I "Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zreze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. ST. — NO. 1419. -"•LJ^ CHICAGO, ILL., 21. NOVEMBRA (November 21), 134. 1'uhlUhrd weekly nt 2 a t a ni. LETO — VOL. XXIX. VAŽEN SOCIALNI PROBLEM PRED DEMOKRATI NUJNOST ZAVAROVANJA PROTI BREZPOSELNOSTI Pozno priznanje o potrebi brige za množice, ki so v pomanjkanju vsled izgube zaslužka ADMINISTRACIJA v Washingtonu se je končno sprijaznila z dejstvom, da brezposelnost še dolgo ne bo odpravljena. Zato bo v prihodnjem kongresu predlagala načrt za zavarovanje proti nezaposlenosti. Kakšen bo ta načrt, Roose-velt zdaj še ne ve. Sestavlja ga poseben odbor. Zedinili so se le v toliko, da mora biti sklad proti brezposelnosti pod upravo avezne vlade in popolnoma ločen od akcij, kakor je na primer sedanji relif ali "dola", ki jo dobivajo ljudje v potrebi. Delodajalci bi plačevali v ta Nove Wadíkalne' stranke in organizacije sklad 5 odstotkov na podlagi vsote, ki jo dajejo za plačo. Na primer, delodajalec, ki plača svojim delavcem tisoč dolarjev na teden, bi prispeval $5. Koliko odstotkov naj bodo obdavčeni delavci na svojih plačah, si člani komisije še niso edini. Na neki nedavni konferenci je predsednik Roosevelt izjavil, da sedanji način podpiranja ne more in ne sme ostati trajno v veljavi. Treba je najti znanstven, ekonomsko soliden izhod za zbiranje sredstev v ta namen, zato bodo viri v fond za zavarovanje proti brezposelnosti določeni na podlagi aktuar-skih proračunov, je konata tiral. Za to zavarovanje se je Roosevelt izrekel že pred prošlo volilno kampanjo in obljubil pripraviti načrt, ki ga predloži kongresu na januarskem zasedanju. Toda kaj pa zavarovanje starih delavcev in za bolniško oskrbo? Roosevelt je govoril pred kampanjo tudi o tem. Toda v svojem nedavnem govoru je le rekel, da zahteva to vpra anje veliko študiranja, -kajti predno bo mogoče uvesti penzije, je treba najti načine, kako dobiti sredstva. , Zaenkrat bo torej vlada ta problem le pretresala, stari delavci pa naj čakajo konca bodisi v zavetiščih za ubožne ali kjer pač morejo. V prošlih štirih letih je javno zdravstvo in »bolniška oskrba zelo nazadovala, ne zato, ker je morda premalo zdravnikov, premalo bolnišnic in strežnic, ali premalo zdravil, ampak ra- drtega, ker je vse to tako dra^o, da so brezposelni in družine brez sredstev prisiljene zanemarjati slučaje bolezni. Ni denarja za zdravnike, za bolnišnice in zdravila, in ne za primerno hrano. Vrhu tega si ameriška zveza zdravnikov na vse kriplje prizadeva, da sedanji nečloveški sistem na polju zdravstva ostane v veljavi. Na konferenci z zastopniki zdravnikov prosli teden v Washi sija stala okrog 24 milijard na leto. Druga predloga je manj liberalna. Določa $600 na leto penzije za vse, ki so preko 65. leta. To bi stalo dve in pol milijardi na leto. ^Ampak to so le predlogi in vlada sama pa nima načrta, ki bi rešil problem teh desetih milijonov ljudi. Vprašanje penzije za stare ljudi pod kapitalizmom ostane vprašanje. Ugodno za prizadete bo rešeno šele, kadar bodo vsa bogastva jav« na posest in služila ljudski bla> «¡"Ji. Mesto brez cerkva nevarnost morali Duhovniki čjL-zdalje bolj zamerijo upravi mesta Norris v Tennessee Valley, kjer gradi vlada jezove, elektrarne in razne druge naprave. Mestece Norris je postavila vlada za delavce, ki so zaposleni pri TVA. Jezni ¡pa so duhovniki nanjo zato, ker ni postavila nobene cerkve! Rev. dr. John Thompson je pridigal nedavno pred veliko metodistično kongregacijo v Chicagu z ozirom na Norris in TVA, da je mesto brez cerkva ne samo nevarno morali, ampak jo naravnost gazi. Zdaj šele smo na jasnem, Čemu so ameriška mesta, ki jih ni zgradila vlada, tako moralna, čista, vzorna in varna. Cerkvam gre zasluga, ki jih vidite skoro na vsakem Četrtem oglu! GIBANJE V JUGOSLAVIJI ZA ODPRAVODIKTATURE Apel za spravo in demokratiziranje države. — ¡Neprava obramba za mučene hrvatske jetnike SOCIALISTI V AVSTRIJI SO TRN V PETI VLADE Avstrijska vlada vzlic svojemu fašističnemu postopanju, ječam in cenzuri socialistom ne more do živega. Zapleni jim tajno tiskarno, a prepovedana Arbeiter Zeitung vseeno izhaja in kroži med ljudstvom. Shodi so prepovedani, a socialisti imajo n/oje tajne sestanke in shode kljub temu. Nekatere jim policija razbije, a ponavadi pride šele ko je shod že hikoro končan. V podzemskem delovanju so socialisti v Avstriji veliko j'pretnej£i, kot pa socialisti ali komunisti v Nemčiji in Italiji. Dne 11. novembra so monarhiji v Avstriji obdržavali svečanosti v znak žalovanja za padcem monarhije in Habt-ibur-žanc*;. Socialisti ko od vlade zahtevali, da jim 12. novembra dovoli praznovati obletnico proglasitve avstrijske republike, kar je odklonila in ob enem poslala na ulice vso policijsko in vojaiko silo. Večer prej jo je namreč ostrašiio veliko zborovanje socialistov in komunistov blizu Dunaja, na katerem so zapretili z generalno sta viko, če bo vlada ignorirala njihovo zahtevo. V protest proti vladi je dne 12. novembra okrog milijon socialistov na Dunaju in okolici pogasnilo od 7. do 0. zvečer vse luči. Izdali so proglas, da naj v omenjenem času vsi delavci bojkotirajo ulične železnice, avtobuse, gledišča in kavarne. Te vrste taktika spravlja vlado v nervoznost, poselbno še, ker socialisti stalno širijo vesti, da se oborožujejo in da kmalu pri-čno s stavko in vstajo. večajo krizo in bedo Ameriški armadni odbor zahteva. da mu kongres dovoli v proračunu vsoto, ki bi zadostovala za 800 novih vojnih aero-planov, kajti "Zedinjene države morajo postati «v zr;aku naj-jačja vojna sila". Zahteva vsoto za nov zrakoplov,-20 milijonov dolarjev "za mehaniziranje ameriške armade", 11 milijonov dolarjev za topništvo proti aeroplanom in manjše vsote za razne druge postavke. Enako "liberalna" v zahtevah za svoje ojačanje je ameriška vojna mornarica. V Angliji reorganizirajo vso industrijo tako, da bo Jahko vsak hip izvrševala vojna naročila. Municijska industrija o-bratuje noč in dan. Nemčija jc povečala svojo malo vojno mornarico z novo ladjo dne 12. novembra. Tretja bo kmalu dograjena. Avstrija gradi utrdbe ob jugoslovanski meji in Ogrska gradi strategično cesto iz svoje dežele, ki bo vodila skozi Avstrijo v Italijo. In tako dalje v vseh deželah. Mnogi Hrvati in Slovenci v Jugoslaviji-, ki so podpirali Aleksandrov režim, so nedivno izdali manifest, v katerem apelirajo na načelnika regentske-ga sveta princa Pavla, da naj vlada diktaturo omili in vrne ljudstvu pravice. Zatrjujejo, da če bo svobpdneje, bo krizo laglje prenašalo. Manifest je podpisal umetnik Bieitrovič, škof Haticr in mnogo drugih takih politikov, katerim režim ne more očitati, da so bili nelojalni Aleksandru. Politična situacija v Jugoslaviji je zelo napeta. Velik del Slovencev in Hrvati zahtevajo avtonomijo. Srbska kamarila v [Beogradu pa se ni še nič naučila in ničesar pozalbila,, zato deluje po starem toku. Mnogi upajo, da bo kljub temu režim spremenjen in bolj reprezentativen,. Jugoslaviji sovražna propaganda tudi deluje z vso silo. Na primer, glasilo avstrijskih monarhistov "Staatsvvohr", ki izhaja na Dunaju in je v tesnih odnošajih s sedanjim klerikalnim fašističnim režimom :y Avstriji in z Vatikanom, objavlja v izdaji z dne 10. novembri | grozodejstva, ki jih uganja vc-llikosrbski režim v svojem boju ¡proti Hrvatom. Kako more glasilo avstrijskih klerikalnih rabljev zagovarjati svobodo kakega naroda, ali braniti borce za svobodo, je uganka vsakemu, ki ne pozna evropskih intrig. Kajti režim, ki vlada Avstrijo, nima prav nobenega vzroka za zgražanje nad brutalnostmi drugih vlad. "Staats-wehr" pravi, da od kar je Aleksander proglasil diktaturo, pa do zdaj, je bil o ubitih v srbskih ječah 76 hrvatskih političnih jetnikov, 320 Hrvatov pa je bilo obsojenih na 1,202 leti ječe. Hrvatski politični jetniki so pod vlado Aleksandra mučeni-ško trpeli. Omenjeni list opisuje, kako so jih obesili na kav-Ije ob stenah in neusmilje- Še o socialističnih glasovih v Calif. Dasi so ».sled Sinclairjeve dezertacije in zaradi komunističnega "vrtanja od znotraj" ortali v vsi državi samo se tftirje socialistični lokali, je kljub vsemu dobil George Kirkpatrick, socialistični kandidat za zveznega senatorja 84,872 glasov, ali več kot katerikoli drugi so- cialistični kandidat pred njim. Tako je soc. stranka dobila zadosten odstotek glasov in ostane priznana stranka. — Drugače bi morala pričeti s peticijami, kakor na pr. soc. stranka v IHinoisu in Ohru. Milen Dempster, socialistični kandidat za governerja, /c do- bil 3,491 glasov. To so bili glasovi najlojalnejših socialistov in somišljenikov, katerih Sinclair-jev EPIC ni mogel odnesti iz socialistične stranke. Komunisti so tokrat vodili v Californiji živahnejšo kampanjo ko -kdaj prej. Njihov governerski kan-jdidat jc dobil 8,788 glasov. no pretepali. Obraze so jim obvezali z mokrimi brisačami in cunjami ter jih zakrili še z vojaškimi suknjami, poleg pa so navijali gramofon, da so zadušili stok teh žrtev na kavljih, katerim so iztepali življenje z batinami, O mučenjih političnih jetnikov v svoji deželi Staatsvvehr moh' i. Režim, ki se zateka k brutalnostim v naporih, da se vzdrži, vselej propade, pa najsibo v Jugoslaviji, Avstriji ali katerikoli drugi deželi. Vladna cenzura na Dunaju dopušča v javnost vesti o grozodejstvih v Jugoslaviji zato, ker je to strategija Mussolini-jeve in vatikanske politike. Mussolini noče ne take ne drugačne Jugoslavije. In papež želi Slovence, Hrvate in Avstrijo ipod svojim in Mussolinijevlm vplivom. Malo je režimov, ki imajo v povojni dobi na vesti toliko umorov in brutalnosti, kakor Mussolinijev in avstrijski. Kadar se taki ljudje začno potegovati za svobodo kakega naroda v Jugoslaviji, v tem slučaju Hrvatov, je očitno, da preti Hrvatom od takih prijateljev, če jim bodo igrali v roke, še večje zasužnjenje. "Patrioti", ki jiih plačuje Italija, so v resnici judeži in pustolovci. Kadar se ljudstvo v Jugoslaviji otrese vlade nasilja, ne i'oo to po zaslugi Rima in Dunaja, ali Mussolinijevih hrvatskih "patriotov", ampak zasluga tistega ljudstva, ki se zna boriti za*svojo osvoboditev ne da bi igralo v roke krvnikom v tujih deželah. C Deutschov shod V sredo večer 21. novembra bo v Orchestra Hali na Michi-gan Ave. v Chicagu shod, na katerem bo glavni govornik Ju-lius Deutsch, voditelj čet avstrijskega Schutzbunda v februarskih bojih. Podrobnosti o shodu in sodrugu Deutschu so bile v prejšnji številki. BODOČNOST SOCIALISTIČNEGA GIBANJA V Z. D. JE NEOVRGUIVA Frakcijski boj v socialistični stranki za razčisče-nje nazorov. — Lepe prilike za razmah PRED dobrim letom je zavzela pozornost ameriškega ljudstva 'tehnokracija". časopisje ji je dalo tisoče kolon prostora. Ustanavljala so se društva tehnokratov in kar naenkrat je milijone ljudi začelo upati, da "morda bo kaj iz te moke". Medtem se je javnost naveličala tega preko noči porojenega upanja in "tehnokracija" je danes le še firma z nekaj predavatelji, ki razlmgajo, kakšna bo njihova tehnično urejena država. Sedanji "raket" je Utopian Society, ki je dobila svoj zamah v Californiji v času kampanje za Uptona Sinclairja. Po volitvah le ustanovila urad tudi v New Yorku. Trdi, da ima na zapadu že 600,000 članov, kar je seveda veliko pretirano. Vstopnina je $3 in 10c na mesec članarine. Utopian Society ima "skrivnostne" obrede, "ker Amerikancem to ugaja". Povzela jih je precej iz obrednika zdaj že napol pozabljenega Ku Klux Klana, toda njeno vodstvo zatrjuje, da Utopian Society ni proti nobeni veri, ampak se bori za program, ki je sličen Sinclairjevemu "epiku". V Detroitu je ustanovil ta mesec katoliški radio pridigar duhovnik Coughlin "national union for social justice" (narodna zveza za socialno pravičnost),. Pravi, da bo "nestrankarska" in nad strankami. Zahteva zadostno plačo za delavce, socializacijo bank, elektraren in drugih virov, ki so za privatno posest "prevažnega značaja". Program je mikaven — prepisan iz platform delavskih strank in "father" Coughlin ga bo populariziral v korist svoje unije za socialno "pravičnost". Kako katoliška cerkev tolmači to načelo, dokazujejo dogodki v Avstriji, Španiji in Mehiki. Coughlin sme govoriti le kar mu dopušča cerkev. Zato ima cerkev v svoji sredi zmerom koga, ki udarja na socialne strune. Pred Coughlinom je bil radio pridigar in kritik kapitalistov "father'.* Cox v Pittsburghu, za katerega se je tudi navdušilo par sto tisoč delavcev. Pravi namen Coughlinove unije je odvračati delavce od "marksističnih" strank (socialistične in komunistične) ter jih držati s pomočjo svojih radikalnih (?) zahtev v podložnfcstvu cerkvi in v kapitalističnem sistemu, katerega cerkev od nekdaj brani. ° V Louisiani deli premoženja bogatašev (na papirju) in uganja svoje sorte radikalizem senator Huey P. Long. Upton Sinclair skuša vzdržati na površju svoj EiPlC. Poleg teh organizacij in posameznikov je mnogo drugih slične vnste, kise navdušujejo ob svojih utopijah in obljubljajo odrešenje. Potem imamo takozvane radikalne stranke, ki verujejo »v praktično politiko in so za ekonomske reforme ne da bi se * njimi zrušilo sistem privatne svojine. Glavna izmed teh je nova LaFollettova stranka v Wisconsinu in slične so ji druge progresivne stranke, ki so nastale, ali nastajajo v raznih državah ameriške Unije. Razen wisconsinske ni močna nobena izmed njih. Slična LaFollettovi, toda bolj določna in radikalna v svojem programu, je farmarska-delavska stranka v Minnesoti. Stranke enakega imena so bile ustanovljene tudi v nekaterih drugih državah, toda so šibke. Vse te organizacije, utopične in druge, stranke in posamezniki, ki obljubujejo rešitev s svojimi privatnimi programi, so odsev sedanjih razmer. Ljudstvo podzavestno čuti, da živi v dobi, ko se gospodarski red presnavlja, kajti tak, kakršen je, ne more ostati. Ob enem potrjujejo pravilnost socialistične teorije, da zakoni ekonomskega razvoja sami gladijo pot' socializmu. Vzrok, da se mu približujemo tako počasi, pa ni kapitalizem, nego nezrelost ljudstva za pametnejšo uredbo. Izmed vseh ima socialistično gibanje najbolj konstruktiven program — program, ki sloni na znanstvenih dognanjih marksizma in ne na utopijah, ki se porajajo v glavah sanjačev, političnih raketirjev in neodgovornih Mojzesov, ki se ponujajo ljudstvu za vodnike na poli iz puščave v obljubljeno deželo sladke mane. Ta ogromni kaos v miselnosti ljudi, ki pričakujejo sprememb v razmerah, ima avoje posledice tudi v socialistični stranki. V njo je prišlo zadnja leta veliko neizkušenih ljudi, posebno (Nadaljevanje na 2. strani.) Visoka obligacija V prihodnjih 12 mesecih dozori za blizu šest milijard vladnih bondov. Ker ima zvezna vlada še vedno deficit, bo te bonde poravnala s prodajanjem novih bondov za enako ali pa še za višjo vsoto, kakor znaša omenjena njena obveznost. V TEJ ŠTEVILKI Čitajte na prvi strani članek o novonastalih organizacijah "za socialno pravičnost" in o bodočnosti socialističnega gibanja. Istotako na prvi strani članek o najvažnejšem vprašan ju dneva. — o socialnem zavarovanju in o izbegavanju vlade. Koliko je v Zed. državah starih ljudi, ki potrebujejo pokojnina? Pojasni vam čUmek v S. koloni na prvi strani..... Drugi važni članki: (HI ,tje v Jugoslaviji za odpravo diktature; Odločitev bo padlo v Angliji; Komentarji; Upton. Sinclair; Mesto brez cerkva nevarnost morali; Kogar se tiče; Kako delujejo naši sodrugi za pokret v starem kraju. Poleg teh jr v Prolctarcn mnogo drugih člankov in. do-j)isov. Izredno zanimiva je njegova angleška stran. P roleta rec je vsled svoje izbrane vzgojne in agitacijeke vsebine vreden, da ga čitate in širite! PROLETAREC list km WJUrlee Ju*o»l»* WOffc- men's PnMisMnR Co., In*. Established 1906. __ * Editor..................——...... Frank ZaiU Bosines» Manager... Charles Potoi*lec^__^ SGSSfcEHYoiT itAffe& iUnited States, One Year $3.00; Six Month* $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. "Proletarec 3639 W. 26th St., CHICAGO, ILL. * Telephone: Rockwell 2S64. Upton Sinclair Upton Sinclair je po volitvah za eno skušnjo bogatejši. Spoznal je, ako je hotel, da je možno bivšemu socialistu zmagati pri primarnih volitvah na listi ene ali druge kapitalistične stranke, da pa kapitalistična stranka n: sredstvo, ki bi ga mogel uporabiti za uničenje kapitalističnih metod, institucij in izko-rilanja. ^^ Sinclairjevi prijatelji se tolažijo z dejstvom, da Je dobil njihov kandidat za governerja o/krog 800,000 glasov, ali več kot katerikoli prejšnji demokratski kandidat v ta urad. Ampak teoretično in faktično so bili to glasovi demokratske stranke. Ako bi Sinclair zmagal, bi bila to zmaga demokratske strankte in v praksi bi porabila od Sinclairjevega epika le toliko, kolikor se (bi nji zdelo umestno. Sinclair je »prijavil svojo kandidaturo v nji na principu "dobrega človeka", ki bo delal za ljudstvo in samo za ljudstvo. To je zelo star način ameriške politike. 44Glasujte za dobre ljudi, negiede na stranko", priporoča večina kapitalističnih listov in nato agitirajo za—demokrate ali republikance. Očividno socialfcfti-črtih kandidatov ne smatrajo za "dobre ljudi". Tako izgleda na videz. Resnica pa je, da So-cialističnih kandidatov zato ne priporočajo, kfer bi v slučaju izvolitve resnično služili ljud-BtvU in ker delujejo v stranki, ki je za Odpravo kapitalizma. Sinclairjev epik ni Sel tako daleč, ampak se jim je zdelo za malo, da bi tak človek sploh kandidiral na kapitalistični listi. Zrtto so se demokratski prvaki med seboj domenili, da naj bo bodoči governer republikance Merriam. In tako se je zgodilo. če bi bil Sinclair organiziral kampanjo s tolikšnim ognjem m žilavostjo za socialistično stranko, bi to vsaj nekaj pomenilo. Tako pa je delavskemu gibanju povzročil le škodo in s tem bolj zmanjšal kakor pa povečal nevarnost "kapitalizmu v Californiji". Amerikanizacija Ameriška legija je v nekaterih državah že pričela z obljubljeno kampanjo za amerikanizacijo. Njen načelnik v Illinoisu Paul G. Armstrong je rekel v govoru v radiu ob otvoritvi kampanje, da je strup komunizma ulezel že v naše šole, v naše univerze, v delavske unije, v tovarneMn v nekaterih slučajih tudi v naše politične urade. Ta nevarnost, ki nam «preti od znotraj, je po Armstrongovem mnenju tako velika, "kakor je bila nevarnost od zunaj, ki je nam pretila v času svetovne vojne." "Ako bi začeli prevratneže pretepati s pasjim bičem, ne bi pomagalo," je dejal, "kajti to jim bi ustvarilo le simpatije in pa publici-teto, katere so željni," je rekel dalje. "Zato smatram, da je najboljše sredstvo za pobijanje njihovega prevratnega delovana naša pro-tipropaganda." Xo je Armstrong to govoril, se bržkone ni zavedal, da je take propagande že zdaj veliko več kot vsake druge. Vsi kapitalistični listi so jo polni. Radio jo razširja, filmi, prižnice itd. Poleg tega je u potrebi javan.n v preganjanju agitatorjev med delavstvom tudi sila. Pasji bič ni zavrženo sredstvo med profesionalnimi patrioti. Marsikakega stavkarja so letos pretepli samo zato, ker ga je eden ali drugi obdolžil, da je "nepatriotičen", pa so ga z ba-tihami učili, kakšna je svoboda v tej deželi. ODLOČITEV BO PADLA V ANGLIJI Obrov v "Delavski Politiki*' Towra naj bo rojena nbva An- KOncfem septembra t. I. se jelsebnosti se je delavska stranka vršil v Southportu kongres An- povzpela zopet na tako višino, gleške delavske stranke, ki po da so ji potrebne le še ene vo-svojth sklepih ne pomeni ogro-jlitve, pa bo postala zopet pol-! ham palači, tako bosta tudi mne važnosti samo za dežele novredna opozicijonalna stran-,knezoškofa v Canterburyju in Iz JoHnstowna Johnstown, Pa. Pred volitvami so nas po radiu in na druge načine rtrašili, da bo dela še manj, ako v Pennsylvaniji zmaga demokratska stranka. Pa ga tudi prej ni bilo. Delali glija. Tudi kralj bo lahko ne- smo 4 dni en teden, potem tri moteno ostal v svoji Bucking- Narodnost kandidatov Kekateri ameriški listi se hudujejo, ker kandidira v ameriške politične urade toliko na-turaliziranih državljanov, ali pa državljanov, ki so sinovi priseljencev. Tudi čikaška Tribuna domneva, da ima amerikanizacija in mel-tiifcg pot pred seboj še veliko dela. Navaja, da je bilo izmed 489 kandidatov v New Yorku pri zadnjih volitvah 97 ta k iti, ki so bili rojeni v tujih deželah, in sicer 32 v Rusiji, IS na Poljskem, 11 v Italiji, 11 v Angliji in na Irskem, 8 v Avstriji, po 4 v Rumuniji, na Ogrskem In v Nemčiji, po 2 v West Indies in Ka-nAdi, po 1 na Nizozemskem, v Belgiji, Ukrajini ter v Švici. Odstotek drugorodnih kandidatov v politične urade v drugih mestih je po mnenju časopisov, kateri so objavili ta seznam, manjši kakor pa v New Yorku. dni in sedaj dva. Delavci so bili •pod vlado Schwabov in Mello-nov prej, in smo ostali pod n ji- angleškega imperija, temveč u-tegne postati odločilen za ves civilizirani svet. Angleško delavstvo je na tem kongresu spregovorilo, da zahteva za defini-tivno ureditev sveta novo organizacijo človeške družbe, na temelju socializma. Nikjer na svetu niso sklepi kongresov tako merodajni, kakor ravno na Angleškem. Do-čim porabljajo v drugih krajih kongrese bolj v agitatacijske in reprezentačne svrhe, so kongresi na Angleškem živ odraz življenja in njegovih trenotnih potreb. Zato so tudi njihovi sklepi manj filozofsko-teor^ti-čni in nič dogmatični, pač pa vedno usmerjeni v to, kaj je z razpoložljivimi silami mogoče izvesti, če je letošnji kongres iizpregovoril zadnjo in odločilno besedo, potem je treba vedeti, da ta zadnja beseda ni fraza, ki naj bi temu ali onemu imponirala, temveč znak, da je moč angleškega gibanja tako narasla, da Čuti dovolj sile za odločilni udar. To dejstvo pofr-juje tudi povsem organski razvoj angleškega delavskega gibanja, ki se ni začelo na kaki znanstveno-teoretični podlagi, temveč iz čistih potreb delavnih ljudi. Za visoke teoretike so bili marsikateri sklepi angleških kongresov na "pomilovanje vredni višini" in tako vsakdanji, da se je marsikomu zdfe-lo, da ne zaslužijo dostojanstva velikih kongresov. Angleški delavec je pa videl na kongresu vedno odraz svoje volje, zato je tudi z vso silo pomagal, kongresne sklepe do zadnje črke pro-veati v življenje. Poznavalci angleških razmer prerokujejo, da bo tudi letošnje sklepe masa ka. (če ne večinska. Op. pisca.) Ta porast ji je uspel, četudi sedanja angleška konzervativna vlada ne-vodi angleške politik* brez uspehov. Anglija ima zadnja leta svoj budžet uravnotežen, njeni davki so se, kljub večjemu oboroževanju znižali, trgovina in poljedelstvo sta pa v stalnem zboljšavaAju. Yorku lahko mirno dalje ško- mi sedaj, kajti v Penni med de- fovala. mokrati in republikanci ni raZ- Slcer je veliko vprašanje,.če like. O kandidatoma za zrvez- bi se angleško delavstvo izre- nega senatorja obeh strank Je DoČim se ves sret bori za rešitev iz svojih materijelnih težav, z revolucionarnimi ali vsaj reformatorskimi sredstvi, ipo katerih so morale seči Nemčija, Italija, Rusija, Zedinjene države ameriške in ceio Francija, se Anglija pod vodstvom konzer-vativcev ni niti za ped oddaljila od svojega klasičnega kapitalizma in liberalistične.ga internacionalnega finančnega gospodarstva. Baš to dejstvo pa tudi kaže, da sanacija gospodarstva pri teh metodah ne more biti trajna in to je parola, s katero kritizira delavska stranka konzervativce in pod to parolo zbira delavska stranka svoje mase. . Delavska stranka je po katastrofi 1. 1931. bila povsem potisnjena iz politične in parlamentarne arene. V zatišju političnega azila se je delavska stranka zavedla svojega ideološkega premoženja in razčistila svoje prejšnje napake. Ob pravem času je spoznala, da so časi vsesplošnih obljub in lepih volilnih govoranc končno-veljavno minuli. V tem zatišju je izdelala ostro - zarisan pro gram, ki nosi nadpis: socializem. Bodoča delavska vlada bo imela glede tempa rzvedbe tega programa sicer prosto roko, toda imela bo ostro zarisan pro-J gram, h kateremu je kongres še sprejel petletni delavni načrt, klo za parlamentarizem in demokracijo in proti vsaki diktaturi, Če bi obstojalo v Angliji štiriindvajset strank. Tako se pa vrača Anglija po brezpogojnem razpadu liberalne stranke k svojemu tradicionalnemu dvo-sfrankarskemu sistemu, od katerih eden kliče z vso odločnostjo: socializem, drugi pa z isto neomahljivostjo: antisociali-zem! Vste drugo je v današnji Angliji postranska stvar. Vsake bodoče volitve sfe bodo odslej vršile v znamenju ali — ali, in vsake bodo predstavljale svetovno zgodovinski d »godek. Na dan pa, ko bo Reuterjeva agencija brzojavila vest: delavska rekel governer Pinchot, da sta Mellonova človeka, le da je demokratski bolj hinavski, kakor pa republikanec Reed. Kar se tiče Slovencem v John-»townu, napredujemo. Vsaj župniik tako pravi. Imamo že dve cerkvici, eno na Morellvillu in drugo na bližnjem Bonairu. Imamo tudi socialistični klub št. 65, ki je bil ustanovljen pred nekaj meseci. V njemu je prostora za Dolenjce, Gorenjce, Kra ovce, Štajerce in sploh za vate slovenske zavedne delavce. Pristopite vanj! Jerry Gorentz. (Naznanila o veselici kluba nismo mogli priobčiti, ker je dopis prispel prepozno za prej- KOMENTARJI stranka je osvojila 350 manda-ianj0 izdajo. Datiran je bil na tov, to bila za vse človeštvo od ločilna ura. Ali se «bo to zgodilo pet let »prej, ali kasneje, na stvari ne more ničesar izpremt* niti. Dočim je kongres delavske stranke spregovoril svoje, je zboroval ob istem času v Bristo-lu drugi tabor: kongres konzervativne stranke, ki je prav tako precizno in z isto za- grizenostjo formuliral svoj boj-j*ve'bU '___ nI klic: nntisocializem!" Ta-1 ko je prišla Anglija, ki je žive-)p|a£e odbornikov NRA la stoletja od samih kompromi-| sov do odločitve v najvažnej-j Plače upravnih odbornikov 11 šem vpra anju, kakršno ni bilo NRA so določene na $12,000 na " še nikdar postavljeno ljudstvu leto. Prej je njen načelnik v odločitev. Oči vsega sveta bo-] Johnson dobival $15,000 na do odslej obrnjene v Anglijo." I leto. poš i v Johnstownu dne 12. nov. zvečer, torej na dan, ko bi že moral biti »v našem uradu.) "Ameriški življenski standard" Kaj se je zgodilo z opevanim "ameriškim življenskim standardom"? Bil je najboljši na angleškega delavstva z vso od- ki je ¡^delala socialistična li- ločnostjor ki je lastna anglosa ški "rasi", provajala v življenje. Po vsem tem je razumljivo, kako senzacijo je vzbudil kongres po vsem svetu. Najbolj»-se to razpoloženje kaže iz nemškega časopisja, ki je kljub ostri cenzuri prinašalo članke, ki so vse prej ko tolažilni za njihove sedanje vlastodržce. V informacijo našim čitateljem prinašamo v izvlečku enega teh člankov, ki ga je napisal dr. Kurt von Stutterheim za Berliner Tageblatt od 6. oktobra t. 1. Dasi članek ideološko ni povsem točen, je pa vendar izvrsten znak dobe, ki prihaja. • • ♦ Stutterheim je londonski do-fpisnik B. T. in piše o sklepih naslednje : "Renesansa delavske stranke tri leta po njeni katastrofi v letu 1931. spada med politične čudeže današnje dobe. Brez denarja, brez parlamentarnega vpliva, brez jakih vodilnih o- ga. Vse članstvo stranke od levice do strokovnih in zadružnih organizacij si je pa popolnoma složno, da je treba Narodno banko, vse glavne industrije, vsa prometna sredstva in zemljo, ter rudnike, odvzeti v danem trenutku iz privatne lastnine ter jih izročiti v službo javnosti. Kakor se je angleško delavstvo zelo radikaliziralo, je vendar med angleškim in ruskim socializmom prav globoka razlika. (Kakor so različne tudi razmere. Op. pisca.) Ne glede na to, da si puščajo Angleži mnogo več časa za izvedbo svojega programa in da so pripravljeni izplačati svojim kapitalistom odškodnino za odvzete objekte, tako tudi ne mislijo razgnati parlamenta s puškinimi kopiti. Lordska zbornica mora sicer izginiti, toda le «zato, da ne bo mogla sabotirati delovanja poslanske zbornice. Torej v parlamentarni dvorani in ne na ulicah kakega rdečega KOGAR SE TIGE BODOČNOST SOCIALISTIČNEGA GIBANJA JE NE0VRGLJIVA (Nadaljevanje s 1. strani.) iz višjih šol, ki so se navzeli mnenja, da ni treba drugega kakor poslušati njih in slediti njihovemu vodstvu, drugo pa se bo razvijalo po načrtih kakor na primer gradnja velike stavbe. Veliko teh Članov je iskrenih in store vse v svoji moči za jačanje stranke. Precej pa je med njimi sanjačev, utopistov in pustolovcev, ki napravijo pokretu koncem konca več škode kakor koristi. Na drugi strani te razdvojenosti so starejši člani. Mnogi teh so bili med vojno čudovito delavni in od »rojih mar-»ksistiČnih načel niso popustili v ničemur. Vsled vojnih perseku-cij, raizkolnikov, oportunistov, provokatorjev in utopistov — največ vsled persekucij in razkola, je socialistična stranka postala v povojnih letih le še senca svoje predvojne moči. Krivdo aa^Jto njeno šibkost pa zvračajo nekateri novo pristopli na tiste člane, ki «o svoja socialistična načela demonstrirali v najkritič-nejši dobi. Ta «por utegne imeti za socialistično gibanje dobre posledice, zaradi svoje razčiščevalne vrednosti. A lahko bi šel tudi predaleč in pokret Še bolj oslabil včasii, ko ima za svoj razmah najlepše prilike! Kljub vsemu—tudi če se vsa ta gibanja v tej deželi izjalovijo, nastalo bo prerojeno socialistično gibanje, ker ga zahteva zgodovinski razvoj. In prav radi tega imajo socialisti toliko vere v svoj pokret. Videli so radikalne stranke nastajati in umirati v vsaki krizi in v vsakem -volilnem letu. Njihova živi. Njeni programi in njena literatura je vir, iz katerega morajo zajemati vse druge, Četudi večino tega, kar vzamejo iz naših programov, pokvarijo z napačnimi tolmačenji, ali pa z zgrešenimi in neiskrenimi nameni. Propadajoči socializem". Rev. Trunk, ki piše uredniške članke v Am. Slovenca o propadanju in neizvedljivosti socializma, je nameno :.a v zmoti. Konstatira, da je v Avstriji "propadel", ker je bila vlada dolgo socialistična, pa ni mogla ničesar doseči. To je zgodovinsko neresnična trditev. Socialistično gibanje v Avstriji je bilo zatrto z brutalno silo armade, policije in oborožene fašistične bande. Fotografije dokazujejo, kaj je počelo avstrijsko topništvo, da je vzelo socialistične "trdnjave", ki so bile v resnici le stanovanjske hBe. Tudi v Nemčiji socializem ni mogel propasti zato, ker je neizvedljiv, ali ker ni ničesar dosegel, ampak vsled nesloge med delavci m največ radi politike zavezniških i m perij a listov, ki so omogočili hitlerizem, kateri je delavsko gibanje zatrl s silo, kar ne pomeni, da je socializem neizvedljiv, ampak obratno. Ako je socializem tako presneto zanič, čemu pa je Father Coughlin vzel cela poglavja iz socialističnega programa in jih zabelil s svojim katoliškim blagoslovom? Prvi slovenski poslanec. Milwauški "Obzor" piše, da je demokrat Ogrin drugi Slovenec, ki je dosegel čast izvolitve za poslanca v državno zakonodajo. Ogrin je bil izvoljen v Clevelandu. Prvi slovenski poslanec pa je bil po trditvi "Ob-zora" John Rrmenc, ki ga je izvolila milwau^ka naselbina. "Obzoru" je bilo že enkrat pojasnjeno, da je bil prvi Slovenec v Zed. državah, ki je bil izvoljen za poslanca v legislatu-ro, John Košir v Rock Springsu, Wyoming. Bil je izvoljen let^i 1910 in potem še par terminov. Košir je že umrl. Doma je bil rz vasi Lučne v Pol janski dolini na Gorenjskem. Iskrenost se je izgubila. R. S. v Milwaukeeju meni, da so vsi, ki mu nasprotujejo, izgubili iskrenost. To je slabo in zelo tragično, kajti iskrenost je tako dragoceno svojstvo, da ga je nemogoče kupiti. Ampak kaj pravzaprav je iskrenost? če bi človek skušal ugajati nasprotnikom, ali bi to bila iskrenost? Ne, ampak hi-navščina! In hinavščina je veliko večje zlo, kakor pa nezadostna iskrenost med iskrenimi ljudmi. Visoka plača za slabo delo Samuel Insull, ki je zašpeku-liral nad 100 milijonov dolarjev ljudskega denarja, je prejemal za svoje nevešče delo nad pol milijona dolarjev plače na leto in ko je službo pustilrso mu določili $25,000 penzije na leto. Deficit zvezne vlade Deficit zvezne vlade v prvih štirih mesecih tekočega fiskalnega leta znaša nad milijardo dolarjev, ali več kot še Enkrat toliko kakor pred letom. Vzrok so povečani izdatki v boju za omiljenje krize in za relief. Nujnost zavarovanja proti brezposelnosti (Nadaljevanje s 1. strani.) boljše, medtem ko so ji nekateri zastopniki liberalnih revij omenili, da izjava ^predsednika Roo-sevelta o vprašanju socialnega zavarovanja ne daje mnogo na-de v vladno študiranje. Vzelo je leta in leta, predno je socialistična propaganda, kateri so zdaj prišle na pomoč razmere, družbo primorala, da je vsaj priznala načelo nujnosti socialnega zavarovanja. Zastopnici delavskega tiska V VVashingtonu se boje, da bo vla-din načrt, ki ga je obljubila, zelo nepopolen in naše mnenje je isto. Delavstvo je vložilo vse upanje v demokratsko stranko in ona je zdaj edina, ki lahko uvede zavarovanje proti breziposel-nosti, za zdravniško oskrbo, bolnBAce podpore in starostne penzije, kadar hoče, kajti vsa oblast je v njenih rokah in v kongresu ima nad dvetretinj-sko večino. Boj za mitijone. Dve bivÄi ženi in pohčerjenka pokojnega Edwarda W. Browninga v New Yorku se to-žarijo zaradi njegove oporoke. Gre se za pet milijonov dolarjev. Vse jih hočejo in advokati služijo. Mr». Gloria VandeH)iH In Mrs. Harry Payne Whitney, i-riško ljudstvo jim je dalo prili- Chicago, 111. — Klub št. 1 ima ko, da dokončajo svoje "delo",1 prireditve v tej sezoni na slede-nato bo pa zopet zajahalo re- če dneve: publikanskega magarca. 2J5. novembra (v nedeljo) Delavske stranke so dosegle koncert "Save" v dvorani ČSPS. le neznatne uspehe, kar znači, 31, decembra Silvestrova zada imajo v sedanji obliki še dol- bava v dvorani SNPJ. go in trnjevo pot pred seboj za 3. februarja 1935 ( v nede-dosego svojega cilja. Na poli- Ijo) dramska priredba v dvo- Upton Sinclair ni hotel počasnosti in čakanja . Za vzrok svojega skoka iz delavskega gibanja v demokratsko stranko je Upton Sinclair navedel počasnost, ki spremlja socialistično stranko v njeni bojih. On je hotel zmagati čimprej, zato si je zbral bližnjico v demokratsko stranko. Pa ni pomagalo. Sinclair je danes dalj od zmage kot pa je bil, dokler je še pripadal v socialistično stranko. (Po volitvah je dejal, da je naučen čakanja. Ali se mu je za to dognanje izplačalo napra- -fje viti skok k demokratom, zato da so mu dali nekaj stotisoč svojih glasov? AKO ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Prole->arca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi Jist, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. (Nadaljevanje.) Bil sem zopet doma na Piney Forku v svoji prijazni hišici in delal na gredah. Vsled suše je kazalo ja-ko slabo. Niti plevel ni hotel uspevati. Trava je rjavela in solnce je žgalo dan za dnem. Grede so nudile žalostno sliko . V mladih letih, ko sem hodil k maiši, sem videl, kako znajo gospodje vsako stvar izrabiti v svojo korist. Tudi jaz sem si zamislil šalo. Ko sem šel naokrog za naročniki, sem rekel ženskam, ki so jamrale nad sušo : "če dobi Proletarec dosti naročnikov, bo tudi dosti dežja." Smejale so se in marsikatera je rekla, da bi plačala tudi dve naročnini, če bi res pomagalo. Ko sem se pripravljal po tem odmoru na drugo daljšo turo, sem koval načrte, ki bi pripomogli Proletarcu do čimveč naročnikov. Že dolgo nisem agiti-ral toliko časa od naselbine do naselbine, kakor sem nameraval sedaj. Sem se bil že odvadil. Doma sem vedno v delovni obleki in še na britje večkrat pozabim. A na poti to ne bo šlo. Zraven tega je vročina in se bo treba večkrat preoblečti. Pa sem nalagal v kovčeg. Tudi britev sem si skrbno pripravil. Na dogovorjeni dan začujem zunaj signal avta. Da, pred hteo je s. Matt Tušek, ki je prišel pome, in njegova soproga. "Nace, si pripravljen?"' "Se kravato si zavežem, pa sem gotov." Vsedem se v avto in naročim Tušku, da naj zapelje do tajnika našega društva Fr. Zaverš-nika. Temu naročim, da naj založi asesment zame, ako se prej ne vrnem. Na obisku pri njemu bil rojak; povedal sem mu svoj namen in se je naročil. Bil ) je prvi novi naročnik na tej drugi moji turi. Od tu me je Matt Tu«ek peljal v svojo naselbino Power Point. Tušek je old timer. V organizaciji premogarjev in v njenih bojih ima bogate izkušnje. Socialist je iz prepričanja. Ima trgovino in gasolinsko postajo. V krizi, kot je sedanja, je malim trgovcem zelo težko kajti veliko ljudi je brez sredstev in žele vse na upanje. Trgovec, ki začne odjemalce pisati večinoma v knjigo, kmalu podleže in rzgubi, kar je v prodajalno vložil. Tušek je tudi v terfi ozi-ru zelo previden, dasi mu je že trdo šlo. Zagotovil mi je, da bo že dobil čas, da me bo vozil v tej in oflcoliških naselbinah, in da me ne bo nič stalo. Ker pa sem vedel, da je čez teden zaposle.i v prodajalni, ga nisem maral nadlegovati, in to * temlaglje, ker so mi bili drugi uslužni. Tušek me je peljal k svojemu svaku Jakobu Bengantu, kjer sem prenočil, en dan pa mi je bil na razpolago z avtom. Peljal me je tudi na farmo, ki jo ima v najemu rojak John Dolinar. Pogled na polje je bil brezupen. "Su&a je tolikšna, da ne bo krme, ne koruze, ako ne bo dežja," sta jamrala mož in žena. V pomenku sem jima omenil, da naj si naročita Proletarca, pa bo dosti dežja. Smejala sta se in ga naročila za pol leta. Na Power Pointu sem dobil več naročnikov kakor pa sem v svojem optimizmu pričakoval. S. Bergant ima štiri hčere. Najstarejši je 17 let. Znane so daleč naokrog, ker jih je oče izučil igrati na godbene instrumente, da tvorijo zelo dober orkester in so bile že na marsika-kem odru. Tušek pa ima sinove godbenike. Po poslovitvi od teh ljudi sem šel v Chas. Bogatajev avto. Peljal sem se z njim, njegovo prijazno soprogo in njuno hčerko do družine Mihevc v Salem. Mimogrede smo se ustavili pri Johnu Božiču, ki pa ga ni bito doma." Dobil sem ga in njegovo soprogo pri Mi-hevcu. Obljubila sta naročnino ponoviti, če ju obi&Čem na domu. Jakob Mihevc ima malo farmo blizu Salema v zelo lepem kraju ob glavni cesti. Na drugi strani ceste ima nekaj akrov zemlje njegov zet John Križaj. Ker jima poljedelstvo ne prinaša zadosti, hodita na delo v tovarno. Polje opravljata ženski in ona jima pomagata ob prostem času. Oba sta obnovila naročnino za celo leto ne da bi mi ju bilo treba opomniti. Taki naročniki dajo človetku pogum in dobro voljo za nadaljno agitacijo. Tu sem ostal dva dni in stanoval pri Križaju. Njegviva j tičnem obzorju so se pa ob teh volitvah prvič izrazito pojavile nezadovoljne skupine z radikalnimi in reformističnimi programi. To so: Farmersko-de-lavska stranka v Minnesoti, progresivci v Wisconsinu, in epičarji v Californiji. Te skupine so dobile pri ljudstvu odmev, ki je presenetil političarje starih strank. Katera izmed teh skupin si bo utrdila pot med širšo maso, je pa težko prerokovati, ker so vse lokalnega značaja, brez političnega ogrodja in s periodično» menjajočim se programom. Iz teh skupin se jasno zrcali politična ideologija ameriškega ljudstva. To ljudstvo smatra socializem in komunizem za im-portirano-tobo, ki se ne da prilagoditi ameriškim razmeram in "demokraciji", dasi mu gotove točke uigajajo. S socializmom hoče eksperimentirati od točike do točke, dočim zahtevamo marksisti ves program takoj. Iz tega sledi, da postaja politična orijentacija v naprednih vrstah čimdalje bolj kon-fuzna. Socialisti in komunisti se nahajajo vsled tega v neprijetnem položaju. Z materijalom, ki je dostopen za marksistične nauke žonglirajo prej omenjene skupine in^va A. F. of L. pod pretvezo amerikanizma. Kaj sedaj? Logičen zaključek bi bil — ustanovitev Ameriške delav-¡ske stranke pod vodstvom marksističnega delavstva s sodelovanjem strokovnih unij, po angleškem vzorcu. V to gibanje bi nedvomno pritegnili ves napredni element, ki danes tava brez cilja in brez organizacije. Sicer pa to vprašanje ni novo — sproženo je bilo že na neštetih zbo- rani ČSPS. 10. marca (v nedeljo) prireditev v prid Proletarca v dvorani SNPJ. 14. aprila (v nedeljo) koncert "Save" v dvorani SNPJ. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI PODPORNI NARODNI JEDNOTI 99 NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA Stane m celo leto S6.00, pol leta ¿3.00 Ustanavljajte -nova - dru&tva. Deset članov(ic) je treba za novo dru&tvo. Naslov za list i" za tajništvo je* 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. lili ■«■■■■ ■ ■ ■ i ■ BARETINCIC & SON ■ . Tel. 1475 m POGREBNI ZAVOD ■ 424 Broad Street ■ JOHNSTOWN, PA. i j ■ ■ ■ ■ ■ Dr. ANDREW FURLAN DENTIST Phone: Canal 9694 1858 W. CFRMAJI RD. CHICAGO, ILL. Office hours: 9-12 A. M ; 1-5 and S S P. M. Friday and Saturday all day and evening*. Waukefan office at 424-1 Oth St., Tel. Ontario 7213 Mon., Tue., Wed. and Thu. till noon. Sun. by appointment only ¡ ># 1111» I Ml II III I............................ ;; SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK ; ¡I Balance Your Daily Diet With II Wencel's Dairy Products j GOOD PI Ri; MILK ! | IT PROTECTS YOUR HEALTH 11 2380 82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Monroe 3673 J "........................................... NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE iiil TINKAIl\A 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v slovenskem, hrvaškem, slovaikem. ¿eškem, poljskem, < kakor tadi v angleškem In nemškem jesik«. £ NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE »♦♦•MM if MM» 4 hr«Mnaric, Noveuiu^r ¿i, ■■ ■ VNEDELJO 25. novembra KONCERT "SAVE é6 denar GODBA ob 3 popoldne v dvorani ČSPS, 1126 W. I8lh St., CHICAGO Vstopnina v predprodaji 40 centov, pri vhodu 50 centov, za ples 30c KAKO DELUJEJO NAŠI SODRUGI ZA POKRET V STAREM KRAJU Socialistični iurmilist Starogorski je nam ikmIuI poročita o aktivnostih delavskih organizacij v slovenskih krujih. Ena zelo vzpodbudnih priredb se je vršila SO. septembra v Mariboru. Opis o nji pod naslovom "te svobode vstaja moč ..se pričenja s sledečim verzom in nato poročilo. Bodočnost naša bodi volja, duhov, ki združeni ao z nami surova aila ne vkroti. To delavstva je čvrsta volja Zatorej kdor fte drema, spi, Odpri oči zdaj in se zdrami! Le naprej, brez bojazni, naj izgine duha noč, ie se bliža dan prijazni, ie svobode vstaja moč . . . Kratko je bilo obvestilo, ki so ga prinesli delavski časopisi: Prvi delavski kulturni dan v Mariboru. No-gomotna tekma, pevski »bori, kolesarji, Prijatelj prirode, godba. In to bo 30. septembra 1934. Vstopnine ni. Prirede mariborska delavska kulturna društva pod pokroviteljstvom Strokovne komisij«. Takih obvestil je več tekom meseca, navadnih, kaj bi to. Pa* nekaj prirejajo, kakor povsod, kjer smo MI. Ali . . . Sedaj pa ie ne gre brez besede "ali". Prvi kulturni dan? In spogledalo se je delavstvo v vseh tovarnah, v vseh krajih in ponavljalo: Prvi kulturni dan? V mislih je vsak hitro izračunal, kedaj je to, kje je to in koliko bi stalo. "še mi pojdemo", se je sliialo vsepovsod. In brez poziva in parole, je spontano planilo v vseh in vzkriknilo silno in mogoč-no, kakor krikne prebujeni velikan: 4,,Na prvi delavski kulturni dan v Mariboru gremo tudi MI. Z vlakom, za autobusi, pe5, kakorkoli, samo da bomo tam.