Poitarina plačana. Štev. 9. V Liubliani. dne 26. februarja 1926. Posamezna itev. Din 1< Leto IX. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Teleten 72 Izhaja vsak petek. !Ur»;»l»3 za taiemstr«. četrtletju 7 51 Ola, polletno It Dia, ultleM* M Dia; u laoiemstiro: tetrtletaa It Dla, nolUtno 24 Dla, etlalcta. «S Dla. — Raiaa naSta: »raallal«, lOlrnialcc t UaMjaal, it. 19.711. Pismo iz Beograda Te dni le bila objavljena tajna listina, ki so jo lanskega julija podpisali radičevci, to je pogodba o tako zvanem sporazumu med radikalsko in radičevsko stranko. Iz te listine se vidi. da se je Radič popolnoma odpovedal republiki in sprejel našo ustavo ter se zavezal, da bo sodeloval na njeni provedbi. Z eno besedo: vsi pravijo, da je on vsaj na videz sprejel Pribičevičev program. O gospodarstvu ta pogodba malo govori, sicer pa ie vse. kar je v njej. ostalo skoro le na papirju. Izvoljen je bil Radič na programu posebne hrvatske države na republikanski podlagi. podpisal pa je ravno nasprotno. Samo dvoje je mogoče: ali Radič pošteno misli in je potem njegova stranka odveč, ker je sprejel naš program, ali pa nc misli iskreno in se hoče ob prvi priliki vrniti nazaj na stare svoje zahteve. Vsi trdijo, da Radič ni Iskren in da se samo pripravlja, kako bo ob prvi priliki zopet stopil na svojo staro pot. Radič tudi v Sloveniji lovi pristaše in raz-puščena je bivša SKS, da so mogli njeni pristaši zlesti v Radičevo torbo. Ne vsi, mnogo jih je tako poštenih, da se jim želodec obrača nad tem izpreminjanjem barve in prepričanja. Marsikdo je že uvidel, da od zagrebške komande za slovenskega kmeta no more priti nič dobrega. In obrnil je hrbet novo-pečenim radičevcem. Ostali pa se bodo v kratkem prepričali, v kakšno zagato korakajo, ko so se podali radičevstvu. Ne bo minulo mnogo časa in Radič bo odletel iz vlade. Kam pojdejo potem zeleni generali v Sloveniji, ko bo začel Radič zopet razsajati kakor prej? Med tem se Samostojna demokratska stranka marljivo giblje. Po velikanskih shodih v Sloveniji in v Zagrebu je Pribičevič imel minulo nedeljo shod v Sarajevu, kjer ga je poslušalo 10.000 mož roko v roki Srbi, katoličani, muslimani, večinoma seljaki. In rekli so, če bi se po teh načelih uravnala država, bi kmalu vladala red in blagostanje v naši državi. Ljudje bi bili drug drugemu pravični, a ne volkovi. Pribičevič se ne boji povedati resnice klerikalcem in Radiču, pove pa bridko Istino tudi Pašlču In Srbom. Seveda jih to boli, a resnica je zdrava kakor grenek prašek iz lekarne. Še iz nobenih ust niso krivičniki med Velesrbi čuli tako gorkih kakor od Pribičeviča. Med tem se je spor med Radičetn In radikali vsaj za hip izgladil. Ako ne pride nenadoma kaj vmes (in to pri Radiču ni ne-možno), bo proračun do 31. marca pod streho. Potem pa se odpre vprašanje, ali je možen nadatjni obstoj sedanje vlade. Vsi ki razmere poznajo, trdijo, da ni mogoč in da pride do izpremembe. Radič bo odletel in bo moral v opoziciji pokazati, kako je mislil, ko je dal podpisati «sporazum». Upati je, da bo nastopila nova krepkejša vlada, ki bo poskusila izvesti vsaj nekaj olajšav na gospodarskem polju in urediti upravo. Gotovo bi vsakdo toplo pozdravil, če bi se res začelo delati. Ako pa se to izjalovi, pridemo znova v j skupščinske volitve. Tedaj se bo odločilo, ali bo ostala zastava Slovencev klerikalna polomljena avtonomija in Hrvatom radičevska vrtoglavost, ali pa se bo ljudstvo otreslo teh zastarelosti in zaklicalo: Proč s staro šaro, za gospodarsko enakopravnost in složno delo delovnega ljudstva Slovencev. Hrvatov In SrbovI Narodni poslancc dr. Gregor Žerjav. Politični pregled Najzanimivejši in najpomembnejši dogodek tega tedna je gotovo nenadni odhod našega zunanjega ministra dr. Ninčiča v Rim in Pariz. Po daljših konferencah s Pašičem in avdijencah na dvoru, o katerih se podrobnosti naravno ne dado doznati, se je namreč dr. Ninčič v torek zvečer podal na pot v spremstvu italijanskega poslanika Bodrera in je o njegovem nenadnem odhodu bilo izdano le kratko obvestilo, da se dr. Ninčič zaradi nastajajočih razmer v Evropi sestane z Mnssolinijem in nato še s francoskim zunanjim ministrom Briandoin. Kaj pomeni to? Ničesar drugega kakor da se sklepa nova zveza med Jugoslavijo, Italijo lit Francijo z edino svrlio, da bo brzdala nemško nevarnost. Dne 8. marca bo namreč Nemčija sprejeta v Zvezo narodov. Odslej torej ne bo več premagana država, marveč polnopravna to-varlšica vseh ostalih evropskih velesil. In kot taka se bo nedvomno poslužita vseh svojih pravic in vseh možnosti, da provede svoje načrte. Nemčija bo stremela za tem, da doseže združitev z Avstrijo in da se nato na meji ob Karavankah in na Tirolskem postavi po robu Jugoslaviji in Italiji, tam gori ob Renu pa svoji glavni nasprotnici Franciji. Vrlo umlji-vo ie torej, da je nanram preteči nemški ooas- nostl treba iskati skupne obrambne sile. Za nas je to vprašanje še posebno važno, ker pripojitev Avstrije k Nemčiji je za nas poslednji moment, da dobimo, kar je naše, to je Koroško. Zdaj se samo vpraša, ali je umestno, da se mi vežemo z Italijo in ali nas ona v gotovem trenutku ne bo izdala, kakor je njena navada. Politika ne pozna solzavosti, zato je prav, če bomo tudi mi naglo dovzetni za odločne načrte proti preteči skupni opasnosti. Nikakor pa ni prav. da to stvar rešuje samo dr. Ninčič po PaŠičevih navodilih. Mi smo parlamentarna država, zato bi o takih velevažnih načrtih morala biti obveščena \ Narodna skupščina ali vsaj načelniki parlamentarnih klubov, a prav posebno bi pri takih pogajanjih moral sodelovati kak Slovenec, ker tu gre predvsem za naše interese. Mi smo tisti, ki zahtevamo popolno povrnitev slovenske Koroško, mi smo tisti, ki najbolj sočuvstvujemo z zatiranimi brati pod Italijo. Dokler Italija ne bo izpre-menila svojega nasilnega vladan ja nad zasužnjenimi Slovenci in Hrvati, ne more biti govora o kaki zvezi z Italijo! Po ravnanju z našimi ljudmi bomo torej presojali zavezništvo z Italijo. O vsej zadevi, ki je velevažnega evropskega pomena, pa bomo še izpregovorili ob njenem nadaljnjem razvoju. Dr. Ninčič ostane v Rimu dva in nato v Parizu tri dni, iz Pariza pa se poda v Ženevo na zborovanje Zveze narodov, kjer utegne po dosedanjih glasovih biti izvoljen za predsednika tokratnega zasedanja. V Narodni skupščini se je ves teden nadaljevala načelna razprava o proračunu in so nastopali razni govorniki. Prav posebno pozorno pa je bil poslušan veliki govor Svetozarja Pribičeviča, ki ga je imel v petek pred polno dvorano. Pribičevič je žigosal finančno politiko sedanje vlade, posebej pa še šušmarstvo Stjcpana Ra-diča, obenem je tudi temperamentno nastopil proti onim Srbijancem, ki še vedno misli j o, da mi Jugosloveni tostran Save pod bivšo Avstrijo nisrno prav ničesar storili za osvobojenje in ujedinjenje.Pribičevič je poudaril: «Brez eno-dušnih izjav prečanskih Jugoslovcnov tekom vojne in po Narodnem svetu niti Zagreb niti Ljubljana ne bi bila v današnji državi!» Pri-bičevičeva izvajanja, v katerih se je tudi naj-topleje zavzel za kmečki, delavski in obrtniški stan, so na vse prisotne napravila najgloblji vtis; klerikalci so kar molčali in niti Stepan Radič ni črhnil bosede. Nastopi voditelja SDS Svetozarja Pribičeviča in njegovih tovarišev vobče dokazujejo, da SDS premore najsposobnejše zastopnike. Njih število ni veliko, toliko jih je kakor klerikalnih poslancev, toda njihov ugled je stokrat večji in še narašča, kakor se tudi stranka med narodom neprestano širi. Nov dokaz za to je podalo veličastno zborovanje SDS v Sarajevu, kjer je Pribičeviča in druge govornike poslušalo nad 10.000 ljudi raznih stanov in veroizpovedi. Posebno mnogo je bilo tudi muslimanov. To zborovanje je jasno dokazalo, da SDS močno prodira tudi v Bosni, kjer ravno tamošnje pestro pomešano prebivalstvo uvi-deva, da stori najprimerneje, ako se začne složno zbirati pod praporom Svobode, Enakosti in Bratstva! Spodobno je končno, da na tem mestu, omenimo smrt narodnega posl. dr. Ivana Lcrkoviča, ki je v sredo popoldne po daljšem trpljenju izdihnil v Zagrebu. Dr. Lorkovič je bil znana politična osebnost. V mladih dneh je sodeloval s Svetozarjem Pribičevičem in Stepanom Ra-dičem; pozneje so se njihova pota ločila, toda dr. Lorkovič je za razliko od Radiča še dolgo ostal narodno zaveden borec, ki je moral od Madžarov marsikaj pretrpeti. Po prevratu se je polagoma zopet združil z Radičem; ko pa se je lani sklenil «sporazum» med radikali in radičevci, je dr. Lorkovič skupno z dr. Trum-bičem osnoval lastno Hrvatsko federalistično stranko. Osebno je bil poštenjak in je radi svoje talentiranosti užival znaten ugled v vseh političnih krogih. Narodna skupščina je počastila njegov spomin in položi venec na njegov grob. GORNJI LOGATEC. Letošnji predpust je bil pri nas zelo živahen. Prireditev je sledila prireditvi. Najbolj se je obnesla Sokolova maška-rada «V kraljestvu src>. Dom je bil okusno de-koriran po načrtu akad. slikarja Pfeiferja. Mask je bilo obilo in zelo lepih, tri najlepše, oziroma najoriginalnejše so dobile diplome. Sokolova maškarada bo gotovo ostala stalna predpustna prireditev. Na pustni torek je nastopil - sokolski tamburaški zbor v dveh oddelkih s posebno veselico. Pokazal je dobro disciplino in že precejšno izvežbanost. Priznanje občinstva je bilo najboljša nagrada vodji za požrtvovalen trud. JBŽICA. Predpustna prireditev Sokola dne 14. t. m. je izpadla nad vse pričakovanje dobro. Igro «Brat Sokoli so igralci skoro dovršeno predstavljali, čeravno so bili, razen dveh, šele prvič na gledaliških deskah. Pevski tercet «Boj na trgaš so izvedle vse tri pevke res prav dobro. Naj ga ob priliki ponove. Pravi predpustni komad za smeh je bil nastop «Amerikanskega brivcai in prav dobri kupleti br. K. Prosta zabava s plesom in maskami je bila kar najbolj animirana. Nismo zastonj že naprej napovedali, da so prireditve Sokola na Ježici občinstvu priljubljene. Kakor do sedaj, tako bodi še naprej! V kratkem pride nova igra! GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. Občni zbor krajevne organizacije Samostojne demokratske stranke za naš kraj in okolico bo v nedeljo 28. t. m. popoldne ob treh v stanovanskih prostorih Sokolskega doma. Udeležite se zbora vsi člani in somišljeniki naše stranke, četudi še niste organizirani. Na zborovanju bodo važni razgovori ne le o stranki, ampak tudi o naših gospodarskih vprašanjih. Na zbor bo prišel tudi odposlanec glavnega odbora iz Ljubljane. BELA CERKEV NA DOLENJSKEM. Dne 14. i m. popoldne nam je po zaslugi našega vrlega g. nadučitelja poslala novomeška podružnica Čebelarskega društva g. Lilijo, ki nam je predaval o lepi in koristni panogi kmetijstva, o čebelarstvu. Šolska soba je bila polna mladih in starih čebelarjev. V častnem številu so bile udeležene tudi vrle čebelarice žene in dekleta. Vsi smo poslušali z zanimanjem govornika, ki nam je s čebelarskim humorjem res izborno opisal čebelo, delo čebelarja in naš panj A. Z., njega vrline in dobičkanosnost. Iskrena hvala! Želimo si podružnico Čebelarskega društva kakor v Šmarjeti. Z veseljem se bomo že sedaj priglasili k podružnici v Novo mesto, kjer bo baje letos čebelarska razstava. ŠMARJETA PRI NOVEM MESTU. Vsa čast našemu vrlemu g. nadučitelju, da nam oskrbuje razna predavanja, ki so gospodarskega pomena. Dne 7. t. m. smo ustanovili podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva in nam je g- Ma-lasek pri obilni udeležbi povedal mnogo o sadjarstvu. Novomeška podružnica Čebelarskega društva pa nam je 14. t. m. poslala predavatelja g. Lilijo, ki nam je ob obilni udeležbi pripovedoval o življenju čebel in pomladnem delu čebelarja kakor tudi o prednosti naših A. Z. panjev. Hvaležni smo obema predavateljema in hočemo posnemati njihov nauk ter se ravnati tako, da nam bosta sadjarstvo in čebelarstvo tudi kaj nesla. Vpisalo se je v obe podružnici več članov, tako da bomo vedno v stiku z drugimi čebelarji naše lepe Slovenije, ker le v slogi je moč in napredek. Gg. predavatelja pa še prosimo za prihodnje, ker živa beseda mnogo zaleže. SODRAŽICA. Minuli teden se je pri nas vršilo ogledovanje dimnikov. Od strani gasilnega društva je bil v komisiji tovariš načelnik Jakob Per-dan. Omeniti je ob tej priliki, da se občinstvo zanima za varnostne naprave, ker se je povsod — razen malih izjem — našlo vse v najboljšem stanju. Omeniti moramo še posebej, da so naši trzanje vedno naklonjeni našemu društvu, kar se je izkazalo tudi sedaj. Darovali so večje zneske za nabavo društvenega prapora, za kar smo zelo hvaležni. Razvitje prapora se bo vršilo še tekom tega poletja ter bomo v kratkeai objavili tozadevni program. Občni zbor gasilnega društva bo v nedeljo 7. marca v gostilni pri tovarišu Rudolfu Lovšinu. Vabi se celokupno članstvo. Na pomoč! — Odbor. ŽIRI. V nedeljo 28. t. m. bo priredila Zveza kulturnih društev v Sokolskem domu predavanje gosp. dr. Kuščarja o razvoju živalstva. Predavanje bo zelo zanimivo in poučno. Dostop vsakomur prost. Dne 25. marca bo predavanje o jetiki, ki bo opremljeno s filmskimi slikami. ŽIRI. Cesta proti Škofji Loki, po kateri se vrši naš glavni osebni in poštni promet, je v zelo zapuščenem stanju. Temeljiteje se že od začetka vojne ni posula, čuje se izgovor, da ni denarja. Ker pa se v enakih razmerah cesta proti Logatcu redno in zadostno posipa, je vzrok gotovo drugje, zlasti ker se v logaškem okraju ne pobirajo izredni prispevki, pač pa v škofjeloškem. Cesta proti Škofji Loki vodi tik Sore, v koji je dosti dobrega in pripravnega gramoza, s katerim bi se lahko na cenen način posipala cesta. Izgovor, da ta gramoz ni primeren, ne drži. Vemo, da se z istovrstnim gramozom prav dobro vzdržujejo ceste drugod. Zaradi zanemarjene ceste trpi ves okoliš, živina se muči, vozovi se tarejo, vozniki Ivan Albreht: Zlato srce Povest. (Dalje.) XI. Kadar ubit lonec je, potlej kuhe konec je — (Fr. Levstik.) Ko se je Janfiz vrnil v hišo, so se še vsi lomili od smeha. «Kdo jih je pa neki napotil k natn?» se je že vsa solzna hihitala Gozdnica. In Gozdnik: «Pa kakšnega mešetarja sta imela!» Potem potepuhu: «Ali si se hudo, Foltan? Ja, vidiš, boš drugič vedel, kaj se pravi snubiti!® Fcltan, ki je bil tako preplašen kakor menda še nikdar v svojem življenju, se je sam silil, da bi se smejal. «E, špas je pa le bil!« Janez je potem uredil kmalu vse tako, da so bili v Mojcini kamri sami: Foltan, Mojca in on. Zaklenil je vrata in srdito stopil pred potepuha: «Zdaj se pa pripravi za dolgo spoved, falot! Odvezo ti bom dal pa jaz!» Po Foltanu je vse gomazelo od groze. Zvijal se je kakor cigan in rotil in zatrjeval in prisegal, da ni še nikdar nikomur storil nič žalega, da je siromak, ki mora živeti od milosti dobrih ljudi in da sploh ne ve, zakaj je Janez jezen nanj Mojca ga je ves čas poslušala molče, potem pa je dejala: «Kje je tisti robček in tisti rožmarinov vršiček, ki ste mi ga izvabili tisto nedeljo, | ko ste me zajeli z vašim prerokovanjem ?» «Sežgal sem —« Janez ga je prijel za ušesa ko paglavca. «Boš povedal?« In je držal in vil toliko časa, dokler si nI potepuh premislil in priznal, kaj je vse naredil. Do zadnjega kotička mu je Janez izprašal vest, potem pa je moral pisati potepuh Len-dauerju to-le pismo: Cenjeni gospod Lendauer! SDoročam Vam, da je vse, kar sem govoril o Gozdnikovi Mojci, gola laž. Nikoli mi ni nič dala za Vas. Kar sem Vam prinesel kot pozdrav od nje, sem ji tako rekoč ukradel. Kar se Vam je zgodilo zadnjič v Pobrežju, je plačilo za moje lumparije. To Vam sporo5a Nemški Foltan. Hudo se je potil Foltan, toda pomagalo ni vse skupaj nič. Janezova roka je stiskala ko razbeljene klešče in potepuh se je moral pokoriti, tako da se je Mojci nazadnje že zasmilil. «Pusti ga, pusti,» je prosila brata, «saj ima dovolj pokore. Jaz sem zadovoljna, ko veš, kdo je trosil govorice o meni. Drugega mi ni treba.» Foltan je hvaležno pogledal dekle, obenem pa je koval nove naklepe. «Naj bo,« je dejal nazadnje Janez. «Tole imaš pa po vrhu!« In dvakrat je Foltan začutil Janezovo težko dlan na svojem licu, da mu je kar zvonilo po glavi. Potem ga je fant krepko postavil pred vrata. «To mi bosta še plačala,« je sikpil Foltan, ko je bil spet srečno na prostem. Povsod je bila že trda tema in potepuh je premišljeval, kam naj jo zavije. Tedaj ga prime nekdo za roko. Bila je Lola. «Kako je? Ali je dobro?« «Kakor hudiču pred oltarjem,« je jezno odvrnil Foltan in odšel z žensko. V par besedah ji je pojasnil, kako se mu je ponesrečil ves načrt in kako hudo ga je zmikastil Gozdnikov Janez. Loli se je Foltan zasmilil. Povabila ga je s seboj in skušala s svojo velostjo nadomestiti vse, kar je potepuhu to nedeljo sladkega splavalo po vodi. «Nič ne maraj,« ga je tolažila, «bova ze ukrenila, da bo prav.« Foltan ni bil tako junaški. Bil je prepričan, da tako težka riba, kakor je bil stari Lendauer, ne popade nikdar več njegovega trnka. , . «Nebesa niso vsak dan odprta,« je vzdihnil. , .. «Ali jaz nisem nič?« se je vzbudila v Loli stara kri. Prižela se je k potepuhu in ga jela gladiti in božati. Hotel jo je nahruliti in pahniti od sebe, pa si je premislil. «No, no,« ie dejal in se odzval njenemu ljubkovanju drago računajo, pa malo zaslužijo. S kolesom ali peš pa se v mokrem vremenu skoro ni podati na to cesto. Trebalo bi samo resne volje, pa bi se dala cesta z lahkoto izboljšati. Gramoza in delovnih moči je dovolj na razpolago. ŠMARTNO PRI LITIJI. Naše «Domoljubarje> zelo vznemirja prirastek v Šmart-nem in okolici. Zato je klerikalni generalni štab odstopil v zadnji številki kar polovico strani, kjer nam dokazuje, da je zadnje zdravilo za politično umirajoče klerikalce. Njihove hinavsko zavite nasvete odklanjamo ter po «Domovini> pridno segamo, ker nam ta odpira oči in jasno dokazuje tudi v našem okraju, kako žalosten in poguben je sad klerikalne brezdelne politike za nas vse, bodisi za kmeta, obrtnika ali delavca, ki bomo kljub vsem klerikalnim obljubam kmalu stali nagi in goli na cesti. Pred volitvami ste nam kmetom in delavcem obljubili vse, danes pa vidimo, da 20 klerikalnih poslancev ne zmore niti toliko, da bi vsaj šmartinske občane izvleklo iz cestnega blata. Povejte gosp. Kremžarju, da naše ceste razpadajo, da kmet, obrtnik ter delavec propadajo pod težo davčnih bremen in da je že čas, da tudi klerikalni ctigris-zasadijo svoje šape v korist do kosti izmozganega ljudstva, cDomovina> je vedno bičala nasilje in krivico ter stala vedno na strani kmeta, delavca in obrtnika. Zato jo tudi danes z veseljem čitamo in kljub najhujšim grožnjam priznavamo ter uvidevamo, da je naša rešitev edinole v Samostojni demokratski stranki, ki zastopa interese malega človeka ter stoji v borbi tudi proti vsem klerikalnim bankirjem. Vsi bomo šli na delo za našo stranko in , pa naj bo to prav klerikalnim mogotcem ali ne. Za nedeljo 28. t. m. vabimo vse člane krajevne organizacije Šmartno na občni zbor, ki bo ob osmih dopoldne v sokol-ski telovadnici. Vabljeni so tudi še neorganizirani somišljeniki. VELIKA KOSTRELNICA. Dovolite tudi nam Kostrelničanom, da se oglasimo v «Domovini». Veste, tudi pri nas vladajo danes zelo težke razmere. Radičev cžegen* zadene tudi nas, čeprav smo precej oddaljeni od Beograda. Pa temu neresnemu politiku še ne zamerimo toliko kakor pa našim klerikalcem, ki so nas kmete že večkrat navlekli, da smo jih volili. Zdaj vidimo, da so rožice, ki nam jih je pred volitvami sadil g. Kremžar, postale presneto grenak pelin. Danes šele vemo z Lojzetom vred, da smo bili kruto prevarani in na novo hudo obdavčeni. Kakšne so naše ceste? Kam gre naše gospodarstvo? Nič ne pridemo naprej, čeprav smo pridni in delavni. Toliko se je zabavljalo proti Samostojni demokratski stranki, «Domovini> in dr. Žerjavu, danes pa vemo, da je bila Samostojna demokratska stranka vedno poštena. Zato tudi brez strahu vzamemo v roke «Domovino» in smo na poti v Samostojno demokratsko stranko, v kateri vidimo edino rešitev, kajti to je tudi edina resna stranka. Kdor hoče uspeh, mora biti resen! Drugič Vam pišemo še kaj več, če boste sprejeli ta naš dopis. Pozdravljamo Vas. — Napredni kmetje iz Velike Kostrelnice. VRANSKO. Predzadnji četrtek dopoldne so truplo prerano umrlega vranskega župana notarja Fr. Presečnika blagoslovili in nato ob prisotnosti Sokola, gasilcev ter številnega občinstva spremili ua pokopališče. Tamkaj je zapelo pevsko društvo «Vranska vila> blagopokojniku v slovo dve žalostinki, nakar so gasilci krsto z zemeljskimi ostanki naložili na voz in odpeljali pokojnika v spremstvu Sokolov na konjih v njegov rojstni kraj v Gornji grad, kjer so ga položili k večnemu počitku. Kot zastopniki oblastne in sreske organizacije SDS so se udeležili pogreba gg. dr. Kalan, Prekoršek in Zorko, sreskega poglavarja pa je zastopal šolski nadzornik g. Cernej. Tihi, a vztrajni in delavni mož nam bo ostal v vednem hvaležnem spominu. DOL PRI HRASTNIKU. Te dni smo imeli žalosten pogreb. Pokopali so mladenko Musarjevo. Pri tej priliki se je dogodilo zopet kakor na Dolu že večkrat, da je grobar izkopal premajhno jamo, in ko so tlačili krsto vanjo, se je ta odprla in iz nje je padlo truplo pokojnice. Naše mnenje je, naj g. kaplan in g. župnik napravita malo reda, da se ne bodo videli več na pokopališču taki pretresljivi prizori. SV. MIKLAVŽ PRI RIMSKIH TOPLICAH. •tjSlOvenski gospodar> je nedavno pisaril o ckuraš!edrah». Dobro vemo, da klerikalce pri srcih grozno boli. Njihovi stolčki so že trhli in so se jim začeli majati, odkar so si trezni občani | dali «kura,šfedre> za klobuk. DRAMLJE. V naši fari se je v letošnjem pred-pustu poročilo devet parov, kar je res mnogo glede na malo obično. Med drugimi iskreno čestitamo g. Martinu Zabariu, posestniku, in gdč. Tereziji Mastnakovi, posestniški hčerki, ter jima v novem stanu želimo obilo sreče. — V nedeljo 21. t. m. pri rani maši nam je g. župnik slovesno prepovedal posečati razne shode, kakor Pribiče-vi6eve in Radičeve, češ: kdor je pravi kristjan, se bo pravega kristjana kazal tudi na zunaj. Nam pa je znano, da je dobro, če človek bere vse časopise. Tako je tudi dobro poslušati razne govornike, ker tako človek najlaže spoznava dobro in slabo. Svetujemo g. župniku, naj politiko v cerkvi opusti, ker tam ni mesto zanjo. Mislimo, da so tudi Drameljčani že našli svoje politično prepričanje in vedo, kako in kam barka plava. SREDIŠČE OB SAVI. (Smrtna kosa.) V sredo 17. t .m. je umrl nagle smrti g. Štefan Logožar, železniški uslužbenec. Pokopali smo ga v petek 19. t. m. ob lepi udeležbi zlasti njegovih stanovskih tovarišev. Častitljivi starec je dosegel starost 75 let v težkem delu; celih 45 let je bil uslužben pri železnici in prav sedaj je bil za svojo dolgoletno, vestno službo predlagan za odlikovanje, ki ga pa ni dočakal. Ob odprtem grobu mu je izrekel načelnik progovne sekcije g. inž. Ozvald ganljivo slovo. Naša stranka bo pokojniku kot svojemu zvestemu pristašu in volilcu ohranila lep spomin. Pokoj njegovi duši! MALA NEDELJA. «Fašenk> je za nami, a o Komarovem Mihaleku ni duha ne sluha, Čeravno je prej obljubljal, da pride do fašenka k cMali Nedli». Mogoče je dobil v «priklu> spalno bolezen, katera se sedaj razširja po svetu in pred katero tudi Prlekija ni varna, ali pa se mu je cHflda lukja» zasula od vednega dežja. Upamo, da se Mihalek kmalu prebudi, oziroma ozdravi, če je mogoče na katerem «gostiivanju> malo czbele-žal», ker presneto dosti gostiivanj, muzik in plesov je bilo letos v Prlekiji. Duhovniški gospodje so letos kar pozabili pridigati proti plesom, kajti imajo preveč posla z cDomovino>, proti kateri grmijo raz prižnic. Res je: že po časopisju spoznaš človeka, ali zna misliti s svojo glavo ali zna samo kimati temu, kar piše klerikalno časopisje. . Klerikalci nadaljujejo svojo gonjo proti cDomovini*, ki se je zlasti zadnje čase zelo razširila med našim ljudstvom in ki pridobiva vedno več naročnikov deloma celo zaradi tega, ker so ljudje zaradi klerikalnega hujskanja radovedni, kaj piše naš list. Ko spoznajo, da je vse laž, kar trdijo klerikalci, postanejo zvesti naročniki cDonao-vine», ki je tudi najbolje urejevan ljudski tednik v naši državi. Zadnji «Domoljub» je poln napadov na «Domovinoi>, tako da je že smešen. Od začetka do konca goni svojo lajno o brezverstvu našega lista. Piše, da hočemo vliti ljudem v srce sovraštvo do vsega, kar je v zvezi s cerkvijo in Bogom. Vprašamo pa pridobiva med našim ljudstvom s tem, da piše in poroča samo resnico. Hvala Bogu, naši ljudje so danes že tako prosvetljeni, da lahko sami spoznavajo, kaj je prav in kaj ni, zato pa tudi nima uobenega uspeha nesramno klerikalno hujskanje, ki je samo izraz onemogle jeze. -f- Uvozna carina za pluge in radičevci. SDS je zahtevala, naj se za galico, superfosfat in druga umetna gnojila, za vse vrste kmetijskega in malo-obrtuiškega orodja, zlasti pa za pluge ukine uvozna carina. Pod pritiskom naših poslancev je carinska sekcija proti glasu poslanca g. Puclja sprejela te predloge. Ta predlog bi se pač moral že uveljaviti, a navidezni kmetski prijatelji so našli sredstev, da so zadevo zavlekli, kajti vlada sedi že dva meseca na dotičnem aktu. Za letošnje kmetijsko delo je stvar že izgubljena. Zahvaliti se bo treba za to malomarnost radieevski stranki, kateri pripadata gg. Pucelj in Prepeluh. 4- Klerikalna lopovščina. ^Domoljub* piše: Kakor judovski agent je danes pri uas ,Domovina'. Vsiliti jo hočejo našemu ljudstvu na vsak način, samo da bi izpodrinili pošicuo časopisje. Kdo to plača, ne sinemo zapisati, ker ščiti njihove tajne denarne vire tiskovni zakon. > Večje lopovščine si ne moremo misliti, kakor je ta, ki jo je povzročil s to pisavo škofov tednik «Domo-ljub». Ne smemo tudi pozabiti, da je kot urednik «Domoljuba» podpisan duhovnik Fran Zabret. Zakaj bi «Donioljub> ne smel napisati resnice o c tajnih denarnih virih* našega lista? Kje je kak zakon, ki braui pisati resnico, iu sicer tako, ki se d& tudi dokazati pred sodiščem? Naj bo tiskovni zakon, kakršenkoli, kdo more trditi, da brani pisati resnico? Pač pa zabranjujejo zakoni pisati laži ter obrekovanja in ker ljudje, ki izdajajo in pišejo škofov tednik, to tudi dobro vedo, zato nočejo zapisati svojih obrekovanj na tak način, da bi iih lahko prignali pred sodišče. Itadieovska demagogija z agrarno reformo v Prekmurju. Iz Dolnje Lendave prihajajo čudna poročila. Od agrarne direkcije v Zagrebu je prišel z ministrskim pooblastilom tja neki dr. Alko-vič, baje inšpektor, ki vrši revizijo na velepose-stvu Janekovič (prej Esterhazi). Sklicuje vse interesente na občinski urad v vsaki občini in trdi, da dobe zemljo sedaj Madžari in kdor ima denar. Kot njegov pomočnik je neki drugi radi-čevec. Oba prav pridno agitirata. Madžari se sedaj kar po vrsti vpisujejo v Radieevo stranko, da bi dobili zemljo. Tudi dr. Pernar iz Zagreba in drugi gospodje so že prišli sem na obisk. Tako je vedno bolj očividno, da smatrajo radičevci Prek-murje za svojo satrapijo. Čudimo se, zakaj imamo za Slovenijo, pod katero spada tudi Prekmurje, posebno agrarno direkcijo v Ljubljani. Radičevci uganjajo z agrarno reformo gnusno demagogijo. Zborovanja in sestanki naših organizacij Minuli teden se je vršilo pet občnih zborov krajevnih organizacij demokratske stranke. V Sevnici je bil sestanek ob navzočnosti delegata iz centrale g. dr. R a p e t a. Dogovorilo se je o podrobni taktiki in delu stranke za dotični okoliš in odredilo, da se skliče redni občni zbor k. o. za 28. marca t.!. ob pol 9. uri dopoldne. V Srednji vasi v Bohinju se je vršil občni zbor k. o. SDS, ki je bil številno obiskan, za njim pa ustanovni občni zbor SSDU. Obema zboroma je prisostvoval delegat gosp. Fran Majcen. V Vidmu pri Krškem se je vršil ustanovni občni zbor k. o. SDS, na kojem je poročal g. dr. R a p e. Novoizvoljeni odbor obstoji iz naslednjih mož: predsednik Anton Nunčič, podpredsednik Ivan Mikolavčič, tajnik Fran Voglar, blagajnik Štefan Jarc, prosvetar Goj-mir Aparnik; odborniki: Marko Mikolavčič, Anton Han, Anton Štancer, Karel Podjed, Janko Knapič, Ivan Omahen, Slavko Novak in Franc Ivačič. V Kotredežu se je vršil občni zbor k. o. SDS, ki je bil združen s predavanji ravnatelja g. Š1 a j p a h a o živinoreji. Ravnatelj g. Jug pa je podal poročilo o političnem položaju. Oba predavatelja sta žela dolgotrajno odobravanje. V Zagorju ob Savi je bil občni zbor k. o., na kojem je poročal g. dr. R a p e. Poročevalec je na občnem zboru v imenu Samostojne demokratske stranke izjavil, da bo ta storila vse za rešitev krize, v kateri se radi nesocial-nega postopanja Trboveljske družbe rudarji nahajajo. V to s vrh o je bila odposlana tudi j primerna brzojavka na narodnega poslanca g. dr. Gregorja Žerjava, v kateri se naproša, da podvzame vse primerne korake v zaščito rudarjev. V nedeljo 28. t. m. se bodo vršili naslednji občni zbori k. o. SDS: Ustanovni občni zbor k. o. SDS v Senovem pri Rajhenburgu se bo vršil ob 4. pop. v rudniški restavraciji. Udeležil se ga bo g. J a n k o B1 a g a n j e. V Gorenji vasi nad Škof jo Loko bo občni zbor k. o. SDS ob 3. pop. v Sokolskem domu. Poročevalec g. dr. Stane R a p e. V Hrastniku bo občni zbor k. o. SDS ob 3. pop. v gostilni g. Dolinska. Poroča ravnatelj g. Jug. V Šmartnem pri Litiji bo občni zbor k. o. SDS ob 8. uri zjutraj v Sokolski telovadnici. Poroča g. dr. Joža Bohi n j e c. V Zagorju ob Savi se bo vršil ustanovni občni zbor SSDU ob 3. pop. Kot delegat se ga bo udeležil g. dr. Joža Bohinjec Dragi čitatelji , če bi povsod delavstvo volilo kakor pri nas v Ceršaku, bi klerikalna stranka propadla ravno tako, kakor je propadla Radičeva. d. Za slovenske delavce na Vestfalskem. Poslanec dr. Žerjav je na ministra vojske in mornarice stavil predlog, naj se organizirajo v Diisseldorfu in v drugih krajih, kjer bivajo naši državljani, stalne rekrutne komisije, in rekrutom naj se plača vožnja za povratek v domovino. Vojnim obvezancem, ki brez svoje krivde niso mogli priti domov, zlasti oženjenim, naj se vkljub temu izdajajo potni listi, ako iščejo dela drugod in se pravilno javljajo našim konzulatom. V tem poslednjem ozira obstoje težkoče v zakonu, vendar je upati, ker je vprašanje zdaj sproženo, da se bo našel pameten izhod. d. Proti telesnim delavcem se je zopet oglasila klerikalna stranka. SLS hoče, da se odpravi carina na okrogli les, da bi ga Italijani mogli potem laže uvažati in onkraj meje požagati. S tem bi 2000 žag v Sloveniji prišlo v težkoče in nešteto naših ljudi bi prišlo ob kruh. To pa želi SLS, ker misli, da bodo nezadovoljneži rajši oddali kroglice njej. Italijani bi bili prav veseli, če bi se klerikalna želja uresničila, ker bi zaposlili večje število svojih ljudi na račun naših siromakov. Sramotno postopanje Trboveljske premogokopne družbe z delavstvom Trboveljska premogokopna družba je eno največjih kapitalističnih podjetij v Jugoslaviji, katere delnice so večinoma v rokah inozemcev. Na milijone in milijone ima ta družba dobička vsako leto. Ta denar, ki ga ji prikoplje iz dna zemlje s svojimi žulji m znojem naš delavec, roma večinoma v inozemstvo. Na tisoče delavcev je zaposlenih v premogovnikih Trboveljske premogokopne družbe. Plače delavcev, ki delajo pod zemljo v neprestani nevarnosti za svoje zdravje in življenje, pa so sramotno nizke. Zato je delavstvo prisiljeno na akordno delo, da čim več izkoplje in se tako za silo preživlja. Ko je Trboveljska premogokopna družba z nizkimi plačami prisilila delavce, da so zaradi večjega zaslužka nakopali več premoga, kakor ga je mogla prodati in kakor se ga je potrebovalo, in ko je nakopičila ogromne zaloge premoga, pa je začela odpuščati rudarje iz službe. V kratkem namerava odpustiti okoli 2000 delavcev, ki bodo ostali na ta način s svojimi ženami in otroki brez dela in jela na cesti. Kaj to pomeni, si lahko predstavljamo. Trboveljska premogokopna družba seveda tudi noče znižati cen premogu, da bi se znebila prevelikih zalog in da bi tako omogočila rudarjem zopetno delo v polnem obsegu. Ta kapitalistična družba hoče izsesati delavstvo in odjemalce do skrajnosti ter odnesti čim večji dobiček. Usmiljenja ne pozna za ljudsko bedo. Mi pa pravimo, da so rudniki Trboveljske premogokopne družbe na naši zemlji in da je zato dolžnost naše državne uprave in vseh odločujočih činiteljev, da onemogočijo tej družbi izmozgavanje našega ljudstva. Proti tej brezsrčnosti, proti temu izrabljanju našega delovnega ljudstva se mora dvigniti vsa javnost. Delu in delavcu se »mora priznati pravica, ki jima gre! V nedeljo se je v Trbovljah vršil velik protestni zbor rudarjev brez razlike strank. Zborovalci so izjavili, da raje vsi skupno manj delajo, samo da ne bodo posamezni rudarji z družinami vred leteli na cesto. Pa to ni nič zaleglo. Trboveljska družba nadaljuje svoje brezsrčno početje in meče delavstvo z malenkostnimi pokojninami iz službe. Kako dolgo se bodo še tujci igrali z usodo naših delavskih družin? Tako vprašujemo mi in slovenska javnost. K volitvam v Delavsko zbornico Ceršak, 21. februarja. Pred kratkim je pisal cSlovenski gospodar:*, da je večina tukajšnjih delavcev in delavk glasovalo pri volitvah v Delavsko zbornico za krščan-sko-socialno delavsko stranko. Mogoče se je dopisnik ^Slovenskega gospodarja:* zmotil ali pa nima svojih možganov na pravem mestu, ker šteje devet glasov, ki so padli za njihovo stranko, za več kakor 76 naprednih glasov za Neodvisno delavsko listo. Dopisnik ^Slovenskega gospodarja} je tudi poročal, da se vsi, ki smo g. Ferka ubogali, kislo držimo. To zopet ni res, ker smo vsi ponosni, da je vsaj enkrat v naši tovarni bila večina na naši strani, čeprav je g. župnik priredil shod Marijine družbe, namenjen za te volitve. Vidite, g. župnik, pa tudi shod Vam ni nič pomagal; samo dve družbeni« sta Vas ubogali * Ogledniki naj oproste! Vsi, ki so dobili zadnjo številko «Domovine» brezplačno na ogled, a so poleg običajne zelene tiskovine dobili v časopisu tudi modri listič z opominom, naj poravnajo naročnino, naj blagovolijo oprostiti pomoti, ki so jo zakrivile vlagateljice pri odpravi. * Oni, ki dobivajo današnjo številko «Domo-vine» tretjič na ogled, naj prečitajo priloženo sivo tiskovino ter se po možnosti poslužijo priložene dopisnice, oziroma tudi položnice. * Ljuba bralka «Domovine>! Ali si pridobila vsaj eno ali več novih naročnic na «Domovino»? Ako si to storila, hvala Ti iskrena, ako ne, poglej okrog sebe in stori to. Ako Ti da nova naročnica ali nov naročnik naročnino, stopi na pošto in zahtevaj za 25 par občno položnico ter vanjo vpiši našo čekovno številko 10.711 in kot odpošilja-telja vpiši novega naročnika z opombo «nov». Ako nisi dobila denarja, napiši na dopisnico: Uprava «Domovine», Ljubljana. (Ime, priimel', natančen naslov) se naroča na «Domovino:». Pošljite položnico, da z njo poravna naročnino. — Podpis. * Za inozemske rentnike. Nas poslanec gosp. dr. Žerjav je od ministra zunanjih zadev zahteval, da mu čimprej odgovori na njegovo vprašanje, ali je vlada pripravljena z nemško republiko urediti vprašanje naših civilnih invalidov jn drugih rentnikov, oziroma upravičencev so-cialnozavarovalnih zavodov v Nemčiji. Tisti, ki so se pred vojno ali med vojno izselili iz Nemčije, ne dobivajo rent, dasi so jim pravnomočno dosojene, in to zaradi nemškega zakona, da se rente izplačujejo le onim, ki se trajno nahajajo v Nemčiji. To staMšče ni pravično, saj se invalidi v Nemčijo niti vrniti ne morejo, čeprav bi se hoteli. Mnogi so prosili za potne liste v.Nemčijo, pa jim jih je nemški konzul odbil. Tem so pritožbe na Reichsversicherungsamt uspele in prejemajo rente. Poslanec dr. Žerjav zahteva, da se v tem oziru napravi red. Tudi brezposelnih podpor naši rojaki v Nemčiji ne dobe, zaradi česar je SDS zahtevala, naj se sklene z Nemčijo pogodba, da bo naša država enako postopala napram nemškim delavcem kakor napram lastnim, ako isto ukrene Nemčija. * Občni zbori krajevnih organizacij SDS v mariborski oblasti. V Zrečah pri Konjicah se je vršil 15. t. m. občni zbor tamošnje organizacije, ki šteje danes že nad 50 članov. Za predsednika je bil izvoljen posestnik in lesni trgovec g. Ivan Verčnik, za tajnika posestnik Dušan Hus. — V Framu je bil občni zbor 18. januarja; za predsednika je bil ponovno izvoljen posestnik gosp. Karel Černej. — V Pristavi se je vršil občni zbor 2. t. m. Na občnem zboru je pristopilo sedem novih članov. Za predsednika je bil zopet izvoljen posestnik g. Alojz Pavlič, za podpredsednika posestnik g. Milan Čoh, za tajnika g. Avgust Schon-weter, za blagajnika g. Josip Hodnik, za odbornike gg. Janez Počivalšek, Janez Otorepec in Anton Žmaher. Organizacija je poslala tudi nekaj svojih članov v politično šolo v Celje. — V Gornjem gradu se je vršil občni zbor 20. t. m. Za predsednika ie bil zoDet izvolien posestnik g. Franc Podbrežnik, za podpredsednika g. dr. Stanko Sajovic, za tajnika g. Franc Kocbek. — Občni zbor krajevne organizacije v Sv. Barbari v Slovenskih goricah se bo vršil v nedeljo 28. t. m., istotako občni zbor krajevne organizacije v Grižah in v Zrkovcih pri Mariboru ter ustanovna občna zbora v S v. Mar-t i n u pri Verbergu invSv. Antonuv Slovenskih goricah. * Poslovilni večer češkoslovaškega konzula v Ljubljani g. dr. Otokarja Beneša je bil v sredo zvečer v kazinski dvorani v Ljubljani ob številni udeležbi najodličnejšega občinstva. G. konzul, ki je bil v Ljubljani j ako priljubljen, odide v kratkem na svoje novo mesto v Prago. * Dopisnica s sliko voditelja SDS g. Svetozarja Pribičeviča. Glavno tajništvo SDS v Beogradu je izdalo dopisnice s sliko g. Pribičeviča. Cena 1 Din za komad. Naročajo se pri glavnem tajništvu SDS v Beogradu, Kralja Milana ulica št. 85/1. Opozarjamo somišljenike, ki si žele naročiti te dopisnice, da v naprej pošljejo denar ali pa naročijo po povzetju. * Lepo obiskan občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani se je vršil v nedeljo. Številen poset je pokazal, da se naše obrtništvo vedno bolj zaveda, da je le v krepki organizaciji moč. Občni zbor je med drugim odločno protestiral proti novemu protidraginjskemu zakonu, ki v sedanjih prilikah nikakor ni umesten, ter zahteval, da se tudi sedanji zakon o pobijanju draginje ukine. Glede Državne obrtne banke so se izrekle misli, da je ideja seveda dobra, da pa ta zavod spričo majhnih sredstev, ki jih bo imel, ne bo mogel niti zdaleka v zadostni meri zadovoljiti potrebam obrtništva. Na zboru se je v načelu sprejel tudi predlog o obrtniški «Samopomoei>. Ta «Samopomoč» naj bi se organizirala tako, da ob priliki smrtnega primera kakšnega člana vsi ostali člani plačajo po 5 Din. To skupno vsoto bi potem prejeli člani umrlega. Ako bi n. pr. štela organizacija «Samopomoči» 10.000 članov, bi preostali kakšnega umrlega člana dobili lO.OOOkrat po 5 Din, to je 50.000 Din. Na občnem zboru se je predlagala tudi prireditev krojaškega kongresa v letošnjem letu in črez nekaj let, ko bo 251etnica Zveze, pa mojstrska razstava. * Beograjski nadškof v Mariboru. Beograjski katoliški nadškof g. Rafael Rodič se je mudil te dni v Mariboru, kjer je bil gost lavantinskega škofa g. dr. Karlina. * Petintridesetletnica zvestega službovanja. Občinski tajnik g. Franc Kajtna je v službi trboveljske občine že celih 35 let, ne da bi imel kdaj dopust. Lansko leto je bil slovesno odlikovan z zlato kolajno za zasluge kot 401etni gasilec. Še mnoga leta! * Telefon v gornjegrajskem okraju. Mariborski veliki župan je dobil obvestilo, da so končno ugodili dolgoletnemu prizadevanju krajevnih činiteljev gornjegrajskega okraja in velikega župana ter priklopili gornjegrajski okraj telefonskemu omrežju. * Peta obletnica odhoda Italijana iz Logafea. Iz Logatca nam nišeio: V nedeljo 28. t. m. bo praznoval naš Sokol peto obletnico odhoda Italijanov. Uprizorila se bo Špicarjeva mladinska igra . Nastopi vsa deca in ves naraščaj. Začetek bo ob 3. popoldne. Udeležba obvezna za vsakogar, ki ljubi zlato svobodo. V nedeljo vsi v naš dom! * Zlata poroka. Nne 20. t. m. je obbajal v Poljanah zlato poroko naš zvesti somišljenik zidarski mojster g. Jurij Tavčar s svojo ženo Marijo. To slavlje sta praznovala samo v krogu svojih doma bivajočih otrok, ker večina njegovih otrok je v Ameriki in nekateri sinovi zavzemajo tam odlična mesta. Ti prihajajo od časa do časa na obisk v svoj rojstni kraj Poljane ter izdatno podpirajo naša prosvetna društva. Jubilant je sosed in daljši sorodnik pokojnega dr. Ivana Tavčarja, s katerim sta mlada otroška leta preživela skupaj. Jubilantoma želimo, da bi zdrava in čvrsta dočakala še mnogo let. * Zlata poroka. V znani slovenski rodbini Ravnikovih v Glinjah pri Borovljah so obhajali redek rodbinski praznik: Josip in Ana Ravnik sta imela svojo zlato poroko. Zlatoporočenca sta bila vedno zvesta narodni stvari in sta v tem odgojila tudi svoje otroke. * Srebrna poroka. Te dni sta praznovala lesni trgovec in posestnik v Loškem potoku g. Franc Košir ter njegova soproga Antonija 251etnico svoje poroke. Jubilantoma želimo, da bi tako čila praznovala še svojo zlato poroko! * Srebrna poroka. Dne 14. t. m. je praznoval v Podsredi trgovec in župan g. Ernest Kos s svojo soprogo v krogu svojih otrok in znancev 251etnico poroke. Še na mnoga leta! *Volitve v cestne odbore. Notranji minister je izdal odlok, da spada v kompetenco velikega župana volilno postopanje pri cestnih odborih v bivši Kranjski, zlasti razpis in izvršitev volitev, postavljanje gerentov in slično. * Nemščina v slovenskih meščanskih šolah. Z odlokom ministra prosvete se v prvem in drugem razredu meščanskih šol v Sloveniji uvaja odslej nemščina kot obvezen predmet po tri ure na teden. * Ali so vse zelene in rdeče dopisnice že nazaj? Kdor še ni pridobil vsaj enega naročnika, naj hiti, da to stori in njegovo ime napiše na zeleno (rdečo) dopisnico, ki smo jo svoj čas poslali. Ako je nima več, naj piše na navadno dopisnico, da ta in ta naroča «Domovino>. Naslov mora biti točen. * Higienski tečaj v Studencih pri Mariboru bo priredila Ljudska univerza iz Maribora. Prvo predavanje bo imel 1. marca ob 19. v Sokolskem domu g. dr. Jurečko pod naslovom: «Kako ostanemo zdravb. * Koliko naročnikov (naročnic) na «Domo-vino» je v Vaši vasi? Malo, kajne? Zberite se v majhen odbor in na delo, da se število vsaj podvoji! Ne sme biti rodbine brez «Domovine>l * Reorganizacija šolstva v Prekmurju. Šolstvo je madžarska vlada v Prekmurju zelo zanemarjala. Ponekod šole sploh manjkajo, drugod pa so pomanjkljive. Veliki župan dr. Pirkmaier je sedaj naročil pristojnim činiteljem, da izdelajo točen program za reorganizacijo šolstva v Prekmurju, po katerem bi se vsako leto v najbolj potrebnih krajih zgradile po dve do tri šole v zmislu modernih zahtev ljudskošolskega pouka. * Razpust občinskega odbora v Topolščici. Veliki župan mariborske oblasti je razpustil občinski odbor v Topolščici, ker se je izkazal dela nezmožnega. Za gerenta je imenovan Gašper Kotnik, posestnik v Topolščici. V gerentski sosvet so mu dodeljeni: Janez Glasenčnik, posestnik v Zavodnjem, Franc Zlebnik in Fran Suhan, posestnika v Št. Vidu; Martin Ročnik, posestnik v Zavodnjem; Martin Koren, Josip Goršek, Jakob Napotnik, posestniki v Topolščici; Franc Ovčjak, Gašper Brglez, Anton Kugonič, Matevž Potočnik, posestniki v Zavodnjem, ter Anton Pergovnik, Anton Drev in Štefan Šmon, posestniki v Topolščici. * Narodna tiskarna v Ptuju. Priprave za končno ustanovitev Narodne tiskarne v Ptuju so v najlepšem teku. Podjetje se ustanovi na zadružni podlagi in prevzame že obstoječo tiskarno g. Šu-lerja Za ustanovitev te važne zadruge se je predvsem zavzela podružnica Jugoslovenske Matice v Ptuju, ki jamči, da bo tiskarna osnovana res na narodni podlagi. • * Udružcnje vojnih invalidov, vdov in sirot podružnica v Ljubljani javlja svojim članom in članicam, da se vrši redni občni zbor dne 28. februarja t. I. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Vsi redni člani prejmejo tozadevna vabila po pošti. Vstop le proti izkazilu tega vabila. Dolžnost vsakega rednega člana in članice je, da sfe občnega zbora sigurno udeleži. Odbor. * Strašni davki. Vse toži o davkih, ki so vedno neznosnejši. Vse toži in vse sprašuje, kdo je temu kriv. Na to je lahek odgovor. Slovenijo zastopajo v Narodni skupščini skoro le klerikalci, ki pa ne utegnejo brigati se za gospodarske koristi slovenskega ljudstva, ker morajo goniti lajno o avtonomiji. Namesto, da so se prerekali za avtonomijo, ki je nikdar ne bo, namreč takšne avtonomije ne bo, kakršno si žele oni, naj bi bili rajši delovali za znižanje davkov. Od tega bi naš človek kaj imel, od avtonomističnega vezanja otrobov pa bomo imeli toliko, kolikor ima psiček, ki laja v luno, katere ne bo nikdar dosegel. Za klerikalno avtonomijo bi se naše ljudstvo tudi takoj zahvalilo, čim bi jo imelo, kajti naši klerikalci bi dali vso moč v roke farovžem in rnežnar-jem, tako da bi kmetje poleg visokih davkov morali odrajtovati še veliko bero. Klerikalna avtonomija bi torej pomenila skubljenje ubogega ljudstva kar od vseh strani. * Smrtna kosa. V Haverstrowu v Ameriki je preminul župnik g. Alojzij Leon B1 a z n i k iz znane ljubljanske rodbine. Pokojnik je bil med našimi rojaki v Zedinjenih državah zelo priljubljen. — V Ljubljani je umrl g. Franc Zgone, pleskarski mojster in gostilničar. Star je bil šele 42 let. — Na svojem posestvu Bellevue v Spodnji Šiški je umrl po dolgem bolehanju g. Alojzij Zajec, posestnik, bivši veletrgovec in lastnik hotela Bellevue. — Blag jim spomin! * Smrtna kosa. Preminul je v Mariboru gosp. Karel Washington-Walenta, centralni inšpektor južne železnice v p. — V Gradcu je preminul v 23. letu starosti g. Herfried Kasper, slušatelj šu-marske visoke šole na Dunaju, sin ravnatelja Mestne hranilnice v Ptuju. Pokojnik je bil zaradi svojega odkritega značaja zelo priljubljen. — Blag jima spomin! * Smrtna kosa. V sanatoriju v Gradcu je preminul g. Štefan Brodar, posestnik in vinski trgovec v Ormožu. Pokojnik je bil zelo podjeten, marljiv in soliden trgovec, ki je užival splošen ugled. Njegovo truplo so prepeljali v Ormož. * Imenovanje g. Prcpeluha za ravnatelja lesnega podjetja. Po vesteh iz Beograda je imenovan g. Albin Prepeluh za ravnatelja lesnega industrijskega podjetja Dobrlin-Drvar. Lepo mesto * Trboveljske novice. Obrtno društvo Trbov-lje-Hrastnik-Dol je sklenilo, da priredi na dan obrtniškega praznika 19. marca veliko obrtniško zborovanje pri Forteju na Vodi, obenem pa tudi v Hrastniku. — Preteklo nedeljo je končala Ljudska visoka šola cikel gospodarsko-političnih razprav. Predavatelj je bil bivši pomočnik ministra za šume in rudnike g. Ivan Mohorič, katerega izvajanja so bila prav mojstrsko podana. Videlo se je, da predava strokovnjak na gospodarskem področju. — Štiridesetletnico zvestega službovanja pri rudniku v Hrastniku praznujejo letos naslednji rudarji: Ivan Kavzar, poduradnik, Martin Kožar, Jakob Lamper, Jurij Šibilja, Pavel Slokan in Maks Herzog, vsi kopači. Ravnateljstvo v Hrstniku jih je predlagalo v odlikovanje. — Konzorcij Narodnega doma v Hrastniku predvaja zelo posrečeno izbrane filme. Te dni so prišli na vrsto «Nibelungi>, umetniški film prvega reda, ki je povsod žel velike uspehe. — Deputa-cija gostilničarjev iz Trbovelj je pretekle dni intervenirala pri velikem županu, da bi bili gostilniški lokali odprti tudi ob plačilnih dneh. Okrajno glavarstvo v Laškem je namreč zaradi neprestanih izgredov ob plačilnih dneh odredilo. da se morajo gostilne ob teh dneh zapreti. — Po dolgi mučni bolezni je umrl v 25. letu svojo starosti g. Mirko Šuntajs, rezervni narednik pri 15. pehotnem polku v Nišu. Kal bolezni je dobil pri vojakih. Pokojnik je bil iskren nacijonalist ter član demokratske stranke. Pokoj njegovi duši! — Občni zbor krajevne politične organizacije SDS v Hrastniku se bo vršil v nedeljo dne 28. t. m. pri Dolinšku. — Rudar Alojzij Legvart iz Hrastnika si je pri delu v obratu Ojstro zlomil desno nogo pod kolenom. Prepeljati so ga morali v ljubljansko bolnico. * Bogokletni «Domoljub» zopet čenča sfare laži, kaj da smo mi pisali o sv. Trojici in o Mariji, čeprav smo že dokazali njegova zavijanja. Ker smo ugotovili neke podobnosti med raznimi verami, nas «Domoljub> imenuje za brezverce Ali je Kristus učil takšno zavijanje resnice? * Vložna knjižica iz Amerike. Naš konzulat v New Yorku je poslal izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu vložno knjižico Mestne hranilnice v Ljubljani, glasečo se na ime Jožef Gerelj. Sorodniki ali znanci imenovanega naj pošljejo Izseljeniškemu komisarijatu v Zagreb točen naslov imenovanega ali njegovih sorodnikov. * Zakaj volimo poslance? V Sloveniji so zmagali pri zadnjih volitvah klerikalci, ki imajo štiri petine vseh slovenskih poslancev. Jasno je torej, da je na klerikalnih poslancih pretežni del odgovornosti za razmere v Sloveniji. Ako je sedaj pri nas slabo, je to znamenje, da so klerikalni poslanci nesposobni in da se ne znajo uveljaviti. Res žalostno ie, da toliko število klerikalnih poslancev ne pomeni v Beogradu ničesar. Za mislečega človeka je sedaj menda dovolj očitno, da ti ljudje ne spadajo več v Beograd, kjer popolnoma zastonj pobirajo dnevnice. * Po 12 letih prispel iz Rusije. V Varaždin se je vrnil iz Rusije tesar Milan Rogina, ki je preživel tamkaj celih 12 let. Ves ta čas se ni niti enkrat javil niti svoji ženi niti komu drugemu Rogina je prišel iz Sibirije in izjavil, da je tamkaj še okoli 10.000 jugoslovenskih državljanov. * Tombola v Celju v prid vojnim žrtvam. Udruženje vojnih invalidov, podružnica Celje, priredi v začelku meseca junija svojo običajno tombolo v prid vojnim žrtvam. Zato prosi vsa celjska in okoliška društva, da se ozirajo na to prireditev, saj gre za pomoč onim, ki so v krvavem vojnem metežu žrtvovali svoje zdravje ali pa izgubili svoje roditelje. * Visoka starost. V Nikšiču v Črni gori je umrl Lazar Pavic, znani junak v bojih Črnogorcem proti Turkom. Hrabri Črnogorec je dosege) visoko starost 102 leti. * Nesramna in podla gonja proti novoustanovljeni Vodnikovi družbi. V Ljubljani se je ustano- ila književna družba, imenovana po prvem slovenskem pesniku duhovniku Vodniku. Ta družba bo izdajala poučne in zabavne knjige za slovensko ljudstvo, kar je nedvomno pozdravljati. Ker pa seveda klerikalci nimajo pri družbi ničesar govoriti, je začelo klerikalno časopisje zlivati nanjo cele golide gnojnice, dasi družba še ni izdala nobene knjige. Klerikalci hočejo imeti patent na vse in nihče drug ne sme brez njih ničesar začeti. Se bo pač menda lahko kdo tudi brea klerikalnega odobrenja lotil kakšnega za ljudstvo koristnega dela. * Otvoritev higijenske razstave v Mariboru^ V nedeljo dopoldne je bila v Mariboru otvorjen^ higijenska razstava, ki jo je v okvirju ljudske univerze priredil Higijenski zavod v Ljubljani. * Vsaka reč ima svoje meje. Da se listi različnih strank med sabo dajejo, je razumljivo* Vendar ima tudi ta borba svoje meje. Vršiti se mora dostojno in človeka vredno. Kar pa čitamo zadnje čase v «Doinoljubu», je rovtarstvo, ki nima primere. Rekli smo že večkrat in dokazal^ da je «Domoljub» izvržek slovenskega časopisja in to moramo vedno zopet upravičeno ponavljati. Tako zavratnega pisanja, kakor nam ga nudi «Domoljub>, ne najdeš zlepa. Še nikdar nam n| «Domoljub» dokazal brezverstva, in vendar vedno vrti lajno o brezverski , kakor stara klepetulja, ki ne molči, četudi ji stopiš na jezik. Nikdar ni «Doniovina» širila brezverstva, pač pa je tako sirovo? Zato, ker se vedno bolj širi in tlači ob tla klerikalno stranko, kar seveda nima s katoliško vero 111-kakega opravka. To so torej sacno posvetne stvari in da bi «Domoljub> bolj uspei, skuša grdo zlorabljati ljudsko preprostost s tem, da se postavlja za zaščitnika vere ter udriha po , ki je bila in bo ostala zagovornica poštenosti ter pravičnosti. * Tovarna impregniranega platna v Žalcu. Poslopje pivovarne v žalcu, ki že dalje časa ne obratuje, je prešlo v roke dunajske tvrdke Elsin-ger & Co., ki uredi v Žalcu veliko tovarno impregniranega platna. * Nepoznan utopljenec. Dne 15. t m. popoldne je priplavalo po Savi pod vasjo Podgračevo pri Veliki Dolini truplo nepoznanega, 35 do 40 let starega moškega bolj slabotne postave. Utopljenec je bil slabo oblečen. Na sebi je imel samo telovnik iz črnega ševjota z modrimi ozkimi črtami, belo srajco, ležeč ovratnik in čevlje na zadrgo. Obraza je hii majhnega in imel je kostanjeve lase. * Stroj odrezal roko. V kartonažni tovarni Bonač na Poličevem se je pripetila težka nesreča. Delavka Marija Klopčič, stara 19 let, je bila zaposlena pri stroju za rezanje papirja. Nenadoma se je začul v tovarni obupen krik. Stroj je zgrabil Klopčičevo za levo roko ter ji jo do zapestja popolnoma odrezal. Navzoči uslužbenci so ponesrečenco za silo obvezali, kasneje pa jo je rešilni voz prepeljal v bolnico. * Nesreča pri razstreljeranju kamenja. Pišejo nami Pri razstreljevanju kamenja se je 18. t. m. težko ponesrečil Anton Jakovčič iz Cerkvišč. Odneslo mu je tudi en prst na desni roki. Prepeljali so ga v bolnico v Kandiji. * Nesreča. 211etni kovaški pomočnik v tovarni za vžigalice v Rušah Stanislav Magerl je hotel popravljati jermenje za transformatorje. Pri tem pa ga je po svoji neprevidnosti jermenje zgrabilo in potegnilo med kolesje, tako da je dobil težke notranje poškodbe. * Trojčke, in sicer dve deklici in enega dečka, je porodila Julija Korenetova, žena bajtarja in kovača v Zloganjski gori pri Škocijanu. Tri mesece jih je vse tri sama dojila in negovala. Ker je mati, ki živi v veliki revščini, pri tem preveč oslabela, je na prošnjo potujočega gospodinjskega tečaja sprejel eno deklico do euega leta v oskrbo Deeji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani. * Deklica izginila. Z izgovorom, da gre iskat službo, je te dni odšla od doma Mletna Vera Strniša, stanujoča pri starših na Selu pri Ljubljani. S seboj je vzela poselsko knjižico in klarinet. Ker je deklica zelo lahkoživa, je prav možno, da je prišla v mreže tujih lahkoživcev, ki so jo bržkone odpeljali kam na jug države. * Poskus samomora 12ietnega dečka. V Ljubljani je izpil steklenico lizola 121etni gimnazijec Viktor Repič. Deček je padel kmalu v nezavest. K sreči so ga kmalu našli ter prepeljali v bolnico, kjer so mu izprali želodec ter ga rešili smrti. Kaj je dečka gnalo do tega koraka, ni jasno. * Obesil se je. Iz Poljan nam pišejo: Na pe-pelnično sredo so našli obešenega v gozdu bajtarja Janeza Stauouika iz Lovskega brda pri Poljanah. D,va dni prej je šel z doma. Domači so sprva mislili, da se zadržuje kje v vasi ali pa pri starših, ker ga ni bilo prvi dan domov. Končno so m začeli iskati iu tretji dan sa je dobil tast obešenega v gozdu. Po sodbi ljudi, ki so ga poznali, ni bil prav zdrave pameti. Mož je tudi močno jecljal. Najbrž si je vzel življenje v duševni zmedenosti. * Pasja steklina. Od Sv. Trojice v Halozah so pripeljali v Celje v Pasteurjev zavod posestnika Jungerja iz Gorice, ker ga je ogrizel stekel pes. * Konj povzročil nesrečo. Posestnikova hči Marjeta Stražišarjeva iz Kot pri Igu je vozila z enovprežnim vozom po Ižanski cesti proti Ljubljani. Na ižanski mitnici je privozil naproti tovorni avto in dasiravno je vozil šofer čisto počasi, se je konj ropota stroja tako prestrašil, da se je spustil v divji dir. Stržišarjeva, sedeča na vozu, ni mogla konja obdržati V diru se je voz naenkrat nagnil in pokopal Stržišarjevo pod seboj. Dekle je zadobilo pri padcu močne poškodbe ter je bilo prepeljano v bolnico. * Nesreča 1 orožjem. V javno bolnico v Mursko Soboto so pripeljali iz Brezovcev Alojza Pod-leska, 22 let starega hlapca. Nabijal je staro pištolo, ki je eksplodirala in ga težko ranila na trebuhu. * Požar. Te dni ponoči je uničil požar hišo in gospodarsko poslopje občinskemu predstojniku Kodriču v Sitežu. Sumi se, da ga je podžgala zločinska roka. Gospodar je dobil znatne opekline, ko je reševal svoje imetje. * Nesreča v Rušah. Te dni se je v Rušah težko ponesrečil 301etni hlapec Fr. Koščak, usluž-ben pri g. Pogačniku. Pomagal je pri razkladanju železnega kolesa za fužine. Po neprevidnosti nekaterih pomočnikov je nad pol tone težko kolo zdrknilo z voza ter pokopalo pod seboj hlapca Koščaka, ki se ni mogel več umakniti. Zlomilo mu je križ in več reber. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. * Smrtna nesreča v gozdu. V Zagorici pri Št. Vidu na Dolenjskem so sekali tedni bukve za apnenico. Proti pričakovanju je bukev padla na breg ter županovega sina Antona Zajca pritisnila s tako močjo, da je čez par ur podlegel težkim notranjim poškodbam. * Samomor slovenskega orožnika v Makedoniji. Dne 13. januarja je na potu med Gostivarjem in Žirovnico v Makedoniji izvršil slovenski rojak, orožniški narednik Drago Žilavec, samomor. V obupu si je pognal kroglo v glavo in obležal na mestu mrtev. Pokojni Žilavec je bil energičen in zelo vesten človek. * Požar v Višnji gori. V nedeljo zvečer je nastal v zaprti trgovini trgovca Brinovca požar. Začela je goreti manufaktura V predalih. Ogenj jc bil hitro udušen in tudi škoda ni velika. * Spiašen konj. Posestnik Ivan Zaje iz Šmart-nega ob Savi je prišel v petek dopoldne z vozom v unionsko pivovarno v Ljubljani po tropine, ki služijo kot krma za živino. Ko je čakal na cesti še na nekega domačina, je nenadoma privozil nasproti s tovornim avtomobilom neki šofer, ki ni hotel ustaviti voza, dasiravno mu je Zaje dajal, stoječ pri plašljivem konju, znamenje z roko. Ropotajoči stroj je konja splašil, da se je dvignil ua zadnje noge, skočil iu potegnil voz naprej, Zajca pa je podrl na tla tako, da je šel voz čez njega. Zaje se je pri tem močno pobil po vsem obrazu in dobil težke poškodbe tudi na nogah. * Pretep med maškarami. Ko so na pustni torek v Podlehniku trčile skupaj maškare iz raznih vasi, je prišlo do pretepa. Viničarja Merca so maškare smrtno nevarno ranile. Prepeljali so ga v ptujsko bolnico. Pet bojevitih maškar so zaprli. * Poneverbe na poštnem uradu v Litiji. V Litiji je bila aretirana tamošnja poštna upravite-ljica Roža Borštnarjeva zaradi poneverbe okrog 140.000 Din na tamošnjem poštnem uradu. Kam je Borštnarjeva spravila toliko denarja, še al do-guano. Po dosedanjih ugotovitvah preiskave ni mogla zapraviti vse vsote. Preiskava traja dalje. * Tast zabodel zeta. Pišejo nam: V Stari Ose-lici v Poljanski dolini visoko v hribih je v nedeljo tast v prepiru smrtno nevarno zabodel svojega zeta. Seveda so ljubeznivega tasta orožniki takoi Dobrali. * Vlom v trgovino na Doberni. V trgovino Stanka Cvikia na Doberni so te dni ponoči vlomili neznani tatovi ter ukradli razno blago v vrednosti blizu 6500 Din. Uboga »Domovina" (Piše dolenjski kmet.) Ej, gospod urednik, včasih sem Vam že kaj malega poročal za »Domovino«. Tudi pred vojno sem se oglasil tu in tam v »Rodoljubu*, katerega sem tedaj zvesto bral in bil ves čas naročen nanj, kakor sem zdaj na »Domovino«, ki jo vestno preberem vsak teden, važnejše stvari celo po dvakrat. Pa kakor mi je »Domovina® najljubši list in kakor sem odločen pristaš Samostojne demokratske stranke ter našega voditelja poslanca g. dr. Žerjava, vendar pregledam vedno tudi klerikalne liste, posebno »Domoljuba*, ki se peča v zadnjem času skoro le z «Domo-vinO". Sicer mu je «Domovina» že od nekdaj v želodcu, pa tako hudo kakor sedaj ga vendarle še ni nikdar tiščala. Ko sem prebral zadnjega »Domoljuba®, sem si rekel: »Uboga .Domovina', na tebi je vse samo zlo. Ti zapeljuješ verne in .brumne' Slovence, ki te bero, in jim jemlješ njihovo vero, da bomo zdaj in zdaj sami .lutrajnarji' vsi. ki te beremo, ali pa celo pravi .pogani', če ne še kaj hujšega.* — Tako si mora misliti vsak zakrknjen klerikalec na deželi, ki še nikdar ni bral »Domovine* in ki kar trepeče od strahu, da bo pogubljen že od tega ker je slišal njeno ime. Tako si pač mislijo ubogi tepci, ki jim i? Bog dal premalo pameti. In vendar uDomo vina» nisi niti od daleč to, za kar te klerikalci obrekujejo in opravljajo. Ne pišeš in ne priporočaš, da bi opustili pravo krščanska vero svojih očetov in pradedov. ti ne zapeljuješ bralcev, da bi ne izpolnjevali te vere in res pravih verskih dolžnosti. Učiš samo lepe čednosti, ljubezen in prijateljstvo. Še mnogo drugega priporočaš, kar je potrebno in koristno za človeka vredno življenje na tem in onem svetu. Od nekdaj sem naročnik na »Domovino« ki še nikdar nisem dobil v njej kaj napačnega v tem oziru. Tudi me «Dotnovina» ni najmanj omajala v verskem prepričanju. Ako je mnogo ljudi dandanes versko mlačnih, kakor pravijo, ste temu klerikalci sami vzrok, ker vero in verske resnice zlorabljate v cerkvi in zunaj nje na shodih ter v listih v svoje čisto posvetne namene. To je tisto, kar naredi mnogo ljudi versko mlačnih. Med temi je največ takih, ki «Domovine» še nikdar niso brali in so ji celo nasprotni. «Domovina» vedno bolj pridobiva vpliv med nami kmeti in sploh med vsemi stanovi na deželi. Kolikor bolj se širi «Domovina», toliko bolj pada število naročnikov na »Domoljuba«. Od tod vsa jeza in strup, ki ga zlivajo klerikalci potom «Domoljuba» na «Doino-vino». No, pa »Domovine® se ti umazani pljunki, ki jih meče nanjo «DomoIjub», ne primejo. «Domovina» je bila poštena in ostane poštena. Navsezadnje pa ta gonja ni nič novega. Tudi pred vojno so klerikalci že na razne nesramne načine hujskali proti naprednemu časopisju. Kako so takrat tudi obrekovali sedaj pokojnega dr. Tavčarja, takratnega voditelja naše napredne stranke. Vse slabosti so našli na njem, češ, da bo vse ljudi spravil ob vero in nazadnje v pogubljenje. Tako so ga črnili, da so na deželi nahujskani ljudje skoro že mislili, da je to sam Antikrist. No, nazadnje pa so ga hvalili kot dobrega kristjana, četudi so ga polivali prej še s tako smrdečo gnojnico. Ničesar niso opravili klerikalci tedaj ne proti njemu kot politiku, ne proti tedanjim naprednim časopisom. Še mnogo manj bo to izdalo danes proti »Domovini*, na katero so obrnili vse kanone. Tudi ta ogenj, bo »Domovina* prestala; o tem sem trdno prepričan. Ne morem boljše skleniti svojega pisanja, kakor s pozivom na vse svoje tovariše kmete ter obrtnike, delavce m druge, ki še niste naročeni na »Domovino®, da se brez odlaganja naročite nanjo. PROSVETA Nova knjiga. Vse čitatelje in čitateljice se naroča naravnost pri pisatelju: Ivan Albreht, Ljubljana, škofja ulica št. 8/L S poštnino vred stane za naročnike samo 10 Din. Kdor naroči najmanj 5 izvodov naenkrat, dobi po vrhu lepo pripovedno knjigo čisto brezplačno. Vsem našim čitateljem, knjižnicam in društvom knjigo toplo priporočamo 1 Vročična prikazen V bližini znanega dolenjskega mesteca je tik ob široki državni cesti čedna hišica. Nad vhodnimi vrati visi šop povezanih oblancev kot viden znak vsem popotnikom in drugim mimoidočim, da se delijo v tej hišici krepčila, kojih so potrebni lačni in žejni. Vročina in prašna cesta ustvarjata žejo in tako je tudi mene zalučala nekoč vroča usoda pod okrilje gostoljubne strehe. Gostilničar, s katerim sva pred kakimi 30 leti skupaj brisala šolske klopi, opravlja poleg go-stilničarske tudi krojaško obrt Ničesar mu nimam predbacivati kot človeku, toda kot birta si ga pa le moram nekoliko privoščiti, preden nadaljujem z ostalim. Ta gostilničar, ki je bil nekdaj zal fant, toči svojim gostom vedno tako kislo vino, da bi ga v tem pogledu lahko zavidal marsikateri gorenjski oštirjaš. Vrag vedi, kje le dobi tako kislico, ko je vendar blagoslovil sv. Urban vse naše gorice z dobro kapljico. Mož sicer hvali svoje vince in ga «zofta> tudi sam. Nemara mu je pa ravno to dejstvo ustvarilo krog ust tisto žalostno kislo potezo in dalo njegovemu glasu neko brezzvočnost in enoličnost. Gostilničar je pa kljub temu zelo zgovoren in ne pusti zlepa gostu do sape, še manj pa do besede. Navadno prične z vremenom in konča z vojno ali pa z vojni podobno politiko. Tudi midva sva imela sličen pogovor. Prereše-tala sva vreme, vojsko, agrarno reformo in kaj vem še vse in nazadnje obtičala pri pljučnici. To bolezen, ki je naju že oba morila, sva pre-rešetavala s posebno spoštljivostjo. Poleg razvoja bolezni sva si tudi povedala, kaj se je nama bledlo v stanju, ko je bila kriza na višku. Doživljaj, oziroma fantazija gostilničarja me je izredno zanimala, zato jo podajam v naslednjem cenjenim bralcem tako, kakor mi jo je opisal gostilničar. Pravil mi je: in suknjičih, gostje so pačili obraz pri požirkih kislega vina, drugi zopet cikali na čudež iz Kane v Galileji itd. Lepa reč, sem si dejal, ko sem uvidel, da me mora breme grehov stresti in pahniti v skrajni kotiček pekla. Ze sem se videl v duhu, kako me žgejo hudobci pri žveplenem ognju, ko so se mahoma zopet odprle duri in v sobo je stopil eleganten, črno oblečen gospod. Dostojanstveno je stopil k mizi, sedel na stol, vzel v roko črno knjigo, katero je nosil pod pazduho. Ne oziraje se na mene ali pa na prejšnja došleca, je odprl knjigo in jel pisati na prazen list knjige s tako odločnimi potezami, da je kar škrtalo. Ko je dokončal svojo pisarijo, je z naglo potezo strgal iz knjige list in ga porinil prezirajoče pred okostnjaka in duhovnika, rekoč: «Jaz sem prisodil temu možu še daljše življenje, in sicer toliko let, kakor sem to zabeležil v tej listini. Dotlej pa nimata z njim nobenega opravka. Sedaj po glejta, da izgineta tja, odkoder sta prišla.} Duhovnik se je sopštljivo priklonil, okostnjak pa je zgrabil listino in ropotaje odšel skozi duri, kateremu je sledil tudi svečenik. Eleganten gospod je stal poleg mene in se mi nasmehnil. S tihimi besedami sem se mu zahvalil za rešitev in ker se me je obenem lotila radovednost, kdo je prav za prav ta gospod, sem ga vprašal: ,Gospod! Povejte mi vendar, kdo ste vi?' Tujec mi je odgovoril z nasmeškom: ,Mar me ne poznaš, jaz sem življenje, tvoj lastni jaz.' Hotel sem svojega rešitelja še marsikaj pobarati, toda ni ga bilo več v sobi. V sebi sem pa čutil zopet moč in z vso-radostjo sem zarjul: ,He! Karlina! Še bom živel, še! Še dolgo bo živel...' Obšla me je zopet nekaka slabost in omahnil sem nazaj na zglavnik. V sobi so se na moj klic pojavili moja ženka Karlina in otroci, katerim sem s slabotnim glasom povedal, kaj sem pravkar doživel. Pritrjevali so mojim besedam, da me ne žalijo, a skrivaj so si dejali: ,Bledlo se jim je.' — Krizo sem prestal in vidno mi je šlo na bolje. Teden dni kasneje pa sem že koračil v copatah po sobi.> Prikazen v podzavestnem stanju v bolezenski vročici pa ni gostilničarja skoro nič poboljšala, ker ravno letos toči zope* tako kislico, da se ljudje kar držijo za svoje trebuhe, če že nočejo tvegati poštenega zamotanja čreves. Vrabec vedi, kje je le iztaknil tako žalostno kapljico. Na Dolenjskem gotovo ni zrasla. | Ta prihodba našega krčmarja pa naj bo, ako« prav se je vršila v bolezenski vročici, vsem krč« marjem v poduk in svarilo. M. Silvester. Brez hlač (Šaljiva dogodbica.) Kakor v panju tako je završalo na Strmenu, ko je Kicelj odložil svoje irhaste hlače in oblekel lepe široke, urezane po novem kroju. Možičku tega ni bilo zameriti; nerad se je ločil od hlač, kakršne so nosili njegovi predniki, ampak hlače so ga zapustile, ker so se raztrgale in niso bile več za rabo. Zato si je dal umeriti nove ter je zabičal krojaču, da morajo biti dovolj velike, da ga ne bodo tiščale. Pa do svečnice naj bodo gotove — mu je naročil — zakaj potrebuje jih za ženitovanje, kjei bo starešina in se bo vršilo ženitovanje drugi dan po prazniku. Prej pa se jih mora privaditi, kar se ne more zgoditi v eni uri. Najmanj dva dni jih mora nositi in zato je določil svečnico — praznik, za katerega itak pristoja nova obleka. Med ljudstvom, nevajenim večjih dogodkov, vzbudi včasih neznatna novica veliko pozornost. Tako je imel Kicelj tisti dan obilo gledalcev radi novih hlač. Vsakdo ga je hotel videti, kako bo stopal, ter mu izreči pohvalo ali grajo. Tega jim možiček ni zameril, saj mu je bila ljubša preprosta šala kakor tiho sovraštvo. Pa ga je bilo res prijetno gledati na poti prot? cerkvi, kako je postajal ter se popravljal Dohajali so ga fantje in dekleta z živahnimi pogledi in hihitanjern. »Poglej ga no, kako se je ozaljšal,* so se menile vaške krasotice. »Pa se mu podajo nove hlače 1» «Le hvalite me, saj vas vseeno nimam rad,* jih je šaljivo zavrnil. »Jaz pa zmirom mislim na vas,* se je oglasila Gostičeva Magdalena. «He, dušica! Ti bi me pa res kmalu zapeljala* Došel ga je Potičar, mož njegove starosti, edini, ki ga na poti ni prehiteval. «No, kako kaj hodiš v novih hlačah?* ga je nagovoril. »Nerodne so, kajneda, nerodne; tudi meni so delale preglavice.« «Eh, tako čudno visijo na vseh koncih in krajih, povsod jih je preveč. Ti, Potičar, ali si se jih kmalu privadil?* «Takole v nekaj mesecih. Prav za prav mi pa še danes ne prilegajo. Veš, irhaste hlače so irhaste hlače, stari krojači so jih znali narediti!* Sosedovo izvajanje Kiclju ni bilo po volji Če se jih bo privadil šele v nekaj mesecih, potem mu bodo na ženitovanju le v napotje. Obleči pa jih bo moral, ker bo starešina in se bo moral postaviti, da ne bo zabavljanja. To je bilo smeha v vaški krčmi na dan že-nitovanja. Vsi dovtipi zgovornega godca Ferlana so merili na Kicljeve hlače ter izzivali glasen krohot. To je bilo tem usodneje, ker je mož izgubil pas ter se ni mogel prepasatL Kadarkoli je ustal, so mu zlezle hlače na kolena. «Ako bo kdo našel hlače, naj ve, da jih je izgubil starešina,* se je šalil godec. »Dobil ba najdenmo.* »Tisto, pa tisto,* je potrdil Kicelj, ki je raz* umel šalo. »Nevarno je, da mi jih kdo ukrade.* »Tudi to je mogoče. Tatov res ni med nand« toda vrag je vedno pripravljen, da naredi tatu.* «Seveda, če bi jih imel v skrinji! Tako pa ga{ ni na svetu, ki bi izvršil kaj takega brez mojp vednosti.* »Dvakrat nikar ne recite!* «Trikrat, štirikrat! In še nagrado bo dobif tisti, ki me okrade.* »Velja, oče starešina!* Godec je usmeril svoje dovtipe v drugo stran, zaigral je nekaj poskočnic in hlače so bile pozabljene. Kicelj ni niti opazil, da čepi pod njegovo mizo Mišar, godčev prijatelj in prav tako ni vedel, zakaj je prisedel H njemu Burklježev Francelj z zanimivi pri-godbami iz širnega sveta. Vrhu tega je kazal tudi: razne čarovnije: kako vzame denar izpod ko zarca, ne da bi se ga dotaknil, kako iztisne iz '(gnliega robca curek vode in naredi, da jajce v (vodi prične goreti. Celo omizje se je čudilo njegovi spretnosti, najbolj pa je strmel Kicelj. Neprestano je ustajal, sedal in mahal z rokami, da z vsemi svojimi udi pokaže svoje začudenje. Kaj se je godilo takrat z njegovimi hlačami, to je vedel le Mišar, čepeč pod mizo, kjer je čakal priložnosti, da izvede ifsvoj namen. Burklježev Francelj je postajal vedno zanimivejši; vse, kar je pokazal, je izzvalo glasen krohot. Od sosednjih miz so vstajali svatje in prihajali v njegovo bližino. V tej gnječi se je Miškar izmuznil neopažen izpod mize, tiščoč pod pazduho skupaj zvito obleko — Kicljeve hlače. Nihče razen godca Ferlana in Burklježevega Francljna ni vedel, kaj se je zgodilo. Kot bi trenil, je mladega navihanca minilo živahno razpoloženje. Pozval je godca, da zaigra poskočnico na čast očetu starešini, kateremu se je priklonila GostiČeva Magdalena ter ga povabila na ples. Vse to je Imelo namen, spraviti Kiclja hitro izza mize. Na mnogostransko prigovarjanje in siljenje se je moral Kicelj naposled udati. Vihteč roke po godbi je vsta! izza mize. Svatje so mu napravili prostor ter se umaknili za mize. Kako pa so se spogledali, ko je stopil v belih spodnjih hlačah na sredo sobe. Tudi sam je bil iznenaden, da je komaj mogel govoriti. »Starešina brez hlač! Živio, živio!« je grmelo po sobi. »Pa ste me res okradli,> se je nasmehnil nekoliko osramočen. «Tat bo dobil nagrado,» ga je spomnil godec. «Bo, ker sem jo obljubil. Le hitro naj se pokaže!* Kot na povelje so se odprla vrata: Mlad fant je prinesel drog, na katerem so bile obešene hlače, okrašene s cvetjem in zelenjem. Za njim je stopal »tat* Mišar, zvezan za roki v spremstvu občinskega redarja. Prizor so priredili namenoma, da povečajo zabavo. Soteščan. Sosedov god (Šaljiva dogodbica.) «Janez, ali pojdeš z nami?» je poklical Javorjev Matko Rožinovega Andreja izza plota na dvorišču. «Kam?» je vprašal Andrej ter se mu Je radovedno bližal. «K Brinarju, ki bo obhajal jutri svoj god. Nocoj mu bomo napravili podoknico.» «Saj se ne izplača. Brinar je skopuh.» «Letos se bo izkazal. Pravkar je nesel iz zidanice deset litrov vina.» «Zase, seveda, ampak ne za nas.» «Bomo videli. Ako ne bo dal napitnine, jo bomo vzeli sami. Vem, kam je postavil veliko opleteno steklenico, in okno je odprto...» «Kradli ne bomo, Matko.» «Ne, ne, saj mu ga pozneje lahko plačamo. Ampak šalo hočemo narediti, da bo v vasi nekaj govorjenja.® «Dobro, velja!» Prijatelja sta se razstala in obvestila tovariše o dogovoru. Ko se je zmračilo, so se sestali pri Brinarju, da proslavijo sosedov god. Matko je nabijal s polenom po praznem sodu, Andrej je pritrkaval na žago, Krečarjev Jaka je igral na harmoniko, drugi pa so tolkli na svedre in pokrove, da je odmevalo po okolici. Brinarica je že ob pričetku podoknice zaprla vežna vrata in upihnila luč. Nato je pozvala moža, naj se skrije v podstrešje, kjer ga ne bo nihče našel ter mu voščil srečo. Fantje se nekaj časa čakali, na kar so se z zabavljanjem odstranili. «To vam je skopuh, ta Brinar!« je Matko omenil med potjo. «Ampak nocoj se je opekel. (V čumnati ima steklenico. Kdo gre po vino?» «Jaz,» se je ponudil Andrej in hitel s tovarišem k Brinariu. kier je zlezel skozi odprto okno, oddal tovarišu steklenico, skočil iz sobe ter mu pomignil, naj tečeta za tovariši. Brinarjevo vino so popili fantje v Javorje-vem hlevu. Dobili so od doma kruha in klobas ter tako priredili celo pojedino. Pijača je bila izborna, zaradi česar so postali fantje ob sviranju harmonike jako dobr? volje. Petje in vriskanje je odmevalo iz hleva v molčečo vas. Hrupno rajanje je slišal Kolenarjev Luka, fant iz sosednje vasi, ki je zahajal semkaj k svojemu dekletu. Zaradi tega so ga domači fantje gledali nekoliko po strani ter jim je bilo zelo po godu, da se je oglasil pri njih ta večer. «Pijete in zabavate se,» jih je nagovoril, iščoč prijateljstva. »Dobro se vam godi na s ve tu.» «Na Brinarjevo zdravje pijemo,» so mu pojasnjevali. »Napravili smo mu podoknico. Jutri je njegov god, za kar nam je poslal pijače.» «A tako! Pa tako množino! Mož se je postavil!« «Dobro je bil razpoložen,« so lagali in silili Luko, naj pije in zagrizne. Tega mu seveda ni bilo treba dvakrat veleti. Ko so izpraznili steklenico, so začeli misliti, kako jo bodo vrnili. Matku se je moral hipoma roditi načrt, zakaj porogljivo je po-mežiknil tovarišem in prisedel k Luki nenavadno prijazen. «Ti, Luka, domov greš, kajneda, mimo Bri-narja,» se mu je pričel dobrikati. «Seveda,« mu je odvrnil. «Tam je najbližja pot.» «Dobro, prijatelj, kot nalašč. Ali bi hotel vzeti s sabo tole steklenico ter jo mimogrede oddati Brinarju?» «Iz srca rad. Še vesel sem, da vam morem postreči.« Luka je v najboljši volji odšel s steklenico med pritajenim posmehovanjem fantov, ki so vedeli, da bo pri Brinarju slabo naletel. In to so mu ravno privoščili. Zato jih je šlo nekaj skrivaj za njim, da se osebno prepričajo, kako se bosta spopadla. Brinar se je odpravljal k počitku, ko je pri-lomastil Luka s prazno steklenico. «Očka, tukaj imate steklenico,« je rekel, stopivši v hišo. «Pa lepa hvala za pijačo!« «A, ti si tisti poštenjak!« ga je jezno na-hrulil, a žena je prihitela z burkljami ter ga začela otepavati. «Zakaj me bijete?« je strmel razočaran. Rad bi ji bil vso stvar pojasnil, a ni mogel priti do besede. Videč, da ji misli pomagati mož z debelim usnjatim pasom, jo je strahoma od-kuril. Drugi dan je vsa vas govorila o tem dogodku. Fantje pa so vendarle zbrali primerno odškodnino, ki jo je skopi Brinar zaradi jezikov velikodušno odklonil. Soteščan. l/Z POPOTNIKOVE TORBE PISANE NOVICE. Klerikalna ljubezen do bližnjega. — Strah pred «Domovino». Sv. Tomaž pri Ormožu, 23.februarja. Kako se ljubijo klerikalci med seboj, nam kaže naslednji dogodek: Pri nas imamo krojača, pristaša SLS, ki je delaven obrtnik. Ker pa so pod današnjo vlado RR neznosni davki, je tudi njega zadela eksekucija. Mož ima drugače polno dela, a nekateri delodajalci mu ne plačajo dela pravočasno z običajnim izgovorom: «Malo počakaj, zdaj ravno nimam denarja.« Spričo takega stanja tudi on nima denarja pri rokah. On seveda mora čakati na zaslužek, a bolniška blagajna ne more in tako mu je ekse-kutor zarubil nekaj živih stvari. Pa se je našlo nekaj nerazumnih ljudi, klerikalnih sosedov, ki so se norčevali iz siromaka, češ: «Kaj si iščete tako daleč mesarje, ko imate vendar nas bliže?* Taka je klerikalna ljubezen do bližnjega, ki sramoti pridnega obrtnika. Kakor vidimo pri nas, se je «Domovina» priljubila tudi nasprotnikom naše stranke, kajti zdaj prihaja »Domovine« v našo faro dvakrat toliko kakor »Slovenskega Gospodarja*. Toi spravlja v strah in grozo tukajšnje klerikalne prenapeteže. Videti je, da so se ljudje zavrat-nemu klerikalizmu že zelo odtujili, kajti sicer se ne bi neki Branko jokal v »Slovenskem Gospodarju« za njimi in jih vabil, naj pridejo v čitalnico čltat razne klerikalne časopise. Kak strah imajo pred naprednimi časopisi, je razvidno tudi iz tega, da so iz tajništva SLS pisali Vašemu tukajšnjemu dopisniku F. Č. karto z raznimi grdimi izbruhi proti »Domovini* In dr. Žerjavu. Dopisnik F. Č. naj se nikar ne ustraši, temveč naj pridno dalje dopisuje v »Domovino« in razkriva klerikalno hinavščino v tem najboljšem tedniku, kar se jih pošilja med slovensko ljudstvo. Omeniti moram še, da je v «Slovenskem Gospodarju« v 7. številki bilo polno ostudnih izbruhov proti »Domovini«. Temu časopisnemu izvržku, ki se bogokletno imenuje katoliški, se pač pozna, da ne pozna dobro katekizma, ki pravi: «Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.» Zato proč z lažnivim «Slovenskim Gospodarjem« ter v vsako hišo ^Domovino«, ki zategadelj še ni brezverska, ker odkriva klerikalno hinavščino ter klerikalne grehe. «Domovina» piše samo resnico in tega se zavedajo njeni nasprotniki. Da resnica v oči bode, je stara stvar. S. B. PISMO KOMAROVEGA MIHALEKA. Iz P r 1 e k i j e, na pepelnico. Liibi gospod vrednik tan pr «Domovini» vi si venda (menda) mislite, ka sen jaz dozde spa tan v Sitarovcih. To je ne resen. Hoda sen po go-stiivaji, pa po žgajarah; zdaj pa van moren naj-pred napisati kak sen tan spa. Do polnoči sen ne mogo nič spati, da blo tak saprmensko mrzlo v tisten priklti. Zaran sen preči dugo spa, pa me pridejo tista mati bidit, pa začnejo: «Gospod, če bi šteli stanoti. Ob devetih je, gremo k zajtrki!« «No,» sen si misla, «dugo me že niše ne je ima za gospoda. Tii venda nemo repe, pa glavine matrali.« Hitro se oblečen, pa sen že prvi za mizoj bija. Tak malo so me vsi postrani gledali, jaz pa sen si misla: Zlodi po pošteje, če sen le jaz sit! Resen, zajtrk opravimo, pa malo boljši kak prle včasih ge: meso, krofe, gosko. Pa mi gospodar pravi: «Na mojo dušo, greha ne delaj, če boš na pepelnico pri nas meso jea!» Ja sen jemi reka: »Če se ti greha bojiš, gda goske ješ, te pa jo meni daj, jaz bon jo že v red sprava.« Postrežem sen bija dobro, zdaj pa ga začnen pitati, ali nemajo tii v totoj kapeli zvona ka nič ne zvoni.« «0, mamo ga, sa nan ga je sprava prejši rihtar najvekše občine.« «Ja, zake pa te niše ne zvoni.« «Da je pre tisti virt zbirco ima, pa je več doba kak fajmešter. Te pa se jin ne bi rat zamera, pa je rajši zvojeje pusta. Zapstoj se pre tiidi Bogi ne služi. No ja, prav ma.» Jaz sen jemi reka: «Zdaj pa moren dali iti, pa Bog plati za vse!« Priša sen v takše vesolno blato, pa pitan nekega človeka: «Kak je to, ka mate takšo lužo?* On mi pravi: «Sa so pre nekši kmeti z driige vesi nan šoder navozili, a so vsega goske pobrale. Pa namet so nan tudi napravili.« «No,» sen si misla, «morete že pr tistih biti, ki jih pod pazihoj boli!« Te pa mi začne človik praviti, če bi jemi šteja lase zvezati, ka bi moga na nekšo sejo iti h kme-tijskoj podružnici. «Lasi jaz ne ven rezati, pravim jemi, »briti malo znan.* «Obrije mene moja stara,» pravi on; jaz pa sen si misla, da si paj včasih zasluži, da za novo cerkev fehta. Namena sen se iti še k Maloj Nedli, pa sen si premisla, da mi ie en Amerikanec prava, ka še je tan vekšo blato kak v Kiiršencih. Te pa sen ga mahno po enen travniki v Precetince, da sen se domisla, ka sen ima britvo v žepi; tan je preči kosmatih liidi. Kak se, vešte, liidje kregaja za totega Miha-leka volo; eden ovega krvijo, tega pravega pa niše ne krvi. Ja še bi van dosta napisa, pa me je fašenk poboda. Zaj me pr Sv. Tomaži Videk yrači. Zaj me včasih nede; ša bon tudi v Kanado, da de brž vse tja odišlo: babe pa, veste, ka mo tti pustili. Te pa Vas prosin, gospod vrednik, nič mi ne zamerte, pa vsi tisti, keri ste hiidi na me! Pa pustite jezo, ka de bole srečna moja pot. Zadje pozdrave Van pošila Koraarov Mihalek iz H ii de 1 ii k j e. PODPORE KLERIKALNIM MLEKARNAM. Litija, 23. februarja. Kakor smo zvedeli, se je določila iz sreske blagajne v Litiji klerikalnima mlekarnama v Smartnem pri Litiji in Kandršah podpora, vsaki po 30.000 Din. Kaj vendar mislijo gospodje? Mnenja smo: ako katerokoli podjetje ne uspeva, je prej ali slej zapisano poginu, pa bodi to zadruga ali pa zasebno podjetje. Popolnoma odveč je, dajati takim gospodarskim zavodom injekcije v obliki podpore, ker se s tem podjetja samo zavajajo v površnost, kajti na ta način vedno računajo na podpore, namesto da bi se poprijela resnega strokovnega dela. V Litiji imamo primer, da zasebne mlekarne draže plačujejo mleko kmetovalcem kakor mlekarska zadruga. S tem je dokazano, da dela ta z večjim dobičkom. Ali je potem še treba podpore? Ali je v sreski blagajni toliko denarja preveč? Dvomimo! Kdor pogleda naše okrajne ceste, bo pač mislil, da ni v sreski blagajni niti pare. Po cestah kolnejo vozniki in mučijo živino, ki ne more izvleči iz blata voza, odločujoči čini-telji pa mečejo denar davkoplačevalcev kar na debelo v klerikalna podjetja. Ali nimajo naši kmetovalci nikakih drugih potreb? Za zboljšanje živinoreje ne znajo najti drugih potov kakor zgoraj omenjenega. Kaj ste ukrenili za naše obubožane vinogradnike, ki ne morejo obnoviti vinogradov? V koliko ste se spomnili pospeševanja sadjereje? Tukaj, tukaj, prijatelji, se izkažite, kaj znate, in če imate res srce za kmeta. Odločno protestiramo, da bi se z denarjem vseh davkoplačevalcev vzdrževala klerikalna podjetja, ki imajo predvsem namen, vzdrževati moč stranke, še dolgo pa ne koristiti splošnosti. \VESTFALSKI SLOVENCI. Recklinghausen -Siid, 7.februarja. Udruženje jugoslovanskih državljanov je imelo dne 31. januarja 1.1. svoje glavno zborovanje. Društvo je bilo ustanovljeno dne 21. oktobra 1921. ter bilo včlanjeno v zvezo jugoslovanskih delavskih in podpornih društev dne 8. decembra 1922. Iz letnega poročila o delovanju društva se vidi, da so bile porabljene znatne vsote za medsebojno pomoč zaradi bolezni in brezposelnosti. Na dnevnem redu smo imeli tudi volitev odbora. Izvoljen je bil zopet stari odbor, ki obstoji iz naslednjih članov: 1. predsednik Franc Dober-šek, 2. predsednik Franc Flis, tajnik Jože Kočnar, tajnika namestnik Franc Teršek, blagajnik Franc Jančič, blagajnikov namestnik Leopold Femec; pregledniki računov: Anton Mlakar, Janez Simšič in Jože Kočnar. Po zaključku zborovanja smo posedeli še nekaj časa skupaj ter zapeli tudi par slovenskih pesmi, seveda bolj po domače. Slovenska naselbina v Recklinghausen-Sud ni baš številna; šteje približno 80 družin. Revščina pa zelo velika, posebno zdaj, ko so začeli naše državljane odpuščati iz dela. kaiti brez- poselili inozemci ne dobe v Nemčiji nobene brezposelne podpore. Tukaj imamo še eno tako zvano slovensko društvo, in sicer Katoliško društvo sv. Barbare za slovenske rudarje z malim številom članov. Živimo z njimi precej složno in prijateljsko, čeprav nam pravijo, da smo brezverci, ker čitamo «Jutro» in «Domovino». Mi jim tega ne štejemo v zlo, ker vemo, da so zapeljani in nahujskani od druge strani. Naj bo to mimogrede omenjeno. «Domovino» bere skoro vsa slovenska naselbina. Tu v Recklinghausenu-Stid naše ženske že komaj pričakujejo, da jo dobijo v roke. To pač zato, ker prinaša vedno lepe povesti in romane. NEUMESTNO POČETJE. Hamborn-Marxloh, 20. februarja. Gospod urednik, tukajšnji zavedni Slovenci in Jugosloveni vas prosimo, da nam dovolite v naši «Domovini> majhen prostor. Ne moremo več molčati spričo nezmiselnosti in nepremišljenosti, ki jih počenja duhovni svetnik g. Janez Kalan tu v Poruhrju, zlasti v Hambornu. Popolnoma ne-umljiv nam je njegov fanatizem, ki spravlja naše ljudi celo v Nemško ljudsko zvezo (Deutscher Volksbund). Enak mu je njegov nekdanji agent g. Jožef Škufca iz Hamborna, ki ga imamo še izpred vojne zapisanega kot škodljivca interesov slovenskih delavcev. Pred štirinajstimi dnevi je bil sklican v Hambornu velik shod, kjer se je mnogo lagalo o Jugoslaviji ter se agitiralo za vstop v Nemško ljudsko zvezo. G. Kalan, ali morete to odobravati? Tudi iz jeze, ker Vaše društvo propada, se to ne počenja! Ali ni sredstev, da bi se mogli od nas od-poldicati ljudje, ki povzročajo pri nas le škodo? Mi dobri Slovenci ne potrebujemo več takih ljudi med nami. Saj pa g. Kalanu tukajšnji Slovenci vedno bolj obračajo hrbet. To se vidi pri njegovih pridigah, katere obiskuje po par ljudi, in še to največ ženske, ker zaupanje vanj vedno bolj pojema. Naznanjamo Vam dalje, da smo v Bottropu imeli v nedeljo 14. t. m. naše veliko zborovanje in smo za naše društvo izvolili nov odbor, ki je naslednji: 1. predsednik gosp. Janez Potokar, 2. predsednik g. Jernej Drač, 1. blagajnik g. Miha Marčen, 2. blagajnik g. Jože Mlinarič, 1. tajnik g. Franc Nekrep, 2. tajnik g. Franc Sešek, preglednik pogrebne blagajne g. Privšek. — Z narodnim pozdravom 1 F- K. ŽALOSTNA USODA NAŠIH ROJAKOV V AMERIKI. Kanada, 8.februarja. Dragi rojaki, naj vam tu podamo nekaj vrstic o našem življenju v Kanadi. Sem smo odpotovali meseca maja leta 1924., ker smo slepo verjeli agentom, ki so nam slikali zlate gradove v oblake. Pa smo se zelo varali. Ko smo prišli v Winnipeg, so nas razdelili po farmah in smo čez vse leto delali kakor pravcati sužnji. Naša mesečna plača je znašala po 20 dolarjev. Ko je nastopil zimski čas, so nam pa farmam rekli, da pozimi ne rabijo delavcev in da naj gremo v Britansko Kolumbijo delat v gozdove. Ker tovarn ni v teh krajih, smo se pač morali udati njihovim zahtevam. Kar smo čez leto zaslužili, smo baš potrošili za vlak. Ko smo prišli v Britansko Kolumbijo, smo našli tam na tisoče ljudi brez dela. Ko ne bi imeli svojcev v Ameriki, bi morali od gladu umreti. Dragi rojaki, naš primer naj vam bo v svarilo, da se nikdar ne podajate na limanice raznih agentov, ki narod spravljajo v sužnost. — Pozdravljamo vse rojake tam v daljni srečni domačiji. Anton Run ar, Matija Bohor, Majk Pirman, Jurij Klepec, Matija Žalec, Anton Matkovič, Vinko Pire in Franc Knaus, kanadski popotniki s trebuhom za kruhom. — Stran 11 SMRTNA NESREČA. Javorje v Poljanski dolini, februarja« Od povsod beremo v -Do;novini> novice, vesele in žalostne, le od nas ni nobenega glasu« Posebnega se tu pri nas ne zgodi. V potu svojega obraza obdelujemo svojo zemljo, da se borno preživljamo. Tudi danes nimam nič radostnega sporočati, nego le žalosten dogodek, ki je nas vse v občini pretresel. Na pustni teden je šel sekat drva s svojo hčerko in sinom posestnik Matevž Demšar iz Zaprevala na Mladi vrh. Ko so podirali veliko bukev, je ta po nesreči padla nanj, dočim sta se hči in sin pravočasno umaknila. Nesrečnik je bil na mestu mrtev. Zlomilo mu je vrat. Pokojnik je imel v življenju že enkrat nesrečo. Pred tekaj leti se mu je splašil na cesti pri Poljanah zaradi avtomobila konj, pri čemer se je Demšar močne, poškodoval in prišel ob eno uho. Pokojnik je bil večji in prav dober gospodar ter skrben oče svoji veliki družini. Kupčeval je tudi z lesom. Sicer je bil mož starega prepričanja, kar pft ni čudno, ker ni hodil nikdar v šolo. V družbi, tudi z nasprotniki, je bil pa prav prijeten in se je lahko z njim razgovarjalo. Za svoj domači kraj in občino, kjer je bil dolga leta občinski odbornik in svetovalec, je bil prav delaven, skrben in požrtvovalen. Blag mu spomin* vsej družini pa naše sočuvstvo v tej grozni nesreči! X Morski sloni. Kjer se udomači človek, tam začne živalstvo izumirati. Tako izumirajo veliki sesalci Ledenega morja, ker jih ljudje kar v množinah pobijajo. Na primer morske krave so že davno izumrle. Ista usoda je pretila tudi morskim slonom. Pred leti se je že mislilo, da morskih slonov ni več, toda leta 1911. so jih našli še majhno čredo na otoku Guadalupe, ki pripada Mehiki. Ta čreda je pribežala sem z Otokov sv. Barbare. Mehikanska vlada je živali takoj postavila pod zaščito. Ta ukrep je imel za posledico, da so se morski sloni razmnožili v veliko čredo, ki šteje sedaj kakšnih 1500 stvorov. X Šest novih indijanskih plemen odkritih* Neki angleški raziskovalec neznanih dežel je nedavno posetil Južno Ameriko in prispel tudi v pokrajino, kjer se stikajo meje Kolumbije, Ve^ nezuele in Brazilije. V teh krajih, ki so zelo zanemarjena, je odkril šest doslej neznanih indv janskih plemen. Listnica uredništva Podčetrtek. Po novem tiskovnem zakonu ne^ mogoče priobčiti, ker je preveč osebno, čeprav je mogoče popolnoma umestno. Prosimo, da nam večkrat poročate o domačih dogodkih. Samo ne preveč osebnosti, ker nam takšne stvari nakopa ljejo lahko le neprijetnosti. Sv. Barbara v Halozah. Preveč osebno. Sv. Lovrenc na Pohorju. Sreskih ekonomov je seveda v Sloveniji več. Poizvedite morda pri najbližji podružnici Kmetijske družbe ali pa pri gg. učiteljih, kam se imate obrniti. Mirna, Po novem tiskovnem zakonu žal ne* mogoče priobčiti. Št. Ilj v Slovenskih goricah. Po novem tiskov«' nem zakonu preveč osebno. Muljava. Pride ob priliki. Gorjuše pri Bohinju. Po novem tiskovnem zakonu tožljivo. St. Tomaž pri Ormožu. Dopisnico pošljite! Premetenec. Ožbovt: Mnoga zasluževoti delati in pridobivati denarja moremo edino le s povsem zdravimi rokami in nop"mi. Ako se naših udov polote vstrajne bolečine ter začne trgati, zbadati, bosti in mučiti, tedaj je to velika zapreka pridobivanju. Kako blagodejno se izkažeta v teh težkih urah drgnjenje in umivanje z našim že skozi 27 let priljubljenim, bolečine olajšajočim domačim sredstvom, Fellerjevim blagodišečim cElsafluidom*! Zelo koristen je pri revmatičnih bolečinah, pri glavobolu, zobobolu; krepi in osvežuje mišičevje in živce, pa prinese zdravo spanje in novo moč za delo. Odznotraj in odzunaj močnejši in izdatnejši in večjega dejstva kot francosko Spanje in najbolji kosmetikura te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 specijalno steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic za 250 Din, že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 360, Hrvatska. Posamezno steklenice Elsa-fluida se dobe v lekarnah in sorodnih trgovinah ob znižanih cenah po 9 Din. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Pazljira ovčica. Napol gluhega posestnika Nesrečo je vprašal njegov župnik: Prijateljski nasvet. A: Poročiti nameravam Grabeževo hčer. Zato bi se rad poučil o njenih razmerah.* B: cVzemi raje Potratnikovo Jero; z njo sem Imel dve leti razmerje in ti lahko vse podrobnosti razložim.* Vino ima prednost. Pijanček je prišel k zdravniku, ker je opešal na očeh. Zdravnik ga je preiskal, nato pa rekel: cPreveč vina pijete. Ako ne opustite vina, bosto popolnoma oslepeli. Odločite se torej: ali žrtvujete vino ali pa oči!* Pijanec je nekaj časa pomišljal, nato pa rekel: cOstal bom le pri vinu, ker zanikrnega sveta sem se že dovolj uagledal, a vina se še nisem naveličal.* Preveč jo obljubila. Žena je sedela ob postelji boluega moža ter si prizadevala, da mu pokaže, kako ga ljubi iu kako hudo ji je pri srcu, ker je boln. Mož pa ji je rekei: cPoznam jaz ženske solze. Vsaka uatihoma komaj čaka, da postane vdova, potem pa se brž zopet omoži.* Hitro in brez pomišljanja mu je odgovorila žena: cMene nikar ne sodi po drugih! Ce bi tudi postala desetkrat vdova, bi se nikdar no možila zopet.* Dovtipen papež. Svoječasno je bila navada, da so v konklavu volili za papeža le stare in onemogle kardinale.' Tudi Sikst V. je bil kot kardinal ves boleheu, hodil je sključen in govoril le o bližnji smrti.1 Ko pa je bil izvoljen za papeža, se je zravnal pokonci ter pokazal vse fizične in duševne energije. Ko so se kardinali čudili tej nagli izpre-membi, je rekel novi papež: «Pred izvolitvijo sem hodil sključeno, ker sem iskal po tleh ključe sv. Petra. Sedaj pa sem jih našel, torej lahko ravno hodim.* Iz zgodorine starih Sloranor. Profesor je pozval dijaka Zgubo, naj mu na-šteje nekaj navad in običajev starih Slovanov. Zguba: (Stari Slovani niso ne plesali, ne peli, pa tudi ženili so ni30.> Profesor: cKalto to, da ne?* Zguba: «Ker so bili stari,* Bratovi nečaki. Skof je prišel vizitirat župnijo ter našel v žup-nišču lepo služkinjo in kopico otrok. >Cigavi so otroci?* je osorno vprašal škof. cNečaki mojega edinega brata!* je odvrnil župnik. Trdovratna ienn. Župnik je srečal kmeta, ki se jo bil šele pred kratkim oženil, a je bil ves obupan. Na župnikovo vprašanje, čemu je tako žalosten, je kmet povedal, da ga hoče mlada žena zapustiti. Župnik: m trg««*! Iskal 1 ugouno proua. i„„i0., «zir. »kiad.ittV Ponu.it>« na M. BLAZNIK, ŠKOFJA LOKA. 33 23 -33 533 333 3-33 -53 •535^33 Ceniki franko J. STJEPUSIN S I S A K priporoča 9 boljše taiabunce, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glas .»Ha Odlikovan na pariški izložbi Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic v LJUBLJANI izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. • • • II V Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun \i\i\ proti najugodnejši obrestni meri. Nakup in prodaja • • • valut in deviz. Daje vsakovrstne kredite in predujme. li Izdala za konzorcij »Domovine. Adolf Rlbnikar. Urejuje FiUp Omlodič. Za Narodno tiskarno Fran Jeseršek,