I ■ LATINSKA SLOVNICA za slovensko mladež. P. Ladislav Hrovat, profesor na c. k. gimnaziji Novomeški. NOVOMESTO. Založil Deželni odbor kranjski. — “Natisnil Vincenci Boben. 1674. Primurn est, ut, quod (latinščino) imitaturus est quisque, intelligat, et, quare bonum sit, sciat. Quintilian X. 2. Rem tene, verba sequentur. C at o. ap. Cie , .. i O m' CA / R ? £ £ »f/m/ < : Cj/ .. 7 ^ in'a / K y ■7' -e cč'*- z 1 -'(-/-*■ ' / 0^4 D PREDGOVOR. Prvi in neobhoclno potrebni pogoj omike je ta, da umeš svoje misli pristojno izražati; tega pa te uči slovništvo. Slovništvo (slovnica — gramatika) ima nalogo, da opazuje, po kterih načinih in zakonih deluje človeški um, in znači svoje pojmove z dotičnimi izrazi v pri¬ kladni zvezi; slovništvo posname po živi govorici , ali pa po pisani besedi izmrlih narodov pravila, po kterih deluje in je deloval člo¬ veški um, ter statistično predstavlja umovo delovanje. Slovnica veli: „tako zahteva jezik, tako je, tako rabi ga ti!“ po slovništvu se jame zavedati um samega sebe, ker spoznava zakone, po kterih dela in sklada on sam; slovništvo si vzame za predmet človeško mišljenje, pojmove in izraze, in tako pelje na prvo stopnjo — logike. Izobraženemu človeku ne zadostvuje, da ume govoriti ta ali oni jezik, on mora zavedati se slovniških zakonov , in teh si mora pri¬ svojiti vsaj v jednem jeziku — se ve da, naj lože v materinskem , ker ga čuti in občuti, toda temeljito bode zavedel se on, ki jih opa¬ zuje na raznih jezikih raznih časov. In ravno k temu pripomoreta klasična jezika — grščina in latinščina. Grščina po svoji obilnosti in bogastvu v izrazih, gibčnosti in dovršenosti v oblikah, natančnosti v svojih partikulah, ko ima za vsako nuanco v misli že prikladen členek. — Latinščina s svojo krepostjo, konkretnostjo, nepremakljivo strogostjo v konstrukcii; naj opozorimo le na to, s kako logično konsekvencijo rabi svoje tem¬ po ra verbi, a * IV Rimljani so bili skozi in skozi praktičen narod , toda izobražen še le potem , ko so se seznanili z Grki. Bogati Rimci so pošiljali svoje sinove v Athene, ali ne, da bi sc pogrčili, marveč da bi for¬ malno izobraženi vrnivši se delovali na domačem polju v domačem duhu, ter množili literaturo. Ciceron je postal Oiccron po Demo- sthenu; on ga je prestavljal latinski, in posnemaje grške govornike vadil se govoriti v domačem duhu, kakor pravi sam, Brut. 90: „Commentabar declamitans cum aliquo cotidie, idque faciebam multum etiam Latine, sed Grraece saepius; quod Graeca oratio plura ornamenta suppeditans consuetudinem similiter Latine dicendi afferebat.“ Kakor Rimljani Grke, tako so posnemali noveji narodi Rim¬ ljane in Grke, — viša formalna omika, evropejskih narodov bi; e a na podlagi grščine* in latinščine. — Slavni angleški govornik Brougham je imel navado kakih šest tednov brati Demosthena in Cicerona, predno je govoril v parlamentu, in ko gaje nekdo vprašal, od kod ima toliko zgovornost, odgovori: „Obširnost in olikano okrog¬ lo st od Cicerona, krepkost in logično skladnost od Demosthena.“ — Spoznavši veliko važnost klasičnih jezikov za formalno omiko, vpe¬ ljali so v Belgiji enega teh dveh kot obligatni predmet tudi v realkah. Da pa morejo imeti klasični jeziki izdaten vpljiv na formalno omiko, morajo se učiti v materinskem jeziku; kajti le tako je mogoče primerjati, kombinovati in opazovati, kako izrazujejo razni jeziki isto misel vsak po svoje, ter tako se morejo pravila posneta po drugih obrniti na materinskega. Človek svojega občuti, pa včasi se ne zaveda, zakaj je tako in ne drugače, ako pa pregleda gibčno grščino in krepko latinščino, videl bode, da je ravno to v domačem jeziku, samo po drugem načinu, — um deluje jednotno. Človek se privadi ptujemu jeziku izdatno le na podlagi svojega, ne pa po ovinkih na plujem priučevati se drugega ptujega, koju nobenega ne čuti; in le tako si more pridobiti za svojega popolne zavednosti. Vrh tega se mu širi okrožje ideij, in množi copia verborum, ko je primoran iskati za nove ideje prikladnega izraza v domačem; in pa Y oko se vadi dijak primerjati jezike med seboj , če se uci spoznavati, kako razni jeziki izrazujejo časa način razno, na primer kako rabi latinščina svoj imperfectum, perf. historieum, futurum exactum, in pa slov enščina svoje glagole dovršne in nedo¬ vršne (slovenščina ima tri glavne časove dobe , pa za vsako dobo po dva načina [mečem, vržem, bom oblačil, bom oblehl, sem sekal, sem presekal], drugi jeziki naznanjajo časov način v praeter. in futur. 2 raznimi oblikami jednega glagola, slovenščina pa ima že v notranjem pomenu glagola naznačen način za vse tri dobe po dvoje), ali mar ni to lepa vaja za bistrenje uma? —In k tej svrhi formalne omike pripomoči slovenski mladeži je namen navzoče slov¬ nice latinske. Kar se tiče sysleme v sgntaksi, vredjena je po slovnicah historične vrste. Rabilo se jih je več, kot: Zu m p t, Meiring, Madivig, Kuhner, Kruger, Gossrau, Schmidt , Grgsar (Theorie des latein. Stiles, njegove „ Vorlesungen 11 ), toda izključno držali se nismo nobene. Sgntaksa je bila preje delana, in sicer naj prvo verbum (1.1864) z lastnimi preiskavami na podlagi Grgsar- jevega predavanja; bila je pred mnogo obširniša nego je sedaj ta, sedaj smo izgledov in citate izpustili , in stavke za praktično porabo okrajšali — če se bodo nekteri videli preveč okleščeni, veniam rogo. — Pogojni (kondicionalni) stavki so obdelani za-se, ker imajo deloma svoje modi in tempora, in smo nastavili 4 oblike, kakor so narejene za slovenske (Glasnik 1862), in kakor ima Curtius grške, samo da smo Curt. obl. II. deli na mesto IV. (1. IV. III. II). Obliko slo v je je pozneje izdelano, ko je namreč šolski svet leta 1871. izročil pošlo, da naj se spiše latinska slovnica; in tu imamo za mnogo podporo zahvaljevati se gosp. prof. Žepiču; popravljevali smo po Schmidtu. — Zato imata oddelka vsak svoje paragrafe. O rimskem denarju smo posneli iz razprave prof. D echanta (Progr. d. Schottner Gymn. Wien, 1871). — V. č. gosp. inšpektor VI Šolar blagovoli podeliti nam rimske mere in vago, hoje je metrično pr-eračunil koli. Dr. Boh m (f 7. maja t. I. lahka mu zemljica!) Nasvete in opombe gg. recensorjev rokopisa smo hvaležno porabili, toda povsod nismo jedne misli. Glede pisave smo se držali po moči originalne latinske (k = c); pri accusativus pa smo vzeli jeden k, ker dva kk v slovenskem ni lepo; kjer je pisano latinski, pa ostaja acc. c. inf., pa accus.; tudi mm ni kaj prijetno, toraj „gr amatiče n u , kakor ima Janežič. Tako podajamo slovenski mladeži latinsko slovnico prvič pisano slovenski, naj bi priučivši se je, lastnih krepkejših moči obdelovala in množila jo. Ad senectutem litinam perveniatis! ut ea, quae ex me audistis, re experti probare possitis. Cie. Cato. fin. — Dru¬ gim pa jo priporočamo v krotko censuro. Novomesto, meseca julija 1874. P. Ladislav. Kazalo (lndex). PEVI DEL. Glava I. Glasovi in črke . . razredba glasov menjava soglasnikov zlogi .... mera zlogov ( guantitas ) • naglas ( accentus ) Besedoslovje. Glava Y. ž Stopnjevanje ( Comparatio) 1—2 3- 7 Glava II. Razpoli besedi Oblikovje Glava III. Samostavnik ( substantivum ): Pojem . . . , . §. 13 spol. 14 spol po pomenu . . . 15—19 število in padeži ... 20 sklanjatev ( declinatio ) . . 21 sklanjatva I. 22 „ II. ... 23—28 „ III. ... 29, 30 izpeljava padežev iz genit. 31—33 dodatki k padežem . . 34—38 grške besede spol gramatični . . . 40—43 sklanjatva IV. . . . 44—47 „ V. ... 48, 49 Nepravilna sklanjava 50 indeclinabilia .... 51 defectiva casibus ... 52 „ numero ... 53 v sing. in plur. različni pomen 54 heteroclita .... 55 heter ogenea .... 56 Glava IV Pridevnik ( adjectivum) adj. II. sklanjatve „ ni. opombe k pridevniku Glava VI. Prislov ( adverbium ) Glava VII. Števniki ( numeralia) Dodatki §. 62, 705 §.71-72 §• 73 . 76 1—75 —80 Glava VIII. Zaime (pronomen): Osebna zaimena ( pron. pers.) §. svojivna „ (pron. poss .) kazavna „ (pron. demon) nanašavna „ (pron. relat.) vprašavna „ (pron. interr.) nedoločna „ (pron. indefinita.) medsobniki (correlativa) prislovi (adverbia pron.) Glava IX. Glagol (verbum) Razpoli (genera verbi) spreganje (conjugatio) osebe, števila časi (tempora) načini (modi) . spregatve (conjugationes) izpeljava časov in načinov verbum — finitum , infmitum sum—esse (sprega) . Opombe za spregatve §. 57 58 59—61 615 81 82 83 84 85 86 87 ate v. Pregled spreg ^4). Aktiv B) . Passiv . C) . Deponens Conjugatio periphrastica Praeterita in supina (pojem) 92 93 94 —96 97 —99 100 101 102 103 104 105 YIII spregatev I. „ II. „ III. „ IV. Verba deponenti a Ver bo on possum edo . fero volo, nolo, malo eo — ir e . queo, nequeo fio — fieri coepi , memini, novi , aio, inquam, fari, q Verba impersonalia odi Glava X. Členki (par ticuloe ). prislovi ( adverbia ) . . §.143 —146 predlogi (praepositiones ) . 147—151 vezniki ( conjunctiones) . . 152 — 153 medmeti ( interjectiones ) . . 154 Glava XI. Izpelj ava b esedi. Kakosne so besede . . §. 155 substantiva verbalia . . 156 „ denominativa . 157 adjectiva verbalia . . . 158 „ denominativa adverbial. 159 verba verbalia, denomin. . 160 DRUGI DEL. Skladnja (Syntaxis). Glava I. O stavku sploh glavni, odvisni, priredjeni, podredjem verbum finitum subjekt praedikat ujemanje praedikata glagolski praedikat adjektivni „ substantivni „ Attributum Apposicija ujemanje apposicije „ zaimen adjektiva plural mesti singulara Sklonoslovje — Pomen 31 Glava Nominativ „ dvojni Vokativ II. 1—2 3 4 5—7 8—10 11—12 13 a 13 b 14—16 17 18 §. 19 Glava III. A k us ati v pri glagolih prehajav. §. 22 „ „ „ nepreh. sestavlj. 24 „ „ „ „ affectuuni 25 „ „ „ „ z akus. obsežka 26 „ „ „ posam. (juvare ect.) 11 Dvojni Akusativ. akus. objekta in praedikata §. 28 „ dveh objektov . 29 „ osebe in stvari . 30 (poscere ) Akusativ mere ( mensurae) v kako dolgo \ „ „ dolg ) Akusativ pri brezosebnikih. „ 1. piget ect. . §. 32 2. fugit ect. „ 3. decet ect. Akusativ ( interjectionis ) . §. 33 Glava IV. — Dati v. pomen , . . §-34 Pri glagolih, prilogih ... 35 commodi, incommodi . . 36 namena (Jinalis ) . . 37 praedikativni ... 38 pri raznih glagolih: 11 mederi etc. . . .39 2) sestavljenih . . .40 3) z dvema sklonoma . 41 4) esse ~ habere . . 42 5) glagoli raznega pomena 43 Dativ Graecus . , . 44 1) relationis 2) ethicus 3) pri passivu Glava V. Genitiv pri substantivih. 1. limitationis . . §-45 2. subjectivus . . . 45ž> 3. objectivus .... 45c IX Qualitatis partitivus generis guantitatis possessivus . pri adjektivih 1. zahtevnih 2. dušne deležnosti 3. faktični delež 4. zmožnosti 5. polnivni priparticipih pri glagolih: memoriae accusandi interesi, refert priadverbih . Glava VI. A b 1 a t i v instrumentalis §. 46 47 48 49 50 52 53 54 55 56 §■ 57 1. frui etc. 2. niti etc. 3. differre Dostavek. Raba mestnih imen imena otokov \ domus, rus, humus) Glava VIL Praeposicije A. z akusativom . B. z ablativom C. akus, in ablat. , Glava Vlil. Adj ekti v kot pradikat, attrib. appos vez et aktiv, passiv prislovni lokal . adjektiv mesti advr. dušno stanje lastna imena adjektivno substant. mesti adj ekt. adj ekt. substantivno . v pluralu v singularu . neutrum Kompar a tiv pomen guam 1. 2. oba adj ekt. v komparat. komp. pri dveh stvareh „ brez primerave „ mesti superlativ magis — minus guam guam pri minus, pl, . Notae Sup er la tiv raba sploh superl. mesti positiva „ „ komp. . Opombe k števnikom števniki (« cardin .) vrstivci ( ordin .) . delivci (distrib.) prislovni ( adverb .) V 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 Glava IX. Pr onomina. A) Določna zaimena. I. pronomina personalia (osebna za- imena 1. 2. 3. osebe nom.) §. 107 is 108 idem .... 109 ipse . . . . 110 pronomen rejlexivum (povratnik). sui, šibi, se, suus Razlika med slov. in latin. . 111 raba v latinsk. . , . 112 II. pronomina possessiva (svojivniki). meus, tuus etc. . . 113 III. pronom. demonstrat. (kaz ovniki) hic iste .... ille .... Notae hic, iUe, is IV. pronom. interrogat. (prašavniki) V. Prorom. relativa (nanašavniki) različnost med sloven. in latin. b 114 115 116 117 118 119 Relativ pred substant. . . §. 120 „ kot veznik . . 121 „ sklopljen z drugim stavk. 122, razni relativi . . . . 123 B) Nedoločna zaimena. quis .... 124 aliquis, quispiam . 125 quidam . . . ' 126 quisqnam . . . 127 quisque . . . 128 quotusquisque, quivis, quilibet, quisquis, quiq. . . 129 uter? neuter . . 130 alius, alter ’ . . 131 Glava X. Glagol {verb um). Genera verbi , (razpoli) . §. 132 sloven. refleks, v lat. . . 133 Glava XI. Časoslovje, Temp or a. doba, način . . . 134 oblike.135 A) Časi v glavnem stavku. praesens . . . . §. 136 praes. hist . . . 137 perfect absol. . . . 138 „ hist. . . . 139 imperfect. . . . 140 infinit. hist. . . . * 141 plusquamperf. . . . 142 Časi v listih . . . 143 futur. simplex . . 144 „ exact. . . . 145 „ periphrast. . . 146 B) časi v odvisnem stavku. v glavn. stav. p>raes: . 147 „ „ perf. abs. . 148 „ „ praeterit. . 149 Dostavki. praes. hist. . . . §. 150 infin., perf. hist. . . 151 konsekutivno . . . 152 perf. navadno , . . 153 futur za osebo . . . 154 v „ glagol . . . 155 „ konjunkt. . . . 156 Oblike (pregled) . . . 157 Mo di (načini). Glava XII. Indikati v. pomen . . . . • §• 158 različen od slov. . . . 159 Glava XIII. Konjunkt iv. 2. oratio obliqua XI Glava XIY. Imperativ imper. I. et II. . . . § Notae 1. 2. 3. 4. 5. (konj) . ne, n e v e imperat. odvisen Glava XY V p r a š a v n i stavki razdelba' — naklon . . §. Enotna -vprašanja členki ne, nonne, num „ izpuščeni quid ? . si — če (— num) disjunktivna vprašanja . 206— infin. v vprašanju odgovarjanje Glava XVI. Kondicionalni stavki. A) Pogojni stavki samo st oj I. Oblika . . . . §. II. „ .... III. „ .... IV. „ .... izjeme v naklonu B) . Pogojnik stavki zavisni. I. infin. v 2. členu . . § II. konj. v „ „ Nota. sin , nisi, si non Glava XVII. Infin itiv pomen .... infinitiv sam. kot subjekt . . . §. „ objekt .... acc us at. c. i nji n i t. konstrukcija . . . §. pri verba sentiendi „ „ declarandi n impersonalia, adj. impers. convenit. etc, verba voluntatis jubere etc. verba, affectuum infin. exclamationis acc. pri komparat. dvoumje .... N o min at. c. infin. pomen ..... raba . mesti nom. je acc. c. infin. časi infinitiva Oratio obliqua . Glava XVIII. Partic ip pojem . ....§. 239 kteri part. so v rabi . . 240 pomen participov . . 141 Nota, slov. morati . 242 Raba: I. v jednotnem stavku. kot adj. subst. verb. . . §. 243 dopolnuje praedikat . . 244 1. praes. perf. pass. 2. perf. pass. (tenere etc.) 3. fut. .pass. II. v skrčenem stavku, participialna konstr. . . §. 245 particip 1. appositiv \ 9A( . 2. Abl. absol. J Časova doba . . . 247 participialno oblikani stavki. 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 -209 210 211 ni. 212 213 214 215 216 217 218 219 220 221 222 223 224 225 226 227 .228 129 230 231 232 233 234 235 236 237 238 xn III. Adv er bi a (prislovi) [členki v ožjem pomenu] . §, 1 . nae (ne), vero, profecto, etc. 2. nimirum, scilicet, etc. 3. quidem 4. fortasse etc , 5. modo, tantum etc. Dodatki. I. Po razstava besedi. pojem.§, Splošna pravila A) gramatični red . . §. B) rhetorični . Posamezna pravila apposicija, adjekt. genit,. §, pronomina est, Juit, erat . praepositiones . conjunctiones negatio nes Blagoglasje V zloženem stavku. A. Gramatični red . . §. B, rhetorični , Sloven. in Latin, različni . II. Fig ur a e. A) Gramatične. Ellipsis , . . , §. Pleonasmus .... Anakoluth . , . . Attrakcija .... 288 Hendiadgs . . . . 289 Zeugma, Sgllepsis . . 290 B) Figurae v erborum. §, 291 C) „ sententiarum. §. 291 271 272 278 274 275 276 277 278 279 280 281 282 288 284 285 286 287 PRVI DEL Bese dosl o v j e. Oddelek 1. A. Glasje in razpeli govora. GLAVA !. v, I. Glasovi in črke. §• l.Ork ali pismen (litcrae) ima latinščina za svoje glase 24 pra¬ vih, te so: A, B, C, D, E, F, G, H, I, K, L, M, N, O, P, Q, R, S, T, U, a, b, c, d, e, f, g, h, i, k, 1, m, n, o, p, q, r, s, t, u, Y, X, T, Z. v, x, y, z. Nota. Prvotno jih je bilo samo 23, ker se je v rabil kot samoglasnik in kot soglasnik; pozneje so vpeljali za samoglasni v črko u; in za soglasni i je pozneje rabila se črka j, tako da imamo sedaj 25 črk; toda j je nepra¬ vilen, ker i velja v začetku zloga za soglasnik (npr. iam — ne jam). y, z nahajate se samo v ptujkali; k v zastarelih besedah (npr . Kalendae.) g 2 Izgovarjajo se latinske črke sploh kakor slovenske, pom¬ niti je le: 1) C se glasi pred e, i, y, ae, oe kakor slov. c, sicer pa kakor slov. k, toraj: Cecrops — slov. Cekrops, caecus — cekus slep, ticatrizc — cikatriks maroga, clamor — klamor vris. 2) ti se glasi pred samoglasnikom kakor slov. ci, npr. : actio — akcio, akcija, dejanje; lectio — lekcio, lekcija, čitanje. Nota. ti pa ostane a) če je i dolg, npr.: totms — totius celega, b) če je pred njim s, t, X, in pa v grških besedah, npr.: ostium vrata, mixtio — mikstio mešanica, MiltmUes — Miltlad, c) v zastarelem infinitivu na — kr, npr.; nitier podvizati se. Ž 3) Šumeveev ali nebnikov č, š, ž. latinščina nima; sch je = sh, kot: schola — shola šola. 4) ph se glasi kakor f (philosophia — filosofija); x kakor ks (XenopJion — Ivsenofon); y je grški v in je jednak nem. ii; qu je = kV eguua — ekvus konj : z je = dz, zona — dzona pas. 2. Razaelba glasov. §. 3. Črke so izrazi glasov, in kot take razdeljujejo se tako: 1. Samoglasniki (vocales). a) j e dno gl a s ni so: a , e , i, o, u, y. b) dvoglasni (diphthongi) so: ae, oe, au; eu, ei, ui. Nota. Kedar se ima izgovoriti vsak za se, deva se na drugo črko dvojna pika (••) puncta diaereseos, npr.: a er zrak, poeta pesnik. 2. Soglasniki (comonantcs): b, c, d itd. ki so jednotni, pa sestavljena sta: X iz gs, cs, qs , hs; z iz ds. §.4. Soglasniki se ločijo po glasu z ozirom na govorila {organe) tako : a) zobniki (dentales): d, t. b) ustniki (labidles): b, p, f, ph, m, v. c) goltniki (gutturales:) g, h, Te (— q, c). d) sikavci (sibilantes:) s, c (ce, ci). §. o. Po slovniški so konsonantje razdeljeni na dve glavni versti: a) liquidae, topljivci: 1 , m, n, r. b) mutae , krhki, zamolklji in to vsi drugi. §. 6. Po izreki so nektere mutae ali te rde (tenues), ali mehke (mediaej, ali pa zasopnjene (aspiratae). dentalni gutturalni labialni tenues t h (= c, q) p trdi mediae d g b mehki aspiratae ih eh, h f,ph,v zasopnjeni. S. 7. 3. Menjava soglasnikov. Soglasniki se med saboj mnogo spreminjajo zarad blago- glasja, namreč: 1) pred trdim prehajata mehka i, j v trda p, c: scribo pišem — sc riptum, rego vodim — rectum, 2) Goltniki prehajajo pred trdim t v svoj trdi c; goltniki in s sestavijo se v x: veho peljem — vexi, vectum; rego, rexi, rectum; coguo kuham — coxi, coctum. 3) Pred topljivci l, m, n, r prehajajo cesto trdi p, c, t v svoje mehke h, g, d: populus ljud — publicus; seco sekam — segmentum odsek. 4) Topljivec m prehaja pred goltniki in zobniki v n; tako včasi pred f in v: com — congrego zbiram; cum — condiscipulus sošolec; confero znašam; convoco sklicujem. 5) Topljivec n pred ustnikama h, p prehaja v m: imbuo umakam; imprimo vtisnem. 6) Topljivec r prehaja pred t v s: uro žgem — ustum. 7) Zobnik pred s odpade: claudo zapiram — clausi; sentis čutim — sensi. 8) Ako bi konec besede imela stati dva jednaka soglasnika, onda jeden odpade: mel — mellis med; far — farris moka. 9) Včasi se prednji soglasnik upodablja (assimiluje) sledečemu, ter mu postane jednak, (cissimilatio — upodabljanje). To je zlasti v sestavah s predlogi (praepositio), npr.: iz ad — accedo pri¬ stopim; aggero nanosim; acguiro pridobim iz ad — quaero; iz ob — ofjicio oviram, ob —facio; oppono^ ostavljam; iz sub — succurro pomozim; suggero donašam. 4. Zlogi ali slovke (syilabae). Iz zlogov nastanejo besede; besede so ali enozložne: mus — miš; ali dvozložne pa-ter oče; ali mnogozložne a-gri-cul- tu-ra, po-lje-del-stvo. Če je treba konec vrste deliti besede, krojijo se po zlo¬ gih tako: a) Če je med dvema samoglasnikoma jedan soglasnik, jemlje se ta k drugemu zlogu, npr.: mci-ter ma-ti; so-ror se-stra. b) Če sta dva soglasnika skupej, jemlje se jeden k prednemu, drugi k sledečemu zlogu, npr.: val-lis dolina; an-nus leto; mis-sus poslan; al-ter drugi. Ako pa je liguida cum muta, ali sploh take črke, ktere se dajo skupno izgovoriti, kot: st, ep, sc, pt. ps jemljete se obe črki k drugemu slogu, npr. : u-gri njive ; ^a-trie očefcno j du-plex dvojno; fau-stus ugoden; ho-spes gost; po-sco za¬ htevam; rci-ptus ugrabljen; scri-psi pisal sem. c) Ce se snidejo trije ali več soglasnikov, jemlje se prvi k pr¬ vemu, drugi k drugemu zlogu, n. pr.: sum-psi vzel; cd-txri rediteljca; car-ptus utrgan; mon-strum ogromnost. . d) Sestavljenke se krojijo po svojih oddelkih, n. pr.: dis-traho raz-lečem; abs-condo za-krivam; ab-utor zlo-rabim; inter-esse navzočevati. 9. 5. Mera zlogov sploh (quantitas, mensura). Zlogi se izgovarjajo ali zategnjeno ali hitro; prvi so dolgi ( —), drugi so kratki (^), znamenje (—) znači, da se rabi zlog dolgo in kratko ($yllaba anceps). Zlog j e dolg: 1) Ce je samoglasnik po naravi dolg (syllaba natura longa), npr. epero upam, mos navada, jus pravo. 2) Če ima dvoglasnik, npr.: aurum zlato, niensae mize, edina večerja. 3) Če je samoglasnik nastal iz dvoglasnika, npr. explodo, iz plaudo izsikam. 4) Če sta dva samoglasnika skrčena v enega, npr.: cogo, co-ago seganjam, bubus, iz bovibus, boibus volom. 5) Če za kratkim vokalom nastopita dva konsonanta, ali pa sestavljenca x, z, to je sgllaba positione longa, ali positionepro- ducitur, npr.: est, velle hoteti, rex kralj, gaza zaklad. Nota 1. Muta cum liguida ne dela dolžine, npr.: cerebrum možgani, volueris ptica. N o t a 2. h v ch, ph, ih ne dela dolžine, npr.: stomachun trebuh, philosdphus, anathema. 6) če stoji i med dvema vokaloma kot soglasni j, ali pa v za i, npr.: peior hujši, = pejor, vivus živ. Zlog je kratek: 1) Če za samoglasnikom nastopi drug samoglasnik, ali pa h, ali pa samo jeden soglasnik, npr.: deus bog, pius brumen, troho vlečem, pater oče. 2) Dolgi vocal in dvoglasnik postane kratek, ako nastopi za njim drug vokal (positione corripitur), npr,: deambulo pohajkvam, auduram sem čul, praeaeutm preoster, 5 3) Ce nista dva taka konsonanta, ki bi delala posicijo(če je muta mm liquida), npr.: Inc/ubris žalosten. Nota, Sestavljeno besede ohranijo mero besede nesestavljene, in sicer to, če je tudi samoglasnik spremenjen, npr.: dvus — ‘protivus praded, jiis — perjurus krivičen, aeqmis — iniquus krivičen. Izpeljane besede imajo mero deblovega zloga, npr.: pater — pdternus očetin, mater — mdternus materin. (Pravila posebna synt. §. 294). 10. 6. Naglas (accentus). Naglas (povdarek) je ali oster (accentus acutus), ali za¬ tegnjen (acc. circumfiexus) . Akcent dobivajo oboji zlogi, kratki in dolgi, in sicer kratki le ostrega, dolgi pa ostrega in zategnjenega. Ločiti je med mero in povdarkom, to ni jedno. 1) Enozložne besede imajo akut (^ ), ce je vokal kratek (vir, ut); imajo pa cirkumflex ( — ), če je vokal (natura) dolg ( —) (Jus, lex pravo, postava). 2) Dvozložne besede imajo akcent vselej na predzadnjem zlogu virum moža, moreš nravi, mater mati. 3) Mnogozložne besede imajo akcent na predzadnjem zlogu (penultima), če je tisti dolg: amdntur ljubljeni so, amdrent ljubili bi; na tre tj e m (antcpenultima) pa, kedar je p r e d z a d n j zlog kratek: hdmine, homines, ddvenit pride. Sploh je pomniti, da kratek zlog se glasi kratko, če tudi je naglasen, kot cdlidus gorek, callidus prebrisan, malus hudoben, mdlus jablan. Nota. Enklitike (brezglansnice) que, ne, ve, ce, te potegujejo akcent na zadnji zlog besede (Senatus populusque R.; minusve). Ločiti je med itdgiie in tako, in pa itaque toraj; utlque in kakor, pa utique istina. Sestevljenke, ktere so samo skupej pisane, pa ne stopljene, imajo akcen druge besede : nihilominus ničmanj, calefdcit ogreva, — pa interjicit ubije. GLAVA II. Razpoli besedi. 11. Yse besede v Latinščini razpadajo sploh, kakor v Slovenščini na tri glavne vrste: Imena (nomina), glagoli (■verba ), členki (particulae). — Te tri vrste zapopadajo devet različnih razpolov raznovrstnih besedi, namreč: 6 A) Imena nomina, kamor spadajo: 1) samostalnik (substantivum), 2) pridevnik (adjedivum), 3) števnik (numerale), 4) zaimek (pronomen). B) 5) Glagol (verbum). C) Členki (particulae), koji zapopadajo : 6) prislov (adverbium), 7) predlog (praepositio), 8) veznik ('conjunctio), 9) modmet interjectio. B. Oblikovje (Flexio). 12 Imena (nomina) in glagoli (verba) se v govoru mnogo- lično pregibljejo, kar se zove pregibanje (flexio); in sicer imena se sklanjajo — sklanjatev (declinatio), glagoli pa spregajo — spregatev (conjuc/atio ). Zovejo sc ti razpoli govora pregibni. — Nauk o pregibanji imen in glagolov zove se oblikoslovje (formatio). Členki se ne pregibljejo, — zovejo se nepregibni razpoli govora. Oddelek II. Sklanjatev (declinatio). GLAVA III, Samostavnik (substantivum). §. 13. Pojem. Samostavnik (mbstantivum) imenuje osebe in stvari, ali pa njik djanja in lastnosti; prvi je posebni — konkretni (substanti¬ vum concretum), kot: komo človok, pesnik poeta, mons gora, aqua voda; drugi je posneti — abstraktni (substantivum abstrac - tum), kot: virtus krepost, pulchritudo lepota, actiodjanje, lectio branje. 7 Konkretni se dele na ved vrst: a) Lastno ime, nomen proprium, ki imenuje posamezne osebe, narode, dežele, mesta, reke, gore idr. npr.: Cicero, Bomani, Jtalia, Savus etc. — b) Občno ime (nomen appellativum). ki gre vsem stvarem enega razpola, npr.: agricola kmet, miles vojak, urbs mesto, (luvius reka. — c) Skupno ime (nomen collectivum), ki kažo že v jednini več oseb ali stvari, n. pr.: civitas mestnjani, turba množica, lignum dreva. Pri substantivu je gledati: 1. na spol (genus); 2. na šte¬ vilo (numerus); 3. na p a d e ž ali s k 1 o n (casus); 4. na s k 1 a- n j a t e v ( declinatio ). Spol (genus). §• 14. Spol je v Latinščini troji, kakor v Slovenščini; možki spol, gen. masculinum, ženski spol, gen. femininum, srednji spol, gen. neutrum. Spol je ali naraven (prirojen), ali pa slovničen (gra¬ matičen) ; prvi se spoznava po pomenu imen, drugi pa po konč¬ nicah pri posameznih sklanjatvah. Spol po pomenu. §' 15. I. M o ž k e g a s p o 1 a (masculina) so imena mož kili oseb, imena narodov, vetrov, mesecev in pa rek, npr.: agri¬ cola kmet, sc/riba pisar, Persae Persiani, borcas sever, Garumna Garonne reka. Nota 1. Gramatični spol, kakor ga kaže končnica, imajo imena ktere pomenjajo prvotno le stvari, pa se rabijo tudi za osebe, n. pr.: opera delovanje, tudi operne dninarji (fcm.). copiae zakladi, copiae čete (fem.), excu- biae, vigiliae čuvanje tudi čuvaji (fem.), mancipiilm lastnina (neutr.) pa tudi sožnji (neutr.), Nota 2. Izmed imen rek so feminina: Allia reka v Samniju, Duria Dora, Albula staro ime Tibere, in pa mithična Lethe, Styx. §.16. II. Ženskega s p*l a (feminina) so imena ženskih oseb in bitij, imena dežel, mest, otokov in pa dreves, npr. mater mati, s or or sestra, anus babica, Aeggptus. Tgrus, Bhodus. fagus bukva, mdlus jablan, pirus hruška, drevo hr. Nota. Gramatični spol imajo: a) imena dežel na -us in -um, npr.: Bospor us, Latium. b) imena mest na -um, npr.: Saguntum m. v Ilispanii, Murviedro. „ -a, i v plur. : Delphi, Veji, Siisa (prum'). -e, -tir: Praeneste, Anceur. „ -n (kakih 5): Hippo, Narbo, Suhno, Vesontto, Fusino. 17 . III. Srednjega spola (neutrci) so imena c r k ali p i s m e n, vse nesklanjane besede, infinitivi (kot beseda), in če se jemlje beseda kot beseda, npr.: e brige, e longiim (kratki — dolgi e), illud nefas tista krivda, ipšum vivere dulce est že beseda živeti je prijetna, virtus disglldbum est beseda ( virtus — krepost, je dvozložna. Nota. Črke so femin. če se dostavlja beseda lit era (č a longa est). 18. IV. Občni spol (gen. commune.) Možkega in ženskega spola so imena nekterih oseb, za ktere ima Latinščina za oba spola le jedno grammatično obliko, npr.: afflnis svak, svakinja, artifex umetnik, umetnica, comes tovarš, tovaršica, dux voditelj, voditeljica, vdtes vedežvavec, vedežvavka. ig Mo bili a, preroinljiva, so taka imena, za ktera ima vsak spol svojo obliko, npr.: jilius sin, filia hči, dominus gospod, domina gospa, magister učitelj, magistra učiteljica, rex kralj, regina kra¬ ljica, vietor zmagovalec, victrix zmagovalka. 19& Nota. Živalska imena imajo navadno gram m ati eni spol, ki ga kaže končnica, npr .: eorvus krokar, (mase.,) aqui1aove\ (fem.) Če je treba spol posebej naznačiti, pridevlje se: mas, masculus (on), feminina (Ona), npr.: anser mas gosjak, anser femina goska, vulpes m. lisjak, vulpes f. lisica. Tudi živalska imena so nektera mo bili a, n. pr.: equus konj, equa kobila idr., — pa: coluber, 'colu.br a kača, shmus, simia opica, rabijo se za oba spola. Bos goved, mus miš, lepus zajec, canis pes, rabijo se za m as cul. če se navaja žival kot žival, sicer po spolu. Grus žerjav, siis svinja, sta femin.; cmguis, serpens kača, Ugris tiger, so femin. in mase., če jo brez obzira na spol, sicer po spolu. Število (numerus). Padeži ali skloni (casus). 20. Numerus, število, ima Latinščina dvoji: Singuldris j ednina, Pluralis množina. Padežev ali sklonov (casus) ima Latinščina šestero, ti so: 1. Nominatlvus (nom. imcnovavnik^.na vprašanje: kdo ali kaj? 2. Genitivus (gen. rodivnik) „ „ koga ali česa? 3. Dativus (dat. dajavnik) „ „ komu ali čemu? 4. Accusativus (acc. akus., toživnik) „ koga ali kaj? 5. Vocativus (voc. vok., zvavnik) kadar koga ali kaj nagovorimo. 9. Ablativus (abl. jemavnik, druživnik) na vprašanje: skom ali s čim? od koga ali od česa? iz koga, iz česa? kedaj ? in kje ? kako ? (včasi). Nota. Nominativ in Vokativ sta neodvisna padeža casus redi drugi so zavisni casus obliqui. 9 Sklanjatev (d e c I i n a t i o.) §. 21. Sklanjatev, declinationes, ima Latinščina petero; po kteri sklanjatvi se sklanja (deklinova) vsaktcro ime, to kaže končnica (ali sklonilo) v g i n i t i v U singularis; te so pri: I. -ae, II. -i, III. -is, IV. -us, V. -ei. Pregled končnic za vse petero sklanjatve. Jednina (singularis). I. n. III. Nom. a, (e, as, es) Nom. us, er, um Nom. a, e, i, o, y, c, l, n, r, s, t, x Gen. ae (es Gen. i Gen. is Dat. ae Dat. o Dat. i Acc. am (en) Acc. um Acc. em (im) Voc, a (e) Voc. e, er, um Voc. kakor Nom. Abl. a (e) Abl. o Abl. e (i) Množina (pluralis). Sklanjatva I. §• 22. Po prvi sklanjatvi se p regibljejo vse latinske besede (nomina) na a, ktero imajo v Genitivu ae; in pa polatinčene grške na e, as, es, ktere imajo v Gen. es, ae. 10 Po spolu so lat. na a feminina , razun onih, ki so po po¬ menu masculina (§.15); grške na e so femin., na -as,-es ip&masc. Paradigma (sklanjalo). Nota 1. Saraostavnik familicc družina, ima v sestavkih s pater, mater, f lius, filia za g en it. staro prvotno obliko — familids; pater familids hišni oee, mater familids hišna mati, filius familids domači sin, filia familids domača hči. Pesniki rabijo v Genit. ai včasi mesti ae — aurai = aurae zraka. Nota 2. V Genit. plur. nastopi včasi mesti -dnini krajša oblika -um, in to: a) pri drachma grški denar, amphora vrč, tode le s števniki ( millia drachmum); b) pri sestavljenkah s -cola, -(jena, npr.: terrigena — terrigenum pozemeljčan, coelicola — coelicdlum nebeščan; c) pri grških rodbinskih imenih, npr.: Dardanidum — Dardaniddrum. Nota 3. Imeni dea, filia boginja, hči, mate v Dat. plur. -abus: dedbus, filidbus, v razloček od možkega spola. Paradigma za grške imena. Singularis. Nom. epitome posnetek N. bore as sever Gen. epitomes Dat. epitomduQ Acc. epitome n Voc. epitome Abl. epitome G. bore&e D. bore&$ A. bore am (an) V. bore a A. bore a N. anagnoste s učitelj G. anagnost&e D. anagnoste A. anagnosten V. anagnoste, A. anagnoste (e) PluraSis ima latinske oblike po mensa. Po tem sklanjalu se sklanjajo: grška lastna imena (Midas, Aeneas etc.J; nektera občna imena vzeta iz gršine (dgnastes svoje- oblastnik, satrdpes deželski glavar perzijanski). Veliko pa se jih v Latinščini vdomačilo, te se sklanjajo po mensa (mušica godba, poeta pesnik etc.) 11 Sklanjatva II. §. 23. Po drugi sklanjatvi se pregibljejo besede na -us, -er, -um, ktere imajo v genit. -i. Besede na -er obdržujejo e pred r le v nom. in vok. sing., sicer pa ga izpalmjejo (ager — agri njiva). — To pa zato, ker ga ni v deblu, ter se v nom. in vok. vdevlje kot poluglasnik. Le sledeče besede imajo e v deblu, ter obdržujejo po vseli padežih: a) adulter prešestnik, podpežnik gener zet socer tast Liber Bakh liberi -orum otroci puer deček vesper večer b) asper hrapav, gručast exter vnanji lacer raztrgan liber svoboden miser reven, nesrečen prosper povoljen tener nežen, šibek, mehek. c) Sestavljenke na -fer, -ger (fero, gcro): armiger orožjenosec, ščitonosec, oproda frugtfer plodunosen signifer zastavnik. Nota. Na -ir izhaja subst. vir — viri mož, s svojimi sestavljenkami: triummr trojica, septemvir sedmorica etc.; levir dever = moževi brat. Na -ur pridevnik scitur — saturi sit — sitega. §.24. P a r a d i g m a t a (s k 1 a n j a 1 a). 12 Singularis (jednina). Pluralis (množina). Dodatki k padežem. §. 25. 1) Samostavniki na -ius in -mm smejo v gen. sing. imetij mesti ii, npr.: fiti = filii sina, Appl = Appii Appija, oti=.otii brezdclnosti. 2) Besede na -us imajo v vok. sing. e, npr: bone domine dobri gospod; one na -er, -um so jcdnake nominativu. 3) Lastna imena na -ms, -dius, -eius imajo v vokat. singul. I, dl, el, npr.: Tullius — Tulil, Gams — Gal, Valerius — Valeri, Pompeius — Pompel. Ce je i dolg, ima v vok. -ie. npr.: Darlus — Pavle, Arrius — Arne. 4) Občna imena (appellativa) na -ius imajo v vok. sing. na¬ vadno -ie, npr.: nuntius — nuntie poslanec; tako tudi pridev¬ niki, npr.: irhpius ; — impie bezbožni, Pglhius — Pgthie Pythiški. Nota. i imajo fllius —flll sin, ge/uus — g fon — duh varuh, genij; meus — ml moj, pa mea, rneurn moja, mojo. Beseda deiis bog ima vok. sing. deus ; n o m. in vok. plur. dii (redko (lei ); dat. in a bi. plur.: diis, dls (redko deits ); gen. plur. deum (včasi). 13 5) v gen. plur. nastopi krajša oblika -um mesti -onem pri izrazih za mero, vago in denar v zvezi s števniki, npr. mo¬ da™ (= modiorum), jugerum (-orum.), talentum (-onim), nnmmum (-orum), denarium (-orum). sestertium (-orum.); primeri: duo millia nummum , tria millia talentum tri tisoč talentov. Tako tudi: faber rokodelec, v rabi: praefeelus fabrum načel¬ nik vojaškega inženirstva. Večkrat imajo -um tudi delivni števni k: lini, šeni po dva, po šest etc. Včasi se nahaja -um pri librum = librorum. bukev, duum -— duorum dveh. Tako samostavniki: duumvirum dvojice, septemvirum sed- morice, decemvirum desetorice. 26. Kekteri pridevniki in zaimena imajo v gen. sing. -ms, dat. -i za vse spole, namreč: unus jeden, solus sam = jeden, totus cel, ullus kedo, uter kteri izmed dveh — z svojimi sestavljenimi: utergue oba, utervis, uterlibet kteri hočeš, utercumque kteri koli, alter jeden izmed obeh, neuter nobeden dveh, nudim nikdo, alius drugi kdo, ini, n. pr.: nullms, mdli, utrius, utri. alter ima v genit. kratek J (alterius) v prozi. alteruter jedan ali drugi izmed obeh, sklanja ali oba dela: alterius utrius, ali pa samo zadnjega: alterutrius. (§. 83.) 27. Grško besede na -os, -on sklanjajo se kakor latinske na -us, -um; včasi pa imajo v nom. -os, v akus. -on: Delvs, Delon Delosotok; gen. plur. -on mesti -orum.: georgkon spev o kmetijstvu. Besede na -eus se sklanjajo po lat. sklanjatvi II., vendar ima vok. singul. -eu: Orpheus, OrphH, Orpheo, Orpheum, pa Orpheu, Orpheo. Jesus ima v akus. Jesum, sicer Jesu. Spol (genus). 28. Po spolu so besede na -us, -er masculina, na -um pa neutra; feminina so tiste na -us, ktere so po splošnih pra¬ vilih (§. 16) feminina, Grške besede imajo svoj grški spol. 14 Izjeme: 1) na -us so feminina; alvus trebuh ccirbasus platno colus preslica humus prst-prsti vannus pol, pletenica. Nefctere posnete po grškem dialectus narečje diphthOngus dvo glasnih paragrdphus paragraf periudus strok, složeni stavek. 2) n a -us so neutra: peldgus morje virus strup vulgus drhal, niže ljudstvo. Sklanjatva III. 29. Po tretji sklanjatvi se pregibljejo besede, ktere imajo v gen. sin g. -is. Nominativ jim je različen (§. 21); končujejo se deloma na soglasnike, deloma na samoglasnike. Vok at iv je jednak nominativu. Vsi padeži —razun n o m. in vok. — obražujejo se tako, da se devlje končnica na deblo, ki se 'prikazuje po svojej naravi v genitivu; nominativ ne daje vselej čistega debla, treba je torej znati vselej genitiv zraven nominativa. Besede, ki imajo v n o m. in genit. jednako zlogov, zovejo se parisglldba (jednakozložne), npr.: vitis — rntis trta. Besede, ki imajo več zlogov v genit. nego v n o m., zovejo ee imparisglldba (inakozložne), npr.: udor — odoris duh. Spoli so pri III. deklinacii v rabi vsi trije: masculinum, femininum, neutrum. g. 30. Paradigmata (sklanjala). Singularis (jednina). Pluralis (množina). 15 Singularis (jednina). Pluralalis (množina). Nota. Po teh sklanjalih pregibljejo se tudi pridevniki III. deklinacije (§§. 59 - 61 ). Izpeljava padežev po deblu (to je iz genitiva). §. 31. Padeži III. deklinacije se obražujejo po deblu, ki se prikazuje v geni. tivu; Nominativ je mnogo spremenjen od debla, ter na padeže nima vpliva. Y Nominativu dobi deblo cesto s (nom. sigmaticen), in ta dela spre¬ membe (večidel). Nominativ je včasi brez $ (nom. asigmatičen), pa vendar deblo spremenjeno. Redkoma je deblo v nom. nespremenjeno. Spremembe debla v nominativu. 1) Pred s izpadata zobnika d, t, npr.: lauds — laus — budiš pohvala, aetats — aetas — aebtis doba. 2) r odpada, če je sam, npr,: .mors — mos — moriš šega, jurs — jus — juriš pravo; ako pa ima r pri sebi t, takrat neizpada, npr.: morts — mors — mortis smrt. 16 3) Groltnika g, c (k) prehajata v x npr.: leg s — lex — leg is postava, nocts — nox — noctis noč, vocs — vox — vocis slovo. 4) Ustnika bfp ostajata pred s npr.: plebs — plebts * drhal, stirps — stirpis steblo; le ustnik v prestopa v goltnik g, npr.: nivs — nigvs — nigs nicc — nivis sneg. 5) Kratka 6, e prestopata po odpadlem r v u, pa, a tudi v i, npr.:' corpors — corpus — corporis truplo,, geners — genus — generis spol,' einers — cinis — cmeri# pepel, pulvers — pulvis — pulveris prah. 6) i prehaja pred n, s v e , npr.: milits — miles — militis vojak, prae- sids — praeses — prdesidis predsednik,- viilpis — vulpes — vulpis lisica, nomin — nomen — notmnis ime, gratnin — gramen — graminis trava. 7) i prestopa v e, če je zadnja črka (glas) v besedi, npr.: Mari — ■mare — maris morje, suavi — suave — sumis ugoden, prijeten. 8) Kedar i ne prestopa v e izpade tudi n, in i postane o, npr.: homin — homo — Jiominis človek, ordin — ordo — ordinis red. 9) i ostane pred s v nekterih besedah, npr.: canis pes, navis čoln, eivis mestnjan r avis ptica, vitis trta, crinis las etc. 10) n odpada, če tudi ima pred seboj o, npr.: ligon — ligo — ligonis rovnica, motika, leon — led-.— leonis oroslan. 11) r ostaja konec besede, če ni nom. sigmatičen, npr.: arbor — arboris, pa arbors — arbos — arbor is drevo, houor — honoris, honors—honos — honoris čast. 12) r dobiva včasi poluglasni e, npr.: patr — pater —patris oče,'i fratr — frater — fratris brat. Včasi je e že v deblu, n. pr. : anser — anseris ■ goska, passer — passeris vrabec. 13) l (kakor r) ostane konec besede, npr: animal — animalis žival, sal — salis sol, sol — solis solnce. g 32 , Pregled spremen. A. Kominativ brez s (asigraatični). 1) Nominativ ima deblo nespremenjeno v besedah na -l,. -ar, -or; v nekterih na -en, -er, -ur, npr.: Nom. sol solnce Gen. solis animal žival animalis sal, salis sol, veetigal -dlis davek, exul -iilis begun, vigil -ilis čuvaj. Nota. mel med, fel žolč, far moka, imajo (po§.7.) mellis, fellis, farris. \ Nom. calcar ostroga Gen. calcdris exempldr -dris izgled, vzor, Lar -dris hišni bog, par -dris enak, dispar -dris inak, jubar -dris blišcava, nectar -dris nektar, pivo bogov. Nom. pastor pastir Gen. pastoris amor -dris ljubezen, soror -oris sestra, creator -oris stvarnik, viator -dris potnik, arbor -dris drevo, acguor -dris morje in dr. 17 Nom. Men vranica Gen. lienis attagen -enis jerebica, sp len -enis vranica, slezeria, ren -enis obist. Nom. passbr vrabec Gen. passbris agger -eris nasip, later -bris opeka, mulier -er is ženska, car cer -bris ječa, ver veris pomlad, celer -Sris hiter, pauper -eris reven, uber -bris rodoviten, degSner -bris izvržen. Nom. fulgur blisk Gen. fulguris Nota. Štiri besede v nom. na -ar imajo v genit. -bris: bbur -oris slonokost, femur -oris stegno, jecur -oris jetra, robur -oris moč, hrast, trd les. 2) Nominativ je različen od debla (genitiva) vsled raznih spremen, namreč: a) v besedah na -er je nastopil poluglasni e pred r, in to : 1) v vseh deblih na -tr (ter), npr.: patr — pater, fratr — frater, utr — uter meh, ventr — venter želodec, lintr — linter čoln, — imbr — imber ploha. 2) pri adjektivih na -er, npr.: dcer, acris, acre oster, September, October, November, December (sdl. mensis). Pravilo: Besede na -er imajo v genit. -ris. Nom. pater oče Gen. patris imber ploha imbris dcer oster acris frater -ris brat, mater -ris mati, venter -ris trebuh. b) v besedah na -o je ali n odpadel, ali pa je nastal o iz in. Pra vilo: Besede na -o imajo navadno v genit. -onis; besede na -do -go pa inis. Nom. latro ropar Gen. latronis rdtio razlog rationis ordo red ordinis origo izvor originis c) v besedah na -en, -e se je spremenil deblini i v zamolkli e, toraj: en -inis, e -is. Nom. nomSn ime Gen. mdr e morje dulce sladko rete mreža agmm -inis vlak d) zobnika d, t in v grških besedah na -a odpadata, npr.: Nom. cbr srce Gen. cordis lac mleko lactis poema spev poematis hepar jetra hepdtis Nota. a) iter ima genit. itineris potovanje. b) na -o imajo -inis: homo človek, nemo nihče, turbo vertmec, Apollo, cdro meso, ima carnis. ^ . c) na -do, -go imajo -onis: čudo čelada usnjata, Tulo črevelj volnati, p)'aedo ropar, plenitelj, ligo rovnica, harpdgo kavelj, maček. d) t ostaja koneobesede v; cd^ut-cajilUti glava, kjer je » preiel v < nonurns maris dulcis retis carmen, -inis spev ? U> 18 §. 33 . B) Nominativ dobiva s (sigma tiČn i). 1) Zobnika d, t izpadata pred &■ v no m. toraj imajo v g e nit. besede na -as — -adis, -atis; na -es — -edis, -etis, -idis , -itis; na -is — -idis, itis; na -os — -odis, -otis; na -us — -udis, utis; na -aus — -audis; na -ns, -rs -dis, -tis, npr.: Nom. vas porok Gen. vadiš aetds doba aetdtis lampas -adis bakla, aestas -dtis poletje, civitas -dtis država, libertas -atis svoboda, paupertas -atis revščina, potestas -dtis oblast, verttas -dtis resnica, voluntas -dtis volja, anas -dtis raca. Nom. heres dedič Gen. ker edis seges setva segetis praeses branitelj praestdis hospes gost hospitis merces -edis plačilo, mzda, pes pedis noga, abies -etis hojka, aries -etis oven, paries -etis stena, teges -etis odeja, guies -etis pokoj, obses idis talnik, a les ■dtis ptica, čomes -itis drug, egues -itis konjik, miles itis vojak. Nom. lapis kamen Gen. lapidis lis pravda Utis cassis -idis čelada, cuspis -idis kopje, sulica, tgrannis -idis samosilnost. Nom. custos čuvar Gen. custodis nepos vnuk nepotis cos, cotis osla, dos, dotis dota, compos -potiš zmožen, impos -dtis nezmožen, sacerdos -otis duhoven. Gen. paludis virtutis Nom. paliis močvir virtiis krepost salus -utis blagro, servitus -utis sožnost, senectus -utis starost, juventus -utis mladost, incus -udis naklo, pecus -udis živina. Nom. laus hvala Gen. laudis fr aus prevara fr audis. Nom. frons list, pero Gen. frondis frons čelo frontis sors osoda sov tis glans -dis želod, dens -tis zob, fons -tis vrelec, mons -tis gora, mors -tis smrt. pons -tis most, ars -tis umetnost. 2) Goltnika c (k), g se stapljata s e s v x, toraj imajo v g en it. besede na -ax — - acis; na -ex — -etis, -egis, -icis, igis; na -ix — -icis, -igis; na -ox — -ocis ; na -ux - ucis, -ugis, npr.: Nom. fax bakla Gen. fdcis pax mir pdcis audax -acis drzen, rapaic -dcis roparsk, tenax -acis držljiv. Nom. ncz umor Gen. necis lcx postava legi s judex sodnik judicis remex veslar rernigis grex -egis čreda, rex -egis kralj, prex -dcis prošnja, index -icis kazalo, vertex -icis teme. Nota. sdnex, starec, ima g e nit. senis; supellex hišna oprava — supellectilis. 19 Kom. radto koren Gen. radlcis strto sova strigis cornto -icis vrana, nutrto -icis dojka, baja, victrto -icis zmagovalka, calto -icis kupa, pto -icis smola. Nota. uto sneg — nivis (iz niguis). Kom. vox glas Gen. vocis atrox -ocis grozovit, ferox -ocis divji, velox -ocis hitri. Nota. nox noč — noctis. Kom. dux vodja Gen. ducis conjux soproga conjugis crux -iicis križ, nux -ucis oreh, lux -ucis luč, frux -iigis sad, faux -aucis žrelo. 3) Ustniki b, p, m ostajajo pred s nespremenjeni; pri sklanjanju od¬ pada s in končnice se pridevajo k deblu, npr.: Kom. urbs mesto Gen. urbis plebs d^hal, ljudstvo plebis s tir p s deblo stirpis hiems zima hiemis. Nota. Besede na -ceps imajo v ge n it. cipi s, če so nastale iz capio (loviti, dobiti), npr.: princeps prvak — principis; particeps deležen — parti- cipis; pa auceps tičar — aucupis. Če pa so nastale iz caput, imajo cipitis, npr.: triceps tri gl a v — tricipitis, anceps dvomljiv — ancipitis. 4) r izpada pred s kedar je sam; in o njegov prehaja v u, e pa včasi v u, včasi v i; toraj imajo v g e nit. besede na -as — - aris; na -es — -ms; na -os — -oris; na -us — -uriš, -bris, -bris; na -is — -eris. — Tako izpada tudi n, npr.: Kom. mas možak Gen. mdris glis -gliris podgana ; v/s sila, pl. vires zmožnosti. Kom. aes med (f.) piibes dorastel Kom. mos navada jios cvetka Gen. aeris puberis. Gen. moriš flo r is os - oris usta, ros - oris rosa, lepos — oris segavost. Kom. jus pravo Gen. juriš corpus telo corporis bnus breme oneris crus - uriš kost, rus - uriš dežela, mus - uriš miška, tettus -uriš zemlja, lepus -oris zajec, clecus -bris kinč, frigus -bris mraz, litus -bris obala, pectus -bris prsi, pecus -bris živina idr.; foedus -bris zaveza, genus -eris spol, lit us -eris stran, opus -eris delo, s id us -e.’is zvezda, vulnus -bris rana idr. Kom. cinis pepel Gen. cinbris pulvis prah pulvbris vomis lemež vombris Kom. sanguis kerv, kri. Gen. sangutnis. 2 * 20 5) Sikavec s ostaja sam brez druzega s (§. 7). npr.: Novi. as denar Gen. assis vas posoda v as is os kost ossis 6) Na samoglasnike e, i, u, naslanja se s brez menjave, npr.: Kom. nubes oblak Gen. nubis dvis ptica avis grus žerjav grdiš bos govedo, bovis, ima eufoničen v. caedes -is umor, clades -is poboj, poguba, fdmes -is lakota, moles -is peza, breme, sedes -is sedež, amnis -is reka, collis -is holm, ignis -is ogenj, piscis -is riba, ovis -is~. ovca (in drugih mnogo), sus -suis svinja. Dodatki k posameznim padežem. §. 34. V akus. sing. imajo nekteri substantivi im, namreč; 1) Yselej imajo im ti-le: amussis ravnilo, cannabis konoplja, ravis hripavost, sitis žeja, tussis kašelj, vis sila. Večidel imajo -im, pa tudi -em: febris mrzlica, pelvis jerin, medenica, puppis krma pri ladji, restis vrv, secuvis sekira, turris turen. Navadno imajo -em: clavis ključ, messis žetev, navis ladja. 2) Lastna imena mest in rek na -is v nom. (če so pari- syllaba, npr.: Neapolis -im, Tiberis -im. Tako imena bo¬ žanstev: Apim, Asirim, Serdpim. §. 35. V ablat. sing. imajo nekteri i, namreč: 1) Vsi, kteri imajo v akus. -im, npr.: Neapoli, siti. Nota. restis ima le: reste; navis le navi. 2) Subst. neutra na -al (alis), -ar (aru), e, npr.: animal — animali, calcar •— calcari ostroga, m are — mati. Nota. e imajo: nectar — nectare, pijača bogov, hepar — kepate jetra, far — farre žito, ker g e n i t. ni aris ; sal — šale sol, Lar — Lare, ker sta maseul. 3) Adjekt. treh koneajev (-er, -is, -e) in oni dveh (-is, -e) (§. 59—61), npr.: celer -eris -ere, celeri hiter, facilis -e, facili lahek. Tudi substantivi izpeljani iz takih prilogov, in pa mesečna imena (kot adjektivi) imajo v abl. -i, npr.: natali (sc. die ) rojstveni dan, aequalis vrstnik, affinis (sc. komo), Aprili (sc. mense) 4) Subst. ignis ogenj, v rekih: Aqua et igni interdicere izobčiti, ferro ignigue z ognjem, in mečem. 21 §. 36. V ablat. sing. imajo e in i v obče: a) adjektivi jednega končaj a: audax -dce -aci drzen, prudcns -ente -enti previdni; b) komparativi altior -vre -vri viši; c) participi na -ns: gaudente — gaudenti veseleči se. Posebej pomniti je: 1) Adjektivi imajo -e, če so rabljeni substantivn o, ali pa kot ablat. abs o L, npr.: de prudente et felice, o modrem in srečnem; me imprudente , brez mojega znanja. Kot pravi adjektivi imajo -e pri osebah (a prudente homine); -i imajo pri rečeh (prudenti consilio). Nota. -e imajo vselej ti-le: vetus -eris stav, pauper -eris ubog, piiber -eris dorasel, ales -itis krilat, dives -itis bogat, superstes -itis preživevši, deses -idis len, compos -otis deležen, impos nezmožen, caelebs -ibis neoženjen, princeps -ipis prvi, particeps -is deležen, sospes -itis rešen. 2) Komparativ ima navadno -e, npr.: Graviore tempore anni circumacto, ko je nezdravi čas prešel. 3) Particip ima -e in -i, če se rabi kot adjekldv, ali pa substantiv (cenimo volenti radovoljno); -e ima vselej, kedar je pravi particip, t. j. a bi. absol. ( discipulo discente , ko se učence uči). §• 37. V n o m., akus., vok. pl ur. za neutrum imajo -ia navadno vse besede, ktere imajo v a bi. sing. -i, namreč: 1) K e ut ra na -cd ( alis ), -ar (aris) e, npr.: animalia živali, calcaria ostroge, maria. 2) vsi participi in adjektivi, kjer je plural v rabi, npr.: aeria oster, Zrna lahak, simplicia jednoten, s-tagnantia kalužen. Nota. -a imajo komparativi in adjektivi, kteri imajo v ablat. sing. -e (§. 86. Nota), npr.: majora, vetera idr. §• 38. V ge nit. plur. imajo -ium: 1) Tisti, kteri imajo ablat. sing. -i; tedaj: n e ut ra na -al (alis), -ar (aris) e; adjektivi in participi: anima- lium, levium, gaudentium. Nota. -um imajo pa:’ a) komparativi, razun plurium (od plus). b) adjektivi, ki imajo v ablat. sing. samo -e (§. 36.), divitum, veterum. o) adjektivi, ki imajo v gen. sing. -eris, -oris, -uriš: celer, cele- rum; mentor, memorum; cicnr, cicurum krotak. cT) ki se končujejo v nom. sing. na -ceps, kot: particeps, parti- cipum etc. in hebes, hebetum topoglav, bedast. 22 2) Tisti na -es, -is, ki so v n o m. in gen. sing. parisylhtba j (enakozložni): nubes, nubium; vitis, vitkim trs ; civis, ci- J vium meščan. Nota. -um pa imajo: c a fes prorok, strma kup, canis pes, j uren : s pila- I denič, sedes sedež, apis bčela, volueris ptica. 3) Enako zložne na -er te: imber ploha, linter čoln, utcr J meh, venter želodec, etc., in pa car o, carnium meso. 4) En o zložne na -s, -x, če stoji pred njim konsonant: frons, frontium čelo, arx, arcium grad. Nota. -um pa imajo: opes, opum; sphynx -gis pol mož, pol žena; I lynx -cis ris. 5) Enozložne brez konsonanta pred 6-. x te-le: as, assium I denar, os, ossium kost, mas, marium možak, vis, vir mm 1 sila, glis, glirium polh, lis, litium pravda, mus, murium miš, nix. nivium sneg, nox. noctium noč, faux, faucium žrelo. 6) Mnogo zlo žni na -ns, -rs, npr.: cliens, clientium varva- I nec, klient, cohors, cohortium četa, kardelo vojakov; tudi 1 compedes, compedium spona za noge; pa: parentes, paren- , tum roditelji. 7) Domovinska imena na -as, -is, npr.: Arpinas, Arpinatium I Arpinec, Samnis, Samnitium. Tako tudi nostras, vestras, 1 nostratium, vestratium našinec, vašinec; optimates, optima- j tium boljar, penates, penatium hišni bogovi. §. 38*. Posebej so pomniti: Jupiter (n., v.) Javiš, Jovi, Jbvem, 1 Jove; bos, bbvis vol, pl. boves, boum, bubus, sus prašeč, 1 dat. pl. suibus, subas; iter, itineris potovanje; jecur -bris, I jecmoris, joembris jetra. Grške besede. §. 39. Grški substantivi imajo v nominat. večidel grški končaj, I drugodi sklanjajo se po latinski. — Opombe: 1. Lastna imena na -on -onos imajo -o -onis (Solo -onis); na j -on -ontos imajo -on -ontis ( Xei\ophon -ontis); na -eus imajo | -es, ge n it. -is in -i ( Achilles -is -i); imena I. gršk. sklanj. S na -es grejo po lat. III. deklin, in v akus. imajo -em -en. '1 (Alcibiadem -en, Sokratem -en). 2. Femin. na -d imajo v genit. -us, sicer po grški (Curt. §. 162) \ echo, echus, echo etc, Sapphd, Sapphus , 23 3. V akus. imajo -a: aer, aera zrak; aether, aethSra viši zrak, sinje nebo; cesto lastna imena: AgamemnSna, Sala¬ mina; Pan, genit. Pdnos, akus. Pand pastirski bog. 4. Parisyllaba na -is -ys imajo v akus. lat. -im, -ym, ali pa grš. -in,yn; v abl. pa -i: poesim, poesin. poesi; Charybdim, -din, -di. Imparisyllaba na -is, -idos imajo -em, im, če so barytona ( Phalarim, Phalaridem); samo -cm imajo, če so oxyt6na (i tgrannis, tirannidem; Colchis, Golchidem). 5. V vokativu odmečejo imena na -is, ys svoj s, ter imajo po grški samo deblo: Daphni! Coty! Orphcu! (§. 26.) Lastna imena na -es, gen. -is imajo vok. -es, -e: Periclcs, Pericle! Imena na -as, gen. -antis imajo vok. -d, npr.: Atlas, -antis, Atla. 6. Gen. plur. imajo -um, npr.: Gigantum orjaki, poematum spevov. Dat. plur. besede na -ma imajo -dtis in -dtibus: poe- matis, poematibus. Spol (genus). §• 40. Substantivi III. sklanjatve so ali masculina (moškega) ali feminina (ženskega), ali neutra (srednjega spola. Gramatični spol povzeti v trdna pravila, da nebi bilo ujem, to ni mogoče. Toraj stavimo pravila bolj po obče in široko. §. 41. I. Masculina. Masculina so substantivi na-o, -onis, -inis; -or. -os, -oris ; -er, -eris, -er, -ris; ex, -egis, -ex, -icis; -ix, -icis; -es, če dobijo v genit. en zlog več (imparisyllaba); -is, -inis, -is, -eris. npr.: sermo -onis govor, turbo -inis vrtinec, vihar, error, -oris, zmota, mos -oris običaj, navada, agger -eris nasip, grex -egis čreda, cespes, cespitis rušina, trata, sanguis -inis krv, imber -bris ploha, cinis -eris pepel, vomis -eris lemež, codex -icis pisana knjiga, c alix -icis kozarec. 24 I z F eminina so : na -o : cdro, carnis meso na -os: cos, cotis osla, brus dos, dotis dota na -or: arbor -oris drevo na -ex: forfex -icis Škarjo lex, -egis postava nex, necis umor prex molba N e u t r a so: na -er: cadaver -eris truplo iter -ineris potovanje ver -eris vigred, po¬ mlad tuber -eris grba uber -eris vime verber -eris vdarec na -es: aes, aeris med f. j e m e. faex -cis drože, tropine na -es: merges -itis snop seges -etis setva, sev teges -etis odeja, plahta cjuies -etis pokoj merces -edis plača eomgges -edis spona za noge. na -os: os -oris usta os, ossis kost na -or: ador -oris pira deguor -oris površina morja, ravan cor -dis srce marmor -oris mramor kamen. II. Feminina. F eminina so substantivi: 1. kteri imajo nomin. na -do, go, -io, npr.: consuetudo -inis navada imago -mis podoba lectio -onis branje, čitanje etc. 2. parisyMba na -es , -is, npr.: nubes -is oblak vitis -is trs, trta vinska. 3. na -as (- dtis ), -aus (- audis), -is (-zdiš), -us (-utis), -us (-udis), -us (-udis). aestas -dtis poletje salus -utis blagor, sreča laus -audis pohvala pecus -udis živina lis*.-itis pravda, spor palus -Tidis močvir etc. cuspis -Mis ost (f.) 25 4. na s, če stoji pred njim konsonant. mor s -tis smrt mens -tis um štirps. -pis deblo 5. večina na -x, npr.: fax -acis baklja strix -igis sova vox -ocis glas lux -ucis luc . npr.: fdlx -Icis srp nix -nivis sneg fornax -acis peč etc. I z j e m e. Masculina so na: 1. -do: cardo -inis tečaj ordo -mis red -cjo: ligo -onis kramp, motika margo -mis kraj, obod na -io: pugio -onis bodalec, meč papilio -onis metulj 2. na -is: mnogi. a) vsi na -nis, -mis, npr vermis -is črv. b ) vsi na -cis, -guis, - torguis vratnica. c) vsi na -alis, -ollis: candlis žleb, vodotok, collis holmec, follis meh. d) posamezni: axis os callis steza caulis steblo ensis meč fustis krepel,' batina glis -Iris polh lapis -Mis kamen 3. na -as: as -assis denar bakreni; 4. na-ws: dens -tis zob fons -tis vrelec mons -tis gora 5- na x: calix -icis čaša codex icis phsana knjiga Neutrum je: vas, vdsis posoda. scipio -onis palica scptentrio -onis sever scorpio -onis škorpijon . titio -onis ogorek, glavnja vespertilio -onis netopir .: crinis; -is las, amnis -is reka, guis: piscis riba, unguis nohet, mensis mesec dni orbis okoliš, krog postis podboj scntis trnje torris ogorek vectis drog, vod addmas -antis jeklo, diemant. pons -tis most rudens -tis vrv adeps -ipis salo fornix -icis svod, oblok. phoenix -Icis myth. ptica, fenis 26 III. Neutra. Neutra so substantivi: 1. na -a, -e; 2. na -c, t; 3. na -l. -n; 4. na -ar (-aris). -al (- čilis ), -ur, -us (-eris. -oris, -uriš), npr.: poema -\ztis pesem, rete -is mreža, Jac -ctis mleko, caput -itis, mel -llis med m., nomen -mis, exemplar -aris vzor, vcctigal -čilis dohodek, opus -eris delo, onus -eris breme, jus -uriš pravo, fulgur -uriš blisk. Izjeme. M a s c u 1 i n a so : na -l: sol -olis solnce sal -dlis sol na -n: peeten -mis eešelj ren -enis obist, ledvica lien -enis vranica, slezena attdgen -enis jereb, leščerka splcn -enis vranica Femininum je: lichen -enis lišaj na-ur: furfur -uriš otrobje turtur -uriš grlica vultur -mis jastreb na -us: mus -uriš miš lepus -oris zajec. tellus -uriš zemlja. Sklanjatva IV. §. 44. Po četrti sklanjatvi se pregibljejo samostavniki, kteri imajo v gonit, si n g. -us, v n o mi n at. pa us ali pa u. Debla te sklanjc se končujejo na -u, ter dobivajo za mase. in femin. v nom. še -s, za n e utr. pa nič. us v genit. je skrčen iz uis ; tako tudi nom., akus., vokat. plur. us iz ues. P a r a d i g m a t a (sklanjala). 27 Pluralis. N e utr um. iz kolen. Dodatki k padežem. §. 45. V dat. in a bi. plur. ostane včasi prvotni u, ter imajo -iibus mesti -ibus te-le besede: dcus igla arcus lok ccrtus členek lacus jezero partus porod pecu zivma gUercus hrast specm votlina, špilja tribus tribua, srenja, okraj, srenjska tretjina veru raženj, portus luka, lonka, imata -iibus in -ibus; bolje pa je -ibus. §. 46. Beseda domus (hiša, dom, rodbina) sklanja 6c deloma po 11. sklanjatvi, in sicer v pomeni dom, namreč na vprašanje '— kje? domi — doma; kam? domum — domu; od kodi? domo — z doma. Singularis. Pluralis. Tu velja stari rek: tolle -me -mu -mi -mis, si me dcclrnarc ms. Beseda tonitrus, grom, ima v n o m. in akus. plur. tudi tonitrua. Besede: Cupressus cipresa, ficus smokva, laurus lovor, pinus 28 smreka, idejo po II. sklan. pa jemljejo tudi iz IV. sklan. -us in -u; pinus v abl. pinu samo. Beseda guercus, hrast, ima gen. plur. quercwum, quercorum, Nota. Končnica -ni skrči se časi v -u, npr.: equitatii mesti eguUatni konjištvo. Spol (genus). §. 47. Substantivi na -us so navadno mas cul.; na -u pa neutra. Fcminina na -us so samo: cicus igla, domus hiša, manus roka, porticus loža, trem, arkada, tribus okraj, Idus 13. ali 15. dan meseca, penus -us živež. Toda penum -i, penus -bris je neutr. Sklanjatva V. §• 48. K tej sklanjatvi spada nekaj malo samostavnikov, kteri imajo 8 v gen. s ing. -ei, v n o m. izhajajo na -es. Rabljeni so po večini samo v singularu: le dies, dan, res stvar, species videz, razpol, imajo vse padeže v obeh številih. — Nekteri imajo v plur. samo n o m., akus., vok. kot: spes nada, acies vojna vrsta, facies lice, effiyies slika. — Druge nimajo plur. p Paradigmata (sklanjala). Singularis. Pluralis. Nota 1. V gen. in dat. sin g. je pri -ei dolg e, ako stoji pred | njim vokal i , npr.; facies lice, faciei; dies — diet. — Ako ima pred seboj | kak konsonant, tu je kratek č, npr.: fides vera, fid$i; res — rei. 29 Nota 2. Nekteri substantivi I. sklanjatve jemljejo včaai n o m., akus. a bi. sing. iz V. sklanjatve. Taki so: barbar/n — barbari.es sirovost, durltia — durities trdost, luxtiria — hixur.es nasladnost, materia — materies les, tva¬ rina, mollitia — mollities mehkužnost, ptgriMa — pigrrtieš lenoba. Spol (genus). §. 49. p 0 S p 0 j u so substantivi Y. sklanjatve sploh feminina; samo meridies, poludan, je zmiraj masculin. — dies plur. (dnevi) zmiraj mas c ul in. dies sing. (dan) je mase. in fomin. dies v pomenu rok, obrok, termin, ali če se rabi za kratko dobo časa, tu je v sing. vselej temin., npr.: die con- stituta, na določeni rok; dies exigua, malo časa. Nepravilna sklanjava (nomina anomala). §. 50. So besede, ki se razno ločijo od pravil, stavljenih v peterih sklanjatvah, in sicer: 1. indeclinabilia, t. j. besede, ki se nesklanjajo. 2. defectiva casibus, t. j. ki nimajo vseh padežev. 3. defectiva numei-o, t. j. ki nimajo obeh števil; ali dobivajo v raznih številih drug pomen. 4. heteroclita, t. j. ki se sklanjajo po raznih sklanjatvah. 5. heterogenea, t. j. ki spreminjajo po številu spol, in včasi tudi pomen. §. 51. 1. Indeclinabilia. fas pravica, prav ., , . . , ... po naravnih zakonih prav — grešno. nr.jas krivica, krivično) instar nalik, po podobi, kakor, z genit. npr.: rnontis instar nalile gore. mane zutraj, jutro, je nomin., akus., ablat. npr.: totum mane, toto mane. pondo na vago, funt, pl. funtov, je a bi. npr. guingue pondo auri sc. librae. Tako tudi: a) imena črk, npr.: primo alpha, ultimo omega. b ) besede kot besede, npr.: dieto tristi vale zdrav- stvuj! srečno! §.52. 2. D ef e čtiv a casibus. a) Besede, ki imajo 4 padeža ( tetraptota ) so: bpis, opi, opem, ope, nom. ops ni, pomoč; plur.: opes, opum — SO vsi padeži, imetek, blago. 30 frugis -i -em -e, nom. frux ni, sad; plur fruges -um vsi padoži. dicionis -i -em, -e, oblast; nom. dicio ni. dcipis gostba, nima nom. daps, razun pri pesnikih. b) Besede, ki imajo tri padeže (triptota) so: lues -em -e kuga; plurala ni. nemo -ini -em nihče, nikdor, gen. nulllus, abl. nullo; plur. ni. vis, vim, vi sila; plur. vires -ium, idr. moči, zmožnosti. vicis, vicem, vice prememba, mena; plur. vices, vicibus (gen. ni). c) Besedi, ki imate dva padeža {diptotci) sto: fars slučaj, forte slučajno. foras van, skozi vrata, foris zunaj, pred dvermi. d) Besede z j e d n i m p a d c ž e m (monoptota) s o : dtcis causa na videz. nauči non est ni malo vredno. derisui est na porugo. despicatui est zaničevan, na posmeh. venum dare na prodaj dati, prodati.. jussu, injussu na povelje, brez povelja. infitias ir e tajiti. sponte (mea, tua, sua) sam od sebe, radovoljno. g. 53. 3. Defectiva numero. Nektere besede se rabijo samo v j e dnini (singularia tcintum) 1 namreč vsi izrazi za abstraktne pojme, npr.: libertas svoboda, scicn- čtaumenje, znanje, spedmen poskus; imena kovin, npr.: aurum zlato; argentum srebro, ferrum železo itd.; dalje nektere druge besede, ki po svojem pomenu nimajo množine, npr.: lues kuga, ver po¬ mlad, meridies poludan, vesper večer, supellex hišno orodje. Nektere besede imajo samo množino v rabi (pluralia tan- tum ) in to: a) Besede, ktere že v pomenu obsegajo več oseb, npr.: liberi otroci, gemini dvojčeka, majores prednamci, posteriores po¬ tomci, optimates boljarji. b) Glavni dnevi rimskega kalendra: Ccdendae (1. dan meseca), Nonae (5. in 7. dan), Idus (13. in 15. dan). — Feriae (praz¬ nik, nundinae tržni dan. c) Iz posameznih sklanjatev so v pluralu bolj navadne te-le: 31 §. 54 . Sklanjatve I. induciae premirje insidicie zasede minete pretenje nugae otročarije, burke nuptiae svatba, pir, pirovanje reliquicte ostanki tenebrae tema valvae dvokrilne dveri. augusticie soteska facetiae šegavost ineptiae bedarije, neslanost bigae jarm volov deliciae veselje, slast diviticie bogastvo excubiae straža exsequiae sprevod illecebrae vada, vaba Sklanjatve II. ctrma orožje lustra brlog cunabula zibel praecordia prepona exta I , . spolia srboki, plen, orožje sovraž- . . drob * ’ F , ’ J intestina ) niku vzeto cibaria živež virgulta grmovje. fasti kalendar Sklanjatve III. ambages -um ovinki moenia ozidje cervices -um zatilnik munia pošlo po stanu compedes -um spona za noge renes -um obist fauces -ium grlo, žrelo sordes -um gnjusoba. fides -ium strune, gosli Nota. Nektere besede imajo drugi pomen v s ing. a drugega v plur. Skl. I. dqua voda — aquae toplice. topia obilnost, zaloga — copiae vojne čete, živež. fortuna sreča, osoda — fortunae premoženje, imetek. gratia milost, dobrohotnost — gratiae zahvala. operet trud — operae pomagači, delavci. litera 'pismen, črka — literae vede, pismo, list. pinna peruti — pinnae vrh. tabula deska, tabla — teibulae zapisnik, slika. Skl. II. auxilium pomoč — auxilia — zavezniki, pomočne čete. castrum grad — tantra tabor. impedimentum zadržek — impedimentet tovor, prtljaga. rostrum kljun — rostra govornica v Rimu. 32 Skl. III. aecles -is tempel, — aecles -ium sobe, pohišje. carcer ječa, temnica — carceres ograja. facultas zmožnost — facultates premoženje. naris nosnica — nares nos. ops -is pomoč — opes imetek. par s del — partes stranke. sal sol — sales šegavost, zasoljeni govori. §. 55. 4. H et er o elit a so tako besede, ki menjajo sklanjatve, ter pri enem n o m. jemljejo končnice raznih sklanjatev, tako so: vas , vas is posoda, III. sklanj. sing., ima v plur. po II. sklanj.: vaša -orum -is. Bucchanalia Bakhova slovesnost, Saturnalia Saturnova slovesnost, III. sklanj. imata v gen. plur. -ium in -orum. vesper -eri večer, ima abl. III. sklanj. vespere, vesperi na večer; pa: ad, ante, sub vesperam, vesperum. jugerum -i oral, ima gen., dat. plur. po III. sklanj. jugerum, jugeribus. reguies -etis pokoj, ima akus. reguietem (III.), reguiem (V.); abl. regate te (III.), reguie (V). fames -is lakota, III. skl. ima abl. sing. vselej farne (V. skl.). Drvesna imena: cupressus cipresa, ficus smokva, laurus lovor, pinus smreka, jemljejo časi k II. skl. sklonila na -us in -u iz IV. skl., npr.: fici, fieus, fico, ficu (cf. §. 46.) Za menjave med L in V. skl. glej §. 48., Nota 2. §.56. 5- Heter o g en e a so besede, ktere spreminjajo v plur. spol, včasi tudi pomen, npr.: balneum kopel — balneae toplice. jocus -i šala — jod, joca. locus kraj — loca kraji, lod točka v knjigi, predmet. coelum nebo — coeli nebesa. tartarus -i pekel — tartara -orum. carbdsus -i predivo Špan. — carbasa -orum platno, 33 GLAVA IV. Pridevnik (adjectivum). §.57. Adjektivi (pridevniki) so besede, ki naznanjajo lastnosti ali kakovosti kake osebe ali stvari, npr.: puer bonus dober deček, aquci frigida mrzla voda. Adjektiv se vjema s svojim substantivom v spolu, številu in p a d e ž u, npr.: pueris bonis dobrim dečkom, aquam fngidam mrzlo vodo. Latinščina ima po oziru na končaje tri vrste adjektivov: I. adjektivi na tri končaje; II. adjektivi na dva končaja; III. ad¬ jektivi na j eden končaj. I. na -us (mase.), -a (fem.), -um (neutr.) -er „ -a „ -um „ -er „ -is „ -e „ II. na -is (mase. femin.), -e „ -ior „ „ -ius „ III. na -ns, -s, -x in sploh na konsonant (za vse spole). Sklanjajo se adjektivi iz I. vrste tisti na -us, -a, -um in pa -er, -a. -um za maso. in neutr. po drugi sklanjatvi, za femin. pa po prvi; tako tudijedini na -ur: sdtur, satura, satu- rum (sit, -a, -o). — Vsi drugi (-er, -is, -e in pa II. in III. vrsta), grejo po tretji sklanjatvi za vse spole. Glede na mascul. nom. sing. imamo toraj adjektive II. in III. sklanjatve po slovniški razdeljene. A. Adjektivi li. sklanjatve. §• 58. Adjektivi na -us, -a, -um ino -er, -a, -um sklanjajo se kakor substantivi II. sklanjatve (mase. neutr.), razun feminin. -a, ki gre po I. sklanjatvi. Adjektivi na -er, -a, -um izpahujejo navadno e v n o min. sing. za femin. in neutr., ravno tako po vseh drugih padežih za vse spole, razun vok. s. m., npr.: puleher -dira -chrum lep niger -gra -grum črn aeger -gra -grum bolan dexter -tra -trum -era desni creber -bra -trum množni macer -era -crum kumrn sacer -era -crum svet siniater ■tra -tum levi. piger -gra -grum len 34 Samo šest jih je, ki imajo e po vseh padežih in za vse spole, ti so: asper -era -erum hrapav miser -era -erum reven lacer -era -erum raztrgan prosper -era -erum ugoden liber -era -erum, svoboden tencr -era -erum nežen; ino sestavljeni s fero, gero, npr.: frugifer -era sadonosen, corniger | -era rogat. 35 8 * 36 Tako se sklanjajo tudi: cdacer -eris -ere čili celeber -bris -bre slavni puter -tris -tre gnjil, prhel saluber -bris -bre zdravilen volucer -cris -ere krilat; na -ster campester poljski §. 60. 2) Adjektivi na dva končaja -is (mase. fem.), -e (neutr.); in komparativi -ior (mase. feni.), -ius (neutr.) — sklanjajo se kakor oni s tremi končaji; toda kompar. ima v abl. sing. -e,-i\ neutr paluster močvirni eguester konju iški pedester peški terrester zemski Silvester gozdni; imena mesecev na -er: October -bris etc. 37 Po tem sklanjalu ide mnogo pridevnikov, npr.: leviš -e, grdvis -e , lahek, težak na vago; fidelis zvest, mollis mehek, rudis sirov, virldis zelen, tristis žalosten etc. §. 61. 3) Adjektivi z jednim končajem za vse tri spole končujejo se na konsonant. Semkaj spadajo: Vsi participi praes. act. in mnogo adjektivov na -ns, -s, -x, -r; na l samo: vigil-ilis (buden, čuječ). npr.: laudans -tis hvaleč ingens -ntis ogromen audax -dcis drzen simplex -icis prost felix -Icis srečen velox -ocis hiter hebes -etis topoglav, top dives -itis bogat par, impar enak, inak memor, immemor -oris pomnjiv,nepom. compos -otis zmožen impos -dtis nezmožen na -er so štirje: degener -eris zvrženi, spačeni, pauper -rris ubog, puber -eris dorastel, uber -eris obilen, roden. — Ti imajo e po vseh padežih. Paradigma. Singularis. N o ta e. 1) V a bi. s ing. imajo ? in pa e (kedaj glej §. 36), namreč. Participi imajo e, Če se rabijo kot pravi participi (abl. absol.) in kot sub- stantiv, npr.; regnante Jtomulo, a sapiente; — i pa kot adjektiv, npr.: anrno volenti, 38 Adjektivi, rabljeni kot substantiv in a bi. absol. imajo e, npr.: a prudente atque felice; me, imprudente. Ako pa so pravi pridevnik, imajo e na¬ vadno pri osebah, pri rečeh pa /', npr.: ah homine prudente, pa prudenti con- silio; vender tisti na -ns, -rs prevladni i. 2) za neutr. plur. (ki pa ni pri vseh v rabi) imajo ~ ia; le vetus -eris ima vetera. 3) v gen. plur. imajo navadno -mm (§. 38); toda -um imajo: dives -Uis bogat inops -dpis borni memor, imm&mor particeps -cipis deležen guadrupes -edis štirinog senex, senis star supterstes -Uis nadživeči, supplebb -Uis proseči vetus -ir is starinski degener pauper puber liber. reživevši. §.61 & Opombe k pridevnikom: a) Indeclinabilia sta: frugi vrli, ncguam zlobni, npr.: homini neguam zlobnemu človeku; hominum frugi vrlih ljudi. b) Defectiva — singulara nimata: pauci malikteri, malo jih, plerigue večina njih, večina jih, tudi za gen. rabi se: plurimorum. ceteri, -ae, -a ostali, -e, -a, ima polni plural; v s ing. ima fem. cetera ostala, neutr. cderum ostalo, po vseh padežih; za mase. rabi se rcliguus. ludicra, ludicrum kratkočasna, -o, nima n o m. s ing. mase. c) Abundantia so taki, ki imajo: -us, -a, -um in -is, -c, npr.: hilarus, hilaris vesel, exanimus, exanimis brezdušni, mrtev, semiermus, semiermis poluorožen, imberbus, imberbis mlečnobraden, sublimus, sublimis vzvišen etc. GLAVA V. Stopnjevanje (Comparatio). §. 