O PAPIRNI PANOGI Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Vevče; Biomatt 90 g/m 2 8 ¡ | Pomlad 2022 | 27 | L Energetski prehod Slovenije in vloga industrije Slovenia’s energy transition and the role of industry Strateški svet za eneregtski prehod pri GZS The energy transition is one of the largest projects in independent Slovenia, but also the most expensive and all-encompassing, involving not only the economy, but also other sectors and wider society. It is a transition from fossil fuels to a low-carbon circular economy. Slovenia has to take into account two specific features: the specific composition of its electricity generation sources, whose one third is based on coal, one third on nuclear and one third on renewables, and the fact that the role of industry in Slovenia is significantly greater than in other EU countries. As a large energy consumer, industry wants to play a role in shaping the energy transition in policy planning and in introducing change, and it has already done a large part of this over the past decades. Energetski prehod je eden izmed največjih projektov v samostojni Sloveniji, pa tudi najdražji in vseobse - gajoč, poleg gospodarstva namreč vključuje tudi druge sektorje in širšo družbo. Gre za prehod iz fosilnih virov na nizkoogljično krožno gospodarjenje. Slovenija mora pri tem upoštevati dve svoji posebnosti: specifično sestavo proizvodnih virov električne energije, ki temelji tretjinsko na premogu, tretjinsko na jedrski energiji in tretjinsko na obnovljivih virih, ter dejstva, da je vloga industrije v Sloveniji pomembno večja kot v drugih državah EU. Kot velik porabnik energije želi industrija sooblikovati energetski prehod pri načrtovanju politik in uvajanju sprememb, velik del pa je sama tudi že naredila v minulih desetletjih. »Zeleni prehod ni več opcija ali izbira, je za- črtana pot prihodnosti razvoja Slovenije,« je nedavno situacijo komentiral generalni direk- tor GZS mag. Aleš Cantarutti. Vojna v Ukrajini, ki vpliva na pokoronsko težje okrevanje go- spodarstva in bo zaradi odvisnosti od ruskih energentov ključno vplivala na našo prihod- nost, bo energetski prehod k cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050 le še pohitrila. In tega se industrija že dolgo zaveda. Vloga industrije v Sloveniji Industrija ima v Sloveniji pomembnejšo vlogo, kot bi to lahko rekli za povprečje v Evropi. Zakaj? V Sloveniji industrija prispe- va skoraj 24 % BDP-ja, medtem ko je pov- prečen delež industrije v BDP v Evropski uniji zgolj 16,3 %. Slovenska industrija pomembno prispeva k rasti BDP , izvozu in novim delovnim mestom z višjo dodano vrednostjo. Tradicionalno pogojeno imamo v Sloveniji v industriji kar nekaj t. i. energetsko inten- zivne industrije. Ta je nastala pred 100 in več leti na ruralnih predelih Slovenije, praviloma ob rekah in je zaposlovala lokalno prebival- stvo. To so bili protagonisti industrijskega raz- voja, danes pa uvajajo sonaravno, krožno gospodarjenje. Ta industrija še danes pomeni srčiko slovenske industrije, saj ponuja več kot 25 tisoč delovnih mest, ustvarja 20 % izvoza vseh predelovalnih dejavnosti ter ustvarja nad- povprečno dodano vrednost (54.623 EUR na zaposlenega) glede na preostalo industrijo. Evropski zeleni dogovor energetsko inten- zivno industrijo imenuje tudi primarna ali klju- čna industrija oziroma kot temelj prehoda v nizkoogljično krožno gospodarjenje, saj je vir surovin za druge vrednostne verige gospodar- stva. Na njen obstoj je treba skrbno paziti, da Slovensko gospodarstvo je izvozno narav- nano in ključna konkurenčna prednost slo- venskega gospodarstva v preteklosti je bila prav cena energije v Sloveniji, danes, ko smo v energetski krizi zaradi bikovskih rasti cen, ki dosegajo tudi 7–8-kratnik pri ceni plina ter 3–4-kratnik pri električni energiji, pa je energija postala ključen izziv za sloven- sko in vseevropsko gospodarstvo! Industrija krepko povečala energetsko učinkovitost Od leta 2008 do leta 2020 se je poraba energije v industriji znižala za 17,8 % (elek- trične energije za 6 %), prodaja se je pove- čala za 21 % in dodana vrednost za 40 %. To potrjuje, da se je energetska učinkovi- tost povečala. Podatki kažejo, da je skupina energetsko in- tenzivnih dejavnosti