Analizirati in ukrepati ^nižanje stroškov ni geslo, ki bi se ga držal, lahko pa tudi ne — zdaj velja ukrepati Zmagal bo tisti, ki bo prej uredil svoje vrste ter znal bolje in smotrneje uporabiti svoje orožje in svojo vojsko. Razmere, v katere nas je postavila gospodarska reforma, so skoraj podobne bitki in primera z njo prav nič pretirana. Zlasti jo gradbeniki občutimo. Kapacitete gradbenih podjetij so .za ta obseg investicij prevelike, nastaja hud konkurenčni boj, v katerem se dogaja, da posamezna podjetja ponudijo tudi za 30 odstotkov nižjo ceno, kot pa jo je predvidel projektant. Hkrati pa so se povečali življenjski stroški in smo *°rej po dveh plateh prisiljeni ukrepati. Prvič zaradi tega, ker je manj dela in se je treba zanj boriti z nizko ceno, drugič pa je treba ne le zagotoviti sedanjo življenjsko raven delavcev, ampak višjo. In tako se je zgodilo, da smo zdaj prisiljeni storiti tisto, kar je prej zvenelo bolj kot politično geslo: znižati stroške — pa si jih znižal aIi jih pa tudi nisi, živel si prav tako. nosti celokupne proizvodnje. Ce bi uspelo to režijo zmanjšati npr. na 10 %, bi to pomenilo letno ca. 280 milijonov dinarjev. Seveda imajo režijo tudi ostale poslovne enote in centrala, pa ne bo odveč, če ocenimo možni prihranek na ca. 400 milijonov dinarjev letno. Zato pa bi bilo potrebno rizadevanja nekaterih, ki iro-inr>plr -a-T V teh razmerah za lastne kot S ,0 razmerah, ko moramo dinar60 . Preklicano obrniti vsak mn že vložimo, ga mora- Te kar "!r ° Usio' ^ > nainujnej-rnu zd*iepredno Prispeva k edine-Proižnn i ne iaonemu cilju — k večji nemo 0dn°sti in k skrajno gospodar-da in P^^ouanju, potlej spoznamo, linor m k Podoben tistemu ki'-'-—, -če ne „p 'Pl° pkjiajnd primero — niti ^či 'luklu7°KnKV r-C-P- S-'PH~ samezna ennV5-^r-e/-’-r- J- Je vf- p 7.7, a enota ze ustvarila denar,'ln daronfPr"ier£^ 'pokazala svojo solita 1 -lhi. Akorda ši podjetje Jedi celo-bi L kt? pomore 's temi sredstvu da Posorlnr°Cjdi klanje težave, ‘da bi KžJ?nar o. sku pen sklad.: ki b nazaj takrtit, ko stiska Nadaljevanje na 5. strani Zdaj pa ne moremo več izbirati, ali bi hoteli ali ne bi hoteli, zdaj moramo ukrepati, analizirati naše poslovanje, preiskati vse možnosti boljšega izkoriščanja živega dela in sredstev dela. Zadnje čase srno z analizami že marsikaj ugotovili in našli velike možnosti za znižanje stroškov. Naj navedem le nekatere izmed njih! BOLJE IZKORIŠČATI MEHANIZACIJO! POGOVOR GRADISOVEGA VESTNIKA Komunisti mnrajo bili inioiatnrji pri ndkrivanju notranjih rezerv podjetja Odgovarja Saša Škulj, dipl. gr. ing., sekretar aktiva zveze komunistov za »Gradis« Na vseh mogočih forumih smo ugotavljali da je pri nas gradbena mehanoopremljenost v primerjavi z razvitimi deželami izredno nizka, pa smo zato vse napore usmerili v nabavo nove mehanizacije. Naše nove analize pa kažejo, da smo tudi razpoložljivo mehanizacijo v primerjavi z evropskimi normativi vsa zadnja leta izkoriščali le 60—65 °/o. Torej, bi lahko s tein, kar imamo, naredili za dobro polovico več, ne da bi kupovali nove stroje. Seveda, to ni tako preprosto, treba je delati v dveh izmenah, treba je stroje boljo vzdrževati, treba je nabaviti samo res kvalitetne stroje in pravočasno skrbeti za rezervne dele. Treba je delo s stroji bolje organizirati in bolj disciplinirano je treba delati. Računamo, da je mogoče z ne preveč napora prihraniti letno ca. 300 milijonov dinarjev. ZMANJŠATI REŽIJO! Napravili smo analizo režije gradbene operative za leto 1964. Podatki kažejo, da je znašala po posameznih enotah ta režija med 8,7% do 14,2%, poprečno pa 12,4% vred- »Gradisov vestnik«: Čas, v katerem se nahajamo, zahteva od komunistov čimveč intenzivnejšega političnega dela, predvsem v času velikih gospodarskih sprememb, ob izvajanju gospodarske reforme. Kakšno je vaše mnenje o tem in kako se morajo komunisti vključiti v to aktivnost? Ing. Škulj: Mislim, da bodo cilji gospodarske reforme kvalitetno in kvantitetno doseženi le tedaj, če si bodo vse delovne organizacije, oziroma vsi delovni ljudje Jugoslavije maksimalno prizadevali za čimbolj racionalno gospodarjenje, za čim večjo proizvodnjo in za rezultate, ki naj izvirajo iz tega. Komunisti pa so dolžni biti v svojih delovnih organizacijah iniciatorji nenehnega truda za odkrivanje in izkoriščanje potencialnih notranjih rezerv. »Gradisov vestnik«: Ali so se komunisti »Gradisa« v duhu reforme dovolj trudili, da se le-ta dosledno izvaja in kakšni so po vašem mnenju doseženi rezultati? Ing. Škulj: Ker prejemam prepise zapisnikov sej OOZK naših enot, lahko povem, da komunisti v Gradisovih osnovnih organizacijah na vseh sestankih razpravljajo predvsem o izvajanju gospodarske reforme in o čimbolj uspešnem vključevanju njihove enote, kot celega podjetja v nove pogoje gospodarjenja. Dosti je govora o pomanjkljivostih v lastnih kolektivih, pa tudi o napakah v organizacijah drugih enot ter v podjetju kot celoti. S teh izhodišč izhajajo tudi razprave v organih upravljanja v podjetju, ki so sprejeli vrsto sklepov, katere je kolektiv pričel tudi izvajati. Da bomo komunisti lahko povečali učinkovitost naporov za doseganje boljših rezultatov, bomo v bližnji prihodnosti organizirali sestanek aktiva, ki se ga naj hi udeležili tisti komunisti iz podjetja, ki bodo lahko največ prispevali k intenzivnejšemu gospodarjenju. Mnenja sem, da bomo poleg že ugotovljenih ugodnih rezultatov lahko registrirali še marsikak uspeh Gradisa. »Gradisov vestnik«; Glede gospodarjenja, enotnega poslovanja in MU emu PIAJBA bodoče organizacije podjetja obstajajo nasprotna mnenja. Kako doseči enotno stališče? Ing. Škulj: Vsako formiranje nove organizacije sloni na nekaj osnovnih »predpostavkah«, ima neke »novitete«, poleg tega pa nosi v sebi še »prvine« stare ali neke druge orientacije, Tako imajo dvomljivci dosti možnosti: ali ne verjeti v »predpostavke« in »novitete«, ali pa biti za ali proti »prvinam« stare organizacije. Poleg tega je znano, da je dokaj ljudi po naravi nagnjenih h konservativnosti in smatrajo, da so spremembe običajno premalo preštudirane ali nevarne za ravnotežje, v katerem živijo. Ker pa nas razmere silijo, da zboljšamo organizacijo, moramo zato poiskati najboljšo možno organizacijo, nje uvedbo dobro pripraviti, opustiti morda nekatere »prvine« in z analizami ter mnogimi odkritimi razpravami v kolektivu doseči enotno stališče ter tako omogočiti uspešen start sodobnejše organizacije v poslovanju podjetja. »Gradisov vestnik«: Kako si zamišljate bodoče delo in organizacijo komunistov »Gradisa«? Ing. Škulj: V delovanju aktiva zveze komunistov. Sicer pa je delo komunistov v podjetju predvsem njihovo delo v samoupravnih organih in na delovnem mestu. L. C. V tej številki: ■ B B 3 a m Pravice med začasno nezaposlenostjo (2. str.) Proslava 20-letnice podjetja (3. str.) (4. str.) (5. str.) (6. str.) Akordni sistem na švedskem (7. str.) Skozi tunel pod Mont Biancom : (8. str.) Planski barometer Kako zmanjšati zaloge Fantastične številke Ne le od delovne dobe Pred razpravo o dolžini dopustov Temeljni zakon o delovnih razmerjih nalaga delovnim organizacijam, da v enem letu sprejmejo splošen akt, s katerim po določbah tega zakona nudijo pravice, dolžnosti in obveznosti zaposlenih delavcev. Ta rok poteče sicer šele aprila prihodnjega leta. Toda poslovati brez internih predpisov ni mogoče. Delavski svet podjetja je sicer takoj po izidu omenjenega zakona sprejel določene začasne sklepe, ki urejajo vprašanje iz delovnih razmerij, vendar so ti več ali manj pomanjkljivi, ter so bolj začasnega značaja. Zato je nujno, da izdelamo eimprcj pravilnik o delovnih razmerjih, ki bo precizno uredil vsa vprašanja o delovnih razmerjih. Predvidevamo, da bomo pravilnik o delovnih razmerjih izdelali in prediiskutirali v kolektivu še do konca tega leta. Najbolj pereče vprašanje v pravilniku se nam zdi poglavje o dolž-ini in organizaciji odmora In počitka. Tu mislimo predvsem na letne dopuste. Temelj-ni zakon o delovnih razmerjih določa, da je dolžina dopustov odvisna od delovnih pogojev, to je teže dela, zahtevnosti dela in vpliva dela in delovne okolice, od delovne dobe od delavčevih uspehov pri delu, to je od kvalitete in kvantitete dela ter od posebnih socialnih razmer. Star zakon o delovnih razmerjih pa je določal, da je dolžina letnega dopusta odvisna le od delovne dobe. Čeprav je vsakemu delavcu že po ustavi zajamčena minimalna dolžina letnega dopusta, so kriteriji za njegovo odmero letos bistveno drugačni, kot. so bili lani. Uskladiti že omenjene kriterije: delovni pogoji, delovna doba, delavčev uspeh pri delu in zasebne socialne razmere ter pri tem obdržati tako_ dolžino letnih dopustov, kot so jih imeli delavci do sedaj, ne bo enostavna naloga. Kako vrednotiti posamezne kriterije, kako najti objektivna merila, kako urediti celoten sistem za odmero dolžine dopustov itd., to so vprašanja, ki zahtevajo temeljit študij in sodelovanje širšega kroga ljudi. Vsaka prehitra odločitev bi se lahko temeljito maščevala bodisi v nezadovoljstvu delavcev ali pa celotnem kolektivu, ki Bi izčrpal preveč nadomestila OD za dopuste. Predlog o višini in pogojih za letni dopust je v razpravi. Želimo čim-več konkretnih pripomb in predlogov. AR. .nasveti V zveznem centru za izobraževanje je rennMišIH =in-Pknlni svet organiziral posvetovanje o izobraževanju v gradbeništvu. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki našega podjetja- \o-dil na ga je predsednik republiškega odbora sindikata gradbincev Slovenije Lojze Capuder .... Opažne plošče morajo biti pripravljene. Le tako gre delo hitreje od rok Pogovor s tečajniki v naši enoletni šoli za strojnike V našem listu smo že poročali o enoletni šoli. v kateri usposabljamo nove kadre, kvalificirane strojnike. Lani na jesen je šola zaživela, čez poletje pa so se tečajniki — 38 je vseh — marljivo izpopolnjevali v praktičnem delu na raznih gradbiščih. Analizirati in ukrepati Nadaljevanje s 1. strani veda ne bi smeli uvajati kakega primitivizma. Tako npr. ne bi smeli zmanjšati stroškov za kadrovanje in za razvoj, kar je pogosto slišati, pač pa pregledati, če ta sredstva res smotrno trošimo. BOLJE ORGANIZIRATI DELO! Gotovo so prav tu največje »skrite rezerve«. Pri primerjavi gradbenih enot se pogosto poslužujemo enega pokazovalca »gradbena realizacija na efektivno uro« in pravimo temu na kratko »produktivnost«. Strinjam se: cela vrsta objektivnih vplivov povzroča razlike v tem pokazovalcu med enotami, ampak^ boljšega zaenkrat nimamo. Prepričan sem, da vpliva poleg vseh objektivnih faktorjev v največji meri prav organizacija dela na gradbiščih. Pri tem pa niti nisem omenil možnosti, ki se skrivajo v pomanjkljivi makroorgahi zaci j i našega podjetja, ki jo prav sedaj tako temeljito proučujemo. KAJ PA INTENZITETA DELA? Tudi v našem vestniku sem že bral, da ni iskati notranjih rezerv v večji intenziteti dela. S tem se ne strinjam. Dokaz temu je prekoračenje norm, kjer je delo po normah smotrno organizirano. Dokaz je tudi vnema za nadure in za »fuš«, čeprav človek res ne more intenzivno delati več kot 8 ur na dan. Ni mogoče vedno in povsod organizirati delo po normah. Pogosto je tudi zanesljiva evidenca učinka predraga. Zaradi tega je pač treba marsikje računati le na delovno zavest. Vendar bi bilo treba nekaj ukreniti, da bi povečali tudi intenziteto dela. Navedel sem nekaj področij našega dela, kjer se nahajajo velike notranje rezerve in kjer bomo morali takoj ukrepati. Seveda pa to še daleč niso niti vse najpomembnejše pa naj o tem prihodnjič še kdo drugi kaj pove. Ing. Jože Uršič Pred kratkim smo na centrali srečali skupino tečajnikov, ki bodo že letos postali kvalificirani žerja-visti. Slavko Matijevee, Jože Polce k, Maks Merela, Aleko Kolešovski, Venceslav Mostička, Ludvik Šiftar in Bogdan Področni so nam povedali marsikaj zanimivega o svoji praksi na raznih gradbiščih. Vsi sp bili zadovoljni s praktičnim delom, saj je vsak tečajnik spomladi in poleti opravil na raznih gradbiščih več kot 103-3 ur praktičnega dela. Naši bodoči kvalificirani strojirki-žer javisti so sc izpc -olji jeva! i v glavnem.na Jesenicah (železarna. hala na Mreno vici in tudi na stolpnicah), v Ljutomeru (vinska klet) v Ravnah (stanovanjski objekti, v železarni), v Ljubiiani (stanovanjski objekti v Novih Jaršah). Mariboru (stanovanjski objekti) in v Kranju (stolpiči na Zlatem polju). Na gradbiščih so uporabljali predvsem žerjave znamke I.ieb-herr. Pohorc- in Ju les Weitz. »Kako ste kaj napredovali? Bj si upali zdaj popolnoma samostojno upravljati žerjave?