** In zgodilo se je. * Megla, redka sicer, kakor pajčo-lan device, je ležala zjutraj, ko wrn tudi jaz z drugimi sedel na autobos in je zabrnel motor. Po ceati je ilo ▼ svečanem tempu, bežalo mimo kostanjev, hiš, travnikov, gozdov. Kamniške planine, Triglav tam od daleč nekje, Stol s Karavank nas je gledal zvedavo, črni graben nas je spominjal rokovnjačev in mogočne smreke na konjiškem gorovju so bile kakor špalir, mimo katerega je sopihal autobus ves aegret in trmoglavo silil naprej, češ: vseeno, četudi si strm, dolgi klanec, zmoren te, zakaj vesele ljudi imam v sebi. Tam v Celju smo si oddahnili. Nafta "Zarja" je zaigrala "Prihod gla-dijatorjev" za poskuinjo, če se niao instrumenti preveč nasrkali cestnega prahu, celjani pa so rekli: Naši fantje so se pa ravnokar odpeljali z dvema autobusoma. Mogoče jih dohiti te. "In dohiteli smo jih. V Mariboru še le, vendar vseeno dohkeli. Vmes po ceati so se nam posmehovali trije autobusi krepkih Gorenjcev iz Kranja, skočili naprej, češ, mlajši smo in mladina spada naprej in njihove redeče zastave so nas vabile naj pokažemo, da smo jim kos. In bili smo jim kos. Sicer ie le v Mariboru, dve uri pozneje, ali vseeno kos. - * Ko sem gledal sprejem prihajajočih pred Delavsko zbornico v Mariboru, mi je bilo, kakor bi ponos ki pel v meni in klical vsemu svetu: "Odpri oči zdaj, kdor še spi, bodočnoet naša se pojavlja. Gorje mu, kdor se obotavlja, pregažen bode prek noči." Prišla je skupina ptujskih sodru-gov s kolesi, slikovita in mladostna, da sem nehote kričal: Družnost so-drugi kolesarji. S hitrostjo koles pri* haja naš dan, dan prijazni, ko svobode vstaja moč ... Za njimi Celjani in sodrugi z Ljubečne in sledili so jim avtomobili sodrugov in so-družic is Kranja. Za njimi pa, četudi precej pozno, pa ljubljanski sodrugi z godbo "Zarjo". Mesto se je kopalo v z'atih sončnih žarkih, Pohorje je pozdravljalo s temnozeleno barvo, nebo je bilo sinje in široko, na ulici pred Delavsko zbornico pa morje ljudstva. Vmes pa, kakor otok v belih oblekah godbeniki godbe železniških delavcev. Instrumenti so zablestfli, se dotaknili ust in akordi pozdrava so zatrepetali v zraku in se dotikali ušes prijazno, veselo, svečano, kakor da si prijatelji stiskajo roke v pozdrav. Skupni zbor delavskih pevcev pa je zapel v mogočnem zboru pozdrav, a celjski »bor "Svobodašev" je odgovoril. Prišli so še sodrugi iz Slovenske Bistrice in iz Črne, istotako z automubili. Bilo mi je, ko sera gledal vse te prihajajoče automobile in vse te množice, stopajoče iz njih in vse tiste, ki so jih sprejemali in čakali, kakor da je vse to mogočna pesem delavskega razreda proslavljajoč solidarnost in zave-dajočega se celote in moči celote, ki kliče: Proletarci vsi na dan, vstajenja že se bliža čas, * strah vsak nam je neznan, Mariborski mestni park. Lep vrt, visoki kostanji. Klopice, ribnik, vodomet sumi, dva labuda jadrata po njem. Po potih, vse belih pa množica ljudi. Delavci, meščani, dekleta, gospodične, dame, vojaki, častniki. Skozi goste veje košatih kostanjev so se kradli sončni žarki, da je bil park ta-korekoč čarobno razsvetljen in sprehajalci na potih kakor molilci v velikem templju, da se poklonijo veliki misli, proletarske bodočnosti, moči in novemu življenju. V paviljonu pa je dvignil taktirko kapelnik in tajnik pevsko-glasbi'ne podzveze "Svobode", Danilo Cerar. "Zarja" je zaigrala pozdravno koračnico "prihod gladi-jatorjev" od Fučika. Akordi boja, pozivov «o grmeli po vzduhu, boj je za-besnel in gladijatorji so pijani zmage oznanjali svobodo vsem, ki so bili do-sedaj v areni ponižani in razžaljeni. Razumeli so poslušalci te akorde in ploskali z odobravanjem. Nato pa je '•Zarja" zaigrala delavski pozdrav. Majestozno so zapeli akordi in pozdravljali: "Zdravi vsi vi, milijoni, proletarci zdravi nam, zdravi nam kot naši bratje ki po boju hrepene, vedno v krasni zvezi naši biti zvesti hočemo, za resnico vse življenje Bratje v-si enaki smo!" Glave so se odkrile in bilo je, kakor pred velikim dogpdkom, ki sledi, ko se odkrije zastor. Videl sem koncert kovinarske delavske godbe z Jesenic v Celjskem mestnem parku. Nad 1,000 poslušalcev delavcev je ploskalo, nad 1,000 poslušalcev-delavcev je bilo ponosno, da smo to MI. In sedaj, ko sem slikal "Zarjb", delavsko godbo iz Ljub-Ijane, k/teri je ploskalo nad 3,000 ljudi, je bil moj ponos še silnejši. Saj smo povsod MI, naj bo to na Jesenicah, v Celju, v Mariboru, v Ljubljani in kjerkoli, povsod smo MI. In vendar, premalo se nas upošteva. Kje je krivda. Preglejmo svoje vrste in poiščimi krivdo. Zakaj nas se mora povsod upoštevati. Ko so zadoneli akordi "Vdbujenja duhov", sprva rahlo, mirno, potem vedno naraščajoče, ko so, poživljajoč na boj "Le naprej, brez bojazni naj izgine duha noč" grmeli bobni in pozivale trombe Za svobodo in pravico za enakost vseh ljudi zoper laž in vso krivico gredo v boj trpini vsi je bilo kakor da smo vsi, ki smo bili v parku na koncertu v bojnih vrstah in da čakamo samo povelja. pevci svojo umetniško silo. teli ao zato tudi veliko ploskanja. "Prijatelj prirode" j« pod zvoki akordov iz zvočnika zaplesal — zate-lovadil prav posrečene plese in gibe. Nato pa je nastopil združeni pevski zbor mariborskih delavskih pevskih društev, M po številu. Bila je to prav impozantna akupina, ki se je na zeVe nem travniku, še v večernem vzduhu krasno odražala na igrišču. Zapeli so dve pesmi, zhram>, mogočno da je zvenelo v vzduhu v krasnih akordih. Večerilo je. Pohorje je postalo izrazito sinje, obrisi njenega hrbtišča so bili zariaani v sinje nebo z tankim zlatim robom — odsevom tam nekje za hrbti skritega sonca. Na velikem odru se je odigrala slika. Zasvetila se je žarnica. Glave ao se odkrile. Slika Karla Markaa v vsej svoji veličini je pozdravila navzoč« in mogočen glas zvočnika je govoril Kari rxove besede: "Prodana nevesta" na Zahvalni dan v Cle-velandu Metropola je na polju kulturnih priredb v polnem zamahu. Talco 8mo imeli priliko videti otvoritev sezone z vprizoritvijo in Savank — naš jesenski kon-1 socialne drame "Rdeče rože" cert. Da se bo vršil v dvorani j na odru dram. društva "Verov-ftSPS, je bilo že v prejšnjih iz- šek". Je zelo primerna za seda- V nedeljo vsi na jesenski koncert "Save"! Chicago. — Prihodnjo nedeljo popoldne bo na*a socialistična Sava pokazala, kaj se je naučila od zadnjeiga koncerta. Bo to zopet velik dan Savanov Soc. pevska zbora "Vojan" in "Zarja o VPRIZORITA Al OPEKO PRODANA NEVESTA" na Zahvalni dan 29. novembra v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Vstopnina 50c in 7Sc; samo zvečer 25c. Po programu prosta zabava in ples v spodnji dvorani. Postrežba v zadovoljstvo vseh. Občinstvo ¡e vabljeno, da pride na to operno predstavo t obalnem številu. Kdor j« gledal popoldne ob dveh povprko mariborskega delavstva na igrišče SK "Svobode" na magdalen-skem predmestju, je moral priznati, da smo. "Zarja" je v 7 stopih in v petih vrstah korakala s pojočimi instrumenti živ« koračnice, za njo množice, Celjani, Ptujčani, Slovenje, Bi-stričani, Ljubečne, Črne, Kranja, Ljubljane in Maribora, nato kolesarji v pestrih oblekah in drugi, za njimi pa godba železniških uslužbencev v beli-krem obleki, je moral videti in vedeti, da je zaman vse kričanje, pisanje in trditev, da marksistov ni, da jih je vzel hudič in druge take tolažb« umirajočega kapitalizma in njegovih oprod. Kajti vse to je bila marksistična prireditev, markaiatičen prvi delavski kulturni dan. • 9 0 Na igrišču SK "Svobode". Velik, impozanten prostor. Klopi je zasedlo nad 4000 ljudi. Nogometni klub SK 'Svoboda" rezerva in mladina sta tekmovala. "Nočemo tekem z meščanskimi klubi", sem *li*al govoriti za seboj. "Nismo zato športni klub, da bomo tekmovali kdo izmed nas zna bolje brcniti, kdo zna spretnejše faulati, nego zato, da smo svoji med svojimi in da med sabo poskušamo svoje spretnosti, svojo telovadbo." Zvočnik je z mogočnim glasom po vsem prostoru pozdravil vse navzoč« in oznanil spored. Tekma se je začela. Godba je igrala, enkrat "Zarja", enkrat mariborski železničarji. Vmes ploskanje, uspeh te ali one žoge. Peatre postave nogometašev so se lepo vjemale z zeleno travo. Nastopila je skupina na kolesih. Počasi, enakomerno so kolesarji in kolesarile vozile ob gledalcih, kakor bi plavale. Tam na sredi igrišča pa se je pojavila skupina s kolesi, dvona-stropna, ki je žela vsestransko odobravanje .Vrstile so se še druge skupine s kolesi, posebno kolesar brez roke, je vozil na enem samem kolesu po travniku, da je zbujal splošno pozornost. Zopet drugi so kakor podivjana žrebeta divjali, dvignili prvo — sprednje kolo kvišku in drveli na zadnjem dalje; drugi zopet dva na enem kolesu, vsak na eni strani pedala, da je bilo videti, kakor da pišeta same klicaje.. • . • * Tam pri tra/iki sem slišal govoriti: "Dopoldan so tukaj trije kupovali cigarete. Pa so govorili: Popoldne je tukaj veselica rdečih. Prazno bo. Saj so že sedaj skoro brez ljudi." Drugi j« odgovoril: "Če so pogledali sedaj te vrste, pa se bodo ustrašili in njihove cajtenge bodo pisale o veliki nevarnosti." "Ki grozi kapitalističnim žepom", je dodal tretji. "In ne bodo se motili." * m • Nastopil je Detoljub. Drobni otroci, gibčni in igravi so zaplesali po travniku, zapeli v taktu pesmico "Le poglejte našo družnost, zvit najlepši iopek rož. . ,M Lahkoatletska sekcija "Svobode" je nastopila. Razen z žogo je igrala pri zvoku koračnice. Mladina z žogo je igrala okrog nastavljenih palic in urila svoja telesa v gibčnosti in spretnosti, da bo zdravo telo, ker je tudi duh zdrav. Dekleta so postavile sredi travnika krasne skupine, bile so kakor rože razcvetene. Tri sta/ete so v teku poskušale, kdo je hitrejši. Da, ko človek gleda to igro, to valovanje, to zdravje, j« vesel, je zadovoljen sam a seboj, kajti svežost in življenje mu daje pogum, da se sam dviga telesno in duševno na vseh poljih. "Proloferci vseh «Ušel, sdrušite aal" Godba železniških uslužbencev je zaigrala marš socialistov, množica je zapela, roke so se dvignile. Bilo j« mogočno in ko sem «e ozrl po vsem prostoru, je bilo kakor da je pred mano morje ljudstva, gologlavega, z dvignjenimi pestmi pojoča in od godbe spremljajoča, nastop gladijatorjev, da zlomijo verige spon in tlačanstva. "Zapojmo delo zdaj na glas..." • e • S prireditve smo odhajali, kakor se spodobi za kulturni dan delavstva, kakor se spodobi za slavje kulturnega značaja. Prva prireditev, ki se je začela brez alkohola in končala brez alkohola. Opojnih pijač se ni prodajalo. Tudi to je nekaj več, kakor meščanske prireditve, tudi to je bilo nafte, svoje. • 0 • Noč je bila, ko so zabrneli motorji avtobusov. Odhajali so na vse strani. Roke so mahale v pozdrav, klici "Družnost" w odmevali na vse strani. "Eh", sem slišal vzklikati. "Nai dan je bil in res mi ni žal, da sem se ga udeležil. Nove moči so v meni in nova korajža je v nas vseh. Proletar-ska družabnost nam j« nujna potreba, to se je videlo sedaj, in da jo išče m hoče vse delavstvo, zavedno delavstvo, je pokazalo s tem, da so brez posebnih pozivov in vabil spontano prihiteli iz vseh krajev Slove ni j«." In še v meni s« je oglasilo: "Brezposelnost, beraške mezd«, stradanje, nasprotstva na vseh krajih dajah povedano. Poudarimo naj le, da bo to naj pestrejši koncert, kar jih je Sava še priredila. Ne verjamete? Evo vam program, točka za točko: 1. Mešan zbor: a) "Internacionala". b) "Prebujenje duhov**. 2. Mladinski odsek: a) "Tiček". b) "Glow Worm". c) "Mi smo mlada garda". 3. Duet—Louis žele in Vinko Žagar: a) "Dve utvi". b) "Sem pevec". 4. Mešan zbor: a) "Lahko noč". b) "Ženin Kos". 5. Solospev—Anton Medved: a) "Ti si urce zamudila". b) "Moja kosa je rujava". 6. Mešan zbor: a) "Nazaj v planinski raj". b) "Triglav". 7. Kvartet—Žele, Žagar, Medved, Garden: a) "Na poljani". b) "Rožici". c) "Dekle je vzela dru-oaoo". 