62. Ce se adjektiv spreminja tako, da kaže razun lastnosti tudi mero, v kteri se prilagajo osebam ali stvarem, zove se to stop¬ njevanje (comparatio). Latinščina ima tri stopnje (gradus) kakor Slovenščina, nam¬ reč: positlvus, comparativus, superlativus. 1) Positivus (nasebna — prva stopnja), prilaga lastnost osebam ali stvarem brez primere z drugimi, npr.: mons altus yisoka gora. 39 2) Cumparativiis (primerjavnik— druga stopnja), pri¬ laga lastnosti y viši ali niži stopnji v primeri z drugimi osebami ali stvarmi, npr.: mons ctltior viša gora, t. j. ta gora je viša od druge. 3) Superlativus (presežnik, presežna — tretja stop¬ nja), prilaga lastnost samo na sebi v zelo visoki meri, ali pa v naj viši, naj niži izmed vseh drugih oseb ali stvari, npr.: mons altissimus zelo visoka gora, naj viša (med vsemi). §• Komparativ jo po obliki adjektiv III. sklanj. na dva končaj a -ior gen. -ioris (mase. fem.) -ius gen. -ioris (neutr.); sklanja se po §. 60. Obrazi se iz adjektiva tako, če se v genitivu končnica -i ali -is odvrže, ter deblu pridene obrazilo (suffix — pripona,) -ior -ius, npr.: longus, longi dbl. pideher, pulehri „ miser, miseri „ acer, aeris „ celer, celeris „ suavis, suavis „ prudens, prudentis filix, felicis „ uber, uberis „ Nota. Pri adjektivih na -er ostaja -e v k o m p. le takrat, če je že v deblu, kar se vidi na srodnih substantivih: miseria revšina, celeritas hitrost, ubertas obilnost; pa pulehritudo krasota. §• fi 4. Superlativ je po obliki adjektiv II. sklanjatve na tri končaje -us, -a, - um ; sklanja se po §. 58. Obrazili ste mu navadno: a) -isshnus, -a, -um; b) emmus, -a, -um; in obrazi se tako: 1) Adjektivu se odbije v g e nit. končnica -i ali -is, ter pri¬ dene obrazilo -isstmus, -a, -um k deblu, npr.: longi — longissimus suavis — suavis simus prudentis — prudentissimus felicis — felicissimus. 40 2) Pri adjektivih na -er (nom.) pridene se temu nomina¬ tivu obrazilo -rimus, t. j. adjektivi na -er imajo v superlativu -errimus, -a, -um, bodi si da je e v deblu ali pa eufonični, npr.: pulcher — pulcherrimus (gen. pulchri) miser — miserrimus ( „ miseri) acer — acerrimus ( „ acris ) celer — celerrimus ( „ celeris) tudi: vetus, veteris, star, ima veterrimus austerus, -i, sroben, trd, austerrimus. Nota. Za praktično porabo zadostvuje tudi pravilo: Za kompar. pri¬ stavi padežu na -i obrazilo -or, -us; za s up eri. prideni padežu na -is obra¬ zilo -simus, nominativu na -er pa -rimus. §. 65. Je šest pridevnikov na -ilis, ki imajo v superlativu -illimus, ti so: facilis lahek, facillimus humilis nizek, humillimus difficilis težek, diffuMlimus similis podoben, simillimus gracilis droban, gracillimus dissmulis različen, dissimillimus: to so taki, ki imajo pred ilis še drugo kračino; pa nobilis , nobi- lis simus. §. 66. Sestavljeni z: dicus, ficus, volus imajo kompar ati v na -entior, superlativ na -entisssimus (izpeljan iz srodnega dicens, dicentis idr.) maledUcus opravljiv, magnificus veličasten, krasen, benevolus dobrohoten, tako : čgenus, egens potrebni, providus, providens, previdni, maledicentior maledicentissimus magnificentio r mcignificen tissimus benevolenticrr benevolentissinms egentior egentissimus pr ovid entior providentissimus. Drugi iz srodnega debla obraženi so: frugi, vrl, frugcdior, frugalissimus (iz frugcdis) neguam, zloben, neguior, negidssimus dives, bogat, ditior, divitior, divitissimus, ditissimus juvenis, mlad, junior, ) . . J , . . brez superl. senex, star, senior, juvemor\ §. 67. Iz zgolj inega debla obražena, in nepravilna stopnjava je pri: btinus dober, melior boljši, melius boljše, optimus naj boljši mdlus zli, pejor gorji, pejus gorje, pessimus naj gorji parvus majhen, minor manjši, minus manj e, minimus naj manjši magnus velik major veči, majus veče, maximus naj veči multus mnogi, — plus več, plurimus naj več. Nota. plus rabi se v s in g, le v nom., gen,, akus. neutr.: v pl ural« ima': plures, plura, plurium etc, 41 §. 68. Adjektivi, kteri imajo pred -us vokal (-eus, ius, uus), obra- zijo stopnjavo tako, da devljejo k p o si ti v u za ko m p. magis bolj, za superlativ maocime naj bolj, in to, da se ne snide preveč vokalov, npr.: idoneus sposoben, magis idoneus maxime idoneus necessa7‘ius potreben, magis necessarius maxime necess. arduus strm, magis arduus maxime arduus. Nota 1. Vendar adj. na -uus imajo večidel navadno stopnjavo, in to zmiraj: assiduus neprestano delaven — assiduissimus strenuus vrli — strenuissimus. Nota 2. plus vesten, brumen, ima superlativ piissimus, pientissimus (pri poz- nejili pisateljih). Nota 3. Adjekt. na - quus, -guis grejo pravilno, ker se staplja u z g, r/ v jeden glas, npr.: aequus pristojen, aequior, aeguissimus; pinguis debel, pinguior, pinguissimus. §. 69. Nekteri imajo komparativ in superlativ polnoma obra- žena, p o si ti v pa se naznanja z adverbom ali praeposicijo, taki so: citerior takrajni, cittmus najbolj tastranji, citra s te stran ! ulterior ono stranski uMmus naj krajni, idtra z one strani interior notranji, intimus naj notranji, proximus naj bliži, primus prvi, deterrimus naj slabeji, potišsimus naj bolji, ocissimus naj brži, jjropior bliži, prior prednji, deterior slabeji. potior bolji, ocior brži, intra znotraj propc blizo prae pred de- doli potiš mogočen. §• 70. cxtra zunaj infra pod supra na, nad Nekteri imajo po dva superlativa, kot: exterior vnanji, extremus, extwius naj zadnji, inferior spodnji, irf.mus, imus naj spodnji, superior gornji, supremus, summus naj gornji, posterior poslednji, postremus, postumus naj zadnji, poster sledeč, post za, zad. N ota. Positiv v sing. ni navaden, pač pa v plur., npr.: exteri ino- zemci; dii superi, inf eri; posteri potomci. — V sing. rabijo se v posameznih rekih, npr.: mar e inferum etruško morje, mar e superiim adriatiško morje, postera noete drugo noč, exterus celo ne. §• 70 6 Nekteri adjektivi nimajo komparativ a, nekteri ne super¬ lativa, nekteri se celo ne stopnjujejo. 1. Komparativa ni pri: diversus nasproten, falsus kriv, lažnjiv, inclitus slavni, invidus nezmagan, novus nov, vetus star, sacer svet. 42 §. 71 2) Superlativa ni pri: longinquus daljni, pr opinquus bližni, I salutaris zdravilen, juvenis, senex mlad, star; pri večini na -Mlis, I npr.: horribilis strašni; imajo ga pa: amabilis ljubeznjiv, mobilis j premakljiv, nestanoviten, nobilis plemenit. 3) Niti komparativa niti superlativa: a) sestavljeni s fero , gero, npr.: mortifer smrtni, corniger rogat, jj b) sestavljeni s per- prae -, kar je že superlativ, npr.: perdodus 8 preučeni, praedurus pretrdi; ima pa oba: praedarus slovit. c) mnogi pridevniki že po pomenu ne dopuščajo stopnjevanja, | npr.: graecus, latinus , ligneus lesen, puerilis otroški idr. d) več drugih (ki jih mora učiti raba in slovar), npr.: ferus I divji, rudis sirov, mirus čudovit, lassus utrujen idr. Nota. Včasi se izrazuje superlativ s tem, da se predstavlja positivu: L, admodum, valde zelo, imprimis zlasti, posebno, perquam prav zelo. GLAVA Vi. Prislov (adverbium). Kakor kaže pridevnik lastnosti oseb (stvari), tako kaže prislov kakovost ali način dejanja; zato ima latinščina tudi j prislove izpeljane iz pridevnikov (cf. §. 143). Izpeljujejo se prislovi iz pridevnikov tako-le: 1) Adjektivi in pa participi treh konoajev ( = adj. II. skl.) dobivajo k deblu e. npr.: altus (alti) alte, visoko; longus (longi) longe, dolgo; aeger (aegri) aegre, težko; pulcker — pulchre, lepo; miser (miseri) misere, težavno; dodus — docte, učeno idr. Nota. Nekteri adjektivi se rabijo adverbialno tako, da jemljejo ablat. 3 za način, kako se godi' dejanje, imajo toraj o mesti e, taki so: arcano ) , . . , skrival secreto ) J crebro cesto falso napačno, krivo fortulto slučajno gratiuto brez plačila, zastonj liquido jasno, gotovo manifesto očitno necessario primoran perpetuo zmiraj, vedno raro redko kdaj sediilo pridno sero pozno serio resno aubtto hitro, iznenada tuto varno, 43 2) Adjektivi III. sklanj. dobivajo k deblu -iter, ali če je že t v deblu, samo -er, npr.: sapicns (sapientis moder/, sapienter modro; utilis — utiliter hasnovito; celer (celeris). celeriter brzo; acer (acris), acriter ostro; simplcx (simplicis), simpliciter prosto; prudens — prudcnter pametno, audax -eter drzovito idr. Nota. Nekaj malo rabi jih za adverb svoj neutrum v nominativa, ti-le so: impune brez kazni, subllme visoko, facile lahko — toda difficilis ima clifficulter težko — Enako tem imajo tudi nekteri II. sklanjatve le neutrum, kot: ceterum v ostalom, multum veliko, plurimum zelo veliko, paulum malo c parum kaj malo, nimium preveč, potissimum zlasti. 3) Pritiklino -im imajo nekteri prislovi, izpeljani iz supina; in -dtim, izpeljani iz substantiva. — Taki so: caesim udarcem, udarec za udarcem cursim lete passim semtertje, raztreseno carptim kosoma, po samem contemptim zaničevaje certatim za stavo nomindtim po imenu strictim površno, na kratko stotim precej (za peto) catervdtim tropoma curidtim po oddelkih centuriotim po centurijah gregolim v čredi, kupoma (čredama) sum,motim splošno singillatim posebej, po samem; kos za kosom viritim na moža, mož za možem. 4) Pritiklino -itus imajo nekteri, izpeljani iz substantiva, in kažejo od kodi sem gre dejanje. — Taki so: funditus iz tal, do dna rcidicitus s korenino vred' divinitus po božji naredbi, od boga coelitus z neba humanitus po človečje antiguitus od nekdaj penitus zgolj (od znotraj). 5) Včasi se rabi samostavnikov padež (večidel abl. akus.) prislovno; ali tudi tako da se praeposicija strini s substan- t i v o m, kot: partim deloma (akus. pars.) noetu po noči f ‘oris zunaj 1 , , . , x , fores duri, dveri joras ven \ forte slučajno (fors slučaj) sponte drago v olj no gratis zastonj, brez plačila (gratus) hodie danes (hoc diej denuo zopet (de novo) magnopere zelo (magno opere) z velikim trudom. 6) Nekteri imajo po dve obliki, na -e in -iter. Taki so: hilare, hilariter veselo humane, humahiter vljudno dure, duriter tvrdo firme, firmiter stalno larcje, largiter obilno facile — lahko — gnciviter pridno — violenter šiloma. Stopnjevanje prislovov. 72. Stopnjujejo se adverbi tako, da se vzeme za k o m p ar ati v neutrum adjektiva (na -ius)] za superlativ pa se dene -c mesti us k superlativu adjektiva. npr. : alte, altius, altissime raro, rarius, rctrissime turpitcr, turpius, turpissime facile , facilius, facillime acriter, acrius, acerrime audacter, audacius , audacissime miser, miserius, miserrime celeriter, celerius, celerrime visoko, više, naj vise redko, redkeje, naj reje sramotno, sramotneje, naj sr. lahko, laglje (lože), naj laglje ostro, hudo drzno, drznejše, naj drz. revno hitro, hitreje, naj hitreje. Nota 1. Kjer ima adjelctiv nepravilno stopnjevanje, ima tudi adverb, kot: (bonus) bene, melius, optime male, pejus, pessime valde, magis, mcmme parum, minus, minime saepe, saepius saepissime diu, diutius, diutissime (od adj. nenavadnih). N o t a 2. Nekteri prislovi imajo komparativ, ne pa p o sl ti v a (defectiva positivo)- kot: potius, poUssimum marveč, raji, zlasti ocius, ocissime hitreje, naj hiti-eje deterius, deterrhne slabeje, naj slabeje prius, primum prej, naj prvo, naj prej (valde) magis, maxime bolj, naj bolj, zelo. 45 GLAVA VII. Števniki (numeralia). §. 73. Števnik (brojnik) naznanja število oseb ali stvari. In sicer kažejo: a) določno število, ali b) naznanjajo nedoločno večo ali manjšo množico (multi, plenque, omnes etc.). — Določni raz¬ padajo se po raznih razmerah v več vrst, namreč: 1) Glavni števniki (cardinalia) naznanjajo število' pred¬ metov; stoje na vprašanje koliko? — trije, tri, tres. Sklanjajo se prvi trije (unus, duo, tres); od 4—100 so nepregibni; od 200—900 sklanjajo se kakor adjektiv treh kon- čajev v plur.; mille je nepregiben; milia sklanja se po III. decl. v pluralu. 2) Vrsti vni števniki (ordinalia ) kažejo stopnjo v vrsti med druzimi; stoje na vprašanje: kteri, -a, -o? — tretji, -a, -e tertius; ali koliki, -a, -o v redu? hrvaški: koji u redu? Sklanjajo se kakor adjektiv treh končajev (-us, -a, -um). 3) Delivni števniki (distributlva) na vprašanje: po ko¬ liko? (ima vsak — se vzame vsakrat); — po pet, po petero, po šest, po šestero, quini, šeni. Sklanjajo se kakor adjektivi treh končajev v pluralu. 4) Ponavljavni števniki (adverbia) odgovarjajo na vprašanje koliki'at? se ponavlja dejanje; — trikrat, ter. Rabijo se kot adverb in se nesldanjajo. 5) M noži v ni števniki (multiplicativa) kažejo koli kerna, k oliko j na (kolikoguba) je kaka stvar, — na vprašanje k o li¬ ker en, -a, -o? simplex jedin, samogub; duplex dvoj, dvogub; triplex trojnat, troji, trigub; centuplex stotem. 8) Razmerni števniki (proportionalia) kažejo razmere na vprašanje kolikrat toliko? scpiuplus sedemkrat toliko. 46 Pregled 47 števnikov. 48 §. 75. 5) Multiplicativa — kolikoren, kolikogub? V rabi so samo ti-le: simplex jedinj, -a, -o quincuplex peteren (peterogub) duplex dvojen (dvogub) septemplex sedmerem triplex trojen (trogub) clecemplex deseteren (deseterogub) puadruplex čvetoren (čveterog.) centuplex stoteren. 6) Proportionalia — kolikrat toliko? V rabi so samo ti-le: simplus, -a, -um duplex, -a, -um triplex quadrtiplus Oduplui jednina, samina (enkrat toliki) dvojina, na pol več trojina četverina sedemkrat toliki osemkrat toliki. 49 Opomba. Latinske številke imajo ta pomen: I je = 1; Y = 5; X == 10; L =50; C — 100; M (okrajšani male) ali CIO = 1000; D, 10 = 500. Ysak C zad 10 pomnoži število desetkrat, npr.: 100 = 500 x 10 = 5000; 1000 = 5000 xlO= 50000. Da pa sc števila podvojijo, vzeme se toliko C pred I kolikor jih je za njim, npr.: CIO = dvakrat 500 = 1000; CCIOO = dvakrat 5000 = 10000; CCCIOOO = dvakrat 50000= 100000. i 50 §. 76 Dodatki. Cardinalia. 1) V številih od 11—17 sta števnika strinjens tako, da stoji manji spredcj (dilodedm, septemdedm). 2) Od 20—100 se stavlja manje število za večini brez el (viginti quinque, quinquaginta quinque), ali pa tudi stoji pred njim, ter se veže z et (quinque d viginti, qumque et quinquaginta). 3) Od 100 naprej stoji vselej veče število spredej, in et set rabi ali pa ne, vse je jedno (centum viginti quinque, centim et in-1 ginti quinque). 4) Pri številih sestavljenih z 8, 9 (18, 19, 28, 29 idr.) vzamej se 1 ali 2 od večega z imde-, duode- (duodeviginti, undeviginti; s duodetriginta, undetriginta etc.J; ali pa se sestavljajo, in če je manjše število spredej, rabi se et (octo et viginti, pa viginti ode r brez et). 5) Tisoč (1000) se izražuje z mille, ki je nepregiben adjektiv (mille militibus); samo v nom. in akus. velja včasi za substantiv, ter I ima pri sebi genitiv (mille militum); v množini je milia pravi sub- > stantiv in zahteva genitiv; število tisoč pa se izraža: a) ali t glavnimi števniki, ali pa b) z delivniki (tria milia militum, terna S milia militum); ako ima tisoč še kako manje število zraven sebe,! takrat nastopi mesti genitiva dotični padež štete stvari v zajemi z manjim števnikom (tria milia et quingenti militee). 6) Milijon se izražuje tako, da se naznanja z adverbi koli-1 krat desetkrat se vzemejo stoterniki s tisoči, (t. j. koliko tisočkrat! tisoč), toraj 1 milij. (10,00.000) ded.es centena (centum) milia; I 2 milij. (20J00.000) vieies centena milia; 50 milij. (500|00.000) guingcnties centena milia. — To pa zato, ker pri pomnoževanji (multiplicatio) se rabijo distributivi, oni pa kot adjektivi imajo! pred seboj adverbe, npr.: bis terna suni sex, dva krat po tri je šest. Or dinalia 1) od 13—17 imajo manje število pred večim brez et (septimus dcdmus); od 20 naprej imajo ali veče pred ma¬ njim brez et (vicesimus scxtus), ali pa manje pred večim z et (sextus et vicesimus). — Tisti, kteri imajo v sebi 1 ali 2 (21, 22, . 32, 31 idr.), rabijo mesto prrimus, secundus raje unus, alter (vige-h simus unus, tricesimus alter etc). 51 §. 77. 2) Drobiž (lomke) izraža latinščina z vrstivniki, kot: J | 3 (tretjina) tertia (namreč pars), 3 j 4 quarta, 3 | 5 quinta idr., samo za polovico ima dimidium, dimidia (pars). 3) Ordinalia se rabijo kot adverbi, kedar se našteva in pove kterikrat se kaj godi, npr: primum prvič (primo je = od začetka), iterum drugič, tertium (in tertio ), quartum, quintum — postremum zadnjikrat, (postremo , denigue zadnjič). 4) Ordinalia se rabijo, kedar se naznanja leto, dan, ura — tudi stran knjige, glava, paragraf, npr.: leta 1868, dne 10. marca, ob šestili sem bral idr. Anno miUesimo octingentesimo sexagesimo octavo, die sexto (ante) Idus Martias biora sexta — pag. quinqua- gesima quarta, cap. undevigesimo, §. nona. Tu se čisto vjemate slovenščina in latinščina. §. 78. Di stributiva rabijo se mesti glavnih števnikov (Cardin.): 1) pri samostavnikih, kteri imajo le samo množino, npr.: binae literae dvoje pisem, dva lista; quaternae aedes štiri poslopja, biim castra dva tabora. — Vendar pa se v tem pomenu nerabi singuli , ampak uni, ae, a; trini (ne terni); una castra ex binis facta — dva taborišča v enega sedinjena), trina castra. cf. slov. dvoja vrata, petere grablje. 2) pri multiplikaciji, kot: 2x2=4 — bis bina suni quatuor. §. 79. Unus ima plural pri besedah, ktere so v rabi le v množini, in pa kedar pomenja samo (unae quinque minae samo pet min); dalje tudi, če je govor o strankah, ki obstoje vsaktera iz več oseb (mi atque alteri), sklanja se: Nom. unus, una, unum Gen. unlus Dat. uni (dalje kakor adjektiv II. sklanj. cf. §. 83). Duo (dva) in ambo, uterque se ločijo med sabo tako, da duo kaže samo število (ne več ne manj); druga pa, da se pri- klada obema jeden praedikat, vendar tako, da pri uterque opravlja djanje vsaka oseba posebej, pri ambo obe eno in isto dejanje, kot: oba neseta drva, t. j. vsak svojo butaro (uterque ligna portal); oba jeden hlod (ambo lignum). Nota. uterque ima po svojem pomenu le singular, rabi se vendar v pluralu, če je govor o oddelkih, ki imajo vsakteri več oseb (utrigue et Socratici et Platonici). i* 52 Sklanjata se crnbo in duo tako-le: Nom. duo, duae, duo Gen. duorum, dudrum, dudrum Dat. duobus, duabus, duobus Acc. duos, duo, duas, duo Abl. duobus, duabus, duobus. tres: Nom. tres, tria Gen. trium Dat. tribus Acc. tres, tria Abl. tribus. §. 80. Primdnus prvega razreda, ali legije; secundanus druzega raz¬ reda; tertidnus tretjega. [j bimus dveletnik, trimus, quadrimus (3, 4 leta imajoči); tudi jji se sestavlja število z besedo annus: biennis, triennis, quadriennis j 2, 3, 4 letni; z dies: biduum, triduum (sc. tempus) 2, 3 dni;j z mensis: bimestris, trimestris, semestris — dva-, tri mesečen, p polletni. GLAVA Vlil. g. 81. Z a i m e, z a i m e n i c a (p ronomen). Zaim en a (zaimenice) so besede, ki služijo zato, da ni treba samostavnikov ponavljati, ali pa kažejo, na ktero osebo se ima ozir. Ona naznanjajo osebo (stvar) ali določno, ali pa nedoločno, ter se razpadajo po svojem pomenu v več vrst, namreč: I. Osebna zaimena fpi'onomina personalia). I. oseba jaz, mi — ego, nos; II. ti, vi — tu, vos; za III. osebo latinščina nima posebne oblike v nominativu; če je treba rabiti jo, vzame is, idem, ipse etc. — pač pa ima za druge padeže : povraeavni ( reflexivum) se, ki zastopa vse one tri. I. oseba: Nom. čgS, jaz Gen. rnei mene, me j Dat. mXM (ml) meni, mi Acc. me mene, me I z menoj, od mene Singularis. II. oseba: tu, ti tul tebe, te Vibi te te tebi, ti tebe, te s teboj, od tebe III. oseba: sut sebe, se, njega, nje (ga, je) šibi sebi, si se, sese sebe, se i s seboj, od sebe. 53 Pluralls. I. oseba: II. oseba: Tokativ je povsodi enak nominativu. III. oseba: sul sebe, njih sibt sebi se, sese sebe se s seboj od sebe. Nota. Povračavni se rabi latinščina samo za 3. osebo, ne pa kakor slovenščina (sebe, se) tudi za 1. in 2. ( laudo me hvalim se, laudas te hvališ se, pa laudat se hvali se. če se izgovarjajo zaimenice z večim povdarkom, pristavlja se besedica met ( egomet, miliimet, temet , semet); tu ima tute; se pa se ponavlja (sese). Kedar je a blat. s cum, stopi ta predlog kot enklitika za pronomen (i mecum, tecum, secum, noblscum, vobiscum. — cf. §. 84). II. Svojivna zaimena (pronomina possessivd). Svojivna zaimena kažejo, ktere osebe last ali eegava je kaka stvar. — Izpeljana so iz genit. dotične osebnice v obeh številih vieus (iz met), tuus (iz trn), noster (iz nostri), vester (iz vestri), suus (iz sut). — Sklanjajo se kakor adjektivi II. sklanjatve. Svojivniki so: meus mea, m.eum moj, -ja -je, svoj tuus, tua, tuum tvoj svoj noster, -ra, -rum naš, najni, najin vester, -ra, -rum vaš, svoj, vajni, vajin. suus, sv/j,, suum svoj eius njegov, njen, nje eorum, earum njihov, 'n : ih, njun, nijni. Nota. Latinščina se loči od slovenščine v tem, da rabi suus, -a, -um (svoj) samo za 3. osebo, in to če se nanaša svojivnik na subjekt tistega stavka, ali pa glavnega; za 1. osebo ima za slov. svoj meus, -a, -um; za 2. osebo tuus, -a, -um; plur. noster, v ester. Če se naznanja last kake druge osebe v istem, ali drugem stavku, izražuje se z genit. zaimenice is, ea, id (slov. njegov, njen, njihov, nju). npr.: čislam svojega dobrotnika nieum benefactorem čislaš svojega dobrotnika tuum benefactorem čisla svojega dobrotnika suum benefactorem poznam njegovega dobrotnika cius benefactorem poznamo njihove dobrotnike eorum benefactorem etc. Nota 2. Ablativu suo, sna prideva se vcasi za krepljenje pritiklina -pte, npr.: saoptepondere po lastni pezi; suapte manu z lastno roko (lastnoročno). N o t a 3. Iz svojivnikov so izobraženi substantivi nostras -dtis našinec, vestras -dtis vašinec, cujds od kodi? kje domd? 83 . III. Kazavna zaimena (pronomina demonstrativa). Kazavniki kažejo na osebe ali reči, o kterih je — je bilo — bode govorjenje, in so ti-le: hic, haec, koc ovi, ta (= ta moj, ta naš, ta tukaj) ; iste, ista, istud tisti (== ta tvoj, ta vaš, ta ondi); Ule, illa, illud oni, uni (= uni njegov, oni tam); ipse, ipsa, ipsum sam, on; is, ea, id on,. ona, ono; idem, ectdem, idem isti, ista, isto (ravno isti, a, o). Singularis. Pluralis. Nota. Včasi se obesi padežem še zlog -ce, zlasti tistim na -s: h>cce, haecce, hocce, huiusce, hisce, hosce, hasce — ta-le, oni-le. Singularis. Novi. iste , ista , istud Gen. istius Dat. isti Acc. istum, istam, istud Abl. isto, ista, isto tisti, a, o, ta tvoj -a, -e tistega, tiste, -ega tistemu, tisti, -emu tistega, tisto, -to s tistim, tisto, -tim. 55 Pluralis. Tako se sklanja tudi sestavljeni: idem, eddem, idem ravno tisti, samo da se m pred d spremeni v n: eundem, eandem, eorun- dem, earundem. 56 §. 84. IV. Nanašavna zaimena (pronominardativa). Nanašavne (oziravne) zaimenice naznanjajo, da se nanaša dejanje odvisnega stavka kot praedikat na kako osebo ali stvar v glavnem stavku. — Take so: 1) qui, quae, quod — kteri, -a, -o, koji, -a, e; kdor, kar; ki (za vse spole). Nota. Kedar ima abl. praeposicijo curh, stavi se ona večidel kot enkli- tika za relativ: guocum, guacum, guibuscum. (§. 81 ). Y abl. ima včasi obliko qui mesti quo, qua; in sicer a) za neutr. quo pri glagolih imeti, premoči, npr.: vix reliquit, qui efferretur; b) mesti quocum , quacum pri zgolj nedoločnih besedah: nemo erat, quicum loqueretur — s komur bi govoril. 2) uter, utra, utrum kteri, -a, -o izmed dveh; kdor, kar. Sklanja se kakor ipse, ipsa, ipsum — §. 83. 3) quisquis (mase. fem.), quodquod (adj.), quicquid, quidquid j (subst.) — kdor koli, kar koli; vsak ki; vse kar. Sklanjata se oba dela, npr.: quoquo, quibusquibus , quiqui integri. Tendar v rabi sta navadno n o m. mase. in neutr. kot sub- stantiv; abl. quoquo kot adjektiv. npr.: quisquis es, quicquid tibi nomen est — kdorkoli si, kar¬ koli ti je ime; quoquo modo kakorkoli; quoquo tempore kedarkoli. 57 4) Sestavljene s - cumque, -cunque: quicumque, quaecumque, quodcumque kteri koli, vsak ki, utercumque, utracumque, utrumcumque kdor koli izmed dveh. qualiscumque, qualecumque kakor šen koli, quantus, -a, -umcumque kolikoršen koli (tudi quafitus- quantus), quotus, -a, -umcumque kterikoli v vrsti, pri vseh teh se sklanja prvi del, in sicer po svoje, kot nanašav- nik , ali pa kot adjektiv; nesklanjata se: quotquot quotcumque kolikor koli njih. §.85. V. Vprašavna zaimena (pronomina interrogatlva). Tprašavniki poprašujejo po kaki osebi (reči) ali po last¬ nostih. Taki so: 1) quis? quid? kdo? kaj? (subst.) in qui$, quae, quod s substan- tivom vpraša po osebi (reči). qui, quae. quod? kteri, a, o; kak, a, o? vpraša po lastnostih. Singularis. Nota. V ablat. je včasi -qu1 (qut fit kako to? Včasi se sestavlja: ecquis? ecquid? jeli kdo? jeli kaj? quisnam? quidnam kdo neki? kaj neki? quinam, quaencim, quodnam kteri vendar? nam okrepčuje lahko vse oblike. 2) uter -ra -rum (subst. in adj.) kdo naju, vaju, nju? 3) vprašavni adjektivi: qualie -e kak, kakošen; quantus -a -um kolik? quotus -a -um kteri (v redu?) quct koliko jih? cujas -atis kje doma? od kodi? (subst.) cuius čegav, čij, čija, čije? 58 §. 86. VI. Nedoločna zaimena (pronomina indefinita) so tiste zaimenice, ki kažejo na kako osebo (stvar), ktera govore¬ čemu ni prav znana, ali pa da je neče imenovati. One so večidel sestavljene iz relat. qui, interrog. quis? nektere so samostavne. Take so: 1) quis, quid, kdo, kaj (v rabi s si, nisi, num ako bi kdo rekel), substantiv. qui, quae, quod kteri, koj, kak (če kak, a, o, kdor, kak), adjektiv. 2) aliquis, aliquid nekdo, nekaj ; neki (nevem pa kdo, naspr. nemo). quidam, quaedcvm, quid- quoddam nekdo (subst.), neki (adj.), (pa nočem povedati kdo). quisquam, quidqucim nekdo, nekaj; v nikavnih stavkih, == nihče, nikdor, nič. S) quispiam, quaepiam, quid~, quodpiam kdo, kteri (morda — baje bo kdo rekel), marsikdo. quisque, quaeque, quid-, quodque vsak, vsakteri, vsakdo. quilibet, quaelibet, quid- quodlibet J kdor hočeš; kdor ti drago; quivis, quaevis , quid- quodvis \ kteri hočeš. unusquisque, unaquaeque, unumquid, -quodque (genit. uniuscuius - que) vsak, vsakdo, vsi. 4) uterque, utrdque, utrumque oba, jeden in drugi, vsakteri nju. alteruter -tra -rum (genit. alterutrius) jeden nju. neuter -tra -trum nobeden nju, ne jeden ne drugi. uterVibet, utralibet, utrumlibet ( utervis, utravis, utrumvis vsakteri nju. 5) alius , alter drugi izmed več, drugi izmed dveh. ullus nekdo (v zanikanih stavkih) = nobeden. nonnidlus ne kteri, marsikdo. nullus (adj.) nobeden, nijeden. nemo (subst.) nihče, nikdor. Nota. V sklanja vi ostanejo pritikline; -dam, -piam, -quam, quae, -libet, -vis nespremenjene, drugo se' sklanja pravilno. 59 87. VII. Medsobniki (correlativa). Nektere besede se rabijo, bodi si nespremenjene bodi si z malo spremembo, v raznih pomenih tako, da še zmiraj imajo nekako medsobnost. So pa take ali zaimena, ali pridevniki, ali števniki, kot: Pronomina 88. Vlil. Prislovi (adverbia pronomincdia). Kakor zaimena so tudi medsobni prislovi; nekteri so izpe¬ ljani iz zaimen, nekteri so samostojni. Tu jih denemo skupej brez ozira na vir. 60 61 Oddelek HI. Spregatev (conjugatio). GLAVA IX. Glagol (v e r b u m). Glagoli (vcrba) so besede, ki dopovedujejo, kaj oseba (stvar) dela ali trpi, ali pa v kakošnem stanju se (ona) nahaja. §• 69- Razpoli (genera). Po pomenu se delijo latinski glagoli na tri glavne razpole (genus), namreč: 1) Tvorni (verba actlvaj so tisti glagoli, kteri kažejo, da oseba dela, ter je djavna (sodbo, disco pišem, učim se). Tvorni razpadajo se zopet v dve vrsti: a) Prehaja v ni (verba transitlva), če prehaja dejanje na kako drugo osebo ali stvar (laudo discipulum hvalim učenca); b) neprehajavni (verba intransitiva), če je dejanje samo ob sebi izraženo (dormio spim, ambulo hodim). 2) Trpni (verba passlva) so glagoli, ki kažejo, da se z osebo kaj godi, ter dejanje od drugod na njo gre (discipulus lau- datus est — je bil pohvaljen; discipulus monetur — svarijo ga, svarjen biva. 3) Odložni (verba deponentia) so glagoli, ki imajo tvoren pomen, obliko pa trpno (odvržejo djavno obliko in trpni pomen), hortor opominjam, consolor tolažim (Slov. tega nima). Kota 1. Tvorne oblike, pa trpnega pomena so: vapulo tepen biti, veneo na prodaj, prodavan biti, fio storiti se, goditi se. Kota 2. Tvorni, ki imajo v perf. obliko terpno, so: audeo, ausus sum drznem; gaudeo, gavisus sum veselim se; soleo, soUtus sum navado imam; fido t fisus sum zanesem se; — verba semideponmtia (polu-odložni glagoli). §. 90. Spreganje (conjugatio). V spreganju se glagol pregiblje tako, da naznanja osebe, število, čase, načine (naklone); to je glagole spregati (konjugovati). 62 §. 91 . Osebe in števila. Glagolska oseba se imenujeto, če se po glagolu izrazi, lctera oseba je subjekt, namreč: ali tista ki govori (jaz, mi — 1. oseba), ali tista, kteri sc govori (ti, vi — 2. oseba), ali tista, o kteri se govori (on, oni — 3. oseba). — Latinščina ima kakor slovenščina, j tri glagolske osebe. Število ima latinščina dvoje, singularis (jednina) in pluralis (množina); d u a 1 a nima. Da se izrazijo osebe in števila, ima latinščina pritikline (ose- bila), ki se devljejo na- glagolovo deblo ter naznanjajo osebo in I število; osebnih zaimkov jej ni treba (enako slovenščini). §. 92. časi (tempora). Glagolski čas je to, če se z glagolovo obliko pokaže, kedaj I se godi dejanje, ali v sedanjosti, ali preteklosti, ali v pri- I hodnjosti. Latinski glagol sam na sebi ne kaže po pomenu, jeli \ dovršni ali nedovršni, kakor slovenski kaže; zato je izrazil latinski jezik za čase več oblik, da kaže to. Ima latinščina šest časov (slov. le tri), namreč: 1. Sedanji čas (praesens), za dovršni in vršivni pomen. 2. V preteklosti trajni čas (imperfedum), za dejanje I vršivno se v preteklosti (slov. nedovršniki). 3. Pretekli čas (perfedum) : a) historicum, za dejanje, ki se je v preteklosti zgodilo (slov. dovršniki in nedovršniki). b) absolutum, za dejanje, ki je sedaj dovršeno, in traja E v nasledkih. — Oblika obema jedna. 4. Predpretekli čas (plusquamperfedum), za dejanje, ki je preteklo pred drugim preteklim. 5. Prihodnji čas (futurum), za prihodnje dejanje, dovršeno I in vršivno. 6. Prihodnje pretekli čas (futurum emctum), za dejanje, I ki se bo zgodilo pred drugim prihodnjim. Nota. Praes ., oba futur ., perf abs. se zovejo glavni časi; imperf-, I perf. hi st., plusquainperf. se zovejo historični časi. 63 §. 93. Nakloni ali načini (modi). Naklon se imenuje pri glagolih to, kedar se izrazi po gla¬ golski obliki način, kako predstavlja glagol dejanje, in to so: 1. Določni ali znanivni naklon (indicativus), če glagol naravnost pove, kaj je, kaj se dela, godi. 2. Vezni naklon (conjundlvus), če se naznanja dejanje domišljeno, ali zavisno od drugega (slov. nima za ta naklon po¬ sebne oblike). 3. Zapovedni naklon (imperativna), če se naznani, kaj naj se godi. 4. Nedoločni naklon (infinitlvus) , če se izrazi le pojem glagola, brez ozira na osebo in naklon. Razun teh se prištevajo k naklonom še druge oblike gla- golove, ki jih zovejo participalia, ker je izražen glagol ali v obliki samostavnika, ali pa pridevnika, in sicer te-le oblike so: 5. Deležnik (participium), to je, glagol v obliki adjektiva. Latinščina ima: a) Partic. prače, actlvi (sedanjega časa) na -na: doce -ns učeč. ti) Partic. perrf. passivi (pretekli trpni) na -us -a -um: doetus -a -um učen. c) Partic. /ut. (praes.) passivi na -ndus -a -mn: docendus -a -um ki se ima učiti. d) Partic. fut. activi na -urus -a -um: dodurus -a -um hoteč učiti. 6) Gerundium, kjer se infinitiv sklanja v obliki participa fut. pass. (docendi -do -dum). Kedar se pri prehajavnih glagolih gerundium v padežu assimiluje s svojem substantivom, zove se to gerundivum. 7. Namenivnik (suplnum), glagol v obliki samostavnika četrte sklanj.; sta pa dva: a) tvorni na -um, če je dejanje namen (eo crbitum grem ležat), t) ter p ni na -u (surgo cubitu vstajam od leže). §■ 94. Spregatve (conjugationes). Latinski glagol razpada se glede na spreganje na štiri glavne vrste, ter ima 4 spregatve ( cojugationcs ). Spregatev se spozna po infin. praes. Končuje se infin. I. -dre, II. -ere, III. -ere, IV, -Ire. 64 Suffiks (pritiklina) infinitivov je -re, ki se dodaje pri I., II., IY. spregatvi deblu, pri III. spreg. vtakne se med deblo in mod -re še veznik -e- ( laudci-re, mone-re, impedi-re, em-e-re). Nota. Tudi tako: suffiks je -dre za vse, pa se staplja v I., II., IV. z deblovim končajem: a-e — a; e-e — e; i-e = 7; pri III. deva se na deblo nespremenjen. ( lauda-ere -dare, mone-ere -mre, impedi-ere -dive, em-Sre, indu- ere, emere, induere; reg-šre, acu-ere. Osebi la (personalni suffiksi) za čase, števila, načine glej v pregledu spregatev (§. 100 idr.). Tu samo za praes. aet. Sing. 1. o 2. s 3. t Plur. 1. mus 2. lis 3. nt ova se strinjajo z glagolovim samoglasnikom (značajem, charakter) v jeden zlog, če pa je glagolov končaj kak konsonant (v III. spre¬ gatvi), dobivajo še veznika -i-, -u-, in to je gramatično o s e b i 1 o. I. II. .III. IV. lauda-o, laudo laudas laud&t laudamus laudatis laudant mone-o, mone o mone s mone t mone mu mone tis mone nt audi-o audio audi-s cmdis audi-t audit audi-mus audm ius audi-tis audltis, audi-u-nt aud\xmt N ota 1. Pri I. spregatvi se skrči v 1. osebi sing. sklonilo o z značajem a, ter dasta jen glas, a-o = o. Nota 2. Nekteri glagoli III. spregatve dobijo veznik i že tudi v prvi osebi, ter se glasi praes. na io, in ta i ohranijo v vseli časih izpeljanih iz sedanjika (t. j. pred a, o, u, e). Da se tedaj ve, h kteri spregatvi spadajo glagoli na -io, treba je gledati na infinitiv; tisti kteri imajo v inf. -ere, so III. spregatve, uni na -ire pa IY. spregatve. — K tretji vrsti jih spada le nekaj malo na -io, kot: cajno {ca/pere) lovim facio ( facere ) storim cupio (cujpcre) želim fodio ( foelere ) dolbem fugio (fugere) bežim jdcio ( jacere ) mečem pdrio (parere) roditi gudtio ( guatere ) rdpio ( rapere) sdpio ( sapere ) . grddior (gradi) morior (mori) pdtior (pati) tresem ugrabim umen biti stopati umreti trpim. 65 §. 95. Izpeljava časov in naklonov. Latinščina ima 4 izvorne čase (tem/pora primitivk), iz kterih izpeljuje svoje čase. To so 4 oblike glagola, ki so v tem ozira kot čvetera debla, namreč: praesens, injinitiv praes;, perfectum, supinum. Te je treba poznati pri vsakem glagolu, da moreš spre¬ gati glagol. Nota. Značaj (charakter) perfektov je i, kteremu se predstavi v I. in IV. spreg. eufonični v (avi, ivi), pri II. se ev včasi spremeni na u ( ui ) (monui delevi ); pri III. spreg. je pri samoglasnem značaju i, pri soglasnem si, in soglasnik pred njim se spreminja po pravilih za soglasnike (glej §. 6). (acui, dami, rexi, scripsi). Charakter supinov je tum, ki pri II. spreg. po odpadlem e vzeme pred se včasi veznik * (monitum, doctum); pri’ III. spreg. se spremeni goltnik v c (tractum), b v p (scriptum), d, t se ž njim stopi v s (clausum, missum), — Supina nimajo vsi glagoli. Oblike: I. o, are, avi, atum, II. eo, ere, ui, itum, III. o, ere, i, si (xi, psi), tum (dum, ptum, sum) IY. io, ire, Ivi, itum. §.96. Izpeljuje se tako: A. Praesens activ daje: 1) praesens konjunktiv, če se o spremeni pri I. v em za akt., v er za passiv, pri drugih o v am, ar (laudo, laudem, lauder; moneo, motikam, moneav, rego, regam; capio, capiar; audio -am -ar). 2) imperfectum indikativ, I. o -abam, obar; II. eo -ebam, -ebar; III. o -ebam, -ebar; IY. io -iebam, -iebar. (laudabam -abar, monebam, regebam, eapiebar, audiebar). 3) futurum indik., I. o -abo -obor; II. eo -ebo -ebor; III. o -am -ar; IY. ior -ram -iar. (laudabo, laudabor; monebo, regam, capiar, audiam, audiar). 4) participium praes. aktiv., I. o -ans; II. eo -ens; III. o -ens; IV. io -iens. (laudans, monens, regens, capiens, audiens). 5) particip. fut. passiv., I. o -andus; II. eo -endus; III. o -endus; IY. io -iendus. (laudandus, monendus, regendus, capi- endus, audiendus). 5 0 66 B. Infinitiv daje: 1) imperfectum konjunktiv, če se mu pristavi za aktiv m, za passiv pa r. (laudarem , laudarer; monerem, monerer; r tiger cm, regerer; audirerii, audirer). 2) imperativ akt., če se odvrže suffiks re (lauda, mone, rege. cape, audi); v množini dobijo glagoli III. spreg. na -io mesti veznika e, veznik i (capite, fodite). — V passivu se vzeme za imperativ celi infinitiv (laudare, monere, capere, impedire). 3) infin. praes. pass., kjer gre I. -arev-ari; II. -erev-eri; III. -Sre v -i; IV. -ire v -iri (laudari, regi, audiri). C. Perfectum daje: npr.: laudaverim, rexerim, audiverim laudaveram, monuerani . laudavissem, audivissem monuisse, rexisse laudavero, cepero. D. Supinum daje: 1) Participium perf. passivi, če se um spremeni v us, a, um (laudatus -a -um). 2) Partic. futur. aktivi, um gre v -urus -a -um (auditurus -a -um). E. V passivu so sestavljeni ti-le časi: perf., plusquamperf., fut. exact. iz participa perf. pass. in pa glagola ene, in sicer tako, da se dene k participu za perf. sum (praes.). za plusquamp erfekt. eram (imperf.), za futur. exact. ero (fut.). — Ravno to velja tudi za verba deponentia. §. 97. Če je glagol v indikativu, konjunktivu, imperativu zove se verbum Jinitum (določni glagol), ker pripisuje dejanje do¬ ločni osebi. Če je v infinitivu, participu, gerundiju, supinu — zovo se verbum infinitum (nedoločni glagol). 67 §•98' Sprega (conjugatio) glagola esse biti (sem). Praesens. Indilcativ. Konjunktiv. sum sem sim naj bom, da sem es si sis bodi, da si est je sit naj bo, da je sumus smo slmus bodimo naj estis ste sltis bodite, da ste sunt so sint bodejo naj, da so. Imperfectum. essem bil, a, o bi jaz esses bil, a, o bi ti esset bil, a, o bi on, a, o. essemus bili, e, a bi mi essetis bili, e, a bi vi essent bili bi oni, e a. Sing. Plur. »mg. Plur eram bil, a, o sem eras bil, a, o si erat bil, a, o je* eramus bili, e, a smo eratis bili, e, a ste erant bili, e, a so Perfectum. fuerim da sem bil, a, o fueris da si bil, a, o fuerit da je bil, a, o fuerimus da smo bili, e, fueritis da ste bili, e, a fuerint da so bili. Sing. fui bil, a, o sem fuisti bil, a, o si fuit bil, a, o je Plur. fuimus bili, e, a smo fulstis bili ste fuerunt (fuere) bili so Plusquamperfectum. S i n g. fueram ko som bil, a, o fuissem ko bi bil, a, o fueras ko si bil fuisses fuerat ko je bil fuisset PI u r. fueramus ko smo bili fuissemus ko bi bili, e, a fueratis ko ste bili fuissetis .... , .... ■ , (mi, vi, oni, e, a). fuerant ko so bili fmssent (jaz, ti, on, a, o) Sing. ero bom (bodem) eris boš (bodeš) crit bo (bode) Plur. erimus bomo erUis bote erunt bojo (bodo) Futurum I. futurus, a, um sim (essem), da bom futurus, a, um, sis da boš futurus, a, um, sit da bo futuri, ae, a, simus da bomo futuri, ae, a, sitis ea bote futuri, ae, a, sint bojo. (cf. §. 157 Synt.). 5* ® 68 Futurum II. (exactum). Indikativ. Konjunktiv. Sing. fučro ko bodem (postanem) (niga; mesti njega perfekt. ali fueris bodeš plusquamperf. konj.). fuerit bode (ci. Synt. §. 157). Plur. fucrlmus bodemo fuerUis bodete fuerinl bodejo. I. Sing. 2. es bodi (ti) Plur. 2. čete bodite Imperativ. II. Sing. 2. esto bodi ti 3. esto naj bo, bodi on, a, o Plur. 2. estote bodite 3. sunto naj bodo oni, e, a. infinitiv. praes. esse biti perf. fuisse da sem bil fut. futurus, a, um esse da bom. Particip. praes. (praescns navzočen) perf. . — fut. futurus, a, um b o d o č e (ki ima, hoče, namerja biti). Nota. Mesti fuerunt rabi se včasi fuere ; mesti essem etc. je forem, es etc.; mesti futurum esse tudi fore v rabi. §. 99. Sestavljenci z esse, ki se spregajo tudi po paradigmi sum, so ti-le: absum nenavzoč sem, odsostvujem; partio.; absens, absentis. adsum navzoč sem, prisostvujem. desum manjkati. insum v čem, pri čem biti (udeležiti se česa). intersum med čem, kje biti. praesum pred čim biti; partie.: praesens, -entis sedanji (na¬ čelnik biti). subsum pod čim, blizo česa biti. supersum nad kom biti, ostajati (preveč biti). obsuirt proti komu biti (nasprotovati, škodovati). prostim za koga biti (koristiti, pomagati komu). Nota. pro-sum jemlje lepoglasni d, kedar sledi za pro samoglasnik^ (pro&esse, pvo&est, qroieram). 69 § 100 . Opombe za spregatve. Nota 1. V perf. na -dvi -evi -Ivi rabi se včasi neka krajša oblika, namreč pritikline ve vi se izpustite pred črkama r, s, tako postane: iz -ave, -avi — d; iz -ivi — i; iz -ive — ie, laudasti mesti laudavisti; laudarunt m. laudaverunt; audisse m. audivisse; deleram m. deleveram; audieram m. audiveram. V I. osebi kračijo navadno: peto — petii; desino — desii; in vse sestavljenke iz -ire — redii, perii, interii etc. Nota 2. Za III. osebo perf. plur. rabi se mesti -erunt včasi -ere, npr.: laudavere, monuere, audiere. Nota 3. Za II. osebo v praes. konj., imperf. indik. in konj., fut. indik. nastopi mesto suffiksa -ris včasi -re, npr.: videdre, videbare, nascerere, hartabere, partiere . Nota 4. V imperat. praes. II. osebe sing. odvržejo e ti-le glagoli: dico, duco, facio, fer o, ter imajo ? dic, duc, fac, fer. Scio ima: scito, scitote. Nota 5» Tvorni pomen pa trpno obliko imajo v p ar ti c. perf. jurare, juratus ki je prisegel; coenare, coenatus naobedovavši se, po večerji; prandere, pransum po kosilu; potare, potatus opivši se, pijan. Nota 6. Glagoli III. spreg. na -io (cf. §. 94. Nota 2.), ki obdržijo i pred a, o, u, e, ter se spregajo deloma po IV. spreg., imajo obliko to-le: Praesens. Indic. C on j. Imperfectum. Indic. Gonj. Futurum. A c tivum. A c t i v u m. A c t i v u m. Imperativus. A c t. I. cape II. capito capite' capito capitote capiunto Participium. capiens -entis capiendus a, um . capidm capies capiet capiemus capietis capient P a s s i v. capiar capieris capietur capiemur capiemini capientur. 70 §. 101 . Pregled A. A k- i. ii. Indikativ. Praesens. III. IV. S. Ictudo hvalim laudds hvališ lauddt hvali r. lauddm us hvalimo IciudatiB hvalite laudant hvalijo mon &o opominjam mone s opominjaš monet opominja mone muš -njamo monetis -n j ate mone nt -njajo mo kupujem emts kupuješ emtt kupuje m/mus kupujemo em/tis kupujete emunt kupujejo \impedio zadržujem \imp8| J impedient "g 2 Perfectum. impediv i impedivhti impedrfit impedivtrnus impedivhtie impediverunt {impediv er e) g •S S M P. lauddve ram. laudavP ras laudavP rat P. laudtvaami . laudvtembs ' laudwPmi ' ! sem \monuPvem £ \ si \momlPra,8 | ^ L je V Imonuerat g. u \ smoj§ jmonnueramus š š \ ste ■* monueratis | J [ so mormvmt §- Plusquamperfectum. meram emeras mer at emeramus emerntis emerant impedive ram 2 . impedivevas e ^ impedivčr&t 2 > impediverdrnus " ^ imped\\evat\8 a impediv ev&nt g 71 spregatev. t i v. Konjunktiv. Praesens. I. II. III. IV. S. lauclem naj hvalim laude s hvali laud t naj hvali P. laude mus hvalimo laudStis hvalite laude ntnaj hvalijo monž .am da- naj op. moneas (imper.) monedt da, naj mondm us (imper.) monedtis (imper.) mone ant da- naj mam da -ujem, naj kupim emds kupi emdt naj kupi emamus kupimo, naj -fino mati s kupite mant naj kupijo impedi&m naj,da zadržujem impedias (imper.) impedidt naj -uje /mpedidmus -ujmo impedidtis (imper.) impedi&ni naj -ujejo Imperfectum. S. lauddvem da s< lauddres 12 Ž lauddvet W g P. laud&vemus--; "S si laud&vetis g š f lauddrent S ( impedi rem — -s impedires ig .g H impedi ret ~ g i impediremus g g j 'mpedixet\s Ig ig j impedi rent ~ s Futurum. ni ga. Nota. Za konjunkt. fut. rabi se : konj. praes.: konj. imperf. : partic. fut, act. z sim, essem. — cf. synt. §. 157. Perfectum. impedlvč rim impedivčvis impediv&nt impediv evlmus impediv eritia impediv erint S. laudavmm .- '*)% monebutur s? ga, je monebdmur g nas monebdmini p., vas monebantur ° je emebar 73 Konjunktiv. I. II. m. iv. Futurum exactum. ni ga. Nota. Za konj. futura cxact. rabi se konj. perf.; konj. plusq. cf. synt. §. 157. Particip. 1’raes. laudans j monens opominjajo I emens kupovaje I impediens ovirajo, hvale, hvaleč| opominjajoč | kupujoč | ovirajoč Fut. laudaturus -a-um\moniturus -a -um I emturus -a -um limpediturus -a -um (hoteč hvaliti)) (mislečopominjati)! (namenjen kupiti)! (ki kani ovirati) Gerundium. N. lauddre hvaliti (-Ijenje) G. laudandi -jenja D .laudando -j en ju A. (ad) laudandum hvaljenje Ab. laudando s -jenjein Supinum. lauddtum hvalit |monitum opominjat |emtum kupovat laudatu za pohvaliti|womčM za opomeniti jemtu za kupiti impedire impediendi impediendo ^ (ad) impediendum £ š impediendo \impedUum zadržavat \impeditu za zadržati S I v. Konjunktiv. ur. Praesens. lauder da sem, naj bom | lauderis (ere) si, boš g laudetur je boi? laudemur smo, borno^i laudemini ste, botej, laudentur so, bojo J IV. impediar naj -ajo me impedidris (-re) te (drugo po If.) nas vas je Imperfectum. lauddrer bi bil -a -o jaz laudareris g ti (-re)- laudaretur laudaremur laudaremini . laudarentur j onl-.-a impedirer naj bi me impedireris te^ (-re) i & nas^ vas n je 5 b 74 ii. Indikativ. Futurum. III. S .laudabor B bom lauddberis -ig* boš (-«) i laudabitur bo P. laudabhnur J,bomo lauddbimini j£ bote laudabuntur bodo S. laudd-1 sum - sem -« -ww» ( esč ^ je P. laudd- L sumus ^ smo -ti | estis -g ste -ae -a [ sunt so Perfectum. P!usquamperfectum. IV. impediar irnpedieris (->•«) tmpe- -ditus mvpe- -diti unpe- -ditus ■um impe- -diti -ae -a Futurum exactum. impedi- tus -a -um impedi- ti -ae -a Imperativ. I. impedire impedimmi II. impeditor impeditor impediuntor kakor I. II. kakor I. H. IH. 75 Konjunktiv. i- n. m. iy. Futurum. ni ga. Nota. Za konjunkt. fut. nastopi: konj. praes.; konj. imperf. cf. synt. §. 157. Perfectum. emtus ■a -um em.ti -ae -a da sem se o da si se ^ da se je^ impe- -dltus tmpe- -dUi Plusquamperfectum. tmpe- -dltus Futurum exactnm. ni ga. Nota. Rabi se konj. perf. pass., plusquamp. pass. cf. synt. 157. Praes. lauddri -ljen biti Perf. lauddtus -a -um P-sse da sem bil -ljen -a Fut. lauddtum iri da bom hvaljen-a-o Praes. — Perf, laudatus -a -um pohvaljen -a -o Fut. laudandus -a-um ki se mora hvaliti Infinitiv. moneri -njan biti monltus -a -um esse da sem bil -njan monltum iri da bom opominjan -a Umi kupovati se emtus -a -um esse da se je kupilo emtum iri da se bo kupilo impediri ovirati se impeditus -a -um esse da se je zadržalo impeditum iri da se bo ovrlo Particip. monitus -a -um posvarjen -a -o monendus -a -um ki se mora svariti emtus -a -um kupljen -a -o emenclus -a -um ki se mora kupiti impeditus -a -um zadržan -a -o impediendus -a -um ki se mora ovirati 5 *b 76 §. 103 . C. D e p o- Deponentia so verba, ki imajo obliko glagola trpnega, pomen futur. act.; infin. futur. act.; — pomen passiven imajo V rabi je tudi supinum in gerundiim. Indikativ. Praes. hortor nagovarjam -tar is -jaš Impf. hortabar -arjal -aris sem Fut. hortabor -arjal, -abčris -oril bom Perf. kortatus sum nagovoril sem Plsqpf. kortatus eram nagovoril sem bil Fut.ex. kortatus ero ko nagovorim polliceor obetam -eris -as pollicebar obetal Iris sem pollicebor obetal Mris -ljubil bom pollicitus sum oblju¬ bil sem pollicitus eram ob¬ ljubil sem bil pollicitus ero ko ob¬ ljubim fruor uživam -Uriš -aš fruebar užival sem -aris fruar užival, užil -eris bom fruitus sum užil sem fruitus eram užil sem bil fruitus ero ko užije m partior delim -Iris -iš partiebar delil sem -aris partiar delil, raz- -ieris delil bom i partitus sum razdelil sem partitus eram raz¬ delil sem bil partitus ero ko raz¬ delim Imperativ. partire deli šivu. Infinitiv. Praes. hortari nagovar¬ jati, nagovoriti daje nagovoril esse da bo na¬ govarjal partiri deliti razdelil partituram esse da bo delil. Supinum. hortatum nagovarjat Vpollicitum obetat fructum (-itum) uži-| partitum delit vat hortatu za -arjati [pollicitu za obljubiti \fructu (-itu ) za užiti] partitu za razdeliti. 77 n e n s. pa tvornega. Vendar imajo obliko aktivno v partic. praes. act., glagoli prehajavni v partic. futur. pass. (gerundivum). Konjunktiv. partiar naj delim ■aris (re) partirer delil bi ir er is (re) par tifus sim da sem razdelil partitus essem bil bi razdelil Particip. partiens dele partitus razdelivši partiturus ki hoče deliti partiendus ki se mora deliti. 78 §104. D. Opisna spregatev (conjugatio periphrastica). Conjugatio periphrastica (opisna spregatev) zove se to, da se strinja pomožnik esse (sum, es, est etc .) s participom fut. act. in pa fut. pass., ter rabi v časoslovji kot glagol jednoten. Raba ta more nastopiti po vseh časih in naklonih, ako jo zahteva in dopušča pomen stavka. To naj uči skladnja (cf. §§. 157, 240, 241). Oblika j ej je: Praes. laudaturus -a -um sum, sim hočem (mislim, kanim, namer- jam) hvaliti. monendus -a -um est , sit moram (imam) se hvaliti. pollicendus est, sit. Impf. emturus eram, essem hotel sem kupiti. impediendus er at, esset moral -a -o se je ovirati. largiendus erat , esset. i. t. d. Putur. cavendum er it, — partiendum erit, — Perf. partiturus fui , fuerim. utendum fuit, fuerit. Plusqpf. hortaturus fueram, fuissem. pugnandum fuerat, fuisset. Fut. ex. moniturus fuero, — utendum fuerit, — Praeterita in supina. §105. Latinski jezik je izobrazil mnogo glagolov v perfektu in supinu drugače, nego kažejo spregala v štirih spregatvah (§. 96). Ta različnost obstoji po obče v tem, da jemljejo glagoli svoje per- fekte in supine iz raznih drugih spregatev; včasi tudi v tem, da se ponovi prvi zlog (reduplicatio). Vse te razlike imajo svoj temelj v zakonih in naravi latinskega jezika, in niso nepravilne. I. Spregatev. §106. 1. perf. -ui, supin. -Uum. crepo -dre škripati, crepui, crepUum. Comp. discrepo slabo doneti, razlikujem se. inarepo karam. 79 ciibo -dre ležati, cubui, mbitum. Comp. accitbo prilegam; excubo čuvarim. damo -are krotiti, domui, domitum. Comp. eddmo, pcrdbmo ukrotim. mico -are bliščati se, mirni brez supina. Comp. cmicare zasvetiti se, emicui, emicatum. Sano -are doneti, sonui, sonUum; pa sonaturus. Comp. consuno vjemam se. resbno odmevam, resonavi. tono -are grmeti, tonui, tonitum. Comp. atttino omamim, napadem; attonitus omamljen. veto -are prepovedati, vetrn, vetitum. §107. 2. perf. -ui, supin. -tum. frico -dre drgniti, fricui, frictum, fricatum. Comp. infrico namancam, perfrico premaneam. eneco -dre ubiti, enecui, enectum. Comp. neco ubijem, umorim; necavi, necatum. seco -dre sekati, secui, sedem; pa secaturus. Comp. deseco odsekam; inseco nasekam. plico -dre gubati, ubrati, grbati, pliedvi -dturn; plicui, plicitum je v rabi ko sestavljen: applico pridenem, sklopim (-avi -atumj. complim stikam, zložim. explieo razvijem. implico zavijem, zamotam; implicitus zamotan. §108. 3. perf. -i, supin. -tum. juvo -dre pomagati, juvi, jutum; pa juvaturus. Comp. adjuvo pomorem, adjuvi, adjutum, (adjuturus). < lavo -dre. umivati, lavi, lavatum, lautim, lotum; pa samo lavaturus. §109. 4. perf. ponavlja prvi zlog (reduplikacija). do dure dati, dajati, dedi, datum. Comp. drcumdo obdajem, circtimdSdi, drmmdatum. pessumdo pogubim. vemmdo prodam. satisdo zadostujem, porokujem. 80 Drugi sestavljeni z -dare grejo po III. spreg. §. 123. sto, stare stati, šteti, statuta. Composita imajo tako: a) Če je stare zložen z dvozložno praeposicijo ima perf. šteti circumsto okoli stati, circumsteti. antesto preseči -koga, antesteti. super sto ostanem, super šteti. b) Če je zložen z jednozložno praeposicijo ima strti. consto obstati iz česa, constiti. insto pritiskam, institi. persto obstajam, perstiti. obsto oviram, obstiti. resto ostajam, restiti. Opomba. Particip perf. pass. ima pomen aktiven (§. 89) pri glagolih I. spreg. juro prisežem; juratus ki je prisegel. coeno k6sim; coenalus ki je kosil. goto popivam; potus ki je napil se. II. Spregatev. §110. 1. perf. -ui, supin. -tum. doceo -ere učiti koga, docui, doctum. misceo -ere mešati, miscui , mistum, imxtum. Comp. admisceo primešam, permisceo premešam. teneo -ere držati, termi, tentum. Comp. dobijo i: retineo zadržavam, retinui, retentum. contineo skup držim, obstineo zdržim se, obtineo obdržim, imam, sustineo vzdržim, attinet tiče se; brez supina. torreo -ere sušiti, pražiti, torrui, tostum. censeo -ere ceniti, cenmi, eensum. recemeo pregledujem, recensui, recensttum. sorbeo -ere srkati, sorbui, sorptum. taedet -ere mrzi se kaj, taeduit, pertaesum est. Mnogo glagolov ima perf. -ui brez supina, to so zlasti ne' prehajavni: ctrceo -ere oddržavati, ar cm, — Comp. co-erceo omejujem, co-črcui , co-ercitum. exerceo vadim. exercui. exercUum. ealleo -ere zveden biti, callui. candeo -ere belo svetiti se. etjeo, mdigeo -ere trebovati. evimeo -ere odlikovati se. floreo -ere cveteti. frondeo -ere zeleneti. horreo -ere strmeti. langueo -ere truden biti. madeo -ere moker biti. niteo -ere svetiti sc. oleo -ere dišati. palleo -ere bledeti. rubeo -ere rudeeeti. sileo -ere molčati. sorbeo -ere srkati. spiendeo -ere svetiti se. studeo -ere podvizam se. stupeo -ere osupniti. timeo -ere bati se. lunico -ere otekati. vigeo -ere živahen biti. vireo -ere zelen biti.' 111 . 2. perf. -eri, s up in. -etum. deleo -ere brisati, podreti, delevi, deletim. fleo -ere jokati, flcvi. fldum. neo -ere presti, šivati, nem, netum. pico -ere polniti (plevi , pletura ni v ra bij. Navadni so comp.: complco dopolnim, impleo napolnim, expleo izpolnim, mppleo namestim. Supin. -Hum imata: aboleo -ere odpraviti, obolevi, abolUum. cieo, dere vzbuniti, civi, citum. Comp. grejo po IV. spregatvi (§. 127). accio, acclre, accitus poklican (od ac-cieo -ere), concio, concire, conclti sklicani. excio, exclre, excitus zbujen, spoden. 112. 3. perf. -i, supin. - turni . edveo -ere varovati se, cavi, cauturn. faveo -ere godovati, prijati, fari, fautum. ftiveo -ere greti, pestovati, fovi, fotum. 82 mdveo -ere gibati, movi, motum. Comp. commoveo, permoveo nagnem. admoveo privedem. voveo -ere obljubiti, vovi, votum. pdveo -ere bati so, pavi, — ferveo -ere bul iti, vreti, fervi, ferbui, — conniveo -ere pomižavati, connivi, connixi, — strideo -ere sikati, stridi , — §113. 4. perf. -i. supin. -sum. prandeo -ere zajuterkovati, prandi, pransum. — Partic. perf. ima tvorni pomen —pransus ki je zajuterkoval (§. 89, Nota 2). sedeo -ere sedeti, sedi, sessum. Comp. assidco zraven sedim, assedi . assessum. obsidco oblegam, possideo posedim, imam, suptrsedeo opustim. video -ere videti, vidi, visum. Comp. invide.o zavidam, provideo oskrbim, praevideo pr e vidim. Prvi slog ponavljajo (reduplicatio). mordeo -ere grizti, mbmordi , mor sum. pendeo -ere viseti, pepcndi brez sup. spondeo -ere obljubiti, spepondi, sponsum. Comp. respondeo odgovorim, respondi, rcsponsum. tondeo -ere striči, totondi, tonsum. Comp. attondeo nastrižem, dotondeo odstrižem. (Sestavljeni nimajo reduplikacije). ^ 114. P er ~ s i (vi)} supin. -sum. ardeo -ere goreti, ar si, ar sum. haereo -ere viseti, tičati, haesi, haesum. jiibeo -ere velevati, zapovedati, jussi, jussum. mdneo -ere ostati, mami, mansum. Comp. pertnaneo ostariem, remaneo zaostanem, 83 mulceo -ere božati, gladiti, mulsi, mulsum. mulgeo -ere mlezti, muhi, mulsum. rideo -ere smejati se, risi, risura. sucideo -ere svetovati, siCasi, suasum. Comp. dissuadeo odsvetujem, pcrsuadeo p izgovorim. tergeo -ere brisati, ter si, tersum. Comp. abstergeo obrišem, detergeo zbrišem. §115. 6. perf. -si (A) s up in. -tum. augeo -ere množiti, auxi, audum. indidgeo -ei'e ugoditi, iudulsi, indultum. torgueo -ere viti, tor si, tortum. Comp. contorgueo zavijem, extorqueo izvijem. Brez supina so neprehajavni: cdgeo -ere zmrzovati, alsi. fi'iyeo -ere zebe me, frixi. fulgeo -ere bliskati se, fulsi. luceo -ere svetiti, luxi. turgeo -ere otekati, tur si. lugeo -ere žalovati. luxi. urgeo -ere tišati, ur si. §ll5.& Niti perf. niti s up in. nimajo: aveo hlepim (avidus). llvco bled sem ( lividus ). calleo umen, zvit biti (ccdlidus). polleo možen sem. calveo plešast sem ( calvus ). squdleo umazan sem ( squalidus ). cdneo siv sem, belolas ( canus ). III. Spregatev. §116. Pri III. spregatvi je charakter i, si. Charakter si imajo v rabi tisti glagoli, kterih deblo se kon¬ čuje na konsonant; tu se s vtaplja po slovnih pravilih, in sicer: a) Ooltniki g, h, c (k) v x; b) b pred s, t gre v j); c) d, t odpadata, ali pa t v supinu gre v s, npr.: d) dico, dicere reči, dic-si = dixi, rego, regere voditi, reg-si = rexi, troho, trahere vleči, troh-si — traxi, coquo, coguere kuhati, coc-si — coxi. b) scribo, scribere pisati, scripsi, scriptum. c) claudo, claudere zakleniti, clausi, clausum, mitto, mittrn poslati, viiei, mmum. 6 * 84 Če imajo konsonantični glagoli charakter i, takrat se spre¬ minja deblo, in sicer: a) Vokal v deblu se zategne, b) nastopi reduplikacija, npr.: a) lego, legere brati, legi, lectum, fddio, foder e kopati, fodi, fossum, dgo , age.re gnati, egi , adum , b ) posco, poseere zahtevati, poposei. c/ido , cadere pasti, cecedi, ca sum. Vendar je razlik mnogo, toraj je treba pregledati glagole po skupinah. §117. 1 • p e r f. -si, s u p i n. -sum. claudo -ere zakleniti, zapreti, clausi , dausum, Comp. concludo sklenem, condusi , condusum. indudo zaprem, redudo odprem. divido -ere deliti, dividi, divi sum., laedo -ere raniti, žaliti, laesi, laesum. Comp. cdlldo -ere spotakniti se, alUsi, alllsum. colltdo nasprotovati s kom, -si, sum. elrdo izpahnem. ludo -ere igrati, lusi, lusum. Comp. alludo cikam na kaj. dudo, deludo, illudo rugam se komu. plciudo -ere ploskati, plausi, plausum. Comp. explodo izpodim, explosi, explosum. rado -ere skrhati, praskati, rasi, rasum. rod o -ere glodati, rosi , rosum. Comp. abrodo odgriznem, eorrodo zgrizem. trudo -ere suniti, pahniti, trusi, trusum. evado -ere iziti, evasi, evasum. Comp. invado napadem. ji do -ere, zanesti se, fisus sum (§. 89, N. 2). Comp. conjido zaupam, diffido nezaupam. mitto -ere poslati, pustiti, miši, missum. Comp. admitto dopustim, permitto dovolim, amitto zgubim, promitto obljubim, committo izročim, remitto pošljem nazaj. omittOj intermitto opustim, 85 cedo -Žre stopiti, ogniti se, cessi, cessum. Comp. accedo pristopim, procedo dalje idem, concedo dovolim, praecedo naprej idem, antecedo presežem, recedo nazaj idem. premo -ere tlačiti, stiskati, pressi , pressum. Comp. comprimo stisnem, compressi, compressum, exprwio iztisnem, opprimo zaterem. quatio -ere tresti, quassi, quassum. Comp. concutio stresem, concussi, concussum , excutio iztresem, percutio bijem. mer (jo -ere potopiti, mer si, mer sum. Comp. demergo potonim, submergo utapljati. špar go -ere trositi, špar si, špar sum. Comp. adsperge škropiti, adspersi, adspersum, conspergo pokropim, dispergo razstresem. tergo -ere, tudi -ere brisati, ter si, tersum. fig° -ere lepiti, pribiti, Jixi, jixum. Comp. affigo, prilepim, transfigo prebodem. fledo -ere pripogniti, flexi, ftexum. Comp. clefiedo ognem se, refledo pomisljujem. nedo -ere vozlati, pripeti, nexi, nexum. Comp. perf. -ui. annedo priklopim, annexui -exum. connedo sklopim, connexui -exum. pedo -ere česati, pexi, pexum. Perf. -si (xi iz cs, gs, hs), supin -tum. cingo -ere opasati, okoliti, cinxi, cindum. dlco -ere reči, diod, didum (tako: cdico ukazati, praedico napove¬ dati; pa indicare -avi -cdum ovaditi, naznaniti). duco -ere vesti, peljati, duxi, dudum. como -ere kinčati, lišpati. compsi , comptum. demo -ere odvzeti, dempsi, demptum. fingo -ere obraziti, izmisliti. jinxi, fidum. fligo -ere udariti, ftixi, flictum. (tako composita: uffiigo pobiti etc., toda profligo -are -ari -atum v beg pognati). frigo -ere pražiti-, frixi, fridum. 86 glubo -8re lupiti, glupsi, gluptum. jungo -ere vezati, junxi , junctum. (tako adjungo pridati ete). exstinguo -ere ugasniti, exstinxi , exstindum. distinguo -ere razločiti. distinxi, distindum. lingo -ere lizati, linxi, lindum. mingo -ere scati, minxi, midum, mindum. mungo -ere usekniti, munxi , mundum. nubo -ere omožiti se, nupsi, nuptum. pingo -ere slikati, malati, pinxi, pictum. plango -ere žalovati, jokati, planxi, plandum. promo -ere vzeti kaj od kodi, prompsi , piomptum. repo -eve laziti, rep si. reptum. šerpo -ere plaziti, lezti, serpsi (serptum). scalpo -ere praskati, drgniti, scalpsi , scalptum. sculpo -ere izrezovati, v les rezati, scidpsi, scidptum. sugo -ere sisati, suxi, sudumr sumo -ere vzeti, sumpsi, sumptum. scribo -ere pisati, scripsi, scriptum. tingo, tinguo -ere omakati, barvati, tinxi, tindum. stringo -ere plazniti, prasniti, strinxi , stridum. Comp. adstringo zategniti, obstringo zavezati. (temno) contemno -ere zaničevati, contempsi, -ptum. uro -ere žgati, ussi, ustum; comburo sežgati, inuro vžgati. vlvo -ere živeti, vixi, vidim. ungo , unguo , ungere maziliti, unxi, undum. carpo -ere pukati, trgati, bi r ati. car psi. carptum. Comp. e: decerpo. -cerpsi , -cerptum ubirati. discerpo razdrapiti, excerpo posneti. ango -ere težaviti, anxi , brez supina. ningo -ere snežiti, ninxi , — rego -ere vladati, voditi, rexi, redum. Comp. arrigo -ere vzdigniti, arrexi. arredum. corrigo popravim, porrigo stegnem, pomolim, dirigo vravnam, pergo nadaljujem, erigo vzdignem. surgo vstanem. gero -ere nesti, gcssi, gestum. Comp. congero znašam, digero vredujem. §118. 2. perf. -ui, supin. -tum. alo, alere živiti, alui, alturn (alitum). cdlo -ere čislati, obdelovati, colui, adtum. consulo -ere skrbeti, za svet prašati, consului, consultum. occulo -ere skrivati, occului, occultum. rdpio -ere ropati, rapui, raptum. abripio -ere odtrgati, abripai , abreptum; tako comp.: arripio prijeti, cripio vzeti, diripio raztrgati, corripio zgrabiti. sapio -ere moder biti, kušati, sapui, -Ivi. texo -ere plesti, tkati, texui, textum. perf. -ui, supin. -itum. discumbo -ere uleči se, discubui , discuMtum. clacio -ere izvabiti, elicui, elidtum. Idcio, allicio -ere, allexi , allectum, tako: illicio nnpeljati, pellicio zapeljati. malo -ere mleti, molui, moVHum. fremo -ere mrmrati, fremui. frermtum. gemo -ere vzdihovati, gemui, gemttum. gigno -ere roditi, genui, genitum.. pinso -ere drobiti, pinsui , pinsitum (pinsi, pinsum , pistum.) pono -ere staviti, posivi, pdsitmn. strepo -ere ropotati, strepui , str epi tum. vbmo -ere bljuvati, vomui, vomUum; pa: meto -ere kositi, žeti, messid, messum. § 119. 3. p e r f. -vi, supin. -tum. cerno -ere ločiti, videti (ereri, cretumj. (discerno razločim, deremo odločim). lino -ere mazati. Inn, levi. litum. ser o -ere sejati, sevi, sdtum. Comp. sitim, ronsrro. consevi. cositum obsejati. si n o -ere pustiti, siri. siturn. sperno -ere prezirati, spred, sprrtum. sterno -ere razprostreti, str a vi, stratum. §120. 4. perf. -ivi, supin. -dum. arcesso ali acccrso -ere pozvati, arcessivi, ar res si tum. cajjesso -ere zgrabiti , capessivi, capessitum. 88 facesso -čre napravljati, faccssivi . facessUum. lacesso -ere dražiti, lacessivi, lacessltum. cupio -ere želeti, cupivi, cupitum. rudo -ere rjuti, rudivi (rudi), ruditum. pHo -ere zahtevati, pdivi, pctitum. quaero -ere iskati, guaeslvi, quaesitum. Comp. i: inguiro, -sivi, -itum. tero -ere treti, trivi, tritim. incesso -ere napadem, incessivi. (perf. incessi, npr.: cura incessit me). §121. 5. perf. na -i (vokal debla je zategnjen), s up in -tuni. a) deblo na p. cdpio -pere ujeti, cepi, captum. Comp. i, e, npr.: accipio prejmem, acccptum, tako: decipio goljufam, praeciplo zapovem, incipio pričnem. percipio urnem. rumpo -ere razrušiti, lomiti, rupi, ruptum. b) deblo na c, y, qu. dao -ere gnati, delati, egi cictum. Comp. imajo i mesti a, kot: abigo -ere odgnati, abecji, abactum. adigo naganjam, exigo dovršim, zahtevam, redigo vganjam, subigo podvrženi, cogo (c.oigo), coegi, coacturu siliti, le: circumago gonim okoli, perago dovršim, —ohranita a. lego -ere brati, legi, lectum. Comp. i: colligo zbrati, collegi, colhdum , dcUgo izberem; toda diligo ljubiti, negligo zanemariti, intellego urnem, imajo ~exh -ectum (dilexi, dilectum). fdcio -ere storiti, feci, factmn. Tako comp. z adjektivi, kot: ccdefacio -ere ogreti, calefeci, ccdefactum; pass. ccdcfio, ccdejieri, ccdc' factus sum. arefacio posušim, labefacio omajem, patefacio odprem, satisfacio zadostim. 89 Comp. z re, in praepos. imajo i mesti a, kot: afficio -ere učiniti komu kaj, affeci, affectum; pass. ajficior, affici, ciffcctus sum. confido dovršim, interfido ubijem, dejicio opustim, ref do popravim, effcio storim, proficio napredujem. jdcio -ere vreči, jed, jaclum. Comp. i, e, abjicio odvržem, adjicio pristavim, -eci, -ectum). dejido poderem. frango -ere razlomiti, fr egi, fractum. Comp. i: infringo nalomiti, defringo odlomiti; -egi, -actum. relinguo -ere zapustiti, rdigui, relictum. vitico -ere zmagati, vid, victum. fugio -ere bežati, fugi, fugitum. fero, ferre nesti, tuli, Idtum. ico, icere udariti, zadeti, id, ictum (icere foedus--—ferire pogoditi se). (sjtecio, specere gledati, spexi, spectum). Comp. imajo i: adspicio, adspexi , adspectum pogledati. conspicio ugledati, prospido provideti, perspido pregledati, despido prezirati etc. Deblo na m. emo -ere kupiti, emi, ernturn, cmptum. coemo skupljujem, drugi comp. i: adimo odvzemem, dirimo ločim, emi, emtum. Debla na d, s u p i n. sum. edo -ere jesti, edi, esum. fodio -ere kopati, fodi, fossum. fundo -ere livati, Judi, fusumi. findo -ere razklati, fidi, fissum. scindo -ere raztrgati, -rezati, scidi, scissum. sido -ere sesti, sedi (sidij, sessum. Comp. i: consido naseliti se, subsido postati, postojim, pos- sido polastiti sc. strido (stridco -ere), stidere brlizgati, škripati, stridi. frendo -ere škripati zobmi, fresum, fressum. Deblo na t. plccto -ere plesti, plexi, -xui, plcxum. 90 §122. 6. perf. -i (deblo nespremenjeno), supin. -sum. accendo -ere užgati, accendi, accensum. defendo -ere braniti, defendi, defensum. offendo -ere žaliti, bjfendi , offensum. mando -ere žvečiti, mandi, mansum. pando -ere. razprostirati, pandi, pansum, in passum. prehendo -ere zgrabiti, prehendi, prehensum; tako: comprehcndo zgrabiti, umeti, reprehendo grajati. scando -ero navzgor iti, scandi, scansum. Comp. e: aseendo, descendo gor, dol stopiti, descendi -sum. verto -ere obračati, verti , ver sum. verro -ere pometati, verri, versum. vello -ere cukati, puliti, vedli, vulsum. čudo -ere kovati, čudi, cusum. viso -ere ogledati, posečati, visi, vlsum. bibo -ere piti, bibi. — (pa bibiturus). larnbo -ere lizati, larnbi, — psallo -ere citrati, pevati, psalli , — sedbo -ere praskati, scabi — Supin. -tum. volvo -ere valjati, volvi, volutum. soho -ere razvezati, sohi, solutum. §123. 7- perf. prvi zlog ponavlja (reduplicatio). cddo -ero padem, cecidi, casum. Comp. i: occido -ere, occidi, occasum zatoniti, inculo napadeni' reetdo nazaj padem, decido doli padem. caedo -ere sekati, cecidi, caesum. Comp. I: occido, occidi, occisum, concido posekati, incido na¬ sekati, praecido presekati. edno -ere piti, čedni, cantum; toda concino, cocinui, conccntum. čredo -ere verovati, verjeti credidi, creditum, tako: abdo skriti, pr o do izdati. addo dodati, reddo nazaj dati, condo vstanoviti, trado izročiti, abscondo skriti, vendo prodati, perdo pogubiti. 91 curro -ere tekati, cticurri, cursum. Comp. perf. curri: adcurri priteči, occurri srečati. fallo -ere ukaniti, fellelli, falsum. Comp. refello ovržem, refclli , brez sup. pango -ere zabiti, pepigi, pegi, padum. Comp. i, perf. pegi: compingo. pegi, padam stisniti, impingo vtakniti. parco -ere varovati, prizanašati, peperci, parsi, parsuni. pdrio, par er e roditi, peperi, partum (pariturus -a), pello -ere pregnati, pepuli, pulsum. Comp. perf. puli: compcllo, compuli, compulsum sterati, expdlo izgnati, repello nazaj zapoditi. pendo -ere obesiti, pependi, pensum. tango -ere dotakniti se, tetigi, tadum. Comp. i, perf. tigi: attingo, attigi, attadum; contingit, contigit; obtingit, obtigit pripeti se. tendo -ere razpeti, tctendi , tensum, tentum. tundo -ere tleči, tutudi, tusum. Comp. perf. tudi: contudo, contudi, contusum stleči; obtundo -tudi skrhati. pungo -ere-bosti, pupugi, pundum. Comp. perf. punxi; compunxi nabosti. tollo -ere vzdigniti, odpraviti, sustuli, subldtum. disco -ere učiti se, didici, brez supina; (pa disciturus). Comp. tudi tako : addisco, addidtci naučiti se. posco -ere zahtevati, poposci, brez supin. Comp. tudi: deposco, depoposci terjati. (cello -ere, ceculi, celsum gibati). Comp. perf. culi: percello -ere prešiniti, perculi, pcrculsum. antecello 1 77 } preseči; —, — praeceuo ) excello odlikovati se. §124. 8. perf. -ui, supin. -utum imajo glagoli, kterih deblo se končuje na -u, npr.: acuo, -ere brusiti, acui , acutum. arguo, -ere dolžiti, argui, argutum. exuo, -ere sleči, exui, exutum. 92 induo, -čre obleči, indui, -utum. imbuo, -ere namočiti, imbui, -utum. ruo, -ere rušiti se, rui, rutum (ruiturus). nuo -ere kimati, nui, brez sup.; adnuo, renuo prikimati/' odkimati. Izvzeta sta: fluo, -ere teči, fluxi, fluxum. struo, -ere staviti, struxi, structum. S upi na nima j o : congruo -ere ujemati se, congrui. metuo -ere bati se, metui. corruo -ere zrušiti se, corrui. irruo -ere napadem, irrui. sternuo -ere kihniti, sternui. pluere dežiti, pluit, pluvit. tremo -ere trepetati, tremui. compesco -ere krotiti, compescui. sterto -čre smrčati, steHui. §125. 9- "Verba inchoativa, kazeča začetek (perf. in s up in. brez -sc. a) inchoativa po deblu: pasco, pascere pasem, pavi, pastum. cresco, -scere rasti, drevi, cretum. guiesco -scere počivati, mirovati, cpuievi, quietum. sucsco -scere privajati se, suevi, suetum. (tako comp.). nosco, noscere poznavati, novi, notum. (Comp. supin. -itum; sam ignosco supin. -Utum. b) Izpeljani: inveterasco -scere, (inveterare) zastarati se, inveteravi, inveteratuvi- exardesco, (-ardere) uncti se, cxarsi, exarsum. coalesco -ere zrasti se, coalui, coalitum. indolesco, (-dolere) oboleti, indolui, indolitum. scisco, (scire) skleniti, setvi, scltum. revivisco, (vivere) oživeti, revixi, revictum. concupisco, (cuperc) poželeti, concuplvi, concupitum. obdormisco, (dormire) zaspati, obdormžvi, obdornutum. adolesco -ere vzrasti, adolevi, -ultum. cibolesco -ere giniti, abolevi, — Brez supina: aresco -ere, (ar er e) posušiti se, arui. putesco -ere, (pufere) sogniti, putui. rubesco -ere, (rubere) zarudeti, rubui. calesco -ere, (calerej ogreti se, calui. extimeseo -ere, (timere) ustrašiti se, extimui. intumesco -ere. (tumere) oteči, intumui. stupesco -ere, (stupere) ostrmeti, stupui. crebresco -ere, (creber) razširiti se, crebrui. evanesco -ere, (vanus) izginiti, evanui. innotesco -ere, (notus) razglasiti se, innotui. matur esco -ere, (maturus) dozoreti, maturui. IV. spregatev. §126. 1 . perf. -i, s up in. -tum. comperio, -vre zvediti, comp eri, compertum. reperio, -tre najti, rep eri, repperi , repertum. venio, -žre priti, veni, ventum; tako comp. advcnio pridem, invenio najdem idr. §127. 2. perf. -id (-vi), s up. -tum. aperio, -žre odpreti, aperui, apcrtum. operio -žre, pokriti, aperui , opertum. sctlio -žre, skakati, plesati salvi, — (saltus skok). Comp. i (sup. sultum), insilio, -ire , -ilui. sepelio -ire pokopati, sepelžvi, scpultum. eio, dre vzbuniti, črvi, citum; tako comp.: acdo pozvati, condo sklicati, (cf. §. 111). eo, ire iti, žri, Hum. amido -ire obleci, — amictum. §128. 3. perf. -si, supin. -tum (sum). far do, far cžr e natlačiti, basati, farsi, fartum. Comp. e, ref er do, fersi, fertum. 94 fulcio -ire podpreti, fulsi, fultum. sarcio -ire krpati, scirsi, scvrtimi. sancio -ire posvetiti, potrditi, sanxi, sanctum , sancitum. saepio ali srpio -pire ograditi, -epsi, -eptum. vincio -ire vezati, vinxi, vinctum. haurio -ire zajemati, hausi, haustum. sentio -ire čutiti, sensi, sensum. Nota. 4. perf. in supina nimajo: ferio, ferire udariti, mahniti, ferocio, fer odre divjati, singultio, singultire ihtiti se, superbio, superbire prevzeten biti, ponašati se, esttrio, esurire glad o vati, lačen sem. § 129 . Verba deponentia. Deponentia imajo večidel pravilno obliko. Tu so navedeni samo oni glagoli, kteri se odlikujejo od pravil navadnih. I. Spregatve deponentia grejo pravilno po hortor-, hortatus sum. — Navadni so: adversor nasprotjem, ciduloi * prilizujem se, aemulor tekmecam, arbitrov menim da, auonlior pomagam, comitor spremljem, conor tvegam, podvzimain, contemplor ogledujem, cunctor pomišljam, dominor gospodarim, mdignor nevoljen sem, injitior tajim, insidior zalezujem, interpretov razlagam, iocor šaljm se, laetor veselim se, luctor borim se, meditor premišljujem, minor pretim, mirov čudim se, mor or obotavljam se, oplnor menim, populor pustošim, prrecor prosim, scrutor preiskujem, speculor opazujem, suspicor slutim, testov pričam, tutor varujem, veneror spoštuj em. venor lovim. II. spregatev večidel pravilno, npr.: polliceor -eri, pollicitus sum obljubiti. vereor, vereri, veritus sum bati se česa, 95 tueor, tueri, tuitus sum čuvati kaj. pa: mereor -eri, meritus sum zaslužiti. fdteor -eri, fassus sum, priznati, izpovedati, obstati. Comp. e; confiteor, confessus. reor -reri, rdtus sum meniti. medeor -eri, — (curavi). III. spregatev ima svoje lastno: fruor, frui, fructus sum uživati (fruiturus). Jungov, Jungi, Junctus sum službovati. loquor, logui, locutus sum govoriti. morior, mori, mortuus sum umreti (moriturus). pleetor, pledi, plexus sum plesti; ampleetor objeti. gueror, gueri, guestus sum toževati. seguor, segui, secutus sum nasledovati. (conseguor doseči, exseguor dovršiti, perseguor preganjati. grddior, gradi, gressus sum stopati (česče comp. aggredior napa¬ dam, congredior sniti se etc.). labor, labi, lapsus sum padem, omahnem. nitor, niti, nisus, nixus nasloniti se. enitor, enixus roditi, adnisurus podvizati se. pdtior pati, passus sum trpeti (perpetior, perpessus). utor, uti, usus sum rabiti. ver tor, verti, versus sum obrniti se, revertor vrniti se, devertor vniti. I n c h o a t i v a. defetiscor, defetisci, defessus sum omagati, utruditi se. expergiscor -sci, experredus sum vzbuditi se. irdscor, irasci jeziti, jaditi se, iratus sum jezen sem. meniscor -sci, mentus sum misliti; češče comp. reminiscor -sci, spo¬ minjam se, comminiscor -sci, commentus sum izmislim. nanciscor -sci, naetus (nanctus) sum prejeti, dobiti. ndseor, nasci, natus sum rojen biti (nasciturus ). obllviscor -sci, oblitus sum pozabiti. paciscor -sci, pddus sum pogoditi se. proficiscor -sci, prefectus sum potovati, oditi. pascor *§ci, pastus sum pasti se. ulciscor -sci, ultus sum maščevati se. vescor -sci rediti se sčim (perf. pastus sum), apiscor, apisci, aptus sum doseči; raje comp. adipiscor, adeptus sum dobiti, doseči. IV. spregatev. blandior, blandiri, blanditus sum prilizevati se. mentior -žri, mentžtus sum lagati se. molior -žri, molitus sum lotiti se (kaj težkega). jpcirtior -žri, partžtus sum 1 deliti. Comp. dispertior razdeliti, impertior podeliti. potior -žri, potžtus sum polastiti se Česa. sortioi■ -žri, sortitus sum po žrebu dobili, srečkati. espcrior -žri, e^pertus sum skusiti. opperior -žri, oppertus (opperitus) sum čakati. asšentior -žri, assensi, assensum priznavati. metior -žri, mensus sum meriti. ordior -žri, orsus sum pričeti. drior, oržri, ortus sum vstati, vshajati, nastati, izvirati, praes. indic, im p er at. po III. spreg. • oreris oritur or ere imperf. conj. po IY. spreg. oriebatur oržretuv (part. oriiurus). Glagoli nepravilni (verba anomala). Verba anomala so glagoli, ki imajo vsak svojo lastno spre* gatev. To so stare oblike, koje je latinski jezik izobrazil včasi i z raznih debel za jeden glagol. Ločijo se od navadnih 4 spregatev deloma v osebilih, deloma v perf. in supinu. , 1) possum, posse, potni — moči. nastal je iz pot (potiš zmožen ) in sum mogoč sem. Sprega se kakor esse; samo t pred s se mu assimiluje; / za t pa odpada. Indikativ. Praesens. Konjunktiv. S. possv/m morem potes moreš potest more P. possumus moremo potestin morete possunt morejo S. poteram mogel sem poteras si i. t. d. possim da morem possis idr. possit posshnus possitis possint Imperfectum. possem mogel bi jaz posses ti i. t. d. S. potui mogel sem potuisti si i. t. d. Perfectum. potučrim da sem premogel pohuris si i. t. d. Plusguamperfectum. S. potueram mogel sem bil potueras i. t. d. potuissem mogel bi bil potuiases i. t. d. Futurum. S. pote.ro mogel bom poteris boš i. t. d. Futurum exact. S. potuho ee morem potueris ko moreš i. t. d. ni ga. ni ga. Infinitiv. Praes. ponse moči Put. _ Perf. potume da sem mogel Particip. (kot adjekt.) potens mogoč, zmožen, mogočen 7 98 §131. 2) edo, edere, edi, esum — jesti sprega se sicer po III. spreg. razim da ima v praes. imper. in imperf. še okrajšano obliko, po odpadlem L P. Praes. indik. S. edo jem edis (es) ješ edit (est) je P. edimus jemo editis (estis) jeste edunt jedo. Imperf. konjunk. ederem (essem) jedel bi ederes (esses) ti ederet (esset) on ederemus (essemus) jedli bi ederetis (essetisj \i ederent (čssent) oni I. S. 2. ede (es) P. 2. edite (e,ste) II. S. 2. edito (esto) 3. edito (esto) Imperativ. jej P. 2. editote (estote) da jeste, jejte 3. edunto naj jedo. jej Infin. praes. naj je P dere (esse) jesti. §132. S) f er o, f evre, tuli , latum — nesti, nositi ide po III. spregatvi, samo da v praes in d. act. in p as s.; infin. act.; imper. act. in p as s.; imperf. konj. act. in p as s. i in pa e izpadeta, ter ima okrajšano obliko. Po odpadleme snideta se dva rr (ferre f ir tre, ferris — fereris). aktiv. S. fero nosim, nesem fers idr. fert P. ferimus fertis ferunt Praes. indik. p ass. feror žene me (nošen bivam) ferris fertur ferimur ferimini feruntur Imperf. konjunk. S. ferrern nesel, nosil bi jaz ferres ti f er ret idr. P . ferremus ferrent ferrer gnalo bi me (bil bi nošen) ferreris te ferretur idr. ferremur ferremmi ferrentur 99 Imperativ. Jnfinitiv. ferre nesti ferri nošen biti; vse drugo oblikuje se pravilno, kot: ferebam, ferebar , tuleram, tulissem, latum est. Tako tudi sestavljenke s praeposicijami, kterih poslednja črka st' včasi spremeni ali assimiluje. — 3 > omni te-le: afero (ad- c ferre). attuli, alldtum donesti. aufero (abs- auferre), abstuli, ablatum odnesti. d faro (dis- d ferre), distuli, dilatum odložiti. confero (con- confcrre), contuli, collatiun znašati. effero (ex- efferre), extuli, elatum iznositi. offero (ob- offerre), obtuli, oblulum ponuditi. sif ero (sub - sufferre), perf. sustinui, supin. sustentum prenašati. tollo (tolttre), sustuli , sublatum odpraviti. attollo vzdignem (brez perf. in supin.). extollo povzdignem (brez perf. in supin.). §133. 4) volo, velle, volni — hoteti. nolo, nolle, nolui (iz non-ne volo) ne hoteti. malo, malic, modni (iz mage, magis volo) rajo. S. vdlo hočem vis hočeš vult idr. P- volumus vultis volunt Praesens indikativ. nolo nočem non vis non vult nolUmus non vnltis nolunt malo raji čem mdvis mdvult malumus mavultis malunt 7 * 100 Konjunktiv. 101 velle hoteti voluisse (ni ga) Pr. vdlens hote volendi Infinitiv. nolle ne hoteti noluisse Particip. ntilens nehote Gerundium. nolendi I malic raji (. . .) I maluisse (ni ga) (ni ga) (ni ga) Imperativ. I. S. 2. noll nemoj, ne, nikar p. 2. nolite nikarte II. s. nolito nikar, nimaš p. nolitote nolunto naj ne. 5) eo, tre, Ivi. itvm — iti, hoditi, sprega se do IT. spregatvi, razun p ra e s. in kar je izpeljanega iz njega; korenika kratek i podaljša se v i, razun v supin.; part. fnt. in pa v it, lens. 102 lndikativ. S. ibo pojdem, šel bom ibis pojdeš, šel boš ibit itd. P. ibimus ibUis ibunt Imperativ. I. 2. s. I pojdi p. Ite pojdite II. 2. s. ito hodi 3. p. ito naj hodi 2. s. itote hodite 3. p. eunto .naj hodijo. Infinitiv. praes. ire iti, hoditi perf. ivisse (isse) fut. iturus -a -um esse P e r f e k t in vse, kar pravilno (ivi, iver im; ivercim, iz eo in p ra ep. navadno v iz Futurum. Konjunktiv. ni ga. Particip. praes. 'iens, euntis futur. iturus -a -um ki pojde, namenjen iti. Gerundium. G. mudi — D. cundo etc. Supinum. I. ituui hodit II. Uu ? izpeljanega iz njega, oblikuje se ivissem). — Samo, da sestavljenke lahujejo. — Take so: abeo, abii -itum oditi exeo, exii adeo, adii obeo, obii pereo, perii iziti iti h komu opraviti poginiti protereo minoti, izpustiti redeo vrniti se subeo prevzeti (kaj) v me o (venuin eo) na prodaj biti, ali prodavan. co kot intransitiviii rabi se v pass. samo za 3. osebo s ing' (itur hodi, ide se; ibatur hodili so). Nektere sestavljenke dobijo transitivni pomen, ter imajo pa s ' siv za vse osebe povsodi. — npr.: adcor obiskovan sem obeor adiris adltur etc. obitur (munus) opravljan je etc. practercor izpuščen sem; praetcrita res est opuščeno, 103 §135. 6) queo , qmre (qulvi, quitum) — moči. nequeo, nequire — ne moči spregata se čakor eo ; vendar razun praes. in d. in konj. oblike niso mnogo v rabi. Indikativ. S. nequeo ne morem nequis ne moreš nequit itd. P. nequimus nequitis nequeunt nequibam nequibas etc. Nota. Za passiv nahaja se heguitur, guitur, neguUus -a -um est, v zvezi z i n f i n. p a s s. (res nosci quita non est). §136. 7) fio, fteri, fctdus -a -um sum — storiti se, zgoditi se, nastati, postati. Fio je tvorna oblika za trpni pomen glagola facio; sprega se po IY. spregatvi, samo z razločkom, da v inf in. praes. in konj. imperf. za i vtakne se e. Praesens. Konjunktlv. nequeam da ne morem nequeas itd. nequeat nequedmus nequeant Imperfectum. nequirem nequires etc. on -a 104 Futurum. Indikativ. Konjunktiv. 8. fiarn postal bom ni ga. fies boš fiet zgodilo se bo etc. Perfectum (fadus sum) in kar se izpeljuje iz njega, obli¬ kuje se pravilno, npr.: Perfectum. fadus -a -um sum storjen sem fadus sim da sem storjen es si si est zgodilo se je je idr. itd. Plusquamperfectum. fadus -a -um eram storjen sem fadus essem eras si etc. erat zgodilo se je zgodilo bi se bilo. itd. bilo Imperativ. S. 2. fi bodi, postani fte Particip. praes. — perf. fadus -a -um futur. faciendus -a -um Infinitiv. praes. fia'i zgoditi se, poste ti perf. fadum esse da se zgodilo futur. fadum iri (futurum esse, ffrre) da se bo zgodilo, da bode. Nota. Composita iz facio, ki obdržijo a spregajo se v pass. po fio, npr.: calefacio grejem, calefis etc., ki pa a premeni j o v i, pravilna so: perficio storim, perficior etc. Pomanjkljivi glagoli (verba defedlva). Verba defedlva so taki glagoli, za ktere jezik ni izobrazil vseh oblik, ker jih ne potrebuje. § 137. V coe Ph c ocpisse — pričel sem, jamem. memini, meminisse — spominjam se, pomnim. novi, novisse — vem, poznam, znam. odi, odisse — sovražim. Nota. To so prava perfecta absoluta, ker dejanje traja v doticni sedajnosti. 105 Obrazujejo perf. in kar se izpeljuje iz njega pravilno. Perf. velja za praes.; plusqpf. za imperf. ; fut. exact. za fut. simpl ex. Perfectum. Ind. coeperam začel sem bil Konj. coepissem Plusquamperfectum. memineram spomnil noveram znal sem sem se memmmmpomnil bi novissem znal bi oderam sovražil sem odissem sovražil bi Futur. exactum. coepero pričnem I meminero spominjal I novero znal bom I odero sovražil bom se bom | Imperativ. I memento spomni se I |mementote -ite se | perf. coepisse I meminisse fut. coepturum esse | Infinitiv. I novisse (nosse) I odisse — j ossurum esse perf. pass. coeptus fut. coepturus Particip. lact. exdsus sovražeč | osiLrns -a N ota. coepi rabi se v pass. z infin. pass., npr.: castra muniri coepta sunt. Nota 2. za praes. rabi se včasi glagol incipio zacčnjam. §138. 2) ajo (aio) — pravim, velim, dem, da! ima samo te oblike: 106 Imperfectum. S. ajebam djal sem vselej P. cvjebamus djali smo vselej ajebas (trdil si vselej) ajebdtis ajcbat (pravil je) ajebant Perfectum. S. 3. dit djal je, rekel je, Velel je. Nota. Vprašavno aisne meniš-li — skrči se v ain. a jo dela govor zavisni (oratio obliqua). §139. 3) inquam — pravim, dem, velim, djal sem rabi se le takrat, če se navajajo besede nespremenjeno kake druge besede, stoji pa vselej za eno, ali več besedami navedenega govora. — Oblike ima te-le v rabi: Praesens. indik. S. inquam dem, pravim inquls itd. inquit P. hujuimus inquitis inquiunt Futurum. S. 3. inquiet poreče Imperf. indik. 3. ihquiebat djal je (večkrat) Perfectum. S. 2. inquisti rekel si 3. inquit rekel je, djal je. 4) fari, — govoriti, praviti je zastareli, pesniški glagol; v prozi je rabljen večidel sestavljen: affari nagovoriti; effari, prof ari sprogovoriti; praefari v vaj ati. Oblike pod * rabijo se le v sestavi. Oblike navadno v rabi Praesens. S. 3. fdtur pravi, govori P. pro-fdmur * af-fdmini * prae-fantur- ima te: Imperfectum. S. 1. fdbar govoril sem Konj. farer govoril bi. 107 Futurum. S. 1. fdbor rekel bom falus sum, sim Perf. Plusquamperf. prae-faberis* prae-fabitur* idr. vse P. 1. prae-fabimur* falus eram, essem idr. vse. Infinitiv. fari govoriti. Part. perf. fatus rekši; praes. fans rekoč.* Imperat. prae-fdre .* Gerund. fando (npr.: audivi). Supinum. effdtu* quaesumus prosimo, vtakneta se v stavek brez vpliva na konstrukcijo, ter sta mu samo za povdarek. Rabita se v vprašanji in imperativu. (quid, quaeso, interest kaj neki je na tem razločka?) dic quaeso no povej no! 2) Imperativi: age, agite nuj, nuj te (age lege nuj beri). si n g. age rabi se tudi za množino (age legitej. a pdge proč! poberi se! apage kune proč ž njim! cedo semkaj! daj! povej! (cedo aguam vode sem! cedo quidfaciam Posamezne oblike. §141. f quaeso prosim. kaj naj storim? ave, salve, vale (avere, salvere, valere). I. ave zdrav bodi salve zdravo vale z bogom avete da ste mi salvete zdravi valete srečno zdravi II. aveto da si zdrav salveto da si si zdrav salvebis valebis Nota. valere zdrav, jak sem, veljam, rabi se kot popolni glagol. 108 142. Neosebni glagoli (verba inipersonalia). To so tisti glagoli, pri kterih subjekt ni izražen, ter so rab¬ ljeni samo v 3. osebi sing. — Pomena so raznega. a) taki, ki kažejo prizore v naravi, kot: fulgvrat bliska se b) taki, ki naznanjajo dušne občutljeje, kot: miseret smili se mi kdo, perf. miserltum est. pudet sram me je česa. piget mrzi se mi kdo (česa), mrzi me kaj; perf. piguit. pomitet kesam se česa; poenituit. taedet gabi se mi kaj, gnusiti se; pertaesum est. c) taki, ki so čisto (tudi v slov.) neosebni, kot: decet spodobi se, pristuje, decuit. dedicct nespodobi se. libet, Itibet rači se mi, ljubi mi se; libuit , lubitum est. licet svobodno je, dopuščeno je; licuit, lieitum est. oporb t treba je; oportuit. refert j na tem je, da — ivterist j ležeče je, da — d) taki, ki so sicer personalni, pa v nekterih p o- I menib rabijo se neosebno, kot: pluit deži, dež gre ningit sneži, sneg gre tonat grmi grandinat toča gre vesperascit mrači se, večen' se lucesdt dani se. accidit contingit evenit zgodi se pripeti se nastane. restat superest ( dalje, \ sufficit dovelj je. dalje, preotsaja constat pdtet apparet ll(jU' t neznano je praestat juvat expedit conducit bolje je ugodno, drago je, godi mi. koristno je. etc. 109 Oddelek IV. GLAVA X. Členki (particulae). H členkom spadajo: 1) Prislovi (adverbia). 2) Predlogi (praepositiones), 3) Vezniki (lonjunctiones), 4) Medmeti (interjectiones). §143. I. Prislovi (adverbia) vežejo se z glagoli, pridevniki in prislovi, ter naznanjajo dejanju: čas, kraj, način ali vzrok; delijo se toraj po pomenu v: 1) adverbia temporis (časovni) olim nekdaj, nune sedaj, turu ondaj, takrat. 2) adverbia loči (krajevni) ibi tam, ubi kjer, kje ? kic tukaj, kine od tod. 3) adverbia modi el causae (načinni in vzročni) prudeli¬ ter previdno, clam skrivaj, cur, ideo zakaj ? zato!) Po izpeljavi razpadajo se prislovi tako-le: 1) Adverbia nominalia (im en ni prislovi) alte, eleganter, tuto, facile. cf. §. 71. 2) adverbia verbalia (glagolni prislovi) doete učeno, seereto skrivaj, certatim za stavo. cf. §. 71. 3) adverbia pronominalia (z a im ni prislovi) ubi kjer, unde od koder, guando kedar, ex quo od kler. cf. §. 88. 4) adverbia praepositionalia (predložni prislovi), to je, če praeposicije pri sebi substantiva nimajo. §144. Naj bolj navadni praeposicionalni so ti-le, in sicer krajev¬ nega in časovnega pomena: ante pred, spredej citra les, na tej strani antea J pred tem. pred, prej. contra nasproti antehac poprej cxtra zunaj circa okoli intra vmes circiter nekako, okoli intue znotraj 110 111 II. Predlogi (praepositiones ). Praeposicije so besede, ki kažejo razmere med dvema ose¬ bama ali stvarema, ali pa med predmetom in dejanjem. Vežejo se praeposicije ali v ablativom, ali a ku s a ti v o m, ali pa z obema. §147. 1) Praeposicije z a k us a ti v o m: ad k, do, pri adversus proti, zoper cmte pred apud dr ca, circum okoli ad ripam do brega adversus hostes ante hortum pred vrtom apud vicinum pri sosedu drča muros okol zidov citra, ds tastran, te plati, takraj contra proti, zoper (sovražno) erga proti, do (v prijaznem pomenu) extra zunaj infra pod intra znotraj, notri, v inter med juxta tik, zraven, poleg ob zavoljo, zarad penes pri, v rokah pcr skozi, po (lok.) pone za (soc.) post za, po, črez praeter mimo, razun prope blizo, zraven secundum po, ob (lok.), za supra nad, črez trans črez, prek, ono stran ultra črez (akus.) versus proti cxtra hortum zunaj vrta infra coelum pod nebom intra hortum znotraj vrta inter fratres med brati juxta aquam tik vode ob injuriam zarad krivde p. regem v oblast kralja p.pagum skozi vas, p.fratrem po -hoiium za vrtom [bratu za vrtom, črez tri dni -hortum mimo vrta, razun treh -urbem blizo mesta -legem po postavi, ob vodi, za vodo -aquam nad vodo, črez sto -fluvium črez reko, onostran reke -montes črez hribe ad orientcm versus proti jutru Labacum versus proti Ljubljani. Nota. versus stoji za svojim substantivom; in sicer pri mestnih imenih sam, pri drugih besedah vzeme še ad, in pred akus. 112 §148. 2) Praeposicije z e a, ab, abs od absque , sine brez coram pred (soc.) pričo cum s, z (soc.) de o (lok.) „ s. z (genit.) e, ex iz prač od, zavoljo „ pred (soc.) pr o za (akus.) „ pred (soc.) ., po (lok.) sine brez tenus tj e do Nota. a, e rabita se pred h (tudi soglasn.), tenus stopi za a §149. 3) Pr a ep o si c ij e:_ in. i b 1 a t i v o m. a patre, ah amico, abs te od očeta brez očeta -judice sodnikom -judice sodnika -patre z očetom de re o tej reči de colle s hriba - aqua, domo iz vode, iz hiše prae timore od straha -castris pred taborom -patria za očetnjavo pred taborom pro re po okolščinah -timore brez strahu or e tenus do grla. soglasniki; ab, ex pred samoglasniki, in pred blat. sub, subter, super zahtevajo aku s ati v na vprašanje kam? in aquam v vodo sub montem pod hrib subter cutem pod kožo super domum nad hišo a b 1 a t i v na vprašanje kje? in aqua v vodi sub monte pod hribom subter se pod seboj super, de o čem govoriti. §150. Praeposicije v sestavljenih besedah. Praeposicije se sestavljajo včasi z drugimi besedami (zlasti glagoli in imeni), ter dajo poseben pomen po prvotnem pomen 11 1 praeposicije; toda v glasu se spremeni praeposicija večkrat, tak" da soglasnik na koncu ali odpade, ali pa preide v srodni, ali T j podobni začetnemu soglasniku druge besede (upodabljajo se, assi' I milujejo se, poenačijo se). Posamesno je pomniti: a. ab, abs od — a stoji pred m, v, npr.: amoveo, averto; a&pr^l vokali in drugimi konsonanti: abeo, abrepo; au imata: aufi' 0, aufugio odnesem, odbežim; abs je pred c, t: abscondo, abd’ neo: b odpade pred^; asporto odnesem. 113 ad do, pri — d ostane pred vokali in pred d, i, j, m, v: adeo, adjungo, admiUo, advena; sicer se p o enači: accedo, affiigo, all6- quor etc.; d se spremeni pred c in q v c: aeqw.ro , accurro; d odpade pred gn, tudi cesto pred sc, sp, st: agnosco, aseribo. čire,um, okoli — ostaja nespremenjen, razun da m odpade pri eo: circuitus (obhod). coni (cum) s, z — obdrži m pred b, p, m: combibo, compono, com- mitto; pred /. r se poenači m; colloguor, c&nipio; pred dru¬ gimi konsonanti nastopi con: confero, congero. e, ex iz — cx stoji pred vokali, in pa pred c, qu, p, s, t: exeo, experior; pred/je ef: effodio; sicer je e: emitto, eligo. in v — pred l, v se poenači n: illudo, irrumpo; pred b, p, m nastopi im: impono; sicer navadno ostane: induco, ingero. inter med — ostane, razun v intelligo. ob poenači se pri c, f g. p: oppono, offero; os ima v ostendo; sicer nespremenjeno. per skozi — ostane; poenači se v pdUcio; r odpada v pejero (per-juro). post za — ostane, st je izpadel v pomoerium, pomeridianus , okolica, popoldanšnji. pro naprej — ostane nespremenjen pred konsonanti in h: pro- pello; d se mu priklada v prodirc , prodesse. sub pod, izpod — pocnačuje se pred e, f, g, m, p, včasi r: succedo, sujfoco; b odpade pred sp: suspicio. trans črez — ostane; transeo, transpono: včasi odpada nš: trado, traduco. §151. P r a e p o s i cije neločivneso take, ki se rabijo samo v sestavah, same pa ne. amb- okoli, ob: ambire, ambdges ovinki; b odpade pred p: ampulo, obrežem. dis- raz: distraho raztegnem; s se poenači pred f: diffundo : včasi s odpade: diduco. dilabor razpadem se. in- ne — je nikaven, in v rabi pri subst. adj. part.: insipims, inhumanus. ne- nazaj, raz: revertor nazaj pridem, resSco razrežem; pred vo¬ kali dobi d: redeo. ee — od: secedo odstopim; pri adj. je enak »im brez: securus brez¬ skrben; so je v eocors brezsrčen, »obriut trezen. 8 114 HI. Vezniki (conjunctiones). Konjunkcije so tisti členki, kteri vežejo med seboj ali posamezne besede, ali pa cele stavke, ter kažejo razmere stavkoi med seboj. In kakor so stavki ali priredni (koordinovani) ali pa pod¬ redni (subordinovani), tako se ločijo vezniki v koordinovanf in subordinovane. §152. A) Konjunkcije priredovavne (koord.): 1) copulatrvae (vezavne). et in, i, pa, ter atque 1 ac ] in P a ’ in que ter, pa etiam rjuoguc nec neque tudi, i niti, et et in in; in pa; i, i nec nec ) niti niti neque neque { ne ne f in ta, in oni ) zdaj zdaj I nekaj nekaj I kakor tako tum tum tlim- curn cum tum tudi ne, ni ne, pa ne. partim partim deloma deloma. aut vel sive ve 2) disjunUvae (ločivne). ali, ali pa aut aut ali ali vel vel bodi si, bodi si sive sive ali, bodi si, bodi si. 3) adversativae (protivne). sed toda, nego, temveč atqui in pa, pa vendar venim ali, pak, ampak, temveč at pa, toda vero a, pd ceterum toda, v ostalem, sicer autem pa, a, pak tamen vendar, pa vendar. 4) concluslvae (sklepavne). ergo torej, zatorej, dakle proinde po tem takem, zato itaque zato, zarad tega igitur tedaj, zatorej ideo zato, zatega del eo zato, zarad tega. 115 5) causales. a) trdivne (razlo/.ne) v prirednem b) vzročne v podrednem stavku, stavku. nam, kajti, zakaj quia ker (objektivno) enim namreč, kajti, ker quoniam ker, pac, ker že itrnim saj, pač da, kajti. quod ker (subjekt.) quum ko, ker siquidem vsaj. Notae. 1) que, ve ste enklitiki. 2) quoque, vero, autem, igitur nepričenjajo stavka, stavijo se vsaj za eno besedo. 3) ac ne stoji pred vokalom, in h. §153. B) Konjunkcije podredovavne (subord.). 1) temporales (časovne). quum (cum) ko (jednokratno), kedar; kedarkoli (večkratno) ubi ) kakor; kedar; brž ko, kakor hitro brž ko kakor hitro ko; kakor ob enem, ko ut quum primum ubi primum ut primum simulatque simulac antequam ) priusguam j P redn0 ’ ko ’ dokler ne postguam potem ko; kedar, pokler dum med tem ko; dokler doneč j quoad j dokler; dotle, da. 2) comparativae (primerjavne). ut, uti, sicut, velut prout kakor, kakor ko; npr.: quam kakor; nego quaei, ut si, velut si kakor ko bi, kakor da. 3) conditionales (pogojne). si če, ako, ko, da, da bi nisi če ne, razun če sin če pa, ako pa dummddo če le, da lč, samo da. 116 4) concesslvae (dopustne). etsi, tametsi, etiamsi če tudi, dasi (ravno), če prav quamquam če ravno, ako ravno qu,um ko vendar, če ravno quamvis kakor koli, kakor naj, kar (kolikor) hočeš licet naj si, dasi ravno ut postavimo, da, naj. 5) consecutmae (posledične). ut da ut non da ne ita ut tako da quin da bi ne, da nebi, da. 6) jinales (namerne). ut da, da bi, naj quo da tem (bolj) ne da ne, da bi ne, da naj ne quomhius da ne . . . neve niti da, in da ne, in naj ne 7) Interrogativae (vprašavne) so tisti, ki vvajajo vprašanje. ne (enklit.) li? jeli? ali? an ali (pa) num mar ? morda ? ali ? kaj ? annon morda ne ? ali ne ? nonne ali ne? jeli da? kajne? §154. IV. Medmeti (interjediones). Interjekcije so besedice, ki naznanjajo dušne občutltfi ter ne stoje v nikakoršni zvezi slovnični z drugimi besedami. Izrazi n 55 n ii 11 55 Eabijo veselja: eja! ju, juho! žalosti: heu, eheu! joj! gorje! graje: ohe, hui fej. nevoljo: ah, a, ba. začudjenja: hem, j>rd oho, jej, jej! opombe: en, ecce.' čuj! lej! nuj! evo, eno, trditve: hercules! hercule! mehercle! medme fidius bogme! bormež! se tudi imperativi: age, agite no! nuj! daj! eto. 117 GLAVA XI. Izpeljava besedi. §155. Besede so po stroju: a ) jednotne (simplicia), kot: aqua, duco voda, peljem. b) sestavljene (composita): aquaedudus vodovod. J e dnotne so: a ) debla, včasi tudi korenike (primitiva): animus, fortis srce, hraber. b) izpeljane (ierivdta): animdsus,fortitudo srčen, hrabrost. Iz p eljane so: a ) glagolne (verbdlia), če so izpeljane iz glagolov: audi- tor poslušavec, audax drzen (audire, audere). b) i m e n n e (denominativa), izpeljane iz imen: pecunia (pecu), militaris (milesj. Izpeljava substantiva. §156. A) Substantiva v e,rb ali a (glagolniki). 1) Obrazilo or (tor, sor) dene se k supinu mesti suff. um, in naznanja delajočo osebo, npr.: ardtor orač (arare), rector ravna¬ telj (reg er e), hortator nagovornik (hortari) etc. Nota 1) Za femin. veljd obrazilo -trto (mobil.), npr.: nutrto dojka, rednica; adjutrto pomočnica; victrto zmagavka; expidtrto proganjavka; duc- trto voditeljica. Nota 2) Na -tor so izpeljani nekteri iz substantiva, npr.: janitor vratar (janua): viator popotnik (via); vinitor vinšek, vincar ( vinea ). 2) Obrazilo -a, -us, -o obesi se na praesens mesti suff. 0 (io), in kaže osebo, ki se z dotičnim dejanjem peča, ali tudi stanje njeno, npr.: scriba pisar, coquus kuhar, bibo (-onis) popijač, advena dohodnik (gost), transfuga (-us) uteklec, uskočica. 3) Obrazila, ki kažejo dejanje, stanje samo na sebi, razna so, in se devljejo ali na praes. ali na supin. (brez suff.). a) -io -us ; na -io kažejo dejanje kot abstractum; na -us kot coneretum, npr.: saltatio skakanje, saltus skok j consensio sporazumljenje, consensus soglasje; progressio napredovanje, pi'ogressus napredek; cursio, cursus etc. b) -ura kaže večidel na kako pečanje (opravilo) s čim, npr.: mercatura trgovina, cultura agri poljodelstvo, sepultura pokop. 118 c) -hm dušno občutljeje, pa tudi konkretno, npr.; gaudium I veselje, odium sovraštvo, incendium požar etc. d) -or večidel dušno stanje naznanjajoč, npr.: dolov bol. I furor besnota, pallor bledost etc. e) -igo kaže iz glagola nastalo stanje, npr.: rubigo (rubeo) I rja, vertigo (vcrto) motljavica. f) -ido, -edo kaže dušne in telesne lastnosti, npr.: cufido I želja, pohlep, pinguedo tolstost, debelost etc. g) -ela kot: corruptela pekvara, cjiierda tožba. 4) Obrazila -men -mentum. včasi z i spredej, kažejo konkretne I reči, večidel trpnega pomena, in sicer kot pom o ček, sred-j stvo, orodje, npr.: alimentum živež, fragmentum ulomek. i\di- I mentum obleka, agmen vlak. krdelo, himni svečava, acumni ost. I ostroumnost etc. — Tako tudi obrazilo -lum, bvlum, culum , npr.: pabulum piča, guberna- I culum krmilo, cingulum pas, latibulum jazbina etc. § 157. B) Substantiva d en o m i n 'a t i v a (imenni). 1) Kraj, shrambo naznanjajo besede z obrazilom a) -arium, ki daje substantive, ki kažejo shrambo: tura- I rium zakladnica, granarium žitnica, kašča, plantarium cvet- I njak, seminarium drevesnica, odgojilnica. b) -etum, ki pridjan rastlinam, kaže njih množico, tudi kraj: olivetum oljkini gaj, šop; vinetum vinograd, dumetum gr¬ movje, salictum vrbovje, quercetum dobrava. c) -ile, ki pridjan imenom živali, kaže njih hlev: equile, bubih ovile ovčjak. d) -Ina : pistrina pekarija (pidov), sutrina čevljarnica (sutoi) • 2) Lastnosti in zmožnosti na a) -ia -itia, če se pridene adjektivu: astutia prekanjenost (astutus), f er oda divjost (ferus), concovdia sloga, ujemnost, ! justitia pravičnost (justus), vigilia, vigilantia budnost (vigil)- b) -monia -monium: parsimonia varčnost (pavcus), vadimonium jamstvo (vas), poroštvo. c) -tas -tus: clantas, pietas, celeritas idr. ki imajo veznik senectus, juventus. d) -tudo (vezn. i), altitudo, pulehritudo, simililudo etc. 119 3) Družbo, urad, osodo kažejo abstracta na -um: consortium tovaršija, družtvo, scicerdotium duhovščina, mmisterium služabniki, magisterium učiteljstvo, collegium zbor, tovarštvo, exilium prognanstvo, servitium sožnost. 4) Urad kaže tudi - dtus: consulatus, tribunatus kosulstvo, tri- bunstvo. 5) Deminutiva po manj savn e besede imajo -ulus -a -urn, -culus -a -um, in sicer: a) - ulus prideva se na deblo I. II. deklin, (redko na III.), če se odvrže sklonilo v genitivu. Če je spredej kak vokal, nastopi -olus, npr.: nidulus gnezdice (nidus ), plantida rastlinčica (planta), rivulus potoček, regulus kraljič (rex), capitulum; jiliolus sinek, filiola hčerka, bestiola živalca. Nota 1. Yčasi izpade u, ter nastopi assimilacija, zlasti za /, n, r, in obrazilo je -ellus -■Hus, npr.: corol/a venček r— coromcla; lajpillus kamenček — lapidulus; ageJlus njivica — agrulus; sigillum podobica =; signulum; hbellus knjižica. Nota 2) Besede na -ulus -ula -ulum spremenijo pri assimilaciji v na c ali i, npr.: ocellus očesce (oculus); tabella tablica ( tabula ); baciVum palčica ( baculum ). b) -cidus, prideva se substantivom III. IV. V. deklin., tako: a) subst. III. na -l -er obesi se k n o m. npr.: animcd- culum, fr atu culus. b) pri vokaličnih na deblo: navicula čolnič; plebecula, die- cula; reticulum mrežica. c) pri IV. dekl. gre u na i: versiculus vrstica, articulus členek. d) subst. III. dekl. na -o imajo -unculus -a: homunculus človece, oratiuncula govorček. h) Patrongmica rodbinska imena. 1. Mas culi na imajo pritiklino -des, gen. - dae , in sicer: o) -ides tista, ki so izpeljana iz imen na -eus, -cles, npr.: Atrides Atrejevič, Hcraclldes Heraklijevič. b) drugi imajo pred -des kratek vokal, npr.: Priamides Pria- movič, Danaides Danajev sin, Lacrtiddes Laertov sm, Telamoniddes Telamonovič. 2. Peminina imajo -eh, gen. -eidis izpeljana iz imen na -eus: Nereis, Nerčidis Nerejeva hči. — Druga imajo -ias, gen. " ladis : Thestias, Thestiadis ,* tako: llias, lliddis Iliada. 120 Izpeljava adjektiva. A) A d j e div a v er b ali a (glagolski). Imajo obrazila: 1) -ax, kteri naznanjajo nagon, ali zmožnost, npr. : audax predrzen (audere), edax požrešen. firax rodoviten, morda® popadljiv, rapax roparski. 2) - ulus: credulus lahkoveren, querulus tožljiv (ki rad toži), sedidus priden, bibulus popiven. 3) -idus kaže stalno lastnost: avidus pohlepen, calidus vroč, vali- dus močen, rapidus dereč. 4) -lis -bilis izražuje mogočnost: docUis učljiv, credibUis verjeten, fragilis krhek (lomljiv), flcctilis pripogljiv, mobilis premakljiv 5) -bundus ima pomen par ti cipa praes., pa krepkeje izreka: moribundus umirajoč, mirabnndus čudeč se, furibundus div¬ jajoč, populabundus pleneč. 6) - cundus kaže zmožnost, pa tudi strast: facundus zgovoren, ira- cundus togoten, verecundus sramežljiv. §159. B) Adjediva d en o min ati v a. 1) tvarino kažejo z obrazilom na a) -eus: argenteus srebrn, aureus zlat plumbeus svinčen, ferreus železen. b) -inus: faglnus bukov, cedrinus cedrov, iz cedra, quernus hrastov. c) -ceus -cius : membranaceus kožji, latericius (iz opeke) ceglen. 2) Kamor kaj spada, od koder kaj izvira, kažejo adjektivi a) -ius: regius kraljevi, oratorius govorniški, patrius domačin¬ ski, Korinthius Korinthski. b) -icus : bellicus vojašni, bojni, bojevit; domesticus domačinski, civicus meščanski, Africus afriški. c) -Inus: marinus morski, divinus božji, equlnus konjski, caninvS pasji, Latinus Latinski. d) -ilis: virilis možki, hostilis sovražni, juvenilis mladenški, sc- nilis starostni. e) -dris -dlis: naturolis naravni , fatalis osodni, regalis kraljevi, popularis ljudski, militaris vojaški, consularis konsulski, 121 f) -drius zlasti pri redovih: gregarius prostak, legionarius člo¬ vek iz legije, numerus quinarius petorica, versus senarius šeststopični stih, komo tricennarius tridesetletnik. Nota. V zvezi z res rabi se za mnoge predmete, npr.: res pecuaria živinoreja, res nummaria denarstvo, res frumentaria živež; v zvezi s faber pomeni rokodelstvo: faber lignarius tesar, f.ferrarius kovač; z ar s: statuarius podobar etc. g) -ivus: aestivus poleten, tempestivus času primeren. h) -nus: hodiernus današnji, hesternus včeranji, nocturnus pono¬ čen, diurnus podneven. i) -anus kaže zlasti krajevne razmere, ali pa je izpeljan iz osebnih in narodnih .imen: montanus gorski, urbanus mestni, fontanus studenčen: Romanus Rimski, Hispanus Španski; Livia- nus Livijev, Virgilianus Yirgilijev, Caesarianus Caesarjev etc. k) -ensis samo krajevno: forensis tržni, Circensis, Carthaginiensis Karthaginec, Atheniensis Athenec. l) -ester: campester poljski, pedester pešec, terrester zemeljski, equester viteški. 3) obilnost tega, kar izrazuje substantiv, kažeta: a) -osus (-uosusj : animosus velikodušen, vitiosus pregrešni, fruc- tuosus rodoviten, saltuosus gojzdnat. b) -ulentus (olentus): opulentus bogat, fraudidentus goljufiv, tur- bulentus nepokojin. 4) -dtus -itus -utus kaže, da kdo (kaj) ima to, kar subst. nazna¬ nja: cornutus rogat, scelestus hudoben, astutus prekanjen, barbatus bradat, crinitus lasat, togatus v togi. 5) Mestna imena obražujejo se adjektivno po razno: -anus: Albanus, Cumanus Alb(an)ski, Kum(an)ski. -Inus: Amerinus, Florentinus. -ensis: Narbonensis , Sidmonensis. -as (gen. -dtis): Aquinas, Arpinas. -aeus: Smgrnaeus. 3) Osebna imena včasi na -eus: Sophocleus Sophoklejev, Epicureus, Fgthagoreus. 122 C) Adjectiva a d v er bi ali a. Včasi se izpeljujejo adjektivi iz adverba, s končnico -ermu -tmus: npr.: Jiodiernus (hodie) današnji, hosternus (heri) včerašnji, sempiternus (semper) večen, crastinus (cras) jutrašnji, pristinus (prius) prešnji, diutinus dolgo trajoč. Izpeljava glagola. § 160* A) Ve r b a v er h ali a. Verba verbalia (glagolski) delijo se v štiri vrste: 1) Verba frequentatlva (ponavljavni) kažejo dejanje ali sta¬ nje, ki se večkrat in v različnih dobah ponavlja. — Izpeljujejo se iz supina tako, da se spremeni -atum \ Atare, sicer -um v -are. damo . damatum damitare rogo, rogatimi, rogitare volo. volatum, volitare cano, cantum, cantare volvo, volutum, volutare pello, pulsum, pulsare rapio , raptum, raptare kričati, pokričevati popraševati frfoleti (sem ter tj e) popevati preobračati potrkovati plenjevati. Nota 1. Nekteri se iznova spreminjajo, npr.: dictitare narekovati, can- titare popevati, pevati. Nekteri so v .rabi samo kot frequentativa: actitare delovati, Jute- sitare pomišljevati, lectitare čitevati, scriptitare pisevati. Nota 2. Iz 3. osebe pr a e s. so izpeljani: agitare gonjevati, fiuitare potekati, noscitare poznavati, guaeritare popraševati. 2) Verba inchoatlva (pričetni), obrazujejo se na -sco, in grejo po III. konjugaciji: calcsco (caleo) ogreti se revivisco (vivo) oživeti ingemisco (gemo) vzdihniti extimesco (timeo) ustrašiti se contremisco (tremo) stresniti se obdormisco (dormio) zaspati. concupisco (cupio) poželeti 3) Verba desiderativa (hrepenenja) obrazijo se iz supina na -urio (-urire) po IY. konjugaciji: edo, esum, esurio lačen biti emo, emptum , empturio kupovati (kupljevati) peto, petitum petiturio natecati (poganjati) se za kaj. 123 4) Verba deminutiva (pomanjševavni) kažejo nekako zanič¬ ljivo pomanjševanje: canto, cantillare žvrgoleti, cvrčati sodbo, conscrilnllare načrčkati. B) Verba denominativa. Verba denominativa se izpeljujejo iz substantiva in adjektiva po I. II. in IY. konjug. (-are konjug. -ere. a) na -are so preliajavni: mcicula) maculare oskruniti laus , laudare hvaliti leviš, levare vzdigniti liber, liberare oprostiti. b) na -ere so neprehajavni: fios, florere cveteti lux, lucere svetiti se. -ere -ire), samo inchoativa po III. c) na -ire so preliajavni in ne¬ prehajavni: jinis, finire končati poena, punire kaznovati insanus, insanire bluditi frons (dis), frondescere zeleneti. DRUGI DEL Skladnja (Syntaxis). GLAVA I. O stavku sploh. Skladnja (syntaksa, sestava) je nauk, kako naj se vežejo besede v stavke, in kako stavki med seboj. Stavek (enuntiatum, enuntiatio) je zveza posameznih besedi v umevno celoto, t. j. vsaka z besedami izražena misel. Stavek, kteri izražuje sam ob sebi misel, zove se samo¬ stojni ali glavni stavek (enuntiatio primaria — Hauptsatz). Stavek, kteri sam za-se nima polnega pomena, ter služi dru- zemu, da ga dopolnjuje, zove se odvisni stavek (enuntiatio secundaitia — Nebensatz). Zveza samostojnih stavkov veli se priredje (coordinatio ), t. j. priredni stavki (Satzverbindung). Zveze odvisnega stavka z glavnim stavkom zove se pod¬ redje (subordinatio), t. j. podredni stavki (Satzgefugej. Glagol glavnega stavka imenujemo verbum finitum, glava' I glagol, v ožjem pomenu (v širjeni pomenu so verba Jinita tud" imperat., konjunk., indikat. v odvisnem stavku). Bistvena člena vsakega stavka sta: a) osebek (subjedum)! I b) dopovedek (pracdicatum). Subjekt je oseba ali stvar, o koji je govorjenje. Praedikat je to, kar se o njej dopoveduje, npr.; Discipidvo seribit učenec piše; magister docet učitelj uči, 125 A) Subjekt stoji v nominativu in je: ali substantiv (samostavnik), ali pa kar substantiv zastopa, namreč: prono- men (zaime), ad j e k ti v (pridevnik), števni k, in fini ti v tudi celi stavek. npr.: Milites pugnant vojaki.se borijo; Ule laborat on dela; divites non egent bogati ne stradajo; pauci contenii sunt redki so zadovoljni; displicere acerbum est nedopasti je britko; te aegrotarc miki triste est da si bolan, mi je tužno. Nota. Latinščina pušča, kakor slovenščina, včasi subjekt neizražen, namreč: a) če je subjekt osebni zaimek ( prononien personate) brez naglasa. scribimus pišemo, quid agis kaj delaš? b) pri brezosebnih glagolih, npr.: toncit grmi, pluit dežf, lucescit svita se. c) kedar se posname subjekt lahko iz stavkovega pomena; ali tudi če je stavkov Subjekt splošen (ljudje), npr.: dicunt pravijo, dicitur govori se; veliko dela, pa nič ne stori. B) Praedikat je ali glagol — verbalni, glagolski prae- dikat; ali pa substantiv, adjektiv numerale, pronomen, p ar ti c i p — nominalni, imenski praedikat, ki je vezan po sum, es, est etc. s subjektom, npr.: Darius regnabat — rex crat — erat regia potestate Darij je kraljeval — bil je kralj. §• 4. Praedikat se mora ujemati s subjektom, in to: 1) če je glagol v osebi in šte-vilu; 2) če je adjektiv, particip v spolu, številu in padežu; 3) če je substantiv vsaj v sklonu, ako je pa moč (pri subst. mobilici), pa tudi v spolu in številu. npr.: Homo laborat; pisces natant, aves volant, vos discitis , nos scribimus; — Animus immortalis est, corpus mortale. Haec negotia difficilia sunt; aqua frigida est. — Usus est optimus magi¬ ster; historia vitae magistra. Athenae artium inventrices fuerunt. Pravila za ujemanje (congruentia). A) Praedikat glagolski. 1) Glagol se ujema s subjektom v osebi in številu strogo po gramatični obliki subjektovi; toraj stopi glagol v plural tudi a ko je subjekt lejeden, oblika pa pluralna; npr.: Discipulus discit, discipuli discunt; quare non didicisti f nos discebamus. — Castra e ^pugnabantur; divitiae appetuntur — taborišče, bogastvo. 126 §. 6. 2) Če sta dva ali če je več subjektov, velja splošno pravilo to, da stopi glagol v plural, če tudi so posamezni subjekti v singularu. Posebej je zapomniti to-le: a) Kedar se vzame več subjektov kot množina, tako da se v sloven. lahko reče: oba, vsi, ondi glagol mora biti v pluralu. npr.: Jam pridem pater miki et mater mortui sunt — oba sta umrla. Jus ct injuria natura dijudicantur. Vita , mors, divitiae, paupertas vehementissime homines permovent. Pompejus, Lentului foede perierunt. Frons, oculi, vultus saepe mentiuntur. b) Kedar se povzame več subjektov v jedno celoto, sme biti glagol v singularu; zlasti pri dušnih zmožnostih, in ab¬ straktnih pojmih. npr.: Mens et ratio et consilium in senibus e st. Religio d fides ant ep o n at ur amicitiae. Tempus necessitasgue postulat Senatus populuscjue Romanus conce s sit. c) Kedar je več subjektov (bodi si v množini ali v jednini), in glagol velja vsacemu posebej, ravna se po onem, pri kojeffi stoji, ali pa kteri ima povdarek. npr.: Ho c mihi Peripatetici et Academia con cedit (Perif- concedunt etAcad.). Nune mihi nihil libri, nihil literae, nihil dot- trina pr od e st. Dixit hoc Zosippus et Ismenias. Origetorigis fha et unus e Jiliis ca p tu s est (jilia capta). Nota. Ako je subjekt skupni samostavnik ( collectivum ), ter na¬ znanja sam po sebi množino ( mulpitudo, copia, vis, pars), takrat se konstruuj« cesto po smislu praedikat v pluralu (spolu), čeravno je gramatični subjekt v singularu (raznega spola) constructio ad synesin ( sensum) numeri et gene>' lS ; npr.: Pars exigua Romam inermes delati sunt. Pars in crucem ad 1 ) pars bestiis object i sunt. Locros (v Lokre) omnes m uit it udo abeu>d (množica so šli). Multitudinem hoc allicit, quod p ut ant. Desectam segetw\ magna vis hominum fuderunt in Tiberim. Capita conjurationis virgis cat s ' ' (bičani) et securi percu s si sunt (obglavljeni). — Primeri slov.: Družin 9 ' kosijo. — Gospoda se spogledajo, smrt mu prizanesejo. §. 7 . 3) če so subjekti zaim en a raznih oseb, veže se glagol 2 ' važnišo; prva je važniša od druge, druga od tretje. npr.: Ego et tu discimus; tu et frater tuus discitis; vos d j fratres mei una discitis; hoc negue ego, neque tu fecimus — tega J nisva storila, niti ti, niti jaz. — Si tu et Tullia valetis, bene ash ego et Ciccero valemus. Nota. Ako pa osebi niste skupno, marveč v nasprotji, prideva se glj* gol eni sami, in pri drugi se razumčva, npr.: Ego sententiam defendo, tu vet w ego sententiam, tu verba defendis , 127 Dodatek. Če slovenski subjekt ni v nominativu (in to je pri nedoločnih števnikih, pri določnih od pet naprej in pri zanika¬ nem subjektu), takrat stopi v latin. slov. genitiv kot logični subj. v nominativ in glagol se žnjim ujema. npr.: Sešlo se je deset mladenčev; štirje so peli, šest jih jo poslušalo. Pečem adolcscentes convenerunt; quatuor canebant , et sex auscultabant. B) Praedikat adjektivni in participialni. Kjer se snideta dva subjekta, ali če jih je več, razločiti je troje. §. 8. 1) Ako so subjekti osebe, ali pa živoče stvari jednega spola, stopi praedikat v plural istega spola. Ako pa so subjekti raznega spola, ravna se praedikat po spolu važnejšem — možki, ženski. npr.: Pater et frater sani sunt; mater et soror aegrotae sunt; et frater et soror miki mortui sunt. Omnes pueri et pucllae, qui a Pomanis cap ti er ant, Scipionis voluntate suis restituti sunt. Leones et lupi praedae avidi. §• 9- 2) Ako so subjekti neživoče stvari (ali abstraktni pojmi) jednega spola, stopi praedikat v plural istega spola, ali pa (navadno) v ne utr um. Ako so subjekti raznih spolov, stopi praedikat v neutrum. pluralni. npr.: Agri et campi deva stati sunt. Vitis et ulmus jun c- tae er ant. Grammatice et mušice quondam junci a e fuerunt. Ir a et avaritia imperio potentior a er ant. Murus et porta de coelo taci a er ant. Ir a et temeritas, ct injustitia, et intemperantia fu¬ gi en d a sunt. Nequs cibus, neque potus, neque somnus, nec vigiliae nobis salutaria sunt , si modum excedunt. Honores, imperia, vic - toriae fortuita sunt. Nota. Včasih se veže praedikat z naj bližim subjektom, t. j. ali stoji pred prvim, ali pa sleduje zadnjemu. npr.: Mens, et animus, et consilium et sententia civitatis p o sita est m legibus. V is a e sunt faces ardorgue coeli nocturno tempore. §•10. 3) Ako so subjekti i osebe i stvari, ujema se praedikat z važnejšim. 128 npr.: Bolo milite s atque signa militaria ob s c ur ati sunt; Potres decrevcrunt, leg ato s, sorte s que oraculi exspectandas csse (glavna rečjo odgovor). Populi, provinciaeque liber ata c suni Thrasgbulus contunptus est a tgrannis atque ejus solitudo. Nota. X e u t r. plur. se rabi, če se povzameta oba 7 a skupno stvar, kot: Natura in im i ca hiter ne sunt libera civitas et rex. Rex reg n umqui Macedoniae Ro mano rum fu tura sunt. C) P r a e d i k a t substantivni. §. 11. 1) Ce je substantiv praedikat pri substantivu, ujema se v sklonu vselej; tudi v spolu in številu, ako je praedikat osebno ime s premakljivo obliko (subst. mobiLj: dominus-domina- 1 npr. : Somnus est imago mortis. Captivi militum praeda fuc■ I rant. Natura fons juriš est. Senedus est aetatis peradio. Mercurins I Jovis nuncius pcrhibetur. Historia nuncia vetustatis. Timor non din- 1 turnus officii magister. Vita rustica parsimoniae magistra est. ■ Nota 1) Yčasi se ravna glagol sum in drugi z dvema nomin. po prae- I dikatu, in to kedar je praedikat glavna reč in ima še drug dopovedek. npr.: Non omnis error stultitia est dicenda. Pauperlas onus v i s it I est miserum et grave. Contentum esse suis rebus, maximae sunt certisshmeijttt I divitiae. Gens universa Veneti app ellat i. Nota 2) Če je praedikat substantivni adjektiv, stoji vselej''! neutru, akoravno je subjekt mase. ali femin., npr.: Omniuni rerum mors est extr e m u m. §. 12. 2) Če je praedikat substantiv, subjekt pa promomeJj (zaimek), onda se ravna v spolu in števiilu subjekt po prae- 1 dikatu. npr. : Hace est vera virtus — to ti je krepost. Idem velhi I atque idem nolle , ea demum firma amičitia est — to je pravo pt' 1 ' I jateljstvo. Quac est ratio ejus — kaj je temu vzrok? Haec est no -1 bilis ad Trasimenum pugna. — to je sloveča bitka. Slovenščina rabi to in ta, npr.: Taje kralj vseh kra- I ljev; to je norec vseh norcev; ta je moj dobrotnik — to je m°J [ klobuk; to (ali ti) so moji bratje; ta je moj brat; to so naše I grablje, te so naše grablje. To je, ako je povdarek na praedikatu, vzame se t° I (neutr.), ako pa se povdarja subjekt, ujema se subjekt v spolt s praedikatom. 129 Attribut in apposicija (attributum, appositio). §.13. Attribut (pridevek) v ožjem pomenu zove se adjektiv, ki se prida substantivu kot bistveni značaj, da ga loči od druzih, ter dasta oba skupej jeden pojem. Slovenščina rabi tu določno obliko. npr.: Discipuhis diligens mudatur, pridni učenec biva hva¬ ljen (leni pa ne). Justus vir nemim nvcet, pravični človek nikomur ne škoduje. Scipio minor, mlajši Scipion (k razločku od starejega). Tudi substantiv se prideva za attribut, npr. : Numa rex, kralj Numa. Terra Pontus, dežela Pont (k razločku od moija). Oicero consul diverms est a Cicerone legata, konsul Cicero je različen od Cicerona legata. Lgsander epharo' cxpulsus est (ne drugi). Ga- rumnae fluminis fontes sunt in Pgraeueis. Za ujemanje veljajo pravila §§. 8—12. §•13* Apposicija (pristavek) je attributivni substantiv v pomenu okrajšanega stavka. — Prideva se namreč substantiv samostojnemu imenu, da ga bolj opiše po njegovi veljavi, in bistvu, ter ga tako loči od drugih jednakih. Apposicija je dvojna: a) Relativna, t. j. če zastopa nanašavni stavek. npr.: Matronae adVeturiam, matrem Coriolani (ki je bila mati Koriolanova), Volumnkimgue umrem, freguentes coeunt (snidejo se). Artemisia, Mausoli Cariae regis, uxar vixit in luctu (Artemisija, llausolova žena — k razločku od drugih Artemisij). Pontijieem Numam Marcium. Marci Jilium, (ki je bil Marcijev sin) ex patribus legit. Plato, Aristophontis filius (Platonov je bilo več, tu mi je v mislih ta). b) Adverbialna (tudi praedikativna), če zastopa adver- bialni stavek, kjer je stavek adverbialni skrčen (mesti quum ko, ker etc.). Tu so v rabi zlasti besede, ktere kažejo dobo življenja, ali pa urad, kot: puer, adolescens, juvenis, senex; consul, dictator, praetor, censor, tribunus etc. Slovenščina rabi v takih okrajšanih stavkih: kot (kakor). npr.: Semp. Gracchus, tribunus plebis, legem agrariam tulit, Grakh kot tribun (ko je bil tribun) je predlagal o poljstvu. Cicero, consul (ko je konsul bil), conjurationem Catilinariam pate - 130 fecit. Ego non eadern volo senex (kot starec, v starosti), quae volni puer (kot otrok, v mladosti). Alexander , Philippi filius (ki je bil sin Phil.), puer (kot otrok) Bucephalam domuit. Apposicija se prideva k: a) Substantivom, npr.: Catilina , pestis patriae. b) Osebnim zaimenom, npr.: Omnes oderunt eum , pedem patriae, c) Svojivnikom — toda tu mora stati v ge nit. po §. 16. Ujemanje apposicije. §.14. 1) Ujema se apposicija s svojim substantivom v sklonu vselej; in ako je substantiv m o bile, tudi v spolu in številu. npr.: Cinna collcgae sui , c o n s uli s O c, ta v i i , praecidi capvt jussit. Legati a Ptolomaeo et Cleopatra, Aegijpti r e gib us. vene- runt. Apud Herodotum, historiae patrem, sunt innumerabiles fabulae. Voluptates, bi a udi s s s im a e d o mina e, major es partes animi a virtute detorquent. O philosophia , v it a e dux, mrtutis in d a g atrix, expultrixque vitiorum, quid vita sine te esse potuissetf § 15 ^ 2) ISTa praedikat opposicija ne deluje, marveč se on ravna po subjektu. npr.: Tullia, delidae nostrae , tuum munusculum flagitat Nota 1. Izjeme so, če praedikat po pomenu bolj pristoja apposiciji. npr.: Corinthum, totias Gi-aeeiae lit m en, patres nostri, extinctu> n esse voliierunt (==eversam luč ugasniti). Nota 2. Pri mestnih imenih, ktera se rabijo v pluralu, stoji praedč kat v singularu, ako je pridana beseda: itrbs, oppidum, c iv it a s. npr.: Coribli oppidum c a p tu m. TiCngri, civitas Galliae, fonten i habet insignem. UrbsVeji c ep ta e st. lila pr a e clar a urbs Sgracitsae. §.16. 3) Ce ima svojivnik (pronom. possess.) apposicijo, takrat stopi apposicija v genitiv. npr.: Tuum studium, adolescentis, perspeximus. Tuum, h o mini s simplicis, peetus vidimus. Ver.eris, ne tu a domus, talis viri et civis, deseratur (hiša tvoja, ki si tak vrli človek). §.17. Ujemanje zaimen a d j e k t i v n i h (p ridevnih). 1. a) Adjektivna zaimena (pronom. adjectivum, demon - strativum, relat.J se ujemajo, kakor adjektiv, s svojim substanti* vom v spolu, številu in sklonu, ako so v tem istem stavkUj in pa praedikativno rabljena. 131 b) Ce je pa pronomen subjekt, in praedikat je substan- tiv, takrat se ravna subjekt po praedikatu v spolu in številu, (cf. §• 12). 2. Ce se nanašajo na ime v drugem stavku, ujemajo se z dotičnim substantivom v spolu in številu, sklon pa se ravna po glagolu (pomenu) stavka. 3. Če kaže zaime na več stvari (imen, substantivov), stopi v plural, če tudi so posamezni substantivi v singularu. Za spol pa veljajo pravila o praedikatu §. 9., namreč: ci) če so osebe, obvlada važniši spol (mascul., femin.); b) če so stvari raznega spola, nastopi ali neutr. plur.. ali 'pa se ravna po zadnjem. npr.: De hujus h o mini s felieitate, de quo nune agimus, ha c ut ar moder at ione dicendi. Quam quisque norit ar tem, in hac se maxime excrcct (—in ea arte, quam). Qua noete natus est Alexander, eadem (noete) Dianae templum deflagravit. Quae apud alios iracundia dieitur , e a in imperio er ud elit a s est — kar je sicer jeza (togota), to je pri vladi okrutnost. Haec praesens m oestitia , qua m eernitis, luctusqUe de dar at. Hie eiit j uveniš, penes q uern hujusce belli perfedi laus erit. Pelopidas hie, de quo seribimus , patria pulsus est. Matres et p ar v ul i, quorum utrorumque aetas misericor- d.iam nostram requirit. Mens, pidas, fides, quarum omnium Romae templa dedicata sunt. Otium et d iv iti a e , quae p rim a mortales putant. Eae fruges atque fruetus, quos terra gignit. Vir bonus ad- haereat justitiae , honestatique; ea namque sunt praestan- tis sima. Nota. Ako kaže pronomen na zapopadek celega stavka, ne na posa¬ mezne besede, rabi se neutruni singul. npr.: Multa seripsisti de studiis tuis; i d mihi gratum est. Hannibal Alpes transcendit ; quod valde terrebat Romcmos. §•18. Prildevniki (adj.), zaimena, nedoločni števniki, Če naznanjajo množino stvari, oblikujejo se v latinščini v plu- ralu’, dasi so v slovenščini v singularu. npr.: Multa et bona — veliko dobrega. Omnia deus creavit. — vse. Ea, quae nuntiasti, grata sunt — kar si sporočil, ugodno Mi je; ea, quae = to, kar. 9 * 132 Oddelek I. Nauk o padežih. (Sklonoslovje). S k 1 o n o s 1 o v j e uči, kako se morajo rabiti posamezni padeži I po raznih razmerah pojmov med seboj. §.19. Nominativ (imenovnik) in pa voka ti v (zvavnik) se ime¬ nujeta „casus recti“ (samostojna, neodvisna padeža), ker nista za- visna od druge besede v stavku (stavkovega člena). Genitiv, dativ, akusativ, ablativ so „casus obliqui“ (odvisni skloni), ker spadajo v obor druge besede, ter so od nje I zavisni. GLAVA II. N u m i n a t j v. §.20. Nominativ (imenovatnik), pravi subjektov sklon, imenuje I na vprašanje kdo? kaj? osebo ali reč, o koji je govorjenje. V nominativ stopi vse, kar spada k subjektu, praedikat, I attribut, apposicija. §.21. Dvojni nominativ nastopi zlasti: 1) Pri glagolih, kteri sami ob sebi ne dajo popolnega pravdi- I kata, kot: eese biti; fieri, avadere, existere postati, nastati, pri" i liajati; man ere ostati; apparere pokazati se, videri. zdeti se, videti [ se; nasci roditi se; mori umreti. npr.: Hic miki antehdc hospes faetus est. Maec laetitia vanu I evadet; somnium verum evasii. Ego huic cousae patronus exstiti I Scgthae ab alieno imperio aut intacti aut invicti manserunt. Bebus I in augustu fortis atgue animvsus appare — skazi se srčnega. Ilh>' I rum beata mors videtur, horum vita laudabilis. 2) Pri onih passivik, kteri imajo v aktivu dva akusativ#! j kot: a) nominari, vocari, appellari, dici — imenovati se, zvati se, E klicati se; putari, habori, existimari, judicari — imeti, čislati, f ceniti, držati se za kaj, ali pa koga kot; sloveti kot (nomji [ b) creari, eligi, declarari designari, nominari — izvoljen, i z " bran, postavljen biti za kaj (ali pa izvoliti, postaviti koga z® [ kaj, koga kot) (accus.J. 133 npr.: Herodotus pater historiae nominatur. Socrates pater phi- losophiae dicitur. Rcclae dnimi affcctiones virtutes appetlantur. Ari- stidcs habitus est justissimus. Catilina hostis patriac declaratus cst. (za sovražnika raz klican). Fulcinius honestus existimatur — slove kot pravičen. Adversus Hannibalem dux electus Fabius (kot vodja). Ciccro consul creatus cst. Silanus consul dcsignatus est (je izbran za konsula). Vokativ. §.22. Vokativ (zvavnik) se rabi samo v nagovorih in nazivih. Stoji pa navadno sredi stavka, ali vsaj za eno ali dvema bese¬ dama. — Klicaj O rabi se pri začudenji v jezi in nevolji. Ce ima apposicijo. ravna se ta po njem. npr.: Quintus hic dies, Bruto, finem facit disputationum. Urbem, urbem, mi Rufe, cole d in ista vive? Pompei, meorum prime sodalium! O tencbrae , o sordes, o paterni generis oblite! GLAVA III. A k u s a t i v. §.23. Vsi glagoli prehaja v ni (verba transitiva) imajo na vpra¬ šanje koga? kaj? svoj predmet (objekt) v akusativu, kakor v slovenskem. npr.: Agricola filantat arbores, Rivus rigat campos. Finis coronat opus. Industria affert mercedem. §•24. Nekteri ne pr ehajavniki (verba intransitiva) nastanejo v sestavi s praeposicijami prehajavni, ter zahtevajo akusativ. Praeposicije take so: circum, per, praeter, trans; ex, ob, •sub, super. Navadni glagoli so: circumire, circumvehi, percurrere, perva- gari , practerire, praetcrgredi, transire, transilire, supergredi in vec tacih (primeri: iti, obiti, preiti, doiti, naiti (najti invenire). npr.: Etjuites Pompejani aciem Caesaris circumire coeperunt (okoljevati). Pgthagoras multas rcgiones pedibus obiit (obhodil). Pcccare cst tamguam linčaš transire. Tumultus totam urbem per- vasit. Leviš armatura successit tumulum. Inde Pgrenaeum trans- 134 greditur (Ran.). Exerdtus Romanu# Galliae fines egressus cst. Non- nulli fossam transire d maceriem transcendenc conantur. Nota. Nekteri sestavljenei imajo svoj stalen pomen, namreč: adin aliguem obiskati koga = prositi; adire oraculum vprašati; aggredior napadem; convenire aliguem sniti se s kom; consilium inire skleniti; magistraturi mn urad nastopiti; societatem inire združiti ; proelmm mire boj pričeti; adire lim- ditatem dedšino prevzeti; obire negolium službo (posel) opraviti. §.25. Nekteri neprehajavniki (glag. neprehajavni), ki izražajo dušne občutljeje (affedus), zlasti neugodne, imajo v akus. stvar, ki vzrokuje tiste affekte. Taki so: lugere, dolcre lacrimari, lamentari gemere horrere desperare sitire sanguinem K. 26. Včasi jemljejo neprehajavniki k sebi akus a ti v substantiva, ki je vže v glagolu zapopaden in vzet iz glagolovega debla ; ali pa kaže glagolov učinek (akus. zapopadka — des Inhaltes). kot: miseram vitam vivere; mirum somnium somniare; eosdern cursus currere; a pucro servitutem ser vir e; jmgnam pagnare. žalovati po čem, za kom, jokati o čem, po (za) kom, izdihovati, koprneti po kom, čem, strmeti, tresti se česa, pred kom, obupati nad čem, po krvi hrepeneti, krvi žejen biti. Nota. Za učinek spadajo semkaj olere, redolere, sapčre dišati, smrdet' po čem; npr.: Pastillos (po mazilu), Rufillus olet, Gorgonius hircu m (kozlom duh daje) po kozlu. Vinam terram sapit diši po zemlji. §. 27. Posamezno so pomniti glagoli, kteri zahtevajo v latinščini akus a ti v, ki pa se rabijo v slovenskem drugače. juvare, adjuvare aliguem (pomagati komu) deficere manjka mi (žita) fugere aliguid ogibati se česa effugere uiti komu aemulari kosati se s kom segui , sectari hoditi za kom (s kom) nasledovati ga aeguare, adaeguare, aeguiparare enak, kos biti komu adulari hliniti se komu, ali pri¬ lizovati se komu. npr.: Nulla est eruditio, nisi guae vitae disciplinam juvat (nravn pomore). Nostros duces auxilio laboris d commeatus juvabant. sanguis viresgue deficiunt. Tkemistocles non effugit civium invidiffl 11 (ni ušel zavidu, mržnji). Domitius concilia conventusgue hominuM fugit (družbe ogibal se). Gloria virtutem tamguam umbra seguitui' 135 (jej sledi). Jam sector te quintum anmm (hodim za teboj). Equitem vebcissimi pedites cursu aeguabani. Quod me Agamemnonem a e vi ul ar ei putas, valde falleris: Nota 1. Sesiavljenci prosčguor spremljati, conseguo)• dosežem kaj, imata a k us.; obseguor ubogam, slušam, veže se z d ati v o m, npr.: Dum sacris pa- triae leg ib u s obseg a i m ur. Cie. 2. clefičere animo pogum izgubiti, uplašiti se; deficere ab aliguo odpadem, izneverim se komu; kot: Consules a senatu, a republica, a bonis defecerant odpadnik; a virtute de/, popustiti od eesa. Dvojni akusativ. 1) Kedar se pridene akusativu še kak praedikat (bodi si subst. ali adj.) ali pa apposicija, stopi ta tudi v akusativ; v pass. pa stopita oba v nominativ, (cf. §. 21). To se godi a) Pri glagolih, kteri pomenijo: osebo ali reč tako ali tako imenovati, kot: dicere, appcllare , nominare, vocare; ali jo za kaj imeti, držati, čislati, soditi, kot: habere, putare , existimare , judicare, duccre. npr.: Friiges Cer er e m appellamus , vinum autevi Bacchum. Cato sapiens Siciliam celi a m penariam (kašča) reip. nominavit. Certabant , urban R o m a m n e , Rcmarnne vocarent. — Malti sape malitiam sapientiam judicant (hudobijo imajo za modrost), Deos a eter no s et b e at o s habemus. Cajum a v a r u m existimamus. b) Pri glagolih, kteri pomenijo, koga za kaj izvoliti, iz¬ brati, postaviti, kot: creare, cligere, designare , declarare , facere, constitucre, seribere heredem postaviti za dediča. npr.: Albani Mettium Fufctiim dictatorem creant, za diktatorja. Decium et Valcrium populus, alterum con s ulem, alterum praeto- r em declaravit. Testamento filiam facit heredem. Thebani Pilippum, Alacedoniae regem, dne e m eligunt. Rcddam le ex fera farne man- suetum. Rutilius populum Rom. t utor e m (kot varha) instituit filio- rum suorum. Nota. Semkaj spada: certiorem facere aliguern de aligua re komu k«j naznaniti. 2) Glagoli docere, edoetre koga učiti česa; celare komu prikrivati kaj, i majo v akt i v u osebo in reč v a k u s. (di- qucm (diguam rcm). npr.: Catiliria juv entutem mul ih modis f a c i nora edocebat. Fortuna belli ar tem vi etos quoque docet. — N on te celavi ser- 'monem Ampii. E a ne me celet, consuefeci filium. 136 Ako pa je stavek v passivu. stopi oseba vselej v nomi¬ nativ, stvar ostane v a k us. pri doceri, edoceri če je glagol par- ticip perf., sicer se rabi discere. Pri celari je reč v a k us., kedar je kak pronomen, sicer pa ima a blati v z de (celo de cdiqua ve). npr.: Marcius omnes militiae avte s edoctus fuerat. Cicero cuncta per leg ato 8 edoctus , imperat praetoribus etc. Non est pro- fecto de illo venemo celota mater. Nosne koc celatos tamdiu, da bi se to nam prikrivalo. Nota 1. Če je pri docere objekt glagol, izrazi se z in fin it., npr.: i docere aliguem latine, graece loqui; 2. docere v pomenu: naznaniti komu kaj ima aliguem de aliqm n, cf. Legati Hennenses haec habebant, ut de Ver ris injuriis judices docerent. Cie. Yerr. IV. 51. §.30. 3) Grlagoli poscere, reposcere,flagitare zahtevati; rogare, oran prositi; interrogare vprašati, imajo v aktivu osebo in reč ^ akus.; v passivu stopi oseba v nominativ, reč ostane pa * akusati vu. npr.: Terentius dav e s portarum m a gi str atu s poposcit, je zahteval od njih. Legati a suis hacc habebant, ut Ver re m sr mula cr um Cereris reposcerent. H o c te vehementer etiam atquc etiam rogo, to te prosim. Hoc, quod te interrogo, responde. L' 1 ' mus ego non sum rogatus sententiam. Petreius et Afranius stvpjm dium flagitabantur . Nota. Eazun teh konstrukcij je pomniti to: poscere, fiagitare imate cesto: aliguid ab aliguo; postulo pa vselej. ^ petere, guaerere prositi, prašati, ab (ex) aliguo aliquid vselej; interrogare <$ quem de aligua re prašati koga o čem. Akusativ mere (mensurae). §.31. 1) Na vprašanje kako dolgo? se dejanje godi (stanjetrpi) dene se čas kot mera v akusativ, kakor v slovenskem. npr.: Urbs Veji decem aestates hiemesgue continuas (nepi' e ' nehoma) obsessa est, skozi celih deset let (cf. tri cela leta). N aS ' cuntur bestiolae, quae unum diem vivunt. Tarquinius regnavd annos quinque et viginti. — Sme se rabiti tudi praepos. per- Nota 1. Včasi se rabi redovni števnik ( numer . ordinate) kedar poni eDl ’ da čas številke se ni dovršen, npr.: Saguntmn ter ti um jam annum suh ^ stium potestate est že tretje leto = sedaj teče tretje. Nota 2. Doba se izražuje: natus x annos, plus x annos nat ,tS ' Viginti annos natus 20 let star; ali pa 20 (x) annorum, t. j. ima 20 (x) * e = 20 (x) let je, kar je rojen. 137 2) To, kar kaže mero: koliko visoko, globoko (altus), koliko dolgo, široko (longv s. latus) je kaj; koliko daleč proč se (naj) godi dejanje, stopi v akusativ. npr.: Milites aggcrem latom p e de 8 tre cent o s trigintg; al- tum pedes oetoginta exstruxerunt. Fundanunta bona facito alta pedes quinque (pet čevljev globok). Trabes directae distantes inter sc binos (po dva čevlja saksebi). Gum abessem ab Amano it er unius diei (dan hoda). Ferrum habeat tres pedes longum. Edixit. ut ab urbe abesset mili a passuum dne en ta. Nota 1. Če so izpuščeni adjekfc. altus, latus idr. nastopi genitiv, primeri: Fossam ped um viginti duxit, in pa Duas fossas guindecim pedes lata s perduxit. Nota 2. Za debel, velik, rabita se substant. crassitudo, magnitudo. npr.: Transtra (stranice) trabibus conftscg clavis ferreis digiti pollicis cr-as- situdine (prst, palec debeli čavel). Akusativ brez osebnikov. 1) Nekteri brezosebni glagoli (verba impersonalia), iz- razujoči dušne občutljeje, imajo v akus. osebo čutečo, v g en it. pa reč, ki vzrokuje čutljej. — Ti so: piget, taedet mrzi me kaj; gabi se mi česa, gabi, grusi se mi kaj, česa, npr.: kumare se mi mrzijo, kumar se mi gabi. pudet sram me je česa, sramujem se česa; matere je sram oma- zanih otrok. poenitet kesam se česa. miseret milo mi ga je, smili se mi. npr.: Fr a tri s me guidem piget, pudetgue , gnusi se mi brata, ln sram me je njega. Mea mater! tui me miseret , me i piget, tebe mi je milo (smiliš se mi), mene me je sram. Num hujus te glo- riae poenitebatf ali ti je bilo žal te slave? Taedet me la bo ris. Nota. če je vzročna reč izražena z glagolom, rabi se ali infinitiv, pa stavek s quod, npr.: Poenitet me non didicisse; non mepoenitet vixisse. Prenitet eum, quad te offendit. 2) Fugit, fallit, praeterit (aliguem) — neznano je komu kaj, imajo v akusativu osebo, kteri je neznano kaj. npr.: Sed non te praeterit, quam sit difficilc sensum dc- ponere. Verum hominem amentem fugit, resnica je neumnemu neznana. Nisi me fallit (če se ne motim), jacebimus. — Tako pri poznejili pisateljih tudi: latet. 138 3) Decet pristoji se, pristnje se, dedecet nepristuje se komu kaj, imata v akus. osebo, ko j i se pristnje kaj; subjekt pa je ali sam infinitiv ali pa kak pronomen. npr.: Oratorem irasci minime decet , simulare non dede¬ cet, srditi se nepristije govorniku, pač pa hiniti. Id rnaxime quem- que decet, quod est cujusque prvprhem, to se vsacemu najbolj pri- atije, kar je njegovega). Aklisativ absolutni (interjedionisj. §.33. Rabi se akus. v latinščini pri v s kliku (žalosti, čudjenja, zavzetja, ne volje idr.) in je čisto neodvisen od drugih besedi, in je različen od vokativa, ki le naziva (zove, kliče). npr.: O me miserum! Heu me infclicem! Ilanccine impruden- tiam! O fedlaeem spem! Slovenščina rabi tu genitiv: oj zlobe! fej grdobe! joj nesreče! oj bedaka! oj črne noči! GLAVA IV. Dativ. §.34. Dativ kaže vzajemnost med osebami ali rečmi, po dejanj« ali lastnostih; veže se z glagoli in s pridevniki na vprašanje: komu? za koga? čemu? §.35. Kakor v slovenskem stoji pri glagolih in pridevnikih n« vprašanje komu? v dativu oseba, v oziru ktere se praedikat pn* laga subjektu. a) Taki glagoli so vsi, kteri pomenijo, komu kaj storiti? koristiti, škoditi, izročiti, kot: dure, tradere, concederc , praestu- T( ' obesse, pi^odesse, placere, Jidere, deber e itd. b) Pridevniki, ki pomenijo, komu potrebno, koristno, p°' dobno, ugodno, neugodno (biti) itd. kot: aimilis, dissimilis, p ar ' aptus, idoneui >*, gratus , utilis, sedutaris, noxius, amicus , infest^- contrcirius, vicinus, aegualis istočasen etc. npr.: Lgcurgus agros locupldium plebi colendos dedit obdelovat). Ego vero tibi polliceor atque profiteor. Non licet *> ul commodi causa nocere alt eri. Nihil tibi liter ae meae pr oderuh 139 Non placet Antonio consulatus meus, sed placuit duobus Lucul¬ il s. — Ločam c a str is i done um delegit, primeren za tabor. Hace genera dicendi aptiora nuni odoloscentibus. Lex v ob is a c - c onim o d ata atque utilis. Gens GaJlorum infestissima no mini Hu¬ mano. AUcr milil affinis (mi je v žlahti, y rodu), alter tibi genere popinguus crat. Livius Andronicus a egu ali s Ennio /uit. Car non potuerit patri si mili s esse filius. Nota 1. Nekteri pridevniki se rabijo substantivno, in imajo genitiv, namreč: amicus, innimicus, cognatus, propinguus, affinis, vicinus, aegualis. Nota 2. Similis (cf. §. 50. 3. N.) veže se z dat. in gen it. pri stvareh; pri osebnih zaimenih {mei, tui, sni) samo z g e n i t. — In sicer g e n i t. ob¬ vlada, kedar je ena oseba slika druge, dati v pa kaže samo podobnost, npr.: Propter infirmitatem valetudinis non potuit tam p at ris similis esse, gnani ille fuerat sni. (Cie. off. 1. 33). Ph>dias sni simi lem speciem inclnsit m clijpeo Minervae (svojo podobo). Negue lac la c t i magis est simile, guam Ule est mei. Somnus mor ti — mor tis similis est. aptns, idonens, utilis imajo cesto aku3. z ad, če se naznanja spret¬ nost za kako rabo, npr.: Locns ad insidias aptior. Non sum ad liane cmsam idoneus (nisem za to). par, impar enak, inak, podoben, nepodoben ima tudi gen it.; pa v po¬ menu: zmožen za kaj, kos k čemu biti, ima sam dati v, npr.: Ki er at hospes par illius, Siculus scelestus; pa bovespares arando; par sum linic labori. Dativus commodi, incommodi (koristi, kvara). §•36. Kedar se naznanja, da nastopi iz dejanja (reči) korist ali kvar za koga, stopi dotična oseba v dati v, na vprašanje: komu na korist — škodo? za koga? komu namenjeno? npr.: Roscius agros coluit aliis, non šibi (za drugo — ne za-se). Tibi aras, tibi seris tibi et eidem (sebi tudi) metes. Toro nota est eloguentia (občinstvu namenjena). Mille militibus Al a g oni dimissis (da Magonu pomagajo) Hannibal Numidas egui- tes obeguitare jubet hostium portis. Quidguid, discis, tibi discis, non praeceptori. Dativus finalis (namena). §•37. Kedar se naznanja, da je dejanje ali stvar čemu name¬ njena, stopi to v dativ, na vprašanje čemu? npr.: Castns egregie munitis copias praesidio religuit (v obrambo). Pausanias venit Atticis auxilio (na pomoč). Pau- sanias, guos Bgzantii ceperat, tibi muneri (v dar) misli. Timotheus Ariorbazani auxilio profectus est. Receptui camere (da se vrnejo). 140 Hanc urbem d o mi čili o (za) miki delegi. Virtus sola neque dahi dono , negue accipitur (v dar/ Nota. Semkaj spada stalno pravilo: 1) Pri uradih stopi v dat iv ge run div a to, čemur je urad na¬ stavljen, ali za kaj je postavljen, npr.: Decemviros leg ib us scribendii infra clccem kos annos et decrevimus et sustulimus (da sestavijo postave). Trim- viros a g ris dividendis, colonii sgne ded ucendis creavit (da naj, idr.), 2) Besede: comitia, locus, dies imajo v dativu to, za kar so odločeni,: npr.: Valerius consul comitia coli e g a e subrogando hib uit (da se na¬ mesti). Locum castris antecajpere. Dies colloguio dictus est (za razgovor). Dativ praedikativni. §. 38. Dativ se rabi cesto, kjer je praedikat. izražen po substan- tivu mesti adjektiva; to zlasti pri glagolih: esse, dare, clucen. habere, tribuere, vertere imeti, šteti kaj, za kaj, — kot. npr.: Permulti kane vilam rusiicam , quam tu pr ob r o et eri - mini putas esse oportere, et sv avis simam et h one s tam arbi• trantur (ti imaš za prikor in pregreho,, drugi za casino in prijetno). Postguam divitiae ho n o ri esse coeperunt, paupertas pr oh r o kaki' coepit , v čast, v sramoto = častno, sramotno). Vos eritis jmlicet- l audi n c an v iti o id faetum oportuerit (ali na hvalo, ali na porogo ?) Tukaj se snideta včasi dva dativa, osebe in pa praedikat 9 ' npr.: Ea iis non modo non l audi, sed c ti um, v iti o dffi dum puto. Tu summam laudem Roscio v iti o et c ulj) a e dedish (štel si Roscijil hvalo v pregreho). Singidi hi viri saluti civitati fuerunt (državi koristni; v. na, kot blagor). Tita salti mi hi c ur a e est. Crudelitas omnibus ho mini bu s odi o estfodiosk Razni dativi. §.39. Latinščina rabi dativ pri nekih glagolih, kjer slovenščin 9 oblikuje drugače; pa vendar tudi utegne nastopiti dativ, ako glagol spremeni v dotični adjektiv. 