« smo poprašali tečajnike. Vsi so odgovorili pritrdilno in poudarili. da so se v dolgih mesecih praktičnega dela temeljito spoznali z žerjavi. Karkoli hi se zgodilo — so menili — jih ne bi spravilo s tira. znali bi popravili tudi razne manjše okvare. Skratka, vsi sp zadovoljni, saj so bili v dobrih rokah, pri izkušenih. starih žerjavistih. »Kaj pa pomanjkljivosti? Prav gotovo ste doti veli to ali ono, kar vam ni bilo čisto po volji?« »Težave so bile nekoliko s prehrano.« ie odgovoril Slavko Mnti-jevec. »Zlasti v Ljutomeru nam je trda predla, ker smo se morali hraniti v edini gostilni, kier smo za kosilo plačali 900 din. Ob naših štipendijah. ki se sučejo okrog 10 tisočakov, ie to precejšen ltiksus.« Vsi pa so bili zelo zadovoljni s Itrn-no na Jesenicah in v Mariboru ne samo s kvaliteto hrane, marveč tudi s. primerno nizko ceno. »Na Jesenicah je bilo težko zaradi prevoza,« je o-menil Jože Polček. »Od naselja do nove železarne je skoraj 4 km. Domači delavci ima jo karte za avtobus, za nas pa se ni nihče pobrigal. Včasih sem si pomagal tako da me jp vzel na kamion ta nlj oni šofer, včasih pa sem moral plačati avtobus kar iz svojega žepa.« No. seveda so to v bistvu rnnniši spodrsljaji in nerodnosti, ki jih bo sicer treba v prihodnje odstraniti, vsi pa so bili s prakso v glavnem zelo zadovoljni. Predvsem so si pridobili vsi toliko znanja, da se na vseh glavnih žerjavih že počutijo kot doma. le dni gredo naši žerjavisti še na nekajtedenski specialni tečaj v zvezni gradbeni inštruktorski center, kjer bodo spoznali še razne finese, nato pa se bo enoletna šola še nadaljevanja približno mesce dni (od 12. novembra do 15. decembra). Po končanem enomesečnem teoretičnem pouku pridejo na vrsto še zaključni izpiti (od 15. do 20. decembra) . nakar bo naše podjetje razdelilo spričevala 58 novim (upajmo, da na zaključnih izpilili ne bo nihče odpovedal) kvalificiranim strojnikom. KDO IN KDAJ LAHKO PREMESTI DELAVCA NA DRUGO DELOVNO MESTO V PRIMERU. DA NA TO PREMESTITEV NI PRISTAL? Po 30, členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih se sme delavca, ki uspešno opravlja svoje delovne dolžnosti, brez njegove privolitve premestiti na drugo delovno mesto samo, če novo delovno mesto ustreza delovnim sposobnostim delavca. Izjemoma — ob elementarnih nezgodah lahko razporedi delovna skupnost delavca na vsako delovno mesto v delovni organizaciji. Takšna razporeditev pa je le začasna in traja toliko časa, da posledice višje sile odstranijo. Če ima gospodarska organizacija svoje obrate zunaj sedeža podjetja smejo delavca razporediti na delo iz enega kraja v drug kraj samo z njegovo privolitvijo. Izjemoma pa ni potrebna privolitev delavca, če sama narava dela zahteva, da se delo opravlja v različnih krajih izven sedeža podjetja kakor je (o pri gradbenih podjetjih. Takšno premeščanje pa mora biti predvideno v statutu delovne organizacije ali v drugem splošnem aktu te organizacije in mora biti delavec o tem obveščen ob vstopu v delovno organizacijo ALI JE V DUHU ZAKONA SKLEP O ODTEGOVANJU OSEBNEGA DOHODKA ZA CELO URO, ČE DELAVEC ZAMUDI NA DELO DESET MINUT? \ našem sistemu delitve ni mogoče določiti pavšalnega zmanjševanja osebnih dohodkov, kateri morajo biti stvaren rezultat dela po načelu delitve po delu. Odtegovanje osebnih dohodkov za celo uro zaradi desetih minut, predstavlja očitno stari sistem globe in denarnih kazni. Kaznovati je moč le, če je prekršena disciplinska odgovornost, in to po postopku, ki ga predpisuje zakon. KAKŠNA JE UDELEŽBA DELAVCA PRI DELITVI OSEBNEGA DOHODKA PO PERIODIČNEM OBRAČUNU ALI ZAKLJUČNEM RAČUNU? Osebni dohodek delavca, ki predstavlja njegov delež v skupni delitvi dohodka, ugotavlja delovna organizacija začasno med letom s periodičnim obračunom in končno po zaključnem računu. V principu zajema periodični obračun vse razdobje od začetka leta do konca dobe, za katero se sestavlja obračun. Tako zajema npr. obračun za tretje trimesečje vse devetmesečno obdobje tekočega leta. Delitev osebnih dohodkov obsega torej celotno obdobje, za katerega se dela obračun. Če je delavec izstopil npr. v IV. trimesečju iz podjetja, obračun za preteklih devet mesecev pa sc je opravil v času, ko delavec ni bil več v delovnem razmerju, ima pravico do svojega deleža v dohodku za vse razdobje, ko je še delal v sorazmerju s časom, kolikor je delal pri podjetju, preden mu je prenehalo delovno razmerje. Kolikor pa je delitev osebnih dohodkov po osnovah in merilih po pravilniku takšna, da se delitev opravlja za posamezno obdobje — mesečno ali trimesečno, je udeležba delavca v dohodku odvisna samo od ugotovljenega doseženega dohodka za mesečno ali trimesečno obdobje. Pravice delavca med začasno nezaposlenostjo Uredn št v o »Gradisovega vestnika« je prejelo vec vprašanj o pravicah delavca med začasno nezaposlenostjo, Da ne bomo odgovarjali vsakemu posamezniku, objavljamo v naslednjem sestavku nekaj pojasnil. Delavec ima med začasno nezaposlenostjo pravico do denarnega nadomestila v višini 50»/o poprečnega dohodka delavca v zadnjih 3 mesecih. Prav tako ima delavec med začasno nezaposlenostjo pravico do zdravstvenega varstva. Pravico do denarnega nadomestila ima tisti delavec, ki mu je prenehalo delo v podjetju proti njegovi volji to je, da mu je podjetje odpovedalo delovno razmerje. le pravice pa ne dobijo vsi začasno nezaposle-n.i. temveč morajo izpolnjevati določene pogoje, in sicer: Pravico do denarnega nadomestilu ima tisti delavec, ki je bil pred prenehanjem dela zaposlen najmanj eno leto brez presledka ali J8 mesecev s presledkom v zadnjih dveh letih. Dr ligi pogoj je, da se mora delavec priglasiti pr,stojnemu zavodu za zaposlovanje v 30 dneh po prenehanju dela. Če se delavec v 30 dneh ne oglasi, mu ta pravica ugasne. Na višino nadomestila vplivajo tudi dohodki elanov njegove ožje družine oziroma gospodinj-stva. luko pripada denarno nadomestilo le tistemu delavcu cigar dohodki članov njegove ožje družine oziroma gospodinjstva, od katerih se plačujejo daviti oziroma prispevki, ne. presegajo 25.000 din mesečnega dohodka na elana njegove ožje družine, oziroma 50.000 din skupnega letnega katastrskega dohodka od zemljišč, ki so njegova lastnina ali lastnina njegove ožje družine. Denarno nadomestilo pa ne pripade delavcu, ki mu je delo prenehalo zaradi izključitve iz delovne skupnosti (disciplinski odpust, ali če je prenehal delati na lastno željo). Izplačilo člena rnega nadomestila je odvisno od tega koliko časa je delavec prebil na delu, kar pa ie razvidno iz naslednjega pojasnila: a) 6 mesecev, če ima najmanj eno leto nepretrganega dela ali 18 mesecev s presledki v zadnjih dveh letih, b) 12 mesecev, če ima 30 mesecev nepretrganega dela ali 50 mesecev s presledki v zadnjih petih letih, c) 18 mesecev, če ima 5 do 10 let dela, č) 24 mesecev, če ima več kot 10 let dela. Denarno nadomestilo se izplačuje tudi po preteku navedenega časa delavki med nosečnostjo do poroda in po porodu, in sicer toliko časa, kolikor časa ima zaposlena žena pravico do skrajšanega delovnega časa. ker hrani otroka, ter delavcu, ki ga je občinski zavod za zaposlovanje delavcev poslal na strokovno usposobitev oziroma prekvalifikacijo, in sicer toliko časa, dokler ne preteče čas, ki mu je za to določen. Delavcu, ki dobiva denarno nadomestilo več kot 12 mesecev, se poveča znesek tega nadomestila Z3 odstotek, Z3 kolikor so se v tekočem le^tu po*1 večali življenjski stroški. Pravica do denarnega nadomestila preneha: 1. če se delavec zaposli, 2. če izteče čas za prejemanje denarnega nadomestila, 3. če delavec uveljavi pravico do pokojnine ali dopolni starost 65 let (delavec) oziroma 55 let (delavka), 4. če postane delavec trajno in popolnoma nezmožen za delo, 5. če odide delavec na odslužitev ali doslužitev vojaškega roka, 6. če odide delavec na prestajanje zaporne kaznj daljše kot 3 mesece. 7. če delavec odkloni zaposlitev, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in telesni zmožnosti, 8. če se delavec dvakrat zaporedoma ne zglasi pri občinskem zavodu in tega ne opraviči ob prejemu vabila, ali se ne odzove vabilu občinskega zavoda, če se dohodki delavca in članov njegova ožje družine povečajo nad prej omenjeni znesek. Delavec, ki mu je prenehalo delo ima praviti) do povračila prevoznih in selitvenih stroškov (t> znašajo najmanj 50 °/o po tarifi najcenejšega prevoznega sredstva) zase in za ožje družinske člane, ee ga občinski zavod pošlje v drug kraj ali če sam najde zaposlitev v drugem kraiu in predloži poti' dilo podjetja, da ga bo zaposlilo. Delavec, ki prejema denarno nadomestilo ima tudi pravico do otroškega dodatna. Za ostala pojasnila se obračajte na kadrovske službo vaših poslovnih enot. Od leve P™.1'.desni: Predsednik komisije za pripravo proslave dvajsetletnice podjetja ing. Borut Maister pozdiavlja jubilante — Slavnostni govor na svečani proslavi v festivalni ram v Ljubljani je imel predsednik delavskega sveta podjetja Božo Lukač — Del udeležencev in gostov na osrednji proslavi v Ljubljani V imenu podjetja je razdelil spominska darila dvajsetletnikom glavni direktor podjetja ing. Hugo Keržan sed ni ca občinske skupščine Celje, Anton Erjavec, član občinskega komiteja ZK Celje, Milka Cen tič, član občinskega sindikalnega sveta. Janez Kovačič, zastopnik občinskega odbora socialistične zveze Celje ter drugi gostje in sodelavci podjetja. RAVNE — Na Ravnali na Koroškem so se delavci zbrali v menzi DUR. Poleg slavnostnega govora, kj ga je imel. predsednik upravnega odbora poslovne enote Ione Zaletel j. je bil še spored. Igral je ravenski kvartet, nekaj koroških pesmi je zapel ravenski — koroški oktet, za veselo razpoloženje pa je skrbel humorist Tomaž. Poleg ostalih gostov se je predstave udeležil predsednik občinske skupščine Ravne na Koroškem Frane Fale. organizacijski sekretar občinskega komiteja Ivan Janko, predsednik SZLD Ravne na Koroškem Jože Kert, pomočnik glavnega direktorja ing, Jože Uršič ter drugi gostje. KOPER — Svečane proslave so bile tudi na Jesenicah. Kopru. Ljub ljani in Škofji Loki. V Kopru so na proslavi zapeli dijaki koprskega učiteljišča, med gosti pa so bili Slavko Prijon direktor stanovanjskega sklada Koper, Vinko Lovren čič, član občinskega sindikalnega sveta Koper, Rado Strovs. nadzorni organ ter številni drugi gostje. LJUBI IA N A — Svečana nroslava v I.