8. Mešan zbor: a) "Vrbsko jezero". Zgornje točke — 17 pesmi — teorijo prvi del. Deset pesmi še ni bilo petih a Savinega odra. In kljub temu, da te pesmi po pestrosti že same na sebi tvorijo bogat koncert, če so dobro predvajane — in Savani jih bodo dobro podali — bomo vrhu in vendar, ko je kaj za pokazati, je . ,tx • v», tisto zaman. Proletarec vataja navr*h *e H>«voigfo vkljub vsemu in stopa naprej brez bojazni. Resnične so besede: Ni kdo ne da nam odrešenja rešitev naša iz trpljenja, je delo naših lastnih rok... Družnost, sodrugi in sodružice na svidenje, ko bo zopet naš dan. in Mešetar Jernač — Anton Garden. šofer Janko — Vinko Žagar. Poganjač Cene — John Rak. Krčmarica Reza — Frances Vider, hčerka Minka — Alice Artach. Sejmarji in sej m ari ce — Savani. Mešan zbor mariborske "Svobode" je zapel pod milim nebom, na tem ae-lenem travniku — igriftu nekaj lepih pesmi. In dasi na ogromnem prostoru, kjer glasovi ne morejo tako do ms veljave, kakor ▼ dvorani, so pokazali |v»h članov. — Mary Jugg. Kaj nudi socializem ženskam? Ko vidimo malo število žensk pri klubovih sejah in še manjše število aktivnih v raznih odborih, si stavimo vprašanje: ali nima socializem nič pomena za ženske? Ali bi ne morala baš ženska zainteresirati se za socializem in novo človeAko družbo? Kaj je NRA z vsemi svojimi reformami storila za ženske? Kdo kupuje družinske potrebščine in kdo je odgovoren za vzigojo otroka? Ali po resničnem odgovoru na ta vprašanja ne sledi fatot, da je socializem predvsem pomemben za ženske? V Chicagu se je organiziral odbor, katerega namen je razširiti aktivnost in propagando med ženskami. Vsak klub je za stopan po dveh delegatinjah, kateri imata nalogo od centralnega odbora, da izvršijo delo v svojem klubu. Potrebujemo sugestij in nasvetov. Mogoče bi se pokazalo več zanimanja za naAe glasilo »ko bi ena kolona bila porablje na za novice, ki zanimajo žen ske; mogoče bi različni klubi n. pr., za vzgojevanje otrok diskuzije o knjigah ali najno vejših dogodkih; mogoče bi "bunco" ali "bridge" partije odprle priliko za socialističnega govornika. Vse te in slične sugestije bi se lahko porabile na način, ki je najbolj priporočljiv za kraj in razmere, da se odpre pot k so cialističnemu zanimanju. Kon čni cilj posebnega odbora in članov kluba je pridobitev no "SRCE IN DENAR". OSEBE: Predvajanje vsega programa [>o trajalo nekaj nad dve uri. >ve uri uživanja lepega programa za 40c, če si nabavite vstopnico ,v predprodaji, je go-ovo talco poceni, da si cenejšega razvedrila sp^loh ne morete misliti. Poleg tega bomo za te desetke pa še plesali po programu ob zvokih Kochevarjeve godbe. Na vse stare in nove prijate-je — novi prijatelji bodo vsi, ki bodo Savo prvič slišali prihodnjo nedeljo — je to zadnji po vrhu ¿e naši ljudje? In pa čno veliki dvorani in iz katere-ineoboroženi!" Govoril je dalje: ga je bilo lahko opazovati, če|"MWim, da se tem višjim ne bi se nam bi bližal "sovražnik".!bilo treba prav nič vznemirjati; i Poslali so nas pod to streho. S strah pred tem zasužnjenimi tega prostora je bil odprt po- ljudstvom in delavstvom vobče gled tudi v veliko plinarno, kjer si bi lahko prihranili, če ga s so bile ogromne .peči in pa stro- svojimi pripravami za boj ne bi ji, okrog katerih se je leno su- izzivali in če bi vsaj deloma u-kalo par delavcev. Enega teh dovoljili njihovim pravičnim sem vprašal, če ne dela več lju- j zahtevam. Ljudstvo bi postalo di kot toliko, kot jih vidimo mirno in veselo." zdaj vojaki. Odgovoril mi Je, dal Dospeli smo do male trgovi-je vposlenih mnogo več, da pa I ne, katero je lastoval meni zna-niso prišli na delo zato, ker se ni Slovenec SkoČir. Bila jezapr- nekam puntajo. "Aha — stavkokaz—" mi je šinilo v glavo. In zaradi teh par ljudi smo bili mobilizirani, da jih varujemo ! Že je nastajal večer, toda na- ta. Gospodarja smo uzrli v hiši za malim oknom. Pokličem ga po imenu. Spoznal me je in se silno (prestrašil. Hitel je nam zagotavljati, da ni ničesar zakrivili Očividno je domneval, da smo ga prišli aretirati. Po- povedanega napada na plinar- i**™™ mu na kratko namen na no le ni bilo. V poznem mraku šele se je stotnik spomnil, da smo sicer "fasali" patrone, pozabili pa so nam pripraviti potrebno hrano. Ampak ni se domislil zaradi nas, pač pa, ker se še ekspedicije. Odprl je nam stranska vrata in se razveselil, ko je uvidel, da se mu ni bati naše čete. Se bolj pa ga je vz-radostilo, ko mu je poročnik Pož sporočil našo željo v slo- Podpora, ki so jo dobili brezposelni, je bila zelo majhna. Sedaj so še to zelo znižali In v načrtu imajo še nadaljna zniža- časojrtfcje vodi proti "obrti ugrabljevanja" veliko propagando, da ipodneti policijo m so- - Priredbe v Chicagu Chicago, III.—Klub št. 1 ima dramsko predstavo v nedeljo 3. februarja. Druš. "Nada" SNPJ k večjim aktivnostim pro- nja, Otroc^brezposelnih delav-! priredi veselico 9. februarja. vrste zločincem. Usp^h je i cev že danes nimajo obleke, da ^ jg na north «ide si je|n^ev» kajti dokler ne bo družba bi šli v Jolo, in beda je čimda-'določil za svojo prireditev so jlje večja. jboto 16. februarja/ Delavci! Vaša dolžnost je, da _ ______ j.se udeležite demonstracij v soboto 24. novembra ter zahtevajte vsaj mal del tega, če^ar ste po vsej pravici upravičeni! Amerika, najbogatejša dežela na svetu — kjer je vsega preveč zakaj stradati?! Pubiicijaki odbor slovenskega brezposelnega kluba št. 61, CWC: Vinko Ločniškar, "" Joaeph Oblak. John Sprohar. Ugrabljevanje je čezdalje bolj cvetoča obrt Program priredbe druš. "V boj" št. 53 SNPJ Linčanja "kidnapsrjev" v Ca-liforniji niso ostra ila zločincev, ki se pečajo s to obrtjo. Niti ne aretiranje Hauptmanna, ki je dbto'žen ugrabitve in umora Liritlbergovega otroka. I^etos je bilo aretiranih že precej "kidnaparjev" in obsoje- odpravila vzrokov, bodo aretacije po storjenih zločinih edin rezultat. Ugrabljenja so izpahek sedanje korumpirane družbe, ki temelji na načelu grafta hi legali-zlranih tatvin. Naravno, da taka družba producirá tudi celo armado tatov, ki kradejo ne-legalno.Goljufi in izkori&eval-ci zgoraj producirajo tolovaje, švindlerje in roparje spodaj. Advokati so za čimbolj zamotano ustavo je po njegovem prestanem pr-lvenskem jeziku. Pripomnil sem vem strahu oglasil želodec in njegovi častniki so mu pritrdili, da se oni ne počutijo glede želodca v takem stanju nič boljše kakor njihov poveljnik. Sli bi bili lahko po hrano preko ograje, ampak za oficirje bi bilo to nečastno, zlasti še, ker ne bi bili v javnih ulicah, ampak na prostranem tovarniškem ozemlju. Tu so bila stanovanja izključno delavcev ter njihovih družin — pravi »proletarski predel velikega mesta. Poleg tega so bile ob uri, ko so se častniki spomnili na hrano, prodajalne že zaprte in iz previdnosti tudi gostilne, ali pa morda iz simpatije do stavkarjev. Vojakom pač ni bilo znano, kakine so naredbe, razen tistih, ki so se tikale nas. Eden oficirjev je prišel poizvedovati, ako kdo izmed nas pozna kakega trgovca, pri katerem bi mogli kupiti bodisi kruha in sira, ali kar bi že bilo za lačne ljudi. Takoj sem se priglasil, da poznam mnogo ljudi v tem kraju, med njimi tudi nekaj trgovcev, in da sem pripravljen posredovati. mu, da je poročnjk Pož njegov ožji rojak. Takoj je nam ugodil in zraven pa nas pogostil z vinom in prigrizkom. Dobra kupčija ga je razigrala in prinesel je nam ¿e par buteljk vina. "Se pridite", je nas vabil, ko smo odšli. Vso noč in še drugi dan smo bili na straži v plinarni, toda ni-kakega napada ni bilo. Vse je bilo mirno in tiho v tem kraju. Ob 2. popoldne sta nas nadomestili drugi stotniji, mi pa smo odkorakali nazaj v vojašnico, da dobimo nekoliko počitka in hrane. Med potjo smo opazili, da je v mestu res nekak nered. Nekatere ulice so bile čisto prazne, v drugih pa so bile velike gruče ljudi, ki so jih ipreganjale vojaške patrulje iz kraja v kraj. Videli smo vojaštvo iz Gorice (47. pespolk) in tudi 27., (kanarčke), ki je bil nameščen v Ljubljani. Ti so bili deloma že v akciji. Vendar tega dne, kolikor mi je znano, ni prišlo do kakega večjega incidenta. Ko smo dospeli v vojašnico na svoj prostor, Hdimo, da se po naših "krevetih" {poste- Na vrhnji »liki je vlak nove p od ze m tke aelesnice pred par tedni otvorjena prometu. Slika spodaj ja edini košček podzemske ielesnice, ki jo ima v prometu Chicago. Speljana je pod kanalom v loopu na bližnji severni strani. — .Od kar je Moskva spet flavno mesto Rusije, je njeno prebivalstvo selo naraslo. Ulična transportna sredstva niso sadosto-vala, pa se je mestna uprava odločila agraditi podul.cno ielesnico, po xgledu New Yorka in nekaterih drugih mest. Ko so reporter je ¿ikaskih listov v Moskvi vprašali, kako to, da Chicago ne gre "« duhom ¿asa naprej" in si sf radi dolgo obljubovano podulicno železnico, ao ai pomagali ia zadrege a trditvijo, da ima Chicago mnogo milj naduličnih železnic in drugih prog. ki so speljane preko ulic In prevažajo dnevno deset tisoča potnikov. Kmalu so odbrali izmed nas ljah) valjajo vojaki 27. pešpol- šest mož in poročnika, ki je bil doma iz Postojne. Ukazali so nam iti s puškami. Poročnik se je pisal Pož. Z vojaki jo občeval kot z enakovrednimi tovariši. Z vsakim se je rad pogovarjal v domačem jeziku. Vsled tega je postal med nami zelo ¡priljubljen. Stotnik mu je zabiče-val, da naj v slučaju, ako nas demonstranti napadejo, uporabi vso silo proti njim. Nam pa je ka, ki so dospeli iz Ljubljane nekako opoldne. Zahtevali smo, da se naj umaknejo, česar niso hoteli storiti. Se bolj ,pa je nas spravilo v slabo voljo, ko smo izvedeli, da so nam pojedli tudi kosilo, ki je bilo pripravljeno za naš dohod. V zameno so našemu kuharju nametali svoje konzerve. To je naše fante silno razdražilo in bi prišlo do spopada, da ga niso preprečili Volitve v odbore JSZ L Dne 10. novembra so se pričele volitve v odbore JSZ in končajo 22. decembra. Tajniki klubov naj skrbe, da dobe glasovnice vsi člani in da visi glasujejo. Kandidate v odbore so nomi-nirali klubi JSZ v Chicagu, kakor določajo ipravila. Srbski klub št. 20 nominira kandidate posebej, in sicer dva v ekseku-tivo in enega v nadzorni odbor JSZ. Kandidati so navedeni po abecednem redu. V eksekutivo jih kandidira osem. .Pet jih je treba izvoliti. Nihče naj torej ne glasuje za več kot pet. Kandidati v eksekutivo so: ALESH FRANK fJODINA FIIJP CROHKK LUKA OVEN JOiKO 8AITZ JUSTIN VIDER FRED A. . WIPOTN!K LUDVIK ZAITZ FRANK V nadzorni odbor JSZ kandidira pet članov. Dva izmed teh bosta izvoljena. Nihče naj ne glasuje za več kot dva. Kandi- dati v nadzorni odbor JSZ so: BOŽIČNIK ROK GARDEN ANTON C.ROSER JACOB KOPACH JOHN UDOVICH FRANK V nadzorni odbor slovenske sekcije kandidirajo trije. Tri je treba izvoliti. Na glasovnici so: ALICE ARTACH HUJAN JOHN ZAITZ ANGELA V Prosvetni odsek JSZ kan-dirajo štirje. Izvoljeni bodo trije. Glasujte ne več kot za tri. Kandidati so. BEitNIK PETER JUGG MARY MOLEK IVAN RAK JOHN Ob enem se vrše tudi volitve za tajnika JSZ in Prosvetne matice. Kandidate so nominira-li klubi JSZ. Sprejel je kandidaturo Chas. Pogorelec, dosedanji tajnik. Navodila članstvu glede tega glasovanja so v pismu, ki je bilo poslano klubom zaeno z glasovnicami. oficirji obeh polkov, ki so prihiteli med nas. Lahko si je misliti, kakšne bi bile posledice, če se bi .spoprijeli, četudi smo bili vsi člani iste armade, je bilo že od nekdaj ukoreninjeno nekako sovraštvo med slovenskimi polki (17., 47., 82. in 97) do tega nemškega polka, ki je dobiyal svoje čete iz Gradca. Končno so se nam umaknili ter si postavili šotore na vežbališču. Ker je bil naš polk domač, je l bil ta dan odpoklican iz službe,! po mestu pa so bili razposlani | oddelki dospelih zunanjih polkov in tudi domobranci. To nesmiselno izzivanje je povzročilo, da so množice na ulicah postale besne vsled vojaških provokacij, vendar do streljanja ni prišlo. Policajev ni bilo opaziti nikjer, razen da se je kateri tiščal kake večje patrulje. Nekaterim je