1) mecleri ozdravljati — v okom priti čemu. benedicere, malediccre blagrati, kleti koga — zloreči komu- conviciari grajati koga — očitati mu. patrocinari zagovarjati — pomagati mu. nubere možiti se skoin — zaročiti se mu, irasci jeziti se na koga — groziti se mu, 141 parcere varovati česa — prizanašati komu. parere, obedire, obtemperare bogati, slušati koga — pokoren komu biti. obtrectarc zniževati koga — nasprotovati mu. invidere zavidati koga — komu zavideti. persuaderc pregovarjati koga — prigovarjati mu. supplicare prositi koga — klanjati se mu. studere hrepeneti po čem — udan čemu biti. favere gojiti kaj — dobrohoten komu biti. Kedar so taki glagoli v passivu, ostane oseba v dativu, in glagol se vzorne brezosebno (miki persuadetur, nobis persuasum est, prepričani smo). npr.: Non debebas optimo vir o maledicere are fugitivi. Huic, malo pro se (juisque nostrum mederi debemus. Vir go nupsit ei, cui Caecilia nupta fucrat. O tunino irasci amid s non temere soleo. Nec impensae , nec labori, nec p er i culo paream. Ob- Irectare alt eri, quid habet utilitaiis. Hi s p er s u a deri, ut diutius morarentur, non poterat. Huic rei studendum est, ut pabulatione prohibeantur Romani (meriti, paziti je na to). Germani agricul- turae non študent (nepečajo se s poljodelstvom). Metello jure, quasi deo, supplicabatur (častili so ga). §•43. 2) Glagoli sestavlje ni s praeposicijami: cum (con), de, in, ob. hiter, post, prae, sub, super imajo v dativu osebo ali reč, na ktero meri praeposicija, kakor v slovenskem (komu kaj naložiti, pri¬ ložiti, odložiti, založiti, preložiti, podložiti); ali pa se praeposicija povzame in ima pri sebi svoj sklon. Sloven. se tu neujema vselej z latin. npr.: Tuscus ayer Homan o adjdcet, se rimskega drži, tišči se, zraven njega je. Ea res duci aliquantum famae adjecit, pridala Mu je slave. Uortor, ut amicitiam omnibus rebus humanis ante- ponatis (čez vse čislati). Siparva licet componere magnis malo pri¬ merjati z velikim. Equitatui interposuit praesidia lem arma- turae, med konjke je postavil. Pecuniampraeferre amicitiae sordi- dum est .— Cur mihi te offers, ae meis c o mm odi 8 officis et °bstas, kaj se mi vstavljaš, oviraš? Andtum ova eaepe gallinis supponimus (kokošim podkladamo). Lucumo s up erfnit patri, 142 bonorum omnium heres (očeta preživel). Nec din man sit s up er slu filio pater • (preživel sina). Aristldes interfuit pugnae navali apud Salaminem (nasoc pri b. v boju). §.41. 3) Nekteri glagoli se vežejo v latin. z dvema sklonoma na dva načina: a) D ati v osebe — akus. reči (alicui aliquid). b) Akus. osebe — ablat. reči (aliquem aliqua rej. V slovenščini je večidel: koga s čim. Taki so : circumddre obdati kaj z čim, komu kaj okoli dati (ogerniti). circumfundere obliti kaj s čim. ■inspergere potrositi, poškropiti koga s čim; politi koga s čim. adspergere priliti komu česa; kaj politi s čim. impertire podeliti komu česa. donare podariti komu kaj; obdarovati koga s čim. induere obleči koga s čim; odeti koga s čim, obleči koga exutTe sleči komu kaj; vzeti kaj. [v kaj. npr.: Satellites ar m at o s circumdedit concioni. Oppidurn v ali o et fossa circumdedi. Cie. Tigris urbi circimfrn’ ditur. Mortuum cera circumfuderunt. Ipse conditor totius nego - tii guttam aspergit huic bulbo (čebuli vode priliti). Ne aram s an- guine aspergeret. N on pauca suis adjutoribus large donavit. D°' navit e um anulo aureo. Oneris ‘mei p ar tem nemini impertio, gloriae bo ni s omnibus (oddam). Nec quemquam osculo imperij Vites se induunt uvis. Induit šibi torquem. Nota. intercludere alicui commeatum — aliquem commeat-u zaprečiti ko®" živež, odstraniti ga od česa (živeža). Komu sporočiti kaj je: communicare aliquid cum aliquo. §.42. 4) Glagol esse rabi se rrčasi v pomenu imeti. Tukaj stop 1 oseba v da ti v, stvar pa v nominativ. npr.: Dives est, cui e ut tanta pecunia, ut mhil ornjA** optet. Semper in civitate. quibus nullae op e e sunt, bonis invidtfi- Pri medsobnih razmerah se rabi: esse aliquid cum ali kot: mihi tecum res est, s tabo imam opraviti. Cum Fabio est ffl® summus usus (obečavam ž njim). Izraz: ime mi je, zovem se oblikuje Latinec tako, d* oseba stoji v dat., ime ali v nom. ali v dat., redko v genit. 143 kot: Sgracusis est fons, cui nomen Ar tiku a a est. Atius Clausus, cui postea App i o Cia udi o nomen fuit, Romani trans- fugit. Inditur miki nomen C a ju h — C a jo. Juventus fedt nomen Caniculo miki (rekli so mi kužek). §.43. 5) ]STekteri glagoli imajo razne pomene, in tako se vežejo deloma z dativom, deloma z drugimi skloni. za koga skrbeti: Melius ei cavere rolo. quam ipse j aliis cavere Bolet. c o n s 'i zakoga delovati, skrbeti zanj : Cosulite v o b i s, prospicite p a- tria e. c up komu udan biti: Quid f ego Fundanio noncupiof | non sum amicusf i m p o ukaniti, preslepiti koga: Ropulo imposuimus et oratores visi sumus. inču m naslanjati se na kaj: Convexitas (obok) cardini (stožer) suo, id est terrae undigue in- curnbit. c r e ali q uk m, ab alifjuo ogibati se koga; čuvati so od koga, varovati se česa: Considera , guos caveas. Caveo ab insidiis ; ab ho mine malo. tl ere za svet vprašati koga: Athenienses consulueruut Apoli i- n e m , quas religiones tenerent. cons. in aliguem = kazniti koga. ere poželeti kaj, česa: Rapere omnes, domum alrus, alius agros cupere. n er e aliguem in- (acc. abl.J. koga kam deti, na kaj. In ignem; in foco. bere ad rem, in rem (duševno), pečati se, ukvarjati se s čim. lncumbe in eam curam et cogita- tionem. III/ !A/ t- I V/ ostati komu: I čakati 1 Manent ingenia senibus. J Mors sua quemque manet. 144 metu er e, tim er e ali eui a I i qu e tu bati se za koga: batisekoga: Nosircie causae (stvar) nihil ti- ; Neminem timeo praeter deos k- memus. j mortales. temper a r e , zmeren biti v čem: Odio. ircie. m o d er a r i oskrbeti, npr.: res tuas. ob aliqua re vzdržati se česa. Dativus graecus. §. 44. Po grški šegi nastopi včasi 1) Dativ osebe naznanjene po participu, da se omeni kraj, I kje biva kaj v oziru nje (dativ. relationis). npr.: Oaesar Gomphos venit , quod Thessaliae oppidum pri- mum venientibus ab Epiro — če prideš od Epira. Taumaci « Pylis eunti (na poti od Pile) Loco alto' siti sunt. Brundusio navi- g ant ib us templum a dextera er at. 2) Pridene se dativ osebe, ki naj bi pritrdila tej misli, ali pa skazala sočutje (dativ. ethicusj; potreben ni. npr 1 : Hace v ob is ipsorum malitia juit —to vam je njihova hudobija. Quid rnihi Celsus ac/it. — kaj mi že počnete? kako se mi imate? 3) V dativ stopi dejavna oseba, mesti a bi. a, ab pri p erf- pass., kot: Mihi deliberatum et constitutum est. Cui non $ l/ri! auditae Demosihenis vigiliae ? —- quis non audivit f (dativ pri pass.)- Kakor pri part. fut. pass., npr.: Iter miki faciendum est. GLAVA V. Genitiv. Genitiv je (morebiti) zavisen ali od substantiva, ali adjet’ tiva, ali participa, ali glagola. Genitivus limitationis (explicativus) §.45. če se pridene substantivu drug substantiv, da ga M omeji, naznači, njemu dopolni pomen, stopi v omejivni geni*' na vprašanje: kteri? kakošen? čegavP česa? 145 npr.: Venec prazne slave. Prišel je čas maščevanja. Shod vin or e j c e v. Sila časov ga je spremenila. — Sunt jura belli, jura pači s. Dies laetitiae, dies tristitiae. Est tempus lab or is , tempus g uit ti s. Pietas est fundamentum omnium vir - tu tu m. Nullum habes signum alinae a te v oluntatis in Ligario. Negligentia causa ignorantih e (česa?) Studia agri colendi — liter arum. Genitivus subjectivus. §•45.* Ako je genitiv aktivnega pomena, namreč da je drugi substantiv (regens) njegovo delo, čin, nasledek, učinek, izvir, t. j. ako je genitiv proti svojemu substantivu v takem položaji, kakor je subjekt proti glagolskemu praedikatu, zove se genitivus subjectivus (genit, auctoris). kot: amor parentum {parentes amant liber os); terror mortis (mors terrct) strah, ki ga vzrokuje smrt; praetoris de- cretum (praetor decrevit) razglas deželskega glavarja (glavar je obznanil). Dobiček bajerjev = ki ga dajo. Nevarnost prisege = ki izvira iz prisege. npr.: Ad praedas miles permissu dictatoris discurrit (dictator permisit). Versus inventus est observatione sapien- tium. Imperium ad privatum dam or e imperit a e multitudinis deferebatur. Bes tranguillas fecerat Attali profectio (guod Att. profectus est). Genitivus objectivus. §.45.c Ako je genitiv passivnega pomena, namreč da substan- tivi izpeljani iz prehajavnih glagolov devajo svoj objekt v genitiv, t. j. ako je genitiv proti svojemu substantivu v takem položaji, kakor objekt proti glagolu, zove se genitivus objectivus. kot: amor pa.rentum (parentes amantur a liberis) ljubezen do staršev; timor mortis (mors timetur) strah pred smrtjo. — Osnova občinske postave (postava je osnovana). Decretum servo- rum (decernitur de servis — o sožnih). Nota. Za nos, vos rabi se oblika nostri, vestri (mementote nostri). npr.: lile dies caede hostium ac dir eptione urbis con - sumptus est. Hinc p atria e pr odit ione s, hinc rerumpublicarum eversiones . Memoriam illius viri omnes excipient ami seguentes. 1Q 146 Cu It ur a agr or um salubris est. Jucunda est memoria pr ate teritorum malorum. Nec attigit nos desiderium nostri ullum. O v it a e pkilosophia dux! tu inventrix leg um, tu magistra m or um fuisti. Nota 1. Pri genit. obj. rabi slovenščina dotične praeposicije, kot: Studium veritatis, hrepenenje za (po) resnici; c ura ret‘ domesticae, skrb za hišo; timor hostium. strah pred sovražniki; cupiditas gloriae, pohlep po slavi; Jiduck roboris, zanosba na hrabrost; odium me!, tui, srd na mene, proti meni: (lesi- derio vestri, po vas idr. — Zaime se tukaj nikder ne adjektivira v sloven,, pač pa v latin., npr.: injurja mea, tua, krivica meni, tebi učinjena; invidia sua, sovraštvo do njega. Nota 2. nomen, vox, vacabulum če se rabijo v pomenu = beseda, imajo stvar, ktero pomeni ta beseda, v genitivu, npr.: beseda kralj, denar, nomen reg is, vocabulum p e c u niae, verbum j ustitiae; — Verinim ipsum tgranni erat odiosum, že ime tiran idr. Nota 3. Okameneli ablativi:, causa (zavoljo), gratia, ergo (zarad), in pa j instar (po podobi, kakor) vežejo se kot substantiv z genitivom substantiva; I pri zaimkih je ablativ, npr.: h on or is tui causa Kuc venimus. V e s t r a mip I causa hoc volebam quam mea. Num mea gratia pertimescit? Ejus victori« 1 j ergo Apollini hoc domini dedi.. instar ima samo genitiv, npr.: Eguus instar montis, kakor gora. I Eranam, quae fuit non vici instar , sed urbis, cepimus, mestu podobna. Genitivus qualitatis (kakostni, kakovosti). ;.46. Kedar se naznanja kakovost osebe ali stvari po samostani niku s pridevnikom vred, stopi tak praedikat v genitiv, (cf. §.66)- 1 V slovenskem tudi tako. — Za uk si prebrisane glave, čedne I in trdne postave. npr.: Magni judicii, summae facultatis debebit estf I orator. Torguatus priscae ac nimis dur a e s e v er it ati s ^ I loguutus est. Viri boni judicent, id est maximi momenti ac deris (velike važnosti). Vedlo p e d u m duodecim muniti opp^° K se continebant. Nervii sunt homines Jeri, magnacgue virtut li I (divji pa velike hrabrosti). Aristides decem annorum legitimni poenam non pertulit (desetletna kazen). Targitinius habuit fratri \ Arruntem ,, miti s ingenii juvenem (krotkega značaja). Nota. Včasi se rabi ablativ, zlasti pri slučajnih vnanjih lastnosti"' I začasnih občutljejih (tristi, laeto, animo), sploh je animus zmirom v a bi. (§*, I npr.: Animis estis simplicibus, mansuetisgue. Petulans, prot ervo, ‘f' 1 ' | cundo, in cogitato animo sum (drzen, silovitega, jeznatega, nepremi^J e j nega srca). Ubi te vid! animo esse negligenti. Genitivus partitivus (oddelni genitiv,). Genitivus partitivus je, če se naznanja, da se od kake 8k t '| pine jemljejo ali posamezne reči, ali posamezni določni oddelk' 1 ' 147 In tako se razpada ta genitiv v dve vrsti: a) genit. generis, kedar se vzeme ena stvar izmed večih; h) genit. guantitatis, kedar se vzame oddelek celote. §.47. a ) V genit partitious generis (vrstni) stopi substantiv skupine, iz ktere je omenjena jedila reč. in je zavisen : 1) od superlativa, komparati va. — V sloven. je genit. s praeposicijo izmed, od, ali a bi. med. npr.: G cill o r um orani um f o rti s simi sunt Belgae (izmed vseh). Sgracusas esse maximam Gvaecarum urbium, pulcher- rimamgue o m n i u m. saepe audistis (med vsemi mesti, vseh mest). N obiti or e s Ro m a n or u m non facile sine comite in publicum prodibant (plemenitejši Rimljanov). Clarissimi reges Persarum erant Cyrus et D ar lus: cjuorum prior apud Massagetas occisus est. Poeni in mi norem Balcarium insulam trajecerunt. Targuinius supcrbus septimus atgue ul ti mu s regum Romanorum Volscos vicit. P rima o m ni um, provincia est appellata Sicilia. Sulpicius Gallus omnium nobilium maxime graecis literis studuit. 2) od nedoločnih števnikov, in števnih zaimkov, kot: nemo, nullus, idlus, solus , nonnidli, pauci, multi; guis, guis- guam, utcr , alter, neutcr idr. npr.: Omnium so ci etatu m n u 11 a est gravior, guam guae cum republica est unicuig a e no st rum. Tribuni proraidgarunt legcm, ut eonsulum alter ex plebe crearetur. Multae i star um arborum mea manu satae sunt. Nec s tul tor urn guis guam est beatus, nec sapientium non beatus. Cretes, guorum nemo unguam gustavit eubans. Si cui de o rum, h o min um gu e nimia sua fortuna vide- retur. Animantium gcnera guatuor, guorum unum divinum, alterum aereum (zračen), aguatile tertium , terrestre guartum. Animantium aliae coriis (koža) tectae sunt, aliae villis (dlaka) vestitae. Slovenščina rabi ali sam genit. (kranjskih gora najviši je Triglav); ali predloge izmed (vseh), med (vsemi). Nota 1. Genit. partitivus rabi se tudi pri singularu, če je govor¬ jenje o deželi, ali o ljudstvu, npr.: Anluena silva est totins Galliae maxima. Optimus populi liomani judicatus est Scipio. Nota 2. Mesti genitiva rabijo se tudi praeposicije in, ex, de in to zlasti pri anus (unus ex fortissimis); vender mora biti genitiv pri anus, kedar je v zvezi z alius, alter, npr.: Gallia est divisa in tres partes, quarum unam incolunt 'Belgae, alkem Aguitani, tertimn Celtae. Nota 3. Za nos, vos rabi se oblika: nostrum, vestrum, 1Q* 148 §.48. b) V genit. guantitatis (kolikostni) stopi substantiv skupine, ktere se vzame oddelek, kos, na vprašanje koliko? in imajo ga: 1) Samostavniki naznanjajoči množino, določno in ne¬ določno mero, kot: copia, grcx, cohors, numerus, par s, turma, m; libra, talentum, jugerum (oral); amphora (vrč, 27, 17 liti*.), modrn (merca), medimus (= 6 bokalov). npr.: Singulis sex modii tri tiči dabantur (6 četertink pše¬ nice). Quot jugera sata, tot m e dimna decumae debentur (star desetine). Eguidem v im la cr im a rum prof udi (čndo, silo solza). Oicero magnum numerum frumenti Romam misit (zalogo žita). Gubernator aegue peccat, et si palearum navem evertit, et si auri (barko plev — zlatil). Conon cum parte navium in patriot venit. — Tu ste si latinščina in slovenščina enaki.—Voz mrve, koš jabelk, ala eguitum, cohors militum. 2) Substantivni pridevniki, nedoločni števniki in za¬ imki v nomin. in akus. srednjega -spola, ako kažejo kolikost (malo, mnogo, nekaj, nič, koliko ?), kot: multum, paulum, aliguantum , nimium, tantum-guantum, cdiguii nihil, minus, plus , id, hoc, guod. npr.: Multum diei jam processerat (veliko dne). Nostv casus plus honoris habuerurd, guam laboris. Sedguid tantu ** hominum incedunt (toliko ljudi). Tamdiu nihil novi ad nos fa ferebatur ( nič novega). Ne falsi aliguid dicerent (kaj napačnega)' Quod auri, guod argenti, guod ornamentorum in SicM‘ ia fuit, id Verres abstulii (kar je bilo zlata in srebra). Agelli est sU>l urbe paulum (malo njivice). 3) Prislovi: satis dovolj, parum malo, zelo malo, kaj nialo> premalo, nimis preveč, abunde, ajfatim est obilo, odveč. npr.: Satis eloguentiae, sapientiae parum habebd Tibi divitiarum ajfatim est. Nimis insidiarum (preveč). Nota. Ako bi utegnil v ta genitiv stopiti kak (substantivni) adjeldjj pomniti je to: če je adjektiv II. deklinacije, stopi v ge nit v; če je pa deklinacije, ostane nominativ ali akusativ, npr.: Nihil novi — nl1 memorabile; quidquid boni — quidquid suave. ,, Ako pa se snideta oba, ravna se drugi po prvem, npr.: aliguid memorabiiis, oliquid memorabile ac novum. 149 Genitivus possessivus (svojivni). §.49. 1) Pri glagolih esse, Jieri. facere stopi v genitiv (possessoris) oseba, na ktero spada kaka stvar kot lastnina, na vprašanje: čegav ? čij ? npr.: Brilo gallico praeter Capitolium omnia hostium er ant. Omnia, quae mulicris fuerunt, viri Jiunt dotis nomine (moževo). Temeritas est florentis a etati s, prudentia senectutis. Ipsius Appii exstat oratio , Appijev govor je še. Sunt pueritiae studia , sunt extremae quaedam senectutis studia, vsaka starost ima svoje hrepenenje. Nota. Semkaj spada tudi izraz: aliquid alicuius ditionis — potestatis facere, npr.: Scipio omnem orani usque ad fiumen Ilermn Roman a e ditionis fecit, spravil je pod rimsko oblast. Popi Hus claves portarum sitae potestatis fecit, polastil se je mestnih ključev. 2) Y genitiv stopi pri esse oseba, na ktero spada kako de¬ janje kot pristojnost, dolžnost, navada, znamek zna¬ čaja res, officium, munus. negotium , proprium. — Večidel so ti samostavniki izpuščeni, ker je in fin iti v subjekt, genitiv pa praedikat. npr.: Erit humanitatis vestrae (dolžnost) magnum ci- vium numerum a cal amitate prohibcre. Vir ar um fortium cst (pristojnost) tolerantcr dolorem pati. Harum rerum defensorem esse, magni onimi est, magni ingenii, magnae constantiae (znamenje). Viri boni est, consulerc fortunis amicorum. Ut con- stantia scientiae, sic pcrturbatio erroris est. Nota. Če jo lastnik naznanjen z zaimkom, rabi se pronomen possess. me um, tu um, suum, no s trum, ves trum. Pač pa ostane v genitivu a Pposicija, ako je samostavnik, ali ipse, salus, anus. npr.: Mentiri non est m e um. Tun m, viri gravis et sapientis, est, mode- rate ferre incmmoda. Tuani ipsius causam negMgis. Respublica mea unius opera ■salva est. Slovenščina rabi pri osebnih imenih, kedar nimajo pristavka, mesti genitiva svojivni pridevnik (Jan. 301. 313). Genitiv pri pridevnikih (objectivus). 1‘J). v genitivu imajo svoj objekt: 1) Pridevniki zahtevni, ki kažejo subjektovo hrepene¬ nje po čem, ali nasprotno čutilo, kot: cupidus željen, avidus po- 150 hlepen, studiosus hrepeneč, fastidiosus zaničevaven, parcus varčen, avarus lakomen. npr.: Cato et magnus imperator ct c upi d i s si mu s litem - 1 rum fuit. Eo ex populiš finitimis turba avida rcrum nov ar m I (željna novarij) profugit. Galba pecuniae alinae non app eten. I suae par cu s, puhlica e avarus fuit. Qui ineunte aetate n a n d i I a ut pila c studiosi fuerunt. Memmius liter ar um L at in ar un I sane fastidiosus erat. 2) Pridevniki dušne deležnosti, ki pomenijo, da je človek kake reči pominjiv, s vest, vedoč, kot: gnarus zve* den, ignarus nezveden, conscius svedok, inscius, peritus vajen. imperitus nevajen, suetus, rudis neuk, mcmor , immemor. npr.: Nec loči g n ar a sum, ncc diu hic fiui. Ait se hujmi oppidi ignarum esse. Socrates se omnium rerum in selu® j fingit ac rude m. Omnes vos anteactae vit a e c on o s ci o s hako. I Adeone vobis immemor rerum gestarum esse videor f Cotta anti-i quitatis scriptorumgue p er it u sr 3) Pridevniki, kteri pomenijo faktičen delež ali n e deleži na kaki reči, kot: particeps deležen, nedeležen, consors, expersM exsors, jejunus, exheres izključen, immunis prost. — Dalje še nek* I teri, ki se vežejo tudi z dativom, namreč: communis, social affmis , vicinus, proprius, sacer, similis, acqualis (§.35). — Slov : j deležen česa. npr.: Fac p ar ticipe s nos tuae sapientiae. Se omnis culrl pa e exsortem esse dixit. Quinte frater! consors mecum t e i' 1 ' I p or um ill o rum. Possetne paternorum bo nor um exheres eSSl I filius? Immunes portoriorum, immunes miliiiae (prosti). ^1 Vitium commune omnium est. Omni a etati mor s communis ^ | Nota. similis ima dat. v pomenu podoben; genit. pa v pom®®’ I j e dna k (iste vrste) in vselej pri zaimkih: met, tui, nostri, vestri in v er si f’ I npr.: Deos tui si mil e s esse putas? Simia quam similis n ob is! Scias iw < 1 I nostri similes esse in civitate Romana (nam jednakih). cf. §. 35. Nota. 4) Pridevniki, ki naznanjajo zmožnost v kaki reči, oblast in pravico do nje, kot: compos, impos, potents, impotens■ " I Slov.: Zmožen česa. npr.: Certe omnes virtutis compotes beati sunt (krep ost | zmožni). Tum patriae compotem nunquam me sinis esse. Erijr I isti gladium, qui sui impos est animi. Gens impotens suarum prač domesticis seditionibus. 151 5) Genitiv polnivni (copiae — inopiae) se veže s pridev¬ niki, kteri pomenijo poln, prazen, kot: plenus , refertus, com- pletus, vacuus , inanis, sterilis, inops, egenus. — Vendar imajo tudi a bi at. pri sebi, zlasti refertus (§. 64.). — Slov.: poln, reven. česa. npr.: Ref er ta Gallia negotiatorum est, plena civium Roma - nor um; pa: Vita otiosa plena et conferta voluptatibus. Comple- tus jam m er c at o v um car cer fuit. Ea verba pervulgata inanis- sima prudentiae reperta sunt, fraudis autem et stultitiae pleniš sima. Inops senatus auxilii humani, ad deos vota vertit. Ager aridus et frugum vacuus. Genitiv pri participih. P a rti cipi praes. na -ans, -ens , izpeljani iz glagolov pre- hajavnih. zahtevajo genitiv (obj.) ako se rabijo kot adjektivi, ter kažejo stalne lastnosti; taki so: amans, appetens, diligens, negli- gens, conservans , efficiens, fugiens idr. Tako tudi nekteri, iz glagolov izpeljani pridevniki s konč¬ nico -ax, kot: capax, tenax, cdax, rapax, ferax. npr.: Homo gloriae appetens saepe deflectit a virtutis via (slave pohlepni človek). Gens Gallorum haudquaquam reli g ioni s ne gl i g ens fuit. Nemo er at tardus. aut laboris fugiens — rriclinium convivarum rjuindecim capax. Claudius Caesar par- cus et justi tenax (držeč se prava). Iberia venenorum ferax (strupov rodovitna). Epaminondas valde v er it ati s diligens erat. Genitiv pri glagolih. Glagoli, ki pomenijo spominjati se česa, ali opomniti koga na kaj, ali pozabiti kaj, imajo svoj objekt v genitivu. Taki so: memini pomnim, reminiscor, recordor spominjam se, admoneo, commoneo, commonefacio, obliviscor zabim, in mentem venit mihi alicujus, spomnim se česa. npr.: V iv o rum memini. ncc tamen licct Epicuri oblivisci. Reminiscere et veteris inčo mm odi Romanorum, et pristinae virtu¬ tis Helvdiorum. Ipse agnosed, et fiagitiorum suorum recordabitur. ATncc umguam obliviscor n odi s illius. Admoncbat alium c ge st ati s, alium eupeditatis suae. Ipse te veteris amicitiae 152 commonefecit. Venit mihi Platoni s in mentem. Quoniam nos tanil viri res admonuit. Nota. Vendar imajo ti glagoli včasi akusativ pri sebi, namreč: Vselej je akus., kedar je objekt kak pronomen, ali adjektiv: hoc, UM, multa te admoneo. admoneo ima tudi abl. z de, če je objekt kaka stvar, npr.: Fpistola,i« qua de a e de Telluris et p or tiču me admones. De a v ar iti a tua com- monemur. memini (spominjam se), obliviscor (pozabim) imata akus. stvari, npr.: Memini bencficia, obliviscor injurias; homines etiam res praeclarissimas obli- viscuntur. memini v pomenu pomniti, v spominu imeti, omeniti, ima tudi akus. osebe, npr.: Cinnam memini, Sullam vidi. Memini Metellum puer, ilt esse bonis viribus etc. recordor ima stvar v akus. osebo pa v abl. z de, npr.: Recordart cetera; recordare de ceteris, quos adesse video; recondantur pugnas navales;rt- cordor de te. Med seboj se ločijo v pomenu tako: memini pomnim, spominjam se česa, kar nisem pozabil. reminiscor spomnim se česa, kar sem bil pozabil. recoi'dor k srcu si vzamem kaj, ozir imeti na kaj. §.53. Gdagoli tožitvcni (accusandi) • ki pomenijo koga dolžiti tožiti česa, obsoditi, oprostiti — imajo v genitivu pre¬ greho, koje je kdo kriv ali riedolžen, tožen, sojen. Taki so: accusare , incusare (tožiti), arguere, insimulare (dol¬ žiti), arcessere, postulare, nomen deferre (na sodbo z vati), damnaKs condemnare (obsoditi), absolvere, liberare (oprostiti), tudi adjektiv reus, compertus (criminis) kriv. npr.: Miltiades proditionis accusatus est (izdajstva). N<0 intelligis, quales vir os s umni s c el er is arguas (dolžiš). Quofad llls reliquorum, quos captae pecuniae (podkupljenja) arcessebcd delicta patefierent. Piso s cel er is condemnat generum suum. tus nec liber avit e ju s culpae regem , nec arguit. Coelius absob 1 injuriarum laesorem Lucilii. Nota. Pri condemnare stoji smrtna kazen, in kazen, na ktero je obsojen, ali v ge n it. ali v abl at. ( capitis — capite). Kazen v denarjih, če je število določno, je v abl at., nedoločno P 11 , ge n it., npr.: Licinius Štolo sua lege decem mil ib us aeris damnatiu eS ' Responderunt Furio clientes, se conlaturos, quanti damnatus esset. multare, punire ima vselej a b 1 a t. Včasi je zločin v ablat. z de ; damnatus de furto, parricidio, zar8 tatvine, umora. §.54. Glagoli cenitveni (aestimandi), kot: aesttmo, emstimo, facio, joendo — veliko, malo vreden biti; velike, male cene b® 1 153 stati (koštati); veliko, malo cenim — imajo ceno v genit., če ni po številu določena; ako pa je izražena po substantivu, ali določ¬ nem številu, rabi se-a blat. (§. 62). Taki genitivi so: magni (ne malti), visoko, piuris više (ne majoris), maximi, plurimi; par vi, rninoris, tanti — quanti; magni sum, parvi suni, veliko — malo vreden sem, veljam. npr.: Si callidi rerurn aestimatores pr ata et areas magni acstimant. Aesth navit frumentum Ir ib us denar ii s. Te quotidie plu- ris fen. Tu nunquam ostendisti, quanti illum penderes. Te unum piuris, quam omnes illos puto. Divitiac a me minimi putantur. Quorum salutcm civitas non levi moment o aestimarc potest. Ager nun multo piuris est, quam tune f uit. Nota 1. Izmed substantivov še rabijo v genit. samo : flocci, nauči, pili, pensi, nihili — celo nič čislati, ne za las vreden biti. Nota 2. Slovenski izrazi: ni vredno da bi... truda j e vred n o da... prestavi se: non tanti est, ut ... tanti est, ut ... Glagola interesi, refert zahtevata genitiv osebo, kedar pome¬ nita: komu ležeče biti na čem, kar se koga tiče, k o- ristno biti za koga. — Pravila so te: 1) V genitiv stopi oseba, če je samostavnik ; če je pa osebno zaim e, rabi se a blat. mea. tua, sua, nostra, vestra, in to zlasti pri refert. 2) Reč. na kteri je komu ležeče, oblikuje se po pomenu stavka a) infinitivom samim; h) inf nit. c,um accus.; c) ut ali ne; d) s konjunktivom v odtisnem vprašanji. 3) Koliko je ležeče, naznanja se a) z adverbom: magnopere , tantopere, parum. magis. mmimc. h) z neutrom: multum, plus, minus in nihil; c) 7 genitivom: magni, parvi , piuris, tanti. npr.: Multum hiter est rei f amili ar is tuae, te quam pn- mum venim Quid illius hiter est, ubi sis f Hoc vehementen interfuit r eipublicae, nullam videri dissensionem esse in ea. Tua et mea maxime interesi, te valerc. Vestra hiter est, ne hnperatorem faciant ptessimi. Magni refert, quid hic v elit. Nihil o piuris tua hoc. quam quanti illud refert mea. Non seripsi, quod tua nihil rcfcrc- bat, kar* se tebe ne tiče. Nota. Če ima mea, tua idr. apposicijo, stopi ta v genit., kot: Mea, magistri vestri, interesi, ut laudemini. Tako tudi: ni e a solin s, tua ipstus. 154 Genitiv pri adverbih. §. 56. Krajevni adverbi: ubi, unde , quo, eo, longe (daleč), nusouam, imajo genitiv tiste stvari, ktere je naznanjeno okrožje ali obzor (obor). — V rabi so samo: gentium, terrarum, loči , locorum, rerum, in pa nektere besede nravnega smisla (stultitiae, miseriae). npr.: Ubi terrarum csscs, ne suspicabar guidem. Unde gentium veniš? Res eodcm est loči, quo religuisti. Eo vecor- diae procedere; huc miseriae perveni. Quo a m en ti a e progressi estis! Kako daleč ste zašli v neumnosti! GLAVA VI. A b I a t i v. A blati v je raznovrstnega pomena, in obsega slovenski lo¬ kal, instrumental, deloma tudi genitiv. Ablativus instrumentalis — sociativus (pomožnik — druživnik). §.57. 1) a) Na vprašanje s čim? stopi v ablat. brez praepo- sici je reč, ki služi kot pomočno orodje; in to utegnejo biti ali stvari ali dušne zmožnosti (pravi „instrumental“), kot: virgis cae- dere. s šibami tepsti; mente percipere, pametijo d vzeti. npr.: Vitis claviculis suis quasi manibus, guidguid d nacta. amplectitur, trta objame s ključki, kakor z rokami. <2«* consilio capi non posset (locus), multitudine circumitus ed Sasdrubal plura consilio , quam vi agens , hospitiis magisregv hrum conciliandisgne gentibus, quam bello aut armis rei» Carthaginiensem auxit. Cornibus tauri , apri dentib us, mors 11 se leones tutantur, z rogmi, zobmi, grizenjem. b) Ako se rabi za pomoček (sredstvo) oseba, in sicer saniO' stojno dejavna, ondaj nastopi akus. s praeposicijo per (po koffl? s čegavo pomočjo ?) npr.: Statuerunt, injurias per vos idcisci, po vas, (z va=° pomočjo). Qu(ic chmi peragenda sunt, per Caecilium transigunV' po Cecilju (s Ceciljem). Per legatos rem agere, po poslanci! 1 obravnovati. Per amicum cpistolas mittere, po prijatelji. 155 če pa so osebe kot zgolj orodje, rabi se sam ablat. zlasti pri vojaških rečeh, npr.: milit''ms, legione , cxercitu oppugnare; egidtatu , peditatu. sagitariis, furu/koribiis dimicare. Nota. Latinščina rabi vcasi ablat, in.str., kjer ima slovenščina dru¬ gače, npr.: fidibus canere na gosli gosti, tibia canere piskati, aleff, tessera luclere kocke igrati, na kocke igrati, kockati se; prmsidio locum tenere oble¬ gati, carcere includere zapreti, hospitio suscipere koga gostoljubno sprejeti, extollere la udih uh, honoribus hvalisati, equo, curru vehor jaham, peljam se idr. Substantiv je kot pomoček glagolu. §•58. 2) a; Na vprašanje s kom? stopi v ablat. s praepos. cum oseba, ki je pri dejanji nasoča ali sodelavna, ali v vzajemnosti (sociativus ). npr.: Cum Pansa vixi in Pompejano. Vagamur egentes c urn con j ug ib us et liber is. Ambulo cum amico; cum rege locu- tus sum. Pri vojaškem spremstva, kedar idejo vojaki z vojskovodjem, rabi se a bi ati v s praeposicijo cum in brez cum, če je dodan še kak adjektivni attribut; mora pa nastopiti cum, če je substaniiv sam. — Kedar pa je vojskina četa (exercitus, legio, turma de.) subjekt, in ime vodja v ablat. mora stati cum - pod vodjem, S po v e 1 j niko m. npr.: P. Cornelius in locum eius, quac missa cum praetore crat, seripta legione (brez cum) nova profedus ah urhe — p § es crescunt ( augentur ), di s c or dia dilabuntur ( dissipantur). Non virtute hostinm, sed amicorum perfidia dem 1 (oppressus suni). Phataris non a paticis mteriit. J nVidia ardebant, sov¬ raštva uncti. Nota 2. Besede: ortus, genitus, natus imajo očeta v ablativu br® z praepos.; pri materi rabi sc cesto ex, kot: Par en te Sestius natus est ho>ui ,lC sapienti, et sancto et sever o. Uxor er at ilalicarnašsia evvis , ex gua natus $ Themistocles. Tako tudi: humih, suh ti mi loco natus; n obiti, i g n obiti H e ' nere ortus. Slovenščna ima tu genitiv izvorni: plemenitega rodu; bornih’ pa poštenih staršev rojen. 157 Ablativus causae (vzročni). §.60. 1) Na vprašanje zakaj? stopi v ablat. brez praeposicijo reč, ki je vzrok ali povod kakemu dejanju. npr.: Vejentes tciedio annuae ambitionis reges creaverunt, iz nevolje. Fidem puhlicam j us su senatus dedi, na povelje. Metu supplicii aut mortis multi vim tormentorum pertulerunt, iz straha pred smrtjo. Sive cul p a , sive infeli cit at e imperatorum tam ignominiosa clades accepta est, po krivdi, po nesreči. M e mori a, vulneris aciem horrebat, speminjaje se. Conscientia violatae ami- citiae Bom. conjunxit se cum Antiocbo, zavede se. Taki so: consilio, jussu, odio, metu, spe, amore, ira idr. — Slo- venščina ima gonit, vzročni iz., zavoljo; lokal po; p ar ti c. Nota 1. Včasi ima ta ablat. pri sebi primeren partieip, kot: ira in,- pulsus, invidia ductus, voluptate captus, odio infiammatus, terrore perculsus etc. Nota 2. Če je vzrok oviravnega pomena, rabi se ablat. s prae, kot : Nec loqtii, prae moerore potuit, od žalosti. Ako rec vzrokuje dejanje samo posrednje, rabi se per z a k us. — Pcr levitatem juvenilem rem suam diffudU, po lahkomiselnosti; kar izvira iz levitas. 2) Glagolni pridevniki, kteri naznanjajo dušne občutljeje (affectus), zahtevajo ablat. tiste reči, ki vzrokuje te občutljeje. Taki so: dolere, moerere, gaudere, laetari, gloriari, laetus sum, moestus sum, anxius, fretus. (cf. §. 25). Slovenščina ima g en it. veseliti se česa; instrum. nad kom, čim. npr.: Bebus {njustis justi maxime dolent, imbellibus for- tes, flagitiosis modesti. Da boe amicis, qui tu o dolore moerent. Quid est tam absurdum, quam delectari inanibus rebus, ut honore, vestitu, aedificiis. Laetari bonis rebus, et dolere contrariis. L ab or ar e avaritia, luxuria. Ablativus modi (načina). §.61. Na vprašanje kako? stopi v ablativ samostavnik, ki kaže način, kako se godi dejanje, in sicer: 1) Samostavniki, kteri sami ob sebi naznanjajo način, so brez praeposicije, kot: boe modo, hac ratione (po tem načinu), eo more, ritu (po šegi), ea mente, eo consilio (v tem namenu), jure, injuria (po pravici, krivici), merito, (po zaslugi), lingua latina, slava (po latinski, slovenski) idr. 158 2) Samostavniki, ki sami na sebi ne kažejo načina, pa se rabijo za take, morajo imeti v ablat. pri sebi praepos. cum, kedar so brez adjektiva, ter so nekako adverbialnega pomena (facere cum studio = studio se; cum Jule — fidelitcr; cum diligentm — dilig enter). 3) Če ima samostalnik pri sebi kak adjektiv, utegne se rabiti s praepos. cum. ali brez cum, kakor se bolj nagiblje k so- ciativu, ali k in s trum e n t alu. — To mora učiti raba in razum. (cf. §. 58 c). Iz g ledi ad 2. 3. Athenienses cum silentio auditi sunt (mirno). Per omnes vias cum dam or e in forum curritur (z vpit¬ jem). Fcrendum hoc onus rum tabore (težavno). — Miltiades s um m a a e cj uit at e res C hi rsonesi constituit. Albucium cum multa venustcite ris it Lucilius. Mag no fletu auxilium a Caesars petere coepcrunt (v joku). Voluptas pingtiur puleherr im o vestitu. regali o matu. Ablativus pretii (cene). §.62. Na vprašanje za koliko? kako drago? stopi v ablativ cena, če je določna po številu, ali izražena po substantivu. Tudi nedoločno izražena je v ablativu, kedar je govor o ku¬ povanji, pri glagolih: emere, vendere, conducere (najeti), locare (v najem dati), constare (veljati). — Sicer je genitiv, (cf. §. 54)- Slovenščina ima za z akus. npr.: Hace bona emuntur duobus m Hib us numuum. 1 } ' g in ti tal e n ti s uncim orationem Isocrates vendidit. Locavit oruneM agrum frumento. za žito. Emamus mag no. sin* minus, ne magno guidem possumus. Venditori expedit, rem venire guam pl urimo. Vendidit auro patriam. Multorum sanguine ac vulneribus Poente šteti t vietoria. — Tudi: Fidem pecunia commutare, za denar. 2) dignus, indignus, dignari (ceniti koga vrednega česa), se veže z ablat. česar je vreden kdo. Vir optimus omnium e x i s t ' l ' m at ion e dignus. Quam multi luce indigni sunt. (cf. §. 191). Ablativus limitationis (ozira). §.63* Na vprašanje v čem? po čem? na čem? stopi v a bist¬ reč, v oziru ktere se osebi priklada praedikat, ali to po čemu 1 ’ se oseba (reč) presoja. 159 npr.: Datamas natus patre Comisare. nat ionu Čare, po na¬ rodu Karec. Agesilaus fuit daudus alte.ro pade. na jedno nogo. Graecia superabat Bomanos doctrina d orani literarum generc, v vseh vedah. Ista securitag specic quidem blanda, re ipsa re- pudianda . na videz, v resnici. Magnat hotnim« virtute. metimur. non fortuna, po kreposti. Gubernatoris ars utilitate mn art< laudatur. Nota. Semkaj gre: mea sententia, meo judicio, po moji misli; major natu, minor natu, stareji, mlajši. Ablativus copiae — inopiae (polnivni). §.64. Na vprašanje česa? stopi pri glagolih in pridevnikih, ki pomenijo obilnost, ali pomanjkanje, v a blat. to, česar je obilo ali manjka. Taki so : abundare, redundarc, affiuere, scatTrc (obilo imeti), carere (ne imeti), egere (pomanjkuje komu), indigrre (potrebovati), vacare (prost biti), privare, orbare, spoliare (oropati); implere, com- plere ref er dre (napolniti), satiare, saturare (nasititi) idr. praeditus, refertus, dives, fertilis: nudus, orbus, vacuus, liber, pur us, immunis, inops idr. Slovenščina rabi tukaj večidel genitiv. npr.: Vlila assidui domini abundat porco, haedo, a g no. lacte (ima dovolj). Miser esset komo, si in vitiosa vita afftueret voluptatibus. Nilus scatet piscibus. /Si haec studia tradučta erunt ad nos, ne bibliothecis quidem Graecis carebimus; ex quo libris omnia rcferserunt. Animus pcr somnum sen s ib us et c ur is vacuus est (brez čutja). Lentulus non inops v er b is e st. Delosrcferta divitiis nihil timebat. Urbs nuda pr aesidio (brez posade). Epi- stola inanis aliqua rc utili et suavi. — pecunia privari, paren- tibus orbari — za genitiv, cf. §. 50, 5. Nota. Enakega pomena je: afjicere aliguem aliquare re, kot: dolore afficere, užaliti, kaznovati koga; honorc, tujima. Interdicere alicui aliqua re, komu kaj prepovedati {aqua et igni). npr.: Si quis eorum decreto non stetit, sacrificiis (ablat.) interdicunt ei (dat.) izključijo od. §•65. Opus esse treba je česa, spada k ablat. inopiae, in se rabi: a) impersonalno, v ablat. stopi reč, koje je treba, kot: Tum viro et gubernator e opus erat. Magistratibus opus est. 160 b) personalno, takrat stopi reč v nomin. in glagol esse se ujema ž njo, npr.: Maritimi milite s opus sunt. Exempla permulta nobis opus sunt. c) ako je potrebna stvar izražena z glagolom, nastopi : 1) infin. ali in fin. c. accus 2) particip perf. v ablat., 3) supinum na -u. npr.: Nil opus est, rem pluribus verbis covnmemorare. Si quicl crit , quod te s čire opus er it, scribam. Abi hitro, et quod pa¬ rado opus cst, para. Quod scitu opus est, narrabo. Ablativus qualitatis (kakovosti). §.66. Na vprašanje kakošen? stopi v ablat. samostavnik s pridevnikom, kedar kaže telesne lastnosti; ali duševne, kakor se kažejo vnanje in začasno, (cf. gonit. §. 46). npr.: Dionysius ad mensam eximia forma pueros jussit consistere (lepe rasti). Agesilaus fait s tat ur a h umili, et corporc exiguo. Homo maximi corporis, terribilique facie, quod erat nigcr, et cap Ul o longo, barbaque promissa. Appius homo fuit summa prudentia, multa doctrina (se je videl). Hero- dbtus tanta est eloguentia, ut me summopere delcctet. Goto m omnibus rebus singulari fuit prudentia atque industria (se ja pokazal). Ablativus localis (krajevni). §.67. Na vprašanje kje? stopi kraj, kjer se godi dejanje, ali biva stvar, v ablat. navadno s praepos. in (in silva, in collc). Slovenščina ima lokal z v, na (v hosti, na hribu). Ablat. brez praeposicije se rabi: a) pri posameznih izrazih: ruri na kmetih, ter ra marigueW suhem in na morji; dextera, sinistra na desni, na levi; utrajf parte na obeh straneh. b) locus je brez praeposicije, če ima pri sebi adjektiv w pronomen; kot: eo loco, hoc loco, suo loco, idoneo — opori0 loco, alio loco. Včasi ima adverbialen pomen: parentis loco haberc ^ quem, kot očeta; criminis loco putare, za pregreho imeti; ho^ loco res sunt , dobro stoje. 161 Sicer je in loco npr.: Ceteri in loco manserunt. Consules suos in loči s tenebant. 2) Na vprašanje kodi? stoji ablat. brez praeposicije, večidel je kak adjektiv zraven. — Slov en. po z lokalom. npr.: Scipio jubebat medi o s ta g no evadere ad moenia, po sredi močvirja. Hannibal vi a- Latina ducit sub Casinum, po cesti. Ibam via s a era. Mithridates to ta Asi a cives Romanos trucidan- dos designavit (odločil za umor). Tota urhe gemitus fuit, po celem mestu. 3) Na vprašenje od kodi? od česa? s česa? stoji ablat. pri glagolih, ki kažejo, da se stvar s svojega mesta odmika, od njega odganja, odvrača. Navadno se rabijo praeposicije a, ex, de. Ablat. brez praeposicije imajo navadno glagoli: cedere, excedere, decedere odstopiti; arcere, prohibere odvračati; pellere, depellere odgnati; excludere, deturbare izključiti; movere (loco = od¬ staviti ; senatu, tribu = izobčiti). Slovenščina ima v obeh teh slučajih genit. z dotičnimi praeposicijami. npr.: Ligarius It ali a prohibetur, exulat, odstranjen iz Italije. Non facile vim kostium ab oppidis prohibent, od mest odvračajo. Si tibi inhaesisset ista suspicio, ille cessisset p atria. Si virtus illius civibus gr ata non fuisset, e x ingrata civitate ceder et. Virginiam ma- tronae s a eri s areuerant. Hune tu, Jupiter, a tui s aris, a teetis urbis arcebis. Varium pellere possessionibus conatus est, z po¬ sestva pregnati. Paucis annis omnes ex Gallia pellentur, iz Gallije. Eguestrem procellam excitemus, si st atu movere volumus, s stališča odgnati. Praecepit Us, ne se ex e o loco ntoverent. Nota. Kedaj se rabi praeposicija, kedaj ne, naj uči slovar in raba. V obče pa je pomniti: a) če glagol ni sestavljen, in je rabljen v pravem (lokalnem) pomenu, nastopi praeposicija; v dušnem smislu pa ne, kot: pellere ex reg no, pre¬ gnati iz dežele; pellere reg no, odstaviti od vladanja. b) če je glagol sestavljen, in rabljen v pravem pomenu, sme se praeposicija staviti ali izpustiti, jednako; ako je v dušnem smislu, mora na¬ stopiti praeposicija. — To pravilo velja tudi za druge sklone. §.68. 4) Na vprašanje kam? imajo ablat. s praeposicijo in gla¬ goli: ponere, locare, collocare, statuere, considere, — ker bo reč ondi bivala, je pravi lokal. npr.: Plato rationem in cap it e, sicut in ar c e posuit, iram in peetore, pamet mu je v glavi, jeza v srcu, Herculem farna 162 in c on čili o deorum collocavit. Hannibal ca/ptivos in medi o sta* tuit, da so v sredi stali. Considamus Jlic in umbra, sednimo v senco; ponere in men s a, na mizo (da bo na mizi). Ablativ locivni. g 09 Glagoli, ki pomenijo: ločiti od česa, osvoboditi česa, odstopiti od česa, vzdržati se česa, imajo tisto reč v ablat. s praep. a, ab, ali brez praeposicije. Taki so: abstinence, desistere vzdržati se, odstopiti, liberare, solvere, absolvere oprostiti, levare, laxare rešiti, deterrere oplašiti od, cibdicare se magistratu odstopiti; prohibere aliqua re, prohibere ah aligua re , koga varovati česa. npr.: In Galliam se recepit, ut Ubios obsidione liberaret. Leva me ho c o n er e. Deliberat senatus, solvatne leg ib us Sapo- nem. Verringetorix oppugnatione destitit. Prohibuit kostem a pugna. Prohibete cives c al a mit at e. Ablativus temporis (časovni). 1) Na vprašanje kedaj? se rabi ablat. navadno brez §. 70. praep., in sicer pri substantivih, ki čas pomenijo: dies, kora , annus , saeculum, tempus, tudi bellum (ob času vojske). kot: die, nocte (podnevi, ponoči), hieme, aestate (poleti, pozimi); meridie, vespere, occasu solis, bello Punico etc. Slovenščina ima lokal s predlogom: o, v, po (v pustu, o velikinoči, o petih, ob dveh, po zimi, po letu); ali genitiv časovni (tistegaleta, leta tekočega, danes, letaš); tudi akusativ s predlogom: v, na (nasveti dan, na Mihelovo, v torek, v sredo)- npr.: Er ant -e o temp or e duae factiones Athenis (o tistem času). Hamilcar primo punico bello, sed temporibs exstre- mi s praeesse coepit exerdtui. Luculli adventu Mithridatis copM omnibus rebus ornatae fuerunt. Poma candita est anno septingoH' tešimo guinguagesimo guarto (leta 754). N o t a. Včasi se pridene praepos. in, če se naznanjajo okoliščine, w ed k te rimi se je godilo dejanje, npr.: Ego multa tacui, multa in ves Uro timore sanam. In ho c tu mul tu Fumus c um exercitu Romam ingressus est (med te® nemirom). bello, pace (brez praeposicije) se rabi, če se naznani safl 10 čas, kedaj. 163 in bello, in pace, če se bolj povdarjajo razmere in vpliv voj¬ ske, ali če se vzeme vojska za kraj, npr.: Fremebant, tutiorem esse in bello, quam in pa c e plebis libertatem (sredi vojske). Pri človeških dobah je in, kedar so brez adjektiva (in pue- ritia, in senectute, pa extremajuventute). 2) Na vprašanje v kolikem času? (se je zgodilo dejanje), nastopi a blat. brez praeposicije. npr.: Saturni stella triginta annis cursum conficit (v 30 letih). Quatuor tragoedias sedečim diebus absolvisti. Agamemnon vix decem annis unam cepit urbem, ego uno die totam Grae- ciam liberavi. Ta ablativ ima včasi tak pomen, kakor akus. z infra, intra. npr.: Nemo hi s viginti annis reipublicae hostis fuit, qui non bellum miki quoque indixerit (v teh 20 letih). Nota. Praepos. in nastopi, če je povedano, da se v toliko časa dejanje tolikrat ponavlja; npr.: bis in die, ter in anno. Ego si haberem., cui dar eni, ter nas in ho ra darem epistolas. 3) Na vprašanje za koliko — pred — pozneje? dene se število v ablativ, ter se prideneta post, ante adverbialno, in sicer ali zadej ali vmes (tribus annis post, tertio post anno). npr.: Pecunia recuperata est mul ti s post annis. Numa annis permultis ante fuit, quam Pgthagoras. Ali quanto post Fulcinus praedia mercatur. Nota. Kedar se šteje nazaj, rabi se abhinc (odslej) z akus. ali pa a b 1 at., npr.: Quaestor fuisti anno s abhinc guatuordecim. Qui abhinc sexaginta annis occisus est. Ablativus comparationis (primerjavni). Ml. Kedar se primerjate dve osebi, ali stvari, stoječe v nominat. (tudi accus. c. infin.) , utegne se izpustiti veznik quam (kakor, nego), in primerjena reč stopi v ablat. —Tudi slovenščina rabi geni t.: od, mimo. npr.: Nihil est vir tu te amabilius (— quam virtus), od kre¬ posti. Turpis fuga (ogibanje) mortis omni est mo rt e pejor , mimo vsake smrti. Vilius argentum est auro, virtutibus aurum. Nota 1) Če ste primerjene reči v kakem drugem sklonu (casus obliq.) mora stati guam, kot: Curidio, homini bonesto, sed non gratiosiori, guam Calidius est, argentum dedisti. 11 * 164 Samo accus. obj. utegne deti se v ablat. takrat, že se lahko kot samo¬ stojni stavek izrazi z n o min., npr.: Quem auctoremftlo cuplectionem Pla¬ tone laudare possumus (quis est locupletior Platone?) (§. 92, b). Nota 2) Če je primerjena reč izražena po zaimku qui, mora vselej biti ablat., npr.: Quo ( Borea ) non est arbiter major Adriae. Quo populus Romanus nikil vidit indignius (nič zlobnejšega, nego to t. j. naj zlobneje). Slovonščina ima ali superlativ, ali komparativ zanikan. (§. 95). Nota 3) Vselej se rabijo ablat.: Opinione, spe exspectatione celerrn, prej ko bi se kdo nadejal; exspectatione major, črez pričakovanje; plus justo, aequo, solito, črez navado; dieto citius, prej ko bi rekel. Ablativus mensurae (mere ali presežnosti). §.72. V ablat. stopi mera, za kolikor jedna stvar presega drugo. Ta ablat. je v rabi pri komparativih, in nekterih glagolih, ki po¬ menijo preseči, kot: malle, antecellere , praestare, super ar «, vincere. Navadni so: multo, paulo, nihilo, aliguanto, quo-eo. npr.: Multo paucior e s oratores, quam poetae boni reperi - untur. Quanto diutius abest, tanto magis cupio. Hibernia dimi - dio minor quam Britannia existimatur (za polovico). Legern una pl ur e s antiguarunt, quam jusserunt (za en glas). Biduo me Antonius antecessit. Nimio praestat, te impendiosum quam ingra- tum dici. Nota. Mesti ablat. sme nastopiti neutrum ( multum, plurimutn, aliquantum), ali tudi adverb longe, ( gliquantum multitudine super are; longe praestare). Posamezni ablativi. §. 73. 1) Pri glagolih: Jrui vživati kaj, vesa živeti od česa, ali o čem, uti rabiti kaj, abuti zlorabiti, potiri polastiti se česa, Jungi opravljati, dovršiti kaj, 'v uradu biti, defuneji izvršiti, odložiti. — stoji objekt v ablativu. npr.: Plurimis maritimis rebus fruvmur atque utimur . Valetudo opportuna est, ut fungamur muneribus corporis.—Jungi magistratu,praetura, guaestura. Imperator urhe est potitus. Lacte, caseo, čarne vescuntur. Si posset loqui provincia, hac voce uteretur. Nota. potiri utegne imeti genitiv, vselej ga ima pri: rerum potiri, polastiti se vlade. utor izražuje se razno, kot: aliguo utor amico, za prijatelja imeti; — homine, pečati se s kom; uti prudentia, consuetudine> previdnost, navado imeti; multo consilio usus perfecit, storil z ra* zumnostjo. 165 2) niti (opirati se na kaj), ima v telesnem pomenu sam a bi. (aliqua re ); v dušnem pomenu ima a bi at. ali brez praepos. ali in aliqua re , npr.: Arnbae te obsecramus, genibus nixae (na kolenih). — Sustinebimus, et s g) e , qua jubes, nitemur. Conjectura, in qua nititur divinatio. Jidere, conjidere (komu zaupati, na koga zanesti se), imata ablat. brez praep.; včasi dativ (f. arcu, f. ope eguina). 3) differre, razločiti se od koga v čem, ima osebo v ablat. ab, akus. inter; stvar v ablat. brez praepos., tudi s praeposicijo in; za koliko, izrazi adverb (multum, paulum etc.). (In religuis institutis Galli h o c fere ab religuis differunt, guod etc.). Dostavek k padežem. Raba mestnih imen. §•74. 1) Na vprašanje kje? stoje v genitivu imena I. in II. de- klinacije, če so v singularu (kar je prav za prav stari casus localis). V ablativu stoje vsa pluralia tantum, in imena III. dekli- nacije, tudi če so v singularu. 2) Na vprašanje kam? so vsa v akusativu brez prae- posicij e. 3) Na vprašanje od kodi? so vsa v ablativu brez praep osi cij e. npr.: Tališ Roma e Fabricius, gualis Aristides Athenis /uit. Diongsius Syracusis expulsus Corinthi pueros docebat. Uti Roma e consules, sic Carthagine guotannis annui bini reges creabantur. Gaesar Tarracone discedit, pedibusgue Narbonem, indegue Massiliam pervcnit. Aeschmes cessit Athenis (iz Athen) et se Rhodum contulit. Nota 1) Če ima mestno ime pri sebi pridevek urbs, oppidum, pom¬ niti je dvoje: a) ako je pridevek pred imenom, ima pri sebi praepos. in, na vprašanje kje? kam? ex na vprašanje od kodi? in ime se ujema ž njim v sklonu. npr.: Consul pervenit in oppidum C ir tani. Cimon in op pid o Cittro mortuus est. b) ako je ime pred pridevkom, ostane v svojem sklonu, in pridevek mu sledi s praeposicijo, ali tudi brez nje (večidel v ablat.). npr.: Nobiles adolescentes N e ap o l i, in celeberrimo oppido, saepe ridimus. Jugurtha T halam pervenit, in oppidum opulentum. Archias poeta An ti o- chiae natus est, celebri quondam urbe et copiosa. 166 Nota 2) Kedar je govor o mestu v š ir jem pomenu, o njega okolici, pokrajini, tedaj se rabijo praeposicije ad, ab, npr.: Metellus a Z cima, discedit (iz okolice, pokrajine). Marius a d Zama ni pervenit (pa ne v mesto). — Pri imenih mest izpuščate se in, ex, druge se stavijo, npr.: prope, ad, juxta etc. §.75. Kakor mestna imena rabijo se tudi: 1) Imena malih otokov, zlasti kjer je mesto enakega imena z otokom. npr.: Cimon Cyprum cum ducentis navibus missus est. Co- non plurimum Cypri vixit, Timotheus Lesbi. Dolabella Delo proficiscitur. Nota. Na vprašanje kam? rabijo se tudi veči otoki včasi tako, kot: Siciliam, Sardiniam, Euboeam, Gretam, na Sicilijo idr. 2) Besede domus dom, humus tla, rus; to raj : domi — doma, humi — na tleh , ruri — na kmetih (deželi) ; domum = domu, humum — na tla, rus — na deželo; domo — iz doma, humo =; od tal, rure — z dežele (s kmetov). npr.: Lctelius et Scipio rus evolabani (šla sta na kmete). Quintius rure agere vitam constituit. Altius est , quam ut id humi (na tleh) prostrati vider e possimus. Aegyptii mortuos domi ser- vant (doma imajo). Deiectoque in humum vultu (v tla gleda). Nota. domus se rabi tako samo v pomenu dom (domačija), kot: domi meae, tuae, Ciceronis, na mojem domu idr., zato se rabijo v tem pomenu izrazi: domi militiaeque, belli domique, doma in v vojski. Če pa pomeni domus hiša, družina, rabi se praeposicija, kot: bivati v mali — veliki hiši ( liabitcire in parva — ampla domo). GLAVA VII. Raba praeposicij (predlogov). A) z akusativom. §.76. Ad. 1) Krajevno: a) na vprašanje kam? pri glagolih, ki pomenijo iti, potovati, poslati, nesti kam, npr.: ducere exercitum a d urbem, do mesta, k mestu; vcnire ad Castra, k ta¬ boru; mittere ad me, ad te; ubi veneris ad Dianae, ad Vestae (templum) do, k. Tudi pri glagolih, ki naznanjajo, kam se stvar razprostira ali obrača, kot: ad meridiem proti jugu; ad septentrionem proti severu; ad occasum proti zahodu idr, 167 b) na vprašanje kje? kedar se naznanja, v kojega kraja bližini se godi kaj, ali biva, kot: pugna ad Trasimenum (pri), ad Ticinum (na), ad Cannas (pri), horti ad Tiberim (pri), castra ad Ehenum na, ob Rhenu. 2) Časovno, kedar se naznanja, doklej traja kaj, ali, o k oj e m času se kaj godi, npr.: admcridiem do poludneva; adsum- mam senedutcm do visoke starosti; ad vesperum proti, okoli večera; ad hiemem na zimo; ad tempus o pravem času; ad diem dietam ob določenem dnevu. 3) Kedar se število le na blizo, površno, določi, kot: ad quinquaginta annos iiatus , okoli 50 let imajoč; ad duo millia occisi, bilo je ubitih kakih dve tisoč. 4) Kedar se naznanja, čemu je dejanje namenjeno, ali, za kaj je reč prikladna (slov. za, na), k čemu služi, kot: ad aran- dum bovem, ad indagandum canem alimus; Hoc projicit ad discen- dum: hac sunt ad salutem; occasio ad, vem gerendam. 5) Kedar se kaj ravna po čem, kot: ad nutum etarbitrium, po migu in volji; ad naturam po naravi; ad moreš po šegi; ad praeseriptum po ukazu. 6) Kedar se dve stvari med seboj primerjate, kot: Terra ad universi coeli complexum puncti instar est, v primeri s celim sve¬ tom, proti celemu svetu je zemlja kakor pika. adversus — proti, nasproti, v prijaznem in sovražnem pomenu. COntra — proti, zoper, nasproti, v sovražnem pomenu; razun pri legi krajev. erga — proti, nasproti, v prijaznem pomenu. npr.: Adversus montem progrediuntur, proti hribu (krajevno); adversus te non mentior, proti tebi — tebi se ne bom lagal; Sam- nites copiis iisdcm, quibus usi adversus Eomanos fuerant, con- tra Sedidnos profedi sunt. — Belgae contra Eomanos conjuravc- runt (zoper R.); contra naturam, zoper naravo; contra opinionem, contra spem, zoper mojo misel, črez nado; castellum contra arcem objecit , trdnjavi nasproti, zoper trdnjavo; regiones, quae contra Galliam sunt , Grallii nasproti (krajevno). — Eo modo erga amicos affecti simus, quo erga nosmet ipsos, ante — pred. 1) Krajevno i telesno i moralično, na vprašanje kje? npr.: ante hortos suos piscari, pred svojim vrtom; omnia posita sunt ante oculos, vse je pred očmi = ocividno, predočeno. 2) Časovno, na vprašanje k e daj? npr.: ante lucern pred dnem; nunquam ante me pred menoj. 3) v primerah kaže, pred kom ima oseba prednost, npr.: Tihi Neptune ante omnes deos gratias ago. apud — pri , kaže na vprašanje kje? kraj, osebo, na¬ rod, kjer se kaj nahaja, pričo koga se kaj godi; pomen mu je vnanjega smisla. pene3 — pri, kaže v dušnem smislu, pri kom? je kaj, v če ga vi oblasti biva kaj. npr.: Crassus erat apud Sulpicium , pri njem — zraven njega; fuisti apud Laecam , pri Laeki = v Laekovi hiši; apud Helvetios, pri H.; apud senatum haec verba fecit, pričo starešinstva; legimus apud Platonem , Ciceronem . pri Platonu, Ciceronu, t. j. v njegovih knjigah ; apud Plaiaeas; apud flumen Strymonem_. — Auspicia penes patricios er ant, v njihovi oblasti; erat omnis potestas penes Pom- pejum, pri P. = v njegovih rokah. circa — okoli, naznanja: 1) na vprašanje kodi? da se godi dejanje, okoli česa, ali, po okolici; 2) na vprašanje kedaj? da se je godilo na blizo o tem času; 3) da je število le na blizo določeno. npr. Circa casam ligna contulerunt, okoli hiše; circa vicinos pagos legatos miserunt, po selih okoli so poslali; circa undecimcw l Jioram, okoli enajstih; ea oppida fuere circa septuaginta, okoli 70 jih je bilo. (cf. ad.) (cis — takraj (trans — onkraj, onstran citra — taplat ultra — onplat, črezmejo dalje, za npr.: Germani, qui cis Bhenum incolunt; Graeci trans Apen' ninum colonias miserunt (čez Apenine), guae trans Padum omnM 169 loca ienuerunt, onkraj Pada; ultra montern Castra posuit, onplat hriba (za hribom); ultra tcrmimm vagabar, črez mejo. extra — zunaj, v krajevnem pomenu na vprašanje kje? v dušnem smilu kaže prostost od česa, npr.: extra muros, cxtra Castra; — extra culparn brez krivde; extra modum brez merno; extra peviculum brez nevarnosti. intra — znotraj, rabi se krajevno in časovno, npr.: lliacos intra muros peccatur et extra. Intra cjuatuordecim dies tec- tum non subierunt, v 14 dneh. kažete, da je kaj na nižem ali višem mestu mimo drugega; v dušnem smislu devate eno reč v veljavi za drugo, ali 3predej. npr.: Expectabat infra oppidum, pod mestom; qui supra nos habitat, nad nami; Sgcne, quod oppidum est supra Alexandriam; res hmnanas infra se positas arbitratur, prezira; supra belli metum, vrh, razun straha. inter — med, 1) kaže krajevno, da biva jedna reč med drugimi; časovno, da se godi kaj med dotičnim časom, npr.: Inter Padurn et Alpes; inter iot annos is unus er at; inter coenam (za obeda). 2) kaže medsobnost, odlikovanje, razloček, npr.: Complecti inter se milites coeperunt; Oiccronis pueri amant inter se; Croesus inter reges opulentissimas; discrimen inter gratiosos cives et fortes. juxta — tik, ob, poleg, kaže, da je jedna reč tik druge, npr.: Juxta murum castra posuit. — V dušnem smislu kaže, da se dejanje ravna po čem, npr.: Juxta praeceptum, po povelji; juxta voluntatem, poleg volje (kakor secundton). ob — zaveli, zarad, radi, I , » , . , ■ J ! , ’ ’ , kaže vzrok m kraj. propter — pri, ob, zraven, pred,) npr.: Ob emolumentum, zarad koristi; ob eam rem, ob eam causam, zato; propter frigora, zavoljo mraza. — Ob oculos ver- sari, pred očmi biti; propter mare, ob morji, bliz morja; propter Platonis statuam, pred sliko. infra — pod, spodej supra — nad, zgor 170 per 1) Krajevno in časovno — skozi, po, npr.: Per amoenam urbcm flumen fluit, skozi mesto; per urbem cimbulare, po mestu; per dccem dies ludi facii, skozi 10 dni, celili 10 dni; per trienium; per totam noctem pluit, celo noč. 2) pri osebah se rabi, če so kot pomoček ali sredstvo deja¬ nju, npr.: Per Caeciliam ea res transigatur; epistolam per fratrm miši, po bratu. 3) vzročno se rabi včasi mesti a bi at. zlasti če je vzrok posreden, npr.: Per aetatem attingere non potui, zarad mladosti; per naturam, per leges, po naravi, po postavah; per aegritudinm zarad bolezni. 4) v prisegah in prošnjah, kot: Per deos, za Boga; per dex- tram istam te rogo; per tuam fidem te obtestor, pri tvoji zvestobi. praeter 1) krajevno pomeni mimo, mem, kot: Praeter castra suas copias transduxit. 2) rabi se, kedar se naznanja, da kaj prestopi svojo mero, meje; v navadi so : praeter opinionem, spem, modum, consuetudineni zoper, proti. 3) v pomenu razun, kedar se kaj prideva čemu, ali odjem Ij e, npr.: Praeter auetoritatem vires quoque habent. Omnibus sententiis praeter unam condcmnatus, razun jednega glasa. secundum 1) Krajevno—ob, kaže da se godi kaj tik dru¬ gega predmeta, kot: secundum rnare ob morju; 'secundum flumen ob vodi. 2) o redu — za, kaže, da eno sledi hitro za drugim; npr.: se¬ cundum comitia , preč za volitvami, po volitvah; secundum hutie diem; secundum te nihil amicitius , za teboj; secundum deos bomo maxime homini utilis, za bogi prvi. 3) kaže natančno ujemanje dejanja s čim, npr.: secundum naturam viverc; secundum virtutes laudarc, po zaslugi. versus — proti, je adverb in se rabi z in, ad, pa stopi za substantiv, kot: Ad oceanum versus; in Galliam versus. B) z ablativom. §•77. A, ab, abs — od (abs se rabi najčešče pri te — abs te)- 1) Krajevno — odkodi? časovno — od klej? P r ’ Živočih stvareh v passivu — od koga? 171 npr.: Sidera ab ortu ad occasum commeant, od vzhoda; Ion- ginque a domo bellare. ■ — Pomniti so: a tergo, a fronte zadej, spredej, od zad, od spred; a dextera, a sinistra, na desni, na levi. — Ab tcrtia bora; a prima pueritia; a pueris, od mladih nog; centesima lux est haec ab interitu Clodii. — Discipulus cruditur a magistro. — Tudi pri neprihajavnikih, npr.: Arama mcalescit ab eo špiritu. 2) V duševnem smislu pri glagolih, ki pomenjajo odstopiti od česa, ločiti se od česa, varovati se pred čim, od česa, npr.: A periculo defendere; ab injuria deterrere. Natančneje naj uči slovar. coram — pričo, vpričo, pred, navzoči (mene, tebe), npr.: Dicere coram militibus, populo = in contione. cum — s, z, kaže: 1) društvo s kom, ali, spremstvo s kom; npr.: Vivit, habitatgue cum Balbo; si coenas bodic mecum; cum Amphitruo obiit. 2) način ali nasledke dejanja, ki ga nekako spremljajo, npr.: Cum clamore curritur in forum, s hrupom; cum silentio au- ditisunt; cumlacrimis, z solzami; cum offensione civium, na žaljenje; cum summa reipublicae salute , na blagor; cum pernicie tua, na pogubo. (§. 61). — Ta ablativ je sociativus. 3) ravnočasnost dveh dejanj, npr.: Cum diluculo abii. Cum solis ortu, cum occasu, pri vzhodu, zahodu = s solncem vred. 5) med sobno st pri glagolih, kteri izražajo dejanje med osebami, npr. agere, pangere, logui, consentire, certare — cum aliguo. de 1) Krajevno — s česa doli, npr. Nomen de tabula sustulit, raz tablo; de monte decedere, s hriba (na hribu); de digito detraxit anulum. b) kaže, od kodi je kdo doma, kje biva, npr. Caupo de via Latina; rabuta deforo; komo de schola, iz nje prihaja. 2) časovno, kaže čas, v kojega spada dejanje, npr. Sur- rexit de tertia vigilia, tretje straže, o tretji straži, ko je še trajala; surgunt de nocte latrones, po noči. 3) kaže predmet, o kojem je govor, npr. dicere, scribere , judicare, disputare — de aligua re, 172 4) kaže celoto, od koje se vzame oddelek, npr. De trtim et decem fundis tres nobUissimos iste possidet, izmed 13 ima on tri. 5) Včasi kaže ujemanje (secundum), po (lok.), npr. De mm sententia , de ejus consdio — de industria, navlašč; de more, po šegi. ex, e — iz, kaže krajevno in vzročno, od kod izvira, prihaja kaj, npr.: Vapoi-es ex aqucc excitantur; ex aedibus poru- pit. Ex civitate in senatum, ex senatu in hoc consilium delecii estis. — Ex nimia potentia principum oritur interitus, iz, vsled mogoč¬ nosti. Demetrius ex doctrina nobilis (zavoljo). 2) časovno kaže, da eno nastopi precej za drugim, po (lok.), npr.: Statim e somno lavantur. Ex summa inopia et can • tate tanta vilitas annonae consequuta est. 3) včasi kaže tvarino, iz ktere je kaj, npr.: exauro, exaere , e gemmis; fenestrae ex viminibus factae. prae 1) Krajevno — pred, npr.: Limina alia prač ati 1 * erant. Singulos inermes prae se mittere, dein ipse sequi. 2) v primerah, npr.: Omnes prae illo parvi sunt, v pri’ meri ž njim. 3) kaže oviraven vzrok, npr.: prrae metu , pi'ae moerore, ira , iz, zarad. pro 1) Krajevno — pred, spredaj, npr.: pro od* sedere; pro poidis castrorum, pred vhodom. 2) duševno pred kom stati = zagovarjati, braniti kaj- za, npr.: Dimicare pro legibus, pro Ubadate, pro patria; Orati 0 pro Rosdo ~ za koga. 3) če namestuje ena stvar drugo — mesto, za, npr.'• $9° ibo pi o te, si tihi non licet; Sicilia nobis non pi'o penaria cetia (k° f krusmea) sed pro aerario fuit; pro matre habere, za mater, i nestl 4) včasi kaže, da se godi kaj p o razmerah kake lastnos n P L J ^ > ‘° dignitate laudare; pro tua prudentia; pro viribus, zmožnosti. sine — brez, pri osebah in stvareh, npr.: sine sodo; damno. tenus - do (stavi se vselej za ablat.), npr.: Aq m C ' peeton us tenus aucta , do prsi; Tauro tenus regnare, tj e do T^ 111 173 !• 78. C) Praeposicije z Akusativom. Ablativom. In v, do, na, proti. 1) Krajevno na vpraš. kam? čo je naznanjeno gibanje, hod, razprostiranj e na kako stran, npr.: ire in urbem; in Galliam proficisci; in altitudinem, in lati- tudinem, na višino, na širino. Bel gae spectant in septcntrionem ei oiientem solem, na vzhod. 2) časovno — doklej? na kedaj? na koliko časa? npr.: Somnum in diem protrahunt, do belega dne. Induciae in triginta dies factae. Audio agraria consti- tuta in mensem januarium. Com - rneatum in paucos dies habuerunt. — in posterum , in praesens, za prihodnje, za sedaj. 3) če dejanje meri na koga. proti komu, zoper koga, ali ne razdeluje v dele, npr.: Dictum Mt in philosophos. Amore inflama- tus inpatriam. Fortuna saepepar- c 'd m poenam. In utramgue par- tem disputabat. Gallia divisa est in tres partes. v, pri, na. 1) Krajevno — kje? npr.: in urhe; in aqua, in monte, na gori. Alii in corde , alii in cerebro dhv- runt animi esse sedem. 2) časovno — kedaj? vko- liko časa? zlasti pri besedah, kterc same po sebi niso časovnega pomena, npr.: in adolescentia, in senedute: in tota vita, inpraesen- tia, v teh okoliščinah. 3) pri gerundivu, če kaže okoliščine: Lentulus in dandis lilc- ris diutius vigilavit; in liberanda patria — pri. 4) kaže stanje, v kojem se nahaja oseba, npr.: In sunimo ti- more; in summa rerum affluentia, v strahu, pri obilnosti. 5) kaže, da reč spada v kako vrsto — med, imeti kaj za k aj, npr.: Dolov in mammis ma- lis habetur; haec in bonishabenda suni; in numero amicorum esse, kot prijatelj. Nota. convenire suiti se kje — zbrati se kam — veže se vselej z akus., npr.: In senatum convemmts; tota Itaka liomam conoeniU Cie. Convenerunt Aemo - nam, v Ljubljani so se zbrali. Sub pod, proti. 1) Krajevno, na vprašanie kam? kaže stvar, pod ktero kaj Pride, in sicer v pravem in ne- pod, o, pri. 1) Krajevno — kje? kaže stvar, pod kojo biva kaj, npr.: suh pallio, sub term; sub colle 174 Sub Akusativ. pravem pomenu, npr.: Subjugum mittere; manum sub vestimenta de- ferre; sub montem succedunt, pod goro — do podnožja; sub moenia procedunt, pod ozidje = do ozidja. 2) časovno kaže, da se godi dejanje okoli doti enega časa, npr.: Sub lucern profectus sum, sub ve¬ sp eram redii, proti dnevu, proti večeru. Pompejus sub noetem na- ves salvet, proti noči, na večer. Ablativ. Castra locat; est ager sub urbe hic nobis. 2) kaže okoliščine, k e daj se godi kaj, ali, v kterih se kdo na¬ haja, npr.: sub adventu, o prihodu; sub exitu anni, konec leta; sub po- testate, sub ditione alicujus esse. Subter — pod, kakor sub, pa malo v rabi. Super nad 1) Krajevno kaže, da se enajkaže krajevno, da ena reč biva reč deva črez drugo, npr.: Super n&A drugo, npr.: Ensis pendet lateres coria induuntur, črež opeke potegnejo kože. Alii super alio- rum capita ruunt, drug drugemu črez glavo. 2) kaže, da preseže kaj svojo mero, ali število, npr.: Super mo- dum, super omnia; super guadra- ginta reos. super cervice. Super navi turnm opposuit , nad barko. Nota, 1) Če ste v stavku dve praeposiciji z raznimi skloni, pa samo en substantiv, mora se staviti substantiv obakrat, ali vsaj zaimek, npr.: ex lege aut non contra legem, ali po postavi, ali ni zoper postavo; pro lege $ contra eam. N o t a 2) Kedar je ena praeposicija, pa dva, ali več substantivov, stavi se praeposicija enkrat, ako dasta substantiva en pojem; ponavlja pa sC praeposicija, ako sta substantiva vsak za-se, npr.: Literas dar e ad SenatuM populumgue Romanuum. — Sub idem tempus et ab Attalo et a RJiodiis legah venerunt. 175 GLAVA Vlil. A d j e k i i v (pridevnik). Splošne opombe. ,79. Adjektiv se rabi: a) kot praedikat ter priklada osebi ali stvari nove lastnosti, kakor glagol dejanje, npr.: Senedus est opc- rosa = sen. operatur, homo timidus est === h. timet. b) kot attribut, ter s substantivom skupno jedno reč po¬ meni, npr.: Vir justus nemim noeet; libidinosa et intempe- rans (attr.) adolescenti«, effet-um (praed.) corpus tradit senectuti. c) kot apposieija in opisuje osebo ali stvar kot skrajšani stavek z ozirom na čas dejanja (zlasti particip v adjektivnem po¬ menu), npr.: Alterum v ir um amavi, alterum non odi mortuum, v življenju, po smrti; Si occupati profuimus civibus nostris, pro- slmus etiam otiosi. Nota. če se adjcktiv pridene kot apposieija lastnini imenom ljudskim, mora se pristaviti beseda -vir, homo, femina, npr.: Crassus et Hortensius, ho- mines ejusdem aetatis praestantissimi. Lucullus, vir omnibus excellens. — Razun če daje adjektiv priimek, kot: Pomjtejus Maffnus, Scipio major, minor. 80. Ce ima adjektiv pri sebi besedo multi, permulti, tot, mora vmes stopiti veznik et, npr. : Multi et graves dolores, veliko težkih bolesti; tol ac tam graves civitates , toliko tako važnih držav; veliko dobrega, multa et bona. 81. Nekteri adjektivi imajo dejaven in trpen pomen (aktiv-pass.), taki so: suspriciosus, ki sumi, in na koga sum gre; invisus, infe- stus, ki sovraži in ki je sovražen; odiosus. gratiosus; tristis homo, žalosten — epistola, ki žalosti. Posamezna pravila. Latinščina rabi včasi adjektive, kjer ima slovenščina drugaeo konstrukcijo: pomniti so zlasti ti-le slučaji: 82. Slovenski samostavni pridevniki (prislovni lokali): vrh, sredi, dno, konec, na kraj, spredej, zadej se oblikujejo v latin¬ ščini adjektivno, ter vežejo s svojim substantivom po dotičnih sklonih kot pravi adjektiv, kedar naznanjajo krajevne ali časovne razmere svojega substantiva, in sicer cesto s praepos. (velikrat in). 176 npr.: Pr ima luce, cum summus mo n s a Labieno tenere- tur, skraja dne, ko je Labjen imel vrhunec hriba; Pompejus bel- lum extrema hieme apparavit, ineunte vere sus cepit, medi a aestate confecit, konec zime, skraja pomladi, sredi poletja. Raniš prim a lingua cohaeret, uit im a soluta a gutture, jezik spredej, zadej; — in summo monte, vrh hriba; in medi o monte, sredi hriba; in inf im o monte, na podnožju; in ul tim o orbe terrarum, kraj zemlje; primum agmen, novissimum agmen, prednji, zadnji oddelek; in media via, sredi pota (ne srednjem potu); extremo anno, konec leta. §.83. Vrstne razmere med dvema, ali več osebami (krajevno in časovno), izražuje latinščina adjektivno; slovenščina pa rabi deloma adjektiv, deloma adverb; taki so: a) Komparativi in superlativi: superior-, inferior (više, niže, viši, niži), propior, proximus, ulterior, ultimus, extremus (bliže, dalje, najdalje, zadnji), prior, primus (predni, najprvi, predi, naj prvo), princeps (na čelu, prvi). b) Števni ki: unus, solus, totus, freguens, creber, rari. npr.: Qui prior (pred, prvi) kas angustias occupaverit, ho- stem prohibere nihil eritnegotii. Cassio et Antonio proximus (naj¬ bliže) Philippus accedebat. Hannibal princeps in proelium ibat, ultimus excedebat (prvi, zadnji, najprej, najzadnji). Superior sta- bat lupus (više zgorej).