-inb! iani. k- ie bila v nrosOirili Maksa Perca so nastopili Veseli planšarji z gnanim humoristom Karlom. Drugi del proslave pa je bi na avto-cesti Podnart-Ljulmo. JESENICE — Na proslavi v Jesenicah je nastopil SKUP) Jesenice z Držičevo igro Tripče de Utolče. Svečane proslave so se med drugim udeležil Ludvik Slavnik predsednik občinske skupščine Jesenice. Štefan Rodi, predsednik SZDL Jesenice, ing. Milan Marolt, član občinskega komiteja ZK, ter vrsta ostalih gostov. Svečane proslave so bile tudi v vseh naših obratih. LJUBLJANA-OKOL1CA - Sve-čana proslava poslovne enote Ljub-1 jana-okolica je bila na sektorju Nove Jarše 22. X. 1965. V kulturnem programu so sodelovali profesorji z grasbene srednje šole Ljub-Ijana-Moste. Slavnostni govor je imel Evgen Trplan, sekretar poslovne enote. Ob tem j tilde ju je šef poslovne enote Jože Zajc razdelil spominska darila. Tako so gradisovci svečano proslavili 20. obletnico podietia. Na vseh proslavah so razpravljali tudi o perspektivnem razvoju podjetja, gospodarski reformi, ki postavlja n red nas odločno zahtevo po večji produktivnosti ter hitrejše nrilaga-ianie tržišču. Podjetje »Gradis« je ob dnevu proslave prejelo preko 60 telegramov in česlUk raznih sodelavcev, pod jeli i in družbeno-političnih organizacij. TISKOVNA KONFERENCA V NAŠEM PODJETJU Vodil jo je glavni direktor ing. Hugo Keržan V četrtek, 30 septembra, je bila v našem podjetju širša tiskovna konferenca, na kateri smo predstavnike tiska in radio-televizije seznanili z uspehi in problemi našega kolektiva ob 20-1 etnici podjetja »Gradis... I iskovne konference so se udeležili predstavniki 9 časopisov in radio-televizije, in sicer novinarji Dela (Jarc, Prešern), RTV Ljubljana (Tomažič), Večera jStepančič, Tratnik). Ljubljanskega dnevnika (Gam-zei. IT (Švabič), Tovariša (Epih, Lapajne). Delavske enotnosti (Doma n j ko) in Gospodarskega vestnika (Ravnikar). Zastopnike »sedme sile« je pozdravil naš glavni direktor ing. Hugo Keržan in jim na kratko orisal razvoj našega podjetja od ustanovitve do danes, nato pa je nanizal najbolj aktualne probleme, s katerimi se bori gradbeništvo oziroma naš kolektiv. Zatem so se novinarji zanimali za nekatere probleme v zvezi s stanovanjsko izgradnjo in gradbeništvom nasploh Po konferenci so se novinarji odpeljali na eno izmed naših gradbišč, na gorenjsko magistralo. Na gradbišču nove gorenjske ceste je predstavnike tiska sprejel sektorski vodja na gorenjski magistrali, tov. Marjan Primožič. Novinarji s o si z vidnim zanimanjem ogledali to veliko gradbišče, ki je delno že izgotovljeno, saj je celotna »ekspedicija« naredila majhen obhod trase od Podtabora prav do globeli Peračice. Na vse prisotne, zlasti še na tiste novinarje, ki niso še nikoli bili na tem gradbišču, je naredil močan vtis zlasti orjaški viadukt čez Peračico, ki je dolg skora j 400 in. najvišji stebri pa so visoki nad 70 m. Vtis je še okrepilo lepo, sončno vreme, tako da so se novinarji vrnili v Ljubljano s polnimi beležnicami in tudi številnimi lepimi fotografijami. Novinar j so se zanimali tudi za razne podrobnosti v zvezi z roki izgradnje, delovnimi pogoji na gradbišču, načinom gradnje opornih stebrov v Peračici in še marsičem. vestnik11 »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Čepu š'. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno PROSLAVE OB DVAJSETI OBLETNICI PODJETJA Proslave ob 20-letnici podjetja so za nami. Slavja so bila v Vseh naših enotah in deloviščih širom Slovenije. V okrašenih dvo-ranah so govorniki kritično in objektivno orisali uspehe 20-letnega flela. Doseči takšne rezultate ni majhna stvar, zato je potrebno imeti kolektiv, ki zavestno izpolnjuje vse naloge, se zaveda, kaj hoče in Se ne »straši nobenih žrtev — in takšen kolektiv smo imeli mi. 1 oh 20 let je obdobje velikih sprememb v našem družbeno-poli-ticncm življenju, obdobje, ko smo začenjali brez izkušenj, saj se po zgledih drugih nismo mogli ravnati, ker smo si hoteli zgraditi hišo po Syoji podobi, svoji organizaciji in P° svojih potrebah. Zato srno v tem času doživljali in doživljamo vrsto sprememb, dobrih in slabih, ker pač ni recepta za zgraditev socialistične družbe. Da, tako buren je bil naš cas, tako da so celo veliki uspehi utonili v pozabo, kajti danes gleda-m° ,c zgradbe, ki ponosno svoji jo vs,ei domovini, in teh ni malo. 2260 že zgrajenih velikih objektov Ze sloj v ponos vseh gradbincev. . Osrednja proslava 20-letnice pod Jetja je bila v veliki festivalni dvo-rani v Ljubljani ob navzočnosti na-I i jubilantov, predstavnikov druž-beno-političnih organizacij, investi-torjev in ostalih gostov. Predsednik delavskega sveta podjetja Božo Lu-Kac ,le orisal uspehe našega 20-let-uega dela. Proslava je bila združena s kulturnim programom. Med » fugini je pel komorni zbor RTV Ljubljana, recitiral pa je priznani recitator Andrej Kurent, član dram-,e»a gledališča v Ljubljani. Pro-sl.ave so se med drugim udeležili še. 'ne R e niški- r, ki je zastopal pred-Vn Ji! da je teža, in odgovornost de-„ n.e®a mesta npr. šefa gradnje (VS v ran-j sefa oddelka) neprimerno večja od de-strokf3 mes*a v istem rangu, toda druga teri-u odcleIkih finančno knjigovodstvo, ma-kadr n° lcni'§ovodstvo, obračun OD in v delov!VSkem °ddelku naj se predvidijo 3 fefer ^ ™esta’ in sicer: samostojni referent, je nt in delovno mesto brez ranga, kakor vq,j„. sedaj predvideno v shemi Za gradbena . Va v materialnem oddelku. Predsednik DS gradb. vodstva Ljubljana: Franc Pehan DS Koper III, redna seja DS »Gradis« PE Koper je bila 30. IX. 1964 ob 15. uri v televizijski sobi naselja Dnevni red: 1. Pregled finančnega stanja in izpolnitev plana; 2. Nove akontacije na osebni dohodek; 3. Problemi gradbišča in perspektiva za leto 1964/65; 4. Razno. Ad i. Šef komercialne službe tov. Kristina Horvat pojasni realizacijo gradbenih fil obrtniških del po mesečnem poročilu za mesec avgust 1964. Poročilo je sprejeto. Ad 2. Tov. Bilas obrazloži, kaj in kako je potrebno vedeti za nove akontacije za osebni dohodek na osnovi statuta. Štartna osnova naj bi bila predvsem: šolska izobrazba, položaj delovnega mesta, samostojni referati in drugo. Upoštevati je potrebna de-ratl in drugo. Upoštevati je potrebno delovno dobo posameznika. Vse potrebne podatke je zbrati najkasneje do 15. X. 1964 in jih dostavitina centralo. Najnižja režijska ura naj bi bila 43.000 din brez dodatka na strokovno dobo. Stalnost ostane nespremenjena. Ad 3. Tov. Bernard Gabrijelčič, šef PE, obrazloži perspektive dela za leto 1964/65, in sicer: do spomladi 1965 imamo dela dovolj, problem bo nastal šele kasneje, ker pa imamo namen nadaljevati gradnjo novega stanovanjskega naselja pod Morkovim hribom, bo tudi to z nadaljevanjem stalnih skladišč v luki Koper, brez težav premostiti. Zaradi odobrenega dela in sklepa centralnega DS za gradnjo »samskega doma« naše poslovne enote bo potrebno nekaj preostalega denarja ob koncu leta prispevati za delo istega. Ad 4. DS naše poslovne enote odobri plačilo pogrebnih stroškov za pokojnega delavca tov. Jakoba Kajina. Sklep se dostavi centralnemu DS v Ljubljano. Mladinski organizaciji Občinski komite ZMS Koper se sporoči, da se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v letošnjem letu ne more prispevati h gradnji mladinskega kluba v Kopru. Ob poročilu o delavski menzi edinice je DS mnenja, da se zaradi male potrošnje obrokov zreducira osobje menze. Zaradi stroškov se pri tako majhnem obratu ne izplača kuhanje za 20—70 ljudi. Dokončno se bo odločilo na prihodnjem sestanku skupaj z delavci, ki se še hranijo v menzi. Tov. Karlo Flajhtinger prosi za nekaj gradbenega lesa za barako ob stanovanjski hiši v Semedeli, Mnenje DS je, da je posojanje vsakega materiala nujno vezano z reverzom in z določeno odškodnino. S tem, da zgradi tov. Flajhtinger svojo hišo, pridobi naša poslovna enota eno stanovanje. Brez vednosti komercialnega šefa tov. Kristine Horvat se nikomur ne izda material, ravno tako brez evidence prodani ali posojeni material. za les se mu odobri takoj, za količino ostalega materiala se mora dogovoriti s komercialnim šefom. Na podlagi pravilnika .0 nagrajevanju je naša centrala v Ljubljani ocenil^ tudi našo poslovno enoto, to sicer: Sektor Šalara, sefe; jurskega vodje 6.24 delovodjo pa na 6.i£. Isto velja tudi za sektor v luki Koper. Na-tialje šefa PE na 0.37, komerc. šef9 na 0.27 in strojni referent na 6.16, kar velja za L polletje 1964. Sklep DS poslovne enote za omenjeno nagrajevanje je dostaviti centralnemu DS v Ljubljano. Glede poda v televizijski sobi je DS mnenja, da ga je treba čimprej popraviti. Predsednik: Rudi Novak DS OGP IV. redna seja delavskega sveta Obrata gradbenih polizdelkov je bila 14. 10. 1964. DNEVNI RED: 1. Pripombe na osnutek novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, 2. Poročilo s sestanka iniciativnega odbora za formiranje združenj betonarn SFRJ, 3 3. Razno, AD 1. Dane so bile sledeče pripombe: a) Razčistiti je pojme za posamezne range posameznih delovnih mest (definirati stopnjo ranga: kaj dela, s kolikimi podrejenimi itd.) in njihovo stopnjo odgovornosti. b) Za strokovno izobrazbo je potrebno bolj razčleniti posamezne kvalifikacije: KV I, KV II, PK I, PK II, PK III itd. in po poslovniku enote definirati posamezne zadolžitve. c) Vrednotiti veljavnost posameznih šol (tečajev), internih in eksternih. d) Posebno naj se predvidijo olajšave za borce NOV. AD 2. Tov. šef je poročal o sestanku vseh večjih betonarn, ki je bil v podjetju »Beton« Novi Sad. Namen sestanka vseh proizvajalcev betonskih prefabrikatov je bil, da formirajo poslovno združenje, ki bi imelo tele naloge: 1. Organiziranje proizvodnje s pomočjo modemih tehničnih to tehnoloških postop-£bv, 2. Organiziranje to povezovanje zainteresiranih gospodarskih organizacij, Id imajo skupen interes za realizacijo' vseh vrst pre-j fabrlkacij gradbenih elementov, ki služijo predvsem za Industrializacijo gradenj. 3. Združenje bi zastopalo interese svojih članov pred oblastmi in pravočasno javljalo vse zadržke, ki jih imajo v svoji proizvodnji. 4. Komisija iniciativnega odbora je dobila nalogo, da pripravi konkretne predloge o proračunskih stroških tega združenja to konkretizira članarino v znesku 0,5 promila od bruto dohodka posameznega člana, to je V našem primeru 500.000 din. V našem interesu je, da stopimo v članstvo tega združenja, ker je le v povezovanju skupnih interesov možno doseči zadovoljive rešitve, Sklep: Delavski svet soglaša s predlogom, da pristopimo k združenju, AD 3. Tov, Nuša Piškur, zaposlena na centrali podjetja, prosi, da se ji odobri prodajo zidakov 2BV po znižani ceni. Sklep: Odobri se 10 V« popust ob pogoju, da predloži gradbeno dovoljenje. Predsednik DS OGP Vlado Osolnik uo Maribor Izvleček sklepov IV. redne seje Upravnega odbora Gradis GV Maribor z dne 16. 9. 1964. 1. Delavskemu svetu je predlagati, da vloži na centralo podjetja zahtevek za ponovni rebalans plana našemu gradbenemu vodstvu. 2. Za pripravljanje plana ter vse kasnejše spremembe se imenuje posebna komisija v sestavu: ing. Ivan Lah, ing. Franc Gačnik, Lado Janžekovič, Martin Zajšek in Jože PukŠič. 3. Komisija v navedenem sestavu naj se čimprej sestane ter prouči potrebo po rebalansu plana, o tem pa poroča na prihodnji seji DS. 4. Vse prošnje za cement je UO ugodno rešil, prosilcem se odobri odkup iz gradbišča Kidričevo. 5. Delavskemu svetu je predlagati, da potrdi sestav nove komisije za stanovanjska vprašanja, in sicer naj jo sestavljajo: Martin Zajšek, Alojz Sinko in Ludvik Javernik. 