samo jerme-nje še viselo izpod bluze, bridke sabljice z nožnico vred pa ni bilo več. šla je k vragu! Marsikateri je dobil tudi po hrbtu. Okrog 8. ure zvečer smo bili zopet pozvani v službo. V olajšavo nam je bilo, da ni bilo treba ven z nahrbtniki. Naše od prejšnjega večera premočene cape se še niso posušile, ko smo srpet morali ven na mrzli dež. Krožili smo do okrog 1. po polnoči po Corso stadionu, Age-dotto in okolici, toda vsa ta previdnost oblasti je bila nepotrebna. Ljudstva ni bilo na ulicah. Povsod tod sta vladala tišina in mir. Drugi dan nas niso nadlegovali do opoldne. Potem je bila naša stotnija poslana križariti po Piazza San Giovanni in okolici Sv. Anton Novega. Razdelili Cleveland, O. — Dne 11. novembra je poteklo 28 let po u-stanovitvi društva "V Boj" št. 53 SNPJ v Collinwoodu, ki je bil takrat še občina zase, zdaj pa je že več let del Clevelanda. V društvu je Farno še eden izmed ustanovnih Članov in še tega hO razmere prisilile med pasivne. Ustanovitelji tega društva so se lotili težkega dela, kajti v ti-p sti dobi ni bilo lahko začeti društva s svobodomiselnimi principi. Toda so uspeli, ker so vztrajali. ..... Svojo 28-letnico bo to dru-v Moskvi, ki ja bila|štvo praznovalo z veliko slav-nostjo, ki jo priredi v nedeljo 25. novembra z izbranim sporedom. Govornika bosta Matt Pe-trovich in Otto Tekavc. Vpri-zorjena bo dramatična slika "Le počakaj, jaz rastem" (Ivan Jontez v Mladinskem listu avgusta 1933). Nastopita v nji Edward Slejko in Anton Žig-man. Režira L. Kaferle. Pel bo ženski kvartet "Jadrana" (Ann Vodnal, Josephirte Debelyak, Ann Revere in Anna Medic.) Sestri Jos. Rodica in Matilda černe zapojeta v due-tu. Antonetie Simčič, Marv Iva- V Illinoisu se velike skupine zelo prizadevajo za reforme v državni ustavi, ki je v konfliktih in za sedanjo dobo neprak-nih na težke kazni. Kljub temu ti6na. Advokatom je bil poslan se ugrabljanja množe. Na tej |cirku|ar z vpra;anjem, ako so sliki je šestletna Dorothy Di-stelhurwt, ki je bila meseca seo- da naj ubogajo, kajti mi mora-i z vrše vati mo izvrševati ukaz. še danes sem prepričan, da so naSe iskrene besede pri teh ljudeh več zalegle kakor pa bi bilo orožje. Ljudstvo je ubogalo! n naloga brez je bila izvršena brež vsakega incidenta. Posebno je vplivalo 'nuA in Anthony Podobnik n-sto-na ljudstvo dejstvo, da so bile1 P«0 v »ol*>*pevih. vsak v svoji to patrulje domačega polka, v toi ki- Josc phine Turk in Vikto katerem je služilo mnogo bratov in sinov prebivalcev. (Dalje prihodnjič.) Priprave za demonstracijo brezposelnih Chicago, III. — V soboto 24. novembra je dan brezposelnih, dan enotne fronte brezposelnih v Zedinjenih državah. V teku so priprave za demonstracije po vsej Ameriki. Velikanski pohodi za delo in za zavarovanje prbti brezposelnosti so organizirani za Chicago in upati je, da se pridružijo tem pohodom vposleni in ne-vp osi en i delavci v ogromnem številu. Pri teh demonstracijah sodelujejo tudi brats/ke podporne organizacije in razne delavske unije. V Chicagu ste vabljeni vsi, brezposelni in zaposleni delavci, da se udeležite te demon- rja Poljšak zapojeta v luetu. Poleg teh nastopi mo ki oktet "Jadrana". Z glasbenimi instrumenti nastopijo Dorothy Ferra, Anton Kppich, Vadnal trio (Antony, Valeria in Frank) ter Vera Milaivec, ki bo spremljala razne točke na gla-sovir. Plesalka bo Bdit Modic. Po programu bo veselica v spodnji dvorani. Igral bo Barbi-čev orkester. Vstopnice v pred-prodaji so po 35c in pri blagajni 40c. Pričetek ob 7. zvečer. Pripravljalni odbor vabi občinstvo, da poseti to prireditev v čimvečjem številu. za revizijo. Izmed 4,209 advokatov v Illinoisu jih je samo 928 glasovali "za". Izdatki reliefa v lil. Illinois Emergency Relief ima v svojem proračunu za november vsoto $13,415,722, ki je skoro tretjino višja, kot pa je potrošil v pomoč brezposelnim v oktobru. Vzrok je naraščanje bede in brezposelnosti. Noblovy nagrada za literaturo Italijanu Noblovn nagrada za literature je bilalletos podeljena italijanskemu Wsatelju Luigiju Pirandello. Hnaša vsoto $41,318. Igralnice v Chicagu Dnevnik Daily News trdi, da je v Chicagu 7,500 igralnic, katere plačujejo policiji in politikom milijon dolarjev na mesec za_protekcijo,------------—--- Dorothy Díatelhurst. Iz Wyominga Diamondville. — Ko to pičem (dne 12. novembra) imamo tu še vedno indijansko poletje. Razmere so po starem. "Pro-pperiteta" je tolikšna, da delamo le tu in tam po malem. Volitve so za nami in rezul- tem jra ugrabljena blrzu svojega doma v Nashvillu. Njeno truiplo sta nsšla nekaj tednov pozneje dva črnca v plidkem grobu pri neki šoli v Nashvillu, kjer sta pospravljala po dvorišču in vrtu. Bogataši so danes zelo v strahu zase in za člane svojih družin. Zločinci postajajo de«pe-ratni in ne mislijo na eventuel-nost, da lahko pridejo v pest ju-stici. Odprava iprohibicije je ^pripravila mnoge ob prejšnje dohodke, pa si poskušajo pomagati k denarju na ta najbolj riskiran način. Zato so mnogi s svojimi žrtvami tudi skrajno brutalni. Delavčeve dividende V Cincinnatiju, O., se je dogodila eksplozija v tovarni za milo. Trije delavci so bili ubiti in štirje nevarno obž#ani. .m....,-,..^.^—--wt" T"'1 "*'rnnf fiii t. ................iu.......................................... Milwaukee Leader Največji ameriiki socialistični dnevnik.*— Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 540 W. J un eau A v«. MILWAUKEE, WIS. ¡íUIHItl lllMIIIHltll I'M i til • I MiHIlM'l» I 'li>»i. OZDRAVIL OČETA REVMATIZMA J. F. KOT«M H. ao-i»»*troMl nad $1,5U0 jc adravl>*njem, Je dobil pr.-dpl* neke-gvt Htarega zdravnika li Dunaja, kateri Je ustavil boh^lne popolnoma. K»*r potna trpljvnje. ki aa ta bole*en pov»-ro£a, I>r. Kotrlch t vaaeljem poilje prndpli» onim. ki trpe na revma-tismu in piftejo p«mj. Nobenih stroškov in ne obve*no«tl. m 4 m 'ZL m m ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■ ■ "li stracije. Shajališče bo ob 10. tat je "po starem". Namreč de-dopoldne na 22. in Wentworth mokrati in republikanci se vrste v političnih službah, kot ponavadi. — Anton Tratnik. ter v Union parku (Ogden in VVashington Blvd.). Na oi njenih krajih bodo govori, nato sledi pohod. Deputacijlf bo ila k županu in k relief komisiji, kjer bo predložila sledeče zahteve: 1. 30 ur dela na teden in si- Jetarec ima veliko zalogo •loveàaliihiin angleških knjig. Naročite ti PARK VIEW WET WASH LAUNDRY GO. FRANK GRILL, predsednik . PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Na*i vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Clceru in Berwynu in dovažajo čistega na dom TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO 1727-1731 W. 21»! STREET CHICAGO, ILL. ' Telefoni: CANAL 7172-7173 iiKiaumnaci«.»»».« ■ ■ ■ ■ ■ ■ stem javnih del, kar bi zasigu- so nas "v patruíje e opposed The toilers must have a class1 to Pacing decent, clean and adequate «.v.«:.. !housing at the disposal of all useful party of their own to pit against | |K,op|/wjthout J£p*mng them the clas* parties of their enemies. That is why the Socialist Party is organized and maintained. It is the party of the ruined masses, of the toilers who must use their voting power for themselves. —The New Leader. pay tribute to profit-takers and real estate gamblers? But why should anybody feel the way he does about it, except tho?e profit-takers and gamblers themselves?—The New Leader. IS SOCIALISM A WOMAN'S CONCERN? Under capitalism the roll of honor is a bank roll. §0 EASILY SATISFIED Mr. Roosevelt and his so-called new deal are still going strong, as proved uy Hie election November 6. He does not even lose seats in the lower house of congresw, as expected, and he gains some in the senate, and otherwise he had things mostly his own way in the election. The people are so easily satisfied. He hits been giving them a few crumbs. It appear« that a few driblet» of charity and a few driblets of jobs make them feel so grateful that they entirely forget to ask for what they should have — good jobs and good incomes. The president has been headed toward the right, consulting with bankers and other big SA VAS CONCERT SUNDAY NOV. 25 AT CSPS HALL was controlled by politicians representing a large section of Eastern capitalists. As capitalism spread into theWest the Democratic Party came more and more under the rule of invested capital. The Republican Party, utterly destroying capital invested in slaves, became the leading party of capitalist enterprise. It held the farmers of the West by sops and playing upon their prejudices as the "party of the Union". The process ot making the Democrat^ Party into a complete party of capitalism was largely accomplished in 1924, when it nominated a Wall Street man_for President. A1 Smith made the surrender final in 1928, when he announced that the last "issue" left to the Sunday, November 25, Socialist singing society Sava of Chicago will sponsor its annual concert at the f£FS Hall. The singers, approximately 45 in number, have l>een hard at work rehearsing a well selected program under the direction of Mr. and Mrs. Muha. The program will be one of the to serve on committees? Now activity. What "have other cities I ^«»t if not the best Sava has ever , , .. . j r» j • if presented. In addition to classical, watch after the meeting. A so-,and Branches done m this res- ,abor an(1 folk!< gongs a juvenile We need your sugges- chorus of about 40 singers Will appear tions and advice. Perhaps a the first time in Chicago on Sava's column in the official organ P1"0*™"; Zh'lr ™mber» wicfc you will hear will be a real treat. The quartet are they not more active? ,A woman's committee consisting of two members f»-om That done, take notice of the each of the Chicago locals has number participating in the dis- 'been formed to increase and cussion. How many are elected promote local propaganda and ( nenes cial has been planned. This pect? time, make note how many women are in the kitchen and engaged in serving. Have we, after all, not lived down the idea that "woman's place is in the kitchen ?" Why is it that Socialism has would be of interest. Perhaps a literary group or a child welfare study club or a current events club would furnish the necessary stimuli. Perhaps bun- (Louis Zele, Vinko Zagar. Anton Gar den and Anton Medved) will sing several new selections. A duet by Louis Zele and Vinko Zagar and a solo by Anton Medved are added numbers on the program. Including the variety selection of songs by the entire chorus, this program is well worth its price oj 40c to all who appreciate cultural work. But that is not all. The second part of our program tend Branch meetings and » »hort one act operetta. failed, in so many instances, to'co parties, or bridge clubs, or reach out and attract the aver- afternoon teas would be the age woman? Is there nothing in medium for the introduction of its »principles to be of value or a Socialist speaker. interest her:' Women members should at- What have* women gained or expect to gain from the NRA? pre^ th■ • vi"*f,e Who spends most of the family ;would be of benefit and interest ^ tT^r^n^e Tere to bargain their wares with prospective buyers. In Reza's household, a widow, comes Jernac. a rough cattle buyer. He is a rich old bachelor seeking the hand of some sweet girl to become his wife. Reza, who is heavily in debt on the property she owns, ha< a daughter Minka, that has won the income? Who has the final care to them. Why not, in the discus-and responsibility of the child | sjon period, have a women and his training? What are:Speaker for the program? business women »gaining from Women members, take it Democrats, the tariff, was no longer a question between the ¡the New Deal? . . .. , « H«« .. . upon yourselves to attract non- two parties. The Democracy A truthful answer to any of p / , r , . . - .. L, .. , , , u memoers. For a steady progress marched into the camp of the |these questions should be *uffi- . Q . .. " " , - ................. — -- ........