še uspešnejša pri zniže va - nju skupne rabe energije, torej pri povečevanju energetske učinkovitosti od povprečja predelo- valnih dejavnosti. V obdobju 2008–2020 je na- mreč znižala porabo skupne energije za 24,1 % oz. električne energije za 16,1 %. Energetski prehod v industriji bo velik izziv Energetski prehod je izziv na tehnološkem, razvojnem in finančnem področju, na področ- ju kompetenc in še kje. Problem je kratek čas, v katerem je treba iz- vesti tektonske premike. Ključna področja ukre- panja bodo prehod v nizkoogljično krožno go- spodarstvo, posodobitev proizvodnih procesov, spodbujanje projektov snovne in energetske učinkovitosti ter uporabe nizkoogljičnih tehno- logij, razvoj in proizvodnja novih trajnostnih iz- ne bi prišlo do njene izselitve iz Evrope, saj je od nje odvisna vsa druga industrija v Evropi – torej je ta industrija tudi ključna za samoza- dostnost in neodvisnost EU. Slovenija bi morala biti ponosna na svojo industrijo, vendar v resnici ni tako in je indu- strija deležna veliko »greenwashinga«. Podatki namreč kažejo, da je industrija svoj ogljični odtis v minulih dveh desetletjih že bistveno iz- boljšala: tako veliko te industrije spada med »benchmark« evropske industrije v svoji de- javnosti (to pomeni med 10 % najbolj učin- kovitih v dejavnosti); energetsko intenzivna industrija je vključena v sistem ETS, ki je siste- matično usmerjen v zniževanje izpustov; ta in- dustrija uporablja BAT -tehnologije in se že leta ukvarja z zapiranjem svojih snovnih in ener- getskih krogotokov ter recikliranjem po prin- cipu krožnega gospodarjenja. Izvozno usmerjena slovenska industrija ne bi nikoli preživela na globalnem trgu, če ne bi bila snovno in energetsko učinkovita, in zatorej kon- kurenčna, inovativna in fleksibilna. Še zlasti tra- dicionalna industrija je kot energetsko intenzi- vna podvržena visokim domačim in vseevrop- skim okoljskim in energetskim standardom. Podvržena je mednarodnim primerjavam, ker je velikokrat v tuji lasti ter je zanesljiv in dober de- lodajalec. Industrija in energija Industrija porabi dve tretjini (76,3 % v l. 2020) vsega zemeljskega plina in skoraj po lo - vico slovenske elektrike (45,8 % v 2020) – gre torej nedvomno za velikega porabnika energije. Skupno, upoštevaje vse energente, industrija porabi 28 % energije. Zato si pridržujemo pra- vico do sodelovanja pri strateških dokumentih in drugih odločitvah o slovenski energetski pri- hodnosti. V tujini se veliko bolj zavedajo dejstva: »Če gre dobro industriji, gre dobro vsem!« Industrija porabi dve tretjini (76,3 % v l. 2020) vsega zemeljskega plina in skoraj po lo vico slovenske elektrike (45,8 % v 2020). Pod drobnogledom O PAPIRNI PANOGI Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Vevče; Biomatt 90 g/m 2 9 ¡ | Pomlad 2022 | 27 | L veniji, pa tudi najdražji in vseobsegajoč, poleg gospodarstva namreč vključuje tudi druge sektorje in širšo družbo, industrija želi pri tem enakopravno sodelovati. Na GZS smo zato oblikovali strateški načrt razvojnega pre- boja Slovenije – imenovan Horizonti pri- hodnosti. Na Brdu pri Kranju so bili 23. marca 2022 na Vrhu slovenskega gospodarstva predsta- vljeni Horizonti prihodnosti, ki zajemajo štiri ključna področja: Zeleni prehod in digitali- zacijo, Povezljivost, Reindustrializacijo ter Vlogo države in finančnega sistema. Na GZS pričakujemo, da bo nova vlada skupaj z gospodarstvom sooblikovala v Sloveniji kon- kurenčno poslovno okolje. Brez uspešnega in Država mora pospešiti umeščanje OVE-vi- rov v prostor, pospešiti razvoj vodikovih tehno- logij in zajemanje ogljika skupaj z novimi nasta- jajočimi tehnologijami in prenosno infrastruk- turo. Ob naštetem gospodarstvo izpostavlja nujnost, da se na ravni EU zagotovi sta bilna su- rovinska in energetska oskrba. Cene surovin, materialov in polizdelkov so, podobno kot cene energentov, v zadnjem letu skokovito narasle in postale povsem nepredvidljive. Cene zemeljske- ga plina so zgodovinsko visoke tudi na daljšem delu krivulje in predstavljajo pred izziv večje in srednje družbe iz industrije. Skrbi dejstvo, da so bile marčevske cene zemeljskega plina v Evropi 8,7-krat višje kot v ZDA in 2,4-krat višje kot v Aziji, kar predstavlja velike porabnike tega energente pred