— Hic unus servat fidem (samo ta). Scae- vola s o los novem menses praefuit Asiae (samo 9 mesecev). Oda- vius miki totus deditus (zelo, čisto udan). Senatus freguens convenit (obilno). Hostes rari propugnant (posamezno, posamezni)- Nota. Sploh je paziti, kam merijo taki pridevki; ako segajo na sub- stantiv, rabi se adjektiv v dotičnem sklonu, ako segajo na glagol, rabi se adverb, — zlasti velja to o: najpreje, nazadnje, samo, le. npr.: ego primus liane orationeni legi (jaz prvi — naj pred jaz). liane pr imam orationeni legi (najpred ta govor, potlej druge). liane orationeni primum legi (naj preje bral, potem prepisal). Ego solus vidi fratrom tuum — soluni fratrum tuum — solum fratrem tuum ; — samo jaz — samo tvojega brata — samo videl sem ga. j. 84. Dušno stanje (občutljeje) med dejanjem oblikuje latinščina adjektivno, kjer ima slovenščina ali adverb, ali particip? redko adjektiv. Taki so: laetus, hilafis (veselo, z veseljem, vesel), guietus (mirno), prudens , imprudens (hote, nehote), lihem, invitus (rad, 177 nerad), sciens, insciens (vede, nevede), tacitus (molče), intrepidus (brez straha, nebojazljivo), moestus (žalosten). npr.: Gubernator quietus sedet in puppi. Senatus laetus de- crevit. Plus boni im pr ud en s (nevede) feci , quam sciens. Ego illud feci lub en s (n avl ašč). Nota. Kcdar se kaže način dejanja, rabi se adverb, kot: Libere loqui; tacite rogant. §.85. Lastna imena se oblikujejo cesto adjektivno, in zlasti: a) Kedar kažejo rojstni kraj, odkod je kdo doma; ali narod ali stan. — Slovenščina ima ali sklon s praeposicijo, ali adjektiv -ski (Janežič, §. 264). npr.: Cicero Arpinas , Arpinski, iz Arpina; Miltiades Athe- niensis. Athenec; Dian Sgracusanus, Svrakuski; Eumencs Cardianus, iz Kardije; Timolcon Corinthius , Korinthjan; Arligtas Tarentinus. Tarenčan, iz Tarenta. — Navis Segestana, Tgndaritana , Herbiten- sis , Ileracliensis, Halluntina. — Laški, Ogerski, Kranjski; kmetiški, rokodelski. b) Ime kraja, kjer se je godilo kaj (zlasti o bitkah in voj¬ skah), kjer se nahaja, ali biva kaj. npr.: Belluni Gallicum, Gallijska vojska, z Gallijani; bellum Punicum , s Punci; Africanum, v Afriki; belluni Sartorianum, s Sar- torijem; pugna Marathonia, pri Marathonu; pugna Cannensis , pri Kanah; urbs maritima, pomorsko mesto. c) Ime pisatelja, pri kojem je omenjena kaka oseba, npr.: Socrates Xenophontius, S. Platonicus , Sokrates pri Xenophontu, pri Platonu; Ulgsses Homericus. — Tako ime onega, od kterega izvira predlog, kot: Lex Scmpronia; lex Ogidnia; lex Canuleia. §.86, Temu nasprotno se včasi slovenski adjektiv izražuje s substantivom v genitivu, zlasti če je naznanjen lastnik ali pa stvar, kojo reč zadeva. npr.: Barbarski običaji, moreš barbarorum; sovražne čete, copiae hostium; narodne pravice, jura gentium, hges populorum; slovstveni pomočki, adjumenta dodrinae; filosofično pravilo, prac- ceptum philosophorum; dušne, telesne bolesti, animi , corporis dolores. 12 a 178 Adjektiv rabljen kot substantiv. §.87. 1) So nekteri adjektivi, ki imajo v latinščini samostavno veljavo; taki so: amicus, inimicus ; adversarius, familiaris; cogna- tus, propinquus; sodalis, socius; adolescens, juvenis, senex. — Slo¬ venščina ima tu vselej dotični samostavnik. §.88. 2) V pluralu se rabijo adjektivi za moški in ženski spol substantivno po vseh sklonih, če je naznanjena vrsta oseb, ktere spadajo po tej lastnosti k tej vrsti. — Slovenščina ima ali samo¬ stavnik, ali pa izvestno obliko. Taki so: boni, mali; probi , improbi; nobiles, ignobiles; divites, pauperes; sirnimi, infimi; veteres, recentes; pii, impii. Nota 1) Včasi se pridene beseda: viri, homines, pa to bistveno ni potrebno. npr.: Nobili um h o mirni m vitia omnibus innotescunt. H orni n e s literati et hi štor ic i. in pa: Haec loc up letibus cum plebe communia. Delectantur i m p e r iti, crubescunt p udu c i impudica loqui. Nota 2) Brez pristavka homines , viri , rabijo se adjektivi substantivno, kedar se naznanjajo nasprotja, ali Če se osebe naštevajo. npr.: Secedant im p robi, secernant se a bo ni s. Quid est tam com- mune, quam spiritus v iv is, terra mortuis, mar e fluct uantibus, plava¬ jočim, jadrijočim. §.89. 3) V singularu se rabijo adjektivi za moški in ženski spol substantivno, navadno v odvisnih sklonih (casus obligui) ; nominativu se pridene vir, komo. npr.: Parcitur in er mi; plurimum interesi inter d o dum etru - dem; in vi v o intellegi poteši, in m or tu o neintellegi quidem; car ere est sentientis. — vir for ti s, pogumni; komo dodus, učenjak. Nota. Nominativ se rabi substantivno (brez pristavka), če je izražen pojem, t. j. ena oseba vzeta za celo vrsto, npr : Si fabulam s tu It us arri- puerit, extorquebitne eam sapi en s — norec, modri. §. 90. 4) Neutrum: a) v singularu, če se rabi beseda v filosofičnem smislu, kot pojem (notio — Begriff). Taki so: bonum, malum, dobro, blago, zlo; verum, resnica; honestum, nrava, nrav, krepost; justum, pravo; utile, korist; simile, primera, podoba, prilika. b) v pluralu, kedar se povzame več posameznih stvari V jedno celoto. 179 npr.: vera, falsa; humana, divina; honesta, turpia (dobre, slabe reči). Nota. Y casus obliq. se pridene večidel beseda res (reč), razun v akusativu. Koraparativ (primerjavnik). §.91. Komparativ adjektiva se rabi, kedar se primerjate dve osebi ali reči med seboj po lastnosti, tako da je ena na viši ali niži stopnji mimo druge. Ce so primerjeni glagoli, rabi se komparativ adverba, ali pa: magis, plus, minus, longius, amplius, potius. Veznik mu je quam — kakor, nego. §.92. l) Quam mora nastopiti, kedar stojite primerjene reči v od¬ visnih sklonili, ali pa v različnih. npr.: Ego tui studiosior sum, quam fr atris tui. Cui potius čredam, quam tihi. Donum spe magis, quam re. Ea res laetitiae plus habet, quam mol e s ti a e. — Vicinus tuus meliorem agrum habet, quam tuus est. Haec vtrha sunt Varronis, hcm'nis doctioris, quam fuit Claudius. 2) Quam se sme izpustiti ter stopi drugi oddelek (to s čimer je prvi primerjen) v ablativ comparationis (§. 71), in sicer: a) Kedar ste primerjeni reči v nominativu (accus. c. inf.). npr.: Turpis fuga mortis omni est m or te pej >r. Nihil est amabilius virtute. Lux s o nit u velocior est. Quis clarior fuit Themis tocle? Lacrima nihil citius arescit. Scito, nihil longius abesse crudelitate. Nota. Ko bi bilo dvoumno, mora quam ostati; to je zlasti pri substan- tivih I. deklin., kot: Hib er n ia Britannia minor est, pač pa: Hiberniam Britannia minor eni esse, notum est. Cajmn non minus te diligo, ali je: Ca- jum non minus diligo quam te, ali pa: non minus quam tu. b) včasi tudi akus. objektivni, kedar se drugi oddelek da povzeti v stavek z esse (— quam est, sunt). npr.: Non tulit ullos haec civitas clariores, graviores Afr icano, L a el io, Fu rio (— quam Africanus , Laelius er ant — kakor so bili). Quem auctorcm lo cupletiorem Platone laudare possumus (quam Plato est, mimo Platona). Neminem Lycurgo aut majorem aut utiliorcm virum Lacedaemon genuit (nikoga bolj ega od Lykurga — quam Lgcurgus er at). 12 *a 180 Slovenščina ima genitiv komparativni s predlogi od, mimo, in sicer za vse sklone. (Janežič, §. 365). § 93. Če se primerjata na isti osebi (reči) dva adjektiva, ali dva adverba, stopita oba v komparativ. — S ir ji kot dalji. npr.: A eri or quam compositior vugna fuit. Celer tuus disertus magis quam sapiens est, bolj zgovoren, kakor moder. Consul temere magis quam caute feci.t, bolj neprevidno, kakor modro. Triumphus M. Furii clarior quam gratior fuit. Romani bella quaedam fortius quam felicius gesserunt, bolj hrabro, nego srečno. Pestilentia minacior fuit quam peric ul os ior. Nota. Magis-qmm rabi se, kedar se naznanja, da osebi bolj pristoja prvi adjektiv (adverb), nego drugi, npr.: Boc suit Hiter magis, quai» dilucide dicitur, bolj natanjčno, kakor jasno (primeri dva prejšnih stavkov). non magis je = ravno tako malo, npr.: Qm animus est in aliguo morbo, non magis est sanus, quam id corpus, quod in morbo est (t. j. ni zdrav). §.94. Latinščina rabi komparativ vselej, če velja po smislu o le dveh stvareh, akoravno je omenjena samo jedna; ali če je v slovenskem nasebnik (positiv), ali pa tudi superlativ. npr.: Duas a te accepi liter as; respondeo igiter pr lori prius, na prvo pismo odgovorim naj preje; par s prior , pars alt er a, prvi, drugi del; semestri prior e, alt er o, v prvem, drugem polletju; Italia s up erior, Italia i nf er ior , zgornja, spodnja Italija; Pannonia prior , Pannonia interior , prednja, notranja; Asia min or (v razločku s celo Azijo). Gallia cit er ior, uit er ior; pa Graecia Mag na (ne major). §.95. Včasi rabi latinščina (kakor slovenščina) komparativ, ce ravno je izpuščena reč, kteri se kaj primerja. Postavimo: Medici gravioribus morbis periculosas curatio - nes adhibent, za bolj nevarne bolezni. Slovenska pisava ljubi k r a j še stavke. Slom. In to vselej, če je kaj čreznavadno, črez pristojnost, bolj (dobro, slabo); pr e- (dolgo, kratko); malo, precej. npr.: Histrio exsibilabatur, si versus pronuntiatus est aut Ion - g ior aut b rev ior , predolgo, prekratko. Themistocles minus pU' rentibus probabatur, quod liber ius viveret, preveč prosto. Senectus est natura loguacior , bolj zgovorna je starost — nego drugi* Interim longior sermo instituitur, daljši, nego je trebalo. Diutius 181 durabat, predolgo je trpelo. Frumenta angustius provenerunt, prepiclo — da bi zadostilo. ?Tota. Kedar je izražen drugi oddelek, rabi se quam ut (quam qui), npr.: Major sum, qu.am cui (ut mihi) fortuna nocere possit, premočen sem, da bi mi škodovala osoda. Ti si premlad, da bi, q1c a m qui (ut) capere possis. §.96. Cesto se rabi komparativ zanikani mesti superlativa affirmativnega, zlasti v stavkili nanašavnili, in sicer z ablat. npr.: Deccdat de hac sententia, qua nihilest mihi inimicius. Quid hac re indigniusf (hac ve nihil indignius, haec res indig- nissima est). Bellum punicum, quo non majus Homani gesserunt = maximum o mni um , quae P. gesserunt. §.97. Non minus quam, ne manj — nego = ravno tako, ima po- vdarek na prvem členu. Non magis — quam , nebolj — kakor — ravno tako, ima povdarek na drugem členu. npr.: Patri a hominibus non minus čara esse debet , quam liberi. Externis hostibus non magis taboramus, quam domesticis. §. 98. Pri adverbialnili komparativih: plus, minus, amplius, longius je pred števili trojna raba: a) quam nastopi z dotičnim sklonom; b) qucim se opusti in nastopi ablativ; c) quam sme izostati brez spremembe sklona. npr.: Non plus qucvm quatuor mille hominum cffugerunt. — Caesar ab hostium castris non longius mille ct quingentis j) a s s i- bus aberat. In eo proelio ccciderunt plus decem millia hominum. §.99. Notae. 1) Pri komparativu se rabi adverb vselej v ablativu (ablat. mensurae), npr.: Malto sapientior; pa ul o deterior ; ali qu ant o melius. 2) Slovenski jačivni š e se prevaja z etiam, npr.: Livius elegans, Cicero etiam eleganiior, še bolj olikan. 3) quam pr o kakor po (razmeri, številu, okoliščinah) se rabi pri kom¬ parativu z ablativom tiste reči, v oziru koje je presežnost, npr.: Major pugna editur, quam pr o namero hominum , nego bi po številu bilo misliti, (cf. §. 94). Superlativ (presežnik). §100. 1) Superlativ se rabi sploh, kedar se priklada osebi (ali stvari) kaka lastnost v prav, zelo veliki meri; ali tudi v oziru druge osebe (ali stvari) v naj viši stopnji. 182 npr.: Cicero fuit s u mm us orator. Gratissimae miki tuae liter ae fuerunt. Graecorum orator um praestanti s simi sunt ii, qui fuerunt Athenis. Superlativ se še krepkeje izrazi, če se mu pridene kaka teh besedi: longe. quam, vel, unus omnium, quam maxime posse, vel oplime. npr.: Eloquentia res est longe difficillima — una om¬ nium difficillima. Vel minima sentio, vsako najmanjši stvar čutim. Exposui quam b rev is sime potui, kar sem naj kraje mogel, kraje ko sem mogel. Qua m maxime nocet, kar naj več more (škoduje), več ko more. Caesar quam maximas potest copias parat, kar naj več mogoče veliko. §101. 2) Rabi se superlativ, kedar se izreka pohvala ali pa graja kake znane osebe; — slovenščina ima p os iti v z besedo „tako“, kot: Caesar — ta tako vrli, hrabri mož — Caesar , vir fortissimus. npr.: Audivi causam Dcjotari, fi deliš simi atque o p timi regis, a Bruto esse defensam, pravda (reč) tega tako zvestega, tako vrlega kralja. §102. 3) Superlativ se rabi včasi, zlasti v splošnih stavkih, mesti koinparativa quo-eo, quanto-tanto, tako da nastopi superlativ v obeh členih z ut quisque — ita. npr.: Utquisqueest do ctissimus, ita est mo destis simus, kolikor bolj, toliko bolj. J7 1 quisque est vir optimus, ita diffi- cillime alios esse improbos suspicatur, kolikor boljši je kdo, toliko manj meni. Hot est officii, ut quisque maxime opis in- digeat , ita ei potissimum opitulari — čim bolj kdo pomoči potrebuje, tem bolj pomagati mu — bolj ko kdo pomoči potrebuje, tem bolj pomagaj mu — naj bolj potrebnemu, najpred pomagati, to je dolžnost (hoc est officii). Cie. Off. I. 15. Opombe k števnikom (numeralia). (cf. I. §§. 76-79). §103. Stevnik unus -a -um (jeden, en, ena, eno) izražuje latinščina: a) če je v nasprotju z množino, npr.: Gallia est divisa in tre s partes, quarum una m incolunt Belgae. 183 b) če se vzame več stvari v jedno celoto, npr.: Ex kis tot populiš unus ingens exercitus fines Samnitium ingressus est, samo jedna velika četa, jedna sama, le jedna. c ) kedar ima presežni pomen (superlativen), j edini, zlasti. npr.: Miltiades modestia sua unus omnium mammeflorebat, izmed vseli najbolj. Demosthenes unus eminet inter omnes in omili genere dicendi, jedini samo Demosthenes. Pompejus plus potist unus, quam ceteri omnes, Pompej sam. Sicer pa se ne izraža, rabi se le samostavnik v singularu, kot: en dan, eno noč, eno leto, diem, noetem, annum, hora amplius (črez eno uro). 2) Plural uni, -ae, -a se rabi: a) pri samostavnikih, kteri imajo samo plural (pluralia tantum), kot: uni gemini, eni dvojčki; unae religuiae, eni ostanki; una munia, eno opravilo; una Castra, en tabor. b) v pomenu: jedini, samo, le, kot: Ubii uni cx omni¬ bus Transrhenanis legatos miserunt, izmed zarhenci jedin Ubije. c) v pomenu: idem jeden in teisti, kot: Lacedaemonii septingentos annos uni s (= eisdem) moribus utuntur, 700 let imajo te iste običaje. d) uni — alteri, eni — drugi, kedar se govori o dveh strankah. 3) Slovenski oba se prestavlja latinski z utergue, ambo s tem razločkom, da utergue kaže dejanje vsacega posebej, ambo pa obeh skupej. npr.: Duo Venatores (dva lovca) utergue leporem fert, t. j. vsak svojega; ambo ursum portant, t. j. oba enega medveda. Nota. Plural utrique se rabi, ako jih je na obeh plateh vec oseb, npr: Utrique et Platonici, et Socratici (eni in drugi). 4) Sexcenti, sexcenties (600) se rabi za okroglo nedoločno število, kakor sloven. sto, stokrat = mnogokrat, velikrat. 5) mille, milia (millia), glej v oblikoslovju §. 76. §104. Trsti vci ( ordinalia) rabijo se, kakor v slovenskem, kedar se naznanja vrsta štetih predmetov. Pomniti je raba ta: a) ž njimi se izražuje: leto, dan, ura dogodka, npr.: anno millesimo octingentesimo septuagesimo; seseto Nonas Martine; hora quinia. 184 Včasi ima vrstivec pri sobi quisque, npr.: guinto quoque anno lustrum trat, vsakih pet lot, na peto leto. b) v knjigah: glava, stran, paragraf. c) pri drobižu je odlomek, pars, toraj: dimidia para = J |«, tertia = r \ 3 , quarta — ^ ; duae tertiac = , duae quintae = *|«, cf. Cie. Qui divisione duas partes absolverit, restabit tertia. Slovenski prvič, drugič, tretjič idr. jo v latinskem primum, tum, dcinde, denique (postremo); tudi: primum, deinde, tertio, quarto . .. denique. §105. Za delivce ( distributiva ) ima latinščina posebno obliko, kjer slovenščina rabi, ali števce, ali ločivce, ali množivce. Raba jim je: a) na vprašanje: koliko vsaktoremu? koliko vsak- teri? po koliko vsak? po koliko na dan? po koliko dni vsak? npr.: Bina jugera agri plebi dividebantur, po dva orala — vsak dobi dva orala. Binae venationes per quinque dies, skozi 5 dni po dva lova na dan. Cacsar et Ariovistus denos comites (id- duxerunt, po deset, vsak deset. Per decem dies denos denarias, deset dni po deset, vsak dan deset. b) pri samostavnikih rabljenih v pluralu (pluralia tantum) od dveh naprej, npr.: binae literae, dva lista, pa: duae literae, dve črki; trina castra; guaterna spolia. c) pri stvareh, ki jih več skupej vzetih dajo eno celoto, npr.: Pamphglus binos habebat scgphos sigillatos, dva para kozarcev, dvoje kozarce (slov.: oboje žlice mi je vzel, t. j. dve vrsti žlic, malih in večih). Bina tigna inter se jungebat, po dva trama — dvoje tramov skup. d) pri množenju (multiplikaciji), npr.: bis bina dvakrat po dva; ter noveni trikrat devet — po devet. §106. Ponavljavni (prislovni) števniki (adverbialia) rabijo se na vprašanje: kolikrat? pri glagolih, kot: bis, ter, dvakrat, tri¬ krat sem povedal. — Dalje pri vseh besedah, ktere niso substan- tivi, npr.: bis viceni, bis mille, pa duo milia. 185 GLAVA IX. Pronomina (zaimena), A) Določna. I. Pronomina personalia (osebna zaimena). §107. 1) Nominativ osebnih zaimen: ego, tu, nos, vos se navadno v govoru neizražuje, kakor tudi v slovenskem ne, ker je nazna¬ njen že po glagolskem osebilu (laboro delam; laboramus delamo); quid legisl kaj beroš? quid legitis? kaj berete?) Mora pa se izraziti nominativ: a) Ce ste si dve osebi v nasprotju, ter je nekak povdarek na obe plati. npr.: Ego reges ejeci, vos tgrannos introducitis; ego liber- tatem peperi, vos partam servare non vultis. b) če se oseba nagovori s silno živahnostjo (zlasti v vpra- šavnih in vkazovavnih stavkih — nevolja, začudjenje). npr.: Tu non cessabis Mnc, da bi ti neodstopil! Tu ut te unguam corrigas? At tu saltem kine arce hostes, vsaj ti! cj Kedar ima zaime apposieijo pri sebi. npr.: Ego , homo imperitus juriš, hanc puto me habere rationem. (Primeri Janežič §. 372). 2) Za t r e t,j o osebo latinščina nima posebnega zaimena, marveč naznanuje jo ali po glagolu samem, ali pa rabi besede: is, idem, ipse, ki imajo pa vsaka svoj pomen. §108. Is, ea, id (on, ona, ono; ta, to) je nanašavnega (correlativ.) pomena, in kaže sploh na stvar, ki je govorečemu v mislih, in uže omenjena. — Eabi se: a) v zvezi s qui, quae, quod, ki kaže njegov zapopadek ali osebo. npr.: Semper auget assentator id, quod is, cujus a d vo- luntatem dicitur, vult esse magnum, Prilizovalec hvališe to, kar čisla on, komur na voljo se govori. b) če se povzame uže omenjena oseba, stvar, dogodek, ali tudi celi stavek. npr.: Interregnum initum. Corn. Scipio interrex , et post eum (za njim) Furius; is (on) tribunos miltium creat, Ad eas res 12 b i86 (omenjene stvari) conficiendas Orgetorix deligitur; is (on) legatio- nem suscepit; in e o itinere persuadet Častijo. Pausanias consilia patriae inimica capiebai; id postquam Lacedatinonii resciverunt (ko so to zvedeli), legatos ad eum miserunt. c) včasi zato, da se pridene še drug praedikat s povdarkom, in sicer v izrazih: et is, atque is, nec is, isque — slo ven. in sicer, in to, to pa zato, ta pa je... npr.: Unam rcm explicabo e a m que maximam, eno reč, ta pa je važna. Homo habet memoriam et eam mjinitam, in sicer ne¬ zmerni. Parva res, eaque bona, mala reč in to dobra. Crassum cognovi , idque a putro , in to iz mladega. Prani adolescentes ali - quot, nec ii tenui loco orli, in to ne nizkorodni. §109. Idem, eadem, idem (taisti, ravno tisti, ravno tak . kakor. Rabi se: a) če se pridaje dvema osebama (stvarema) en praedikat. npr. Peripatetici quondam iidem er ant, qui Academici. Servi iis de m moribus er ant, quibu s domini. Inciditin eandem invidiam, quam pater. b) če se pridavajo eni osebi (stvari) razni praedikati. Slov.: tudi, pa tudi; pa vendar, ali vendar. npr.: Quidquid honestum est, idem est utile (to tudi). Gens ad artes rudis, pigerrima eadem ad militaria opera, neveden pa tudi len. Multi vulnera fortiter tulerunt, iidem dolorem mor bifore non possunt, ali vendar, toda. Nota 1) V pomenu „tudi u rabi se cesto ulem za prvo in drugo osebo, npr.: Ego idem auctor pači s fui, ravno jaz sem tudi. Dedi liter as d te, in (juibus idem te rogo etc., v kojem te tudi to prosim. Nota 2) pri idem stoji mesti nanašavnika qui včasi vesnik atque, ac — kakor, npr.: Virtus eadem in homine a c deo est. §110. Ipse, ipsa, ipsum — on, on sam (osebno), sam (iz lastnega nagona), sam na sebi, sam po sebi. — Raba mu je: a) naznanja glavno osebo, v nasprotju od drugih. npr.: Munitioni Labienum praefecit, ipse in Italiam conteii - dit, on pa je šel. Darius ejus pontis custodes religuit, dum ip se abisset. — Dokler boš sam (ne drugi) za sebe skrbel idr. b) kaže, da deluje oseba sama (brez ptuje pomoči), lastnega nagona, prostovoljno; ali pa, da je stvar ločena od drugih, kakoršna je sama na sebi, sama po sebi, sama za-sei 187 npr.: Non ipse promisit, sed coactus. Valvae se ipsae ape- ruerunt. Adventu ipso et nomine ejus impetue hostium r dar dati suni. Veritas se ipsa defendet, sama po sebi, brez naju. Qmnti libertas ipsa (sama na sebi) acstimanda est! Aliud est ars ipsa aliud quod propositum est arti, umetnost sama za-se. c) pri substantivih in zaimkih kaže važnost osebe (stvari), ter jo nekako povdarja in loči od drugih. npr.: Hostes ip s a sub moenia prodierunt, prav do obzidja. Ipsis sub montis radicibus constiterant, čisto pod hribom, do znožja. Mittit Vatinium ad riparn ipsam. celo do obrežja. Ipso die natali, ravno na rojstni dan. Species ipsa, pravi vzor. d) v nasprotju z drugimi osebami sme namestovati is, ea, id in sui, šibi, se. npr.: Caesar milites incusavit. cur de sua virtute aut de ipsius (ejus njogovo) diligentia desperarent. Ariomstus respondit, si guid ipsi (šibi) a Caesar e opus essct ctc. Nota. Y sklonu se ravna ipse po logičnem smislu, t. j. stoji v nomi¬ nativu, če deluje oseba sama in ne druga; če pa zadeva dejanje osebo samo in ne druge, ondi nastopi sklon, kojega zahteva glagol. npr.: Tihi ipsi noces , nikomur drugemu; ipse tibi nocts, nik- dor drugi; te ipsum custodias, samega sebe; ipse te custodias, v&- ruj se sam. Pronomen r efl exiv um (povračavno zaim e, povratnik). §111. Sui, šibi, se; suus, -a, -um rabi včasi latinščina za tretjo osebo po odvisnih sklonih. Latinski refleks iv in slovenski povratnik sta si po rabi različna v nekterih slučajih. 1) Slovenščina ga ima za vse tri osebe; latinščina samo za tretjo. — Hvalim se, laudo me; hvališ se, laudas te; hvalijo se, laudant se; omnia mea mecum porto, vse svoje sabo nosim; sa- piens omnia sua secum portal, vse svoje s seboj nosi. 2) Slovenščina ga rabi samo, kedar gre dejanje na delajočo osebo (t. j. na subjekt) nazaj; latinščina cesto tako, da gre deja¬ nje na osebo glavnega stavka, t. j. glagol deluje na drugo nego svojo osebo. Primeri: Themistocles domicilium, Magnesiae šibi constituit , ustanovil si je domovino. Caesar legatis mandavit, ut quae diccrd 12 *$ 188 Ariovistus, ad se referrent, ukazal je, naj njemu sporočijo. Rex civitatem liberam šibi servire coegit, kralj si je mesto podvergel — primoral, da njemu robuje. Neque saucio sui recipiendi facul- tas dabatur, še ranjeni niso imeli prilike, da se odtegnejo. Cicero per Fulviam effecerat, ut Curius consilia Catilinae šibi pi'oderet, da mu je izdal. Omnino est amans sui virtus, optime enim seipsa novit, zelo ljubi sama sebe, dobro pozna sebe. Ariovistus interro- gavit legatos, cur ad se venirent, zakaj so prišli k njemu? A me petiit, ut secum et apud se essem, žnjim in pri njem. Hostem in sua sede inveniunt, v njegovem stališču. 3) Latinščina rabi refleksiv osebe glavnega stavka, četudi je zavisen od glagola v odvisnem stavku, to zlasti pri p ar ti čipih in gerundivih, pri ut, ne, v odvisnih vprašanjih. Slovenščina ima tu vselej zaimke: njega, ga, njih, jim, idr., ker sta logično dva stavka. npr.: Nicias vehementer tua sui recordatione delectatur , tvo¬ jega spomina na-nj — da se ga spominjaš. Postremo univcrsum šibi creditum exercitum Dario prodit, njemu izročeno četo. Senatni populus ipse sui regendi potestatatem tradidit, oblast, da ga vlada. §112. Raba mu je troja (za tretjo osebo): 1) Ce se dejanje glagola povrača na delajočo osebo nazaj, kakor je v slovenskem. 2) v odvisnih stavkih, kedar se govori v smislu subjekta v glavnem stavku (konjunktiv v oratio obligua). Toraj je on, ona, ono, njega etc. = sui, šibi, se; nje¬ gov, njen etc. =. suus, -a, -um v odvisnem stavku, ako se na¬ naša na subjekt glavnega stavka: a) v konstr. accus. c. infin., in pri quod s konjunktivom; b) v oratio obliqua; c) v indirektnih vprašanjih; d) v finalnih stavkih (ne pa pri ut consecutivum ). 3) Kedar se naznanja medsobnost (reciprocitas) med dve¬ ma osebama (stvarema) ali njih več, v tretji osebi; to je zlasti pri praepos. inter. 4) v pomenu: njegov, lasten. 5) v splošnih stavkih, kjer oseba ni določno naznanjena. npr.: Cleopatra se ipsa interemit, sama sebe. Suum quisq ue noscat ingenium. 189 A Caesare invitor, šibi ut sim legatus , da bi mu. Gratias miki agunt, quod se sententia mea reges appellaverim. Ariovistus respondit: si quid ille a se velit, illumad se venire oportere, če hoče Caesar kaj od njega, naj pride k njemu. Eogant, ut id šibi facere liceat. Unum deprecantur, ne se armis spoliaret, da nebi jih oropal. Ariovistus interrogavit, cur ad se venirent. Camillus mihi scripsit, te seču m locutum esse, ž njim. Ario¬ vistus respondit , omnes hostes contra se castra hcibuisse (contra eum habuerunt). Neque solum colent in ter se ac diligent, sed etiam verebun- tur (homines benevolentia conjuncti). Sic furtim nonnunquam inter se aspiciebant (conjurati) . ut ipsi se indicarc viderentur (so se po¬ gledovali). Complecti inter se lacrimantes milites coeperunt, jokaje so se objemali. Si ceteris rede facta sua prosunt, miki mea ne obsint, pro- videte. Hannibalem sui cives ejecerunt (a suis civibus ejectus c st). Orator pervestiget, quid sui cives cogitent. Legatos misit, ut prae- pararent suorum animos. Deforme est, de se praedicare falsa. Par est , primum ipsum esse virum bonum, tum similem sui quaerere. Nota. Včasi se nahajata dva refleksiva v istem stavku, eden spada k svojemu subjektu, drugi meri na govorečo osebo (direktni, indirektni refleksiv), npr.: Ariovistus respondit: Magnam Caesaretn injuriam facere, qui suo adventu (Caesar s svojim prihodom) vectigalia šibi (njemu, Ariovistu) deteriora facere. Sciat, neminem securn (žnjim) sine s ua pernicie (brez svoje pogube) contendisse. II. Pronomina possesslva (svojivniki). melis, tuus; noster, vester. §113. 1) Kakor slovenščina izražuje tudi latinščina svojivnike samo takrat, če imajo naglas, če so si v nasprotju, ako bi brez njih bilo dvomljivo, čegava je kaka reč. npr.: Multae istarum arbbrum mea manu sunt satae. Majo- res nostri suo s agros colebant, ali en o s non appetiverunt. Tota interrogatio mea nihil habuit nisi reprehensionem. 2) Za tretjo osebo njegov, njihov, njun, rabi se genit. ejus, eorum ali suus. (cf. §. 112). Nota. Če ima svojivnik pri sebi apposicijo, zlasti: ipse, unus, solus, stopi ta v genitiv, kot: Med sol iti s — unius — ipsi us opera factum est. Tuum, adolescentis, perspexi studium. 190 lil. Pronomlna demonstrativa (kazavniki), hic, iste, ille. §114. Hic ta (hrv. ov, o vaj), je kazavnik prve osebe, t. j. kaže na to, kar spada v okrožje govorečega, bodi si ali v oziru kraja, ali časa, ali pa če mu je v mislih, in ima govoriti o čem. npr.: Omnis hic locus acervis corporum et sanguine redun- davit, tu na trgu. Haec praesens moestitia luctusgue declarat. Hu- jus vitia magnis virtutibus sunt emendata, govor je o Themistoclu. Et in kane fere sententiam loguutus est. — Haec dixit — ho c modo dixit (kedar se ima navesti misel ali govor). §115. Iste tisti (hrv. taj, ta, to), je kazavnik druge osebe, t. j. kar spada v okrožje nagovorjene osebe (primeri slov.: Tista . tvoja neumna navada). npr.: Si volumus isto modo (kakor ti zahtevaš) singulas res considerare. Is ti s, quae modo dixisti, utar. Iste tuus liber. — Intelligo, te re isti c prodesse , me hic ne verbo quidem prodesse. Ego onima ista (kar vidiš pred seboj) sum dimensus. Quamdiu furor iste tuus nos cludet? Nota. iste se rabi v zaničljivem pomenu, če obračamo pozornost druge osebe na kako stvar, kot: Iste latro (Verres). Si iste (Catilina) in Maniliann castra pervenerit. §116. lile on (subst.), oni, uni (adjekt.), je kazavnik tretje osebe, t. j. naznanja, kar se tiče kake nenavzočne osebe, ali sploh, kar je zunaj okrožja prve in druge; bodi si v oziru kraja, bodi si časa. npr.: lilo rum orationi, qui dissentiunt, respondebimus. Sed illos, quos vider e non possumus, negligis? Catulus non antiquo illo more, (ne po oni stari šegi), sed hoc nostro fuit eruditus. lili homines (takratni ljudje) eum florem populi esse ducerunt. IH& erat unus timendus. 2) lile se rabi, kedar se kaže na obče znane, slavne, strahovite osebe, ali stvari. npr.: Honestum illud Solonis, važni izrek Solonov. Tos, quirites, vener amini ill um Jovem, atque in tecta r estra dis cedite, tam-le, onega-le Jova! Socrates ille, slavni Sokrates. Medea tista znana (strašna) Medea. §117. . Notae. 1) Hic — Ule; kedar kaže na dve omenjeni, enakovrstni osebi nazaj, rabi se ille (on-) za prvo (pred omenjenjo) osebo, kot bolj oddaljeno, liic (t a) za drugo kot bližo, npr.: Caesar beneficiis magnus habebatur, integev 191 tate vitae Cato. lile ( Caes .) misericordia clartis factus, hiti c ( Cat .) severitas dignitatem addiderat — oni, temu. Ako pa ste si osebi v nasprotju, rabi se za važnišo h/c, in ille za manj važno, npr.: Senex est meliore conditione, quam adolescens, quum id, quod ille (mladenič) sperat, hi c (starec) asseguutus est. 2) Hic — is; is kaže nazaj, na uže omenjeno reč, kot: eam orationem hahuit, kakor sem povedal. hic kaže naprej — hanc orationem hahuit, kakor bom povedal. 3) Tako adverbia: hic tukaj, isti c tam, Ulic ondi, hoc modo tako, isto modo takisto, illo modo po onem načinu. Hrvatski: hic ovdje, istic tudič, illic ondje, hoc modo ovako, isto modo tako, illo modo onako. 4) Kazavna pronomina so tudi: tališ tak, takošen. tantus tolik, t o 1 i k o š e n, toliker. IV. Pronomina interrogativa (vprašavna zaimena). quis kdo? — quid kaj? — uter (kdo izmed dveh) ? — qui k t e r i ? §118. 1) Quis? quid? rabi Latinec, kedar vpraša za osebo (stvar), da jo zve po imenu samo. Qui, quae, quod? mu rabi, če vpraša natanjčneje, po kakem znamku imenovane osebe. npr.: Quis fuit igitur? kdo je bil? — iste Charea, qui Cha- rea? kteri Charea? — frater Phaedriae. Quis je substantivnega, qui adjektivnega pomena. — Stoji pa tudi quis pri substantivu, ako se vpraša po eni izmed več ena¬ kih oseb. npr.: Quis tandem est or at or, qui cum Demosthene compa - rari po s sit? Quis fuit populus, qui non uteretur praedictione divina? (kteri narod?) 2) Latinščina ima lehko dva vprašavna zaimena v enem ter istem stavku, da vpraša po subjektu in pa kakem dostavku, kot: Considera, quis quem fraudaverit? kdo — in koga je goljufal? Nota. Vprašavni, nanašavni, nedoločni so tudi: uter — kdo? kdor (nju). qualis — kakošen? kakoršen. quantus — kolik? kolikoršen. quotus — kolikteri? kolikor. V. Pronomina relativa (nanašavniki). qui, quae, quod. Po obče rabi se relativ v latinskem kakor v slovenskem, vendar so nektere različnosti. Pomniti je sploh: 1) Če se qui nanaša na is, iste, ille , in če sta v enakem sklonu, izpusti se demonstrativ, kedar je izražena splošna misel, brez ozira na določno osebo. npr.: Sapienter cogitat, c/ui temporibus secundis casus adveri'- sos reformidat, modro misli, kdor se v sreči nesreče boji. Quem nequc gloria, neque pericula excitant, frustra hortaris, kogar ne vzdviza (vzbuja) niti slava, niti pogibelj, njega zastonj nagovarjaš. Nota. Oe je nanašavni stavek spredaj, mora v slovenskem kazavnik izraziti se, zlasti takrat, kedar relativ in demonstr. nista v enakem padežu, npr.: Kdor ni mož beseda, tega nikdo nemara. 2) Mora nastopiti demonstrativ, če se po nanašavniku oseba (stvar) loči, odlikuje od drugih. npr.: N on potest exercitum is continere imperator, qui se ipse non continet, tisti poveljnik, kteri. Sapienti proxime accedit ille, qui altcrius bene praeceptis obtemperat. IT o c decorum, quod lucet in vita, to je lepo, kar se odlikuje. Nota. V slovenskem mora v takih slučajih stati nanašavni stavek za glavnim; v latinskem sme biti spredej, npr.: Male se res habet, quum, quod virtute effici debet, id tentatur pecunia. Slabo je, ako se poskuša z denarji to, kar se ima storiti s krepostjo. Relativ pred substantivo m. 1) Ce ima nanašavni stavek povdarek, vzame relativ k sebi v sklon iz glavnega stavka substantiv, na kojega se nanaša, id stoji večidel od začetka — at tr akcij a. npr.: Quam quisque norit ar tem, in hac se exerceat , ktero umetnost kdo ume idr. (in ea arte, quam norit, v tisi — ki jo)- Quam epi štolam ad Caesarem miši, ejus exemplum tibi nitto (epistolae — quam (prepis lista, ki sam ga poslal itd.). Bestiae, in quo loco natae sunt, ex eo se non movent, v kterem kraju iz kraja v kterem. 2) Relativ stoji pred svojim substantivom v istem sklonu, če se pridene stavku, ali osebi ta substantiv kot app osici j a. npr.: Eo signa conferri jubet; quae res (to dejanje — ka 1 ') et hostes retardabat. Cimon exilio multatus est; cujus facti cek' rius Athenienses quam ipsum poenituit (česar). Amanus Sgriavi a Cilicia dividit; qui m on s (gora, ki) er at hostium plenus. Omnes antiquae gentes regibus 'paruerunt; quod genu s imperii prim^ 1 er at (vlada, ki), 193 Tudi superlativ kot praedikat vzame v svoj sklon, ako je tehten povdarek — enako slovenskemu. npr.: Devoverat, quod pucherrimum natum est, kar naj lepšega je bilo. Relativ kot veznik. §121. Cesto rabi se relativ mesti osebnega, ali kazavnega zaimena k temu, da samostojne stavke bolj osko naslanja na prejš¬ nje; tu je qui, quae, quod nekak veznik. (§. 189). et ego, et tu, et is ego, tu, is vero (autem) ego , tu, is enim — nam hic ego, tu, is igitur ut ego, tu, is. npr.: De Scauro et Rutilio licet breviter dicere, guorum (nam horum) neuter summi oratoris habuit taudem. Habeo senectuti mag- nam laudem; quae (ea enim, kajto ona) miki sermonis aviditatem auxit. Perobscura est guaestio de natura deorum, quae (ali ven¬ dar) ad agnitionem animi confert. Animum (čutje) rege, qui nisi (nisi enim is) paret, imperat. Leg ato s miserunt, qui (ut ii) age- rent de pace, ki naj bi idr. Res ipsa loquitur; quae valet semper plurimum , kajti to je veljavno. Perutiles sunt libri Xenophontis; quos legite studio se, torej čitajte jih. Nota. Tega pomena vezniki so tudi: quare, gucimobrem, guapropter, qua de causa (zatoraj), quo facto (po tem). Zlasti quocl služi kot, veznik, bodi si, da povzame celi prejšnji stavek (quod quum audissem, ko sem to slišal); bodi si, da je samo adverbialni vez¬ nik (quod si, quod nisi (= enim, et, autem, igitur); quod quia, quod cum ). npr.: Tgranni coluntur dumtaxat ad tempus. Quodsi forte ceciderunt tum intelligitur, quam fuerint inopes amicorum, če pa so padli. Quod cum perspicuum sit , ker je toraj znano. Relativ sklopljen. §122. Namestujoči relativ ima včasi še kak drug odvisni stavek v sebi, ali je nanašaven, ali časoven (postguam), ali pogojen (sij, ali vzročen (quum) — tako, da sta dva stavka vpletena. npr.: Magna est admiratio copiose dicentis; quem qui au- dinnt intelligere et sapere plus quam ceteros arbitrantur etc. (nam qui kune audiunt). Plancius tališ fuit tribunus, gnale8 si omnes IB 194 fuissent, nunquam desideratus esset tribunus (ut si tal e s). Nihil est praestantius virtute, quam si sequeris, te beatum reddet (quae ) si eam seq. te b . reddet), koja te srečnega stori, a ko jo čislaš). eNon videni, id se cupere, quod si adepti sunt, fugitivo alicui con- cedi necesse sit (stvar, ktero bodo morali prepustiti, ako jo do¬ bijo. Cie. — Primeri: Kaj trdiš, kar neveš kako se bo izšlo! Ne zahtevam, kar ne vem da ohranim, če dobim. Kazni relativi. §123. 1) Relativ se rabi včasi mesti pro, če se priklada praedikat v oziru na lastnost, ali okoliščine, enako slovenskem: pri, po. vsled, za. npr.: Spero, quae tua est prudentia et t emp er antia, te jam valere, pri tvoji zmernosti. Qua mollitie sum animi ae lenitate (vsled moje mehkodušnosti), nunqucim Autronii lacrimis restitissem. Democritum cognitum per te ipsum, quae tua, natura est (po tvojem značaju soditi), dignum tua amicitiajudicabis. Patre usus et diligenti et, ut tu m er ant temp o ra, diti (za tiste čase — kakoršni časi so takrat bili). Aiax, quo animo fuisse traditur (poleg svojega značaja) millies appetere mortem, quam illa perpeti malluisset. Taki stavki se dajo včasi do besede posloveniti: Kakor sem mehkega srca. Kakoršnega značaje si. Kakoršne so takrat šege in postave bile. Kakoršne glave je bil idr. 2) Nekteri participi, adjektivi, adverbi se izražujejo z nanašavnim stavkom, kot: Sedanji qui nune sunt; takratni qui tum er ant; pred omenjeni quem supra memorcivi; tako im e ' novan qui dicitur; knjiga z naslovom: „D 3 officiis“ — Inbdf) cui inseriptum est: „JDe ofjiciis“, ali qui inseribitur: „De offt' ciis.“ Quam copiose a Xenophonte agricultura laudatur in eo H^ r0 ' qui est de tuenda re familiari, qui Oeconomicus inseribitu 1 ' z naslovom »gospodar.“ (cf. §. 248 b). B) Nedoločna. Pronomina indefinita (nedoločna zaimena). §124. Qui8, qua, quid (qui, qua, quod) kdo, kaj, kterij kak, kaže na domišljeno osebo ali stvar, pa ne faktično. 195 Rabi se zlasti v zvezi z besedami: si, nisi, ne, mm, ut, quo, quanto, ubi, quum — in je enklitičen. npr.: Quo quis est melior, eo est prudentior, kolikor boljši je kdo idr. Meri poteši, ut rede quis sentiat, sed id polite el8qui non possit. Officium justitiae est, ne cui quis noceat, da nebode nikdor nikomur škodoval. Si quis rex, si qua natio id faceret etc. (ko bi kak kralj, kak narod), nonne puhlice vindicaremus? §125. Aliquis -qua -quid (quod) nekdo, nekaj, neki, kak človek, neka stvar (nasprotno: nemo, nihil — nihče, nič). 1) Rabi se, kedar je v mislih faktična oseba (stvar), pa ne dovolj znana (je nekdo, toda se nevo kdo). npr.: Dixit miki aliguis, nekdo mi je povedal (pa nevem kdo). Mitte ad nos aliguem tabellarium, kakega pisarja, listonošo. Nihil ne tibi videov , an aliquid dicere, ali nič, ali (vsaj) nekaj? Non est tua culpa, si te aliqui timuenmt, nekteri ljudje. Si aliguid dandum est voluptati, če se uže mora nekaj dopustiti. Nil tam ab¬ surde dici potest, quod non dicatur ah aliquo philosophorum. 2) Rabi se praedikativno, da kaže nekako višo ali nižo stopnjo; sloven.: nekak, nekakošen. npr.: Si miki esset obtemperatum, si non optimam, a l i q u a m ■rempublicam haberemus, imeli bi vsaj nekakošno ljudovlado. Habemus speciem oratoris alicujus, podobo nekakega govornika. Ego quoque sim aliguid, tudi jaz sam nekaj. Esse in aliguo numero, imeti nekako precejšnjo veljavo. Quispiam, guaepiam, quid (quod) pi am — kdo, kak, kterikoli, kaže na nedoločno osebo (stvar) izmed množine. V pomenu je podoben — aliguis. npr.: Et dicet guispiam, pa bo kdo rekel. Utrum hanc orationem, an aliam guampiam, an omnino nullanu, ali ta govor, ali kakega drugega? Eaec a guopiam vestrumpetantur, naj prosi kterikoli izmed vas; od kterega koli naj se prosi. §126. Quidam, guaedam, guiddam (adj. guoddam) — nekdo, nekteri, se rabi, kedar ima človek v mislih znano osebo (stvar), pa je noče imenovati (objaviti). npr.: Dixit mihi gnidam, nekdo — toda nepovem, kdo. Qui- dam ex amicis Sosiae recordatus est, nekdo prijateljev. Non facio id, ut guibusdam videov, simulatione, kakor mislijo nekteri. 13 * 196 2) Quidam služi pri adjektivih temu, da je nekako v zvi¬ šuj e ali zmanjšuje, sploh omejuje, če adjektiv sam ob sebi j preveč, ali premalo pove. npr.: Er at haec divina guaeddm virtus Pompeji, nekaka čreznaravna hrabrost. Nicandcr poeti ca q ua da m facultate (skoro ] pesniški) de rebus r-usticis non rustice scripsit. Natura dura, el j quasi ferrea quaedam (skoro železna). 3) Pri lastnih imenih pomeni quidam porogljivo kako manj znano osebo. npr.: Alcidamas quidam rhetor antiquus, neki stari • Alkidama. §127. Q ui s qu a m, qu a e qu a m, quidquam (subst.), ullus (adj.) — kdo, kaj (ikto, isto, ikoji hrv.). Rabita se le z zanikavnicami, ali v te namestujočih vpra¬ šanjih, t. j. ako se zanikana trditev izrazi v obliki vprašanja. — ] Eaud quisquam, nikdor; vix ullus, težko .(malo) kdo, težko kteri, komaj kak. npr.: Justitia nunquam nocet cuiquam, nikomur. Quando j Socrates quidquam tale fecit, kedaj je Sokrates kaj tacega storil? Nikdar! Negant, ab ullo philosopho quidquam dictum esse lan- guidius, nikdor nič dolgočasnejega. Veni Aihenas, ne c me qui§' quam agnovit, in nihče me ni poznal. Num censes, ullum animd sine corpore esse posse9 (kaka). Quid est, quod quisquam Pom - j pejo dignum afferre possit? — nobeden nič. §128. Quisque, quaeque, quid(quod)-que — vsak, vsakdo, vsakteri — za se pomeni, da se vzame iz znane množine ena oseba (stvar) sama za se. quisque je enklitika. — Raba mu je: a) z refleksivi in suus; kot: Šibi quisque car us; suum cuique; suae quisque fortunae faber. b) z superlativi; mascul. se rabi v singularu, neutrum v pluralu, kot: Optimus quisque, vsi dobri; altissima qucieque fl u ' mina. Ex philosophis optimus et gi^avissimus quisque conjitetur, sc \ multa ignorare, ravno naj boljši modrijani. c) z vrstivnimi števniki (ordinalia), kot: Tertio quoqM verbo me appellavit, v vsaki tretji besedi; quinto quoque anno. d) z nanaša vnimi, vprašavnimi zaimeni, za nana* 197 šavnimi prislovi: ubi, undc. quo, ut; kot: Dic, unde quidque emeris. Nescio, quid cuique eveniat. Ubi quisque me vider at, nar- rabat. Quanti quisque se ipse facit, tanti fiat ab amicis. Quo quis- que est dodior , eo modestior (kolikor je kdo). V takih rečih se quisque sloveni tudi s kdo, kaj. §129. Q u otu s qui s qu e — kolikokteri, kteri neki, ima zanikaven pomen = m alo kdo cf. Quotusquisque philosphorum ita moratus est, ui ratio postulat ? qui s qui s, qui cun qu e — kdorkoli, karkoli, vsak- teri, kteri koli, npr.: Quidquid oritur, causam habet — kar¬ koli = vse. quivis, quilibet — vsakdo, marsikdo, marsikaj, kdorkoli, kteri (kdor, kar), hočeš, kteri koli, kteri (mi, ti, mu) drago. npr.: Quivis komo potest quemvis sermonem de quolibet proferre. Quidvis egestas imperat, marsikaj, vsako. ali qu antu s — nekolik. alquot — nekoliko (njih). quot, tot — kolikor, toliko (njih). §130. Ut er? n e ut er, alt er, ut er qu e, so v sloven. duali, in se rabijo v latinskem v singularu; v pluralu samo, če stoje pri „pluralia tantum iC , ali pa, če je na obeh plateh po več oseb. (cf. §. 103). §131 Alius, alter — drugi, sta si v pomenu različna; alter vzame jednega iz dvojice, alius (tudi lehko) iz množine. — Raba: a) Če sta praedikata razna, veli se: alius-alius, alii-alii = eden — dr igi, eden — eden pa; alter-alter, alteri-alteri = eni — drugi, eni-drugi pa. npr.: Consulum alter exercitum pcrdidit , alter vendidit. Alii acie decertabant, alii castra defendebant. Alia animalia sugunt, alia carpunt; alia vorant, alia mandunt. a) Če je samo jeden praedikat, stopi en oddelek v odvisni sklon: eden druzemu, drug druzega, drug drugače. npr.: Alter in alterum causam confert, drug druzega dolži. Alii ab aliis sublevantur, Alter alteri nocet, 198 Ali pa: eden to — drugi to; eden tako — drugi drugače (pa tako). npr.: Alius aliud probat. Alius in alia excellit arte; alii alio modo vivunt. Vivitur alibi aliter, tu tako, tam tako (drugače tu, drugače tam). Aliis aliunde est periculum, enemu žuga nevarnost tu, drugemu tam (drugemu drugje). To pravilo velja tudi, ako se alius veže z adverbi iz alius izvedenimi, kakor kažejo izgledi. Oddelek H. Raba glagola — Verbum. GLAVA X. Genera verbi — (glagolski razpoli). §132. Glagol se veže s svojim subjektom tako, da kaže ali sub¬ jektovo tvornost, ali pa njegovo trpljenje. In tako nastanete obliki: a) tvorna — forma activa, t. j. genus activum (activum —■ dejavni); b) trpna — forma passiva, t. j. genus passivum (passivum — trpni). I. Activum (dejavni, tvorni) je ali a) neprehajaven ( intransitivum), če naznanja dejanje samo na sebi, brez praedikata, kot: aqua fiuit , puer currit, bomo da- mat, ali b) prehajaven (transitivum), če se dejanje razprostira na kak predmet, t. j. glagol ima objekt, kot: magister instituit disd' pulim, scribo epistolam. II. Passivum (trpni) naznanja, da dejanje gre na subjekt na¬ zaj, ali pa, da se deluje od druge osebe na-nj. Pravi passiv imajo toraj glagoli preliajavni. npr.: Lavor — lavo me, umivam s e i discipulus instituitur a magistro. m Neprehajavniki (intransitiva) imajo p a s s i v samo v III. osebi s in g ul., in sicer neosebno, npr.: lucunde vivitur, dobro se živi; digne certatum est; desperatur de victoria. III. Deponentici, t. j. glagoli, ki imajo tvorni pomen, pa trpno obliko, ne morejo rabiti se kot passiv. Tu je treba stavek aktivno obličiti, ali pa drugače zasukniti. npr.: Njegova zgovornost je bila sploh občudovana, omnes admirabantur ejus eloquentiam; magnam habuit admirationem elo- quentia; er at in magna admiratione propter eloquentiam. S 133 Nota. Slovenski povratniki ( refiexiva ) se oblikujejo v latinskem: '(§. Ul, H‘2). 1) Rejiexiva netiva, t. j, pravi povratnik, a) v aktivu s povratnim zaimkom me, te, se etc. npr.: Me Ubris deleeto, kratkočasim se; terra circum axem se convertit, obrača se; vexas te, trpinčiš se. ■ b) s pa.s šivom, zlasti pri neživočih rečeh, če toraj subjekt ne de¬ luje sam. npr.: Tempora mutantur; aer movetur; baculus frangituv; occasio offer- tur, se offert; spes ostentatur; res augetur; curru vehimur; armis exercentur. 2) Refiectiva neutra, t. j. neprehajavni, oblikujejo se v latinskem s samim aktivom. npr.: Bati se, timere; nadejati se, sperare; ognem se, decedo; zameriti se, offendere aliquem; preseliti se, excedere; vrniti se, redire; jokati, flere ; smejati se, ridere etc. 3) Reciproca (vzajemni) vežejo se ali z praepos. hiter se , — nos, — vos. (se med seboj — lat. ne: se inter se), ali pa se beseda ponovi. (Kakor v slovenskem. — Janežič §. 376). npr.: Giceronis pueri amant inter se. Natura inter nos conjuncti sumus. Alius alium juvat. Miles militeni tegit. GLAVA XI. Tempora (časoslovje). §134. Pri glagdu je gledati na dvoje: na dobo, kedaj se godi' kaj; na način, kako se godi dejanje. Doba kaže glavne čase, v koje spada dejanje, namreč v sedanjost — p raesens, preteklost ■— praeteritum, prihodnjost — futurum. Dejanja način kaže, kako se godi dejanje v dotičnidobi: ali dalje trpi, ali nastopi, ali se konča, ali prične in jenja ob enem. 200 §135. Slovenščina ima po obliki samo tri dobe (glavne čase), in po pomenu za vsako dobo po dva načina; toraj tri čase in pa šest načinov. Način je izražen po bistvenem pomenu glagola: je li do- vršnik (verburn perfectlvum), ali nedovršnik (verbum imper- fedlvum). Latinščina ima: 1) za praesens eno obliko, brez razločka načinov; npr.: per- cutio maham, mahnem; jacio mečem, vržem; scindo trgam, pre¬ trgam. 2) za praeteritum tri oblike, pa štiri pomene: a) imperfectum (trpežnominoli čas) = nedovršnik. npr.: percutiebam mahal sem; jadebam metal sem. b) perfectum historicum-aorist. = dovršnih, in nedovršnik. npr.: percussi mahnil, udrihal sem; jed vrgel, metal sem. e) perfectum absolutum-logicum = sedaj dovršeno. npr. jactum est vrženo je, leži; coritexi pokril (sem), pokrito je; rescidi raztrgal sem, raztrgano je. d) plusguamperfedum = predpreteklo dovršnik. npr.: percusseram (ko) sem bil mahnil; jeceram sem bil vrgel 3) za futurum dve obliki: a) futurum simplex ali 1. brez razlike načina. npr.: jaciam metal bom, vrgel bom; percutiam mahal, mah¬ nil bom. b) futurum exadum ali 11. , prihodnje-dovršnik. npr.: jecero (ko) bom vrgel; percussero (če) bom udaril. Nota. V gramatični rabi zovejo se: praesem J perfectum absolutum ! glavni časi — tempom dbsoluta. futurum simplex J imperfectum \ perfectum Mstoricum f historični časi — praeterita. plusquamperfectum J Pomen in raba časov. A) V glavnem stavku. I.Praesens (sedanji čas). § 136. Praesens rabi se, kakor v slovenskem za dejanje in stanjOi ki se godi ravno sedaj, ali ki se večidel godi, vedno biva, ali ki se je popred pričelo in še traja. — Sedanjost ožjega in širjega obsežka- 201 npr.: Epi štolam, scribo. Saepe lego Platonem. Hoc. de quo nune a g im us id ipsum est, guodutilc app ellatur. Quotidie afferun- tur literae. Jam diu i g nor o, guid agas. Hclvetii fere guotidianis proeliis cum Germanis contendunt. V sedanjost spadajo tudi dejanja, ki so se godila pred in sedaj še bivajo v nasledkih; taki so: audio, video, accipio (v duhu vidim, vem). npr.: Audio , antiguos oratores ea ratione usos esse — slišal sem, vem. Toraj se rabi praesens , če se navajajo izreki nekdanjih mož, ker še veljajo. npr.: Hicetas, ut a it Theophrastus , solem, lunam stare cen- set. Zono aliter j udi c at. Livius narrat; Tadtus refert. Liber in- s cr ib it ur: „de offciis.“ Nota. Slovenski formalni p ra e s. dovršnih glagolov s pomenom prihodnjosti — pojdem, ponesem, poletim, porečem, pridem idr. — mora pre¬ vesti se s fu tu r o m. §137. Praesens historieum (pripovedni sedanjik) nastopi včasi mesti aorističnega perfekta, kedar se hoče v živahnem govoru naglo povedati, kako je sledilo več dogodkov brže drug za dru¬ žim, ter se pomakne preteklost v sedanjost. Toda pomniti je: a) praes. histor. sme stati navadno le v glavnem stavku, ne pa v odvisnem (Sallust in Livi ga imata tudi v odvisnem); b) mora biti več stavkov, in spredaj vsaj jeden praeteritum. npr.: Quod Verres ubi audivit, Diodorum ad se vocavit. Ule respondet Lilgbaei se non habere pocida. Tum iste continuo mittit homines certos Melitam, ser ib it ad quosdam Militenses, ut ea vaša perguir ant; rogat Diodorum, ut ad propinguum det liter as. JI. Praeteritum (pretekli čas). S138. J) Perfectum absolutum-logicum kaže dejanje, ki seje zgodilo in je sedaj dovršeno, ali pa, kojega nasledki segajo v sedanjost. npr.: dixi gotov sem ; audivi vem toraj. Quoniam de magm- tudine belli dixi, obravnal sem važnost. Consucvi navadil sem se = vajen sem; perii poginil sem, po meni je. Is mos usgue ad- Jiunc diem permansit. Thcmistoclis ad nostram memoriam monumenta 202 manscrunt duo — sepulcrum et statua. Quoniam nondum perscnp- tum est senatus considtum, ex memoria exponam. Civitas haec sem- per a me defensa est, do sedaj. Cicero conscripsit midtos libros , imamo jih še sedaj. §139. 2) Perfectum historicum (pripovednik) obznanja bivše do- godbe, kar je bilo, in sedaj ni. Bodi si, da je bilo dejanje eno- kratno, bodi si, da je trajalo, povzame se celo kot enoten dogo¬ dek, ter postavi v preteklost — nekdaj se je zgodilo — godilo. Slovenščina ima dovršnike in nedovršnike. npr.: Quotiescungue Hannibal cum Bomanis c o nor essus est , semper discessit superior, sprejel, zmagal. Suita Sulpicium oppres sit, e j e cit ex urbe; midtos fortes vir os partim e j e cit ex Svitate, partim interemit. Begulus in Senatum venit, mandata e xp o suit, sententiam ne diceret recusavit. Ber ide s pr a efu i t Athenis guadraginta annos; Augustus per guadraginta annos a dr ministravit rempubticam , vladal je. TJrbs decem aestates, ide- mesgue continuas obsessa est, oblegali so ga. Nemci so drli, proti severu, Slovenci so šli proti jugu — perrexerunt. Not a. Perfectum izgubi pomeri preteklosti: a) kot conjunctivus pot&ntialis, v stavkih nikavnih; npr: Quis hoc čredi- derit, kdo bi to verjel? ~ nihče nebi verjel. Hoc non confinna- verim, tega bi jaz ne trdil. b) ako stoji mesti nikavnega imperativa ( prohibitivus), npr.: Ne t im u er itis alterum solem, nikar se ne bojte. c) kot gnomičen aorist., npr.: Avaritia plerunu/ue magnas civitates p essumdedit. § 140. d) Jmperfectum (trpežno minoli čas) naznanja, kakor sloven. nedovršivniki, da je dejanje več časa trpelo, ali ponavljalo se, ali poskušalo pa ne dovršilo. Rabi se toraj: a) če se govori o navadah, lastnostih, običajih, šegah, javnih naredbah. b) kedar se popisuje kak dogodek z okoliščinami — kako, zakaj se je godil(o). npr.: Themistocles multumin judiciis ver sabat ur (pečal se), saepe in conoionem populi pr o dib at (hodil), nulla res major sW e illo g er eb a tur (ni se opravljalo), celeriter, ‘guae opus erant, Tt- periebat, facile orationc explicabat. Ut Bomae consules, da Carthagine bini guotanis reges creabantur. — Begulus Cartha' 203 ginem rediti; neque vero ignorabat, se ad supplicia profidsci, sed jusjurandum servandum p u tab a t. Pausanias moreš patrios mutavti. Apparatu regio ut ebd tur, satellites sub s e qucb a n tur, ep ul ab at ur more Pcrsarum. — Consules se d ab ant tumultum (pomirjevali — skušali pomiriti) et sedando nonnumquam movcbant. Tum , cum Catilinam ejiciebam (gonil) ex urbe, putabam etc. — Slovani so radi pod streho jemali, hospitio exeipiebant. §141. Infnitivus historicus (absolutus) nastopi včasi mesti imper- fekta, kedar mirno pripovedovanje preskoči v živahno opisova¬ nje, kako se vrši dogodek v posameznih dejanjih, in se ponavlja v .hitrih, različnih kratih. Raba mu je: 1) kedar se opisuje nemir in vzbujenost srca; 2) kedar se navajajo dejanja, ki se gode z jedne in druge strani, ter se prepletajo; 3) kedar se dejanja ponavljajo, malo časa trpe, in drugo za drugim hitro sledijo. npr.: Legati sine responso dimissi. Consulem noete anceps cura a g it ar e; notic deserere socios, notic minuere exercitum. (Liv. 34, 12). Hostes ex oninibus partibus decurrere, lapides, gaesa- que in vallum conjiccre; nostri primo integris viribus fortiter re¬ pu g nar e, neque ullum frustra tellum mittere. (Caes. b. g. 3, 4). Dcnigue hostes jam undigue fusi. Tum spcctaculum horribile in campis patentibus: segui, fug er e, occidi, capi; egui atque viri afflicti, multis vulneribus acceptis neque fugere posse, neque guictem pati, niti modo ac stotim occiderc. (Sati. J. 101). — Lixae permixti cum militibus diu noctuque vagabantur, et palantes agros v a star e, vitias expugnar e, pecoris praedas a g er e, cas- que m ut ar e cum mercatoribus. (Idcm 44). Nota. Infin. histor. se rabi: a) samo v glavnih stavkih, in ima veljavo glavnega glagola (kot prae- teritum — imperf.; b) samo infin. praes. aktiv in passiv; c) stavkov nepričenja, marveč nadaljuje opisovanje. §142. 4) Plusguamperfectum (preteklo minoli čas) kaže, da je bilo dovršeno eno dejanje, ko je nastopilo drugo. Rabi se navadno v odvisnih stavkih, ter mora biti še en stavek, ali vsaj drug glagol v stavku. 204 Ako je plusguampcrfcctum na videz sam, tu je ali drugi prcietcritum izpuščen; ali pa stoji z ozirom na predpreteklost tega, o čemer je govor bil preje; ali tudi v oziru sledečega. npr.: Brutus collegam šibi creavit Valerium, quo adjutore reges ejecerat. Er cit in eo vir o gravitas, nec senectus moreš mu- tavcrat. Pgrrhi temporibus (cumP.vudt) jam Apollo versus facere desierat (takrat je bil že nehal). — Commium illi e navi egres- sum c o m p r en d er ant atque in vincula con j ec er ant (ko je bil kot poslanec prišel); tum proelio facto remiserunt. (C. b. g. 4,27). §143. V listih se rabijo časi iz stališča bralca; toraj, kar je za beročega praesens, to je za pisalca dostikrat prcietcritum. npr.: Nihil kabebam, quod scriberem (nimam kaj pisati), neque novi quidquam cCudieram, et ad tuas cpistolas pridie re- scripseram (včeraj sem odpisal). Eo die (danes) quo boe seri- bebam , apud Pompejum eram coenaturus (bom obedoval). Nota. danes == eo clie, včeraj = pridie, nune, adhuc ostaneta. III. Futurum (prihodnji čas). §144. 1) Futurum simplex ali I. se rabi, kakor v slovenskem, če je govor o prihodnjih rečeh, brez razločka, bode li dejanje (sta¬ nje) trajalo, ali pa nastopilo. Slovenščina ima često dovršnike v sedanjikovi obliki, na kar je paziti pri prevajanju. (Janežič §. 390, a, b). npr.: Nune de magniiudine belli pauca dicam, govoril bom- Naturam si seguemur ducem, nunquam aberrabimus. Naj pred mu odgovorim na to — respondebo. Letos ostanem doma — 111 °' rab or; drugo leto pojdem v Rim — proficiscar. §145. 2) Futurum exactum ali II. (prihodnje pretekli) kaže, da bode eno dejanje dovršeno, ko bode nastopilo drugo. Rabi se navadna v odvisnih stavkih. Slovenščina ima ali nedovršnike v prihodnjikov! obliki, ah pa dovršnike v sedanjikovi. (Če mi perje populite, življenja mi nP vzamete). npr.: Ut sementem f'e cer is, ita metes, kakor boš sejal, tah° žel. Mclius morati erimus, quum didicerimus (ako se naučim 0 ) 205 quid natura desideret. Romam mm vcnc.ro, quac perspexero, naribam ad te, ko pridem, pisal bom, kar bom videl. Nota. Futurum exactum se rabi v glavnem stavku : d) če dejanje za dejanjem naglo sled uje, ali drugo iz pervega, npr.: Qui Antonium vicerit, is bellum confecerit. Oppugndbitis unam urbem, sed in una urbe tmiversam Hispaniam e ep er i t is ; b) če se zagotovi, da se bode reč res zgodila, npr.: Desilite milites; ego certe nieum officium praestitero. Hannibcilem vicisse no n tihi in ultimis laudibus fu e r i t. §146. 3) Futurum periphrasticum se rabi v glavnem stavku, kedar je prihodnje dejanje v ozki zvezi s sedanjostjo, ter se de¬ loma uže pričelo. npr.: (Yse je pripravljeno, vvod narejen in cap. 5. pravi Sallusti). Nune ad inceptum redeo.. Bellum serij) tu r us sum, quocl j)oj)ulus Romanus cum Jugurtha gessit. Placet igitur, quoniam dis- putcitio de officio fut ur a est, mite dejinire, quid sit officium. Cie. Slovenščina rabi: imam, kocem, namenjen sem, namenil sem si — govoriti. B) Časi v odvisnem stavku. Časi v odvisnem stavku se ravnajo natanko po razmeri z glagolom glavnega stavka; zato je vselej gledati na .dobo tega. I. v glavnem stavku: praesens. §147. 1) Ce se godi dejanje odvisnega stavka ravno takrat, ko dejanje glavnega — če mu je tedaj istočasen: nastopi tudi v odvisnem stavku prciesens. npr.: Qui non ob si st it, si pot e st, injuriae, tam est in vitio, qudm si parentes aut patriam de ser at. Hi vos, guoniam Ubere loqui non licet, tacite rogant. Alvi, quamquam pr emuntur aere alieno, dominationem tamen exspectant. Dementes sunt, qui se in liber a civitate ita instruunt, ut metuantur. 2) Ce se je godilo dejanje odvisnega stavka pred dejanjem glavnega — predčasno; nastopi perfectum, in sicer brez obzira na način. npr.: Quid superiore et proxima noete egeris, ubi fueris, quos convocaveris, quid consilii ceperis, quem nostrum igno- rare arbitraris f Ego, quid a ec ep er im, scio. Non video, cur non p o tu er i t patri similis esse filius. 206 3) Če se bo dejanje z ozirom na glavni stavek še le godilo — če mu je pozneje: gledati je, ima-li biti in d i kat iv ali konjunktiv, — in tu je ločiti dvoje: a) Ako je indikativ, mora nastopiti futurum; in sicer po smislu stavka — simplex ali periphrasticum. npr.: Non longe ah eo tempore absumus, in quo res dijudi- ccibitur, ko se bo določilo. Quocum vi duri non sunt , ejus existimationi tonsulere non curant, s komer nemislijo živeti. b) Ako bi moral nastopiti konjunktiv, za kojega ni oblike, rabi se: 1. Conjund. praes. kedar je stavek očevidno prihodnjega po¬ mena, tako da se nemore vzeti za sedaj; 2. Futur. periphr. conj. — -urus sim, ako bi utegnilo biti dvomljivo, je li pravi praesens, ali reč prihodnja, ter bi prciesens veljal za sedaj. Primeri: 1. Mirifice sum, sollicitus , quid,nam. de provinciis de- cernatur (obravnave so še niso pričele). Est sapientiae tuae, curare, ut hoc diligentia tua corrigcctur (povelje velja za pri- hodnjost). 2. Non intelligo, cur Balbus quemquam intercessurum putet, quum intercessio stultitiam ostensura sit (ne vsako zagovarja¬ nje kaže neumnost). Bibuli qui sit exitus futur us , nescio. Nota. Za 2. se rabi: futurum sit, ut — praes. conj. ako glagol nima supina, in v passivu vselej, npr. Non dubito, quin futurum sit, ut haec discns; — q. f. s. ut haec a te addiscantur. II. v glavnem stavku: perfedum absolutum. § 148. Če je v glavnem stavku perfedum absolutum, obražujejo se časi odvisnega stavka iz stališča govoreče osebe (kakor pri praes.), namreč: a) preteklost — perf. i indikat. i konjunkt. b) prihodnjost — j indikativ futur. (vselej). j konjunkt. ( praesens konj. periphr. -ruus sim, c) sedanjost — i indikat. praesens (vselej). j konj. ali praes. ali imperf. (eno je). npr.: a) Et omne hoc tempus post consulatum objecimus it* fludibus, qui a republica in nos ipsos redundarunt. Nemo his 207 annis viginti reipublicae fuit hostis, qui non belliim miki quoque indixerit. b) Quid urbem obsessctm ex hostium manibus eripuimus, si arx quoque deseretur. Quctre jam dudum lot pertidimus labores, si prodatur res. Cognovi, quid acturus sis, pred uže sem vedel, kaj boš počel. c) Ea par s reipublicae tibi commissa est, in qua nullam par - tem fortuna tenet. Ego meis rebus gestis koc sum assequutus, ut bonum nomen existimer , da slavno ime imam (Cie. Fam. V. 6). Dii dederunt, ut omnia in nos possis. Tantum poenarum diis dedimus (do sedaj), ut terrarum orbi exemplo esscmus, da smo v izgled. Satis multas causas attuli, cur e s set bellum gerendum. §149. III. v glavnem stavku: praeteritum (imperf, perf histor., plusquamperf). 1) Ce je dejanje odvisnega stavka istočasno z glavnim, stopi glagol v imperfekt; in to tudi, če je izražena splošna, vselej veljavna misel. npr.: Nam tum, cum Catilinam exterminari volebam, con- juratos sine illo injirmos fore putabam. Helvetiis nihil erat domi, quo farnem tol er ar ent. Tum subito Lentulus scelere demens, quanta conscientiae vis esset, ostendit (kolika je moč vesti). Nota. dum — ko, dokler, ima praes. ako je dejanje samo isto¬ časno, ter med drugim nastopi; ako pa z glavnini enako dolgo traja, onda ima imperf. (cf. §. 183). npr.: Dum ea Romae par ant, consultantgue, jam Saguntum summa vi oppugnabatur. — Dum Sulla in aliis rebus erat occupatus, interea suis vulneribus medebantur ( milites). Tudi perf. ima, če se dogodek drugemu protistavi, kot: Murena dum gradum dignitatis adscendere c on a tu s est , venit in periculum. 2) Ce je bilo dejanje dovršeno, predno je nastopilo dejanje glavnega stavka, stopi odvisni glagol v plusguamperf. npr.: An cum Ameriam non hujus rei causa veniš set, času accidit, ut id, quod Bomae audi er at, primus nuntiaret? Leonidas se in Thermopglis, trecentosque eos, quos eduxerat Sparta, quum esset pr op o sit a aut fuga turpis, dut mor s gloriosa, opposuit hostibus. Unum illud extimescebam, nequid turpius f a čerem, aut fecis sem. Eo tempore erat aeger vulneribus, quae accep er at. Vercingetorix copias suas, quas pr o castra coli o ca v er at, reduxit. Nota. V vprašavnih stavkih rabi se mesti plusquamperf večidel imperf., kot: Solon quum interrogaratur, cur etc. respondit etc. 208 3) Ce naznanja odvisni stavek iz ozira glavnega stavka pri¬ hodnje dejanje — če mu je pozneje: gledati je, ima li nasto¬ piti indikativ, ali k on j unk ti v — in tu je ločiti zopet dvoje: a) Ako je indikativ, mora nastopiti futur. pervphr. -urus eram. — npr.: Pomoerium est circa murmn locus, quem qua muruni duet uri er ant, certis terminis consecrabant.. In urbis ineremento stmper, quantum moenia pr očes s ur a er ant, tantum termini M consecrati prof e) ebantur. b) Ako bi moral biti k o n j u n k t i v, rabi se: 1. conjunct. imperf. kedar je reč očevidno prihodnja, tako da se ni bati dvoumja, ter zadostvuje impeif. 2. futur. periphr. -urus essem, ko bi se imperf utegnil do- vzemati za pravi istočasni imperf. Primeri : 1. Cura incesserat potres, ne plebs tribunos militum ex plebe crearet. Caesar singulis legionibus singidos legatos prae- fecit, ut eos testes suae quisque virtutis hab er e t. Explicavi senten- tiam meam, tuum judicium ut c o g no s cer e m. 2. Omnes exspectabant, quo Verres pr o gr e s sur us e s set, kam pojde (ne gre). Quaerebatur ab eo, qui tandem accusaturus esset eum, quem ne laudare quidem posset satis, kako ga bode tožil. Quod miki extremum proposueram, quum essem de belli ge- nere dicturus , ko sem imel govoriti. Nota. Za 2. rabi s e: futurum esset, ut — conj. imperf. če glagol nima supina, in vselej v p as šivu, npr.: N on dubitabam, quin futurum esset, ut id disceres. Non dubitabam, quin futurum esset, ut id a te conficeretur. § 150. Dostavki: Ce je v glavnem stavku praes. histor. ravna se odvisni po njem — ali v logičnem smislu kot praeteritu — ali po gram- matični obliki kot sedanjiku; toraj sme nastopiti: imperf io plusquampcrf ali pa praes. in perf. npr.: Mittunt legatos, qui dicerent. Eogant, ut ejus volun- tate id šibi facere lice at. Ut quisque accerbissime dixit, ita quaM maxime collaudatur. Post Orgetoricis mortem Helvetii id, quod con- stituerat, facer e conantur. §151. Ce je stavek zavisen od infinitiva perf. ravna se po njem, kakor ko bi bil glavni glagol. npr.: Satis docuisse videov (= docui), quanto hominis na¬ tura anteiret omnes animantes. 209 Tnjinit. histor. velja kot praeteritum. npr.: Memmius populum ad vindicandum hortari; monere, ne libertatem suam de s er er et. §152. Posledični (konsekutivni) stavki imajo navadno tisti čas, kojega bi imeli, ko bi bili neodvisni. npr.: Ita vixi, ut non frustra me natum esse existimem. Hortensius ar debat cupiditate dicendi sic, ut in nullo) umquam flagrantius studium vider im. Ce pa so zavisni od praeterita, velja to: a) ako je nasledek (učinek) nastopil, rabi se perfekt; b) ako bi po okoliščinah bil nastopiti mogel, rabi se im per¬ fekt; vendar pa sme nastopiti imperfekt vselej mesti p e r f e k t a. npr.: Aristides in tanta paupertate decessit, ut, gul efferetur (s čim bi bil pokopan), vix reliquerit. Urbs natura munitior er at, quam ut primo impetu capi po s set. Iter igitur ita per Asiam feci, ut etiam fames miki optanda fuerit. Quacunque iter feci, nulla vi, nulla contumelia perfeci, ut et Graeci et cives Homani magnum numerum frumenti pollicerentur. §153. Perfectum rabi se navadno: a) za besedami: postguam, ut, ubi, ut- ubi- cum primum, simul , simulac, simulatque kakor, brž ko — ako je dejanje na¬ stopilo precej drugo za drugim brez prenehljeja. npr.: Id ubi audivit, Corcgram commigravit, precej ko je slišal. Ilannibal, ut Carthaginem rediit, praetor factus est. Post¬ guam omnes copias Belgarum ad se venire vidit, exercitum tra- ducere maturavit. (Caesar). Ako je med obema dejanjema dalji prestanek, ali če se je dejanje ponavljalo, rabi se plusquamperf. npr.: Ilannibal tertio anno, postguam domo pr o fug er at, in Africam venit. Messanam ut guisgue v en er at, visere haec signa solebat. b) v nanašavnib (relativnih) stavkih, kteri osebo (stvar) bolj natanko opisujejo, ter jo ločijo od drugih. npr.: Aurius in Sergii senator is, ejus qui inter sicarios dam- n atu s fuit, manus incidit. Nam et Albinus, is gui Graece sen p- sit historiam et consul cum Lucullo fuit, florebat inter oratores. 14 210 c) Kedar se vzame v odvisnem stavku znani dogodek zato, da naznanja določni čas drugemu (datum). Taki so ali relativni, ali pa imajo: tum — quum. npr.: Qua nocte templum Dianae Ephesi conflagravit, eadem natus est Alexander Magnus. Nempe eo lituo Bomulus regio- nes direxit tum , quum urbem condidit. d) v takih stavkih s quum, ki so samo gramatično zavisni, logično pa so glavni; navidezni glavni stavek ima tukaj pa imper- fectum ali plusquamperfedum z vix, jam, nondum. npr.: Jam ver appetebat, quum Hannibal ex vernis m o vit (= quum appetebat ver, H. mo vit). Occisus est Boscius a coena rediens; nondum lucebat , quum Ameriae s cit um est, ni še bilo dan, ko so zvedli = zvedli so, ko še ni bil dan. Tudi sloven.: Noč je uže bila, ko smo prišli = prišli smo, ko je uže bila noč. IY. v glavnem stavku: futurum, imperat., ali mesto imperat. k on j un k ti v. Ce je v glavnem stavku futurum ali imperat. ki velja za futur, rabi se glagol odvisnega stavka: a) iz stališča govoreče osebe; b) iz ozira na glavni glagol. §154. a ) Iz stališča osebe nastopi praesens, če je govor o seda¬ njosti; perfectum pa, če je naznanjeno preteklo dejanje. npr.: Quare, si iniquus e s in me judex, condemnabo eodem ego te crimine. lnterea dedite nos profanos, quod salva religione potestis. — Quae sententia testis erit, mihine an legionibus ve- stris p ep er cer im. Exsolvamus religione populum, si quci ab' strinximus. §155. b) Iz ozira na glavni glagol nastopi v: I. Indikativu. 1. futurum simplex, če je dejanje obeh stavkov istočasno — prihodnje. 2. futurum exactum, ako se bo zgodilo dejanje odvisnega stavka predno nastopi glavno. npr.: Nam dum hominum genus erit, qui accuset, non de - erit. Simul et si quid novi erit, scribam. Per adversa montium, per silvas, qua arma ferri poterunt, e a mu s. Quae sanaripo- terunt, quacunque raiione sanabo; quae resecanda erunt, non 211 p a ti ar diutius mdnere. — De Carthagine non ante ver eri de si¬ ti am, quam eam esse excisam cognov er o, ko zvem. De quibus dicere adgrediar, si pauca prius de judicio dixero. Si es in via , cum er is me as se čutu s, coram a g emu s, quae erunt agenda. §156. II. Za konjunktiv rabi se: Mesto futurum simplex: 1. praesens conj. če je dovolj, in reč očevidno prihodnja; 2. futurum pcriphrast. -urus sim, ko bi se praesens utegnil dovzeti za pravi sedanjik, ter bil dvoumljiv. npr.: Er it regula , ad cjuam dirigantur orationes eorum, qui attice volent dicere. Videte jam porro cetera, ut in tel lig ati s fingi malefcium nullum posse, quo iste se non contaminaverit. — Et quisquam dubitabit. quid virtute perfecturus sit Pompejus, qui tantum auetoritate pcrfecerit? Belli eventus qualis futurus sit, ne vos quidem dubitabitis. Vide, quantum interfuturum sit inter meam ac tuarn accusationem. Mesto futurum cxactum: 1. conjunct. perf. če je že glavni stavek zavisen od kakega praes. ali perf.; 2. conj. plusquamperf, če za visi od pr at e rita. npr.: Catilina a it, si id fecerint, postea se in regno , illos in libertate aetatem esse acturos. Eoscius facile egestatem se laturum p ut at, si hacc indigna suspicione liber atu s sit. — Ariovistus respondit, si Caesar disce ssisset et liber am Galliae posses - sionem šibi tradidisset, magno se illum praemio remuneraturum esse. Dicebam simulac timere desiisses, similem te futurum tui. — Caesar ctsi idem, quod superioribus diebus acciderat, fore vide- bat, ut, si essent hostes p ul si, celcritate periculum cffugerent, tamen legiones in acie pr o castris constituit. (b. g. 4. 8 7). 14 * 212 §157. & Pregled. Oblika 1. g / sedanje = praesens | j preteklo = perfectum 2 \ i indikativ = futurum ^ j prihodnje ( . . . i 1. = l* J j koniunktiv ( _ • ^ \ f 2. == -urus sim. Oblika 2. | f istočasno = imperfectum S \ predčasno = plusquamperfectum i indikativ = -urus eram 1. = imperfectum pozneje konjunktiv 2. = -urus essem. sedanje = praesens Oblika 3. indikativ = futurum 1. = praesens 2. = -urus sim indikativ = futurum exact . . , . ( 1. = perfectum koniunkt. ( , J f ( 2. = ptusquampf konjunkt. Oblika 4. kakor v I., razun da ima za sedanjost v konjunk- tivu conjundivum praesentis ali eonjunct. imperfecti jednako. e 1 £ Čase v pogojnem stavku (cf. §§. 212—218). 213 Modi (nakloni ali načini). GLAVA XII. Indikativ (določni naklon, način znanivni). §158. Indikativ stavi praedikat kot zaisto pripadajoč subjektu. Latinščina ima ga sploh, kedar ni vzroka staviti kak drugi naklon. Rabi se v samostojnih in odvisnih stavkih, če se določno, nedvomno pripoveduje ali vprašuje, — kakor v slovenskem. So pa slučaji, kjer se latin. neujema s slovenskim. §159. 1) Redarje izražena trditev, da hi moralo, moglo zgoditi se kaj, pa se ni. To je zlasti pri: potest (potuit), licet (licuit), op or tet (oportuit), debet (debuit), necesse e st (er at), faciendum est (erat). Slovenščina jemlje trditev kot subjektivno misel, toraj rabi konjunktiv — bi. npr.: Quum in acie stare ct pugnare decuerat, tum in Ca¬ stra refugerunt; quum pr o vallo pugnandum erat, castra tradide- runt. Contumeliis eum onerasti, guem patris loco colere debebas, kojega bi bil imel spoštovati. Possum persegui multa oblectamenta rerum rusticarum, lahko bi naštel. Haec conditio non fuit sus- cipienda, to bi nebilo sprejeti. Pot e s aliam mam ingredi, lahko bi (pa nočeš). 2) Redarje praedikat kak adjektiv, copula esse, subjekt pa in fin it iv in to pri izrazih: aeguum est, par est, justum est, fas est, conveniens est — prav bi bilo, spodobilo bi se; melius — utilius — optabilius est, bolje bi bilo; longum est, predolgo bi bilo. npr.: Si homines rationem in fraudem convertunt, non dari eam humano generi melius fuit. Longum est, enumerare Han- nibalis proelia. Satius fuit, haec non elogui. 3) Pri besedah: paene , prope — skor, kmalu. Slovenščina ima i indikativ i konjunktiv — bi. npr.: Bern paene pr aeterii, skor bi bil prezrl. Prope obli- tus sum,, quod maodme fuit scribendum , skor sem pozabil. 4) V ločivnih (disjunktivnih) stavkih s sivc-sive, kjer ima sloven. dopustni: bodi si da —bodi si da, ali: naj naj. 214 npr.: Quidquid potres faciunt displicet, sive illud pr o plebe, sive contra plebem est, naj si bode za ljudstvo, naj si bode zoper ljudstvo. lilo loco lubentissime uti soleo, sive quid mecum c o g it o, sive quid ser ib o ant lego, naj si kaj premišljujem, naj si berem ali pišem. 5) Y splošnih stavkih pri nanašavnih zaimkih in prislovih sestavljenih s cumgue , kot: quicunque, qualiscunque, guoties- cunque; quisquis, quotquot, utut, quoquo modo, kdorkoli, kjerkoli idr. Slovenščina ima dopustni — naj. npr.: Sapiens, ubicunque er it, beatus erit, naj si bo kjer¬ koli. Quidquid est, quod sentit, quod vivit, coeleste est. Haec, qualiacunque er ant, reticenda non fuerunt. — Quoquo modo res se hab e t (naj si je kakor koli), peto a te, ut boe miki peaestes. Naj počne kar koli, vse mu spodleti (quidquid agit). GLAVA XIII. • Konjunktiv (prisojni naklon, vezni način). §160. Konjunktiv prilaga subjektu praedikat kot prisojenega; t. j. praedikat, ki biva v mislih govoreče osebe, prideva se sub¬ jektu, pa ne kot uže vresničen, ampak v željah, mislih, trditvi, po namenu in učinku, po vzrokih in nasledkih. Kali a mu je razna. A) Konjunktiv v glavnem stavku. §161. Conjunct. potentialis (trdivni ali mogočnosti) rabi se, kedai' izreka človek svoje prepričanje ali trditev, kot subjektivno mnenje. In sicer za sedanjost: lconjunkt. p ra e s. trdivno, — konj. perf- (§. 139. Nota), zanikavno; za preteklost: konj. irnperf. Zanikavnica je non. Slovenščina ima bi, tudi nečem, nemorem, nebom, bi bil mogel. — O tej reči bi jaz to-le rekel, temu nebi pritrdil; hocaffirmem; hoc non confirmaverim. Sic querat quispiam, prašal bi kdo; nemo dixerit, nihče nebi rekel; non dkcerim, nebi, ne¬ bom rekel, nečem reči. Tudi druga in tretja oseba futur. s splošnem pomenu rabi se v slovenskem. npr.: Beperias multos, quibus periculosa consilia splendi- diora videantur. Illud non censuerim, ut ejus auctoritate movea- ris. Fecuniae, an famae minus par cer et, haud facile disc erne- res. Forsitan quaeratis, qui sit tcrror iste. Fortasse dixerit quispiam. Zlasti so v rabi za preteklost: crederes, putares , diceres, vi¬ der es, discerneres (bi bil mogel). 2) Rabi se potentialis , kedar se izreka zanikavna trditev v obliki vpražanja. Sloven.: bi, bo, npr.: Kdo bi to verjel? Kdo ti bo verjel? (= nihče nebi — ne bo verjel). npr.: An miki aliter videri po s sit, quum haec jam perfeda sint? Ego te vider e noluerimf Hanc animi modestiam ubi nune in uno inveneris, quae tum populi univ er si fuit ? Conjunct. optativus (žel e v ni, željni). 162. Conjunct. optativus rabi se, kedar izreka človek željo, voščilo, da bi se zgodilo kaj, ali da bi se bilo (toda se ni). Zanikavnica je: ne; včasi se pridene utinam, utinam ne, o si. Sloven.: da bi, naj bi, ko bi (le). Časi se rabijo: za mogoča (izpolnjiva) voščila v sedanjosti je praesens, v preteklosti perfect.; za neizpolnjiva v sedanjosti imperf., v preteklosti plusquamperf. npr.: Val e ant cives mei, sint incolumes, sint beati. Uti¬ nam amicus vivat , da bi le živ bil (ne vem); utinam viveret, ko bi živel (toda je mrtev). Utinam fausta nuntiaverim (želim, pa še ne vem če sem); utinam nobis fausta retulisses (todanisi). — Utinam tam facile vera invenire possim, quam ei vere augu- raverim. Haec dixi de senedute, ad quam utinam perveniatis. Utinam respublica stetisset , quo coeperat stotu. Utinam virorum copiam tantam haberetis, ut haec deliberatio difficilis esset. Fal- sus utinam vates s i m. Nota. Želevnikse tudi opisuje s potentialnim velim, nolirn (kedar je mogoče), vellem, nollem (če ni mogoče), npr.: Velim mihi ignoscas; vellem adesse posses; Catilina socios mallem eduxisset. Želevnik rabi se tudi v rotbah, npr.: Mori ar (inteream, ne salvus sim), si vera non dico. Sollicitat, ita vi vam (za boga), me tua valetudo. 216 §163. Conjunct. hortativus (spodbujavni). Conjunct. hortativus rabi latinščina, kedar se opominja, na¬ svetuje, spodbuja na dejanje, zlasti v prvi osebi singulara in plurala. Slovenščina ima ali velevnik, ali pa želevnik — naj. npr.: Videamus, quae sint illa praeclara his consequentia, glejmo. Beprimam me, nec longius insequar, naj se vzdržim. Amemus patriam, consulamus bonis. Eamus, pojdmo, naj idemo. Conjunct. jussivus, prohibitivu s, (velevni, b r a ni v ni). §164. Kedar se kaj zahteva, ukazuje, ali prepoveduje rabi latinščina včasi konjunktiv mesti imperativa (cf. §. 197), in sicer: a) za 3. osebo navadno, kot: Qui dedit beneficium, tace at naj molči; n ar ret, qui accepit. Sit hoc persuasum omnibus. Doniš impii ne placare au- deant deos. b) za 2. osebo je konj. praes., če je subjekt splošen, npr.: Sic cum inferiore v iv as, quemadmbdum tecum superio- rem vivere veliš. Nullius per assentationem amicitiam mercaris- Sloven. tudi tako. Nikar ne išči, česar nisi izgubil. c) za 2. osebo je konj. perf. če je zanikaven (prohib.). npr.: De me nihil timueris. Nihil gratiae causa feceris. (cf. §. 139. Nota). Konjunktiv im perf. in plusquamp. rabi se, ako se veleva, kar bi se bilo moralo uže zgoditi. npr.: Si pater iniquior er at, pater etur , naj bi bil potrpel. Saltem aliquid de pondere detraxisset, et minoris aestima- vis set. Ko n junci, deliberativus (pretehtovavni). §165. Conjunct. deliberativus se rabi, kedar človek premišljuje (ob- tehtuje), kaj naj bi storil v dotičnih okoliščinah. — Oblika mu je vprašavna, pa ne da bi se pričakoval odgovor. Časi v rabi so: praes. za sedanjost. Quid f aciam, kaj bi počel, kaj hočem. 217 perf. za preteklost iz sedanjega stališča. Quid fecerim, kaj naj bi bil storil? imperf. za istočasno preteklost. Quid facerem, kaj mi je bilo takrat početi ? Sloven. ima: bi, ali, hoteti z infinit.: kaj bi počel, kaj hočem početi, kaj mi je storiti? npr.: Quid a gam judices ? quo accusationis meae rationem conferam? quo me v er tam? Quum sit eorum faeinus commune, cur non sit eorum poena communis? Iiaec quum viderem, quid a g er e m judices? Ego te vider e noluerim? (zakaj neki ne?) Va- lerius cantabat quotidie, er at enim scenicus; quid faceret aliud? Conjunct. concessivus (dopušča v ni, dopustni). §166. Conjunct. concessivus rabi se, kedar sc jemlje kaka reč za veljavno, brez določbe, je li res ali ne. Teznik je pri prinikavnih ut; pri zaniknih ne. Časa sta: za sedajnost — praes.; za preteklost — perf. Slovenščina ima: da si, čeravno, naj si bode. (Janežič. §. 396, 433). npr.: Hace sint falsa sane, invidiosa certe non sunt. Ne sit summum medum dolor, malum certe est. Vcrum ut koc non sit, tamen praeclarum spectacrdum est. Malus civis f uit Carbo; fuerit aliis, tibi quando fuit? Ne aequav er it is Hannibali Philippum, T*yrrho certe acquabitis. TJ t d e sirit vires, tamen est laudanda vo- luntas. Ne sint in senectute vir-v, memorid non caret. B) Konjunktiv v odvisnem stavku. ut, ne —,da, da ne, da nebi, da naj, da naj ne. ut, ne — finale (namerni). §167. 1) Rabi se s konjunktivom v odvisnih stavkih, ki naznanjajo namen glavnega stavka. Glagoli v glavnem stavku so raznega pomena; včasi se jim pridevajo besedice: eo, ideo, idcirco, eam ob causam. Sloven. ima indikativ; če pa je namen izražen v smislu druge osebe, rabi se bi, zlasti za preteklost. npr.: Esse (jesti) oportet, ut v iv as, non vivere, ut edas, da bodeš živel. Lcgum idcirco servi sumus, ut liberi esse possimus. 218 da smo svobodni. Postridie milite s misit, ut eos, qui jug er ant, per- sequerentur , da bi gnali begune. Perpendito, quantum quisque possit, ut scias, quid a quoque exspedes, da boš vedel. Ne corrumpi tabulae possint, idcirco lex obsignatas in puhlico poni voluit, da nebi pisem pokvarili, pačili, prenarejali. Nolo esse lau- dator, ne v id e ar adulator. Sloven. in da ne, ne pa, niti da, izraža se z neve (— et ne). §168. 2) Za glagoli, kteri pomenijo: naklep, skrb, prizade¬ vanje, podvizanje, da se reč zgodi ali zapreči. Taki so: curare, videre, providere, prospiccre — ut (gledati nato, da —) ; consulere, laborare, operam dare, contendere , niti — ut, (skrbeti za to da —); id agere, consilium capere — ut (podvizati se da —); cavere — ne (čuvati se, varovati se). npr.: Videamus, ut, quidquid acciderit, fortiter fer a mu s, da bomo. Qui stadium currit, e niti et -contender e debet, ut vincat, da zmaga. Cura, ut aditus ad te diurni, nodurnique pateant. Valde lab or andum est, ut ii te ament, qui proxmi sunt. Dato operam, ut eos de pravitate deducas. Cavendum est, ne assentatoribus p at efdciamus aures. Vide, ne frustre- tur ista res. C on sider a , ne in alienum tempus accidat adven- tus tuus. Slov. ima futur prinedovršnikih; praesens pri dovršnikih. §169. 3) Za glagoli, kteri pomenijo željo, zahtev, dopušče- n j e, kot: velle, optare, studere — postulare, fiagitare — pcrmittere, concedere. npr.: Op to, ut in hoc judicio nemo improbus reperiatur, želim, da bi nebilo nobenega = da nikdor ni. Tribuni plebis po¬ st ul ant, ut sacrosandi hab e ant nr. Consuli p er mi s s u m est, ut duas legiones s crib er et novas. Caesar st ud eh at, ut par- tem oppidi a reliqua parte excluder et. Quibus ego c one e do, ut de kis rebus di s s er ant. §170. ut — hortativum (spodbudni: da naj), ne — prohibitivum da n a j ne. Rabi se ut, ne s konjunktivom kot odvisni jussivus, prohi - bitivus pri glagolih, kteri pomenijo: prositi, svariti, sveto- 219 vati, ukazati, skleniti; in nekterih substantivih tega po¬ mena, kot: ukaz, postava, list. (cf. §. 164). Taki so: or ar e, rogare; monere, hortari; suadere, imperare praecipere, edicere, statuere; audor sum, lex est, mos est. Tudi tukaj stoji neve mesti et ne, nequis mesti ut nemo, ne ullus mesti ut nullus etc. npr: Bogo atque or o, ut eum juves, da mu pomagaš. Phi- losophia adhortatur, ut deo libenter pareamus. Themistocles p e r- suasit populo, ut classis centum navium aedijicaretur. Caesar Allo- brogibus imperavit, ut Helvetiis frumentum praeberent, naj jim žita dajo. Litteras ad Fabium mittit, ut in fines Suessionum legiones adduceret , naj pelje. Vctus est lex illa verae amicitiae, ut idem amid semper vellent. Thrasgbulus tulit legem, ne quis ante adarum rerum accusaretur, neve multaretur, da naj se nihče ne toži. Gellius philosophis a udor fuit, ut controversiarum aliquem facerent modum. Me ob s e er as, ne obliviscar vigilare, naj ne zabim. Slovenščina ima za drugo osebo imperativ (prosim te, ne pozabi), sicer: naj, da naj z indikativom. C as rabi se iz obzira dotične osebe — sedanjik. §171. Nota 1. Y odvisnih j us si v n ih stavkih se včasi izpusti ut, zlasti pri glagolih: volo, nolo, malo, srno (cf. §. 199). npr.: Sine sciam, dopusti, naj zvem. Volo, mihi respondeas. Malo, te sapiens hostis m e tičat, quam stulti cives laudent. Edicimus, crastina die armati ad lacum Fegilluni adsitis. Nota 2. Verba dicendi rabijo ut, ako so velevnega pomena, (cf. inf. §•225). ' . npr.: Caesar scribit Labieno, ut quamplurimasposset, naves mstituat, da naj napravi. Nota 8. Glagoli: stcctuo, constituo, decerno, consilinm capio, vežejo se z rit, kedar ima sklep izvršiti druga oseba; kedar pa hoče delovati oseba sama, rabi se inf i nit. (cf. §. 222 b). npr.: Decrevit s en a tu s, ut Opiviius vider et, ne quid detrbnenti. cape- ret resp; pa: Decrevi profiscisci. §172. ut, ne (želevni, neželevni) imajo tudi: verba timendi, kot: timere, metuere, ver eri; timor — metus —periculum est (bati seje). In sicer: ut, kedar izražuje odvisni stavek dejanje, kojega človek želi, pa se boji, da nebode nastopilo. ne kaže dejanje, kojega se človek boji, ter želi, da nebi nastopilo. Slovenščina ima za ut = da n e (bo d e); za ne = da bode, da bi ne (nebi) bilo. Post.: timeo ne pluat, bojim se, da bode dež, da nebi deževalo; timeo, ut pluat, bojim se, da nebode dežja. 220 npr.: Etiam illud vereor, n c brevi tempov e fames in urhe sit, da bode lakota, da nebi lakota bila. Omnes te Icibores suscipere video, timeo, ut sustincas, bojim se, da neboš zmogel. §173. ut, ut n on — consecutivum (posledični). Rabi se, kedar odvisni stavek kaže učinek glavnega; nam¬ reč pri glagolih, kteri pomenijo storiti, nakloniti, oskrbeti zadolžiti. Taki so: facere, efficeve, perflcere, committere, impellere, asse- qui, consequi. npr.: Sol efficit , ut omnia floreant et pubescant. Eci me res im p ul it, ut causam Boscii susciperem, da sem prevzel. Ego nolo quemquam civem committere, ut morte multandus sit. Eoremad- ducam, ut n on divinatione opus sit, Hciec magnitudo maleficii facit, ut, nisi paene manifestum parricidium profcratur, credibile no n sit, da ni verjetno. Mihi consultum atque pr oni sum est (jaz sem oskrbel), ut urbi sine ullo tumultu scitis e s set praesidii, da je mesto varno. V sloven. rabi se čas iz stališča govoreče osebe; v latin. po pravilih časoslovja. §174. Rabi se konjunktiv z ut, ut non, ut nemo —nihil, v stavkih, kteri naznanjajo posle d ek glavnega stavka. — Tečidel so v glavnem besede: sic, ita, adeo, tam, tantus, is (= tališ). npr.: Tanta fuit tcirditas operiš, ut signum ante hodiernum diem non collocciretur, da ni bilo postavljeno. Sic terram intueba- tur conjurati, ut indiccire se ipsi viderentur, da so se sami tožili- Tanta est vis probitatis, ut eam in hoste diligamus, da jo čis¬ lamo. Quis tam demens est, ut succ voluntate moereat, da bi žalo¬ val nalašč. Neminem adeo infatuare (preslepiti) potuit , ut ei num- mum crederet, da bi mu bil posodil. Tot tantis que negotiis dis - tentus est, ut Ubere respirare non possit, da nemore oddahniti. Nota. ita-ut, sic-ut s konjunktivom kaže voasi samo način, ne pa posledka. npr.: Ita moriuntur, ut eorum ossa terram non tangant, ita jactantio' fluctibus, ut nunquam alluantur. Antonius ita se recipiebat , ut nil nisi de pa~ triae pernicie cogitaret. Yčasi tudi pomeni nasprotje, ali omejuje. npr.: llortensii ingenium ita laudo, ut non pertimescam, hvalim — pa 80 nebojim (= vendar se ne bojim). 221 §175. Rabi se quam ut (quam qui) za kom p ara ti v o m (§. 190), ako je odvisni stavek nasledek iz komparativa. npr.: Chabrias vivebat lautius, quam ut invidiam posset effugere, preslastno = da bi; tako — da ni mogel. Soc inferius est, quam ut avo tuo dignum sit, preslabo je, da bi se pristojalo. §176. ut — explicativum (r a z 1 a g a v n i). 1) Rabi se celi stavek z ut, da kaže pomen, za popade k, namen kake besede v glavnem stavku, bodi si substantiva, bodi si pronomina (hoc, id), kaj ima v sebi. npr.: Matronis ho no s habitus est, ut earum sicut viroruni post mortem laudatio (pokopni govor) esset. Magistratus haec est vi s, ut praesit, praescribat reda et utilia. Primum justitiae munus est, ut ne cui quis noceat. Epistolae proprium est, ut is, ad q.uem scribitur, de aliqua re certior fiat, Postea illud observatum est, ut, qui ita liberati essent, in civitcitem recepti viderentur. Libertas non in e o est, ut justo utamur domino, sed ut nullo. Amicitiae vis in e o est, ut unus quasi animus fiat pluribus. Jus est belli, u t, qui vicerint, imperent. (cf. §. 187, 4. Nota). 2) Stavek z ut namestuje posamezno besedo (substantiv). npr.: Pkilosophia nos cum ceteras res docuit, tum u t nos ipsos noscamus, spoznanje sebe. Alteri consuli datum est, ut ovans sine militibus urbem iniret, vhod brez vojakov. Ad Appii senectu- tem accedebat etiam, ut caecus esset, slepota == da je bil slep. 3) ut razlagavni rabi se v nekterih posameznih rekih, kjer dasta oba stavka en pomen, toda prvi opiše druzega. Sloven. ima večidel samo en stavak, s kakim adverbom. Taki so: fit ut; acc\dit — contingit, evenit ut; restat ut, reliquum est ut, proximum — extremum est ut, facere ut, tantum obesi ut — ut (ne da bi, še, ne samo ne — temuč še). npr.: Non faciam, ut tuum animum angam querelis, nebom te mučil. Best at, ut doceam, omnia hominum causa esse facta, še to imam povedati. Forte evenit, ut Trivernati essemus, bil sem slučajno v Triv. Tantum abest, ut nostra miremur, ut nobis non satisfaciat ipse Demosihenes. 222 §177. QlIO (enako = ut e o), da s tem, da tako, da tem (bolje). Rabi se s konjunktivom, kedar je instrumentalnega in final¬ nega pomena; in pred komparativom mora stati mesti ut eo. npr.: Deos hominesque testamur, nos arina cepiš se neque con- tra patriam, neque quo periculum aliis faceremus, ne da bi delali nevarnost. Caesar ante proelium removit equos, quo spes fagiendi tolleretur. Ager non semel aratur, sed iteratur, quo meliores fetus possit edere, da daje boljo žetev. Legem brevem csse oportet, quo f acilius ob imperitis teneatur. Slovcn. ima pri praeteritu da bi, sicer indikativ. 2) Rabi se tudi konsekutivno, toda redkeje. npr.: Et natura Quintius er at lenior, et saevitia collegae ejfe- cerat, quo is magis gauderet ingenio suo. Nikavni non quo (quod), ne da bi, non quo non, ne da * nebi, veže se konjunktivom kakor v slovenskem z bi; drugi stavek ima indikativ s sed, sed quia, sed quod. npr.: De consilio meo ad te, non quo celandus esses, nihil scripsi. Iisdem de rebus volui saepius scribere, non quo non con - fiderem tibi, sed rei me magnitudo movebct. §178. duominus (— ut eo minus) da ni, da (je) tem manje, kaže na učinek glavnega stavka, in je konsekutivnega pomena. Rabi se pri glagolih, kteri pomenijo ovirati, braniti, nasp rotovat i. Taki so: impedire, prohibere, obsistcre, obstare, officere, re- pugnare, deterrere idr. npr.: Hiemem adhuc čredo prihibuisse, guominus de te certum haberemus, quid ageres, da neverno, kaj delaš. Interclu- dor dolore, quominus ad te plura scribam, ovira, da ne pišem. Isocrates dixit, duas res, qu o minus in foro diceret, defuisse šibi, confidentiam et vocem. Non det er ret sapientem mor s, quo- minus in omne tempus reipublicae consulat, ne ostraši ga, da bi ne skrbel. Ceteris naturis multa externa, quominus perficiantur, possunt ob si st er e; universam naturam nulla res impedit. Cie. Isocrati, quominus boberetur summus orator, non offecit, quod infirrnitate vocis , ne in puhlico diceret, impediebatur. Tudi ne se rabi pri takih glagolih; zlasti če ima stavek finalni pomen. 223 npr.: Milesius obstitit, ne res conficeretur. Hoc et debuisti pr o hib er e , ne fieret, et potuisti. Nota 1. prohibere ima tudi infin. ali infin. c. acc. Nota 2. Ako imajo pri sebi nikavnico, nastopiti sme quin, kot: Ger¬ mani retineri non poterant, quin in Romanos tela conjicerent. Quin (= qui non ki nebi; qui, qua non, ut non da nebi). Raba mu je: 179. 1) "V konsekutivnih stavkih, ako je glavni stavek nika- ven, ali pa, nikavna trditev v obliki vprašanja. npr.: Nemo est tam fortis, quin rei novitate perturbeiur, nihše ni tak; ki nebi ga — da nebi ga osupnilo. Nunquam tam male est Siculis, quin aliquid facete dicant, da nebi. Nihil est, quin male narrando depravari possit — quod non, kar bi se ne- pokvarilo. Non cunctandum existimavit, quin pugna decartaret, ni odlašati, da nebi. Quis est, quin cernat, quanta vis sit in sensibus, kdo bi ne videl? Nunquam accedo ad te, quin absie discendam doctior = ut non, da nebi. Hortensius nullam diem prae- termisit, quin diceret in /oro. Sloven. ima bi, ker je posledek samo domišljen za nikav- nim glavnim stavkom; ima pa in di k at iv, ako odvisni stavek zapopada faktično reč; kakor je pri izrazih: nihil abest — paidlum abest — vix — aegre — abstineo, quin. npr. : Paullum abfuit, quin Varum iuterficeret, malo je manj¬ kalo, da ni ubil Vara. Milites aegre sunt retenti, quin oppidum irrumperent, da niso. Nota. facere non possum, quin — nemorem, da nebi = moram; facere non possum, ut — nemorem, da bi = nemorem; fieri non potest, quin — ni mogoče, da nebi = mora; fieri non potest, ut — ni mogoče, da bi = ne sme. jgQ 2) Pri zanikanih izrekih dvomljenja, kot: non dubito, non est dubium — non es dubitandum — quis dubitet, quin , ne dvo¬ mim — ni dvoma, da, da bi. npr.: Non d ubit ari debet, quin fuerint ante Homer um poetae, ni dvomiti, da jih je bilo. Non dubium erat, quin Helvetii plu- rimum possent = qui non, kako ne. Non ambigitur, quin Brutus pessimo puhlico id facturus fuerit. Nota 1. dubitare v pomenu: poiniš 1 jevati, čenčati, braniti se, obotavlj ati se — veže se z infin. npr.: Quis bonus dubitet pr o patria mortem oppeter e? Nota 2. guin = cur non ? vprašavno-spodbujaven. 224 Quasi, quamsi, acsi (aeque ac si), tamquam , utsi, ve- lut si — kakor bi, kakor da bi, kakor ko bi, rabijo se, če se vzame domišljena reč za primero, in zahtevajo konjunktiv; čas se ravna po glavnem stavku. npr.: Hic est obstandum milites, v el ut si ante Eomampug- nemus. Sed quid kis testibus utor, quasi res dubia sit Parvi primo ortu sic jacent, tamguam omnino sine animo sini. Xeno- menes tam te diligit, quamsi vexerit tecum. a c si rabi se v hypotet. stavkih: Perinde habeo, ac si scrip- sisses. velut (ut) = naprimer, kot, rabi se pri navaji izgle- dov: Multi gloriose mortui sunt, ut (kot:) Leonidas etc. §182. tjuamvis , quantumvis , licet = čeravno, a ko tudi, da si tudi, naj si je, naj bo, vežejo se s konjunkt. kedar imajo koncessiven pomen. Slovenščina ima tu indikativ. npr.: lila, quamvis ridicula essent, uti sunt, miki tamen risum non moverunt. Licet irrideat, siquis vult, plus apud rde tamen ratio valebit, quam vidgi opinio. Ista, quantumvis exigua sint , in maius excedunt. Nota. quamquam = čeravno, ima indikativ. licet ima konjunktiv samo v p r a e s. in pa v p e r f. dummodo, dummodo ne, modo, dum = ne, le da, da le, le da bi, vežejo se s kunjunktivom, ako se vzame želja za pogoj. npr.: Gallia aequo animo amnes belli injurias patitur, durti - modo r epellat periculum servitutis. Sit summa in jure dicundo severitas, dummodo ne ea varietur gratia, samo da se ne spre- minja po godu. Oderint, dum metuant, da se le bojijo. Mediocn - tas in puniendo placet Peripateticis , modo ne laudarent iror cundiam. nedlim == ne pa (da bi), še manj, tem manj, kaj še, kamo li, prideva zanikanemu stavku še druzega, ki se manj velja. npr. : Optimis temporibus vim tribuniciam sustinere non potne - runt, n e dum his temporibus salvi esse po s si mu s , pred niso mogli, ne pa da bi sedaj mogli. Vix in tectis frigus vitatur, ne - dum in mari et in via, tem manj na morju. 223 Indikativ in konjunktiv imajo: dum, doneč, quoad — kar, med tem ko, dokler, tak dolgo da. §183« a ) Indikativ, kedar naznanjajo samo čas, kako dolgo traja dejanje v glavnem stavku; dejanje odvisnega stavka biva faktično. npr.: Dum timor abest, a te non discedit cmdacia, dokler ni strahu, tebe nezapusti predrznost. C,ato, quoad vixit, virtutum crevit laude. De commitm, doneč Manlius rediit, silentium fuit, dokler ni prišel. Mihi usque curae erit, dum, quid egeris, sciero, dokler ne zvem. §183j b) Konjunktiv, ako izražujejo kak namen, kako željo (da bi), ali pa vzrok glavnega stavka; dejanje odvisnega stavka biva samo v mislih. npr.: Exspectas fortasse, dum dicat, čakaš, da bi rekel. Obsidio magis, quam oppugnatio fuit, dum vulnus ducis čuvar e- tur, dokler se ni — naj bi se ozdravila rana. Caesar, quoad munita hiberna co gnovis s et, in Gallia morari constituit, dokler ne bo čul. Nihil trepidabant elephanti, doneč ponte agerentur velut continenti, ker. Soratius Gocles impetum hostium sustinuit, quoad ceteri pontem interrumperent, dokler bi (naj bi) most pretrgali. Nota. Za praes. imperf. pri dum (cf. §. 149), sicer pa se ravnajo časi po pravilih časoslovja. antequam, priusguam — prej ko, predno, dokler ne, (ako je v glavnem stavku negacija). §184« a) Indikati v: za praesens (včasi), futur. exact.; perfect. (vselej), ako se navaja kaj faktičnega samo za-to, da se naznani čas glavnega stavka. npr.: Antequam ad senteniiam redeo, de me pauca dicam, prej ko prestopim. Priusquam de ceteris rebus r espondeo, de amicitia pauca dicam . predno govorim. — Antequam tuam epi- stolam legi, neminem ir e cupiebam. Membris utimur, priusquam didicimus. Epaminondas non prius bellare destitit, quam urbem obsidione clausit. Haec Antiochus disputavit paullo ant e, quam est mortuus , malo pred, ko... — Non defatigabor, antequ a m illorum rationes p er c ep er o, ne jenjam prej, dadovzamem, dokler nedovzamem. 15 226 §184& b) Konjunktiv. 1) praesentis a) kot pravi praesens, kedar naznanja odvisni stavek splošno misel — kar se navadno godi, in naj se tudi sedaj. npr.: Prius quam in cipi a s ,. consulto opus est. In omni negotio, priusquam aggr ediaris, adhibenda est praeparatio diligens. Tragoedi guotidie, ant e quam pr onuntient, v očem cu- bantes sensim excitant. b) mesti futur. simpl. vselej (cf. §. 157. I.), če je glav. stavek p r ae sens. npr.: Antequam de republica dicam ea, quae dicenda ar¬ bitrov, exponam breviter consilium meum, predno bom govoril, naj razložim. 2) Imperf. in plusquamperf. a) pri dopovedovanju zgodovinskih stvari, ako se opisuje čas dogodka. npr.: Ducentis annis ant e, quam Po mam c ape rent, in Italiam Golli transgressi surit. Aristides interfuit pugnae navali apud Salamina, quae facta est, priusguam poena exsilii libera- retur. Saepe magna indoles virtutis priusquam reipublicae pro- desse potuisset, exstincta fuit. b) mesti futur. simpl. in futur. exact., ako je na¬ znanjen namen, ali, če se govori v smislu druge osebe (cf. §. 157.HI.), če je v glav. stavku praeterit. npr.: Antequam homines nefarii de meo adventu audire potuis- sent, in Macedoniam perrexi. Caesar, priusquam se hostes ex ’■ terrore reciperent, in fines Suessionum exercitum ducit, predno bi si odahnili — da si ne odahnejo. Achaei non antea ausi sunt capessere bellum, quam ah Roma r e v er tis sent legati (misle: ne bomo pričeli pred, da dojdejo nazaj). Quum (quom — cum). § 185. Quum je v bistvenem pomenu časoven členek, in sicer kor- relativen (quum — tum), in kot tak ima in di k at iv. Časovni stavki utegnejo stopiti v razne razmere z druzimi stavki, in tu rabi latinščina konjunktiv v nekterih slučajih. m Y imperf. in plusquamp erf. ima quum navadno kon¬ ju n k ti v, ker se čas in vzrok družita (razun če je izključno temporalni quum). §185& a) Konjunktiv: 1) quum causale (vzročni), ker. Rabi se ouum s konjunkt. po vseh časih, ako odvisni stavek kaže vzroke glavnega; bodi si, da je vzrok kak dogodek, bodi si, da so okoliščine take. npr.: Quum vita sine amicis insidiarum pitna sit, ratioipsa movet, amicitias comparare , ker je življenje polno zalezovanja. Caesari, quum id nuntiatum esset, Hdvttios per provinciam iter facere, maturat proficisci t , ko je (ker je) bilo naznanjeno. Quum Athenas, tanquam mercaturam (kupit si znanosti lepih) bo- narum artium, profectus sis, inanem redite turpe est. Quum tanta multitudo tcla conjicerent, in muro consistendi facultas erat nulli. Quae cum ita sint, ker je temu tako. Sloven. ima in di k a ti v; vezniki so ker, ko (za preteklo). Nota. Yzrok (povod) kažejo razun quum tudi quia, quod , quoniam, toda z razločkom: quum jemlje za vzrok kak dogodek, kot: Coelo sereno interčtiu lux ob- scurdta est, quum luna suh orbem solis suh is set. quia in quod navajata povode, in sicer: quia objektivno, — quod pa subjektivno resnične. npr.: Non ea res me deterruit, quominus literas ad te mitterem, quod tu nullas ad me miseras, sed quia niliil, quod scriberem, reperiebam. quoniam se rabi, kedar je vzrok (povod) očeviden (= quum jam), in vsakemu znan, kot: Vos Quirites, quoniam jam nox est, in tecta vestra discedite. 2) quum concessivum — če tudi, če ravno, da si ravno, rabi se, kedar vzrok nima pričakovanega nasledka, ampak temu nasprotnega. npr.: Hoc ipso tempore, quum omnia gymnasia philosophi ten e ant, tamen eorum auditores discurn audire quam philosophum malunt. Phocion fuit perpetuo pauper, quum ditissimus esse p o s s et. Toto proelio, quum pugnatum esset ab bora septima ad vesperum, kostem aversum (v hrbet, da bi se bil obrnil) vider e nemo potuit, čeravno se je bojevalo do večera. Marcelli, Scipionis domus, quum honore et virtute flor er ent , signis et tabulis pictis v acuae er ant (brez slik). 3) quum adversativum — ko, pri tem ko, pa, a, rabi se, kedar se primerjata dva stavka po nasprotju (ko bi moral delati, pa raje igra). 15 * 228 npr.: Nemo aut miles aut eques a Caesare ad Pompejum tran- sierat, quum paene quotidie ad Caesarem a Pomrejo p erfuge- rent. Nostrorum equitum er at quinque milium numerus, quum hostes non apmlius octingentos equites haherent, naših 5000, onih pa 800. Socratis ingenium variosque sermones immortalitati scriptis suis Plato tradidit, quum ipse Socrates literam nullam reli- quisset. 4) quum narrativum (pripovedni, opisovalni) — ko (ker), veže se z konjunktivom imperf. in plusquamperf., kedar okoli¬ ščine in časove razmere deloma vzrokujejo dejanje v glav. stavku (taki časi, da . . .). npr.: Zenonem, c um essem Athenis, audiebam frequenter. Itaque, quum ex senatus consulto se ab dicas sent consules, inter- rex creatur Camillus. Quum in Italiam pr ofici sc er etur Caesar (ko — ker), Servius Galbam in Nantuates misit. Fuit tempus, quum rura colerent homines, nec urbes hab er eni. Nota. Zlasti se rabi vselej konjunktiv, ako je po odvisnem stavku naznanjena kakovost okoliščin {fuit, quum; fuerunt tempora, quum — bili so taki časi, da....). npr.: Fu i t quidem, quum mihi quoque initium requiescendi fore Justam arbitr ar er. In id saeculum Romuii cecidit aetas, quum jam Gfraecia plena poetarum esset. §186. b) Indikativ: 1) Cum temporale — ko, kedar — rabi se po vseh časih, ako odvisni stavek določno naznanja samo čas, kedaj se je godilo dejanje glavnega stavka; v glavnem stavku so pridjan.a ali se morejo misliti določila: tum, eo tempore, illo die, tune temporis — cum. npr.: Facile omnes, cum val emu s , reda consilia aegrotis damus , kedar smo zdravi. Verres, cum rosam vider at (ko), tune incipere ver arbitr abatur. Cum inimici no stri venire dicentur , tum in Epirum ibo. Cum Phaedonem legebam, ecce ad me accessit Lucce- jus. Lituo regiones direxit Bomulus tum , cum urbem condidit. 2) cum iterativum (opetovavni) — kedar, kedar koli, koli- korkrat, kolikorkrat koli, rabi se, kedar kaže odvisni sta¬ vek dotične okoliščine, kedaj se je glavno dejanje ponavljalo; — zlasti pri imperf, in plusquamperf. npr.: Galli cum super a v er ant, capta animalia immolabant. Philosophiae praecepta renovabam, cum licebat — Ggges cum 229 palam (plošica na prstanu) anuli sui ad palmam (v dlan) con- verterat, a nullo videbatur; ille rursus videbatur. cum in locum anulum inv er ter at, kolikorkrat. 3) cum explicativum (razlagavni) — ko, da, ki, ker, s tem da, rabi se, če odvisni stavek kaže, v čem obstoji glavni. npr.: Bene fteisti, cum tacuisti, prav si si storil, da (ki) si molčal. De te, Catilina, cum quiescunt, probant; cum tacent , clamant, če mirujejo, potrjujejo; kričijo, če molčijo. Praeclare facis, cum memoriam ejus tenes, dobro činiš, ker se ga spominjaš. 4) cum inversum zove se tista raba, kedarjeom sperfekt. v grammatieno-odvisnem stavku, ki pa je logično glavni, t. j. stavek s cum je logično glavni stavek, grammatično pa odvisen, (glej §. 153. d.) npr.: Coenabam apud Sejanum, cum utrique nostrum reditae a te sunt literac = reditae sunt, cum coenabam. Jam in conspectu utraque acies er at, cum Persae sustiderunt clamorem, bili so blizo, kar zaženejo hrup (= bili so blizo, ko zaženejo hrup = ko so blizo bili, zaženejo hrup). Nota. Včasi se rabi cum enako quod “da — z indikativom, zlasti pri laudo, gratulor, gratias ago. npr.: Gratulor tibi, cum tantum val e s apud Dolabellam. Tibi gratias ago, cum tantum literae meae p otuerunt. Te, cum eo e s animo, satis laudare non possum. fluod — da, ker, ka. Quod naznanja resnične okoliščine (reči) ali kot povod (vzrok) glavnemu stavku, ali pa kot razlaganje. Raba mu je: § 187. a ) I n d i k a t i v. 1) Kedar odvisni stavek navaja vzrok, razlog, glav. stavka, včasi so zraven: ideo, idcirco, propterea — quod. npr.: Eo ad te minus multa serih o, quod moerore impe- dior. ih)mo av,tem, quod rationis est particeps , causas rcruni videt. Torquatus ji Hum suum, quod is contra imperium in hostem pugnav er at, necari jussit. 2) Pri glagolih, ki pomenijo dušne občutljeje (verba affcc- tuum) in ki kažejo objavljanje teh občutljejev, kot: žalosti, veselja, srda, nevolje, hvale, graje, 230 Taki so: gaudere, dolere, irasci, ciegre ferre, gloriari; lau- dare, vituperare, gratulari, gratias agere — kedar namreč odvisni stavek kaže povod (vzrok) onih čut- Ijejev, ali njih objave. npr.: Gaudeo, quod vales, da si zdrav. Laetor, quod absens omnia cs assecutus. Quod me non invitas, subirascor (malo me jezi). Quod spiratis, quod vocem mittitis, indignantur. Angit me, quod abes a tuis tamdiu. — Quod viris fortibus honos habitus est, laudo. Num repfehendis, quod libertus patronum adjuvabat ? Gratulor tihi, quod e provincia salvum ad nos te recepisti. Nota. verba affectivum imajo tudi acc. c. inf. ako je odvisni stavek le objekt, ali pa subjekt, (cf. §. 230). npr.: Minime miramur, te tuis opitulari. Te hilari črnimo esse, valde me juvat. 3) Kedar odvisni stavek naznanja istinito (faktično) reč, o kteri izreka glavni stavek mnenje in razsodbo; včasi je zraven pronomen demonstr.id, hoc, ea res: ali se vsaj more dovzemati. (cf. §. 226). npr.: Recte facis, quod me adjuvas, to je prav, da mi poma¬ gaš. Fecisti miki pergratum, quod Serapionis librum ad me misisti. Vitium est, quod quidam nimio magnum studium conferunt in res obscuras (to je napačno, da —). Accidit perincommode, quod tum nusquam vidisti (to je nezgoda, da ga nisi videl). llluH tamen audaciae tuae c ul p a est, quod sedisti in quatuordecvm (da si bil med prvaki, to je tvoja krivda). Hoc uno praestamus maxime feris, quod colloquimur inter nos, et quod exprimere sensa possumus, da se razgovarjamo, in da čuteno izražujemo, v tem se odlikujemo. Humani inter Macedones viventi multum detraxit, quod alienae erat civitatis, da je bil ptujec, to mu je mnogo škodovalo. Nota. V vseh takih stavkih more se odvisni stavek vzeti za samo- stalnega, in glavni (gramatično) je njemu kot praedikat. post.: Multi nimio magnum studium in res obscuras conferunt, — id est vitiosum — (das, ono) conferre vitium est. 4) Kedar se rabi odvisni stavek kot apposicija h kaki besedi v glav. stavku, ter razlaga njeni pomen po dotičnih okoliščinah. npr.: Una consolatio est , quod ea conditione nati sumus , ut nil recusare debeamus, to je edina tolažba, da ... Nec vero par v a illa est v is riaturae , quod unum hoc animal sentit, 231 quid sit ordo, ta zmožnost, da čuti. Aristoteles laudandm es in e o, quod omnia aut natura moveri censet, aut voluntate, to, da meni. Ta razlagavni pomen vidi se zlasti, kjer je stavek s quod s substantivom jednak v pomenu. npr.: Non tam ista me sapientiae farna deledat, quam quod amidtiae nostrac memoriam spero aeternam fore, ne slava, ampak to, da upam = upanje. Nota. Razlagavni quod ni zameniti z razlagavnim ut (cf. §. 176, 1), kajti ut razlaga bistven pomen; quod pa ima svoj smisel, in glavni stavek izreka kaj o njem. npr.: Vitli natura est haec, ut sit a reda ratione declinatio. — pa: Hoc viti ose fecisti, quod in oratione tua structurae operam non dedisti. — TJ na res me angit, quod non Pompejum secutus sum. 5) Quod se rabi včasi v začetku stavka kot veznik z ozirom na prejšnji stavek, v pomenu: kar se ‘tiče. . če..., da . . ., ker... npr.: Quod episiolam conscissam doles, noli Ictborare, salva est, kar se tiče pisma, bodi brez skrbi. Quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris, če meniš da . . . Zlasti ima guod vezni pomen v sestavah, kjer se pa nepre- stavlja, kot: guod si, guod ubi, quod gui, quod nisi, quod ni etc. §188. b) Konjunktiv. Quod se veže s konjunktivom v onih stavkih (§. 187, 1, 2, 3, 4) takrat, kedar se govori v smislu kake druge osebe (to je vselej oratio obligua — cf. §. 195, 238), in pa, ako oseba navaja svoje takratne (nekdanje) misli. Slovenščina ima indikativ: da, ker, češ. da, k a. npr.: Scipio guerebatur, guod homines omnibus in rebus dili- gentiores essent, guam deligendis amicis. Hic turne accusas, guod te afflictem (češ, da...). lile noctu populabatur agros, guod dierum essent pactae, non noctium induciae. Socrates accusatus est, guod juventutem corrumperet (rekli so). Laudat Paenatius Africanum , guod ju er it abstinens (po njega misli). Caesar gr a - viter Ilacduos accusat, guod ob Us non sublevetur (rekoč, da). TJ na me angebat res, guod non Pompejum secutus essem (mislil sem si). Quod se veže s konjunktivom v rekih takih: Quid est, guod plura dicamus, kaj bi govorili, nebomo govorili: Nihil habeo, guod accusem sencctutem, nimam vzroka tožiti. 232 g 1§9 Konjunktiv v relativnih stavkih. 1) Y finalnih stavkih, to je, kedar kaže odvisni stavek namen, ter se rabi qui, quae quod mesti : ut ego —tu —is (po vseh sklonih); qua = ut ea; ubi = ut ibi; unde = ut inde. (cf. §. 121). — Sloven.: ki bi, da bi, naj bi. npr.: Clausini legatos Romam miscrunt, qui auxilium a senatu peterent, ki naj bi — da bi prosili. Verba reperta sunt, non quae imp edir ent, sed quae indicarent voluntatem , ne da bi, marveč naj bi. Missi sunt delecti cum Leonida , qui Thermop>ylci§ accuparent, da naj. Multi eripiunt aliis, quod (ut id) aliis largiantur. — Homini natura rationem dedit, qua regerentur animi impetus. 2) Y konsekutivnih stavkih, to je, kedar kaže odvisni stavek nasledke, učinke glavnega; zlasti če so v glavnem besede: tam, tališ, tantus, ejusmodi, is (tak, da). Tu je cujus — ut meus, tuus, ejus; quorum = ut noster, v ester, eorum; cui = ut miki, tibi; quem = ut me, te, eum. Nota. qui, quae , quod sme se rabiti mesti ut, samo če se qui (= ut ego etc.) nanaša na subjekt ( nomen, pronomeri); če pa stavek zavisi od gla¬ gola, ali če gre na celi stavek, takrat mora rabiti se ut. npr.: Nemo omnium tam immanis est , cujus mentem non imbuerit deorum opinio, da nebi mu prešinila misel duha. Genus est belli ejusmodi, quod maxime vestros animos debeat excitare. Innocentia est affectio tališ animi, quae noče at nemini. — Non is es tu, qui nescias, quis sis, nisi tisti, ki bi ne vedel. E a est Homana gens, quae vida quiescere nesciat. rimski narod je tak, da . . . Non sumus ii, quibus nihil verum esse videatur. Qul (kako) potest temperantiam laudare is, qui p o nat summum bonum in voluptatef tak človek, ki stavi. Nota. is, qui ima indikativ v pomenu: tisti, ki; konjunktiv pa v pomenu: tak, ki; tak, da. 3) Y koncessivnih in kavsalnih stavkih, kjer je qui = quum ego, tu, is (po vseh sklonih). Sloven.: ki, ker, če tudi. npr.: O fortunate adolescens, qui virtutis tuae Homerum prae- ponem inveneris, ki (== ker) si našel. Egomct, qui ser o ac levitev 233 Graecaa literas attigissem, tamen Athenis crnn dodissimis dispu- tavi, ki (= čeravno). Nota. Ako je treba vzrok še bolj naglašati, rabi se: quippe qui, utpote qui, praesertim qui, ut qui. npr.: Callidus assentator non facile agnoscitur, quippe qui etiam ad- versando assentetur. A Catilina Antonius non procul aberat, utpote qui magno exercitu locis in aequioribus in fuga sequeretur. §190. Quam qui rabi se s konjunktivom v konsekutivnih stavkih za komparativom = quam ut (cf. §. 175); včasi tudi sam quam s konj. brez qui, ut. npr.: Campani m a j or a deliquerunt, quam quibu s ignosci possit, preveč so zagrešili, nego da bi (= tanta del. ut non possit). Maj us gaudium fuit, quam quod homines caperent uni- versum, preveliko, da bi ga. Pausanias epulabatur luxuriosius, quam amid perpeti possent. '§191. Adjektivi: dignus , indignus, idoneus, aptus imajo qui s konj un ktv o m, kedar je predmet izražen s celim stavkom (sicer cf. §§. 35. 62). Sloven.: vreden, da; prikladen, sposoben za kaj, k čemu. npr.: Nidla miki videbatur a p ti or persona, quac de illa aetate l o qu e retur , quam Catonis . Tihi fortasse idoneus fuit nemo, quem imitareris. line, qui po stidabant, indigni er ant, qui impetr ar ent. §192. Pri rekih: sunt qui, reperiuntur qui, inveniuntur qui, exsis- tunt qui rabi se konj unk ti v, če govornik nima določne osebe v mislih. — Ako pa so mu osebe znane, pa jih noče navesti, rabi se indikativ; kot: sunt, qui dicant , so taki (pa jih ne¬ poznani): sunt, qui dicunt, so, ki pravijo (vem je, pa jih nepovem). npr.: Sunt, qui duos tantum in sacro monte creatos tribunos esse dicant (Livij ne pozna teh pisateljev). Plures audores inve- nio, qui Eomanos Horatios vocant (znani so mu). — Invcntisunt multi, qui non modo pecuniam, sed vitam etiam profunderc pr o pa- tria parati essent. Sunt nonnullae disciplinae, quac officium omne pervertunt (Epikurejska načela). Qui sc ultro morti offc- rant, facilius reperiuntur, quam qui dolorem patienter f er ant, taki, da; taki, ki bi. 234 §193. V splošno zanikanih stavkih, ker je odvisni bistven oddelek glavnega, ter dasta oba skupej vzeta zanikan pomen: nemo, nullus est, qui; nihil est, quod; quis est, qui? (= nemo). Slo ven.: ki bi, da bi. npr.: Nemo est Orator, qui se Demostheni similem esse nolit. Nihil est, quocl tam miseros faciat , quam impietas, ni je reci, ki bi. Quis est, qui utilia fugi at? Quid est, quod tu cum fortuna queri p os si s? (nihil). Quis est, qui non o d er it libidinosam ado- lescentiam, kdo nebi sovražil? Mundi administratio nihil habet, quod reprehendi p o s sit, nič tacega, da bi se grajalo. Scnex ne quod s p er e t quidem habet. Nota. Tu sem spadajo reki: est quod, non est quod, je vzrok, ni vzroka; quid es quod‘i quid est cur? zakaj? npr.: Nihil est, quod festin e s. Non est, quod te pudeat sapienti assen- tiri, nimaš vzroka. — Non habeo, quod scribam, nimam kaj pisati; pa: Non habeo, quid scribam, nevem, kaj bi pisal. §194. Relativ kakovosti. Konjunktiv se rabi pri qui v stavkih, kteri kažejo bist¬ vene lastnosti, zmožnost, značaj glavnnga subjekta (nablizo enako §. 189, 2, in ut explic. §. 176). npr.: Duo tum excellebant oratores, qui me imitandi cupidi - tate e x cit ar ent, dva taka, da .. . Quaeritur consul , qui dicendo comprimat tribunicios furores, qui concitatum populum flectai, qui largitioni resistat, tak, da bode zmožen. Pompejus unus in- ventus est, quem sodi in urbes suas cum exercitu venisse gaude- ant. Sapientia est una, quae moestitiam peli at ex animis. Lega- tos habes eos, qui ipsi per se rationem h a bi turi sint digni- tatis suae. Konjunktiv zavisen od odvisnega savka. (conj. indirectus). 1) Konjunktiv se rabi v vseh stavkih, kteri so bistveni oddelki druzega stavka odvisnega; zlasti, če so zavisni od stavka z ut; in/in.; infin. c. acc. bodi si, da so relativni ali drugi. npr. : Legem de arnbitu ita tuli, ut eam, quam mihimet ip$ % jam pridem tul er im, non abrogarem. Difficile est in philosophia pauca esse ei nota, cui non sint pleraque. Est boni consulis, quum cuncta labefactari videa t, fcrrc opern patriae. Socrates dicere solebat, omnes in eo, quod scirent, satis esse cloquentcs- Memento, te omnia pr obar e, quae nos s entiamus. Mos est Athe- 235 nis laudari in concione eos, qui sint in proelius interfedi. Me- moria er at tanta Hortensius, ut. quae secum commentatus esset. ea sine scripto verbis eisdem r edderet, quibus co gitavis s et- Nota. Ako pa ima odvisnik istinito (faktično) reč le kot pristavek, rabi se indikativ. — npr.: Tanta est vis probitatis , ut eam etiam in eis, quos nunquam vi dimu s, dilif/amus. Ut ajunt in Graecis artificibus eos au- loedos esse, qui citharoedi jieri nan potuerint, sic nos nonnullo Ividemus, qui oratores evadere n on p otuerunt, eos ad juriš studium devenirse. 2) Rabi se konjunktiv v vseh stavkih, kteri so izrekani v smislu kake tretje osebe (oratio obligua), bodi si, da so rela¬ tivni, bodi si, da so drugi (quia, quod). (cf. §. 188). npr.: Poetus omnes libros, quo s frater suus reliquiss et, miki donavit (češ, kar mu jih. je brat pustil). Socrates exsecrari eum solebat, qui primus utilitatem a jure sejunxisset, kdor je boje ločil. Bene maj or e s no stri accubitionem epularcm amicorum, quia vitae conjundionem hab e ret, convivium nominarunt. Nodu ambulabat in puhlico Themistodes, quod somnum capere non po s- set , češ, da nemore spati. GLAVA XIV. Imperativ (velevnik, zapovedni način). v 196. Za imperativ ima latinščina dve obliki. Imperat. I. (tudi imperat. pracsentis) rabi se le za drugo osebo — lege, legite. Imperat. II. (tudi imperat. futurij je v rabi za drugo in tretjo osebo — legito, legito; legitote, legunto. Imperativ 1. se rabi. kedar se veleva, zapoveduje, prosi, svetuje, naj dejanje nastopi precej sedaj. Slovenščina rabi dovršnike — enokratnega dejanja —• singulativ (večidel). npr.: Aggredere et sume ad hanc rem tempus, podstopi se, vzemi si čas. Utrumplacet, sumite. Perge, quaeso. Ignoscc. ignosce Caesar? Lo quer e, quid voliš, povej. Pergite adoles- centes, atque in id studium incumbite — pojdite in udajte se tej vedi. 236 Imperativ II je v rabi, kedar se ukazuje za prihodnje, in kar ima veljavo za vselej, namreč: a) naj nastopi dejanje, ko se bode zgodilo drugo; tu je v odvisnem stavku, futur. exact. ali futur. simplex. b) v postavah (zakonih), pogodbah, pravilih za živenje. Slovenščina ima večidel nedovršnike — opetovavnega dejanja — iterativ. npr.: Prius auditepaucis, (ob kratko, v malih besedah, sedaj), quod cum dixero , si pl a cu e rit, f a cit o te. TJbi nihil er it, quod scribas , id ipsum ser ib it o. Quum valetudini consulueris, tim c onsulito navigcitioni. Quae si vobis non pr ob abuntur , vestram iniquitatem accuscitote. Cras pet it o, dabitur; nune abi. Ad divos adeunto caste, pidatem a d hib e nt o , caute vota reddunto, duella (vojsk e) justa juste gerunto (XII. Tab.) Begio imperio duo sunto, iique consules appellantor. Scrvus meus Stichus liber e sto (oporoka). §197. Nota 1. Mesti imperativa nastopi vČasi futur, zlasti v živahnem go¬ voru in v prošnjah. npr.: Europa abstinete, Asia d is cedi te, et pr o impensis in bello faetis 1500 talenta d abi ti s. Tu Jupiter hunc a vita f ort unisque civium ar c e- bis, et hostes patriae m a c tab is. Nota 2. Ojacuje se imperativ z besedami: tandem, quaeso, age, agite, sis (— si.vis), sodes (si audies). kot: age dic nuj povej; lege sis beri no (izvoli citati); dic tandem tak povej no; percipite quaeso diligenter; dic sodes, ako se raci, govori. Nota 3. Opisuje se imperativ posebno v pismih in prijaznem razgovoru po oblikah: cura ut konj.; cura konj.; fac konj.; velim konj.; cave konj.; noli, nolite infin. kot: Magnum fac animum habeas (glej da si srčen). Tu velim ad me scribas (rad čem, da mi pišeš). Libros cave cuiquam tradas (nikar ne dajej). Noli timere. Nota 4. Samo v rabi so: S cit o, scitote (ne sci, scite), esto. naj si bode; sic habetote, bodite uverjeni. Nota 5. Mesti imperativa nastopi včasi konjunktiv ( jussivus, pro- hibitivus — §. 164); zlasti z ne, npr.: ne facias, ne feceris. §198. Nikavnica pri imperativu je ne, in pa neve (= et ne, neque), ako sta dva imperativa. — Sloven. in ne, ter ne, ne pa, niti; non rabi se samo, če nastopi futurum mesto imperativa. Navadno pa se rabi z nikavnico le imperat. II; za im¬ perativ I. rabijo bolji klasiki ali konjunktiv, ali pa noli z infinitivom. • npr.: Terra sacra deorum est, propterea ne quis idem (isto dvakrat) iterum consecrato. Cie. leg. 2, 18. Hominem mortuum 237 in urbe neve sepelito, neve urito. Ne genus belli, neve kostem i g noreti s. Tu interca no n cessabis, et ea, quae habes instituta, p er p olies. N o lit e judices hac re Murenam ovnni dignitate p r i- vare, nikarte oropati ga (rie oropajte ga). No lit e id velle, quod jieri non potest, ne želite. § 199 . Ako je imperativ odvisen od druzega stavka, rabi se mesti njega konj un k ti v, in sicer: Conjunct. praes., če je v glavnem stavku praesens. Conjunct. imperf, če je v glavnem stavku praeteritum. Ukazovalni (jussivus) ima pri sebi ut, ali pa ne (jedno je), cf. §. 171. Prepovedni (prohibitivus) mora imeti vselej ne. npr.: Edicimus itaque, omncs crastina die ar mati a d siti s ad locum Regillum. In senatu plerique sententiam sequuntur, ut ante certam diem (pred dotičnim dnevom) Caesar exercitum dimittat. Ne exspectent, dum ab Roma legati auxilium petentes veniant. Ferociter, daret, utrum vellet, succlamatum est. Edicto proposito, ut omnes mi gr ar ent in loca tuta; ex agris quoque demigra- rent (brez ut) omnes ejus regionis, qua Hannibal esset iturus. Hanno egit, senatum obtestans, ne Romanum cum Saguntino exci- t ar ent bellum. Proinde s equer etur , neve unquam a se deflee- teret oculos (ukazala je Hannibalu prikazen). GLAVA XV, Dostavek I. Vprašavni stavki. j2oo Vprašavni stavki so ali enostročni (enotni), ali dvo- stročni (nasprotni) — disjunktivni. Oboji so ali samostojni (neodvisni) — direktni; ali zavisni od druzega stavka — indirektni. Nakloni (načini) so: indikativ — v samostojnih pravih vprašanjih. ! a) v neodvisnih potentialnih (§. 161). b) v neodvisnih deliberativnih (§. 165). c) v vseh indirektnih oboje vrste. 288 Direktno vprašanje je, kedar se vpraša naravnost ter pri-, čakuje odgovora — vprašanje je v glavnem stavku. In odgovarje se z indikativom, kot: quid agisf — scribo. Indirektno vprašanje je v odvisnem stavku, in nevprašuje naravnost, ampak naznanja samo zapopadek vprašanja, kot: vide, ouid agat; nescio quid faciam. S loven, ima tisti naklon, kojega bi imelo vprašanje kot neodvisno, toda tu slovenščina cesto rabi besedo da, npr.: Ne vem, kaj dela, kaj da dela; nevem, kaj bi počel, kaj da bi počel. Nota. Če tudi je vprašanje za drugim glagolom, pa od njega neza- visno, rabi se indikativ, npr.: Quaeso: quid facturi fuistis? §201. Enotna vprašanja se vvajajo: 1) s prašavnimi zaimeni in prislovi: quisf quid1 quctlis? quantus f quot ? ubi f quando ? quorsum (kamo) ? quomodo f quaref curf etc. — ecquis , jeli kdo? ccqiti, jeli kteri? npr.: Quis tibi permisit? quo jure fecisti? quid miki respon- debis? quamdiu iste f ur or nos eludetf Ubi sunt pecuniae gentiumf Unde dejectus cst Cinnaf ex urbe. — Vide, quid differat inter meam opinionem et tuam. Intellegis, quanta in hoc beneficio sit laus. Video, quem ad modum se elaturus sit. Ecquis aperit hoc ostium, bo li kdo odprl? Ecqui pudor est? ecquae feligio Verresf Nota 1. Kedar je vprašanje živahno in pritežno, prideva se beseda tandem — neki, vendar. npr.: Quousque tandem, Catilina, abutere patientia nostra? kako dolgo vendar. Quis tandem hoc dicere ausus est, kdo neki? Nota 2. O razločku med prašavnima qUis? qui? pri substantivu cf. §. 118. — quis? vpraša za osebo, qui? po njenem značaju, kakovosti, last¬ nosti idr. npr.: Q-uis komo fuit ? — iste Charea. Qui Charea ? — iste ephebus (od- rastli), frater Phaedriae. Nota 3. Sloven. kako? prevaja se s quomodo? kedar kaže način. npr.: quomodo id praesentiri potest? ut pri začudenju, vzkliku, npr.: Ut pudet victos! quam — kako 'zelo; quam non — kako malo. (Sploh stoji quam le pri adv. i adj. quam benel quam altus ! Nota 4. Vprašanje utegne biti tudi vparticipuinifinit. npr.: Considerate, quantis laboribus fun datum imperium, quanta vf' tute s tab Hita m libertatem una nox paene delerit, pomislite, s kolikimi teža¬ vami vstanovljeno državo, s koliko hrabrostjo utemeljeno svobodo je ena noc skoro pogubila. ? cf. Slov.: kaj zahtevaje bi bil to storil? Kam, je upati, bode to prišlo * Koliko, meniš, me to stane. 239 §202. 2) Kedar ni vprašavnega zaimka, rabi latinščina vvodne členke: ne — 1 i? ali? num — kaj res? ali mar? nonne — je li da? kaj ne da? a) ne — li? ali? je splošno vprašalo, odgovor utegne biti prinikan (trdiven)' ali pa zanikan; rabi se v direktnih in indi¬ rektnih prašanjih, in je enklitičen. npr.: Estne frater intusf intusne est frater? da! ne! Quid te impedit, mosne majorum? kaj te ovira, mar stara navada? — ne. Poterone eos affictre supplicio, qui Cleomenem sunt secuti? (ne- vem),— Quaeritur, idemne sit pertinacia et perseverantia, je li jedno. Epdminondas quaevisit, salvusne esset elypeus , prašal, če je cel. k) nonne — ali ne? kaj ne da? rabi se pri sploh goto¬ vih rečeh, in odgovor se pričakuje trdiven, stoji v direktnih in indirektnih prašanjih. npr.: Nonne canis similis est lupo ? da. Nonne poetae post mortem nobilitari volunt? Nonne videmus, quanta rerum conturbatio inde consequatur? quaesieras ex me, nonne putarem inveniri verum potuisse. Nota. Mesti nonne rabi se vcasi sam ne, zlasti pri glagolih vider e, meminisse. npr.: Meministine, me ante 12. Kal. Nov. diccisse? ali se ne spomi¬ njaš?'— pač. Videtisne, ut apud Homerum saepissime Nestor de virtutibus suis praedicet? (se ve da). c) num — mar? kaj res? menda? je li morda? v di¬ rektnih vprašanjih rabi se, če je pričakovati zanikan odgovor (ne, nak). num — če, je li ali ne, v indirektnih vprašanjih rabi se enako =’ ne brez ozira na odgovor. npr.: Pico, te vcnisse in Laecae domum; num negare audes, moreš mar tajiti? Num potest car ere magis omnibus, quam caret? (nikakor). Num manus ajfecla rede est (je mar zdrava?), cumest in tumor e? ne. — Quaerendum est, Hejus iste num aes alienum habuerit (je imel ali ne); Dubito, num idem tibi, quod miki, suadere debeam, če smem. Num šibi soli vicit (kaj mar?) §203. Yčasi se izpusti vvodni členek, in takrat stopi na prvo mesto najvažniša beseda, zlasti non = nonne. In sicer ako se vpraša z nekako srditostjo, čudenjem, dvomom, ali, ako velja na* sprotno. 240 npr.: Tu mentis es compos, kaj ti si pri pameti? Et vos acta Caesaris defenditis, qui leges ejus evertitis, in vi? Clodius insidias fecit Mil oni?! No n igitur milies est melius mori, quam in sua civitate sine armatis non posse viveref N on tibi ingredienti fines ir a ceculitf §204. Quid — kaj? rabi se kot vvodilo (pa ne kot členek), ke- dar je stavek dolg, ter se pokaže vprašanje še le na koncu. Ta quid se v slovenskem večidel neprestavlja. npr.: Quid? si harum civitatum militibus, navibus, nauarchis Sgracusanus Clcomenes jussus est imperare, — non omnis honos ab isto dignitatis , aequitatis, officiique est sublatus, kaj ? če... ali ni ? §205. Nota. si — če rabi se v odvisnih prašanjih včasi zz num, kot: Phi- lopoemen quaesiv it, si Lijcortas incolumis e v asi s set. Raba je navadna pri glagolih poskušanja (verba experiundi), to pa tako: ako je verb. exper. ( tentare, experiri, conari) izražen, mora nastopiti num; ako pa ni, rabi se si (če). npr.: Hostes praesidia ad ripas disponere poeperunt, si ab re frumenta- ria Romanos excludere possent, če bi mogli (~ ut experirentur, num). Ba~ silum praemittit eum equitatu, si quid celeritate proficere po s sit. § 206. Disjunktivna (izključivna — dvostročna) vprašanja zovejo se tista, v kojih se vpraša, ktera izmed dveh (ali več) na¬ sprotnih reči velja, t. j. če velja eno, nevelja drugo, ter se med sobom izključujete. Tvodni členki Notae. 1) utrum, nuni, ne v disjunktivnih vprašanjih gubijo svoj prvotni pomen. 2) če ima vprašanje več strokov, rabi se razun prvega za vse anzz ali- 3) če drugi člen nima lastnega glagola, rabi se za slo ven. ali ne? non (večidel v direkt.); nec ne (večidel v indirekt.) redko. npr.: Utrum tandem populi Romani, a n vestrum summuffi imperium est f je li vaš, ali? Utrum kostem, a n vos, a n fortU' nam utriusque populi ignorantis f Quid interesi, utrum ex komiM se quis convertat in belluam, a n in kominis figura immanitateM 241 g er at belluaef — Num tabulas (zapisnik) kabes , a n n o n? lllud considerandum videtur, num propter imbecillitatem desiderata sit amicitia , a n alia esset causa. — Romamne venio, a n hic maneo, a n Arpinum jfugiof Capuaene te putabas consulem esse, a n Ro- maef si li menil, da — ali? Dubitant gnidam de mundo, casune sit effectus, a n mente divina. — Quem hostes contempseruntf nos consules, a n vos guirites, koga? ali vas, ali nas? Sine sciam (daj naj znam), a d kostem, an ad jilium venerim. F evro, a n farne acrius urgear, incertus sum , ne vem, ali — ali. — Isne est, quem quaero, a n n on, je li, ali ni? Dicamhuic , a n n on dicam, bi mu povedal, ali ne? JDii, utrum sint, necne , guaeritur. Sunt haec tua verba, necne? so = ali niso? Quaeritur , Corinthiis bellum indi- camus, an non? ali bi — ali ne. §206^ Nota 1. an — nerabi se kot vvodni členek v enotnih vprašanjih, • ampak v disjunktivnih kot ločnica med členi mali. Yendar se nahaja v enotnih stavkih, toda tu je a) prvi člen izpuščen, ter se da posneti iz pomena (konteksta). npr.: Cur comitia non habuisti? ( utrum alia ex causa), an quia tribu- nus plebis sinistrum fulmen annuntiavit? Ariovistus conclamavit, quid venirent ad se? — an speculandi causa, ali morda. b) če se stavek z an nasloni na kako trditev, (nevprašavno), ter se še druga trditev ironično, ali pa nikavno izrazi po prašavnem stavku. npr.: Oratorem irasci minime decet; a n tihi irasci videmur, quum quid in causis (pri sodbi) acrius dicimus? Non video, nec in vita, nec in gratia (v vljudnosti), nec in rebus gestis, quid despicere possit Antonius. An in senatu de me detrahi posse credidit (če nikjer ne more, mar me bo obrekoval v se¬ natu? m tudi tukaj ne). §207. Nota 2. Sloven. ali — ne sme se prestavljati z aut, vel v disjunk¬ tivnih vprašanjih; pač pa v enotnih, kedar loči dva pojma v istem Členu. npr.: Etiamne in tam perspicuis rebus argumentatio quaerenda aut con- jectura capienda sit? Voluptas melioremne efficit aut laudabiliorem virum ( aut m slov. in). §208. Nota a. Kedar se nahaja num, ne — večkrat zaporedoma, ondi niso "izključivni stavki, marveč toliko posameznih vprašanj. npr.: Quid ad hoc cogitas respondere? num mentiri me? num fingere aliquid? num augere crimen? numquid horum dicere potes? (m kaj porečeš? — da lažem? da si domišljujem? da zJočin preteravam (vekšujem)? moreš li kaj tacegareči)? Quod auxiliumimplorem deorumne? populine Rom.? vestrumne? §209 Nota 4. an — vabi latin v izrekih: nescio an, haud scio an, dubito an, 'incertum est an, — kjer je izražena neka mehka trditev, dvomba, posmislek; in kakor se nagiblje smisel na trdivno plat, ali na nikavno, pre¬ stavlja se v sloven.: blizoda, blizodane; menda, menda ne; ne- vem če je — če ni; dvomim če ni m utegne biti, dvomim če j e, (ich weiss nicht, ob nicht, vielleicht; diirfte sein, wahrscheinlich nicht). npr.: Haud scio, an melius Ennius, nevem, če ni bolje rekel Enni — brž ko ne. Cie. Cato 20. Aristotelem, excepto Platone, haud scio a n reete dixe- rim principem philosophorum , razun P. nevem če ni A. prvak, m blizo da je, 242 vy Dubio a n tur p e n on sit, dvomim, če ni sramotno n: utegnilo bi biti. Mea q uidem sententia ha ud scio a n nulla senečtus beatior esse possit, nevem če je ktera srečneja; po moji misli je menda ni boljše. Cie. Cato 16. Contigit tihi, quod n esc i o a n nemim, tebi se je pripetilo, kar menda nobenemu. Haad scio a n , excepta sapientici, nihil melius amicitia homini sit a diis datum, blizo nič boljega. Moriendum cer te est, et. id incertum, an hoc ipso die, če ne ta dan. Cie. C. 20. 2 |Q In fin it iv je rabljen v vprašanjih (česar pa ni posnemati) a) kedar se govori v ne v olji, z začudenjem, žalostjo (po gršk.) npr.: Me mn cum bonis esse? da bi jaz ne bil? Adeone quenquam infelicem esse, ut ego sum? je li morda kdo? b) v or a tori enih p rasa njih, kedar navaja zgodovinar govor kake osebe v oratio obligua. (cf. §. 238). npr.: Quas, quantasque res Canulejum a g greš sum? (rekli so). Cur rele g ari plebem in Volscos? 2n Odgovarjanje na vprašanje izražuje latinščina 1) tako, da ponavlja besedo, po kteri je vpra¬ šanje — pri zanikovanju pridene se non. 2) z besedami: seme, sanequidem, cer te, etiam, ita, ita vero , non ita, non vero, minime, minimo vero. npr.: Haeccine tua domus est? — ita. Estne populus in tua potestate? — est. Mene vis ? — te. Estne pater intus ? — non est. Venitne pater ? — minime vero. Venitne homo ad te? — non. Muc abiit solus? — solus. 3) immo marveč, celč, rabi se, če se vprašanju stavi kaj nasprotnega, ali pa, če se mu še pritegne. npr.: TJbi fuit Suita? num JRomaef —immo longe abfuit, ne, marveč daleč. Vivit Catilina$ — immo vero in senatum venit, da, celo v senat hodi. Causa (stvar) tibi nonne videtur bona? — immo vero optima, da, prav dobra. GLAVA XVI. Dostavek II. Kondicionalni stavki (pogojni). Pogojni stavki so medsobni stavki (korrelativni). Prvi člen, ki stavi pogoj, in ima veznik si (če, ako, ko, da), je odvisni stavek (pogojnik); drugi je glavni stavek (pogoje- nik), ter kaže, kaj nastopi z onim pogojem. Oblike se dajo ločiti na 4, kakor v sloven. (in gršk.). (Curiius: T, IV, Ul, II), 243 A) Pogojni stavki samostojni. §212. Oblika I. V 1. členu indikativ, v 2. členu indikativ vseh časov, ali imperativ, kedar se vzame za pogoj kako dejanje, kaki izrek, dogodek ali tudi sama misel, tako da drugo mora slediti iz prvega. Slovenščina ima — če. npr.: Si vos non tenent foedera vcstra, nec nos Eaunibalis focdus obligare p o test. Si txcmpla virtutis non movent. milil unguam movebit; si tanta cladcs vilam, viLrn non fe cit. nulla faciet. Si paulo altius cxordiri v i d c bor . ignoscite. Si nihil vos Sullae fortuna movet, vcstra moveat, če vas ne gane osoda Sullova, naj vas vaša. §213. Oblika II. V 1. členu konjunkt. praes. ali perf., v 2..členu konj. potentialis, deliberativ, kedar se vzame za pogoj domišljena reč, ki je sama ob sebi mo¬ goča, pa ni določeno, bode li nastopila, ali ne, in na to se na¬ slanja drugi člen kot trditev. — To je zlasti v primerljejih in izgledih. Slovenščina ima — ako bi, ko bi. npr.: Quibus (conjuratis, zarotnikom) ego si me restitisse di- cam, nimium mihi sumam, ko bi trdil, preveč bi si lastil. Quid ? si tabula (deska) una sit, naufragi duo, sibine utergue rapiat, an alter cedat alteri. Erubescant profecto, si quis ii$'haec ob- jieiat, ako bi kdo očital. Si conferam. nos cum illis, injuriam nomini Bomano faciam. Si exempli gratia vir bonus Alexandrea Bhodum magnum frumenti nuinerum adv e x er it, si idem sciat, complures mercatores solvisse naves, dicturusne sit id Bhodiis? — ko bi te sirotek kruha prosil, ali bi mu odrekel? §214. Oblika III. V. 1. členu konj. praes. (redko k. perf.), v 2. členu indik. praes; futur; imperat., kedar se vzame za pogoj mogoča reč, ki utegne nastopiti (ures¬ ničiti se), in ako nastopi prvo, gotovo nastopi tudi nasledek. Slovenski — ako. npr.: Si victor Eannibal ad urbem accedat, tuni demum te ex Africa arcessemus. Si Tiaec rejiciamus, illa quoque, unde haec nata' sunt, rejiciemus, ako to zavržemo, zavrgli bomo tudi ono. Habere videtur ista res iniguitatem, si imperare veliš. Innocens, 16 * 244 si accusatus sit, absolvi potest; nocens, nisi accusatus fuerit, condemnari non potest, ako je tožen. §215. Oblika IV. V obeh ( konj. imperf. za sedanjost, členih j konj. plusquamperf. za preteklost, kedar se vzame za pogoj reč, ki nima resničnosti, ter se lahko pridene prvemu členu nasprotje (pa ni, pa je). In ker ne velja prvo, tudi posledek ne velja. V oziru časa drugi člen ni vezan na prvega, ampak čas se ravna po razmerah obeh dejanj — eno sedanje, eno preteklo; ali pa oboje enako. Slovenščina ima — ko bi. npr.: Non recusarem laborem, si miki ullum tempus tri- bu er e tur vacuum, nebi se branil, ko bi imel čas (pa ga ni). Si Catilina in urbe man s is set, dimicandum nobis cum illo fui s set. Si ducem essent s e čuti milites, hodie captivi in hostium potestate non essent. Si Boscius has inimicitias cavere potuisset, vive- ret, še bi živel. Nota. V prvem členu nastopi imperf. mesti plusquamperf. včasi, da kaže istočasnost dejdnj, ali pa trpežnost. npr.: Non sus tenuissent primum clamorem atque impetum Roma- norum, ni potentior alius metus a fuga r e t in er et (~ retinuisset, zadržaval). Major es n ostri mortuis tam religiosa jura tribuerunt; quod non feciss ent, si nihil ad eos pertinere arbitra rent ur (te misli so bili vedno). §216. Raba časov se ravna po pravilih za časoslovje (§. 157), razun oblike IV. ki ima svoje. Pri naklonih nahajajo se včasi izjeme od danih oblik, namreč: 1) Indikativ nastopi mesti konjunktiva po vseh obli¬ kah v 2. členu, kedar bi stavek kot samostojen po §. 159. moral imeti indikatiiv, t. j. če je naznanjena dolžnost, kar mora biti, kar se spodobi (debebat, oportebat, decebat, necesse er at); pri paene, prope vselej. npr.: Contumelia onerasti cum, quem patris loco, si ulla m te pietas e s set (IV), colere debebas. Ataui si vere respondere veli e s (IV), haec er ant dicenda. Quodsi Bomae Pompejus privatus esset koc tempore, tamen ad tantum bellum er at mittendus. 2) Indikativ mesti konjunktiva v 2. členu IV. oblike, kedar se misli posledek skor blizo gotov; kakoršen bi bil, ko bi nebilo pogoja. Sloven. da ni (== ko bi, ko bi bil). 245 npr.: D deri totus exercitus pot uit (potuisset), si vidores fu- gientes essent pj er secut i, da so jih gnali, zatrli bi bili vojsko. Si unum diem morati essetis , moriendum fuit, poginili bi bili, da ste se obotavljali (= ko bi se bili obotavljali). Praedare vi c er a m um s., nisi spoliatum, inermem, fugientem Lepidus recepis- set Antonium. 3) Yčasi se strinjata razna člena raznih oblik, toda naklon ima vsakter svoje oblike. npri: Si meis incommočlis laetab a n tur, urbis tamen pe- riculis co mm o v er e n tur, če so — naj bi (I, II). Si implacabiles irae sini, smuma cst acerbitas, ako so, tak je (III, I). Si Len- tidus suum nomen ffitale ad reipublicae perniciem fore p ut a v it, cur ego non la eter, meum consulatum ad salutem fuisse (I, II). Memoria minuitur, nisi eam exerceas (I, III). * B) Pogojni stavki zavisni. če je kondicionalni stavek zavisen od druzega, nastopijo nektere spremembe. Ločiti je, ima li 2. člen kot glavni stopiti v infinitiv, ali pa konjunktiv. Gledati je, kak bi bil stavek kot neodvisen. §217. I. Če je stavek zavisen od verba dicendi, sentiendi, tako da mora nastopiti v 2. členu infinitiv, raba je ta-le: a) Kedar je vladavni glagol (verb. finitum) v praes. futur. perf. absol., takrat stopi 2. člen v dotični infinitiv; 1. člen ostane nespremenjen; ali pa nastopi konjunktiv mesti indikativa, zlasti če se govori v smislu druzega človeka (oblika .1.). npr.: Ho c possum dicere, me satis a de p tu m fore, si ex tanto beneficio mdlum in me ipsum periculum redui\daverit. Vos si miki Caecilium ant ep o s u er iti s , ego me dignitate super atum non ar bit rab or. — Ho c dico, te, si maxime cupias (III.), tamen verum accusatorem esse non posse. — Pr o vita hominis nisi vita . hominis reddatur, non posse numep, divinum placari arbitrantur Golli. Onerari Graeci orationem putant, si verborum immutationibus ut ant ur , qua : s vocant Hopos (prilike). b) Kedar je vladavni glagol (v.finitum) v praeter. (imperf. perf. histor.J, nastopi sprememba Y obeh členih, tako: 246 Neodvisno 1. člen: praes.; futur. perf.; futur. exact. 2. člen: praesens futur. act. futur. pass. imperf. act. imperf. pass. plusquampcrf. act. plusquamperf. pass. Odvisno imperf plusquamperf. inf n. praes. —urum esse, fore. —um iri fore, ut — imperf. act. fore, ut — imperf. pass. —urum fuisse futurum fuisse, ut — imperf. npr.: Si ad haec auctoritas acce deret mea, tibi ipsa illa putavi fore jucundiora. Pontius respondit, si agro Samnitium d e- ceder e tur, suis legibus deinde Bomanum et Samnitem esse vic- turum. Haruspices imperii occasum appropinguare dixerunt, nisi dni suo numine fata flexissent. Se sperare dixerunt, si illud sig- num forum conspiceret, fore, ut ea consilia illustrarentur. Existimabant, nisi eo tempore nuntii de Caesaris victoria essent allati, futurum fuisse, ut amitteretur oppidum. Ariovistus respondit, si quid ipsi a Caesare opus esset, sese ad eum v en- turum fuisse. §218. H. Ce je vladavni stavek tak, da mora nastopiti konjunk- tiv za njim (ut, ne, quin idr.), ter naj stoji 2. člen v konjunk- tivu, ondi veljajo navadno pravila časoslovja in naklonov za odvisne stavke sploh. (§. 