6. Odobrijo se sredstva za nakup najnujnejših šolskih potrebščin vajencem I. letnika v znesku 39.090 din, s tem da se posameznikom določeni zneski postopoma odtegujejo. 7. Na podlagi prošnje Gradbenega šolskega centra Maribor se nabavijo knjige v znesku ca. 20.000 din iz sklada skupne porabe ter se dajo na razpolago tamkajšnji knjižnici. 8. Odločbe disciplinske komisije se vzamejo na znanje. Predsednik UO Miro 2orž 1. r. DS Maribor Izvleček sklepov III. rednega zasedanja DS GV Maribor z dne 24. 9. 1964. 1. Potrdi se 2. sklep UO glede sestava komisije za pripravljanje plana in vseh kasnejših sprememb, in sicer: Ing. Ivan Lah, ing .Franc Gačnik, Lado Janžekovič, Jože Pukšič ter Martin Zajšek. 2. Potrdi se 5. sklep UO oz. predlog za sestav komisije za stanovanjska vprašanja, ki jo sestavljajo: Martin Zajšek, Alojz Sinko ter Ludvik Javernik. 3. Razformirati je koordinacijsko komisijo in komisijo za ocenjevanje ter podkrepiti delo komisije za notranjo delitev osebnih dohodkov »Gradis« GV Maribor, ki jo sestavljajo: ing. Franc Gačnik, Martin Zajšek, Vinko Veit, Jože Pukšič ter Anton Škerget. 4. DS smatra, da je rebalans plana za GV Maribor previsok, zato pooblašča komisijo v sestavu ing. Gačnik, ing. Lah, Janžekovič, Zajšek in Pukšič, da pripravi predlog za spremembo rebalansa plana, katerega naj preko UO pošlje na DSP, najkasneje do 5. oktobra 1964. Komisijo skliče tov. šef inženir. 5. Na podlagi GV Celje se odobri tov. Francu Ljubecu stanovanje tov. Filipiča v stolpnici, njegovo dosedanje stanovanje pa se zagotovi tov. Aleksandru Gašperju. GV Celje naj iz svojih skladov prispeva 3 milijone dinarjev. 6. Z vsemi člani kolektiva, katerim se bo v prihodnje dodelilo stanovanje, je skleniti pogodbe, na podlagi katerih bodo prosilci vezani na podjetje za določen čaš. 7. Razpišejo se volitve v svete obračunskih enot gradbišč »Garaže«, »Stanovanja za trg« ter »Srednja Drava I« 8. Potrdi se sestav komisije za volilne imenike ter volilne komisije, kot je bilo določeno za osnovne volitve in sicer: komisija za vol. imenike: Ivan Gajšt, predsednik, Jelica Ozvaldič, član, Lojzka Vogrin, član. Volilna komisija: Albert Steineker, predsednik, Edvard Volk, član, Oton Sokol, član. 9. Plan kadrovske komisije se načeloma potrdi, s tem da se program koordinira tako, da ne bo presegal kompetenc ostalih organov in komisij. 10. Zelezokrivcem se na terenu Slov. Bistrica in Ljutomer prizna polovica dnevnice, to je 1250 din za čas do 3 dni, če pa traja takšno delo več kot 3 dni, se jim prizna terenski dodatek. 11. V kolegij GV Maribor se namesto Alberta Špindlerja, ki je na delu v tujini, določi tov. Miroslav Žorž, 12. Komisijo DSP za mehanizacijo je naprositi, da takoj naroči osebni avto Fiat 1300 — tipa Caravati. Polovico nabavnih stroškov bo krila naša enota. Oba stara avtomobila se naj izločita. 13. Komisija v sestavu ing. Lah, ing. Gačnik, Pukšič, Janžekovič in Zajšek naj izvede poskusno ocenjevanje na podlagi starega pravilnika za nagrajevanje organizatorjev proizvodnje, oziroma dopolnitev novega pravilnika. 14. DS pooblašča UO, da na svoji prihodnji seji zahteva poročilo imenovane komisije, ki naj pripravi končne predloge. Kolikor bodo ti sprejemljivi, se jih pošlje na DSP. 15. Tovarni dušika Ruše se proda 6—7 sob v novem samskem domu v vrednosti 11 milijonov din, kar naj kupec poravna iz svojih skladov. Predsednik DS Alojz Lisjak 1. r. UO Maribor SKLEPI V. seje UO dne 2. 10. 1964 1. Potrdi se predlog komisije za poskusno ocenjevanje organizatorjev proizvodnje in sicer, da se izplača ves gibljivi del za prvo polletje, DSP pa se predlaga, da sklep UO potrdi. 2. Potrdi se predlog komisije za rebalans plana, določen našemu GV za leto 1964 in sicer nominalno 3.651,000.000 s tem, da se pri ocenjevanju organizatorjev proizvodnje upošteva pri kriteriju »doseganje fin. plana« relativno znažanje plana na 3.400,000.000. Obenem je predlagati DSP, da se naj na podlagi okoliščin navedenih v zapisniku, določi naši PE novo razmerje med osebnimi dohodki in skladi in sicer 90 : 10. 3. Kolikor Kmetijska zadruga »Kombinat Jeruzalem« v Ormožu ne pristane na pla-čilo razlik v cenah gradbenih storitev, izvirajoč iz letošnjega povišanja mezd, je treba dela v Ormožu ukiniti in delovno silo razmestiti na druga gradbišča oziroma objekte, ki so za nas ekonomično ugodnejši. 4. Zdravstveni dom Ljutomer naj izvede cepljenje proti tetanusu za vse delavce gradbišča Ljutomer, za kar bo podjetje krilo stroške tj. 490 din po osebi. 5. Vloga tov. Marjana Starovesnika, ki se nanaša na izplačevanje kilometrine za os. avtomobil, se odstopi UOP. Istočasno je vložiti vprašanje glede izplačevanja kilometrine ostalim članom kolektiva, ki svoje os. avtomobile uporabljajo v službene namene. Predsednik UO Miro Žorž 1. r, UO Ravne na Koroškem SKLEPI 1. redne seje UO PE »Gradis« Ravne na Koroškem z dne 20. julija 1964 1. Predlaga se potrditev rebalansa plana za leto 1964 od 1,2 na 1,350 milijarde din. 2. Predlaga se potrditev polletnega obračuna PE. 3. Za gibljivi del osebnih dohodkov po polletnem obračunu se nameni kvota 12 milijonov dinarjev. 4. Zadolži se tov. Lihtenegerja, da pripravi kvalifikacijski oziroma strukturni sestav po posameznih OE za podelitev dodatnih točk. 5. Na pritožbe za zaračunane stanarine se sklene, da se prizadetim zaračunava stanarina, povečana za 25 % od cene stanarin naših delavcev. 6. Tov. Ivan Valente je po sklenjeni pogodbi iz leta 1962 dolžan poravnati razliko stroškov adaptacije njegovega stanovanja v znesku 16.000 dinarjev. 7. Tov. Janez Knap mora v primeru, da bo izpraznjeno stanovanje uporabil za lastne potrebe, plačati razliko stroškov adaptacije v znesku 109.000 dinarjev. 8. ODS se predlaga, da se v okviru 6Ij-stoječih možnosti kupijo 2 do 3 stanovanja pri stanovanjskem skladu občine Ravne (7 milijonov). 9. Na prošnjo za prispevek Planinskemu društvu Ravne na Koroškem se odobri 5 vreč cementa. 10. Prošnja tov. Jakoba Slaviča za zaposlitev se zavrne. 11. Tov. Franju Srčiču se dodeli dodatna soba, ki jo je zasedel tov. Ludvik Tekač. 12 Tov Antoniji Kočet se odobri prodaja cementa, rabljenih desk pa nimamo. Predsednik UO: Karel Ficko DS Ravne na Koroškem SKLEPI 2, redne seje ODS PE »Gradis« Ravne na Koroškem, z dne 21. julija 1961 1. Potrdi se rebalans plana za leto 1964 od 1,2 na 1,350 milijarde dinarjev. 2. Potrdi se polletni obračun PE. 3. Za gibljivi del osebnih dohodkov se po polletnem obračunu nameni kvota 12 milij din. 4 Zadolži se tov. Llhtenegerja, da pripravi kvalifikacijski oziroma strukturni sestav po posameznih OE za podelitev dodatnih točk. 5. Na pritožbe za zaračunane stanarine tujim stanovalcem se sklene, da se prizadetim zaračunava stanarina, povečna za 25 '/• od cene stan (družin) naših delavcev. 6. Tov. [van Valente je po sklenjeni pogodbi iz leta 1962 dolžan poravnati razliko stroškov adaptacije stanovanja v znesku 16.000 din, tov. Knap pa mora v primeru, da izpraznjeno stanovanje uporabi za lastne potrebe. prav tako plačati razliko stroškov adaptacije v znesku 109 000 din. 7. Pri stanovanlskem skladu občine Ravne se kupijo 2 do 3 stanovanja (7 milijonov), kolikor bi le-ta bila še na razpolago. 8 Glede ponovne uvedbe akordov v mehanični delavnici se 1e pogovoriti s strojnim referentom tov. Kokošinekom. Predsednik ODS: Nikola Novak DS Biro za projektiranje ZAPISNIK IV seje delavskega sveta Biroja za projektiranje, študij in razvoj dne 22. 4. 1964 Odsotni: Ing Cerkovnik, ing. Hiler, Den-del, Markun. Dnevni red: 1. Disciplina 2. Stanovanjsko vprašanje 3. Razno Ad. 1 Pomočnik gl. dir. Ing. Uršič Je opozoril kolektiv, naj točno prihaja v službo in se udeležuje predavanj, ki jih prireja centrala. Kdor zapusti delovno mesto med službenim časom, mora dobiti predhodno dovoljenje od neposrednega šefa. Ad. 2 Ing Vede in ing. Dolenc sta poročala o stanovanjskem vprašanju. Upravni odbor je sprejel prošnjo od naslednjih članov kolektiva: tov. Rebule — enosobno stanovanje, ing. Poženel — dvosobno stanovanje, ing. Dolenc — trosobno stanovanje. Biro razpolaga s sredstvi, 1U jih je po bilanci 1963 razporedil na sklad za stanovanja in sicer: bruto 5,000 000 din, to Je neto 2,900.000 din, ter kvota iz leta 1962 v znesku neto 1.400 000 din, skupaj neto 4,300.000 din. Upravni odbor Biroja predlaga delavskemu svetu, da se predvidi kvota za stanovanja. Delavski svet je predlog sprejel. Ad. 3 Delavski svet zadolži tov Smoleta, da se poveže z izobraževalnim centrom zaradi strokovnih ekskurzij, tečajev in podobno. Predsednik DS: ing. Ivo Jeršan DS OGP SKLEPI II. redne seje Delavskega sveta obrata gradbenin polizdelkov, ki je bila dne 13. VIII. 1964 1. Bilanca za 30. Vi 1964 se sprejme. 2. Osnutek pravilnika o dodeljevanju posojila za nakup stanovanj se sprejme in velja kot pravilnik. 3 Prošnji tov. Alojza Kepica se ugodi ter se mu odobri 25 e/i popust za zidake, ostali material, cement, betonsko železo, pa dobi po naših nabavnih cenah. 4. Prošnji tov. ing. Borisa Vedeta se ugo, di in se mu odobri 25 % popust za zidake slabše kvalitete. Predsednik DS OGP: Vlado Osolnik so Delitev dohodka mora biti povezana z rezultati gospodarjenja Z gospodarsko reformo se spreminja položaj delovnih organizacij pri delitvi družbenega proizvoda. Osebni dohodki dobivajo ustrezno mesto v strukturi cene za proizvode in storitve. Gospodarska reforma daje osebnim dohodkom novo mesto pri določanju politike gospodarskega razvoja, računa z njimi kot elementom, ki poganja ta razvoj in spodbuja k povečanju produktivnosti dela. Ta namen bo mogoče doseči s tem, da bo glavna skrb in pozornost organov upravljanja v delovnih organizacijah usmerjena k boljši uporabi delovnih sredstev, k popolnejšemu izkoriščanju surovin in materiala, k boljšemu gospodarjenju z njimi itd. Novi pogoji za gospodarjenje nujno zahtevajo, da upoštevamo nova razmerja v delitvi dohodkov na sredstva za osebne dohodke in na sklade in nova razmerja v delitvi osebnih dohodkov. Potrebno bo ustrezno spremeniti pravilnike o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. V tej zvezi je nujno ugotoviti in presoditi nov položaj, spoznati poslovne stroške in dohodek, s katerim bo mogoče razpolagati, analizirati delovno poslovanje, organizacijo dela in tehnološki proces ter ugotoviti rezerve in možnosti za njihovo izkoriščanje. S tem se bo zboljšal materialni položaj delavcev in sploh povečala materialna osnova delovne organizacije. Prizadevati se je treba za popolnejše metode delitve in ustreznejše osnove in merila za delo. Težišče naj bi bilo v izpopolnjevanju tistih instrumentov, ki bodo najbolj neposredno spodbujali delavce k večji produktivnosti dela, k boljši kvaliteti, k zboljšanju delovne discipline, da bo posameznik kakor tudi delovna enota in delovna organizacija kot celota dosegla večje delovne učinke in bolje gospodarila. Delitev osebnih dohodkov mora biti neposredno povezana z rezultati gospodarjenja in ne bi smelo biti nobenih subjektivnih vplivov na delitev. O tem je razpravljala tudi zvezna skupščini, ki dalje priporoča delovnim organizacijam, da v obdobjih, ko so uspehi gospodarjenja ugodnejši, izločajo del sredstev v rezervni sklad osebnih dohodkov, iz katerega bodo v obdobjih, ko doseženi dohodek ne bo zadoščal, začasno izplačevale osebne dohodke. Ta sredstva pa bo treba vsekakor čimprej nadomestiti iz večjega dohodka, doseženega z večjim prizadevanjem in boljšim gospodarjenjem. Dosedanje izkušnje so pokazale, da so bila skupna obravnavanja organov upravljanja delovnih skupnosti, sindikatov, zbornic in drugih zainteresiranih družbenih faktorjev, zelo koristna. Pokazala so, da je mogoče skupaj bolje spoznati odprte probleme delovnih skupnosti in učinkoviteje podpreti njihova prizadevali ja, da z boljšo notranjo delitvijo ustvarijo pogoje za večjo produktivnost dela in hitrejše naraščanje standarda delovnih ljudi. Skupščina dalje podiva družbeno-politične skupnosti, sindikate, zbornice in druge družbene faktorje, da pod-pro vsa pozitivna prizadevanja delovnih skupnosti in njihovih organov upravljanja ter jim pomagajo pri uresničevanju zastavljenih smotrov. Organi upravljanja našega podjetja glede na navedena priporočila in po lastni spodbudi stalno spremljajo in analizirajo poslovanje glede na tržne odnose in zunanje vplive na notranje odnose v delitvi. Izboljšati bo potrebno notranjo organizacijo poslovanja in so v ta namen že izvedene obširne priprave, da bi na podlagi znanstvenih dosežkov v organiziranju po- slovanja izdelali takšen program, ki lx> zagotavljal večje izkoriščanje sredstev dela in hkrati tudi večjo rentabilnost poslovanja. Vsekakor je tudi na področju delitve osebnih dohodkov doseženo nekaj premikov. Vse bolj se uveljavljajo metode merjenja učinka po objektivnih merilih na vseh delovnih mestih, kjer je to le mogoče. Potrebno bo še izpopolniti sisteme in najti dosledna merila za razdeljevanje osebnih dohodkov izključno po rezultatu uspešnega gospodarjenja in učinka dela. Delitev dohodka zahteva temeljitejše obravnave, da bi uredili takšen način te delitve med delovne enote podjetja, ki bo zagotavljal nenehno rast materialne osnove podjetja. Kako nujno je, da si pri nas ustvarimo rezervne sklade za osebne dohodke, se kaže zlasti v sedanji situaciji, ko tržišče investicijske gradnje ni več široko in zahteva to od organov upravljanja znatno večja prizadevanja pri izvajanju in usmerjanju poslovne politike podjetja, kot je bilo to doslej. Delitev dohodka v podjetju v posameznih enotah je nujno regulirati z enotnim pravilnikom, da bi omejili posebna gledanja in v naprej določili razmerja, ki jih je potrebno doseči glede osebnih dohodkov in skladov, da bo dana možnost povečanja materialne osnove in s tem zvečanje standarda naših ljudi. Prizadevanje organov upravljanja na tem področju je bilo že precej obširno in so bili že izdelani predlogi internih pravilnikov, ki naj bi omogočili doseči ta namen. Potrebno je aktivno sodelovanje vseh članov kolektiva, da bi s smotrnim delom in svojimi predlogi pripomogli skupno k zboljšanju notranje delitve, ki bo zagotovila večjo zainteresiranost za povečanje storilnosti in da si bomo s tem zboljšali svoj gmota položaj. Z. R. Z višjo produktivnostjo h krajšemu delovnemu tednu Delavski svet podjetja je na zadnji seji obravnaval elaborat, ki ga je sestavila komisija za pripravo prehoda na krajši delovni čas. Elaborat obravnava vse možnosti prehoda na krajši delovni teden in nakazuje, kaj je treba storiti, da bi dosegli večjo storilnost in rentabilnost poslovanja, da bi ostal obseg storitev vsaj tak in da bi dosegli vsaj takšne realne dohodke, čeprav bi delali manj ur na teden, kot zdaj. . Različna dejavnost našega podjetja narekuje tudi različne pogoje, ki Jih je treba izpolniti v posameznih delovnih enotah podjetja. ® Pozimi manj — poleti več v Kljub temu, da težimo k stalnej-5l proizvodnji, je pri našem delu se vedno močan vpliv sezone in za večji del podjetij ni mogoče pričakovati, da bo dosegel v vseli letnih časih enako proizvodnost in obseg Proizvodnje. Sezonski značaj dela je se vedno močan faktor, ki vpliva na poslovanje. Vsekakor bi se povečala rentabilnost. poslovanja, če bi uve-'jakšen delovni čas, da bi bil ualjsi v poletnih mesečih in krajši v zimskih, medtem ko naj bi osta-io poprečje skozi vse leto isto. To Pa seveda pomeni, da bi bili tudi osebni dohodni poleti višji. Takšna razporeditev delovnega časa čez vse ®. Pa zahteva dejansko stabiliza-C!Jo tržišča, da bi lahko delavec po-. 1 Prihratijeval svoje zaslužke za zimske mesece. Vsekakor pa bi bila a sna razporeditev delovnega ča-r'a' .i'1 koristna za delavce, ki mo* jo delat; na prostem in so izpo-Vž*v forii vsem vremenskim vpli-.Krajši delovni čas pozimi bi manjšal obolenja, medtem ko lepo . r^n.|e v poletnih mesecih omogoča da1lši delovni čas. prej odhajamo z dela, oziroma ga prej ustavimo, da bi se šli umit in napravit. Poprečno izgubimo na dan in na enega delavca s takšnimi »malenkostmi« po 40 minut in če bi take »izostanke« zmanjšali le za tretjino, bi to pomenilo na leto reci in piši za 588.000 delovnih ur več proizvodnje. © Slabo izkoriščeni stroji Tudi strojno opremo in transportna sredstva slabo izkoriščamo. Analiza je pokazala, kakšen je odnos med urami efektivnega obratovanja strojev in med tistimi, ki so bile porabljene in pripravo na delo, čiščenje, popravila, čakanje zaradi nepravilne organizacije dela v proizvodnji, zaradi spremembe delovnega mesta in čas, ko stroj ni obratoval, ker delo ni bilo pripravljeno. P-Oprečno zgubimo na sto delovnih ur nekaj čez 30 ur. Pri transportnih sredstvih ugotavljamo, da porabimo za nakladanje in razkladanje tovora 39,5 odstotka vseh ur, ki ga porabimo za transport materiala. Izgube so precejš1-nje tudi zaradi tega, ker porabimo preveč časa za popravila. Vse izgube znašajo skupno 46,806/o vseh ur. Že z minimalnim trudom za zboljšanje organizacije dela bi dosegli znatne rezultate. Tako je treba po- večati število obratovalnih ur strojev, da bo razmerje vsaj 77 ur obratovanja na 100 ur skupnega dela. Pri transportnih sredstvih pa bi bilo mogoče urediti tako, da bi se efektivno delo povečalo vsaj na 60 od 100 skupnih obratovalnih oziroma delovnih ur. Vse to so ugotovitve, ki smo jih sicer že vedeli, vendar doslej le nismo tako podrobno osvetlili, kaj vse je tisto, kar zavira, da strojev ne izkoriščamo. © Prehod z novim letom Delavski svet podjetja je že analiziral, kakšen je položaj glede na izvajanje gospodarske reforme, ki je posebno prizadela gradbena podjetja. Pri tem je treba posebej omeniti, da so ostali tako imenovani konstantni stroški skoraj nespremenjeni (amortizacija, obresti od poslovnega sklada in podobno). Spričo sedanjega položaja, ko je manj dela, konstantni stroški pa ostajajo isti, pada rentabilnost poslovanja in je edini izhod v čim boljši organizaciji poslovanja, v večji proizvodnosti, če naj v krajšem delovnem času dosežemo celo večje rezultate. Zdaj smo po sodbi osrednjega delavskega sveta storili še premalo v tej smeri in po njegovem sklepu letos še ne bomo prešli na krajši delovni teden. Prehod naj bi bil po sklepu delavskega sveta postopen, kakor je predvideno tudi v elaboratu, in sicer v prvi dobi bi prešli na 45-uri delovni teden — ta bi veljal najmanj eno leto — potlej pa bi šele prešli na 42-urni delovni teden. Med vzroki, da ne moremo takoj preiti na 42-urni delovni teden, je tudi veliko subjektivnih. Veliko med temi pa je takih, da ne moremo odpraviti tudi objektivnih vzrokov. Tako je ta veriga povezana med seboj in jo bomo presekali le, če se bomo intenzivno lotili odpravljanja subjektivnih vzrokov, se pravi, naj vsak začne pri sebi, na svojem delovnem mestu, pa bomo tudi objektivne težave laže premagovali. Rajko Zupančič ® Brez truda sto milijonov tpiu° je.delavski svet analiziral pre-i__.0.obdobje, je ugotovil, da smo W,.1Zgul>i|i 74-1.912 ur zaradi bo-_ 1,1 92.739 zaradi nezgod. Vred- stno to pomeni čez eno milijardo narjev proizvodnje, ki ni oprav-Jena. če bi zmanjšali izostanke sanj? za deset odstotkov, bi to pome-za ,več kot sto milijonov dinar-8: Proizvodnje, kar bi bilo z jnanj- trudom povsem dosegljivo’,* ® Proč vržene ure J^aje uskladiti tudi tok j netoJ,e;’ Xedn? se dogaja, da tisti i !utra.l z delom oh istem sti V1 ma,terial pripravljajo, Tako',/8 vera.il|jcjo (nprj bi materin? n|?r' betonerii čakaj enih „ ’ Popravljavci pa čaka jo vgradit?’ '"Cr ga, hel0nerji do-Snce Pnde prepozne nev-r'1 ;Se Slce,r> da bi pustili 1 hič-fi/ lenš toda betonerji ostri Pc&iliaimeual,Cera’ naf iim nik£ ta n ? »etona po eni uri. C Proizvodni tok uskladiti (p letno T0 Za beton), bi pribi dela °kmg 125-000 ur efekti v naiDra,,!,.^?^’ da bi za tolik Suhim 1 Na.iveč proizvodnje Pline °7?a,radi slabe delovne Pod n l • v •!u tr a J zamujamo na daljšamo si odmor čez po —j---------------1—i vsKKmaiMSJi g® Kako zmanjšati zaloge za osemsto milijonov dinarjev? Naše zaloge (okrog dve milijardi) so za kolektiv precejšnje breme Gospodarska reforma je začeta vse bolj in bolj pritiskati na kolektive, da iščejo najrazličnejše možnosti in pota k racionalnejšemu, boljšemu in uspešnejšemu gospodarjenju. Ena izmed poti, ki vodi k temu cilju, je tudi zmanjšanje zalog. Pretirane zaloge so seveda za podjetje breme, ki mu odvzema obratna sredstva ali enostavno — denar. Vsak material, ki ga moramo kupiti, nam toliko časa odvzema denarna sredstva, dokler ga ne vgradimo in prodamo, dokler torej ne dobimo denarja nazaj. Zato je jasno, da stremi vsak smotrn gospodarstvenik za čim manjšimi zalogami. V našem podjetju znaša vrednost zalog 'približno 2 milijardi. Seveda v tej vsoti niso zajete le zaloge gradbenega materiala, marveč nas bremeni tudi komunalna oprema ter nedovršena proizvodnja. Vrednost komunalne opreme v našem podjetju (oprema samskih domov, menz. počitniških domov itd.) je ocenjena na približno 350 milijonov, ostalo pa so zaloge gradbenega materiala in nedovršena proizvodnja. Naše strokovne službe so izračunale, da bi v našem kolektivu morali zmanjšati zalogo približno na kakih 800 milijonov, torej na 1,2 milijarde. To bi bila za naš kolektiv nekako zadovoljiva zaloga, ki bi hkrati omogočila tudi delno znižanje cen in s tem večjo konkurenčnost na tržišču. To pomeni, da bi morali zaloge materiala in nedovršene proizvodnje zmanjšati vsaj še za kakih 450 milijonov. Seveda je to laže reči kot storiti. Glede komunalne opreme je stvar jasna: morali bi slej ko prej formirati posebno ekonomsko enoto, ki bi nase prevzela celotno komunalo (samski in počitniški domovi, menze itd.) in bi razbremenila »čiste« stroške gradbeništva. Toda ob tem se takoj odpira nov problem, namreč problem ekonomičnosti in rentabilnosti te ekonomske enote. Jasno je, da bi morala ta enota, če bi hotela poslovati rentabilno, postaviti drugačne cenike. To pomeni, da postelja v samskem domu verjetno ne bi več stala samo 4000 ali 4500 mesečno, marveč precej več, verjetno kakih 7 ali 8 tisočakov. Točno ceno bi seveda pokazale kalkulacije. Ob tem pa se seveda lahko vprašamo, če bi naš delavec zmogel toliko višje cene za prenočišče, za hrano v menzi in podobno. Vsi prav gotovo ne, marveč le nekateri. Znebili bi se torej enega problema, pred nami bi se odprl nov. In če bi spoznali, da je treba to ekonomsko enoto tako ali drugače dotirati (ker pač delavci ne bi zmogli plačevati toliko povišanih, cen in uslug), bi to pomenilo. da spet premetavamo sredstva iz ene vreče v drugo: gradbeništvo v čistem pomenu besede bi sicer nekaj pridobilo, ker bi se znebilo svoje »ooklje«, to je komunale, po drugi strani pa bi morali prav to dejavnost spet podpirati z direktnimi dotacijami. Nedvomno pa je res, da bi osamosvojtev komunale prikazala ta sektor v jasni in čisti luči, ker bi kaj hitro ugotovili, kolikšni so dejanski stroški na enega delavca v komunali. Kako torej iz slepe ulice, kako torej zmanjšati naše pretirane zaloge, zlasti zaloge materiala in nedokončane proizvodnje? Rešitev verjetno ne bo lahka, vsekakor pa drži pot k temu cilju prek boljšega planiranja in solidnejše priprave dela. Seveda so vse te stvari precej tesno povezane z-našim razvojem, z investicijsko politiko nasploh. Enostavno povedano: morali bomo stremeti za tem, da borno vedeli vsaj za leto dni vnaprej, katere investicije — vsaj glavne — so pred nami. Če nam bo ta postavka poznana vsaj 70 do 80-odstotno, potem tudi ne bo posebnih težav v pripravi dela, ki bo lahko mčno izdelala operativne plane z delovno silo, mehanizacijo in tudi gradbeni material. In če bomo to vedeli, potem nabavni službi ne bo več treba nakupovati materiala na zalogo vnaprej za pol leta ali kar za leto dni. marveč le za nekaj mesecev vnaprej, pač skladno z našimi potrebami v operativi, na naših gradbiščih in v naših obratih. Nadaljevanje s 1. strani za d se ne bo tako huda in si bomo lahko privoščili tudi take investicije. Tako ravnanje bi bilo tudi tej enoti sami o korist, saj ni navsezadnje nikjer rečeno, da sama ne more pasti v težave pa bi pomoč drugih kolektivov še kako potrebovala. In drugič, glede demokracije, samostojnega razpolaganja s sredstvi meomešaoanja o zadeve drugilu in podobnega je odgovor vsebovan pravzaprav že o odgovoru na prvo vprašanje. Demokracija vendarle ne seže tako daleč, da bi — spet pretirano rečeno — na enem koncu razmetavali z denarjem na drugem pa ne bi bilo sredstev za modernizacijo proizvodnje. Tako postavljenemu vprašanju je vsekakor težko oporekati. Gradis je velik samo o enem primeru, če namreč zaradi možnosti koncentracije sredstev in ljudi razvija najsodobnejše sisteme gradenj, uvaja najsodobnejšo tehniko o proizvodnjo in najsodobnejšo organizacijo proizvodnje. Če tega kot celota ni zmožen storiti, potlej smo le obrtniški proizvajalci, ki niti dela nimajo razdeljenega med seboj, — se pravi še daleč izpred časov manufaktur-ne proizvodnje. Od takega Gradisa ima korist sleherna enota — tako tista, ki je zdaj večkrat tudi zaradi objektivnih razlogov o stiski, kol tista, ki ji zdaj ne manjka denarja pa misli, da je Paš za lastne investicije. Da končamo: o sedanjih razmerah je edino smotrno, da damo denar na razpolago za listo, kar zdaj o podjetju kot celota najbolj potrebujemo. Se pravi: politika lastnih investicij je stvar osrednjega delavskega sveta. »GRADISOV VESTNIK« ★ Stran 5 Vajenci so zadovoljni Pomislek profesorjev Kaj pravijo v podjetju Letos je naše podjetje sprejelo precej novih vajencev. Vsi, ki se šolajo za razne poklice — za zidarje, tesarje, strojnike in druge — so zdaj v vajeniški šoli v Ljubljani in delno v Mariboru. Te dni smo jih v naglici obiskali. Za kakšne pol urice smo se ustavili v lepi novi stavbi na Titovi 98. S tega »letečega obiska« torej posredujemo nekaj vrstic. Petra Dragojeviča, ki je doma blizu Srbca, kakih 50 km od Banjaluke smo našli v internatu. Povedal je, da je lani prišel v Ljubljano za vajenca s posredovanjem zavoda za delo v svoji občini. Peter je lani z odliko končal osemletko, toda možnosti, da bi se šolal naprej na gimnaziji ali tehnični šoli, so bile majhne. Pri hiši so še trije bratje, eden je odslužil JLA, drugi je prav zdaj v vojski, najmlajši še hodi v osemletko. Zdaj se uči Peter za tesarja. »Poleti sem bil na Jesen cah, v železarni,« je pripovedoval Peter, ki je bil tamkaj na praksi. Povedal je še, da je delal pod vodstvom izkušenih tesarjev in da je bil na Jesenicah zadovoljen. »Imaš kakšne pripombe, želje?«. sem ga pobaral. Odvrnil, je, da na šoli primanjkuje raznega orodja za praktično delo. Dodal je še, da je v šoli zadovoljen, da mu učenje ne dela preglavic, da je hrana dobra skratka. je kar zadovoljen. Med pogovorom je prišel v internat še Ivan Marčec, doma iz Žižkovcev blizu Čakovca. Uči se za strojnika. Lani je končal osemletko in poskusil naprej v gimnaziji, pa ni šlo. Zdaj je tu. Rad bi se izučil za strojnika. »Pri hiši je osem otrok, imam še 3 brate in 4 sestre,« je pripovedoval. Sicer jih je že precej odšlo od doma, toda kljub temu na domu ni kruha za vse. »Kako pa v šoli? Bo šlo?« Prikima. Bo pravi. Pristavi še to, da mu tudi slovenski jezik ne dela posebnih preglavic. »Vse razumem,« se pohvali, »Saj so naši kraji prav blizu Slovenije in v jeziku ni velikih razlik.« »No, pa vendar kateri predmet se ti zdi najtežji?« ga vprašam. »Ekonomika podjetja,« odgovori. »Zato, ker se je ta predmet treba naguliti na pamet.« Potem še nove, da je v šoli zadovoljen da je hrana dobra, sprva se mu je zdela vsakdanja porcija nekoliko pičla, ker je doma več pojedel, je omenil — no, zdaj pa se je že tudi temu privadil. Torej, v glavnem še vse kar lepo in dobro. In kaj pravijo profesorji? Za konec smo seveda še pobarali za mnenje profesorico Hedviko Mazi, ki poučuje matematiko. Profesorica Mazijeva uči med drugim tudi precej naših vajencev. »Kakšni so vaši vtisi ob začetku šolskega leta?« »Ne posebno razveseljivi,« se je nasmehnila prof. Mazijeva. »Lahko trdim, da so trenutni učni uspehi precej slabi. Vajenci so precej nagnjeni k lenobi, sploh nimajo delovnih navad in jim še ni prišlo v meso in kri to, da se morajo pač učiti. Verjetno so prinesli še nekaj slabih navad iz osemletke. Med našo šolo in osemletko pa je precej razlike. Pri nas moramo teorijo jemati zelo hitro, zgoščeno, zato je potreben tudi precej intenziven študij. V osemletki lahko učenec precej časa lenari in, kot pravimo, za-bušava, na koncu pa pritisne. Pri nas pa ni tako.. Ni časa. da bi kdo lenaril.« »Torej menite, da bodo uspehi v prvi konferenci slabi?« »Seveda bodo prvi rezultati precej slabi. No, upam, da se bodo fantje kmalu spametovali in resneje poprijeli učenje. Prva konferenca bo slej ko prej nekakšen sunek, opomin, ki bo m a 'koga zdramil iz prijetne dre ivice.« »Ali lahko poveste, kje vajenci najbolj šepajo?« »Zelo slabi so v matematiki. Tudi slovenščina dela marsikomu Ljubljane do Sibirije Nekaj fantastičnih številk ob dvajseti obletnici podjetja Pred kratkim je naš kolektiv slavil 20-letnico obstoja in dela. Ob tej priložnosti smo slišali tudi nekaj številk o raznih vrstah materiala, ki so ga naši delavci v teh 20 letih, od osvoboditve do danes vgradili v najrazličnejše objekte. Seveda smo uspeli zbrati podatke le za najbolj značilne, tako rekoč »klasične« vrste gradbenega materiala, kot so opeka, cement, betonsko železo, gramoz in pesek, medtem ko v teh štivilkah sploh niso omenjene še številke druge vrste, brez katerih si ni mogoče zamisliti sodobnih gradenj (npr. les, steklo, plastične mase, aluminij, razna oprema itd.). preglavice,« je pojasnjevala prof. Mazijeva. Potem je povedala še marsikaj, o stvareh, ki jih več ali manj že poznamo in smo o njih tudi že pisali. O tem, kako šibko znanje prineso marsikateri učenci iz osemletk, čeprav so jo uspešno končali. O tem, da marsikdo kljub končani osemletki, niti ne zna dobro poštevanke ali pa ne zna prav množiti in deliti. Ob tako skromnem znanju je seveda težko poučevati težjo snov, enačbe, korene in druge matematične operacije. »Kako pa je kaj z disciplino?« »No. to bi še nekako šloi čeprav tudi disciplina ni ravno vzorna. Vendar pa — razen dveh primerov — doslej na šoli ni bilo hujših prekrškov.« Kaj pa v Centru za izobraževanje Podjetje »Gradis« porabi za izobraževanje letno ogromne vsote denarja, zato tudi zahtevamo od vseh, ki se izobražujejo, čim več znanja in discipline. Vajenci, ki se slabo vedejo iu ki kažejo očitne znake nediscipliniranosti, bodo odpuščeni iz šole, kajti naše podjetje želi imeti v svojih vrstah marljive, dobre in moralno neoporečne delavec. Če vajenec v šoli ne pozna discipline, kako jo bo šele ko bo odrasel delavec? In drugič: tudi slabi redi bodo lahko marsikomu zaprli šolska vrata. Kdor bo im.ei nezadostne, ocene, ne ho dobil denarne nagrade, v težjih primerih pa ho seveda moral zapustiti šolo. Ob dejstvu da je podjetje v zadnjih 20 letih izučilo in usposobilo za razne poklice XI,60 vajencev, je to velik prispevek podjetja k splošni vzgoji kadrov za gradbeništvo, če upoštevamo, da je od teh v podjetju še ca. 400 zidarjev in tesarjev, vsi drugi pa so na raznih dclovndi mestih širom naše domovine. Torej na proslavi 20-letnice »Gradisa« smo slišali, da je od leta 1945 do 1965 naše pod ietje porabilo in vgradilo v razne objekte širom Jugoslavije naslednje količine osnovnih vrst gradbenega materiala: 790:000 ton cementa, 187.000 ton betonskega železa, Vajenski šoli v »e nrizuauje. Vajenci gradbenega šolskega centra med praktičnim delom na objektu tovarne Vulon v Ljubljani 340 milijonov kosov opeke in 2,750.000 kubičnih metrov peska in gramoza. Laičnemu poslušalcu te številke niso dosti pomenile in sploh ne morejo ustvariti prave podobe, za kako velikanske količine materialov gre v teh podatkih. Zato skušamo z nekoliko bolj plastičnimi prikazi nazorneje ilustrirati, kaj vse je »Gradis« porabil v zadnjih 20 letih. Najprej nekaj o samem materialu, začnimo kar s cementom. Znano je, da imamo v naši republiki dve cementarni, prvo v Trbovljah, drugo v Anhovem. Obe cementarni sta bili pred leti rekonstruirani in danes proizvajata vsaka skoraj še enkrat več kot po osvoboditvi. Skupna proizvodnja obeli cementarn je letno približno 400.000 fon. To torej pomeni, da bi obe cementarni morali delati noč in dan dve leti samo za naše podjetje, da bi lahko dobili količine, ki smo jili porabili od osvoboditve do danes. I udi poraba betonskega železa je ogromna. Naša največja železarna Zenica, ki krije potrebe vse Jugoslavije po betonskem železu, ima maksimalno zmogljivost v letni oro-iz.vod nji helenskega železa okrog 220.000 ton. To pomeni, da bi morala zcni.ška železarna skorai ielo dni delati samo za »Gradis«, d« hi dobili m> Dom telesne kulture ua Ravnah, ki smo ga nedavno zgradili porabljeno količino betonskega železa. Velikost te količine je razvidna tudi iz podatka, da je naša republika v letu 1964 porabila (vsa gradbena podjetja v SR Sloveniji) okrog 38.000 ton betonskega železa. Tudi poraba opečnih enot je zel» velika. Največja opekarna v Sloveniji — Ljubljanske opekarne na Viču — lahko po rekonstrukciji, vključno z novo opekarno »Indop« v Podutiku, ki ima prvo tunelsko peč pri nas, letno pripravi kakih 20 milijonov opečnih enot. Kot vidimo, bi morale ljubljanske opekarne, da bi krile vse naše potrebe, približno 15 let delati s polno paro samo za »Gradis«. Zdaj pa skušajmo vse vrste materiala, ki smo jih v 20 letih porabili in vgradili, spraviti na vlak, na vagone. Seveda bodo naši računi bolj prbilžni, vendar se vedno kolikor-toliko točni, da nam dajo dokaj neverjetno sliko o ogromnih količinah porabljenih materialov. Denimo, da lahko na navaden tovorni železniški vagon naložimo poprečno po 10 ton materiala. Za cement in betonsko železo (skupna poraba 977.000 ton) bi torej potrebovali skoraj 100.000 tovornih vagonov — ali ločno — 97.000 vagonov. Seveda to še niso vse vrste materiala, zdaj moramo »natovoriti« še opeko in pesek ter gramoz. Pop reč no računamo, da ima opeka težo ca. 3 kg. Torej, neka j več kot 300 opek je teža ene tone. Ker srno porabili v 20 letili 340 milijonov opek. bi po tem računu dobili približno težo milijon ton. Za opeko bi torej potreba vali, če jo hočemo »naložiti« na vlak, kar 100.000 vagonov. Zdaj pa Sc pesek in gramoz. Približno 3/4 m3 peska in gramoza naj bo ena tona. Porabili smo 2,750.000 kubičnih metrov peska in gramoza, ki je bil težak — zaokroženo, da bo lažji račun — 2 milijona ton. Za pesek in gramoz torej spet potrebujemo 200.000 vagonov. Ge zdaj seštejemo vse vagone — seveda je to samo teoretični račun, ker jo sploh vprašanje, kje hi lahko dobili toliko vagonov — jih pride kar čedno število: nič manj kot 397.000 (79.000 za cement. 18.700 za betonsko železo, 100.000 za opeko in 200.000 za pesek ter gramoz). Torej neskončno dolga železna kača s približno 400.000 tovornimi vagoni. Kako dolg pa bi bil »Gradisov« vlaki' Računajmo, da je poprečno tovorni vagon dolg 10 metrov. Naš vlak bi bi! torej dolg najmanj 4000 kilometrov, kajti v poprečni dolžini niso vračunane niti razdalje med dvema vagonoma. Ce upoštevamo, da lahko lokomotiva tovornega vlaka^ vleče približno po 50 do vrha naloženih vagonov, hi morali v »Gradisov« vlak »vpreči« kakih 8000 zelo krepkih lokomotiv. In za konec še vprašanje, do kje bi se raztegnil vlak z materialom, ki smo ga porabili v 20 letih? Če bi bil zadnji vagon v Ljubljani, potem bi bila prva lokomotiva lega gigantskega vlaka zelo, zelo daleč od Ljubljane. Vsekakor bi.se naš vlak raztegnil daleč čez vso Evropo, preko Madžarske in Romunije proti Sovjetski zvezi in še naprej. Sicer bo pa najbolje, da v za mete v roke kar atlas in pogledate na karto Evrope. Potem se bost; prepričali, da seže 4000 km dolga zračna črta od Ljubi bane do Mosk ve in še precej dlje. nrav do Urala in še naprej v Sibirijo. Lovilni oder se ie zrušil Smrtna nesreča na Ravnah na Koroškem V ponedeljek, dne 6. septembra tl. se je na sektorju gramoznica pfi PE Ravne na Koroškem pripetila največja tragedija v zgodovini njenega obstoja. Nesreča pri delu je terjala svojo prvo smrtno žrtev. Pri postavljanju lovilnega odra na stolpiču II. se je nenadoma odtrgalo sidro in lovilni oder je skupaj s trem tesarji pade! v globino 8 metrov. Oder se je zrušil okoli 11.30, ko je pri dodajanju desk stopil na oder, kjer sta stala že Ferdo Sol in Ludvik Kola j ta še Stanko Kovačič. Pri tem je tov. šol, ki je stal na kraju odra, prvi padel, za njim pa še ostala tesarja. Šol si je predvsem zaradi desk hudo poškodoval hrbtenico, tov.. Kola j ta si je zlomi! levo roko, vtem ko se je Kovačič le udaril in opraskal. Ponesrečenim so na gradbišč" takoj nudili prvo pomoč in so jih prepeljali v zdravstveni dom na Ravnah, nato pa še oba linje poškodovana tesarja v bolnišnico v Slovenjem Gradcu. Ferdo je v bolnišnici žive! le še dva dni in kruta usoda mu je pretrgala nit življenja. Komaj 22 let je dopolnil in že mu ni bilo več usojeno živeti. Bil je na j mlajši član številne družine, kjer je bilo sedem otrok. Vsi trije sinovi, med njimi tudi Ferdo, so se izučili mizarske obrti doma v očetovi delavnici v Vuzenici, Po končani vojaščini s: je Ferdo poiskal delo pri nas kot tesar. Vedno si je želel delati v dobrem kolektivu kot je naš. Prepričan je bil, da bo v njem lahko dolgo vrsto let delal in z njim živel. Toda prav po enem mesecu sc ie pripetila nesreča. Zapustiti je moral svojo 68-lelno mater in 78-lcinega očeta, brate, sestre in najdražje. Doma kakor tudi v kolektivu smo ga cenili kot dobrega in poštenega delavca. Četudi je bil pri nas le kratek čas, si ie našel dosti delovnih tovarišev. Bil je dober tovariš in si je vsestransko prizadeval za dobrobit kolektiva. v Kruta usoda nam ga je iztrgala iz naših vrst. Velik del kolektiva ga je s težkim srcem spremljal na njegovi poslednji pot. kjer smo ga dostojno položili k večnemu počitku. L. L. Razpisu jemo prosto delovno mesto UPRAVNIKA SAMSKIH DOMOV Pogoj: končana ekonomska ali sorodna šola in vsaj 3 leta prakse na enakem delovnem mestu. Nastop služile 1. XII. 1965. Ponudile sprejemi do 10. XI. 1965 kadrovsko-socialna služba ~ centrale podjetja. Stran 6 * »GRADISOV VESTNIK« Akordni sistem v švedskem gradbeništvu Švedsko gradbeništvo po svoji visoki produktivnosti nedvomno prednjači v Evropi, saj so celo najnaprednejše države v primeru z njo precej zaostale. Ce označimo švedsko porabo ur za m1 zazidanega prostora z indeksom 1C», potem ima po raba časa v Nizozemski . . . , indeks Belgiji Zah. Nemčiji . . • , . ... 156 Franciji Italiji in Jugoslaviji . . . Pri tem pa bi bil povsem napačen sklep, da je to rezultat visoko mehaniziranega dela, saj je znano, da ima npr. ZR Nemčija na 1000 stanovanj 28 žerjavov, švedska pa 16 tj. 43 "/o manj! Ako zanemarimo druge vzroke (boljšo organizacijo dela, neprekinjeno delo zunaj sezone, dosledno standardizacijo gradbenega materiala in podobno), je potrebno pozornost posvetiti švedski trditvi, da pomeni človek v gradbeništvu več kot pa mehanizacija. To pa seveda v določenih pogojih dela: to je v dosledno izpeljanem akordnem sistemu v švedskem gradbeništvu, ki omogoča švedskem zidarju, tla zasluži ca. 50 ‘le več kot kvalificiran delavec v industriji, in nekvalificiranemu delavcu, ki zasluži ca. 25 '/o več kot industrijski delavec. Poleg tega je gradbinec na Švedskem daleč najboljše plačan delavec v Evropi. Poudarjajo pa, da je važnejše meriti stroške za delovno silo, kakor pa gledati višino osebnega dohodka delavca. Kljub vsemu so Švedi prepričani, da stroški za delovno silo na enoto proizvoda niso posebno visoki. % Kaj in zakaj Švedska produktivnost v gradbeništvu se dviga letno za več kot 4 % in še to ne zadošča za na-Jaščajoče potrebe po stanovanjih. Hkrati predvidevajo veliko pomanjkanje strokovnega kadra, zato je osnovni imperativ v nenehnem dviganju pro- -duktivnosti. Akordni sistem je način stimuliranja individualnega delavca ali delovne skupine, v tem ko je režija praktično brez stimulacije. Stimulacija bazira na participaciji ustvarjenega dobička in pri akordnem sistemu je najvažnejši stimulans tekoča m delavčeva osebna evidenca o ustvarjenem zaslužku. Iz prakse vemo, da je klasični »dobiček« Plod različnih faktorjev, predvsem tržišča in je dmge faktorje, prvenstveno plodove osebnih prizadevanj neposrednih proizvajalcev zelo težko pravično izločiti. Neposredno korist pri povečanju produktivnosti je mogoče doseči le z dobro preštudiranim akordnim sistemom. Na produktivnost delavca vpliva več faktorjev, m sicer realnost planiranega dela in njihovo izvajanje, — dispozicija gradbišča, vodstveni kader in njegova sposobnost, stopnja mehanizacije in delovna sposobnost strojev, — poklicna usposobljenost delavcev, sodelovanje med samimi delavci, — sodelovanje delavcev z delovodjem in drugim vodstvenim kadrom — varnost in opremljenost gradbišča in ~~ možnosti zaslužka. Osrednja točka interesov tako podjetja kakor ^elavcev je pravična delitev ustvarjenega dohodka, si* tSe realizira v kolektivnem sporazumu. Akordni slom™ 10 bpber, če stimulira produktivnost, ki ru na znanju in sposobnosti posameznega delav-. ’ Ce hkrati pospešuje sodelovanje med seboj odtisnih delavcev na eni ter olajšuje delo delovodjem na drugi strani. Seveda ni potrebno, da akord-bi sistem ustreza vsem zahtevam v enaki meri. ® Oblike akorda na Švedskem Glede oblik akordov so na Švedskem najbolj Pogostni načini tile (glej grafikon 11: — čisti akord, — mešani akord, — režija. Dean lh°rdni sistem pa ne obsega samo del, ki so več ben° ak°rdirana že pred začetkom dela, tem-so normativi določeni tudi med delom, včasih odi šele po končanem delu. akn*!? °Snovi izkušenJ priporočajo Švedi uporabo rdnega sistema v naslednjih primerih: ~ kadar delavec s svojo sposobnostjo lahko vPbva na rezultate dela, „ ~ kjer 80 zahteve tehnološkega postopka znane pred Začetkom dela, Potr_h'tadar lahk0 izračunamo normalen čas, ki je Prične^ Z& izdelav0 enotc dela. preden se delo r.n 7 kadar lahko merimo porabljen čas za akord- mer~ kaadar je količina in kvaliteta dela lahko bit~ kadar oba, tako podjetje kot delavec, prido-a ekonomske prednosti. zaslertdnji p0goj je precej važen. Z uvajanjem in adnv °Vanjem akordnega sistema imamo precej s nrm1!LtratiVnih stroSkov, ki pa morajo biti kriti pridobitvami uvedenega akorda. ® Kako akordirati ugom?. postavliam° akord, je potrebno najprej vredn ™ Casovni normativ in obseg dela, nato pa akord°St dela na časovno enoto. S tem je določen iz treh na osnovi porabe časa. ki pa je sestavljen različnih komponent: __ ^as’ kl Je odvisen samo od načina dela, __ as' kl Je odvisen od pogojev na gradbišču Mite~ da^ ki Je odvisen od nepredvidenih preki- PocoilaSlh pa je porabljen čas ki je odvisen od načina^ I6*3’ veliko večji od časa, ki je funkcija v razi k 3' V takih Primerih uvajajo začasni akord hib 00’ ° °d staine6a akorda pri normalno ugod n°rmar°JIh T° je vzrok včasih velikih razlik med Važnei« V1 posameznih gradbišč. Za podjetje je naj-so odv'6 da pride do verodostojnih normativov, ki todjeti1811- predvsem od kvalitete dela, ki ga ima gitp ^ še za ekonomično. Obstaja več načinov. Šlši »j d0 Potrebnih normativov. Najenostav-W Da J . ^ obenem najmanj točen in zanesljiv, Škrati , ,Pde’ ki se v točnosti izboljšujejo, so pa bolj komplicirane in drage. 1 Intuitivno ocenjevanje porabe časa temelji na nedokumentiranih izkušnjah in so odvisne od subjektivne ocene delovodje. Ta način pride v poštev le v izjemnih primerih za kratkotrajno delo. 2. Primerjava z veljavnim akordnim cenikom, v katerem pa je delo običajno preskopo opisano, da bi bil vsesplošno uporabljiv in dovolj zanesljiv za različne pogoje na gradbiščih. 3. Cas za določeno delo, ki ga kontrolira delovodja. Ta način je precej razširjen, vendar je sprejemljiv le za delovodje z veliko prakso in je le groba osnova, ki največkrat služi za »akord počez«. 4. Sistematiziran čas ali merjenje kapacitete. — Delovodje organizirano notirajo pomembnejše razlike porabljenega časa za različna dela na vseh gradbiščih podjetja. Podatke zbirajo potem na centrali. Ta metoda predpostavlja obstoj določenega sistema zbiranja podatkov v podjetju. Izkušnje ka- G^AFIKON 1 GRAFIKON 2 žejo, da je ta način zelo uspešen in se je hitro razširil v mnogih velikih podjetjih. 5. Integrirano poročanje o porabljenem času In količini opravljenega dela — Ta metoda bazira na na popolnoma izčrpnih podatkih v podjetju, in sicer od planirane priprave dela, kalkulacij, dinamičnega plana, produkcije, določitve akorda, po-kalkuliranje od enega objekta do naslednjega itd. Tako je mogoče takoj v začetku misliti na različne elemente akorda, izbrati dobro merljive merske enote glede na oba elementa porabljenega časa — kvaliteto in količino opravljenega dela. S to metodo delajo še določene poskuse, ker je zelo težko usklajevati vse podatke, ki ustrezajo posameznim fazam dela. Zaenkrat računajo s parcialnimi rešitvami. V končni fazi pa bo ta metoda dala trdnejšo osnovo v delitvi osebnega dohodka. 6. Merjenje dela: Pri tej metodi je bistvena analiza porabljenega časa in vpliv ponavljajočega se dela. Metoda zahteva posebno izvežban kader in trenutno tega kadra na Švedskem primanjkuje. Ta način daje zelo dobre rezultate, vendar je dolgotrajen in zahteva trdno administracijo, če hočemo doseči dobre rezultate. 