velike izzive, še posebej, ker prehod na alternativen energent ni povsod tehnično mogoč. Zaključki Slovenija mora pri energetskem prehodu upoštevati dve specifiki: specifično strukturo proizvodnih virov električne energije in nad- povprečen delež industrije v BDP (le za Češko in Irsko). Na industrijo smo v Sloveniji premalo po- nosni, imamo nadpovprečen delež industrije v BDP , prav tako energetsko intenzivne indu- strije. Izzivi energetskega prehoda V preteklosti smo bili priča številnim odla- ganjem strateških odločitev na področju varstva okolja in energetike. Umeščanje v pro- stor je postal nacionalni problem št. 1, sledi izhod iz premoga v predvideno kratkem času, ko nam ne bo uspelo nadomestiti proizvodnih virov EE, velik delež prometa in prepočasno uvajanje OVE-energije. Strateški svet za energetski prehod Na GZS so v namen podpori energetskega prehoda oblikovali Strateški svet za ener- getski prehod – SSEP , ki so ga osnovali že aprila 2018 na dogodku »Energetski prehod kot priložnost za slovensko gospodarstvo«, ki ga je GZS oblikovala skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo in ga je obiskal Maroš Šefčovič, takratni podpredsednik Evropske komisije za Energetsko unijo. Prva seja SSEP je bila maja 2019, od takrat pa se člani SSEP ukvarjajo z aktualno problematiko na področju strateških ali zgolj vsakdanjih izzivov na področju energetike. Če omenimo le največje v tem obdobju: Nacionalni energetski in podnebni načrt in konkretnejše opredeljena vloga - industrije, Zakon o podnebni politiki, - vpliv covida na prihodnjo energetsko oskrbo, - dolgoročna podnebna strategija Slovenije, - izhod iz premoga, podpora jedrski elektrarni Krško (JEK) 2, - Energetski koncept Slovenije (EKS), da ali ne, - enormni dvig cen energije ter vpliv vojne na energetsko oskrbo. - Slovenija je lani sprejela svojo Slovensko industrijsko strategijo. Tam je energetsko intenzivna industrija podprta v skladu z EU Zelenim dogovorom. Od leta 2008 do leta 2020 se je poraba energije v industriji znižala za 17,8 % (električne energije za 6 %), prodaja se je povečala za 21 % in dodana vrednost za 40 %. To potrjuje, da se je energetska učinkovitost v industriji povečala. Evropski zeleni dogovor energetsko intenzivno industrijo imenuje tudi primarna ali ključna industrija oziroma kot temelj prehoda v nizkoogljično krožno gospodarjenje, saj je vir surovin za druge vrednostne verige gospodarstva. delkov in storitev, zmanjšanje rabe toplote ter povečano izkoriščanje obnovljivih virov energije in odvečne toplote, vzpostavitev infrastrukture in ustreznega zakonodajnega okvira za uporabo sintetičnega plina, vodika in drugo. Meje obstoječih tehnologij so že blizu, nove tehnologije so v razvoju in drage. Podobno je pri energentih, kjer bi sistemska rešitev lahko olajšala zeleni prehod. Potrebne investicije v in- dustriji po oceni NEPN-ja presegajo 1,15 mrd do leta 2030, kar je ogromno ob dejstvu, da v strukturnih skladih EU Slovenija po naši oceni ni vključila industrije v zadostni meri. Gospodarstvo pričakuje, da bo vlada v so- delovanju s stroko in institucijami podpornega okolja, tudi z GZS, pripravila strateški razvojni načrt za zeleni prehod in zagotovila njegovo izvedbo z ustreznim nadzorom ter redno revi- zijo izvajanja aktivnosti. Horizonti prihodnosti Ob zavedanju, da je energetski prehod eden največjih projektov v samostojni Slo - mednarodno konkurenčnega gospodarstva namreč ne moremo dosegati vzdržne gospo- darske rasti, razvoja in posledično krepitve blaginje državljank in državljanov.  Prihodnji razvoj Slovenije vidimo v luči zele- nega prehoda, digitalizacije in avtomatizacije, e-mobilnosti ter trdne vpetosti v mednarodne verige vrednosti. Zeleni prehod je cilj, ki je mo- čno povezan z digitalizacijo in novimi tehnolo- gijami, RR, s prenosom kompetenc in dobrih praks iz pilotnih in demo centrov v izobraževalni sistem ter okrepljenimi vlaganji v raziskovalno opremo. Foto: Unsplash Pod drobnogledom Slovenije si brez industrije ne znamo pred- stavljati. Če gre dobro industriji, gre dobro vsem. Energetski prehod in prihodnjo blaginjo v Sloveniji lahko dosežemo le skupaj, povezano in v sodelovanju vseh deležnikov. Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije