Rdeči križ pomaga drugim, sebi pa ne more več
V  teh zelo zaostrcnih pogojih gospodarjenja. ko življenjski slandard pa-da in je\se več socialnih prohlemo\, je RK prav golovo tisla humana orga-nizacija, ki lahku veliko pomaga.
Pomaga drugim, sebi pa ne morc več. Rdeči križ se je znašel \ ležkem fi-nančnem položaju. /aradi čcsa je vprašlji> (udi njen nadaljnji obsloj.
V  iskanju rešitn smo se /a(o udlnčili, da tudi širšo javnost se/nanimo / njeno organiziranosljo in linančnim položajem.
V  I.jubljani deluje pci Občinskih organizadj Rdečega kri/a in Mcsma or-ganizaeija RK, ki jc bila usianovljena leia 1986, ker se je pokazala poireba po /dru/eutnju nekaierih dcjauiosii na ravni mesia Ljubljane. Naloge. ki jih je potrebno reše\ati enotno, so bile isioOaino osno\a za program dela Mestne organizacije RK Ljubljana. Iako s(» \ pristojnosti mes(a službe:
—  analiza na področju prosiovoljnega krvodajalstva;
—  vzgoja v prvi pomoči za vo/nike motornih vo/il;
—   i/ierjevanje sredstev po Zakonu SRS o položaju in pooblasiilih RKS za mesio Ljubljana:
—   vodenje skladišča rabljcnih oblačil;
—   izvajanje osnovnega in dopolnilnega pouka prve pomoči /a cnoie in šiabc civilne zašeiie v mesiu Ljubljana;
—   \odenje skladišča odreda /a prvo in osncnno medieinsko pomoč /a primer naravnih in drugih naivC itd.
Aktivislitne naloge so oslale v dumeni Občinske orj>anizacijc Rk in glode na tako delite\ dda opra\lja organi/.acija RKS Ljubljana-Šiška sledeče na-Ioge:
—  /biranjc prosiovoljnih krvodajalcev  po delouiih organizacijah in krajcvnih skupnosiih. V lctu 1SIS8 — 3213 od\zemov;
—   socialna dejavnost — iradicionalno /biranje rabljenih oblačil za soci-alno ogro/cne obOano;
—   soscdska_ pomoO — pomoč akii\ isio\ in mladih člano\ RK siarim in osamelim, pomoC aklivisun preko organiziranih poslaj Rdečega križa \ KraicMiih skupnosiih:
—   zbiranjt; prosiovoljnih prispe\ko\ \ slučaju elemeruarnih nesreC;
—   ustanavljanjc posiaj Rdečega križa;
—   akiivnosti s podroOja pre\eniivnega /drav-.uciicga varsna, i/obraže-\anje občano\ v kraicvnih ^kupnoMih. šolah in oreaniz-iicijah združcnega dela:
—  akcijc za napredek higienc in \arsi\aokolja, uslana^ljanje higienskih akiivov, aklivnost RK \ boju proii hipenen/iji, boju proti pljučnim bolc-znim in boleznim odvisnosii. iid.
S lako delitvijo dela, sliižhf > dtimcni mesla. aklivi/em > domeni občine ima Občinska (irt;ani/acij RKS l.jubljana-šiška sptciličen položaj. ki sc ra-/likujt od puložaja oslalih Občinskih or^ani/acij KK.
S sprcjelimi usiavnimi spremembami \ lelu 1974, ko so se oblikovale Sa-moupravne interesne skupnosti, se je.Rdeči križ občine Ljubljana-Šiška, vključil s svojimi programi v programe SIS, koi izvajalec pri skupnem izva-janju politike in reševanju problemov na področju socialnega in zdravstve-nega \arsi\a. To mcslo mu opredeluje ludi sprcjcti ,./akon o zdra\stvenem varslvu" iz lela 1980. Prav tako smo se vključili s svojimi programi tudi v programe SIS za socialno skrbstvo, vzgojo in izobraževanje. Te Samou-pravne interesne skupnosti pa so organizacijo Rdečega križa razporedile med tako imenovane ^mejne dejavnosti" in temu primerno odmerile tudi finančna sredstva, ki so zelo skopa, z izgovorom, da nimajo potrebnih sredstev niti za svojo osnovno dejavnost (Samoupravna zdra\sivena skup-nost). Viri sredste>, ki jih prcjcma organizaeija na občinskem ni>oju so ne-znatna in ne nudijo več možnosti /a dclovanjc organiiacije in njen ohsloj. Članarino večina krajevnih organizacij ne odvaja, saj se ludi v bazi soočajo aktivisli s slično finančno problematiko. Sredstva za krvodajalstvo so stro-go namrnska in ne zadostujejo /a krilje stroško\ propagande, /načk, pla-kalo> in odličij.
Samoupravni sporazum o sofinanciranju programov OZD, družbenih organi/adj in diušie\ s podavja družbenih dejavnoMi, ki je bil sprejet na 9. scji skupščinc Občinsko zdra\st\ene skupnosti Lj.-Šiška. z dnc 23. 12. 1988, je le nekak skupcn dogovor in ni zaživel. V samem obra/ložilvencm lekslu plšc, da prrdloženi SAS nc ureja ničesar. Torej ugoiavljamo tudi na lem področju \ tr sredslev za Rdeči križ, ki je le na papirju.
SamoupraMii spora/um o med.scbojnem sodelovanju in razmfjitvi nalog na področju zdravslvene vzgoje 6. člcn se ne spoštuje. Iz tega naslova Samo-upravna zUravsi\cna skupnosi dolguje Občinski organizaciji RK za leto 1986. 1987, 1988 \ključno z junijem 1989 din 44.050.470.
Prispevek od športnih, /abavnih priredite\ in kinovslopnic se"\ skladu s Sam<>iipra\nim spora/umom deli po ohračunu pro>i/ije SI)K in 15 "o (Klvojcnih sredslt-\ Skupščini RkS na 6 cnakih delo\ med (H) RK in MO RKS Ljubljana. Zakon o položaju in pooblastiiih RKS, ki opredcljuje fi-nančne vire /a delo RK, je pomanjklji> in tcrja dopolnilo Zakona s ločno navedbo sseh zavezanccv piačevanja prispevka. Zakon ne predvideva nači-na izterjave, kar se nanaša na prirediielje. ki nimajo sedeža na področju niosia I.jubljanc.
Kdino javno pooblaslilo, ki ga ima RK \ skladu z mednarodnimi obve-/nosimi je poizvedovalna dejainosl. Čepra\ smo iia lo večkrat opozorili lzvršni svei občine Ljubljanf.-Šiška. saj je za to dejavnosl poirebno zagoto-viti sredsiva i/ proračuna in zagoioviii ustreznc prostorske, maierialne in kadrovskc pogoje, ta >--,edst>a niso bila nikoli dodeljena. (Poizvedovalna služba 7. člen Zakona o položaju in pooblasiilih RKS) Slu/ba za proiztedo-vanje, ki je lorej obvczna in / /akonom določena dejavnosl Rdcčega križa, opra\lja naloge \ z\e/i i obvcščanjem <> vojnih žrtvah predvidene v Ztnev-skih konvencijah / dne 12. 8. 1949.
Predsedsivo Občinske organizacije RKS Ljubljana-Šiška ugotavlja, da je dciavnost Rdcčega križa posebnega družbenega pomcna in je ne moremo v naši samouprav rv vocialisiični družbi raz\ ijaii in ocenjevaii mimo razvoja, naprcdka in pa-obrazbe družbe, saj je RK sesiavni del družbenih mI. ki uorno prispevajo k ureMiičcvanju programskih ciljev. Dejavnosl Rdečega križa je izredno pomembna v i/rednih ra/merah. v vojni nevarnosti in voj-ni, kol ludi ob naravnih in drugih hudih nesrcčah, /alo se mora na >s«h ravneh lemu primerno urgani/irali in usposobiti /a delovanje \ lakih ra-/merah.
Predsedslvo meni. da bo Rdcči križ s svojo vlogo \ vseh izjemnih razme-rah lahko oprailjal le, čc bo imcl zagolovljena linančna sredslva. lz prora-čunskih virov naj se zagoio\i]o sredstva dveh zaposlenih ler za pokrhanje maierialnih izdaikov. Iz tega naslova naj se zagotovijo ludi sredstva za delo poizvedovalne dejavnosti.
Samoupravne inieresnc skupnosii naj sprejmejo realno finančno ovred-nolene programe RK, jih sproti valorizirajo in redno nakazujejo predvide-na sredstva na podlagi poročil o realizaciji programov, pa poračunajo akoniacijc.
Neurejene finančne razmere ovirajo realizacijo programo\, ustvarjajo nezdravo vzdušjc med aklivi-.ti RK in krnijo ugled organizacije Rdečega križa. Nedopustno je, da so organizaciji odvzele naloge, ki so bile desellelja v domeni Občinskih organizacij RK (tečaji prve pomoči po šolah). Takega mačehcn skega obnašanja humaniiarna organizacija ko! je Rdeči križ zago-lovo ni zaslužila.