki gaje njihov urad in hkrati tudi bivališče premoglo. Na tleh je ležala preproga, poleg vrat je stala pisalna miza, na drugi strani sobe pa sta bila ob steni dva jogija in nekaj hrane. Na mizi so imeli tudi igračo, iz volne pleteno mačko, v katero so se naši radovedni pogledi tako zapičili, da so to začutili tudi uradniki in nam jo na koncu podarili. kar se tiče celotnega carinskega postopka, nismo imeli nobenih problemov. Vseje potěkalo dokaj hitro, verjetno tudi zato, ker na meji niti ni bilo kaj prida veliko ljudi. Srečali smo Ie dve dekleti iz Senegala in skupino norih Francozov, ki so nameravali puščavo Prevoziti v fičkotih. Obmejno mesto Noadhibou: Po nekakšnih polcestah se nam je uspelo pripeljati v eno redkih mesl Ie puščavske dežele, v Noadhibou. Mesto ima eno samo dolgo glavno ulico, ob kateri na vsaki strani stojijo betonske bajte v'adratne oblike, predvsem trgovinice. Čajnice oz. lokala, kjer bi stregli pijačo in kamor bi se člověk lahko zatekel na klepet in spro-shtev, pa ni bilo videti nikjer, pa naj smo še tako napenjali oči. rugače paje bilo vzdušje živahno. Vsepovsod je vrvelo od ljudi, »ečinajih je črnih, nekaj paje tudi Arabcev. Prav lep primer, kako arabski svet vedno močneje prehaja v svet pravih, črnih Afričanov. , .vsl.so.ze,° pisani, zelo slikoviti in zelo vihravi v objemu svojih u. Ženske, muslimanske veroizpovedi, ki so v večini, so od o o glave ovite v pisane tančice vseh barv in vzorcev, nekatere predstavnice tega spola pa so oblečene že čisto po afriško. Tudi moški ne zaostajajo za njimi. Odeti so v posebna, že skoraj raz-košna ogrinjala, večinoma sinje modre, lahko pa tudi bela, z velikim žepom spredaj, okrášením z našitki zlate barve. Glave imajo ovite v turbane, kijih varujejo pred peskom, ki ga veter neprestano nosi naokoli, kot da bi ga iz kakega posebnega razloga preganjal. Potem pa so tam še koze, kijih je videti vsepovsod po mestu, in pa cela vrsta avtomobilov, od rumeno-zelenih taksijev, obtolčenih in iz vseh strani pokrpanih, čisto razpadajočih krip, do bogataških džipov. Mestece pa velja omeniti še zaradi higienskih vzgibov, dokaj razveseljujočega razloga za nas popotnike. Namestili smo se v kampu in bili tako prvič na naši poti deležni pravega tuša! Bila sem kot prerojena, ko sem s telesa sprala vso mogočo nesnago, pomešano s puščavskim peskom, kije že skoraj postala eno z mojo povrhnjico. Prav zares praznik za telo in še posebej za duha! Naj na tem mestu prišepnem, da se nam je do konca potovanja uspelo stuširati še dvakrat, glavo pa smo si lahko celo večkrat umili po zaslugi priročnih bencinskih črpalk. Toda kljub temu da bi se nekateri ob mojem opisu lahko zgrozili in nas imeli za čiste pacone, le ni bilo tako grozno hudo, kot se sliši, saj smo se, sicer bolj površno, lahko oplaknili vsak dan. Vodo smo imeli namreč shranjeno v rezervoarju, torej v srcu Klativiteza, kot seje imenoval naš predelan nekdanji vojaški tovornjak. Res paje, da smo z njo varčevali kot z največjo dragocenostjo. Kajti bolje je biti malce zapacan, kot pa sredi puščave ostati brez življenjsko pomembne tekočine! Skozi puščavo glavnemu mestu naproti: V primerjavi z Mavretansko puščavo je bilo puščavsko področje Zahodne Sahare, preko katere nasje vodila pot, šele uvod v tako imenovano deželo peska. Kajti takoj za tem, ko smo se prebili iz mesta, so ceste nenadoma, kot bi nekdo zamahnii s čarobno pali-čico, izginile. Nikjer ni bilo ne duha ne sluha o kakšnem makadamu, da o asfaltu raje niti ne govorim. Sama prostrana raven. Kamor seže pogled, pa naj se obraćaš na vse strani neba, povsod pesek. In če člověk, ki ni domaćin, v takšnih razmerah namerava kam iti in seveda tja tudi priti, je najbolj pametno, da si najame vodiča. Toda naš šef Metod, imenovan Ali Baba, seje verjetno zaradi dveh satelitskih navigacijskih naprav (GPS), ki smojih premogli, pa tudi zaradi odličnega kopilota Damijana, ćutil dovolj opremljenega in usposobljenega za vožnjo po puščavi. Edi-no kar smo storili, je, da smo si kupili list papirja, neke vrste Tikot» s«o potovali skají puši avo 38 O osev zemljevid, na katerem so bile označene točke oz. smeri, zapisane v stopinjah, ki jim je potrebno slediti, da priđeš do želenega cilja. Te točke oz. koordinate je Damijan nato vnesel v prenosni računalnik, GPS pa nam je kazal, v katero smer naj krenemo. Puščavska pot proti giavnemu městu Nouakchottu je potěkala po pasu ne daleč stran od Atlantske obale, pa vendar smo imeli kljub temu in kljub pripomočkom težave z orientacijo. Najlažje je bilo, če smo v pesku zasledili še sveže sledove avtomobilskih gum in jim sledili, vendar to, še posebej zaradi malo prometa, ne gre v nedoglcd. Neprestano namreč piha veter, ki zelo hitro zabriše sledove na peščeni pisti. GPS pa tudi ni popolnoma zanesljiva naprava; sicer ti res pokaže, v katero smer moraš iti, ne more pa predvideti preprek, kot so na primer ogromne peščene sipine, pred veličino katerih se kar naenkrat znajdeš in seveda ne moreš kar poleteti čežnje. No, v takšne težave smo zašli kar nekajkrat in pri tem po-rabili kar nekaj časa in truda, da smo zopet našli pravo pot. Druga težava, s katero smo se soočali na poti, pa je bil moker puš-čavski pesek, na katerega smo naleteli na določenih predelih. Kajti na tem področju smo se gibali ravno en tcden po deževnem obdobju. Domačini so nam povedali, daje tam dež nekaj blazno redkega in da vse do letošnjega leta tega naravnega pojava v teh krajih ni bilo zaslediti že več let. O resničnosti vodnega čudeža pa je pričala tudi puščavska pokrajina, saj je na določenih področjih iz peska poganjalo zeleno rastlinje in tudi puščavsko cvetje z belimi cveto-vi. Skratka, hotela sem povedati to, da seje kar nekajkrat zgodilo, da smo zapeljali v mehak pesek in se pogreznili vanj. Ob takih pripetljajih je sledila takojšnja akcija. Res pa je, daje bil pri tem delu aktiven predvsem moški del popotniške ekipe. In medtem ko so fantje z lopatami kopali blato okoli avtomobilskih gum in pred kolesa polagali železne plošče, smo punce pomagale z le z očmi in s kakšno spodbudno besedo. Koje fantom vsa zadeva prišla v kri in so bili zaradi pridobljene prakse že kar dobro izurjeni, pa moram priznati, da smo se jim kdaj tudi malce nasmejale. Narodni park Bane ď Arguin Većina naše poti do glavnega mestaje potěkala po narodnem parku, za prehod le-tega pa je bilo potrebno kupiti posebno karto. Park bi morali uradno prevoziti v enem dnevu, toda zaradi težke orientacije in raznih preprek ter pripetljajev na poti skozi puščavo, je to za tujce praktično nemogoče. In tako smo kar nekajkrat nelegalno přespali v osrčju prelepe pustinje, pa naj si bo to ob vznožju elegantno dvigajoče se peščene sipine ali pa na tleh, tlakovanih s školjkami. Večeri v tej pokrajini znajo biti zelo prijetni, še posebej će po srečnem nakljućju kje izbrskaš kakšno dračje, ostanke posu-šenega grmičevja, si zakuriš ogenj, kaj dobrega prigrizneš in opa-zuješ slikovit, čez vse nebo raztezajoč se živordeč sončni zahod. Nekega večera smo celo opazili prav nič plašno puščavsko lisico -feneko, ki seje plazila okoli naših šotorov in verjetno iskala kaj za pod zob. Ob svitu pa so naše oči v daljavi sem pa tja uzrle tudi karavano kamel, ki jojc mahala tja nekam v neznano. Drugače pa narodni park, ki smo ga přečkali, slovi predvsem po tem, da nudi življenjski prostor milijonom različnih ptić, med dru-gimi tudi selivkam. Tako smo lahko videli raznorazne ptice, od golobov, rožnatih plamencev, pelikanov, čapelj... Druga znamenitost parka so majhne ribiške vasice blizu obale. Teh vasic je na omenjenem področju približno deset in se nahajajo v kar veliki razdalji druga od druge. Vse so si zelo podobne in zaradi svojega izgleda skorajda ne zaslužijo imena vasica. Tu je nekaj kolib, zbitih skupaj iz vseh možnih materialov, ki jim pridejo pod roke: iz desk, zabojev, pločevine, odej... Poleg kolib pa je videti tudi nekaj propadajočih kletk, kamor shranjujejo ribe. Ljudi skoraj ni videti. Le tu pa tam kakšno žensko, otroke in morda tudi kakš-nega moškega (većina jih je namreč na lovu). Skratka področja, kjer prebivajo ti Ijudje, je bolj podobno prebivališčem duhov, kot pa obljudenim vašem. V eni izmed vasic, imenovani Tessot, se nam je godilo čisto drugače. Ko smo se približali njihovim kolibam, so nas takoj pozdravili in sprejeli domaćini, moški, ženske in otroci. Po oblačilih žensk sodeč smo lahko ugotovili, da gre za Muslimane. Vprašali smo, će bi se dalo pri njih dobiti čaj, oni pa so nas takoj, kljub ramadanu, gostoljubno povabili v eno izmed svojih prebivališč. Pred vrati smo se sezuli in vstopili v prostor, opremljen s preprogo ter z blazinami za sedenje. Sredi sobe, ki je bila tudi edini prostor, je stala majhna mizica z čajnikom in kozarčki ter kuhalnikom za kuhanje čaja. Vsi moški so nenadoma izginili, kot bi izhlapeli v zrak. Ostali smo sami z ženskami in otroki. Čaj nam je skuhala najstarejša ženska. Pri tem je zanimivo, daje kuhanje in pitje čaja v deželah na področju Sahare povsod enako. Gre za pravi mali obred. Ko se ta zeliščni napitek kuha, se ga vmes večkrat pretoči. Sprva iz čajnika v kozarec, kasneje pa še iz kozarca v kozarec, tako da se naredijo pene. Čaj se preliva iz velike višine, ne da bi se polila kapljica tekočine inje zato prava umetnost. Ko je proces pretakanja končan, se v majhne steklene kozarčke vsa-kemu nalije majhno količino napitka. To se ponovi trikrat. Najbolj pa me je pretresel obisk zadnje vasice v narodnem parku, kjer smo sc za kratek čas ustavili. Prvo, kar smo zagledali, so bili otroci, ki so se kot sestradane živali zapodili do našega pre-voznega sredstva in z zadnjega konca le-tega odtrgali polivini-lasto vrečko, polno smeti in odpadkov. Med prepirom in rovanjem za vsebino so stekli malo ven iz vasi in razgrabili, kar seje razgrabiti dalo. Pojedli so skoraj vse, kar so našli, od starega kruha, gnilihjabolk, iimoninih olupkov, jajčnih lupin ...do os-tankov kisle smetane v plastičnem lončku. Očitno so bili nez-nansko lačni. Poleg teh ubogih sestradanih otrok so bila tam tudi mlada dekleta, ki so prodajala nekakšne ocvrte slaščice. Nekaj smo jih kupili tudi mi in jih potem razdelili otrokom, ki so nas obletavali kot muhe mrhovino. Medtem pajc prišlo tudi do ne-prijetnosti. Ena izmed deklet nam je, verjetno iz same vragolije, odprla pipico za vodo na zadnji strani našega vozila in tako oslabila naše skrbno varované pitne zaloge. Toda na srečo smo to še pravočasno odkrili in pipico zaprli. Dekletce pa tudi ni ostalo nekaznovano. Neki moški, domaćin, ki je spremljal dogajanje, jo je tako moćno udaril, da seje od bolečin kar valjala po prašnih tleh in ob tem neizmerno tulila in cvilila. Zadnji kos poti do glavnega mestaje potěkal neposredno po peščeni obmorski obali. To je bila edina možná pot, po njej pa seje dalo potovati samo takrat, koje nastopila oseka. Približno sto petdesct kilometrov smo tako prevozili z dvema gumama v mor-ju in dvema gumama v pesku. Na eni strani morje, na drugi strani peščene sipine, področje, kjer puščava prehaja v morje. Kaj takega člověk ne doživi vsak dan. Bilo je kot v sanjah. Tako kot ponavadi nas je većina popotnikov sedela na strehi našega Klati-viteza in uživala v neposrednem štiku z naravnimi lepotami. Na ta način smo puščavo in sploh vso naravo doživljali veliko inlen-zivneje in bolj doživeto. Imela sem občutek, kot da sem del oko-lja, da se zlivam z njim. Razgled je bil čudovit. Pesek, morje, ptice, ki se zaganjajo v vodo, da bi nalovile kaj za v kljun, delfini v daljavi, ribiške vasice ob obali in ribiči, ki nam mahajo v pozdrav MavretansKa carina - kamnita bajta sredi pustinji Tako kol v Maroku srno se tudi tukaj velikokrat ustavili pri ribičih. V Mavretaniji je ribištvo, poleg rudnih bogastev, ena izmed pogla-vitnih gospodarskih panog. Še posebej zanimiva paje bila posto-janka pri pravih mavretanskih domačinih, imenovanih Maurageni, ki veljajo za pravo redkost. Bilo jih je okoli deset. Sedeli so ob peščeni obali in se predajali brezdelju. Prosili smo jih, če bi nam lahko pokazali, kako lovijo ribe, kajti na plaži je bilo videti zelo zanimive pripomočke za lov. Toda bili so zelo trmasti, inje trajalo kar nekaj časa, preden smo se dogovorili, da to storijo za določeno vsoto denarja. Ko paje bil posel sklenjen, je zadeva stekla, kot bi mignil. Najprej sta se dva moška, vsak z mrežo, namotano okoli dolge lesene palice, zapodila v morje ter vzporedno z obalo v vodi razvila mreže. Sledila sta jima še dva moška (enako opremljena), ki pa sta mreži razgrnila pravokotno na prvi dve mreži, tako da so vse mreže skupaj tvorile kvadratni prostor. Ko paje bilo to storje-no, so vsi hkrati s palicami in rokami začeli tolči po vodi in na ta način pripomogli k temu, da so se ribe ujele v mreže. Ulov so nato přivlekli iz vode in ga zakopali v pesek, da se ne bi pokvaril. Nouakchott - mavretansko glavno mesto V glavno mesto smo hote ali nehote morali iti. Kajti morali smo dobiti izhodno vizo, kar nam pred tem ni uspelo. Glavna mesta so namreč skoraj vedno področje splošnega kaosa in zmešnjav. Probleme smo imeli žc takoj na začetku, saj nikakor nismo našli poti, po kateri bi se dalo iz obalnega pasu, po katerem smo se pripeljali, priti v notranjost oz. v mesto. Po kar precejšnjem trudu, ki je zopet vključeval pogreznitev v pesek, se nam je le uspelo prebiti na področje ribiške tržnice. To je prostor, kantor ribiči prinašajo nalovlje-ne ribe. Zato ni čudno, da se plaža ponaša z neznanskim številom dolgih čolnov, poslikanih z živimi barvami. Ko se ribiči običajno po šestih dneh vmejo, plen pripeljejo na obalo in ga vržejo na miv-ko. Tukaj pa se prične žensko delo. Ženske naložijo ribe v plastična vedra ter jih odnesejo na tržnico tik ob obali, kjer jih prodajo. Videti in kupiti je možno ribe vseh vrst: od orad, morskih listov, morskih psov... Vse polnoje ljudi: nekateri delajo, drugi trgujejo, spet nekateri počivajo v senci, ki jim jo nudijo čolni. Okoli tržnice je polno majhnih, neuglednih kolib, po večini trgovinic, vse nao-koli teh objektov pa ležijo smeti. Kmalu zatem smo prišli v mesto, ki je bilo na prvi pogled videti kar veliko. Res paje, da ima samo dve večji glavni ulici, pravokot-n> ena na drugo. Kamorkoli pade pogled, je videti hiše v obliki kvadratov, barake, stojnice in seveda smeti. Povsod vlada vrvež, kajti na ulicah je veliko ljudi, pretežno črncev. Še posebej ženske Posedajo po ulicah na tleh, poleg njih pa se igrajo otroci. Najzani-mivejši pa tudi najbolj pisan prostor paje, tako kot ponavadi, se-v'eda tržnica. Vsepovsod polno pisanega blaga vseh vrst. In potem seveda čisto logično sledi tudi barantanje in kupovanje ter na koncu za denarnice »prazno stanje«. ■ amestimo se v prav prijetnem kampu, ograjenem z betonsko Pregrado, ki je za razliko od okolice zelo čist. Na dvorišču imajo zasajene grmičke in veliko drevo, ki nudi senco in hlad. Imajo vodo, tuše, napete vrvi za sušenje oblačil... Skratka, tukaj se člověk lahko malce spočije in si nabere energije, ki je na takšnih potovanjih še kako dobrodošla. Drugače paje kamp last nekega oholega Francoza, poročenega s tamkajšnjo domačinko. Pravi pravcati važič, ki je neprestano flirtai z neko franeosko turistko, ki seje za nekaj časa ustavila tukaj. Vse druge posle so opravljali črnci, po vsej verjetnosti sužnji, kajti Mavretanija je znana po tem, da pod svojim okriljem še vedno, kljub prepovedi, goji prekrito suženjstvo. Le- te porabijo za vsa delà in vse, kar dobi-jo, je prenočišče in hrana. Domov Svežina, ki je prevevala ozračje po deževju, je počasi izhlapela. Sonce pripeka in zelo je vroče. Zopet se peljemo skozi puščav-sko področje, a sedaj nad peskom nismo več tako zelo navdušeni kot na začetku. Kajti povsod gaje dovolj. Imamo ga v zobeh, ušesih, očeh, za oblačili. Tudi v avtomobilu gaje polno: po tleh, za okenskimi okviri... Toda če bi imela možnost ostati še malo dlje, ne bi niti za trenutek oklevala. Skratka, potovanje je šlo h koncu, vsaj kar se tiče Mavretanije. Hiteli smo proti Maroku in pri tem celo zgrešili mejo. Ne da bi imeli kakršne koli tihotapske namene, smo se enostavno izognili mavretanski meji in prišli naravnost do maroške. Kaj takega pa še ne! Kajti kot sem omenila že prej, v puščavi ni cest. Maročani so nas seveda takoj poslali nazaj in nam zabičali, naj zaradi ra-madana pohitimo, kajti ko sonce zaide, bodo cariniki nehali de-lati. In res. Tja smo přispěli zadnji hip in kar nekaj sladkih besed in lepih pogledov je bilo potrebnih, da so nas spustili naprej. Čisto malo je manjkalo, pa bi morali tam kar prespati. No, cariniki znajo včasih biti res kar zabavni. Ko smo na koncu potovanja sredi noči zmagoslavno prišli do slovenske carine, nas je eden izmed njih sprejel z naslednjimi besedami: »Tok luči mate na avtu, da sem mislu, daje en vlak! Sem se k'r mal ustrašu!« In tako seje naša pustolovščina končala. 4» mm m&mrn HYDE Ne vem številko parcele na levi strani ob poti iz Mlak proti ba-jerju (če gremo po cesti mimo bajerja v gozd, je takoj za bajer-jem na desni strani), Ampak na njej je žc vse pripravljeno za črno gradnjo. Malo je sicer že rabljeno, polomljeno in poško-dovano, a 11a tistem mestu dobiš tako rekoč vse: siporeks ploš-če, strešno kritino goriških opekarn in še marsikaj. Če bi napisali prošnjo, da naj jim kdo dostavi vsaj še vhodná vrata in vsaj eno okno, bi lastniki z malce spretnosti lahko zgradili lično barako, kakršne so značilne za našo romsko manjšino. Vodilne na Mengeški 9 sprašujem, čc ima komunalni nadzornik tudi kaj pristojnosti na tem področju in ali lahko prispeva k reševanju tega problema. Vsi Ijudje vse vedo: številke avtomobilov, čas prihoda, količine odpadkov in njihovo poreklo. Kup je res lep, upoštevanja paje že vred-na tudi njegova višina. Slišal sem, daje bila ta parcela že večkrat omenjena in da naj bi kotanjo, ki je bila prej tam, zasipali tudi z blagoslovom vidnih predstavnikov naše oblasti. Zgledi vlečejo in tako v trzinski gmajni raste še ena lepa neekološka točka, ki pa nekaterih očitno ne moti. J.S. se nelegalno odlaganje odpadkov nadaljevalo. Res je skrajni čas za akcijo, saj smo izvedeli, da so tujci med obiskom v coni ob tisti ekološki sramoti izjavili:« Za Slovence smo slišali, da ste urejen m čist narod. Pri tej nesnagi, ki smo jo videli na tem mestu že med prejšnjimi obiski, pa vidimo, da to ne drži.« HêHilNMNB HYDE park(S) NADZOR Sploh ne vein, kako bi zapisal ali začel ta problem. Najbolje, da napišem po vrsti, kot sem stvar doživljal. V novem družbe-nem centru sem 6. februarja od 15. do 20h spremljal veliko Prešemovo proslavo oz. kulturni maraton. Pridem domov in glej ga vraga, na vetrobranskem steklu mojega avtomobila je zataknjeno obvestilo o prekršku. V domu Prešernova proslava, na Prešernovi ulici pa pooblaščena oseba v tem času deli obvestila o prekrških po 16. točki 5. člena Odloka o redu in miru v Občini Trzin. Ura ugotovitve prekrška 18.20. Res je, daje bilo pod opombo zapisano, da gre tokrat Ie za opomin, a ne vem, koliko bo še opominov, preden bo občina začela polniti svojo blagajno s tako pobranim denarjem. Lahko zapišem le: Davkoplačevalci Trzina! Parkirajte svoje avtomobile zgolj na označenih mestih. Ampak kje v Mlakah pa so ta mesta? Moram tudi zapisati, da nekateri res parkirajo svoje avtomobile tako, da ovirajo druge avtomobile. ampak drugi so pa še huj-ši. Ovirajo tudi pešce na pločnikih. Prav zanima me, kakšna kazen bo doletela voznika avtomobila, kot je primerek na fotografiji, ko bodo začeli izvajati občinski odlok v popolnosti in ne bodo Ie opominjali. J.S. NÍIK0L0ŠKI OTOK HYPE PARK H V SONI ZLATI KOLIČKI hybepmi*!) SREBRNA KOLAJNA Na skrajnem severozahodnem delu OIC Trzin se nahaja neeko-loški otok, ki ni v ponos ne občini Trzin in tudi ne podjetnikom iz tistega konca. Kot kaže pričujoča slika, res kazi izgled naše cone in to, ne boste verjeli, že dve leti!!!, kot so povedali bližnji podjetniki. Občina in Prodnik pa čakata na naravno razgradnjo tega neekološkega otoka. PS. Na občini so, med drugim tudi občinski svet, problem tega ne-legalnega odlagališča že večkrat obravnavali, vendar so, kot so povedali. nemočni, saj je nesnaga na zasebni zemlji, zasebna lastnina paje sveta. Betonski boks, v katerem je nesnaga, je v lasti večih lastnikov s tistega območja, nekateri pa po vsej verjetnosti niti niso več v coni. Župan je opozoril, da bi se jim v primeru, će bi občina sama dala počistiti tisto odlagališče, lahko ponovil primer kioska sadja in zelenjave na Mlakarjevi ulici, ki gaje Občina dala na last-. ne stroške pospraviti, zdaj pa se z lastniki še vedno tožarijo na so-dišču. Obljubil je, da bodo poiskali lastnike in če ti tistega boksa ne potrebujejo več, jim bodo predlagali, da bi ga podrli in tako odpravili možnost, da bi Občina Trzin redno prejema denar od nas davkoplačevalcev in z njim razpolaga gospodarno ali negospodarno. Ker meje zanimalo prav negospodarno trošenje denarja, sem večkrat brskal po proračunskih podatkih, a nikjer nisem našel postavke »zlati količki v obrtni coni«. Res so že zlati, saj, kot se mi zdi, vsaj vsak tretji mesec praznijo občinsko blagajno. Ne vem, čemu služijo, toda kegljanje z njimi je res zabavno. V oktobru ali novembru sem osebno videl tovornjak, kije obračal in z zadnjim delom po-diral količke. Porušil je štiri ali pet količkov. Registrske oznake si nisem zapomnil, opazil pa sem, da so te količke hitro nadomestili z novimi. Tudi januarska fotografija kaže, da bo spet odliv denarja iz občinske blagajne. Ne vem, ampak zdi se mi, daje bila srebrna medalja naših roko-metašev kriva za zmagoslavno uničevanje naše trzinske lastnine. Tistega nedeljskega večera so navdušeni privrženci ali razočarani nasprotniki naše reprezentance rušili vse od gasilskega doma do industrijske cone. Za sabo so pustili pravo razdejanje. Niti en koš za smeti ni bil na svojem mestu in v prvotni obliki. Tudi tisti tež-ki pasji smetnjaki so utrpěli razdejanje. Omarice Telekoma so bile uničene. Ob tem bi člověk pomislil, daje dobro, da smo dobili samo srebro, kaj bi šele bilo, če bi dobili zlato! Koliko bi nas stala šele takšna kolajna? W'demske cene vstopnle. studentske cene pijace in studentska '!:ava vse (tudi zs ne-studente) je prava mešantca za spros-" Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek (Nov urnik srečanj planinskih skupin - vse dodatne informacije bodo objavljene na splelni sirani PD Onger Trzin): • Planinski krožek za učence / triade (Planinska skupina BIBE) vsako sredo od 16.00 do 17.00 v OŠ Trzin (učUnica - likovni pouk) Info Irena (031) 562 092. • Srečanja ućencev 2. triade (PS Nore krave) v društveni hišici vsak prvi in tretji petek v mesecu od 16.00 do 18 00. Info: Emil (031)570 533. • Srečanja učencev 3. triade (PS Vezalkice) vsak petek od 19.00 do 21 00 v društveni hišici. Info Toma: (031) 880 894 • Srečanja za dijake in študente vsak drugi četrtek v mesecu od 19.00 do 21.00 ure v društveni hišici Info: Boštjan (040) 513 550. > DU Žerjavčki vabi Me, ki bi se jim radi pridružili v njihovem društvu, vsak ponedeljek ob 16 uri v prostore stare osnovne šole > Sportno društvo Trzin Rekreacija nogomet - vsako soboto ob 16.30 v telovadnici OS, košarka - vsako nedeljo ob 15.30 v telovadnici OŠ Aerobika TNZ - vsak torek in ćetretek ob 19.00 uri v telovadnici OŠ Trzin (info In prijave Andreja na tel: 041 748 333) Rekreacija za ženske - vsako sredo ob 20.00 v telovadnici OS Trzin > INFORMACIJE O PRIREDITVAH so na voljo ludi v času dežurstva v občinskem informativnem središču - Centru družbenih dejavnosti Ivana Hribarja, Ljubljanska 12 f, za dejavnost Turističnega društva Trzin pa predvsem vsak petek od 8.00 do 13.00 in 15.00 do 19.00 ure. Telefon CIH 5644730. "D topclom skupina il^ JNi 1*1 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Spoštovani kupci, obveščamo Vas, da smo trgovino s Krakovské 4b v Domžalah preselili na novo lokacijo v: INDUSTRIJSKO CONO JARŠE Preserska 1, Zg. Jarše,Radomlje tel: 729 88 00, fax: 729 88 32 pizzeria ŠPACjSJERlJA ici v osebnem e-servisu na www.studentski-servis.com, >na brezplačni tel. št. 08012 04, od 9. do 15. ure in >v vseh naših poslovalnicah v času delovnih ur. Ljubljana | Bežlgrad | Kamnik | Litija | Zagorje ! Sevnica www.studentski-servis.com VRTNARSTVO GAŠPERLIN KMETI JA- AG d.o.o. Moste 99, 1218 Komendi Tel.: 01/834-35-87 Fax: 01/834-14-71 Vrtnarska proizvodnja in trgovina PESTRÁ IZBIRA SEMEN, ČEBULIC, GNOJIL, NAMENSKIH SUBSTRATOV ZA PRESAJANJE, PONUDBA ROŽ IZ PROIZVODNJE: PRIMULE, CIKLAME, CINERARIJE, MAČEHE,... Čistilni servis Depala vas d.o.o. Depala vas 5, Domžale Tel.: 01/ 72 41 657,041/ 695 339,01/ 72 42 489 Čistimo: • vse vrste oblačil, tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamel ne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkirišč em Odprto imamo vsak dan od 7h do 19h, ob« sobotah od 8h do 13h. i . . _*„ Čistilni servis (BAHNĚ