157). Za obliko IV. pa je pomniti to-le: 1. člen ostane nespremenjen, 2. člen ima spremembe te: a) vladni praes. ( ali \ perfect. ' V prae - teritum neodvisno imperf. act. pass. plusguamperfect. imperf. act. „ pass. odvisno = imperf. —urus fuerim futurum fuerit, ut — imperf. = —urus essem = imperf. —urus fuerim _ \ futurum fuerit, ut — imperf. particip. pass. ■— fuerit perf. conj. 247 npr.: Eonestum tale est, ut, vel si ignorarent id homines, sua tamen pulchritudine esset laudabile. Ostendis, qualistu, si ita a ccidis set, fueris isto tempov e consul futurus. Dic, quidnam facturus fueris, si illo tempore fui s s e s. Consules interrogati sunt. quid j a duri essent, si eos populus Bom. iterum consules faceret. Haud dubium fuit, quin, nisi ea mora interv eni s set, castra eo die capi p o tu eri nt. Acies haud dubium fecit, quin, nisi fi r mata extrema agminis fu is s ent, ingens in eo saltu a c ci¬ pi en d a clades fu e rit. Quis dubitat, quin, si Saguntinis tuliš s e- mus opera, totum in Hispaniam a ver suri bellum fuerimus. §219. Nota. sin, nisi, si non. Če pa, ako pa — zove se v latinskem sin, kedar je v stavku že en si, npr.: Hune mihi timorem eripe; si verus est, ne opprimar, sin falsus, ut tandem aliquando timere desinam. nisi se rabi: a) v pomenu m razu n če, bodi si, da — kedar se pridene zanika¬ nemu stavku dodatek, kteri sam ob sebi ni mogoč. npr.: Sokrat ni kvaril mladine, razun če je napeljevanje h kreposti pokvara, nisi id vitium est. Nemo f ere saltat sobrius, nisi forte insanit, bodi si, da je nor. Tudi: nihil aliud nisi'— nič druzega, nego to =1 samo to, razun to. b) kedar se 2. členu odreka veljavnost (je negativen), ako ne nastopi izrekano v 1. členu. npr.: Etenim dicere nemo potest, nisi qui prudenter intellegit. Niliil potest evenire, nisi causa antecedente. Or atov, nisi multitudine audiente, elo- quens esse non potest. c) kedar je celi 1 . člen zanikan, in 2. člen mu je nasledek. npr.: Nisi didiceris, titubabis. Ariovistus respondit, nisi discedat Caesar, sese eum pro hoste esse habiturum. si non se rabi: a) Kedar je zanikana samo ena beseda v stavku. npr.: Si n o n aestate bellum sit perfectum., hiemem opperiri oportet. b) kedar sta dva prva člena (nikaven in trdiven). npr.: Si id feceris, magnam habebo gratiam; si non feceris, ignoscam. d) kedar se non zelo naglasuje. npr.: Si Canon non fuisset (da ni Konon bil), Agesdaus Tauro tenus regi Asiam eripuisset. (tudi nisi). d) pri nasprotju i omejavanju : si non — at, certe, tamen, at certe , at tamen ~ pa vsaj, pa vendar. . npr.: Si non easdem opes habemus, eandem tamen patriam mcolimus- Cum spe si non bona, at aliqua tamen vivimus, vsaj nekaki up, 248 GLAVA XVII. Infinitiv (nedoločnik). §220. Infinitiv izražuje dejanje, ali stanje samo na sebi, in je gla¬ gol s substantivnim pomenom. Vendar se rabi substantivno samo v nominativu kot subjekt, in pa v akusativu kot objekt; v drugih sklonih namestuje ga gerundium. Ohrani pa popolno veljavo glagola; kajti infinitiv d) kaže razne časove — praes. praeter. futur. b) veže se s sklonom, kojega zahteva glagol — legere librum, uti ratione, c) opisuje se z adverbom, ne pa adjektivom — agere prudenter. Infinitiv sam — rabi se §221. ct) kot subjekt, 1) če se mu pridene za praedikat esse (est, erat), bodi si ali sam, ali z adjektivom (in substantivom). npr.: Optare hoc est, non docere, to je želenje, ne pa učenje. Aliud est dol er e, aliud lab or ar e, bolečine, težavo trpeti. Bene s e rit ir e, rede facere satis est ad beate vivendum. Bellum est (lepo je) sua vitia no s s e. Majus dedecus est, parta amittere, quam omnino non paravisse. Ar s es diffiddis rede rempublicam reg ere. Nota 1. Tudi drugi glagol utegne biti praedikat, toda to redko. npr.: Invidere non cadit in sapientem (— alienum est a sap.). Quibus- dam disp lice t philosophari. Nota 2. Ako ima praedikativni esse pri sebi kak adjektiv ali par- ticip substant. stopi ta v a k u s a t i v. npr.: Esse abstinentem et continere cupiditates praectarum est. Contentum esse suis rebus maximae sunt divitiae. Praestat honeste vivere, quam honeste n a tu m esse. Turpe est mendacem esse = mentiri. Nota 3. Tudi infinitiv sme biti praedikat, kot: Docto homini cogitare ‘ (subj.) est vivere (praed.). 2) Pri neosebnih glagolih: juvat, libet, licet, decet; piget, pu - det, poenitet, taedet (cf. §. 32); interesi, refert (cf. §. 55); oportet, necesse est, opus est, placet etc. (cf. §. 227). npr.: Ex malis eligere minima oportet. Non libet deplorare vitam. Juvat experiri. Peccare licet nemini. Necesse est mori. Non me pudet fateri. Non me poenitet vixisse. 240 §222. b) kot objekt: 1) Pri glagolih, kteri pomenijo: kaj za kaj imeti, ime¬ novati = dicere, bober e; in pa pri glagolih: docere, assuefacerc , cogere (aliquem aliquid facere). npr.: In scientia excellere pulchrum p ut a m us; lobi anteni, ei- rare, nescire, dedpi et malum et turpe d i dimu s , odlikovati imamo za lepo, motiti se nam je grdo. Hierongmus dol or e. vacare sum- mum bonum dixit, brez bolečine biti zval je H. naj veče dobro. F evre laborem, contemner e vulnus consuetudo docuit, na¬ vada naučila je prenašati. Num te emere coegit , qui rie liortatus quidem est ? (cogere ima tudi ut). Caesar eas nationes imperio po¬ pili JRomani p ar er e as suefecit. 2) Pri nekterih glagolih, ki sami za-se nimajo popolnega smisla, ter jemljejo k sebi infinitiv kot predmet, namreč: a) glagoli s pomenom: morati, moči, smeti, um e ti, nehati, pričeti, nadaljevati, zabiti. Taki: possum, nequeo; debeo, audeo, conor; incipio, coepi, pergo, maturo, intermitto, desino; scio, nescio. npr.: Nemo mortem ejfugere potest. Suos quisque debet tueri. Dolabella injuriam facere per sever at. Vincev e scis, vidoria uti ne»- cis. Caesar matur at ob urhe proficisci. Cares Miltiadi resistere ausi non sunt. b) Grlagoli v pomenu: hoteti, želeti, namerjati, skle¬ niti idr. — kaj. Taki so: volo, nolo, malo; cupio, studeo; statuo , constituo, decerno, consilium capio; propono miki,, in ariimum induco, gestio (hlepim), cogito etc. In sicer rabi se infinitiv sam, kjer je jeden subjekt t. j. če je subjekt teh glagolov tudi subjekt infinitivu, ter oseba hoče delovati sama; ako pa sta dva stavka, ter naj deluje druga oseba, rabi se ut (po §. 171. N. 3.) — za inf n. c. acc. cf. §.228. npr.: Antium me ex Formiano recipere cogito, mislim se pre¬ seliti. Tu consilium cepisti hominis proprinqui fortunas evcrterc! Gestio scire ista omnia. Ilannibal Saguntum cxpugnare decrevil. Ariovistus gravatus est ad Caesar cm venire, obotavljal se je priti (== prihod odlašal). Tu in animum poteris inducere contra haec diceref kaj ti si domišljuješ (kaniš) nasprotovati? 250 3) Pri adjektivu paratus (samo) — pri volji biti. npr.: Id quod parati sunt facere. Dixerunt , se paratos esse et obsides' dar e, et imperata facere, et oppidis recipere, et frumento ju var e. Nota. Če ima v stavku z i n f i n. določna oseba kak praedikat, ravna se ta v sklonu po njej. >pr.; Cupiunt omnes beati esse. Cato esse, quam vider i bonus malebat. In republica mihi neg lig en ti esse non licet. Licet n ob is felicibus esse. Doceo te f or tem esse. Ako pa subj. ni določno izražen (splošen subj. človek, kdo) rabi se vselej a k u s a t i v, npr.: Virum bonum esse mnxima laus est. Slovenščina rabi tu d a t i v ali n o m i n a t i v; po drugih slovanskih narečjih je instrumental v rabi, npr.: Opominjam ga, poslušen biti. Bolje je človeku poštenemu umreti, nego sramotno živeti. Accusativus cum infinitivo. § 223. Construdio accusativi cum infinitivo je to, če stopi v odvis¬ nem stavku gramatični subjekt v akusa.tiv, glagol pa v dotični infiniti v. Subjekt mora v akusativu vselej izraziti se; toraj, če je subjekt v obeh stavkih isti, rabijo se pronomina me, te; nos, vos; za tretjo osebo pa refleks, se (suus), če tudi v nominativu ni izražen. Sl oven. ima za resnične reči stavek z da (je), za domiš¬ ljene reči, ali ptuje misli stavek z da (bi bilo); — da, da-hi neprevajata se. Taki stavki so zavisni tako, da je celi stavek ali kot objekt k glavnemu (Scimus, Deum esse bonum, da je Bog dober, to vemo), — ali pa celi stavek je subjekt, in glavni mu je praedikat (Cer- tum est , mundum a Deo gubernari, da Bog vlada, to je gotovo. Raba mu je za raznimi glagoli, in v pomenu njim enakimi samostavniki. §224. 1) Verba sentiendi (obj.), to so glagoli, ki pomenjajo čutiti, misliti, videti, vedeti, slišati, upati, spoznavati idr. — da je kaj. kot.: scntire, vider e, audire, comperire, intelligere, credere, scire, opinari, sperare, recordari, opinio est, spes est etc. npr.: Scntimus , calere ignem, nivem esse albam, dulce vid- Video, te veli e in coelum migrare. Nos in Tusculum v e ni s s s, video te scire. Hannibal nullam spem habebat, consules improvide 251 quidquam acturos esse. Non m c frustra vixisse arbitror, me¬ nim, da nisem živel zastonj. Nota. vider e, audire rabita se s pa rti-čipom, kedar se sliši ; vidi po vnanje (z lastnimi očmi, ušesi) in pa neposrednje; z infinitivom, kedar se dovzema posrednje in duševno, t. j. zvedeti. npr.: Audio te dicentem, slišim te govoriti — ko govoriš. Audio te dicere, da praviš; video te discentem, video te didicisse (ker dobro znaš). §225. 2) Verba declarandi (obj.), t. j. glagoli, ki pomenjajo vsak- tero izpovedbo, — izrekati, izkazati, trditi, tajiti, ob¬ ljubiti, pretiti,, žugati, prepričati idr. — da je kaj. kot: declarare, indicare, tradere, ostendere, fateri, dicere, scri- bere, negare, simulare, auctorem esse, testem esse, farna est etc. npr.: Vespasianus respondit, nuli um deber e tristem discedcre ab imperatore. Negavi, me audire, rekel sem, da ne- slišim. Con cede, nikil esse bonum, nisi quod honestum sit. Vesto- rius ad me scripsit, te miki maximas gratias a g er e. Equitibus afferuntur literae, Bithgniae vicos exustos esse, Lucullum a bello dis ceder e. Nullam abs te r el atam esse gratiam, tu es optimus testis. Tribuni negabant, se concessuros esse. Nota 1. Kedar imajo verba sentiendi, declarandi ta pomen, da ukazu¬ jejo, naj se zgodi kaj, vežejo se z ut konj., ne konj. (cf. §. 171). npr.: Plerique censebant, ut noctu iter facerent, naj po noči idejo. In epistola scriptum er at, ut omnes convenirent, naj se snidejo. persuadere ut, pregovoriti; persuadere c. inf. prepričati. monere, ut, svariti; monere in fin., opomniti. auctor sum, ut, svetovati; auct. sum c. inf., priča biti. Nota 2. Glagoli upati, obljubiti, pretiti ( spero, polliceor, minor, juro etc.) vežejo se z in fin. futur., ker od njih zaviseči glagoli izrekajo prihodnje dejanje. npr. : Amicos eos potissimum diligunt, ex quibus sperant se maximum fructum esse c a p turo s. Cie. Pr o certo polliceor lioc vobis atque confirmo, me esse perfecturum, ut etc.- Cie. Promitto, recipio, spondeo, Caesarem talem semper f or e civem, gualis hodie sit. Cie. Phil. 5, 18. Jur at, se eum non deser- turum. Caes. b. c. 3. 13. ^226. 3) Pri neosebnih izrazih, ki izrekajo trditev o resnični reči (subj.), kot: constat, apparet , ccrtum est, manifestum est, verisimile est, miki conscius sum, gotovo je, da . . . npr.: Constat, ad salutem civium inventas esse leges. Hoc quidem apparet, nos ad agendum esse natos. Conscius miki eram, nihil tale a me c o mm is sum esse. Tudi pri adjektivih in substantivih z est, če se izreka mnenje in razsodba o kaki domišljeni reči (subj.). 252 kot: Facile est, grave est, molestum est, aeguum — honestum — turpe est, mo s est, tempus est, /as — nefas est. (ako se izreka o faktični reči, rabi se quod. — cf. §. 187, 3. npr.: Accusatores m uit o s esse in civitate, utile est. Non est rectum, minori par ere maj or e m, da bi bil podi. Mo s er at, cap- tivos ne c ari. Facinus est, vinciri civem Bomanum. Inusitatum est, regem reum esse capitis, da bi tožen bil. Tempus est , jam hinc ah ir e me. (cf. §. 255). §227. 4) Pri neosebnih glagolih, ki enako adjektivom izrekajo mne¬ nje o celem stavku (subj.). kot: Convenit (spodobi se), expedit (koristno je), decet, dede- cet (ne spodobi se), opus est, neccsse est, oportet, refert, interesi (cf. §. 221, 2.). npr.: Omnibus bonis exjjedit, salvam esse rempublicam, da je. Hoc non convenit, me bober e agrum. Decet , cariorem esse nobis patri d m, quam nosmet ipsos. Legem brevem esse opor¬ tet. Or atovem irasci minime decet. Quid nostra refert, victum esse Antonimu f Qui in divisione tripartita duas partes exsolverit, kuic necesse est restare tertiam. Nota. necesse est, oportet, imata yčasi konjunktiv (brez ut), kot: Me ipsum a m e s oportet, si veri amid futuri sumus. Quidquid oritur, causatn habeat a natura necesse est. §228. 5) Verba voluniatis, t. j. glagoli s pomenom: hoteti, želeti, dopustiti — vola, nolo, malo, cupio, sino, patior etc. imajo za seboj acc. c. inf. (obj.), če ima odvisni stavek svoj subjekt in je predmet glavnega (ako pa je želja, da naj se kaj godi, rabi se ut. — §. 171). Kedar je v obeh stavkih jeden subjekt, rabi se acc. cum infin. v pas šivu; pri esse, videri s praedikatom (sicer sam infin- §. 222, 2, b). npr.: Pompejus vem ad arma deduci studebat. Mos est ho- minum, id nolint, eundetn pluribus excellere, nočejo, da bi se odlikoval. Tihi favemus, te tua frui virtute 'cupimus, da naj vzi- vaš. Vola is esse, gitem tu me esse voluisti. — pa: Volo, ut mih 1 vesp o n d'c as. Colon vult, se esse c dr um suis. Judicem me esse, non d o cl or cm volo! Timolcon maluit se diligi, quam metui (tudi: Timoleon maluit diligi quam metui), Cupio, in tantis periculis, ni e 253 non dissolutum videri. Principem s e esse mavult, quam v id eri. Volo, nolo, cupio imajo včasi infi. perf pass. (brez essej , kot: Te off en s um nolo. Patriam exstinctam cupit. Liberis con- sultum cupimus. Nota. volo je včasi zn censere. Ego volo in virtute vim esse. Aligui v o lun t, summum bornim in voluptate p o si tuni esse, menijo, da je idr. §229. 6) Glagoli jubere (ukazati), vetare (prepovedati), prohibere (zabraniti), sinete , pati (dovoliti) imajo acc. c. infi. in pa nom. c. inf. in sicer tako-le: a) acc. c. inf. rabi se, če je ukazujoča oseba naznanjena; inf. act. stoji, če ima delovati oseba, kteri se ukazuje; inf. pass. če je ona druga oseba (stvar) trpna, da se goditi ima kaj-ž njo. kot: jubeo Gajum venite , Gaju ukazujem priti (da naj pride). jubeo Gajum adduci, ukažem Gaja privesti (da naj ga kdo privede); b) nom. c. inf. rabi se, če ukazujoča oseba ni znana; tu stopi oseba, kteri je ukazano, ali s ktero se ima kaj goditi, v nominativ kot subjekt, (cf. §. 234). —patiot sekonstruuje samo z acc. c. inf; — non patiot ima tudi ut. Glagol jubere etc. sklada se z osebo, drugi glagol stopi po pomenu v inf. aot. ali pa pass. ('jubeor , juberis , jubetur — meni, tebi, njemu se ukazuje), kot: Gajus jubetur venite , Gaju je priti ukazano (da naj). Gajus jubetur adduci, ukazano je, privesti Gaja. Jubeor Gajum adducere, meni se ukazuje, da naj privedem Gaja. Non sinor Gajugn adducere. Sinitur Gajus adduci. npr.: Caesar legat os discedere vetuerat. Caesar naves longas aedificari jussit. Nullos honores miki decerni sino, nepustim, da bi se. Caesar tertiam aciem castra munire jussit. — Nolani muros portasgue a dir e vetiti sunt. t Consules jubentur exercitum ser ib er e, ukazano jim je, da naj nabirajo. Consilium meum a te probari, facile patior. In Macedoniam sena milia peditum s eri bi jussa suni, bilo je ukazano, naj se jih na¬ bere 6 tisoč. Jus s us es consul renuntiari, velili so, naj bodeš 254 izvoljen. Periniquo patiebar animo, te a me digredi. Natura non ■ 'patitur , ut alienis spoliis facultates augeamus. Nota. Sam in fin. imata pri sebi jubere , vetare v splošnih poveljih, pravilih (brez ozira na osebo določno). kot: Hesiodus eadem mensurd reddere jubet, qua acceperis, aut etiam majore. §230. 7) Verba affectuum, t. j. glagoli, ki izražujejo dušne občut- Ijeje veselja, žalosti, čudenja, jeze idr. imajo za seboj acc. c. inf., kedar je odvisni stavek kot predmet dotičnega občut- ljeja (česar se veselim, za čimer žalujem idr.) — acc. obj. Taki so: gccudere, laetari, juvat me; dolere, angi, sollicitari; indignari , mirari , gueri; aegre, indigne moleste, graviter — ferre. npr.: Te in Epirum salvum veniš se, vehementer gaudeo, da si prišel, to me veseli, tega sem vesel. Te non esse Bomae, mo¬ leste f er o, težko mi je, da te ni. Virtutes gueruntur, se esse relic- tas, tožijo, da so zapuščene (o tem tožijo, da so zap.). Utrumgue laetor, et sine dolore corporis fuisse te, et animo valuisse. Miror, te ad me nihil scribere, temu se čudim, da ne pišeš. Inferiores non dolere debent, se a suis super ari, nad tem, da. Nota. Kedar pa odvisni stavek naznanja le vzrok dotičnega občut- ljeja, rabi se quod. (cf. §. 187, 2). kot: Boleham, quod socium amiscram, bil sem žalosten, ker sem izgubil druga. — pa: Boleham, me amisisse socium, žaloval sem, da sem ga izgubil. §231. 8) Acc. c. inf. rabi se tudi, če se vs klikne, vpraša z ne- voljo, žalostjo, začudenjem — acc. exclamationis. npr.: O spectaculum miserum! ludibrio esse urbis gloriam! oj nezgode! da bi naša slava bila na porogo! Me miserum! te in tantas aerumnas propter me incidisse. — Tene, Atti, hoc di - cere, kaj ti bi to rekel? Me non esse cum bonis, da bi jaz ne bil?! §232. 4cc. c. inf. nastopi pri komparativu, in v primerjenih stavkih sploh, v obeh členih, ako sta zavisna od verba dicendi, sentiendi. npr.: Decet, cariorem esse patri a m nobis, guam ipsos nos. Plato nem ferunt idem senšisse, guod Pgthagoram. Antonius ajebat, se tantidem frumentum aestimasse, guanti sacerdotem. § 233. Opomba. — Ako bi pri acc. c. inf. utegnilo nastopiti dvo- umje, da se nebi vedelo, kteri izmed dveh akusativov je subjekt, 255 kteri pa objekt, takrat mora nastopiti subjektivni akusativ v ablativ (a, ab) in glagol v inf. pass. npr.: Intelligimus, ipsa natura liberos a p a r e ntibus amari (ne pa: liberos parentes omare). Scito, me a patre deductum esse ad Scaevolam (me patrem deduxisse?) Nominativus cum infinitivo. §234. Constructio nominativi cum infinitivo, zove se to, če za verbi sentiendi, declarandi, stopi subjekt odvisnega stavka v nominativ kot glavni subjekt, mesti v akusativ. — Zove se tudi: osebna konstrukcija, mesti neosebne. Oblikuje se ta konstrukcija toko-le: Glagol glavnega stavka sklada se s subjektom odvisnega stavka v številu in osebi, a glagol odvisnega stavka stopi v do- tični infinitiv. kot: Sempronius koc fecissi dicitur — mesti: Dicitur, Sempronium hoc fecisse. Homani fortes fuisse traduntur — mesti: Traditur, H o mano s fortes fuisse. •V slo ven. je subjekt glavnega stavka le splošno, nedoločno naznanjen: pravijo, menijo, trdijo — da; misli se, zdi se, vidi se, baje, pripoveduje se — da. kot: Hostes vidi esse traduntur, govori se, pravijo, da so sovražniki premagani. Bosdus patrem occidisse existimatur, misli se, sumi se, da je Roscij očeta usmrtil. Boscius patrem occidisse arguitiur, dolžijo ga, da je idr. Gajus dives esse videtur, zdi se, da je bogat; vidi se, da je bogat; kakor je videti, on je bogat. Pomponius id fecisse perhibetur, trdijo, trdi se, da idr. Romul je baje Amulija ubil. §235. Vselej imajo nom. c. inf. (osebno konstr.) ti-le glagoli: a) videri — za vse osebe in po vseh časih (zdi se, zdelo seje). b) dici, putari — za vse osebe v nesestavljenih časih, c) fertur, feruntur; traditur, traduntur (le v 3. osebi — bajo, baje, neki), d) perhiberi (trdi se), existimari (misli se), argui (dolžijo), za vse osebe, toda le v nesestavljenih časih, e) juberi, vetari, prohiberi , in pa credere v perf. pass. V/ 256 npr.: Nisi ego vobis cessare videov, cum bella non gero, če se vam ne zdi, da jaz, idr. Adolescentes miki sic mori viden- tur, ut cum ciguae multitudine flammae vis opprimittur, meni se vidi, da, idr. Lectitavisse Platonem studiose , audivis s e etiam D emo sthenes dicitur , pravijo, da je prebiral, celo poslušal Platona Demosthenes. Solon sapienter fecisse dicitur, cum de eo nihil sanxerit , quod cente commissum non er at, prav je storil Solon, pravijo, da ni nič določil, idr. Luna solis lumine collu- str ari p ut a tur , mnenje je, da, idr. Aristides unus omnium ju- stissimus fuisse traditur, sporočilo je, da, idr. Tgndaridae fratres non modo adjutores in proelio, sed etiam nuntii fuisse perhibentur , trdi se, da, idr. Eomulus Amulium regem intere- misse fertur, sporočilo je, da idr. (da ga jc neki, idr.). Semi- ramis puer esse ere d it a est. §236. Nota 1. Razun teh so nekteri njim enaki, ki se utegnejo osebno rabiti, pa imajo večidel za sebo acc. c. inf. kot: nuntiatur, indicatur, memoratur, auditur, reperitur, seribitur, de- monstratur. npr.: Adesse eguites nuntiabant u r. Caesar a Gergovia discessisse audiebatur. — Ecce repente nuntiatur, -piratarum esse nav e s m portu, na¬ znanjeno je bilo, da, idr. Nota 2. Vselej je acc. c. inf., če je glavni stavek v sestavljeni obliki {part. perf. ali fut.pass. — est), razim pri vetari, juberi, videri, čredi. npr.: Traditum est, Homerum caecum fuisse. Ubi tgrannus est, ibi dicendum est, nullam esse rempublicam. Nota 3. Če nastopi za novi. c. inf. še drugi stavek, nadaljuje se pri¬ poved v acc. c. inf. npr.: Peregrina res traditur eo anno faeta. Vulturnum, Etrus- coruni urbeni, ab Samnitibus cap tam esse. Časi infinitiva. §237. Čase za infinitiv ima latinščina tri — za tri glavne čase— praesens, praeteritum, futurum. Raba jim je po pravilih za časoslovje obče (§.157), iz ozira na glavni stavek, namreč: a) infinit. praes. kaže istočasje z glavnim stavkom; rabi se toraj pri praes. za sedanje reči, v/ pri praet. za istočasno-pretekle reči (infin. imperfecti), pri futur. za istočasno-prihodnje reči. npr,: Puto, te existimare , me nune oblitum consuetudinis rarius s cr ib er e. Socrates dixit, s čire se, nihil se s čire, on ve, 257 da nič ne ve. Gaudere me, tum dicam, si miki koc verbo uti licebit, da se veselim, rekel bom, ko bom smel. b) infin. perf. kaže predčasno od glavnega stavka; rabi se pri praes. za impcrf. in pa perf. pri praeter. za plusquamperf. npr.: Iloc tihi affirmo, in maxima laetitia conspedum tuum miki defuisse. Mihi Petronius dixit, ter te scripissse ad se. Nihil certi hab eb a mu s, nisi nos accepis s e a te liter as. c) infin. futur. rabi se iz stališča glavnega stavka za pri- liodnje reči pri vseh časih. Mesti infinitiva futuri nastopi oblika: futurum esse, ut — I . _ , _ , ^ j conj. praes. kedar je v glav. stavku praes. futurum esse, ut — j conj. imperf. kedar je v glavnem stavku fore, ut — \ praeteritum. in sicer treba je to, ako nima glagol supina, in večidel je v rabi mesti inf. futur. pass. (-um iri). npr.: N on spero, esse pass ur o s, qui arma habent, upam, da ne bodo dopustili. Quintus frater scripsit, se ad te ventu - rum esse, pisal je, da pride. Nuntio tibi, lege Fufia absolutum iri C at o nem. — Puiasne fore, ut legem non fer at. Non spe- raverat Hannibal, fore, ut in Italia populi ad se deficerent. Nota. memini (spominjam se) ima za pretekle reci infin. praes., kedar se spominja, kako se je godilo (iz imperf.), kot: Memini Catonem mecum clisserere, kako .se je razgovarjal. Oratio obliqua "S (nenaravnostni govor, po smislu — smiselni). §238. Oratio obliqua je, če se navede govor kake osebe po za- popadku in smislu, ne po besedah; zavisen je od kakega glagola dicendi (respohdit, dixit, ait, ajunt, nuntiavit, orationem habuit). Za rabo je pomniti: a) Ysi glavni stavki, zavisni’od verba dicendi, stoje v accus. cum infin. b) vsi odvisni stavki, ki bi sicer imeli indikativ, stopijo v konjunktiv (cf. §. 188, 195). c) imperativ in vprašavni stavki stopijo v konjunktiv (cf. §. 199). 17 258 d) oratorična vprašanja imajo in fin iti v (§. 210). e) opazke pisatelja imajo indikativ. f) časi ravnajo se po pravilih časoslovja za odvisne stavke (§. 157, 217) — navadno imperf. plusguamperf. Nota. Vendar rabi se tudi praes. ih perf. če pisatelj govori iz stališča navedene osebe, in to: 1) pri ukazovanji (imperat.) — Adhaec Mar ms respondit: . . . ab grmiš di s c e dan t, Romam supplices p r o f icisca n t u r. 2) pri občno veljavnih resnicah in trditvah. — Caesav respondit: Con- suesse deos, quo gravius homines dol e ant, quos pr o scelere eorum ulciscive- lint, Ms secundiores interdum res concedere. S) v pogojnih stavkih I. in [II. oblike. — Ariovistus respondit: ... si quid ille a se v elit, illmn ad se venire oportere. g) pronomina rabijo se tako: Za prvo osebo kot tretjo v oratio obligua vzame se re¬ fleks iv sui, šibi, se, suus; v nasprotju ipse (za naglasen on), kot: Caesar incusavit milites, cur .de sua virtute, aut de ipsius dili- gentia desperarent. direktni tu je indirekt. = ille. direktni hic, iste je indirekt. = ille, is. Adverb: hodie = eo die; crcts = poster o die; nune = tuni. Slovenščina rabi ali indikativ z veznikom da, češ da; ali pa konjunktiv naj bi, da naj bi; zakaj bi? če bi. (djal je, veli, pravijo). Izgledov pri Caesaru in Liviju obilo; tu samo nekaj za splošno. Caes. b. g. 1.13. Divico ita egit cum Caesare: Si pacem populus Rom. cum Hdvetiis faetrd (f). in eam partem ituros cdque ibifutu- ros Hdvetios (a), ubi eos Caesar constituissd; sin bdlo persttjui perseveraret, reminisceretur (c) et veteris incommodi populi Rom. d pristinae virtutis Helvetiorum. Idem c. 44. Ariovistus pauca respondit: Transisse Rhenum sese non sua sponte (g), sed rogatum a Gallis. Sedeš habere sese in Gallia ab ipsis (g) concessas, obsides ipsorum voluntate datos. Non sese Gallis, sed Ggllos šibi bellum intulisse. Se prius in Gal- Ham venisse, quam populum Romanum. Quid šibi vellet? ' cur in suas regiones veniret f (c). Idem c. 10. Mandata remittunt, quorum haec er at summa: Caesar in Galliam reverteretur, Arimino excederet , exercitus dt* mitteret. 259 Liv. I. 50. Ilerdonius ferociter in Tarquinium er at invectus: An quidquam superbius esse (d). quam ludijicari sic nomen Lat.? Oui enim non adparcre (d), affectare eum imperium in Latinos? Sin suos ejus poeniteat, quid spei melioris Latinis portendi (d)? Cie. Tuše. Arislides nonne ob eam causam expulsus est, quod ■prdeter modum justus esset (b) — češ da je. GLAVA XVIII. Participium (deležnik). §239. Particip je glagol v obliki adjektiva. Kot. gla gol a) zahteva samostavnikove sklone, kakor bi bil verbum finitum. b) naznanja čašo ve dobe z ozirom na drugo dejanje (isto¬ dobni, preddobni, sledeči). Kot adjektiv sklanja se po vseh sklonih, in v vseh spolih. Pazloček med adjektivom in participom je: A d j ek ti v opisuje kako. lastnost osebe (reči); particip naznanja dejanje, ali stanje osebe (stvari), nik¬ dar ne osebe (stvari) same; zato raj se naslanja vselej na kak drugi glagol. Nota. Nekteri imajo v perfektu trpno obliko, pa tvorni pomen, zovejo se semideponentia (napol depon.), kot: ausus (audere ) conjuratus, zarotnik gavisus (gaudere) adultus (adolesc ere), odrastli solitus (solere ) (§. 89). concretus (c. crescere ), zrastli fisus, confisus {Jidere) deflagratus ( deflagrare), pogorelec pransus ( pVandere ), ki je zaj utr koval obsoletus ( obsolescere ), zastareli coenatus ( coenare), najedši se inveteratus (-scere). vkoreninjen potus (potare), napivši se praeteritus (-ire), pretekli, minoli. juratus (jurare), prisežni 17 * 260 Nota 2. Nekteri glagoli d ep on. imajo v participu perf. tudi trpni pomen, razun tvornega, kot: a d ep ta libertas experta liber ta s partitae copiae confessa res meditatnm scelus perfunctus lobov dimensum opus metata castra po pulatus, dep. ager e meri ta stipendia pactum pretium s tip ul at a pecunia etc. Nota 3. Nekteri partic. perf. imajo pomen sadanjika, kot: soli- tus, ratus, mislec (vselej); usus, jisus, veritus, gavisus, arbitratus (često). Pomen participov. §241. 1) Partic. praes. izražuje dejanje (stanje), med kterim se godi drugo dejanje — dejanje istodobno z glavnim glagolom. npr.: Te besede je slišal mimo grede, audivit praeteriens. 2) Partic. perf. kaže dejanje dovršeno v sedanjosti, ali pa je dovršeno z ozirom na glavno dejanje. npr.: Epistolam scriptam tradimus , spisani list oddajem. Miles reversus mortuus est, vernivši se tekar je umeri. 3) Partic. futur. act. izražuje namero, voljo, naklepe, pa tudi oso do kake osebe, ki jej je preteča, (cf. §. 247, 3). In je li govor o sedanjih ali preteklih, ali prihod¬ njih rečeh, prideva se: sum, es, est etc.; eram, er as etc.; ero , eiis etc., ki naj kaže časovno dobo; — to se zove: conjugatio periphra- stica activa (opisna). npr.: Qui reipublicae pr a efuturi sunt, duo Platonis prcie- cepta teneant, kteri namerjajo (želijo) državo vladati. Profectu - rus eram ad te, quumfrater tuus venit, ravno sem mislil iti. Ora- tor experiatur mentes eorum, apud quos aget aut a duru s e rit. Audaces progrediuntur milites in proelium perituri (kojim je osoda, da poginejo) = da poginejo. Si una est animus interiturus cum corpore, če mu je namenjeno. M or it ur e Deli 1 ? (ki boš umrl)« 4) Partic. futur. pass. naznanja, da se dejanje mora (ima) zgoditi, ali pa da se ne sme z ozirom na vnanje okoliščine —* fisični morati. Sloven. treba je, ima se tvoriti, storiti je. Sam na sebi pomeni ta particip, da se mora (ima) kaj zgo¬ diti, in prihodnjosti nima v sebi; — mogli bi ga zvati: part. praes. passivi. Casovo dobo kaže v zvezi z est, erat , erit etc., in to zove se conjugatio periphrastica passiva. Oblikuje se tako: Stvar (oseba), ki se mora (ima) ž njoj kaj goditi, stopi kot subjekt v nominativ, particip sklada se ž njo kot 2bl praedikat ; ako pa stvar (oseba) ni izražena, s ktero se ima kaj goditi, rabi se neutrum. Delujoča oseba stopi v dativ; če pa je v stavku uže kak dativ osebni, takrat stopi oseba v ablativ .z a, ab. — Mihi scribendum est — raihi epistola scribenda est, moram pisati pismo. npr.: Caesari omnia uno tempore er ant agenda, signum tuba dandum, ab opere milites rev o candi, Caesar je moral fmu je bilo) vse ob enem delati. Hannibal nihil differendum ratus milites convocat, misle, da ne sme odlašati. Gago ego a me referendam gratiam non puto. Deo ab hominibus actae vitae olim ratio reddenda erit. §242. Nota. Slovenski morati izražuje latinščina še z drugimi besedami po pomenu stavka. debere — pri dolžnostih, zakonih, limovih sklepih, dokazih, cf. Actio menti congrua (ujemati se) esse debet; 2 -\- 2 ~ 4 esse debet. videri, eseistimare, putare — pri trditvah, cf. Dives esse videtur, ta človek mora bogat biti, ker tako dela. oportet — kar se spodobi, kar zahteva vljudnost, cf. Me ames oportet, si veri amid futuri sumus. opus est — naznanja namen za kaj. cf. Etiarn si opus esse videbitur, ipse conveniam, ako bo treba, pridem za pričo sam. necesse est — pri neobhodni potrebi, neovrgljivi resnici, cf. če vzameš od treh dve, mora ostati ena, necesse est restare tertiam ( partem ). Raba participov. I. V jednotnem stavku. §243. 1) Nekteri prarticipi imajo čisto adjektivni pomen, ter se rabijo za attribut. Taki so: sapiens, patiens, intelligens, insipiens, dodus, erudi- tus, falsus, invisus, in nekaj drugih adjektivno rabljenih. npr.: Temeritas est flor entis aetatis (dobe), prudentia šene - s c en tis, cveteč, ostareli. Metus est opinio magni mali im p en d en¬ tis, misel na preteče zlo. Hot est officii inchoati, non per- feeti , to je pričetne, ne dovršne slušnosti dolžnost. 2) Particip se rabi substantivno včasi, paziti je to: d) za mascul. in femin. rabi se v 'odvisnih sklonih (cas. obligui) ne pa v nominativu in vokativu. b) za neutrum se rabi v n o mi n., akus., v okat. (drugodi ne, ker bi postal govor dvoumen). npr.: Facilius est, curr entem incitare, quam commovere languentem, tekočega — lenega. Vera dicentibus facile ere - 262 dam, resnico govereČim. Jacet corpus dormientis uti mortui, spečega, kakor mrtvega. Male p ar ta male dilabuntur. Caesaris praeclare gesta laudibus extulerunt, slavno dovršena dela so pro¬ slavili. Nota. Particip rabljen za substantiv opisuje se z adverbom. 3) Partic. praes. act. -|- esse (est, er at) velja za glav. glagol. npr.: Senedus est operosaet semper agens (= operatur et agit), je delavna in deluje. Jugurtha prof četo jussis vestris o be¬ di en s er it (= obediet, poslušen bode vam). ^ Particip dopolnjuje in opisuje praedikat; veže se ali s sub¬ jektom ali pa z objektom. 1) Part. praes. act. in perf. pass. kažeta stanje, okoliš¬ čine, položaj dotične osebe (stvari) pri kakem prizoru. npr.: Pomani ovantes et gr at ul ant e s Horatium accipiunt, veseli (vsklikovaje) in ploskaje (čestitaje). Epaminondas impe- r ant e m patriam Lacedaemoniis religuit, tjuam acceperat servien- tem, zapustil je domovino vladajočo, ki jo je prejel bil služečo. Centuriones ar m ati Mettium circumsistunt, oroženi. Persae mortuos cera circumlitos condunt, z voskom ovite. Nota 1. Videre, audire — imata vselej particip za seboj, ako je govor o neposrednjera, telesnem videnju in slišanju. npr.: Catonem vidi in bibliotheca sedentem, multis cir cumfusu ni Stoicorum libris, videi sem ga sedeti, z knjigami obsutega. Eam calamitatem ita moderate talit Timoleon, ut nemo eum q u er en te m audierit, nihče ga ni slišal tožiti. (Nep. 20, 4). infin. pa se rabi, kedar se ve, vidi duševno (posrednje) in p oz veda od drugih. npr.: Magonem tria hujus praedia- po s sider e audio (od drugih). Jam eum e g res sum esse in bellum vklebam (vedel sem, da je šel). infin. rabi se tudi, kedar se povdarja dejanje samo na sebi, ne pa stanje osebe. — cf. Alterum sedere in accusatorum subselliis video, vidim, da je cel6 navzočen. Nota 2 . fingere (obraziti), inducere (navajati, navedem), facere (veleti, trditi), imajo part. praes. act. da kaže stanje. npr.: Apelles finxit Alexandrum fulmen tenentem, s strelo v roki. Teiresiam nunguam inducunt poetae de pl or antem caecitatem suam, plaka- jočega navesti. Plato facit deum mundum cr e ant e m, pravi, da, idr. Y p as šivu pa je infinitiv. cf. Plato mundum a deo construi facit- Onus asportari video. 2) Partic. perf. pass. imajo za seboj glagoli habere, tenere, possidere kot dodatek k objektu, naj kaže, da dejanje traja v posledku. Taki participi so zlasti: cognitum , spedatum , perceptum, ex- ploratum , persuasum etc. — habeo. 263 npr.: Si Curium nondum satis eo g n itum habes, valde eum tibi commendo. Siculi ad meam jidem, quam habent spectatam et diu c o gnit a m confugiunt. Boscii patrimonium domestici prae- dones ereptum possident. Constrictam teneri tuam conjura- tionem non sentis? 3) Partic. futur. pass. rabi se pri glagolih, kteri pomenijo dati, izročiti, oskrbeti, prevzeti. kot: curare, dar e, tradere, mandare, suscipere, locare (v na- jem dati, prevzeti), conducere etc. Tak particip kaže namen, kaj se ima zgoditi z osebo (stvarjo), in se veže z objektom (pass. s subj.). Slovenščina ima tu ali infinitiv ali namenivnik (Janežič, §.401,6), ali stavek z da, da bi, ali pa primeren samost av ni k. npr.: Ourat (tradit) filium erudiendum, dal je sina učit — da bi se izučil — v poduk. — Demus nos philosophiae e xco¬ le n d o s. Cie. — Diomedon Epaniinondam pecunia c or rumpen- dum suscepit , prevzel je, da bi podkupil. Nep 15. Domum hosti- bus reliqmmus diripiendam, dali smo jo oropati. Bedemptor columnam fd ci c n d a m conduxerat , najemnik je stavbo stolpa pre¬ vzel. Heraclius omnia bona Sgracusanis p os sidenda tradidit, v last jim je dal vse. Pueris sententias edis cen d as damus, damo izreke učit. Conon muros refici en dos curavit, dal (rekel) je zidovje popraviti. Lentulus attribuit nos trucidandos Cethego, ceteros cives inte rfi ciendos Gabinio , urbem i nfl a mm and a m Cassio, Italiam vastandam Catilinae. Cie. 4, 6. II. Particip v skrčenem stavku. §245. Particip namestuje odvisni stavek. Veznik odvisnega stavka, ali pa relativno za ime qui, quae, quod (ako stoji mesti kakega veznika cf. §. 248. 6) se izpusti, glagol stopi v particip, ter se nasloni na glavni glagol, in tako nastane jeden stavek iz dveh. — To se zove par ti cipijalna konstrukcija. §246. Particip je ali appositiven ali pa absoluten. 1) Appositivni particip je a) tisti, ki se rabi, kedar je subjekt odvisnega stavka naznanjen v glavnem po kakem zaimenu; tak zaimek se izpusti, mesti njega nastopi dotični substantiv, par¬ ticip pa se veže s substantivom v sklonu, spolu in številu. 264 \l b) če je subjekt odvisnega stavka nanašavnik qui, qme, quod; tak nanašavnik odpade, glagol stopi v particip ter se ujema s tisto besedo, kteri je bil odvisni stavek v pojasnjevanje pridan. npr.: Patribus consultantibus allatus est tristis nun- tius, ko so se očetje posvetoveli, došlo jim je žalostno sporočilo. Curio ad focum sedenti magnurn auri pondus Samnites attule- runt, ko je Kurij pri ognjišu sedel, prinesli so mu = prinesli so Kuriju, ko je pri ognjišu sedel. Odiosum est genus hoviinum ofjicia exprobr antium, vrsta ljudi, ki grajajo. Lex est reda et a numine deorum tracta ratio, imperans honesta, prohibens contraria, ki zapoveduje dobro, prepoveduje nasprotno. 2) Absolutni particip (ablativus absolutus) je, če imata oba stavka vsak svoj subjekt, in odvisnega subjekt ni zapopaden v glavnem stavku. — Tu stopi subjekt odvisni s participom vred v ablativ (absolutus), ujemajoča se v spolu in številu. npr.: Ingruente hieme grues calidiora loca pdunt, kedar se bliža zima, grejo žerjavi. Aristide patria pulso Persae Grae- cos aggressi sunt, ko je bil pregnan Aristides, napadli so Perzijani. §247. Casova doba za particip določi se vselej iz ozira na čas glavnega glagola, namreč: 1) partic. praes. nastopi pri vseli časovili, če je dejanje v '/ odvisnem stavku istodobno (ravnočasno) z glavnim glagolom. Slovenščina ima ali partic. praes. ali pa kak veznik. npr.: Alauda volitans cantillat, lete poje. Sole oriente stellae fugiumt, kedar solnce vzhaja, zginejo zvezde. Plato scri- bens mortuus est, ko je pisal = piše. Nobis consulibus vigilan- tibus liberi erimus brevi tempore, če bomo mi budni, prosti bomo kmalu. 2) partic. perf. nastopi, če se je — ali bode zgodilo odvis¬ nega stavka, dejanje pred glavnim. Slovenščina ima partic. praet. na -ši, -vši, ali kak veznik. npr.: Epistold scripta in hortum descendi, pismo spisavši = ko sem pismo spisal, šel sem na vrt. Epistola scripta a te veniam, ko spišem pismo, pridem. Jupiter miki promisit, me rever- surum esse Troja eversa, da se vrnem Trojo razdejavši — ko Trojo razdčnem. Aeneas, Troja a Graecis expugnata, inltaliam 265 venit, prišel je, ko so Trojo porušili. Aristide putria pulso, Per- sae Graecos agressi sunt. ko je bil pregnan Aristide. Diongsius tyranwus, Syracusis expul sus , Corinihi pueros docebat, pregnan — ko so ga spodili bili. Nota. Ker latinščina nima partic. perf. act. oblikuje se tako, da se d) odvisni stavek spremeni v p as s iv, ter nastopi oblat, absol. (kakor je videti pri navedenih izgledih), cf. Con sili o convocccto, ostendit Caesar quid fieri vellet, sklicavši zbor, razložil je, kaj hoče. b) da se vzame dotični verb. deponens; navadni so: za dicere — locutus, expugnare — potitus, invadere — in- gressus, ire — profectus, redire — reversus, commonere — cohortatus, adhibere — usus, accipere — nactus, adeptus, consecutus. 3) partic. futur. act. nastopi, če kaže odvisni stavek dejanje, ki ima nastopiti za glavnim dejanjem — večidel naznanja namen, namero, nakano (cf. §. 240, 3 — v rabi zlasti pri Liviju). npr.: Cornelius cum exiguis copiis Genuam repetiit Italiam defensurus , da bi Italije varoval. Ad mar e rediit, facilius ita descendenti Hannibal o c cursurus , češ, da bo lože oviral. Urbem vobis adimit (Hannibal) agros relinguit, locum assignaturus , in quo novum oppidum aedificetis , z namenom, da vam določi kraj. (Liv. 21, 13). Perseus, unde profectus crat, rediit, belli casum de integro tentaturus (da bi poskusil). Liv. 42, 62. §248. Participijalno oblikujejo se stavki raznih vrst; sploh kteri kažejo glavn. glogolu (subjektu) ali začasne okoliščine in lastnosti, ali čas, ali vzroke, ali namere, ali način idr., ter se tako nasloni odvisni stavek na glavnega. — Od todi ime participium — slov.: deležnik. Posamezne vrste so: 1) Pelativni (nanašavni) stavki (§.245 6) konstruujejo se participijalno, če je zaimek kteri -a -o, ki — v nominativu ali pa v akusativu. npr.: In for o muli er um turba er at, nec sacrificantium, nec pr ecantium deos patrio more, krdelo žensk, ki niso žrtvovale (darovale) niti molile. Conon muros, dirutos a Lgsandro, utros- que reficiendos curat. zidove, ki jih je bil Lysander porušil. Nota. Vendar mora nastopiti relat. qui -a,e -od, ker latinščina nima spolnika (Artikel), ter bi nebilo razlike med participom relativnim in adver- bijalnim; relativ ima določni pomen. a) če se nanaša relativni stavek na sam pronomen (on, ki), npr.: Accusant ii, quos populus poscit, causam dicit, is, qui unus. relictus ex caede restat. 266 b) če relativni stavek osebo ali reč natanko opisuje, daje jej posebne znamke, ter jo razločuje od drugih. npr.: Albinus is, q u i graece scripsit historiam, qui 'corisul cum Lentulo fuit. c) če se stavi dvoje dejanj (oseb) v nasprotje (substantivno). npr.: Multo plus profidt is, qui inflammat judicem, quam is, qui do- cet (ne docens). d) kedar se ozira na števnik: unus, alter, omnis, aliquot, pauci, nemo. npr.: M uit a, quae impedita natura sunt, consilio expediuntur. Nemo- eorum rediit, qui missi sunt. e) kedar relativni stavek naznanja stalne znamke, zlasti pri geograf, opisovanju, legi pokrajin. npr.: Silva Arduenna, quae ingenti magnitudine per medios fines Trevi- rorum pertmet. f) če je odvisni stavek kot apposicija. npr. : Eo signa conferri jubet (Caesar), quae res ad inseguendum retar- dabat (ne res retardans) hostes. 2) Temporalni (časovni) stavki, kteri naznanjajo časovne razmere glavnega stavka, ter kažejo, je li se godilo glavno deja¬ nje pred, med ali po dejanju izraženem v odvisnem stavku. Slovenščina ima vezi: ko, med tem ko, potem ko, kedar, p o k 1 e r. npr.: Valerium hostes acerrime pugnantem occidunt , med tem, ko se je naj hrabreje boril. Alexander Persidis fines aditu - rus Suša urhem Archelao tradidit, ko je hotel (mislil) napasti. Aer effluens huc et illuc ventos efficit, kedar se prevaja zrak. Quibus dieti s Sulpicius discessit, to rekši = ko je to rekel. Summota eetera midtitudine senatus Alorco datus est. 8) Kausalni (vzročni) stavki, ki kažejo glavnega stavka vzroke, nagibe, pripomočke. Slovenščina ima: ker, češ da, s tem da, particip na -e, -č, -a j e, -vši. npr.: Diongsius cultros metu en s candenti carbone šibi adu- rebat capillum , ker se je bal britve. Pericles Atfienienses solis ob - scuratione territos, redditis causis, metu liberavit, s tem, da je pokazal vzroke = vzroke povedavši. Albani sacra oblivioni dede- runt, velut dvis guogue cum pairia r dieti s, češ da (ker) so bo¬ govi zapuščeni. Milites reversi sunt v er iti perfidiam sociorum, vrnili so se, boje se nezvestobe. 4) Koncessivni (dopustni) stavki, če se godi glavno dejanje vkljub odvisnega.— Slovenščina ima: da si tudi, če ravno, ako ravno, če prav, — in Ko ndicijonalni stavki III. oblike. — Slov.: ako, če. 267 npr.: Mendaci homini ne vera quidem dicenti credere sole- mus, da si tudi resnico govori. Risus interdum ita repente erumpit, ut eum cupientes tenere nequeamus, ako ravno bi hoteli. Maximae virtutes jacent omnes, v oluptate dominante, ako sladnost vlada. Pietate adversus deos su b i ata fides etiam tollitur, če je pobožnost izginila, Reluctante natura tabor irrUus est, ako se natura vstavlja. 5} Stavki, ki kažejo način, okoliščine glavnemu stavku. Tak particip ima pri sebi non — kedar je glavni stavek trdiven; nisi — kedar je zanikan. Slovenščina ima: ne da bi, da si ni, ali particip (= ohne dass). npr.: Constat, Numam non petentem in regnum accitum esse, ne da bi prosil. Picam non r e v er en s assentandi suspicio- nem, povem, neboječ se suma. Romani Graecis non rogati auxi- lium tiderunt, da si jih niso prosili. — - Or atov nisi multitudine audiente eloguens esse non pote st. Ni kil pote st evenire, nisi causa antecedente. Oic. Nota. Če doticni particip ni v rabi, vzeme se ut »o« z: da nebi. npr.: An potest Cornelius condemnari, u t n o n Marii fortima condemnetur ? §249. 6) V stavkih, ki imajo po dva glagola koordinovana, ali če je drugi pOsledek prvega, stopi prvi v particip, mesti da bi se vezala z et, que. S lov e n. ima: in, ter, pa. npr.: Sunt sidcra, quae infixa coelo non moventur, prilep¬ ljene so, ter se ne premikajo. Hannibal consulem insidiis circum- 'ventum occidit, zasačil i usmrtil. Pomponius novos milites ex Ita- lia advectos (advcxit et) in navcs imposuit, pripeljal pa del na brodovje. Nota. Pri g-lagolih, ki pomenjajo priti, dojti, oditi, stopi v par¬ ticip drugi glagol. 'npr.: Legatus ab Antiocho in castra venerat de pace affčrens mandata, prišel ter prinesel. (Liv. 37. 34). Legati superveniunt (vrh tega še poslanci pri¬ dejo) bona tantuni rep e ten te s. {L. 2.3). Veniunt annuntiantes (pridejo ter nam povejo). §250. 7) Particip nastopi mesti samostavnikov, t. j. subst. verbalia, ki imajo pomen celega stavka. — Tak substantiv se spremeni v stavek, ter particip se določi po §. 247. Slovenščina ima ali substantiv ali particip. 268 a) Part. praes. rabi se, če je naznanjeno dejanje ali stanje kake osebe v tem istem stavku med glavnim dejanjem. npr.: Eo sensu dormientes egemus r v spanju, speči, kedar spimo. Aranti Cincinnato nuntiatum est, eum dictatorem esse fac- tum, med oranjem — ko je oral. Considius de čeden s provincia satisjacere hominibus non potuit, pri odhodu. Sol oriens et o cci- dens diem noctemgue efjicit , vzhajajoče, zahajajoče. Lavanti regi hostes adesse nuntiatur, v kopelji — ko se je kopal. Orane malum nascens facile opprimitur , v začetku. b) Partic. perf. pass. in futur. pass. (za sedanje in prihod¬ nje reči) rabita se, če ima subst. verbale pri sebi genitiv (večidel genit. objectivus). Subst. verb. se spremeni v particip, genitiv stopi v glagolov sklon, t. j. tisti padež, kojega zahteva glagol po svo¬ jem pomenu. Raba ta je zlasti v navadi pri praeposieijah ob, ad , de , in, post, in sploh v odvisnih sklonih. npr.: Ab oppug n and a Ncapoli absterruerunt Hannibalem conspeota moenia, pogled na ozidje je ostrašil od napada. Lu- strum (petletna svečanost) propter captum Capitolium et consu- lem occisum condi religiosum (sveta naloga) fuit, zarad premage kapitola in umora konsula. Ante Bomam conditam Troja eversa est, pred vstanovljenjem Rima. De retinenda libertate tibi assen- tior, kar se tiče ohranitve svobode: Claudendis portis Hispani indicarunt, quid timerent , z zapiranjem vrat, vrata zapiraje. Terra mutata non mutat moreš, sprememba kraja nespreminja običajev. — Ab orto sole usque ad occideniem, od vzhoda do zahoda; ante Epaminondam natum; post Christum natum. §251. 8) Kedar je v odvisnem stavku glagol esse , ki nima parti- cipa, stopi sam subjekt s praedikatom vred v ablat. absol. in tako se nahaja veliko takih ablativov, ki spadajo k raznim vrstam stav¬ kov — največ je temporalnih. Naj češče se rabijo v takih ablativih absol. besede : auctor, dux, judex, magister, praeceptor, testis, socius, adjutor; zlasti imena višjih uradov. — kot praedikati: salvus, incolumis, invitus, vivus, religus, guietus, serenus, etc. npr.: Ciceronc et Antonio consulibus, za konsulovanja Cice- rona; Verre praetore; te judice, pod tvojim predsedništvom; me audpre, na moj predlog; natura duce, ako je narava voditeljica; 269 sapientia praeceptrice; Caesare imperator e, pod vodstvom Caesar- jevim; Romulo rege, za Romula kralja; deo propitio, ako Bog po¬ more; invlta Minerva; me inv it o abduxit pecudes, zoper mojo voljo = čeravno sem branil. — Roscio incolumi (dokler bo živ R.), non arbitratur Chrgsogonus, sese ejus patrimonium possc abti- nere. Cie. R. Am. 1. Hi utrumvis salvo officio (ne da bi oskrunili) se facere posse arbitrantur. Cie. R. Am. i. Cato, v iv o quoque S cip ione (ko je še živel) allatrare ejus magnitudinem so- litus est. Inv. 38, 52. Exigua p ar te aestats religua Caesar in Britanniam contendit. C. 4, 20. 8 er eno quoque c o el o aliguando tonat. Sen. Honores, quos quiet a r e pub lica desperant, p er tur- bata se consegui posse arbitrantur. C. C. 2, 8. Opombe za particip. §252. Ni rabiti participa vselej syntaktično, čeravno je pravilen gramatično. 1) Pri konjunkcijah naj je pravilo to: Če je odvisni stavek kratek, in ima z glavnim j eden subj eki, rabi se particip; če je obširen in s povdarkom izrekan, rabi se konjunkcija. Samo za dum = ko, dokler, so stalna pravila ta: Če je en subjekt, en kraj, en čas, takrat mora biti par¬ ticip; če pa sta subjekta in kraja razna, onda mora biti dum. npr.: Hipparchus in Marathonia pugna c e cedit arma con- tra patriam fer en s. pa: Dum ea Romani par ant consultantgue, jam Saguntum summa vi oppugnabatur. 2) če je strinjenih več odvisnih stavkov raznih vrst (tempo¬ ralni, kausalni, relativni etc.), menjava se tako, da nastopi zdaj particip, zdaj konjunkcija. npr.: His rebus gesti s cum omnibus de . causis Caesar pa - catam Galliam existimaret, in Illgricum profectus est. Tum Evan- der e x cit us concursu pastor um, postquam causam facinoris au- divit, rogitat, qui vir esset. Teč participov sme se sniti le, če so vsi enovrstni, in enega subjekta, kot: Caesar paucos dies ibi c o mm or atu s, omnibus vicis incensis, frumentisque s ucciss is in fines Ubiorum se reče - pit. (tempor.). Caesar Galliam pacatam existimayit, super ati s Belgis, expulsis Germanis, vic tis Sedunis. (causal.J. 270 3) Ogibati se je participa, kjer bi se sešlo več enoličnih sklonov, ter nastal govor dvoumen. npr.: Omnes et habentur et dicuntur tgranni, qui potesiate | sunt pcrpetua in ea civitate , quae libertate usa est (ne: perpetm potestatc in civitate usa libertate). /Senatus epistolis a legatis missis j tectis censuit (napačno). Inv. 4) N e ut rum participa perf. p as s. sam (brez substant.) j kot abl. absol. je napačen; kot: audito, cognito, comperto, nun- j tiato, edieto ut etc. (Livij ga ima, pa ni posnemati). GLAVA XIX, I. Gerundium. §253. Gerundium je deklinovan infinitiv v obliki participa futur. j pass., pa tvornega pomena. — Gerundium ima celo veljavo gla- 1 golsko, ter se veže z glagolovim sklonom, in opisuje z adverbom (ne adjektivom). Toraj: če velja glagol kot subjekt, ali pa kot objekt, rabi se infinitiv; v drugih sklonih in v akusativu s praeposicijo na¬ stopi gerundi um. Slovenščina ima ali samostavnik (često glagolnik), ali pa rabi : glagol pri raznih sklonih razno. Sklanjava glagola (t. j. infinitiva). Nom. p ar cer c inimicis honestum est — prizanašati je pošteno. Gen. 'seribendi ar s utilis est — umetnost pisanja. Dat. administrando par est —zmožen oskrbovati (za oskr- i bovanje). Acc. scriberc (doceo) disco —učim (se) pisati. a d par cendum pronus est — voljen je prizanašati. Abl. docendo discimus —z učenjem (uče) , se vadimo. §254. , Ce gerundium zahteva a ku s a ti v, nastopi neka attrakcija, namreč objekt stopi v sklon gerundia, a gerundium ravna se po objektu v spolu in številu, — to se zove Gerundivum, npr* : Gen. Ar s administrandae reipublicae. Dat. par administrandae reipublicae. Acc. ad administrandam rempublicam aptus. Abl. in administranda republica insignis. Nota. Glagoli utor, fruor , fungor, potior, rabijo se pri gerundivu kot verba activa transitiva. 271 npr.: Justitiae fr uendae cansa bene morati reges constituuntur. Ocu - los conturbatus non est affectus (sposoben) ad suum munus fungen dum. Hostes in spem p otiendorum ca str or um veherunt. Ea Ut en d a rasa sem- per vidni rogant. Pia. a) Gerundivum nastopi 1) navadno — pri dativu, pri akusat. in ablat. s praepos. 2) cesto — pri genitivu, pri ablativu brez praeposicije. by N e sme biti gerundiv 1) pri genitivu, če je objekt neutrum kakega prono- mina ali adjektiva. — Studium aliquid agendi; cupido plura cognoscendi. 2) pri ablativu, če je naglas na glagolu. — Pater non ite- rgndo laudes, sed veniam err.ori p eten d o or ahat. c) Ce je objekt pronomen me, te, se , eum, nos, vos, jednoje ali ostane akusativ, ali nastopi genitiv (objectivus) mei , tul, sui, nostri, vestri; toda gerundium di ostane za vse spole in šte¬ vila v singularu. kot: Cupidus 4 sum tui videndi; dedit sui irritandi copiam (povod, priliko); e j u s (Philumenae) videndi cupidus; venimus no¬ stri purgandi causa; vestri hortandi causa loquor. — cf. Prin- cipes non tam sui con s er v andi, quam tuorum consiliorum re- primendorum causa Borna profugcrunt. Valde sum cupidus in lon- giore te oratione audiendi. Raba gerundia in gerundiva. §255. G" e ni ti v rabi se 1) pri substantivih raznega pomena, če zastopa glagol kak drug samostavnik, ter služi za praedikat, — ars pingendi (umetnosti je več; gerundium kaže, ktero si misliš); spes vincendi = spes victoriae; studium agri coltndi = agriculturae. Zlasti pri causa, gratia — z ar a d. pri adjektivih, kteri sicer zahtevajo genitiv, kot: cupidus, studiosus, peritus, ignarus etc. pri glagolih pa ne (razun est). npr.: Leg en di semper occasio est, audiendi non semper, za branje je zmiraj prilika, poslušati ne vselej (kakošna prilika?) Nec ulla nostris aut ministrandi aut auxiliandi dabatur facultas, prilika delovati, pomagati. Cum spe vincendi abjeci- 272 sti etiam pugnandi cupiditatem, up zmage, želja bojevati se. Titus equit andi peritissimus erat , vajen jahanja—jahati. Dum- norix, navigandi insuetus , more timebat, nevešč v jadrenju. — Adhortandorum milit um causa hanc orationem exorsus est, naj bi vojake o sr čil. Interficiendorum tribunorum ettruci- d and a e plebis consilia inita sunt. Duae sunt rationes confi- ciendae pecuniae, ver sur a, tributa , dva načina napraviti si de¬ narja. Demosthenes Platoni a udi en di stodiosus fuit. Multi sunt cupidi bellorum gerendorum. Slovenščina ima ali sam infinitiv, ali substantiv ali pa stavek z da. npr.: Falsus testis dicendae causa e potestatem innom ademit, mogočnost zagovarjati se — da bi se bil zagovarjal. Nec ir a e nec ignoscendi modum repererunt, zmernost niti v jezi, niti v odpuščanju. Nota. Nekteri substantivi, kot: tempus, mos, consuetudo, consilium, ratio, jus, occasio, imajo infinitiv, in genit. gerundii (cf. §. 226 ); in sicer: infinitiv nastopi, ako se jemlje glago^ kot subjekt; genitiv stoji, ako biva substantiv kot subjekt, glagol pa kot praedikat. npr.: tempus est, lune jam abire me ~ Tb abire temporaneum est, da odidem, t. j. na času sedaj, čas je, treba je. tempus est abeundi, to je čas za odhod (ne počakovati). • cf. Ilič in provincia consulatum inire consilium erat (zz decrevit)- Nam tam pugnandi, cjuam diffug iendi fuit utr or umgue consilium (kako- šen sklep?) 2) Pri est ima latinščina včasi genit. gerund. s tem pome¬ nom, da kaže, na kaj meri dejanje, za kaj je sposobna stvar, čemu služi. npr.: Begium imperium initio conservandae libertatis, augendaegue reip. fuerat. Quidquid tribunus plebi loquitur, et si prodendae p atriae , dissolvendaeque reipublicae sit, adsuestis audire, naj si meri na izdajo domovine. §256. D a ti v rabi se sploh pri besedah, ktere sicer zahtevajo dativ« 1) pri substantivih, a) ki so imena uradov, b) comiiM, locus, dies — kedar kažejo namen dejanju. npr.: Duumviri creati sunt aedibus dedicandis , za p°' svačevanje. Decemviros le gib us s crib en dis intra decem ctnnos et creavimus et sustulimus. Philo Bomae juri dicun d o sors ev ' nit. Tr iumviri coloniis deducendis. Expedabant, quam m 0,1 consulibus ere andi s c o miti a indicarentur. Golli haud prodh 273 ubi nune Aquileja est, locurn o p pid o condendo ceperunt, za vstanovljenje, zidanje mesta, (locurn castris metandis designare). Omnibus hib er ni s oppugnandis hic dies dictus est, dan odločen za napad. Tum legibus condendis opera dabatur fbolje: ope¬ ram dar e, ut — j. 2) pri adjektivih — par , impar ===== zmožen, nezmo¬ žen za kaj (vselej), kot: Divites oneri f er en do p ar e s; sol- vendo sumim])ar; par disserendo; aptus, utilis,idoneus, accomodatus imajo dativ včasi, — pa bolje ad c. accus. npr.: Aqua nitrosa (slana, solnata) utilis est b ib endo (bolje ad bibendum). Charta emporetica (kupljeni papir) inutilis est seri- bendo. Plin. 8) izmed glagolov imajo vselej dativ: adesse, interesse, praeesse. npr.: Etenim qul (zakaj ?) praeesse a gr is colendis flagitium putas? Cie. B. Am. 18. Alicui senatus c on s uit o seribendo La- mia adfuit (pričujoč pisanju). Yčasi imajo dativ: studere (bolje: infin.); operam dar e (bolje: ut ), intentus esse, sufficere, tempus impendere (bolje ad c. acc.J. §257. A k u s a t i v rabi se pri praeposicijah; često pri ad, ki kaže namen; redko pri in, ob, inter. npr.: Ut ad cursum equus, a d ar andum bos, a d inda- ga n dum canis, sic homo ad int elligendum et agendum natus est. Sensus ad res p er spiciendas idonei. Non solum ad dis c en dum propensi sumus, verum etiam a d docendum. Par s exercitus a d po pulandum agrum missa. Duorum mensium spa- tiumdatumest ad legem inspiciendam. Omnesvires in liber- tat e m defendendam contulit. Cie. Phil. 10 , 8. Cicero inter agen¬ dum nunquam est destitutus scientia juriš. Flagitium est eum con- demnare, a quo ob absolvendum pecuniam acceperis. paratus ima ad , tudi infin. insuetus ima ad, tudi genit, tudi infin. §258. A b 1 a t i v rabi se 1) brez praeposicije kot instrumental. — Sloven. part. praes. (-e, -č, -aje), tudi substantiv s praeposicijo. 2) s praeposicijo a, de, ex, .in (kot gerundiv je enak partic. futur. pass. cf. §. 2£0 ; b). 18 npr.: Hannibal varie militum ver sat animos, časti g and o adhortandoque, grajaje in apominjevaje. Hominis mens dis- cendo alitur, et cogitando . z učenjem in misle. Ab iisdem tri- bunis mentio de a gr is dividendis illata est, o delitvi. Pueri ne verberibus guidem a contemplandis rebus (od premišljevanja), perquirendisque (od preiskave) deterrentur. Virtutes cernuntur in agendo , po delovanju. Ex providendo est appellata pru- dentia. Hannibal visenda Čapu a magnam diei partem consumpsit. II. S u p i n u m. Latinščina ima dva s u p i n a, ki sta obliki glagolskega samo- stavnika; na -um (accus.J, na -u (abl.). Supinum na -um ima pomen kakor slovenski nam eni v- nik, namreč namen pomikanja iz kraja na druzega, in je tvo¬ ren, ter zahteva sklon svojega glagola. kot: Prišla sem semkaj vaše pomoči iskat — rogatum, quae- situm, impetratum; spat iti — cubitum ir e. npr. : Populus Campanus nos legatos misit, amicitiam peti- tum, prijateljstva prosit. Miscrunt Delphos c on s uit um, guidnam facerent, vprašat. Targuinius or obal Veintes, irent ul tu m suas veteres injurias. Lacedaemonii Agesilaum bellatum miserunt. Copias dimisit Caesar hiematum, zimovat. Nota 1. Slovenščina ima namenivnik tudi pri glagolih dati, izro¬ čiti (Janežič, 401. 6), kjer rabi latinščina part. fut. pass. cf. dal je sina učit, filium erudiendum tradidit; vestes reficiendas curavi, dal sem obleko popravit, popravljat. Nota 2. Glagoli s pomenom hiteti, kot: festinare, properare, accele- rare, matur are, vežejo se z infinitivom. Supinum nima obširne rabe, mesti njega so druge oblike navadniše. npr. : Legati venerunt pacem petitum = qui (ut) p. peterent pacis petendae causa ad pacem petendam pacem petituri. §260. Supinum na -u je trpnega pomena, in ne zahteva sklona. 1) Kabi se: a) kot abl at. na vprašanje — - od kod? npr.: cubitu surgere, v e n atu redire. 275 b) pri substantivih: fas, nefas. c) pri adjektivih: facilis, difficilis, incredibilis, mirabilis, hone- stus, turpis, jucundus, utilis, horribilis etc. 2) Naj bolj navadni so: dictu, factu, cognitu, auditu, inventu, memoratu. Slovenščina ima tukaj infinitiv s predlogom za, ali brez za, in tu je v sloven. infinitiv kot subjekt, v latinskem pa je dopolnek praedikata. cf. Haec res difficilis est dictu = ta reč je težka za povedati, pa: To reč je težko povedati = dicere hanc vem difficile est. npr.: O multa dictu gr avla, perpessu aspera, težko po¬ vedati, hudo za trpeti. Quid est tam jucundum cognitu atgue auditu , quam sapiens oratio f Hannibal (incredibile dictu) biduo Adrumetum pervenit. Plerague dictu, quam re (storiti), sunt faci- liora. Si koc fas est dictu. Nefas est dictu, miseram fuisse Fabii senectutem. Quod optimum factu videbitur, facies. Alpinus amnis omnium Galliae difficiUimus tr a n situ est. Tudi ta supinum ni obširne rabe; zlasti pri adjektivih obli¬ kuje se raje drugače: npr.: mesti: Bes facilis est inventu — rabi se: res facilis est ad inveniendum, rem invenire facile est, rei inventio facilis est, res facile invenitur, rem facile invenies etc. GLAVA XX, Particulae (členki). I. Conjunctiones (vezniki). §261. 1) Copulativae (spojni, vezavni): et, que, ac (atque) — i, in, ter, pa, a; etiam, quoque — tudi, še celo; nec , neque — ne, ni, niti, in ne, pa ne, tudi ne, še ne. Nota. que je enklitičen, ter se stavi za besedo; prideva se tudi eno- zložnim praeposicijam, zlasti kedar se ista ponavlja (jpro vita civium, proque universa patria) ; vendar se devlje raje k substantivu (in templisque). et — rabi se, če se navaja več različnih, za-se veljavnih reči, in kaže vnanjo zvezo, 276 npr.: Nostri a duce et a for tuna deserebantur, vodja in sreča. Stultitiam et temeritatem et injustitiam et intemperantiam dicimus esse fugienda. ac, atque (ac ne rabi se pred vokalom in črko h) — pridevlje prvi reči se kaj jej pripadajočega (bodi si srodno ali nasprotno). Rabi se, če ste dve stvari enakoveljavni, zlasti kedar ste si synonyma; če druga prvo bolj opisuje, razlaga; če konkretnemu pojmu pridaj e splošnega. npr.: dies atque noctes , dneve in (še) noči sem porabil. Bes tanta atque tam atrox, tolika in tako zlobna reč. Consociatio hominum atque communitas, združenje in medsobnost (občinstvo). Hebeti ingenio atque nullo, topega in nikakoršnega uma. Urbs ex omni impetu, atque totius belli or e a c faucibus erepta est atque servata. Perfectus atque absolutus sermo, dovršen in dognan; oro atque obsecro, prosim in rotim. atque rabi se tudi v prestopu govora na drugi oddelek po vvodu. (atque ut inde oratio mea proficiscatur, unde exorsus sum etc). que — veže dve v eno celoto spadajoči reči; bodi si, da daste obe jeden pojem, bodi si, da druga posleduje iz prve; pri naštevu več stvari sklepa naštev. npr.: Senatuspopulusque Bomanus (skupno). Quaepertinent ad victum cultumque (skupno). Post proelium Philippense interitum- que Cassii (posledično). Bedite in patriam, ad penates, ad conju - gts libtrosque vestros (pošte vno). Hostem devicit oppressitque , pre- zamagal ter uničil (posledično). nec, neque, in, ne, ter ne, a ne, pa ne, tudi ne, niti — raoj se, kedar je drugi člen zanikan, naj A je prvi ali nikan ali prinikan. npr.: Opinionibus vulgi rapimur in errorem nec vera čemi - mus, ter ne vidimo resnice. Tcstes non sciunt, nec viderunt , nevejo niti so videli. Ako pa je drugi prinikan in posledek zanikanega stavka, rabi ac, et. npr.: Proelio commisso impetum hostes ferre non potuerunt, a c terga verteruut, niso mogli, ter so idr. Non animo dejiciam, et, quod suscepi, ptrjiciam. etiam, tudi, še celo (v prinikanih stavkih) ne quidem ) šene, ne, niti ne (v zanikanih stavkih) —■ veže včasi kakor 277 et enakoveljavne reci. — Cešče rabi se tako, da prideva prvej reči kaj bolj važnega, ter povzvišuje rek. npr.: Si infantes pueri, mutae e ti a m bestiae paene loquuntur, še celo živali. Hic adjutorem servirni contra dominum repudiavit, tu etiam accusatorem adhibuisti, celo za tožnika si porabil ga. In - genioso homini esse ego iratus, ne si cupiam quidem, possum, nemorem, niti ne ko bi hotel. Ingemiscere nunquam viro concessum est, ejidatus ne mulieri quidem , še ženski ne. quoque, tudi, ravno tako — prideva enako veljavne reči; rabi se le pri samostavnikih in zaimenih, — ne pa pri glagolih in pridevnikih; in se zapostavlja naglašeni besedi. npr.: Quod ego facio, tu quoque animum inducas. Reliquae quoque virtutes per se colendae sunt. Nota. Če se veznik opusti, zove se to asyndčton (brezvezje). Veni, vidi, vici. Catilina abiit, excessit, erupit. Če je navedenih več reči in ima vsaka svoj et, que, zove se polysyn- dMton (mnogovezje). § 262 . Po dvojni vezniki so v navadi: et — et, i — i, in —in, pa — pa, nekaj — nekaj; slovenščina rabi pa še raje jeden veznik ali: in pa. neque — neque, nec — nec, neque — nec, nec — neque, niti — niti, ne — ne, in ne, ne pa. neque — et, et — neque, ne — in, in ne, pa ne, nekaj — nekaj ne. npr.: Audivi TJlixem fuisse et audacem et malum, predrzen in (pa) zloben. Atticus mendacium neque dicebat neque pati po- terat, niti govoril, niti trpel. Natura neque nata est, et aeterna est. Pompejo et animus praesto fuit, nec consilium defuit. Et delec- tare et prodesse; nec delectare nec prodesse. nec — nec deli včasi splošno zanikano reč. (Nemo, nec pater nec filius, nihče, niti oče niti sin). que — que rabijo pesniki. Y prozi samo pri relativu, ali če je jedna beseda kak pronomen person.: quique — quique; seque hostemque perdidit. cum — tum, to — in zlasti v (to), (to) — pa tudi (to), i — i zlasti, kakor — tako posebno. npr.: Volvendi sunt libri cum aliorum, tum imprimis Cato- nis. Ex victoria cum multa mala, tum certe tgrannis existet (samosilstvo). 278 modo — modo, tum — tum, zdaj — zdaj, časi — časi, nekaj — nekaj. npr.: Modo ait, modo negat. zdaj pritrdi, zdaj zanika. Oitus modo, modo tardus incessus, časi hiter, časi počasen hod; časi hitro, časi lagoma. Disserens in utramgue partem tum Graece tum Latine , zdaj grški, zdaj latinski; nekaj grški, nekaj latinski. non tam — quam, ne toli — koli, ne toliko — koli¬ kor, manj e a, nego b = bolj b, nego a. npr.: Non tam fratri pietatem quam patriae praestitit, ne toliko bratu, kolikor očetnjavi = bolj očetnjavi, nego bratu. cf. Slo ven.: Jabelko ni tako dobro, kakor lepo = bolj lepo kakor dobro. Sloven. ravno tako — kakor Jatini se tako: a) tam — guam., če sta oba člena enakovažna. npr.: Tam esse clemens (milosrčen) tgrannus, quam rex impor- tunus (okruten) potest. Tako mehkočuten samosilnik, kakor ne¬ ugoden kralj. b) non minus — quam, če ima povdarek prvi člen. npr.: P a tri a hominibus non minus čara esse debet , guam liberi, ne manj očetnjava nego otroci = ravno tako. c) non magis — quam, če ima povdarek drugi člen. npr.: Domus er at non domino magis or namento, quam ci vi¬ ta ti, ne bolj gospodarju kakor mestu ==. ravno tako. non modo, non solum, non t ant um ■— sed etiam, v er um etiam, sed potius , ne le, ne samo — ampak tudi, pa tudi, marveč. npr.: Tu autem non solum natura et moribus, v er um etiam studio et doctrina sapiens es. N egu e vero se Milo populo solum, sed etiam senatui commisit; n egu e senatui modo sed etiam publicis armis. non modo non — sed ne ... quidem, ne samo (to) ne — ampak še ne (niti) to. npr.: Non modo non irasci, sed ne dolere guidem licet, ne le ne jeziti se, ampak še žalovati ne smemo. Nota. Latinščina sploh rada veže posamezne misli z vezniki, tako nainreč, da se nasloni sledeči stavek na prednjega z dotičnim veznikom. Zlasti je quod, quod si često v rabi; — ta quod neprevaja se, ali pa se tako, kakor bi bil pred si, nisi kak: et, autem, enim etc. (Izgledov pri Cie. in drugih mnogo). 279 §263. 2) Adv er s at iv a e (protivni): sed, v er um — ali, nego, ampak, toda; a ute m, vero — a, pa, pak; at — ali, toda, toda vendar, ali vendar; atqui — in vendar, pa vendar, ko pa, ker pa; tam en — vendar, vendar le; sed tam en — pa vendar, toda vendar. sed — v vaja stavek, ki prednega (prinikavnega) omejuje in popravlja, zanikanega pa omeče. npr.: Ingeniosus komo, sed (toda, ali) in omnivitainconstans. Otii fructus est non contentio animi, sed (ampak) relaxatio (odmor). sed — rabi se časi, Če se govor odkrhne, ter prestopi na kaj drugega: Sed haec parna sunt, veniamus ad majora. Ego sane a Quintio dissentio (tega ne bom razlagal). Sed ea, quae restant, audiamus. verum — ima tak pomen, kakor sed, samo da je mehkeji. npr.: Hcrmagdrae peccatum reprehendendum videtur, verum (ali) brevi. Non quid nobis utile, verum (ampak) quid oratori ne- cessarium sit, quaerimus. vero — nadaljuje prednji stavek, ter navaja kaj še bolj važnega. npr.: Quod cxpetendum, id approbandum; quod vero (kar pak) approbaveris , id gratum hab tildam. Scimus nostris moribus musicen abesse a principis ptrsona (ne pri stoji se mu); saltare vero in vitiis poni. plesati pa šteje se v greh. tum vero — po tem pa. in potler; jam vero — sedaj pa: age vero — nuj; verum enimvero — in res, resnično. autem — postavlja kaj različnega prvemu stavku nasproti, npr.: Ig noti, quum facitm ejus intu^i\ntur, contemiubant. qui autem virtutem noverant, non poterant admirari satis , kteri pa so poznali. Ggges a nullo videbatur; ipse autem omnia videbat. autem včasi samo veže nadaljevanje govora, npr.: Nune quod agitur, agamus; agitur autem (namreč, pa) liberine vivamus, an mortem obeamus. Včasi prideva samo kako razlago: Foedera et leges (erant autem eae duodecim tabulaej conquiri jusšerunt. iN" ota. autem, vero zapostavljata se prvi besedi stavka, ako pa je prva kak predlog, onda drugi. at — rabi se, če se navaja ravno nasprotje, ali kaj nepri¬ čakovanega; rabi se zlasti v ugovarjanju. 280 npr.: Non cognoscebatur foris, at domi; non ab alienis, at a suis. Brevis nobis a natura vita data e st; at (toda) memorid bene redditae (dobro končanega) vitae sempiterna. Id quum omnibus mirum videretur; at (ali) Ule merito, inguit, facio. atqui — rabi se, če se na prednji stavek trdivno ugovarja, npr.: O rem, inquis, difficilem et i ncxplicabilem; atqui expli- canda est, pa vendar se mora razviti. atqui se rabi tudi pri sklepanju v drugem členu, npr.: Mor s aut negligenda aut optanda; atqui (ker pa) ter- tium non est, quid igitur timeam? tamen — stoji v glavnem stavku pri dopustnih stavkih, in je korrelativen z etsi, tamesti , quamquam, quamvis. npr.: Tametsi miserum est, tamen possim ei aliquo modo ignoscere (čeravno — pa vendar). tamen navaja reči, ki jih vsled prednjega stavka ni bilo pri¬ čakovati. npr.: Hi oratores non sunt molcsti, sed tamen insident et urgent. §264. 3) D i s j un čtiv a e (ločivni): aut, vel — ali, ve, sive, seu — ali pa, ali tudi; aut, ali; aut — aut, ali — ali, loči pojme, ki so si nasprotni, ter izključujejo drug drugega; loči tudi pojme med seboj različne, tako da velja vsak za-se. npr.: Quaedam partes terrae incultae sunt, quod aut frigore rigent, aut uruntur calore. Hic vincendum aut moriendum est. Oni¬ ma bene sunt oratori dicenda, aut (ali pa) eloquentiae nomen re- linquendum est. Oratio aut optime sonat, aut rem maxime exponit. De hominum genere, aut omnino de animalium loquor. aut, aut — aut rabi se časi mesti neque, neque — neque, ako je spredej splošna nikavnica: nemo, nihil, nusquam, neque etc. ter je tako celi stavek zanikan, aut pa le podaja oddelke; to je zlasti v vprašanjih, ki imajo pomen zanikavne trditve. npr.: Neque enim sunt (nije), aut (niti) obscura aut (niti) non multa post commissa. Num aut Ule lanista (borec) omnino gladio recessisse videtur, aut iste discipulus magistro de arte conce- deref (= neque recessit, neque concedit). Consciorum nemo a ut latuit aut fugit. TJbi sunt ii, quos miseros dicis, aut quem locuiu incolunt? (= nusquam sunt, nec ullum locum incolunt). Quid habet ista res aut latabile aut gloriosum? 281 vel, ali; vel — vel, ali — ali, kaže na različne reči pa ne nasprotne, ter naznanja, da velja ena ali druga dveh (več) raz¬ ličnih reči. (eno bode, a ali b). npr.: Opinabantur, regemvel hostium fcrro, vel inopia pau- cis diebus periturum. Nisi quis cleus vel casus subvenerit. vel — rabi se, kodar se beseda z drugo zamenja, ali, če se vzame primerniši izraz. npr.: In ardore coelesti, qui aether vel coelum nominatur. Lau- danda est, vel etiam amanda civitas. Oppidum vel urbs. Venit Epicurus, homo minime nialus, vel poiius optimus, da, celo. ve, ali (enklitika)— rabi se pri čisto malenkostnem razločku, npr.: Venerunt post concionem duabus iribus v c horris, dve ali tri ure pozneje. Esse, ea dico , quae čemi tangive possunt. sive (seu), ali; sive — sive, bodi si — bodi si, naj si bo — ali, rabi se, če sta navedena dva vzroka, pogoja, slučaja, pa ni določeno kteri je glavni (ono je, bodi si a, bodi si b). npr.: Helvetii, sive eo timore perturbatos Bomanos a se dis- cedere emstimarent, sive eo, quod frumentaria re interdudi posse confiderent, insegui coeperunt. Ita sive času, sive consilio deorum princeps poenas persolvit. sive rabi se, če se vzameta za jeden pojem dva izraza, pa ni določeno, kteri je boljši; tudi sive potius, če se izraz popravlja. npr.: Mundus sive cosmus. Lamnius urbem matri seu nove- rcae religuit. Quid perturbatius hoc ab urbe discessu sive po¬ tius fuga 1 §265. 4) Causales (vzročni, razločni, do kaz o va vni): nam, enim — zakaj, kajti, saj. (nam stoji vselej od začetka; enim za eno ali drugo besedo). nam, enim — potrjujeta prednji stavek, ker mu navajata vzroke ali pa razloge; — nam je krepkeji, enim šibkeji. npr.: Celebratote, Quirites, illos dies cum conjugibus ac libe- ris vestris. Nam multi saepe diis honores habiti suni, sed profecto justiores nunguam. Eadern constituendarum legum causa fuit, quac regum; jus enim semper guaesitum fuit aeguabile, nec enim aliter jus esset. nam — sloven. namreč razlaga včasi prednji stavek, Y 282 npr.: Berum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in corporibus, aut in animis, aut extra esse possunt. J^ota. Sloven. namreč ne latini se, kedar se naštevajo osebe ali pa izgledi; npr.: Alcibiadem tres historici summis laudibus extulerunt: (namreč) Thučtjdides, Theopompus, Timaeus. Sestavljenoi: nmnque, etenim, enimvero nadaljujejo govor, tako da nam- que daje vzroke, etenim razloge, enimvero zatrjuje. §266. Vzročni (causales) v odvisnih stavkih so: quia , quod, quum (cf. §§. 185—188), quoniam, quando, quandoquidem — ker. quia — kaže vnanje, resnične (objektivne) vzroke; quod — domišljene (subjektivne), ki bi utegnili biti; quum — rabi se, 'če je kak dogodek dejanju vzrok, ali razlog. npr.: N on ea res me deterruit. quominus liter as ad te mitte- rem, quod (ker ) tu nullas ad me miseras ,• sed quia (ker ) nil quod scriberem, reperiebam. Ita fit, ut adsint, quod (morda, menijo) offi- cium sequuntur, taceant autem, quia periculum metuunt (to je res). Diongsius, quum in communibus suggestis consistere non auderet, concionari ex turri alta soltbat. quomam (— quum jam) — rabi se, če se vzamejo okoliščine resnične za vzrok, razlog dejanju. npr.: Vos Quirites, quoniam jam nox est , in tecta vestra dis- ceditc. Quid nune? quoniam ambo nos delusistis (ukanila), datisne argentum f quandO, quandoquidem, ko =’ker — blizo enakega pomena s quoniam, samo da je temporalni smisel bolj naglušen. npr. : Quando id non potest fieri (ker = ko = kedar), quod vis, id veliš, quod fieri potest. Quando quidem apud te nec auetoritas senatus nec aetas mea valet, tribuno s pl. appello. L. 8. 33. §267. 5) Co n c lu s iv a e .(sklepavni, p osledični) so : itaque, igitur, ergo, ideo, idcirco . proinde — tedaj, toraj, za-to, in tako, po tem. takem. * itaque rabi se, če naznanja stavek, kaj se je zgodilo z ozi¬ rom na okoliščine izražene v prejšnjem stavku. npr.: In Phocione tantum fuit odium multitudinis, ut nemo ausus sit eum liber sepelire ; itaque (zato) a servis sepultus est. 2m Nostri aeriter in hostes impetum fecerunt; itaque (in tako) hostes repente procurrerunt. igitur, t e d a j — rabi se pri logičnem sklepanju (stavi se zadej). npr.: Si mentiris, mentiris; mentiris autem, mentiris igitur. Si est aliguid in rerum natura , quod hominis mens efficere non possit, est certe id, quod efficit illud, homine melius. Atqui res coe- lestes ob homine confiti non possunt. Est igitur id, quo illa confi- ciuntur, homine melius (ker pa — tedaj). ergo, to raj (močneji nego igitur) — rabi se v logičnih skle¬ pih, če drugo mora nastopiti iz prvega. npr.: Ne fugam quidem facilem aut tutam habebant; pauci er g o effugerunt. Neg at haec filiam me suam esse; non er g o haec mater mea est. ideo, idcirco, propterea, zato. zarad tega, zatoraj — kažejo nasledek prvega stavka. npr.: Nihil laborabas; ideo, quum opus est , nihil habes. Id aliud alii esse videtur: idcirco alius alio nomine appellat. Quia mihi natalis est dies; pr opter ea te vocari ad coenam volo. quare, guamobrem, guapopter, guocirca, česar radi, in zato, in za tega del, zavolj česar — vežejo nanašavno na prednji stavek. proinde, dakle, po tem takem, naj to raj — rabi se samo v zapovednih stavkih. npr.: Vercingetorkc tempus vidoriae venisse demonstrat; pro- inde (naj toraj) agmine impeditos adoriantur. Proinde aut exeant, aut guiescant, dakle naj ali idejo ali mirujejo. C o n diti o n al e s (pogojni): si, si non, nisi, sin, glej §. 219. §268. II. Neg ationes (n i k a v n i c e). / 1. Pomen. non — samo zanikuje, da ni časa, da se dejanje negodi (non čredo, non est intus). haud — zanikuje kakor non, toda mehkeje, z nekako vzdrž¬ nostjo, in bolj subjektivno; rabi se pri adjektivih in advorbih (haud magnus, ne kaj velik, haud bonus , ne ravno dober; haud satis, ne prav dosti). pri glagolih se ne rabi, rasun v haud scio an, nevem oe ne = bržkone. 284 ne — je branivna nikavnica, odbija misel, naj se T\e god dejanje; rabi se pri imperativu in imperativnem konjunktivu. ne velja za non pri: ne quidem , neque, nequeo, nescio, nemo (non Jiomo). nullus (non ullus), nunquam (non unquam). Nota 1. non rabi se za sloven. malo v rekih: tako malo — adeo non, tam non; kako malo — quam non. (Tako malo skrbijo nekteri — adeo non curant; kako molo skrbijo nekteri — quam non curant). Nota 2. ne — quidem rabi se tako, da stopi med ne in quidem ona beseda, ktera ima logičen naglas. npr.: Ne Gaj us quidem id tentavit, tega še Gaj ni poskušal; Gajus id ne tentavit quidem, Gaj tega še poskušal ni; Gajus ne id quidem ten¬ tavit, Gaj še tega ni poskušal. Nota 3. Za sloven. ne pa, in ne, a ne, ter ne, rabi se: d) et non, ac non mesti neque, če je ena beseda zlasti zanikana. npr.: Constanter et non timide, stanovitno, ne pa strahljivo. b ) sam non pri strogem nasprotju. npr.: Haec morum vitia sunt, non senectutis, napake šege, ne pa starosti. §269. 2. Raba. Nikavnice stoje navadno pred tisto besedo, kojo zanikujejo, a) če je zanikan celi stavek, t. j. da se praedikat odreka, stoji ona pred glagolom, in v sestavljenih oblikah pred pomočni¬ kom ('est, sunt). npr.: Sapiens temeritatem non laudat. Non argo sunt homines deliciis afflueutes audiendi; homines deliciis affluentes au- diendi non sunt. b) če ima logičen povdarek zlasti jedna beseda zanikan, stoji nikavnica pred tisto. npr.: Vi possidetur, quoties vel non dominus vi dejectus est. Cethegus bomo non prob atissimus c) če ima nikavnica prav tehten povdarek, stopi stavku na čelo. npr.: Non, si tibi antea profuit, s emper proderit. d) Le pri glagolih dicendi, sentiendi devlje latin. negacijo k glavnem glagolu, ki pa meri na odvisni infinitiv; kot: negare (reči da ne idr.), non censere (misliti, da ne), non arbitrari , non putare, non existimare etc. npr.: Negavi, me id facturum esse, rekel sem, da ne bom tega storil. e) Različno od sloven. ne sme mora. stati sam, če je prvi člen prinikan, drugi pa zanikan; tu se ali glagol ponovi, ali rabi — non item. npr.: brati znam, pisati pa ne. — Vincere scis, victoria uti nescis. Scio Latine, non item Graece. 285 §270. 3) Dve nikavnici. Ce ste dve negaciji v stavku, ovrže prva drugo; v sloven¬ skem pa se krepijo (nikdar nobeden ti ne bo verjel). To je zlasti pri rekih : non nescio, non ignoro — ni mi ne¬ znano = znano mi je; non nego, priznavam; non possum non, ne morem da nebi =-moram. cf. Quod (stil. navigare) fortasse non n o ll e m, si possem ad otium (za kratkočasje). Non potui non dar e liter as ad Caesarem. Nota. Nikavnice se pa ne ovržejo, ter stavek ostane zanikan, če prva splošno zanikuje, in druga \neque — neque, ne — quidem), prvo nadaljuje in razlaga. npr. Non medius fidius (bormež, za boga) prae lacrimis possum reliqua ne c cogitare ne c scribere, nemorem niti misliti niti brati. Nemo nnquam n e- que orator neque poeta fuit, qui quemquam meliorem quam se putaret. Non praetereudum ne id quidem, ni prezirati še tega ne. (cf. §§. 264, 269). Ce se nahaja non v jednem stavku z nikavnicami: nemo, nihil, nullus, nunguam, nusguam. gledati je, stoji li non pred ono, ali za ono. a) če je spredej, ovrže negacijo, ter splošno prinikuje. Tako: non nemo , ne nikdor = marsikdo, non nulli, ne nobeni = nekteri, non nihil, ne nič = nekaj, non nunguam, ne nikdar = včasi; h) če je zadej zanikavnice, onda spada k glagolu ter daje s prvo nikavnico krepko trditev. Tako: nemo non, ni ga ki nebi = vsak, nihil non, nič kar bi ne = vse, nusguam non = povsod, nunguam non = vselej. npr. Video de istis abesse non nemi nem, nekteri, dokaj jih. Aperte adulantem nemo non videt, nisi gui admodum est excors, vsak vidi. Nihil non ad rationem et tamguam ad artem dirigebat , vse je vravnal po pravici in razumu. Id dicere nunguam non est ineptum, vselej. §271. HI. Adverbia (prislovi — členki v ožjem po¬ menu). 1) Nae, vero , profecto, certe, certo, sane. Ysi ti imajo ta po¬ men, da zatrjujejo izrek; toda med saboj so si različni. 286 nae, pač — je subjektivnega pomena, rabi se pri zaimenih. npr.: Nae ego homo infelix, jaz sem pač nesrečen človek, vero, res, pač res — zlasti v priznavnih odgovorili, npr.: Fuisti saepe, čredo, in scholis philosophorum. Vero, ac libenter guidem. profecto , res, resnično — kaže na objektivno gotovost reka. — npr.: Moreš et instituta nos profecto melius tuemur. certe, certo, res, gotovo — različna sta si v tem, da certe zatrjuje celi stavek in je subjektiven, certo zatrjuje jedno besedo in je objektiven. primeri: Certe hoc scio, gotovo vem = res je, da vem, certo hoc scio, za gotove vem = vem, da je res. ngr.: Certe, si animus nihil praesentiret, non totiens de ipsa vita dimicaret. Sapieniis est, nihil ita exspectare, quasi certo futurum. certe je = slovenskem vsaj, če subjektivno pritrjuje od¬ delek, ako že nevelja celo. npr.: Quamvis non fueris suasor, approbator certe fuisti, če nisi nasvetoval, pa si vsaj potrdil. 2) Nimirum, scilicet, videlicet, nempe , guippe — kajti, namreč, se ve da, kaj pa da, naravno, pač res, in sicer. Rabijo se, kedar se dodaje razlog (povod) prejšnemu stavku, nimirum — naznanja, da ja misel neovrgljiva, npr.: Est illud maximum, animo ipso animum videre; id ni¬ mirum habet Apollinis praeceptum, ut se guisgue noscat, kajti to pomeni, izrek Apollinov idr. scilicet, videlicet — pravita da je razlog čisto naraven (sam po sebi umeven). npr.: D ar ms in Juga negavit se unquam bibisse jucundius; nunguam videlicet sitiens biberat, se ve da, ker ni nikdar žejen pil. Cur igitur eos manu misit (osvobodil)? metuebat scilicet, ne indicarent, bal se je namreč. nempe, saj — rabi se, če človek meni, da mu drugi pri¬ trdijo; v odgovoru na vprašanje je jednak slovenskemu: menda? kaj ne? npr.: De templis loguimur relinguendis; guid tandem de sa - cerdotibus f Vestalibus nempe una illa sedes est, saj vendar imajo 287 samo to bivališče. Quos ego orno? nempe eos, qui ipsi sunt orna¬ menta reipublicae? menda one, ko ji so sami kine? quippe — ima blizo tisti pomen (nempe). npr.: Hi milites, postquam vietoriam adepti sunt, nilil reliqui vidiš fecerc; quippe (saj tudi) secundae res sapicniium animos defatigant. Rabi se cesto: quippe qui, quippe quum, če so ovi stavki v razlog. 3) Otuidem — naglasa zlasti jedno besedo v stavku in se prevaja na slovenski razno : saj, vendar, pač, namreč, jicer. npr.: Id q uide m calamitatc edoeti memoria rdinere debemus, imejmo vsaj to v spominu. Nune quidem profedo Romae es, sedaj si vendar res v Rimu. Mihi quidem persuasum est, jaz vsaj sem prepričan. Multa utilia quidem, sed non honesta, marsikaj je sicer koristno, pa ne pravedno. Apud Graecos anti- quissimum edodis genus est poetarum, Homerus quidem (namreč) et Hesiodus fuerunt ante Romam conditam. 4) Fortasse, f ori stan, forte, m,prebit, morda, uteg¬ nil bi — omejijo rek, in povejo, da bi se moglo (utegnilo) zgo¬ diti kaj. fortasse (z indikativom) naznanja mogočnost bolj gotovo, forsitan (s konjunkt.) je bolj dvomljiv, negotovo izražujoč. forte rabi se pri si, nisi, ne, num (morda kdo je = si quis). npr.: Requiretur fortasse nune, quemadmodum reliquumpos- sit magnum esse bellum. For sit a n guaeratis, quis iste fur or sit. Ibo et višam liuc ad eum, si forte est domi. Si quae te f ode res aliqnando offenderit. 5) Modo, tantum , solum, dumtaxat — samo, če; saltem — vsaj, naznanjajo, da velja samo jedno, drugo je iz¬ ključeno; in sicer: modo — v oziru stopnje (više ali niže), in omenjuje besedo, tantum — v oziru števila, in deva v nasprotje z drugim, solum — je izključiven, in prideva praedikat le eni reči. dumtaxat = slo ven. prav za prav — kaže da velja prae¬ dikat le v enem oziru. 288 saltem — kaže, da se zniža množina ali stopnja na jeden predmet, (če ne vsega, vsaj to). npr.: Qui ea mediocriter modo consideraverit, le malo. S eno s tantiem, denarios exegit. No m en tantum virtutis usur- pas, quid ipsa valeat, ignoras. De una sol um re dissident, de ce- teris congruunt. Nos a n im o duntaxat vigemus, res familiaris perdita est. Consules potestatem habebant temp or e duntaxat anuam, jure ipso regiam. Si illud non licet, saltem hoc licebat. Si alia mernbra vino madeant, cor sit saltem sobrium. Dodatki. J. Razstava besedi. §272. V porazstavi besedi (ordo verborum) je latinščina, kakor slovenščina, jako gibčna. Kakor slovenščina, drži se po obče tudi latinščina’ logičnega smisla, t. j. stavi besede v reku tako, kakor nastajajo misli v duhu. "Vendar nastopijo mnoge spremembe, bodi si z ozirom na prednji ali sledeči stavek, ali po namenu osebe govoreče, po važnosti posameznih pojmov. Pičnih pravil ni moč staviti, ,pač pa nekaj občnih načel. V prostem stavku. Cim važniša je beseda, tem imenitniše mesto zavzema. Naj važniši je subjekt, potem praedikat. Naj imenitniše mesto v stavku je prvo, potem zadnje, naj- manje veljave je sreda. §273. Splošna pravila: A) gramatični, JB)'rh e torič ni red. A. 1) Subjekt stoji od kraja, praedikat na koncu stavka, objekt pa v sredi. — To je navadni (gramatični) ali naravni red. 2) Kar spada k subjektu in substantivu sploh, stoji za njim (adjektiv, apposicija, genitiv, substantiv s praeposicijo); kar spada k praedikatu, stopi pred njega (neposrodnji objekt [akusativ], po- srednji objekt [odvisni skloni], adverb) — to oboje je v sredi med subjektom in praediketom. 3) če je več pojasnil v stavku, stopi glagolu naj bliže tisto, na ktero glagol meri, prvo med drugimi pa tisto, ki ima naj moč- neji naglas; primeri: 289 Pater l ib rum donavit; pater filio suo lih rum donavit; pater magno c um g audi o filio suo libr um donavit; pater hodie mag no cum gaudio filio suo libr um ctonavit. npr.: Sol oriens et occidens diem noctemgue confidt. Lacedae- monii Ijgsandrum ephbrum expulerunt. Sensus, interpretes ac nuntii rerum, in capite tamquam in arce mirijice ad usus necessarios et facti et collocati sunt. Hannibal recto itinere per TJmbriam usgue ad Spoletum venit. Caesar a lacu Lemano ad montem Jurammillia passuum deceni murum fossamgue perducit. Carthaginienses ratem, ducentos longam pcdes, guinquaginta latam a terra in amnem por- rexerunt. Themistocles de instantibus verissime judicabat. Augustus reconciliatus Antonio privignam ejus duxit uxorem. Caesar oppi- danis partem exercitus auxilio religuit. V slovenskem nastopi navadno najpred subjekt s svojimi dodatki, in potem glagol z vsem, kar ima za seboj. § 274. B) Ako ima v stavku kaka beseda poseben povdarek — logični naglas — takrat stopi ona na imenitniše mesto, bodi si kakoršna koli. — To je umetni (rhetorični) red. Primerljeji so razni: 1) Na prvem mestu sme stati vsaktera beseda, ako ima teh¬ ten povdarek za smisel stavka. npr.: Praeclare in epistola quadam Alexandrum filium Philippus accusat. Duo d egu a dr aginta annos Diongsius igran- nus f'uit opulentissimae civitatis. Ultimas terras lustrasse Pgtha- goram, Demoeritum, Platonem accepimus. Eguitibus Bomanis, ho - nestissimis viris, ajferuntur ex Asia guotidie literae. Ravno tako tudi na zadnjem. npr.: Namgue omnes dvitates in partes divisae sunt duas. Omnes mundi partes undigue medium locum capessentes nituntur aegualiter. Nonne guivis poteši intelligere, omnium machina- torem unum esse Chrysogonum? Nota. V časi stoji najvažniša beseda na zadnjem mestu, ker zarad kon¬ junkcije ali relativa nemore stati na prvem. npr.: Tantum abest, ut nostra miremur, ut nobis non satisfaciat ipse Demosthenes. Antithetis (nasprotje) antiqui jam delectabantur, et maxitne Gorgias; cujus in oratione plerumgue efficit numerum concinnitas. 2) Včasi stopi praedikat na prvo mesto, ter subjekt bojj omolkli ostane. 19 npr.: Data e st guibusdam etiam machinatio quaedam atque sollertia. Dicebat melius quam serij)sit Hortensius. 3) Yčasi. stopi ' subjekt na zadnje mesto, ter bolj zamolkli praedikat pripravlja posluh na-nj. npr.: Sublata igitur aegvitudine sublatus est metu s. Apellata est ex viro v ir tu s; vir o autem proprisa est maxime fortitudo. 4) Yčasi menjata subjekt in praedikat svoja stališča, ter sta naglašena oba: npr.: Vi cit tamen gratiam senatus plebis ir a. Vadit in eundem car čerem paucis post annis Socrates. Comprehensus est in templo Castoris servus, extorta est conjitenti de ma- nibus si ca. 5) Če ste naglašeni dve besedi, ki dajete gramatično jeden pojem, stopi ena spredej, druga zadej stavka. npr.: Tantam ingenuit animantibus conservandi sui natura custodiam. Quae possunt verborum , quae rerum ipsarum esse vestigia! Mag na est comitiis consularibus repentina voluntatum conver sioj Hune tu. tua voluntate, Targuini, remove met um. Mag na sapientium civium bonorumgue penuria. 6) Če sta si dva pojma v nasprotju, stavita se skup ej ke dar sta v istem stavku; kedar pa sta v dveh raznih stavkih, nastopi jeden od kraja, drugi na konec. npr.: Cur igitur vidus est a Milone Clodius? Quia non sem- per vi a tor a latrone, nonnunguam etiam latro a viatore occi - ditur. Ex falsis v er um efjici non potest. Datames locum delegu talem, ut non multum obesse multitudo hostium suae pauci - tati posset. — Nece s s it ati s inventa antiguiora suni, guam v o- luptatis. Er r ar e mehercle mallem cum Platone, guam cum istis vera sentire. 7) Chiasmus (navzkrižje) zove se to, če stopita dva stavka ali pojma v nasprotje tako, da sta skupej ali substantiva, ali prae- dikata, ali pa subjekta s praedikatoma. — Oblika: b a : ab, ab :b a. npr.: Fragile corpus animus sempiternus movet. Ratio no - sira consentit, pugnat oratio. Stulti malorum memoria torguen - tur, sapientes bona praeterita gr ata recordatione delectant. Fateor vulgi judicium a judicio meo dissensisse. O vitae philosophia dux? O virtutis indagatrix expultrixque vitiorum, 291 8) Rado se devljejo skupej besede, ktere so enakega debla, ali enakega pomena, ali če je tista beseda v dveh oblikah, zlasti se pronomina shajajo. npr.: Sublato tijranno tyrannida manere video. Aliis aliunde est periculum. Mortali immortalitatem non arbitrov contcmnendam. Omnia disturbavit, et aliud ali o dissipavit. Ut ad senem senex de sencctute, sic koc libro ad amicum amicis- simus de amicit ia scripsi. Sint semper omnia homini humana meditata. Agripjja Atticum orabat, ut se šibi suisgue reservaret. Magni est judicis, statuere, quid guemgue cuigue praestare opor- teat. Jure gentium ita comparatum est, ut ar m a ar mi s propulsen- tur. Arnbo noxii, alt er in alt er um causam conferunt. Posamezna pravila. §275. 1) Apposicija je navadno za imenom; le če je appella- tivum važniša beseda, stopi spredej. npr.: Ipse augur Tib. Gracchus auspiciorum auctoritatem confe^sione errati sui comprobavit. Tako so v rabi: urbs Borna; fabula (Oedipus), tragoe- dia, ludi, imperator (— cesar) Claudius, provincia. 2) Adjektiv — če pripada jeden adjektiv dvema samo- stavnikoma, stoji ali spredej, ali pa v sredi. npr.: Incredibili virtute atque exercitatione. Fuit et animo mag no et corpore. Ce se dva adjektiva vežeta z jednim samostavnikom, stojita oba ali spredej, ali zadej, ali pa samostavnik stopi med nju. npr.: Egregia ac praeclara indoles. Senatum afflic- tum et abjectum excitavit. Ignavus miles *ac timidus. Ce se veže adjektiv s substantivom, ki ima pri sebi genitiv, devlje se navadno genitiv v sredo. npr.: Optima vivendi ratio. Tota philosophorum vita. 3) Gr en iti v — stoji gramatično za svojim substantivom; če pa zahteva rhetorični naglas, stoji pred njim; in sicer naj si je zavisen jeden genitiv od dveh besedi, ali pa dva genitiva od j e dne besede. npr.: Salus hominum farna nititur. Omnium Gallorum fortissimi sunt Belgae. Quae multitudo et varietas insularum! Vita e necisgue habent potestatem. 19 * 292 Če je zavisen jeden genitiv od dveh besedi, sme stopiti v sredo. npr.: Perturbatio v it a e seguitur. et magna confusio. če sta odvisna od jedne besede genit. objectivus in subjectivus, stopi genit. subject . spredej, object. pa zadej, ali vmes. npr.: Siculorum spes exigua reliquarum fortunarum. S ulice e pecuniarum translatio a justis dominis ad alienos non debet liberalis videri. §276. 4) Pronomina— pronomina personalia in demonstrativa so bolj samostalnega pomena, ter stoje navadno spredej; possessiva. in pa indefinita imajo adjektivni pomen, ter stoje za svojim sub- stantivom ; quidam je en kliti cen. npr.: H is temporibus in • senatum non ventitabam. Animi est ista mollities. E g o , komo imperitus juriš. Praeclarum miki dedisti judicii tui testimonium. Cluentius non ostentatione aliqua nomen Oppianici detulit. Si de rebus rusticis agricola quispiam, ant de pingendo pietor ali quis diserte diceret. Tudi demonstrativ stopi zadej, če je adjektivnega po¬ mena — ta — tisti znani idr. kot: Ut ex eodem Ponto Medea illa profugisse dicitur. Nisi llias ill a (slovita) exstitisset, tumulus Achillis nomen etiam obruis- set. Pelopidas hic, de quo seribere exorsus sum. Če ima substantiv pri sebi še adjektiv, stopi demonstrativ večidel v sredo. kot: Antiquo ill o more. Magnus ill e Alexander. Honestum ill ud Solonis. Ipse — v zvezi z drugim zaimenom stoji zadej. npr.: Me ipse consolor. Sua ipsi frumenta corrumpunt. Ne smet ipse aperiret, šibi ipse fecerat mam. Quisque — je enklitičen in stoji za superlat., ordinal., possess. in refleksivom. npr.: Epicureos doctissimus quisque contemnit. Quinto quoque anno Sicilia censetur. Minime šibi quisque notus. Suum quisque opus a vulgo desiderari vult. 5) Relat. qui stoji vselej na čelu svojega stavka; pred njim sme stati samo praeposicija (propter quem, de quomm fide, a quo etc.) npr.: De Scauro et Butilio licet breviter dicere, guorum (nam horumj neuter summi oratoris habuit laudem. 293 Ako se snideta dva relativa, nastopi najpred tisti, ki kaže na glavni stavek, in za njim relativ odvisnega stavka, t. j. naj¬ pred oni, ki se ozira na substantiv predidočega stavka, potem oni, ki se nanaša, na substantiv ali pronomen sledečega stavka. npr.: Mac/na est admiratio copiose sapientergue dicentis. Quem qui audiunt , intelligere etiam et sapere plus quam ceteros arbitran- tur. Epicurus non satis politus est iis' ctrtibus, quas qui tenent, eruditi putantur. Scnatus ille, quem qui e regibus constare dixit, unus veram speciem Eomani senatus cepit. §277. 6) e s se (est, fiat, erat) ima razna mesta (po pomenu). a) če je rabljen kot vezilo (copida) med subjektom in prae- dikatom, takrat je enklitičen ter nastopi za subjektom, ali pa za praedikatom. npr.: Omnium rcrum mor s est extremum. Omne corpus mortale est. Nota. V tem pomenu nastopi v prvem mestu le takrat, če zatrjuje, (kot: F uit (res je bil) haec oratio non ingrata Gctllis). b) če naznanja bitje, t. j. da biva kaka reč, takrat nastopi od kraja. npr.: Est coeleste numen! Est, est profedo illa vis. Erat inter Labienum atque kostem defficili transitu flumen. §278. 7) Praepositiones — stoje pred svojim substantivom, razun: tenus, versus (kakor er go, causa, gratia), ki so vselej zdaj. Pred praeposicijo smejo nastopiti: d e m on str ati v, relativ, naglašeni adjektiv, kedar so v zvezi s kakim substantivom. npr.: Qua in urbe; qua in re; ista in re; kane obrem; quos ad sumtus; quorum in fide. — Magno cum periodo; gravi de causa. magna cum cura; tanto in honore; quanta de spe decidi. — pa medius ima vselej praeposicijo spredej. — npr.: vocare in me- dium; in medio relinquere; tollere de medio. Med praeposicijo in substantiv sme stopiti: a) genitiv, b) členki: ve, que, autem, vero, tamen, enim. c) adverb, ako je zavisna beseda— ge run d. ali p ar ti cip. npr.: Ob kostium timorem; ad jadiciorum certamen. Post vero Sullae vidoriam; poštenim Chrgsippum; ob d crudeliter (sc. )iat). Ne quid tale posthcic (sc. facias, da mi ne storiš!) 299 Nota 2. Pri: Nihil aliud qmm , misliti je glagol facere, v pomenu: ni5 druzega nedela j o, nego idr. npr : Nihil aliud (sc. agimus), quam admonemus, cives nos eorum esse. cf. Dem.: Nič druzega nego motijo se oni, ki reč tako predlagajo. 4) Tudi drugi glagoli se izpuščajo v kratkih stavkih, če je lahko dovzeti pomen. npr.: Cicero Attico salutem (sc. dieti). Sed haec el multa alia coram (sc. traetabimus, to pa drugi pot). lile ex me (sc. quaesivit), nihilne novi audissem. A me Caesar pecuniam (sc. postulat). Undel — quof = odkod? kam? (greš — ideš). 5) Quid1 stoji cesto brez glagola; zlasti, kedar pripravlja na sledeče vprašanje. npr.: Quidf tu me hoc tibi mandasse emstimas ? kaj? mar meniš? Quid poetae? (sc. cupiunt), nonne post mortem nobilitari volunt ? 6) Verba sentiendi (putare, existimare, interrogare, etc.) .so cesto izpuščena prod infin. c. acc. če so v smislu navedene osebe. (cf. orat. obliq.). npr.: Consulis alterius nomen invisum fiat; nimium Tar- quinios regno adsuesse (mislili so' si). Ariovistus pauca re- spondit etc. (ter vpraša): Quid šibi vellet? cur in suas pos- sessiones veniret? Manlius fidem moliri coepit (zaup, zvestobo omajoval); aeriores quippe (misli si) aeris alieni stimu- los esse. Inv. 6. 11. 7) Verba exp eriundi (poskušati; da bi videl), so večidel izpuščena, ter nastopi: si s konjunktivom (cf. §.205. st = če). npr.: Eguitatum ostentare coeperunt (da bi poskušali, če) s i forte a re frumentaria Bomanos excludere possent. Hannibal cum quinque navibus Africam accessit (ut videret, da bi videl), si Car- thaginienses ad bellum inducere pos set. 8) Za stavki z ut, ne, quod izpusti se verb. dicendi (hoc dico, scitote, vedite, naj omenim idr.) ter se misel izreka v obliki glavnega stavka. npr.: Atque ut inde oratio mea proficiscatur, unde haec om- nis causa ducitur (vedite), bellum grave et periculosum vestris vecti- galibus ac sociis a duobus regibus infertur. Quod seribis te velle scire, qui sit reip. status — naj povem — summa dissensio est. 300 Ne kostem, ne belli genus ignoretis — pomislite — cum Us est vo- bis pugnandum, qUos tcrra marigue priore bcllo vicistis. 9) Substantivi se navadno ne izpuščajo; razun besed: aedes, templum pri genitivu božanstva (npr.: Quum vcntum est a d Ve • st a e —- sc. templum). Tudi taki se izpuščajo, ki se lahko umejo, kot: tertia, quinta, decuma (sc. par s); primas, secundas agere (sc. partes — rola, naloga); aestiva, hiberna (sc. castra) etc. §286. Pleonasmus — je, če se izrazi pojem, ki je ali vže na¬ znanjen v stavku, ali pa umeven sam po sebi; navadni so: 1) V nanašavnem stavku se povzame substantiv, na kojega se nanaša relativ. npr.: Caesar intellexit, diem instare , quo die frumentum mi- litibus metiri oporteret. Er ant omnino itincra duo. quibus iti- n er ib us domo exire possent. Ea lege, qua lege; nullo modo, qui modus. 2) potius je rabljen včasi odveč pri komparativu, pri gla¬ golih : malo, praestat (ki imata komparativni pomen). npr.: Populo Romano ita crat libertas insUa, ut embri potius, quam servire praestaret. Mihi in tanto odio quaevis fuga po¬ tius, quam ulla provincia est optatior. Siculi ab omnibus se de- sertos potius, quam abs te defensos esse malunt. 3) putare, existimare, vidcri (zlasti pri Cie.) rabijo se često odvečno v naklonih, kjer bi moral stati zavisni. npr.: Videte, quem in locum rempubl. venturam esse p ut e- tis (== ventura sit). Tum facilius statuetis, quid apud externas nationes fieri existimetis (= quid fiat). Reliquum est, ut de Catuli auetoritate et sententia dicendum esse videatur (= ut dicatur). §287. Anakoluth — je, kedar govor prestopi iz ene konstrukcije v drugo. — In slučaji taki so : 1) Snidete se dve konstrukciji tako, da se z eno stavek pri¬ čne, in konča z drugo. npr.: Et id, de quo ver bis ambigebatur , uter populu 8 foedus rupisset, e v en tu s belli velut aequus judex, unde jus stabat , ei vietoriam de dit (mesti: re dijudicatum est, ali pa: ventus diju- dicavit). 301 2) Glagol glavnega stavka je konstruovan po glagolu od¬ visnega stavka, ali sploh glagol druzega stavka deluje ha drugega. npr.: Si , ut Graed dicunt, omnes aut Graj o s esse aut barbar os, vereor, ne Eomulus barbar orum rex fuerit (mesti: si Graji, barbari suni). 3) Glavni stavek je pretrgan po odvisnih stavkih, ter se po¬ vzame zopet veznik: er go, igitur, sed, verum etc. in nadaljuje (včasi spremenjen v konstrukciji). npr.: Nam tum, quum ex urbe Catilmam ejicieb a m — non enim jam vereor hujus verbi invidiam, quum magis sit timenda, quod vivus exierit — sed tum, quum illum exterminari volebam, religuam conjuratorum manum simul exiturani putabam. §288. Attrakcija — je, če se vzame subjekt odvisnega stavka v glavni stavek kot objekt, zavisno od glavnega glagola. npr.: Qui se ex his minus timidos existimari volebant, non se Tiostem ver eri, sed angustias itineris . .. aut rem frumenta- riam, ut satis commode supportari posset, time)'e dicebant (mesti: ut res fr um,, supp. posset). Vereor Pamphilum, ne or ata (do¬ govor) nostra nequeat diutius celar e (—ne Pamphilus negueat). Quaeramus igitur ca.usam, quae eum impulerit (— Quaeramus, quae causa impulerit). §289. Hendiadys — zove se to, da sta vezana priredno dva substantiva z et, que, atque, mesti da je j eden v genitivu zavisen od drugega; ali pa če se adjektiv spremeni v dotični substantiv ter priredi z vezniki. npr.: Nihil a me dicitur, quodnon dignum koc conventu et sil e n ti o esse videatur (mesti hujus conventus silentio). Ad me - moriam poster itatemque pr oder e (m: memoriam posteritatis). — Monumentis et lit er is (pismeni spomeniki) oratio est coepta mandari, Tum primum p eri culo atque negotiis compertum est, in bello plurimum ingenium po s se (m. periculosis negotiis). — pa¬ ter a et auro bibere (= pater a aurea). §290. 1) Zeugma zove se to, da se veže praedikat z dvema ali več substantivi gramatično, ki pa logično pripada samo jedrnemu. 302 npr.: Helvetii ea spe dejecti navibus junctis ... si perrumpere possent, conciti , operiš munitione et mil it um concursu et teliš repulsi hoc conatu desistunt — (repulsi gre na milites in tela — pri munitione bilo bi prohibiti). Quod imperium crudele (—), ceterum prope necessarium cognitum ipso eventu est (c o g nit um est ne spada k crudele). Germanicus, quod arduum, šibi, cetera legatis p er mi sit — (k šibi misliti je sumpsit). 2) Syllepsis — je nasprotno zeugmi, kedar namreč glagol logično pripada dvema subjektoma, gramatično pa se veže z jednim. npr.: Beate vivere alii in alio (sc. ponunt), vos in voluptate ponitis. Tu verba defendis, ego rem (sc. defendo). §291. B) Figurae verborum zove se to, če se posamezne besede lastovito stavljajo, ponavljajo, in vežejo, ter dajejo govoru večo živahnost. Važniše so: 1) Anaphora (repetitio), kedar se ponavlja ista beseda od začetka več stavkov. npr.: Me cuncta Italia, m e omnes ordines, m e universa civitas priorem consulem declaravit. 2) Epiphora (conversio), če se ponavlja ista beseda na koncu več stavkov. npr.: Poenos populus Pomanus justitia vi cit, armis vi cit, liber alitate vi cit. 3) Geminati o (anadiplo sis, epizeuxis), če je beseda ponovljena. npr.: E x cit at e, e x citate ipsum, si potestis, a mortuis (Demosthen: Imate, imate denarja dovolj). 4) Gradatio (klimaks, lestva), če se prednja beseda vzviše' 1 valno ponavlja. npr.: Luxuria in urbe creatur; ex luxuria existat a v a* ritia necesse est; ex avaritia erumpat audacia; inde omnia scelera. cf. Slom.: Kar je toči ostalo, vzela je slana; kar ni slana vzela, pobrale so povodnje; kamor niso povodnje dosegle, je pre¬ hiter sneg zavalil. 303 5) Asy ndeton, polysyndeton (§. 2B1), če je izpuščen veznik — če se ponavlja isti veznik. npr.: Nos libertatem militibus, jura, leg ek, judicia, imperium orbis terrae, dignitatem, pacem, otium pollicemur. — Caesarem ct res quotidie. et dies , et opinio homlnum., et sua natura mitio- rem facit. 6) Antithesis (contrarium), nasprotje iste besede. npr.: In otio tumultuarius , in tumultu es otiosus. 7) Annominatio (paronomasia — enakozvuk, ena- kozvočje), če se snidete v stavku dve enakozvučni besedi raz¬ nega pomena. npr.: Nolo esse laudator. ne videar' esse adulator. De¬ li g er e oportet, quem veliš diligere. 8) Enalldge (Heterosis — zamemba), če se stavkovi v členi zamenijo (adjektiv mesti substantiva, advcrb mesti adjektiva, abstractum m. konkretnega). npr.: S er us in coelum redeas (m. ser o); conjugium, m. conjux; A e gr is corporibus similis animi aegritudo. 9) Hypallccge (irajectio epitheti), če se k glagolu sklon narobe stavijo, ali pa če se adjektiv vjema z drugo besedo, nego k kteri spada logično. npr.: Dare classibus austros (mesti: dar e classes austris). Majora initia rerum (m. majorum rerum initia). Iracunda classis Achillei (m. iracundi Achillti). Regina dementes rui- nas par ahat (demens reg.). 10) Hysteron proteron — je, če drugi pojem stoji pred prvim. npr.: Moriamur et in media arma ruamus. 11) Prolepsis — če praedikat pristoji še le po učinku glagola. npr.: Et scuta latentia condunt (sc. ita ut lateant). §292. C) Figurae sententiarum (rhetorične oblike) \/ zovejo se taka oblikovanja misli, kjer se jemljejo ali lastoviti izrazi, ali pa, če se govor izvanredno zasukne, ter vzbuja pozornost in zanima s tem, da se odlikuje od navadnega govorjenja, 304 Važniše in navadne so: D 1) Aposiopesis (reticentia — zamolk) — je, če se konec stavka pogoltne (zamolči). npr.: An hujus legis ille mentionem facerc ausus esset vivo Milionef De nostrum enim omnium . . . non audeo totum dicere (sc. libertate et vita actum fuisset). Quos ego... (sc. compescam), sed motos praestat componere fluctus. 'S 2) Apostrophe (allocutio — nagovor) — je, kedar se nagovarjajo nenavzočne osebe ali stvari kakor da bi bile navzočne. npr.: Vos enim jam Albani tumuli atque luči, vos inquam, imploro atque obtestor, vosque Albanorum obrutae arae. .. vestrae tum religiones viguerunt , vestra vis valuit,. .. vobis illae . . . poenae solutae sunt. Cie. Mil. 85. v 3) Dubitatio (aporia — zadrega) — je, če govornik pomišljuje — kaj — kako — kam — od kod? npr.: Quid primum querarf aut unde potissimum ordiarl aut quod, aut a quibus auxilium petam9 Deorumne immortaliumt populine Romani? vestramne jidem implorem. v 4) Exclamatio (eephonesis — vzklik) — v živalim navdušnosti rabljen. npr.: O tempora! o dii immortales! ubinam gentium sumus / quam rempublicam habemus! V 5) Dissimulatio (ironia — poroga) — je, če si misli govornik ravno nasprotno od tega, kar izražajo besede. npr.: Novum er im en, Caesar, et ante kune diem non audi - tum Tubero ad te detulit , Ligarium in Africa fuisse. (Lig* je moral biti v Afriki — to ni crimen). 'S 6) Prosopopoiia (sermocinatio — poosoblj evanje^) — je, kedar navaja govornik nenavzočne osebe, kakor bi same govorile; ali pa če se daje beseda neživočim stvarem, kakor kč bi osebe bile. npr.: Me- exanimant hae voces Milonis: „ Valeant, valeant cives mei; sint incolumes, sint florentes, sint beati; štet haec urbs praeclara, mihique patria carissima, quoquo modo erit merita de me “ etc. Cie. Mil. 98. — Patria tecum sic agit: „Nullum jaM aliquot annis facinus exstitit, nisi per te; nullum flagitium sine te 11 etc. Oic. Cat. L 7, 305 §293. . D) Tropi (zamene, prilike). k- K oratoričnim oblikam spadajo tudi trop i (zamena, promena), t. j. če se vzame za pojem izraz druzega pojma, ki je s prvim v kaki razmeri. — Važniši in navadni so: 1) Metaphora (translatio — prenosba) — je, kedar v se vzame mesti pravega izraza lastnost, ali izraz kake druge reči, ki je prvej podobna, t. j. pojem enake reči se prenese na drugo enako reč (okrajšana prilika, prispodoba). npr.: Ardens studium; incensm ira (unet, goreč, o ognju); flos Italiae (mesti juventus — cvet domovine); lumina civitatis (m. principes — prvaki); Corinthus lumen Graedae (biser) ; por- tus calamitatis (refugium — pritekališče, pribežališče); caput con- juratorum (m. dux); post equitem sedet atra cura; vela contrahere (m. non superbire). 2) Metongmia (immutatio — preimemba) — je, če V se vzame jedno ime dveh medsobnih pojmov. Taki so: vzrok in učinek, tvarina in stvar, delavec in delo, orodje in tvor, kraj in kar je na njem, posestnik in posestvo, zna- mek in pomen etc. — Tu se vzame jedno mesti druzega. npr.: Boum labores (m. segetes); ferrrnn (m. gladius —jeklo — meč); Ceres (m. fruges); Bacchus (m. vinum); ardet Ucalegon (m. domus Ucalegontis — sosed gori); tota urbs (m. cives omnes); umbra (m. arboris); palma (m. praemium); arctus (sever). 3) Sgnecddche (intellectio — povzemba) — je, če v se vzame jedno ter zapopada tudi drugo; taki pojmi so: celota in del, vrsta in jedinstvo (pojedina reč — individuum), splošno in posebno, množina in jednina. npr.: tectum (m. domus — pod streho vzeti); Cato (m. homi- nes severi); niiles (m. milites — vojaščina); pauper ubique jacet (homines pauperes); perrumpere limina (m. portam) ; Cicerones (iz¬ vrstni govorniki). 4) Ali e g or ia (vpodobljenje, govor v podobah) — je, če ^ so vsi bistveni oddelki stavka tropi, ali podobe. npr.: Cela oda ITor. I. 14. O naris referent in mare te novi fludus etc. — kjer je država prispodobljena barki. Nota. Pri tropih je paziti na rabo vsakterega jezika; vsak jezik ima svoje prispodobe. Če se latinske prispodobe nevjemajo z slovenskimi, mora se prevajati v pravem pomenu. npr. : Omnia mea tela sic in te conjiciam } ut nemo per tuum latus sau- detur — t. j. tako te bom tožil, da zarad tebe nihče ne bode škodo trpel, 20 Priloge. § 294 - I. Posebna pravila za mero (quantitas). (I. §. 9). Jednozložne. 1) Jednozložne besede končujoče se na samoglasnik so dolge: d, e, de, pro, me, tu, si, ne. Kratke so enklitike: - que; -ve, -ne, -te, -pse, -pte. 2) Jednozložne končujoče se. na soglasnik so dolge, če so samostavniki, ali sploh spremenljive (declinabilia), npr.: sol, mo s, jus, vas (vdsis), ver, vis, plus. Kratke pa so: cdr, fel (fellis), mel (mellis), ds (ossis), vir. 3) Jednozložne na soglasnik, če so indeclinabilia, so kratke; npr.: db, dd, at, Ms, et, in, ob, per, sat, sed, ter, tot, ut, vel. Dolge pa so: a) besede: en, non, sin, quin, crds, cur, par (pariš). b) adverbi na -ic -uc: sic, hdc, hoc, huc. Končnice mnogozložnih besedi. A) Vokalične končnice. Mnogozložne besede končujoče s.e na samoglasnik imajo zadnji zlog po obče tako: kratek navadno na -a -e. dolg navadno na -i -o -u. Posebej veljajo ta-le pravila: a je kratek v samostavnikih, in sploh v sklanjanih besedah. npr.: mensa, vid, alia, signd, nomind, marid, cornud idr. a je dolg: 1) z ablat. s in g. I. sklanj. in vok at. grških imen na -as. npr.: mensa, vid, alia, Aenea, Phidia, 307 2) v imperat. I. spregatve, npr.: Icmda., labora idr. 3) v nepregibnili : circa , frustra, contra, antea etc. kratek pa je v: itd, quid, eja. e je navadno kratek, npr.: serve, dominS, tempere ; forte, gaepč, prope, temere; laudare, laudate, lege, carpe. e je dolg: 1) v abl. V. sklanj. npr .: facie, re, die; hodie, pridie. 2) v imperat. II. spregatve: mone, move, dote etc. Nota. Kratek e v cav$, vidS, valč, manS, taciž. 3) pri adverbih II. sklanj. npr.: rede, false, libere; dalje v: fere, ferme; pa kratek v: bene, male. i je navadno dolg, npr.: domini, agri, nominl, pastorl; audivi, docul, audi, obedi; vigintl, herl, ublgue, iblgue. i je kratek v: nisi, guasi, utinam, utique, sieubi, necubi; in v vokat. grških imen Alext O je dolg 1) v dat. in abl at. II. sklanj. npr.: domino, muro , agro etc. 2) navadno v adverbih, npr. : falso , paulo, guando, ideo, quo, er go, intro — in pa — ambo. O je kratek 1) pri egd, dud, odo. 2) pri adverbih citd, modd, illied , immd. O je anceps v nom. III. sklanj. in I. osebi pri glagolih, npr.: ordo, virgo, similitudo; moneo, vitupero, lego etc. U je vselej dolg, npr.: fr udu, exercitu, cornu, diu etc. B ) Konsonanticne končnice. 1) Mnogozložne besede končujoče se na soglasnik imajo sploh zadni zlog kratek; razun tistih, ki se končujejo na -c ali na -s. — npr. : ager , nomen , illud, animal, calcar, laudat, laudem, lauder etc. 2) Besede na-c imajo dolgega: istlc, istuc, illac, illlc, illoc. 3) Besede na -s imajo tako: v nom. s in g. III. sklanj. imajo imparisyllaba na -as, -es, -is, -os, -us zlog dolg, če je v g e nit. pred končnico zlog dolgi, npr.: aetas (dtis), acstds (atis), merces (edis), quies (etis), lis (lltis), dos (dotis), salus (utis), palus (udis). 20 * 308 Kratek je, če je v genit. pred končnico zlog kratki, npr.: anas (atis), seges (etis), hebes (etis), cuspis (idis), pul- vis (eris), pecus (udis), genus (eris), eompos (6tis), impbs (vtis). Izjeme: abies (etis), aries (etis), paries (etis), Cerčs (eris). Sicer je as dolg v akus. plur. I. sklanj. — mensas, magnas; v 2. osebi I spregat. — laudas, vituperčis. 6S navadno dolg — pastores, omnes, mones, laudes , es (ješ,jem). Kratek je v 2. osebi od sum — abes, ades, potes — in v penes. is je dolg: 1) kjer se nahaja v padežih množine, kot: vils, ventis , omnis (= omnes), nobis, foris, guls (= guibus). 2) v 2. osebi jednine pri IV. spregat. : audis, servis; in sploh, kteri imajo v množini -itis: veliš, nolis, malis, sis, vis (hočeš). is je kratek: 1) pri III. sklanj. v nom. parisyllaba, v genit. vsi, npr.: cri- nis, funis, finis; pastoris, nominis etc. 2) v 2. osebi III. spreg. in sploh, kjer se nahaja pri glagolih: legi s (itis), laudatis, laudabis. doeueris. OS je dolg v akus. plur. II. sklanj.: viros, malos, justos. US je navadno kratek i pri substantivih i pri glagolih, npr.: do- minus, unius, pastoribus; laudamus. US pa je dolg pri IV. sklanj. v genit. sing.; v nom. akus. vok. plur.: hujus fructus, hi fructus, hos frudus, o fructus! II. Metrika. Vvodni pojmi. 1) Enakomerna spreminjava zlogov dolgih s kratkimi zove se pevska mera — metrum *). ^ 2) Ver s fversus — stih) je vrsta po pevski meri umetno ubranih dolžin in kratčin, tako da se dajo brati v eni sapi. Vers je sestavljen iz oddelkov, ki se zovejo stopice — pedes. 3) Stopice (pedes) so ali dvozložne ali večzložne. Zlogi 1/ so ali kratki ali dolgi. Časa trenotek, da se izgovori kratek zlog, zove se mora, = 1 (znamek o); dve mori daste dolžino = 2 (znamek —); dolžina se lahko razkroji v dve kratki (— = uu). Vsaka stopica ima na nekem zlogu povdarek— ictus, dvig, v naglas (znamek ('), to se zove arsis; drugi zlogi se ulegajo (pa¬ dajo), to se zove thesis. 4) Enakomerno spreminjavo arse in these imenujemo rhythmus (lepoglaBje). Arsis je vselej na prvi dolžini - uo ; uu ”)' Če se pričenja rhythmus s theso, zove se dvigajoča mera; >/ če pa z arso, zove se padajoča mera. y 5) Če zadnja stopica v versu ni polna, zove se versus cata- Iccticus (catalexis — prenehljej), in sicer catal. in syllabam, kedar *-/ ima samo j eden zlog; catal. in dissyllabum, kedar ima dva; hyper- catafccticus je, če ima zlog odveč. * metrum ima veČ pomenov: a) mera speva sploh; b) mera posameznili versov; c) posamezne stopice in dipodije, če se vzamejo kot celota (monometer, dimčter, trimUer, pentameter, hexameter). 310 6) Jambi, Trochaei in Anapaesti berejo se v dipodijah, to je, po dva skupej, in tu je prva arsa glavna, druga je bolj zamolkla. 1 dipodija daje 1 metrum (dimeter = 2 dipodiji). 7) Ce daktylični metrum prestopi v trochaicnega, zove se versus logaoedicus — logaoedieni. Elisio. Hiatus. §296. Kedar se konča prednja beseda na vokal ali na m, in sle¬ deča pričenja z vokalom ali s h, takrat odpade na koncu besede vokal ali m z vokalom vred; ali bolje: samoglasnika na koncu jedne in od kraja druge besede povzemeta se v jeden zlog — to se zove elisio — izpah n j enj e. npr.: sapere aude = saper’ aud ; improvisi aderant - m- provis aderant; tollere burno = toller burno; hostem inimicaque castra = bost’ inimicaque castra; dicam equidem = dic’ eguidem. Nota. Ako nasleduje glagol est, izpahne se njegov e, npr.: hotno est — homo ’st; nostrum est ~ nostrum ’st. Enozložne besede elidovati ni lepo. npr.: Si ad vitulam spectas. Tudi redko odpade dolgi vokal pred kratkim. npr.: Intimo amore. §297. Ako vokal ne odpada, nastane zev, t. j. hiatus; tega se pes¬ niki ogibljejo, vendar ga rabijo zlasti epiki v nekterih slučajih, namreč: 1) za dolgim vokalom v thesi, kateri postane kratek. npr.: Insulae Jonio in magno. 2) za dolgim vokalom v arsi. npr.: Et succus pecori et lac subducitur agro. 3) pri interjekcijah, ki se nikdar ne odpahujejo. npr.: o et de Latia o et de gente Sabina. 4) pri krepkih interpunkcijah. npr.: Et vera incessu patuit dea. lile ubi matrem. §298. Pesniki imajo pri rabi zlogov nektere svobode, in to zlasti pri lastnih imenih, ki bi se sicer neradi ujemali z metrum. Te so: 1) "Vcasi se rabi kratki zlog za dolgega (systole); tudi dolgi za kratkega (diastole). npr.: Priamides mesti Priamides, Aeneades mesti Aeneades , unius m. unlus; perf*. erunt m. erunt. cf. dederunt steteruntgue. 311 2) Kratki zlog konec besede, če je v arsi, rabi se za dol¬ gega včasi. npr.: Liminaque lausque dei. Pectoribus inhians. 3) dva vokala sredi besede povzameta se v en zlog (synae• rfais), navadno v: dein, deinde. proinde, dehinc huic, cui. 4) i, u sta včasi konsonanta = j, v. npr.: arjetis = arietis, silvae = siluae, tenvis = tenuis, con- siljum = consUium. §299. Caesura (presek, odmor, oddihljej). V Cacanra je to, če beseda jenja sredi stopice, ali če stopica sega v dve besedi, tako da stopico učinita konec prve in začetek druge besede. — To je podična (stopična) caesura — presek. npr.: Vna sa\lus vic\tis nul\lam spe\rare sa\lutem. Ako pa jenja beseda s stopico vred, zove se diaercsis; takih ne sme biti veliko, ker bi vers razkrojile in nebi se glasil lepo. primeri: Sparsis | hastis \ longis | campus \ splendet el \ horret. Rabi se diaercsis^ le ondi, če treba daljega oddihljeja. Caesura je bistveno potrebna v dolgih versih (dadyl. hexam.) da si bralec nekaj oddahne in z glasom premolkne — odmor. In tako se razdeli' stih na dva oddelka, prvi kaže na drugega. — Ta caesura, ki stih deli, imenuje se glavna caesura ali s ti¬ hi č n a, in se naznamljava z || ; druge so podičnff z j. V trozložnih stopicah more nastopiti presek ali za arso _ | o o, to je možka (čvrsta) caesura, ali pa za prvo theso — u[u, to je ženska (mehka) caesura. Caesuri namen je a) da gramatični rhythmus navskrižuje pes¬ niškemu, ga kroji ter dajo versu lepoglasje. primeri: Sas res \ ad le \ scriptas \ Luci | misimus \ Aeli; in pa: TJtile o\pus manu\um || vari\o ser\mone le\vemus. b) da glavna caesura vers deli na dva oddelka, ki pa ne smeta nili enako dolga biti, niti oba enako končati se, ne oba z arso, ne oba z theso. npr.: Sexam. — u u — u o — || u u —u u - „ u — o. jamb. trim. o — o_o||— u — o — o — Nota. Nekteri versi imajo pred prvo stopico neki nastop; če jo jeden zlog, zove se anacrusis; če sta dva je pa basis. 312 §300. Stopice naj bolj navadne so: 1. dv o zložne. 313 Posamezna metra. §301. Jambus. — Jambski (jarnbični) rhvtlumis bere se v dipo- dijah (o - o -). Spremembe dopušča te-le: prvi zlog vsake dipodijc (1.3.5.) sme biti dolg (spondeus mesti jamba); b) vsaka dolžina, razun zadnje stopice, sme se razkrojiti v kratčine (»»u — u -). Navaden je versus jambicus trimeter (senarius, 6 stopic), Caesuro ima po thesi 3. stopice, ali pa 4. stopice. o^O-uj|ru-vrg ^ u^u — u -r u [j — o -z u §302. Trochaeus. — Trochejski rhythmus bere se po dipodijah (-i o _ o). Spremembe utegne imeti te: a) zadnji zlog vsake di- podije (2. 4. 6. stopice) sme biti dolg (spondeus mesti trochaeja). b) prva dolžina se sme razkrojiti u kratčine (»n o = - o). Navaden (pri komikih) je tetrameter catal. (septenarius), ki. ima za 2. dipodijo diaereso: -TO — 3 |_;o_G||_ru — — | — o — ef- Nulla vox humana constat || absgue septem literis. §303. D actglus. — Jednotnih daktylskih rhythmov najbolj na¬ vaden je hexameter . ki se rabi sam brez male spremembe. Hexameter (kot tak) obstoji iz 5 daktylov in 1 spondeja (ali 6 dakt. kojih zadnji je catal. in dissyllabum). Mesti prvih 4 dakt. sme nastopiti spondeus; v 5. stopici je navadno daktyl; če pa tudi tu nastopi spondeus, zove se versus spondaicus. cf. Constitit atque oculis Phrggia agmina circumspexit (Virg.J Caesuro ima hexameter v 3. stopici za arso (možka — ,pen- temimeres). ali tudi za prvo theso (ženska — katd triton trochaion). Yčasi je caesura za arso 4. (heftemimcres) stopice, in takrat mora biti še ena v 2. stopici. Daktylski hexameter se rabi v epiki (versus heroicus), v di¬ daktičnih spevih, v satirah in epistolah. Pentameter — obstoji iz dveh delov ločenih podiaeresi; vsak del sestaja iz dveh daktyIov in arse tretjega (dact. cat. in sylj; mesti prvih dveh dakt. smeta stati dva spondeja. 314 Pentameter se ne rabi sam, ampak v zvezi s hexamet. daje elegij ski — distichon. cf. Tempov a cum causis Latium digesta per annum Lapsague sub ter\ras |) ovtague signa ca\nam. §304. An a p a e st — bere se v dipodijah, navaden je dimeter, t. j. 4 anap. uuioo - | uu-iuu- z diaereso za prvo dipodijo. cf. Leviuscpie ferlt || leviord deus. mesti anapaesta sme nastopiti spondeus, mesti spondeja pa daktyl. cf. Prdebetgue senes cdsd securos. § 305. Kota. V zvezi z druzimi metri rabi se daktyl v teh oblikah: a) Versus Alcmanius je ZZ dactylicus tetrameter catalecticus in dis- syllabum. — O O ' UU — O O - U b ) Versus Archilochius min or. zz dactylicus trimeter catalecticus in syllabam. j- u o -i- o o ^ c) Versus Adonius zz dactiylicus dimeter catalecticus in dissyllabum. — V — v §006. Sestavljeni versi so taki, v kojih se nahajajo razni rhythmi; naj laglji so logaoe- dični, kjer daktylski rhythmus prestopi v trochaejskega. /. Versus Aristophanicus ima daktyl in troch. dipodijo. ' o u | j. u - G cf. sanguine viperino. II. Versus Alcaicus decasgllcibus ima 2 daktyla in troch. dipodijo. J- O U -L U U | J- O — V cf. necte meo Lamiae coronam. III. Versus Ar ckilo chius major ima 4 dakt. in 3 troch. mesti daktylov smejo biti spondeji; pred troch. je diaeresa. ' O U -S- O U ' o U ' O O j -L o i 0 ' w cf. solvitur acris hiems grata vice veris et Favoni. Sestoječi iz Choriambov so: IV. Versus Glgconeus ima a) basis (troch. ali spond.); b) choriamb. c) jamb. o | j. O o | O 'Si cf. nil mortalibus ardui 'st, 315 V. VersusPherecratheus ima basis in choriambushyper- catalectus. ^ 0 | U U G cf. cras donaberis haedo. VI. Versus Asclepiadeus minor ima basis, 2 choriamba in jamb. H U |' — U O — | — O O — | OU cf. Maecenas, atavis edite regibus. VII. Versus Asclepiadeus major ima basis, 3 cho- riambe in jamb. - " ! -• •< « I •- ° ° - I u y cf. nullam, Vare, sacra vite prius severis arborem. Trochaejsko-daktylska sta: Vili. Versus Sapphicus minor ima trochaejsko dipo¬ dijo (pri Horaciju 4. zlog dolg), 1 dakt. in zopet troch. dipodijo. -L O-| — U U | -iU — G cf. integer vitae scelerisgue pur us. IX. Versus S apphicus major ima a) troch. dipod., b) choriamb. c) daktyl, d) troch. dipod. U — — | — U U — j -J- U v | — O — u cf. oderit campum, patiens pulveris, atque solis. Jambično-daktylski: X. Versus Alcaicus hendecasgllabus ima a) jambično dipodijo hypercat. b) daktyl, c) troch. dipod. catal. G i — — | j. m u j J- u G cf, dulce et decorum ’st pro patria mori. XI. Versus Iambelegus ima jamb. dimeter in pa dact, trimeter catal. in syll. G u — j G J- u — J o o J- o u w cf. tu vina Torquato move consule pressa mco. XII. Versus Elegiambus je obrnjen jambelčgus. O O J- O O — | U U — j \f — U — cf. jussus abire domum, ferebar incerto pede. 316 §307. . Nazivi, Če se ponavljajo v spevu versi jedne mere (kakor hesam. v epiki), zove se monostichon (jednovrsten). Ce se povračata po dva razne mere, veli se distichon. Ce se ponavljajo po štirje, to je tdrastichon. In kakor se nahaja ali jedna ali dve, ali tri mere, imenuje mondkolon, dikolon, trikolon. Epdda je prav za prav zveza dveh versov, kjer je dalj emu pridan krajši za dodatek. Kitica (strofa) je, če se ponavljajo štirje (navadno) umetno v celoto vpleteni versi. Mera utegne biti razna, ali sta si po dva versa enaka, ali so trije enaki in jeden različen (dikolon tdrastichon), ali pa dva enaka in druga dva različna od teh in med seboj (tri- l kolon tdrastichon) — kot strofa Alkajska. § 308. Pregled Horacijevih meter. Horatius rabi v satirah in epistolah tekoči hexameter. t.j. kot mondsticha (monokola), da se isti vers ponavlja. V odah in epodah so ti-le: 1) Asclepiddeum (monoklfin) 4 krat ponavljan. - — (uo -J — uo — J| — o o — | u y - j — o o - || -L v v — | u y - | — u u — || -L o u — j o y v I. 1. m. 30. IV. 8. 2) Asklepiadeična strofa I. (glycon. asclep.) dikolon. -- | -i U U - | u o — _ | -i- \j \j — || — uu — | u y -| -A u u — j uy -| _!.uu-||-<.uu_ | uy v I. 3, 13, 19, 36, III. 9, 15, 19, 24, 25, 28, IV. 1, 3. 3) Asklepiadeična strofa II. (3 asclep. -(- glycon.J. - | J u u - I j u u — | u y - | _ u u - II j u u _ | u y - j ' u u — || u u _ | u y ' o u - j u y v I. 6, 15, 24, 33. II. 12, III. 10, 16 ? IV. 5, 12. 317 4) Asklepiadeična strofa III. (3 asclep. -)- 2 pherecratei). — _ | o u _ || j. v o — j o y -j — o o — | -- o o — | o u — — | U U — o -| _iuu— o y v L 5, 14, 21, 23, III. 7, 13, IV. 13. 5) Asclepiadeum majus (monokolon), 4 krat ponavljan. -I -iuu_||-iuu_||-uu - j u y | — U O — || — U O — || u u | o o - | — u u — II -- u o — || -J- u u - | v y — — | -£■ O U — || — V V — ||— U V ' j U V v I. 11, 18, IV. 10. 6) Sapfična strofa (3 Sapph. mincn' -|- Adonius) dikolon. v I. 2, 10, 12, 20, 22, 25, 30, 32, 38, II. 2, 4, 6, 8, 10, 16, III. 8, 11, 14, 18, 20, 22, 27, IV. 2, 6, 11. Carmen saeculare. 7) Sapfična strofa veča (Aristophanicus -|- Sapph. major). -i uu | .' u — G — O — o | -L U U — j U U | -t- U — O u u | -t o _ G — O — y j -1 U U — j — O U | — U — G vi. 8. 8) Alkaična strofa (2 enajstzlož. alcaic. dim. jamb. -j- deset- zlož. alcaic.) trikolon. o — o — | G J -i u u j -i u _ G u -t 1» — | V -i- U — u -L v V | S O U j -lU — G , v I. 9, 16, 17, 26, 27, 29, 31, 34, 35, 37. II. 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 14, 15, 17, 19, 20. III, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 17, 21, 23, 26, 29. IV. 4, 9, 14, 15. 318 9) Archilochična strofa I. (Hexam. -j- arcliiloch. minor) dikolon. — O U | — V O | -A U O | -L V V j -A U v | — O ' O V j -A O u J o -A U U | -A U O | — U U . | -A U U J -A U O | -A u - U u | -t O U | G v IY. 7. 10) Archil. strofa II. (Hexam. -)- jambelegus) dikolon. WO j -A L> U j _A U U j -A u U | -A U U j — iJ | | a„o | -iuo | G vEpod. 13. 11) Archil. strofa III. (jamb. trim. -|- elegiamb.). o — v — | u — u — | w — w — -iuy | -luo|u |u-iu- j U-Mi|v Y Epod. 11. 12) Archil. strofa IV. (Archilochius major -j- jamb. trim. catal.) -L tj K) | -A O U j — O U j — U U | -A O — O — u 0 _10 - j o -a v — | o — G — O O J -A O U | V U | — C/ O j -d- v _ U — V o iu - | UJO- I o - 0 I. 4. 13) Allcmanična strofa (Hexam. -f- tetram, dact. catal. -)- alcman.). U U | -t V U | | ^ U U | ^ UU 1—0 -L U O j -£- V U | ^ U U j— O -!Uu j 20 U j — O O j-iUO | 2 n« |—o O U |-iUO | — U U |— u v 1. 7, 28. Epod. 12. 14) Jambična strofa (jamb. trim. -|- dim). v Epod. 1—10. 15) Pythiamblčna strofa I. ( Hexam. -j- jamb. dim. cat). . v Epod. 14, 15. 16) Pythiambična strofa 11. (Hextxm. + jamb. trim. acat.). T Epod. 16. 319 17) Hipponakteična strofa ali Trochaicum ( Trocit. dim. cat. -j- jamb. trim. cat.). -i o — U | -L O U yj ‘-L v — | U V — j U -i C -i u — u | jl v y u~U — | u-iu — | o-£-o y II. 18. 18) Vevsus Jonicus a minori. u U -i — | u u — u U -i - | U U i - UU-'- — juu-i — | UU-i — | uu-t- v in. i2. III. Vaga, denarji, mera. §309. Rimljani so imeli pri yagi (pezi), denarjih in meri za jednico (Einlieit) svoj as (t. j. heis , doriški ais, tarentinski as), cf. Quid- quid uuum est, as sem ratiocinatores vocant. Balbus. — Divisio solidi, i. e. librae, quod as vocatur. Volusius. Ta celota (kot jednica — Einlieit) je bila po duodecimalni si¬ stemi razdeljena na dvanajst enakih delov — unciae. Tedaj je as velika jednota, uncia je mala jednota, in po teh so računili. 1) Utežna mera (pezovanje). Kot as za pezo veljal je rimski funt — libra, pondo (nesklanjano) =. 21 lotov in 0.37 kvintelca dunajske tehte. Primera starih in avstrijskih vaj]. 320 Oddelki librae so bili ti-le: unda . i/ 12 as = 1 unča = 0-03 kilog. = 31-2 gr. sextans . */g ,, — 2 unči quadrans .i/ 4 (Via) = 3 unče .Vs (V12) = 4 „ quincunx = quinqueundae*/ 12 — 5 unč semis — šemi as . . '/ 2 (*/ 12 j = 6 „ septunx — septem unciae 7 /i 2 = 7 „ Jes = bias = binaepartes 2 / 3 ( s /i 2 ) = 8 „ dodans = celota — 1 / i 3 / 4 ( 9 /i 2 ) = 9 „ dextrans — celota — y 6 % ( 10 / 12 ) = 10 ■ „ « deunx=deunda = ( cel.— y 12 ) u / 12 = 11 „ as . 12 /i2 = 12 » Za 2 as = 2 funta rabili so besedo: dipondius; za 3 as — tressis besedo tripondius; dalje: quadrussis, quinquessis, sexis, sep- tissis, octussis, nonussis, decussis , bicessis — 20, tricessis = 30, centussis — 100 as. Ti izrazi so se rabili tudi za drage pomene, npr.: bereš ex asse = kdor je vse podedoval; ex quadrante = dedič četrtine; ex dodrante = dedič treh četrtin. Za denarstvene pomene so bili v navadi samo: as, semis, triens, quadrans, sextans, uncia. §310. 2) Denarji. Prvotni denar pri Rimljanih je bil v navadi bakren, aes cyprium = cuprum. Kot as (jednota) veljal jim je aes grave (aes Ubrale), t. j. funt bakra. — Veljave je bil v raznih časih razne: 1 as libralis (aes grave) prvotno = 75 kr. avstr, veljave, od 1. 260 pred Krist. sextentarius — 12 1 / 2 kr. „ „ okoli 1. 217. pr. Kr. as uncialis = 6y 4 kr. „ „ okoli 1. 191. pr. Kr. as semiuneialis = 3 kr. „ „ N. Dechant*je preračunil bakreni denar poreznotako: 1 as = 23-34 kr. a. v. 1 Semis = 11-67 kr. a. v. 1 Triens = 7.78 kr. a. v. 1 Quadrans == 5-835 kr. a. v. 1 Sextans = 3.89 kr. 1 Unda = 1.945 kr. 1000 asses — 233 for. 40 kr. 10000 asses — 2334 for. — kr. Progi-, z. d. Schotten, Wien, 1871. 321 Srebrni denar je' bil vpeljan malo pred prvo puniško vojsko, an. 486 u. c. (268 pr. Kr.) in takrat je bil tudi bakreni as zmanjšan po pezi, tako da j6 Srebra bakra 1 dertgrius = 10 asses = 38’4 kr. a. v. / quinarius = 5 „ ( 1 / 2 den.) = 19'2 „ „ 1 sestertius = 2 1 / 2 » 0U den.) = 9.6 „ „ Vidoriatus .......= 28*8 „ „ 100 sestertii .= 9 for. 60 kr. 1000 sestertii . . . . . . = 96 „ — „ 1,000.000 sestertii .... = 96000 „ — „ Kota. 1 1 rimski funt srebra je dal 72 denarii — 144 quincirii ~ . 288 sestertii t. j. austr. vel j. 27 for. 65 kr. Zlatak — aureus (numus) je veljal od prve puniške vojske do Nerona = 25 denasrii — 9 for. 60 kr. avst. velj.; pozneje je bil manjši, za Konstantina okoli 4 72’ for. Računili so, tudi pri velikih zneskih, po sestercijih; znainek je bilo IIS, ali HS, t. j. 2 asa in pol = pol tretji as = 272 asa (semis tertius). Način v porabi bil je troj in: a) Sestertius -ii = 1 sest. — z glavnimi števniki (navadno do 1999), npr.: ducenti sestertii — 200 sest.; mille quingenti triginta srstertii = 1530 sest. h) Sestertia -orum, tudi sestsrtium (kot plurale tantum) = 1000 IIS z distrib. števniki za množino tisočev; tako da sestercia stopi v genit. ali pa je appositivni adjektiv z izpuščanim milia, npr.: 12000 'IIS = duodena milia sestertium = duodena milia sestertia — duodena sestertia; bina sestertia etc. t. j. tolikrat po 1000. c) Sestertium -i = 100.000 (kot sing. tantum) z adverbial. števniki za izraženje milijonov, npr.: 1. milijon = decies sestertium (pravo decies centena milia sestertium — pa de.de s cent ena iz¬ pade), vicies sestertium === 2 milijona. Grški denarji: Chalcus . .1 kr. Obulus ... 6 „ Drachme . . 40 „ Mina (100 drachm) — 40 for. Talent (60 min.) — 2400 v na blizo. 21 822 §311 3) Primera starih in avstrijskih mer. A) Dolgostim mera (Langenmass). Kot as (jednica, jednota — Einheit) za dolžino so imeli Rim¬ ljani svoj pes (čevelj = 11 Ve palcev). J* o t a. Ob cesti je stal na vsakih 1000 passus miljski kamen ( milim - ritim). Tedaj: ad guintum lapidem — 5 rimskih milj “ 1 milja naša. Rimska milja n 8 stadij; naša milja rk 40 stadij. — Pii ni us 2, 23, pravi: Stadium centum viginti (jitingite nostros sfficit passus, hoc est pedes sexcentos viginti 823 §312. B) Ploskovna mera (Flachenmass). C) Otla mera (Hohlmass). 21 * 324 IV. Rimski koledar. § 314. Rimski mesec se je pričenjal vselej z novo luno, in je bil razdeljen na tri dele; začetek delom so bile: a) Calendae ('Kalendae), prvi dan meseca — od calcire, nazna¬ niti, ker je bila razklicana luna. b) Nonae, 5. ali 7. dan, — tako zvane, ker je bilo med Nonae in Idus 9 dni, prištevši te dvoje. c) Idu s, 13. ali 15. dan, — od efcruškega glagola iduare, de¬ liti, ker so delile mesec na dva dela. Meseci: Marec, maj, julij, oktober so imeli Nonae na na 7. dan, Idus pa na 15; drugi na 5. in pa 13. dan. Mesečna imena se vežejo v adjektivni obliki s temi substan- tivi (Col. Non. Idus), npr.: Calendis Januariis 1. januarja; No- nis Septembribus , 13. septembra; Idibus Martiis, 15. marca. Prednji dan pred Col. Non. Id. zove se pridie s akus. (pridie Calendas Apriles). Drugi dnevi se tako določijo, da se odšteva od teh treh glav¬ nih delov, kolkeri dan je pred Non. Idus , Calcnd. (prihodnjega meseca), in sicer: Število za Nonae in Idus se pomnoži za 1 (10. Marca t. j. 15 —1 = 16 — 10 = 6, die,sexto ante Idus Martias). Od Idus naprej se odšteva od kalend prihodnjega meseca tako, da se dnevi tekočega meseca pomnože za 2 (27, marca t. j. 31 -)— 2 = 83 — 27 = 6, die sexto ante Calendas Apriles). Ante in die se navadno izpuščata: sexto Calendas. Mesto na¬ vadnega : die ante rabi se ante diem: ante diem sextum Calendas, okrajšano: a. d. VI. Cal. — ne: pred 6. dnevom, ampak 6. dan pred Kalendami. ante diem velja za j eden izraz in se veže tudi s praeposi- cijami ad, in, ex. npr.: Dixi ego idem in senatu, caedem te optimatum contulisse in ante diem V. Cal. Novembres. incipere aliguid ex a. d. III. Cal. Febr. pričeti kaj na 30. januarja. Nota, Meseca Julius in Augustus zvala sta se pred Jhlius Caesarotn Quintilis, Sextilis , 325 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 ante Nonas Caiendis VI ) V IV III ! Pridie No na. Nonis VIII VII VI V IV III Pridie Idus Idibus XVII \ -s- XVI XV XIV XIII XII XI X IX VIII VII VI v IV III Prid. Calendas sledeč, meseca S s ante Idus Caiendis IV ) ante III ) Nonas Pridie Nonas Meniš VIII VII VI v IV III Pridie Idus Idibus XIX XVIII XVII XVI XV XIV XIII XII XI X IX VITI VII VI v IV I s III Prid. Calendas sled. meseca Caiendis IV ) ante 111 ) Nonas Pridie Nonas Nonis VIII VIT VI V t » rv | m J Pridie Idus Idibus xviii -s- XVII XVI XV XIV XTII XII XI X IX VIII VII VI v IV III Prid. Calendas sled. meseca Caiendis IV ) ante III ) Nonas Pridie Nonas Nonis vin VII VI V IV III Pridie Idus Idibus XVI V. Kratice (compendia scripturae), I. Imena osebna. 3. Državni i sodnijski izrazi. Kazalo nekterih syntaktičnih pravil. (Število kaže paragraf; N. Nota). Abest ut 176 3. abundare etc. z abl. 64. abunde, z genit. 48 3. ac, atque 261. acc. c. inf. mesti nom. c. inf. 236. adire aliguem 24 N. adjektiv slov. subst. 86 admonere, konstr. 52 N. adspergere, 41. adulari j aemulari j z akus. 27. aequare ) affatim, gen. 48 3. afficere, akus. abl. 64 N. alea ludere, 57 N. ali \ disjunkt. vpraš. 207. aliqttis, quidam, 125. altus, latus, 31 2. ambo, utergue, 103 3. an, 206 b. apposicija v genit. 16. „ pri ipse, 49 2 N. attribut, 13. aptus z a d. Zb N. autem, 263. A k u s a t i v pri verba affectuum. Izgledi za §. 25, ki so izostali ondi: Modo quandam vidi virginem suam matrem lamentari mortuam. Eandem virtutem istam veniet tempus, quum graviter g e m e s. Ariovisti crudelita- tem, velutsi coram esset, horrebant Sequanni. Ilič civium luctus, quia meum casum lu ctumque doluerunt. Ma- tronae annum, ut p ar en te m e um (Bru tum) luxerunt. Nescio quo pacto hoc fiat simulatque candidatus accusationem, meditari visus est (na tožbo misliti,) ho- n\orem desperare visus est. Bello, in bello, 70. Canere fidibus 57 N. causa, gratia, ergo 45 K. cavere 43. 197. celare 29. certe, certo 271 certiorem facere 28 N. circumdare, circumfundere 41, coenatus 240 N. conjuratus, 240. communis, gen. dat. 35. 50. condemnare 53 N. consilium capere 171 N. 222. constituere, ut 171. inf. 222 2 consulere , dat. 43/ ut 168. convenire 24 N; 78. N. crederes 161. cum, raba pri abl. 58. cupere, 43.; ut 171 inf. 222, acc. c. inf. [22 8 . curare, ut 168. part. f. pass, 244 3. kot imper. 197. Dati, izročiti, s part. fut. pass. 259 N, de } ex, in, mesti genit. 47 N. decet, dedecet, 32. deficere, z akus. 27. deponens, v part. trpno. 240 N. are, z akus. 25. differre, 73. difficilis, z inf. in supin. 260. dignus, indignus, z abl. konj, 35 62. 191. distributiva, 105. poraba. ditionis, potestatis facere, 49 N. docere, konstr. 29. dolere z abl. 60 2. domus, raba 75. donare 41. dubitare, z inf. 180 dummodo, dummodo ne, dum, dum ne„ modo ne — samo (la, samo da ne. da le, da le ne, 182 (popravi ondi) Esse, z dat. ~ biti h čemu, 38; imeti 42 z genit. 49 54. gen. gerund. 255 2. est quod, non est quod, z konjunkt. 193 N. ex, pri genit. partit. 47 N. 328 ex, in, pri mestnih imenih, 74. exuere 41. konstruk. Fac, 197. facere, s part. act. infin. pass. 244 N. „ non possum, 179 N. fali it, fugit, 32. facilis, z infin. in supin. 260. fertur, nom. c. inf. 235. festinare, etc. z infin. 259 N. fidere, dat. 35; abl. 73 2. fieri , z genit. 49. fisas, 240 N. flocci, nauči, 54 N. fore ut, s konj. praes. impf. 237. fretus, z abl. 62. fugere, z akus. 27. fungi, frui, v gerundivu trpno 254 N. Gaudere, z abl. 60 2. acc. c. inf. 230 [quod 187 2. gemere, z akus. 25. genit. partitiv. pri singularu 47 jST. glagoli z dat. v sloven. drugače 39. glagoli neprehajavni bivajo preh. 24. Habere, z dat. 38 ; z dvema nom. in akus. 21. 28; genit. pretii. 54. haud scio an, 209. hic — ille, 114—117. liorrere, z akus. 25. humi, 75. Idem — tudi, 109 N. ime mi je I. 42. imena lastna adjektivno, 85. imperativ v orat. obliqua, 238. imponere, konstr. 43 in, pri abl. temp. 70. 27. incumbere> konstr. 43. induere 41. infinitiv v vprašanji 210. inimicus, z dat. 35; genit. 27 1. inire, z akus. 24. injuria mea etc. 45 N. inscribitur {liber, naslov), 123. ipse, kot apposic. 113 N. inspergere, konstr. 41. instar, z genit. 45 N. intercludere, 41 N. interdicere, 64 N . interest, refert, konstr. 55. inveniuntur, qui indik. konj. 192. Jubere, vetare, konstr. 229. cf. 235: juvcv>'e, z akus. 27. Lacrimari, z akus. 25, laetari, z abl. 60 2. acc. c. inf. 230; [qnod 187 2. licet, z inf. 221 2; s konj. 182. locus, raba 67. lugere, z akus, 25. Magis — quam, s positivom, 93 N. manere, konstr. 43. toiemini, raba, 52, pomen. N. metuere, dat. akus. 43. miseret, 32. modo, tantum, solum — razloček 271 5. modo, modo ne — samo da, da ne, 182. monere, z ut, acc c. inf. 225. N cf. 171. morati (prevod) 242 N. cf. 179. N. movere 67 3. Nam — namreč 265; namreč se nepre- vaja ibi. 17. natus, 31 27. necesse est 242. nefas s supin 260. nempe, nimirum 271 2 nequidem, raba 268 27. nemo qui, s konj. 193. nesio an 209. nihil, z adj. v genit. nom. 48 27. nikavnice, kje stoje. 269. nimis, z gen. 48 3. nisi, si non 219. non zz malo. tako malo 268 27. non ‘dico zz nego 269 d. non minus quam, non magis quam, 97. non nemo, nemo non, 270. non posum non zz moram, ibi num, ne, (večkrat) 208. Occasio, z gerund. infin. 255 27. olere, (dišati po čem), z akiis. 26. operam dare, konstr. 168 256. oportet, pomen, 242; v indik, 159 s konj. brez ut, 227 27. z inf. 221 227. opus est, konstr. 65 242. Faene, prope z indik. 159 3. par, z genit. dat v 35 27. par s, kollektivno, 6 27. participija semidepon. 240 27. parum, z genit 48 3. pellere (ex) 67 27. per, mesti abl. 60 27. perfectum nima pomena preteklosti 139 27. persuadere 225 N. piget, poenitet, 32. possum, 159. po tiri, raba 73 27. poscere 30. praedikat v sing. pri pluralia 15. praeesse, z dat. gerund. 256. praeposicija pri jčdnem, več subst. 78. praesens,perf. mesti, imp. plusq. 238 27. prohibere 178. proinde 267. putares 161. Quam pri kompar, mora stati 92. 71 27. que, pomen, 261. qui, quae, quod mora biti, 248 N. quia, quod, quoniam, pomen, 266. quidam, aliquis, quisquam. 125—127. quis? qui? razloček, 118 201 N. quo, qua, abl. pri komp. 71 N. 2. quippe qui 171 2. quod, s konj. 188 195 238. quodsi, 121. quum — ker, 266. „ ~ quod, 186 N. Ravno tako — kakor (prevod) 262. recordari, \ kon8tr 62 N remimsci, ) refert, 55. rus, 75. Satis, z genit. 48 3. sedanji, 123. scilicet, 271 2. sed, verum, vero, 263 2. sequi, z akus. 27. si zz če, 205. similis, genit. dat 50 35 N. sinon, nisi, 219. sis zz si vis 197 N 2. sitire, z akus. 25 solus, kot apposicija 113 N. solum, tantum, 271 5. statuere ut, 171; accus. c. inf. 222 2. subjekt ni izražen, 3 N. subjekt pronom; praedik. subst. 17. supinum, raje druga konstruk. 259 260. sunt qui, s konj. in indik. 192. Tako imenovan (prevod), 123. takratni, 123. tam — quam, 262. tantum, 271; z genit. 482. taedet 32. tempus, z gerund. in inf. 255 R. terra marique, 67. terrarum, pri adv. 56. timere, z dat. akus. 43 tudi — idem, 109 R. JJbi, unde, z genit. 56. ubi, ubi primum, s perf. 153. ubicumque, indik. 159 5. •uni -ae -a, 103 2. unus, kot apposic. 113 N. unus, ex, de, 47. N, ut, bodi si, 166.; pri verb. dicendi 171 izpuščen 171; razl&gavni 176; ut, ne sloven. 172. ut quisque, 102. usui esse, 38. utilis ad, 256. utinam 162. utor, trpno 254 N. Valere ad , (evertendas leges) 257. vel 264. velim, vellem, 162 N. vereor, ut, ne, 172. verum, vero 263 3. vescor, 73. vestri, vestrum, 45 47. videre, ( audire ) s partic. inf. 244 R. videri, liom. c. inf. 235. vider es, 161. vitam, v iv er e, 26. vocabulum, vox, z genit. 45 R 2. vprašanje, v infin. in partic. 201 N 4. vm