- bankers and big industrial cien-t to show the necessity of a ^ )WVl ^^ ™ "n ¡Trt r°f m T' , ^T™ m * . , , r c . .. ., com lured forças 01 men, WO- Reza for Minka* love and is willing consents to marry Jernac in order to save the property. As Jernac leave« for the market place, Janko appears. Nine years ago he left this village and became a successful chauffer and owner of an automobile. He is Minka'a childhood pal and together they again talk about the past happy events. Janko asks her to marry him. "It's to late. I've been sold.*', is her answer and begins to reveal the hardships she and her mother had to encounter during his absence. Now she has promised to marry Jernac, a men she hates, to save themselves from being evicted. Janko listens for a while and then makes a proposition to her. She agrees and promises to wait. Janko dashes out. The race is now on between Jernac and Janko. Whoever produces the cash first shall marry Minka. But it's Jernac that comes back first and as he begins to count out the money, Cene, a stuttering young lad comes running in to tell his master that something has happened on the market place. They both dash out and how it all ends you will see Sunday. All of the participants in this operetta appear with solos, duets and it is climaxed by the entire chorus in a very colorful fashion. The admission is only 40 business men, and making addresses which appease them and let them know that he stands for the continuance of the system whereby they roll in wealth while the masses roll in tpoverty. This tendency will no doubt be accentuated now, since it has been approved by the very millions who roll in poverty. Well, this is a measure of political democracy, and it is to be preferred to any sort of dictatorship. It is only one incident in the long history of the human race. It takes time for people to learn—but they do learn, in the long run. It is much the better way for them to make mistakes, and to be free to make mistakes and to expretss themselves without going to jail or execution for saying what they think, than to live under a despotism that kills every human trait which makes for upward growth. Diametrically as we differ with the manses in the way they cast their votes in this election, we can make this comment with perfect honesty. We shall go on educating them so that they will know better at some future election. In the meanwhile, they will continue to get what they vote for. They always get what they vote for, although they very often kick when they get it, not; seeming to know that they voted for it. They voted for the de- , pression. They voted to be out of employment and to have their wages cut if they had jobs. They voted to have driblets of charity and drilblets of jobs handed to them. They have now voted for a continuance of these conditions; and, in addition, they have voted to have the a suitable for such an occasion, namely nition, the group leaves Marenka. Mrvry Jugg. to pay off the mortgage if she mar- This price ks very reasonable conaid ering that most lodges^ charge the same price for a dance only. Here we have a program with dancing in the evening, all included for 40c. Johnny Kochevar's orchestra will supply the music. Come out and enjoy yourselves salary Samuel Insull, the deposed utility magnate, received in 1030, 1931 and 1932. His salaries totaled over 500,000 annually without dividend* according to these figures. For instance, he took $75,000 a year from the Commonwealth Edison Co., its subsidiary and the Peoples Gas Light c'nu ;and Coke Co., total $225,000, from ries him. MinWt» despises him, but ¡Sunday, Noveml>er 25 at Sava's con-being persuaded by her mother, »she j cert. — John Rak, Chicago. STILL PAYING TRIBUTE polkas. Five Clevelanders, Betty Bo-gatay, Louis Jartz, John Vehar, Frank Kerzisnek and Rose Fumrada moton d to Detroit to participate in the affair. We must give the Detroiters credit for staging such a novel affair and may we add, it was a success. We set out to paint th:» tt»vn red and 3n:l?d up raiding ice boxes— Imagine eat- Sorely embittered by her lover's supposed deceit, Marenka refuses to listen to Jenik, who is denying her accusations and Kecal takes advantage of their quarrel. To climax all, Jenik promises to aid the schsming matchmaker, and Marenka still unaware that Jenik is .Micha's son, is lumbfounded with arief. Kecal, ex- ing banana* at five in the morning. | ultant with success, leaves to assemble the parents and villagers. Marenka, in revengeful spirit, announces that she will consent to her parent's We thank the Delroiters for their kind hospitality they gave us while W2 were in their "fair city". Here's hoping that they remember we have a wishes. At the crucial moment Jenik date in Cleveland for Thanksgiving recognized by his father and step- Day. mother, and when he proclaim* him- • * • * self Micha's son, Marenka firrt real- . . . „„ ,,TLn | izes that he had outwitted Kecal, the Last weex in our synopsis on The ,__. , « . . D . . „ *. #f „ v 1 boastful matchmaker, who now b> Bartered Bride we left off where .... . ... . . .. j w;- comes the butt of hillar;ous ridicule. Jenik was denounced for his infidelity . . , , " u . . . „ . . . f. , , The merriment increases when Vasek, to Marenka. In .he next act we ilnJ llll .. , . . -n ... ¡a »till wearing the circus bear skin that the vil age square now is teem- . • . . , ' * , ' » rushes upon the stage. Finally, the lne (With unusua activities. A come-, . . " . . „it, "* . j. tki. parents give their blessings to Jenik dians troupe is parad ng through tne v * . •. .. " H ; . " \ and Marenka, the chorus singing its village ann »uncing its h.l arous come- a| wjth <>A (;ood Intnn.t Met dy with Esmeralda, a real Indian and Wjth ^UCC<1RK" • a live ferocious American griszly. In fQr yoanwtf whpther or n,>t true circus fashion the trouoe givM|the Hynopsi}, of s^tana's "Bartered a brief demonstration and Vasek is BHd<>«( whi<.h has heon published in fascinated by the vivacious Ewneral da. When the Indian reveals that "Franta" (who plays th- role of the three weekly installments, is enough inducement to have you attend Zar-*r rania -e-cution. He dares to say that he woul 1 do it again. Well, all one can say is that people knowing all this and still tolerating it, deserve nothing l>et'er than to be in a depression. the Progrei4sives«^lo to show ttoeir appreciation? They helped elect Henry Horner, the democrat, governor. Yes, we gave the Progressives a lot of support thinking they would become a good, honest and clean worker's union. But they didn't. Yet, we can say that the Progressives should have the least say against the Socialists for everywhere they received every assistance while the Socialist Party got nothing out of the Progressives but slander. We must ask our comrades to be sure and hear Dr. Julius Deutsch Wed., Nov. 21, at the Orchestra Hall. We'll also hear an organ recital. Julius Deutsch arrives Wed. at 8 A. M.,, at the Polk Street Station. All who can should go down and greet him. And that Uneuiployed Demonstration is Saturday. We have a goo 1 Slovene local of the unemployed. They voted to join the parade en masse. We want and need everyone who can come, in the parade. Meet at Union Park, Ogden and Randolph 10 A. M. We should have a good turnout. We Socialists should use these figures and light the dynamite that's in them just as we should blast away at the clericals for allowing Archbishop Mundelein to testify in beha'f of the racketeering, swindling utility magnate. Nor is the catholic archbishop the only religious leader to put in a Organization Meetings called TO ALL MEMBERS OF THE SOCIALIST PARTY: By authority of the National Executive Committee, the Organization Committee hereby requests a mobili- word for Insull, for graft, for this |*®tion of the entire Socialist Party membership on Sunday afternoon December If». All local secretaries and executive committees are requested to proceed at once to arrange local »meetings for that date. All Party members are requested to permit nothing to interfere with their attendance. The National Executive Committee will transmit a special message of the utmost importance, for Party members only,, for that occasion. The greatest organization drive in the history of the Party will he launched Sipecific and detailed directions will be sent to local secretaries shortly. ' The workers and farmers of America are moving to the left. The sensational sweep in Bridgeport, the impressive victories in Reading and Milwaukee, and the increased vote in many other localities foreshadow great Socialist victories in 1936. In daylight rovr>ery of the work rg class. There is Bishop Stewart of the Ep's-copalians that aligned h;m*elf with the crooked money-maniacs. This alignment of religious leaders with the workingnans arch enemy should be enough for the workers to quit supporting these corruptionists for, both Mundelein and Stewart because of their testimony become definitely a part of the racketeers ami corruptionists. If we could only awaken the uleeping minds of the devnto/i religionists. If we only could get them to see the «lay of justice an I righteousness from the exploitation of even tbeir leaders. But not until a revolutionary government gets control, one which would impose rules, as in Mexico, can we >ver hope of dividing religion from graft, religion from ex-ploitation. The Progressive Miner Journal of Ihe PMA comments on the various ?//ym the face of our grejst opportunity we political parties in Illinois and sar- expect every Socialist to give his time castically blunders at the Socialist and energy without stint In the critic-Part. It's about time that some of al days ahead, the PRiA's are put in their place and All out on December IS! learn «omething that they never Chairman, Organisation Committe«. .vanted to acknowledge. The Socialists DANIEL W. HOAN alone collected food, clothing and . money and give it to the Progressives A man went up to Jericho and fell to help thorn in their struggle. No i among thieves. Thé American people other political party has done, as gtayed at home and did ditto.