7 Normativi porabe časa so rezultat ene izmed zgoraj naštetih točnejših metod in so zbrani v tabelah ali v krivuljah in monogramlh. V stanovanjski gradnji so Švedi pred kratkim opravili določene poskuse z MTM metodo, ki pa zahteva visoko razvit administrativni aparat Vse te metode, ki znanstveno proučujejo organizacijo dela. so se razvile iz potrebe po dviganju produktivnosti zaradi ostre konkurence na tržišču. (Najbolj znane metode so: TW1, MTM, MTA, Work Factor, REPA Itd.). Pri nas se sicer počasi, a vztrajno prebija REPA metoda (Reichsausschus fiir die Arbeitstudien — Inštitut za študij dela), ki je v Evropi, posebno v ZR Nemčiji že na široko uveden, kjer so REPA — strokovnjaki zelo iskani specialisti v vseh industrijskih podjetjih. Razumljivo je, da je treba temeljit in vztrajen kader za tako metodo dela v podjetju šele vzgojiti, ker vsako polovičarstvo nujno privede do neuspeha. ® Dva načina normativov Ce hočemo uporabiti določene normative za postavitev akorda, moramo predvsem paziti na vpliv priprave in privajanja na delo in spreme njenim pogojem v zaključni fazi dela. Na Švedskem obstajata dva načina pri uporabi norm. Prvi začenja s poprečnim delavčevim učinkom in kot norma za plačilo služijo poprečni prejemki, ki jih naj akord da. Drugi začenja z učinkom, ki ga dosega kvalificiran in izvežban delavec, kar je danes že relativno dobro znan efekt dela. V praksi je ta učinek ‘It poprečnega učinka in ga dosegajo ali presegajo s/t delavcev. Denarni prejemki znašajo v tem primeru 80 poprečnega prejemka, ki ga naj akord zagotovi. Prvi način velja v stanovanjski gradnji, drugi v težki montaži 2e prej smo obravnavali pojem čistega akorda in režijske plače kot dva ekstremna primera v možnosti delitve osebnega dohodka. Kompromis med obema je mešani akord, ki je definiran s tem, da je osebni dohodek delavca sestavljen deloma iz stalne urne plače in deloma iz različnih akordov. Velike razlike v produktivnosti pri čistem akordu dajejo prav tako velike razlike v zaslužkih, kar povzroča na eni strani tehnično-finanxne težave v podjetju, na drugi strani pa vzbuja pri delavcu negotovost o višini zaslužka, ©blike mešanega akorda so nekak kompromis v delitvi osebnega dohodka in s tem se skušajo izogniti nevšečnostim ekstremov čistega akorda in režijske plače Sistem mešanega akorda omogoča na osnovi obojestranskega sporazuma med delavcem in podjetjem, da so disperzije v zaslužkih obdržane v določenem okviru. Ta okvir je določen z razponom dohodkov, ki ga podjetje še lahko sprejme in pa z negotovo višino zaslužka, ki so ga delavci še voljni potrditi. Z urno plačo kot stalnim delom dohodka so razponi plač in negotovost v izgubi zaslužka reducirani na polovico. Večji stalni del kot je plača na uro, bi še bolj zmanjšal odklone v dohodkih Ta način uporabljajo pri delih, kjer je količina produkcije na uro zelo različna. Polovična režijska plača kot stalni del je osnova pri delih, ki daje enakomernejšo produktivnost. Argument o sprejemljivem razponu in pričakovanem razponu produktivnosti lahko služi za osnovo pri oblikovanju minimalnega stalnega dela plače. Pri tem je treba še preudariti vpliv mehanizacije, nakladanja itd. na proces dela, kar lahko vpliva na povečanje stalnega dela plače. Delovni, taktični ali psihološki faktorji lahko prav tako vplivajo na izbiro oblike akorda, Cisti akordi dajejo npr, fiksirano ceno za stroške dela, ne da bi upoštevali količino dela na uro, medtem ko daje mešani akord, kadar je učinek dela večji, kot je norma predvidevala, takojšnjo redukcijo cene po enoti, redukcijo, ki se veča s povečanjem fiksnega dela plače. Nižji učinek pa pomeni na drugi strani povečanje cene za enoto, ki je tem večje, čim večji je fiksni del plače. Grafični prikaz 2 nam nazorno kaže funkcionalno odvisnost med produktivnostjo in osebnimi dohodki. Najmanjši stalni del plače mešanega akordnega sistema je določen s spojitvijo sečiščnih točk med danimi vrednostmi naj višjih in najnižjih dohodkov in pričakovanim razponom v produktivnosti. Kjer spojnica teh dveh točk seka ordinato (osebni dohodek na uro), je z razdaljo do izhodišča že dana minimalna stalna plača na uro. Ce je razpon *± 10 ‘le sprejet in če ta pokaže pričakovani razpon v produktivnosti z istim odstotkom, je stalni del plače enak ničli, tj. doseže nivo čistega akorda Primer na grafikonu kaže razpon osebnega dohodka na uro ± 10 */p in pričakovan razpon v produktivnosti ± 30 */« od normalne produktivnosti, kar daje minimalni stalni osebni dohodek ‘It zneska pričakovanega rkord-nega dosežka, tj. v mnogih primerih skoraj režijski osebni dohodek. Običajno tvori določena urna plača v kolektivnem sporazumu stalni del mešanega akorda, ki pa s tem še ni zagotovljena. £ Akordni sporazum Kadar so osnove za akordno delo dane in so elementi in oblika akorda določeni, potem sklenejo akordni sporazum, ki vsebuje poleg drugih formalnih podatkov še opis dela, tehnološki pro ces, normativ časa in ceno, pravila o meritvah, kvaliteti, način plačila in delitveni ključ na člane teama. Ko je sporazum dosežen, je važno, da so vsi seznanjeni z zahtevami in pogoji dela. Sporazum tudi določa, da so delovodje vključeni v sporazum in da sodelujejo z delavci v stvareh, ki so izven določil sporazuma, ki pr prav tako vplivajo na efekt dela. Celotni sistem predvideva, da delovodje potrjujejo opravljanje akordnega sporazuma glede načina poteka, kvalitete dela, dokler delo ni opravljeno. — Mnogo je primerov izjalovljenih akordov in občutnega povišanja stroškov, ki so jih povzročili zaradi nedoslednosti pri kontroli dela Velik vpliv na razvoj akordnega sistema v podjetju leži v načinu kako poročamo o celotnem akordnem sporazumu Celo enostavno poročanje lahko ugodno vpliva na zaslužek in stroške pri opravljanju dela in bogati obstoječe evidenčne podatke, ki jih kasneje uporabljajo pri drugih akordnih sporazumih. Obstajajo pa določena švedska podjetja, ki še vedno dvomijo o koristnosti takega plačilnega sistema. Druga podjetja se zopet lahko pohvalijo z dobrimi ekonomskimi rezultati, ki jih akordni sistem daje. Mnogo podjetij pa je priznavalo ekonomsko pravilnost teh principov, vendar niso takoj našla organizacijskih in administrativnih poti, ki bi najbolj ustrezale njihovi praktični rabi. Z večjimi izkušnjami in povečanim znanjem pa je vedno več podjetij spoznavalo koristnost dobro razvitega akordnega sistema. Vsekakor je tudi v našem podjetju prešel način akordiranja različne faze, in to od individualnega po akordnem ceniku, do kolektivnega oddajanja del po fazah dela ali celo za kompleten objekt. Nevarnosti, ki spremljajo npr. individualno oddajanje dela v akord, pa se marsikdaj nismo znali izogniti in je prišlo do sumarno večjih izplačil, kot je bilo za opravitev tega dela sploh predvideno, Od individualnega akorda je pot vodila do kompleksnega akorda, ki j„e zajemal več faz dela, in tudi tu ni šlo brez težav. Dejstvo je, da današnja stopnja razvoja akordnega sistema ne zadovoljuje, ker akord sam ne stimulira delavca dovolj, da bi vzbudil njegov interes Vse kaže, da bo treba temu problemu posvetiti vse večjo pozornost, ker bo le z občutnejšim stimuliranjem mogoče gradbenega delavca zainteresirati, da bo posvetil vso svojo delovno sposobnost delu v sklopu podjetja, ne pa da išče dodatni pa sicer prepotrebni zaslužek v — »fušu«, Po »BVGGNADS INDUSTRIN« (Ing. V. B ) Pa pravijo, da ne gre Skladišče tovarne močnih krmil v Ljubljani ometavajo s turbosolom Ce ne hi šofer tovariš Dominik slučajno ustavil na gradbišču tovarne močnih krmil v Ljubljani, bi skromni graditelji tega objekta ostali neopazni. Tu so pod strokovnim vodstvom Janeza Dimnika in Antona Šudeja v začetku aprilu zasadili prve lopate in začeli kopati temelje za silose. Silose sestavlja 12 celic, v katerih bo prostora za 6000 ton žita. V silose je vgrajeno neka j čez 2000 m3 betona in železobetona. Zraven silosov gradijo še veliko skladišče. V skladišču so ravno ornetavali s »turbosolom,« ko sem stopil v veliko halo. Delo je šlo skupini zelo od rok. Tako so prejšnji dan v 7 urah ometali 280 m2 zidu. l orej 40 m2 na uro, kar ni tako slab rezultat. Nekateri naši strokovnjaki menijo, da se s turbosolom ne splača o-metavati. Kaj vi menite o tem, sem vprašal delovodjo tovariša 'šudeja. To že ne bo držalo, je dejal tovariš Šuda. Mislim obratno, storilnost bi se bolj povečala, če bi imeli specializirano skupino. ki hi se po potrebi premeščala z objekta na objekt. Ce je vse pripravljeno in organizirano, se delo s turbosolom nedvomno splača. Pripomniti moramo, da je bil delovodja Sada s sodelavci med prvimi, ki so uspešno upravljali s stroji za ometavanje že na stanovanjskih o-bjektih v Šiški. Kot posebno zanimivost gradnje bi omenil. da so strešne poveznike, ki so težki skoraj po 10 ton. montirali z avto-žerja-vom. Graditelji so bili zelo zadovoljni z delom in sposobnostmi našega prvega avto-žeriava. l^^p™*****! 77: V kooperaciji z gradbenim podjetjem Sava gradimo na Jesenicah novo hokejsko igrišče »GRADISOV VESTNIK« * Stran 7 Levo: Paketni model za stropne plošče v Novih Jaršah pred montažo — Desno: Megleni jesenski dnevi niso zavrli naših graditeljev na Ravnah. Vsi stolpiči bodo v določenem dnevnem roku pod streho Levo: Novi most čez Mežo pri kislkarni železarne na Ravnah ki ga gradi naša poslovna enota — Desno: Na objektu tovarne močnih krmil v Ljubljani, kjer gradimo silose za 6-000 ton žita Levo: Ob nedavni poplavi na Jesenicah je voda preplavila tudi naše naselje. Le hitri intervenciji delavcev se moramo zahvaliti, da škoda ni bila večja — Desno: Na Ravnah smo zgradili velik zaprt bazen. Prostora za nlavanje ;e dovolj vzročila nemalo SKibi m je za htevala rešitev številnih proble mov. Za vrtanje tunela so na francoski strani uporabljali znan vrtalni stroj, »Jumbo na tirnicah« ki so ga brezžično vodili na da ljavo in ki je imel nameščena vrtalna kladiva v štirih etažah ter je vrtal v skalo 4 m globoke luknje. V cel profil je bilo treba izvrtati 120x do 150 lukenj. 'Tine so se vžigale z električnimi vži galniki, Italijani pa so vrtali / vrtalnimi kladivi. Obe ekipi sta se srečali L4, avgusta 1962, r \z lika osi je znašala 13,5 cm! Ogtomna dela so bila potrebn.i da so zagotovili res dobro zrače nje tunela Na vsaki strani tunela so zgradili po eno črpalno posta jo, vsaka ima moč 3000 kilovatov. Črpalni postaji sta opremljeni ? dvema ventilatorjema, eder poti ska v tunel 600 m1 svežega zraka na sekundo, drugi posesu z< strup Ijeni zrak iz tunela. Zrak se do vaja in odvaja po tistem dem tunele*, ki je pod voziščno ploščo in katerega profil je le malo manjši uu tistega, ki sluzi za promet. To zračenje, ki je predstavljalo eno ud naj večjih tehničnih tež v, je bilo kalkuliiano za promet 450 vozil na uro. pri čemer količina ogljikovega monoksida ne . sme prekoračiti 1/10 000. Med vožnjo sva se hotela prepričati o kvaliteti zraka in morala sva ug o-viti, da je zrak čist in da prezračevalne naprave delajo ilično. Slab zrak pa je močno čutiti nekoliko nižje od vstopa oziroma izstopa iz tunela, posebno v brezvetrju Skupni stroški za gradnjo so znašali okrog. 310 milijonov fran -*v ali če upoštevamo sedanji tečaj dinarja 7? ooo * )00 din (se-deminsedemdesei milijard dinarjev) ali 6.600 000 din za lm tunela. To veliko delo sta financirali Francija in Italija, manjši d lež je prispevala tudi Ženeva. Na francoski strani je bilo zaposlenih 300 delavcev in je bilo opravljer h približno 5 milijonov delovnih ur. (Piše inž Milivoj Šircelj) (Se nadaljuje) Ko so letošnje poletje odprli promet skozi tunel pod Mont Blan-com, sva z ženo tudi trdno določila pot, po kateri naj bi letos potovala do Sredozemskega morja. Po dolgotrajnem deževju je končno le kazalo, da bo vreme nekoliko ugodnejše in prvi dan poti po severni italijanski nižini je bilo vreme sončno in toplo, kot da ni tu še pred nekaj dnevi močno deževalo, tako kot pri nas. Posledice poplav so bile posebno vidne v Latisani, kjer prekorači cesta proti Benetkam Tagliamen-to. Prehod skozi mesto ni bil mogoč, ker so bile vse ulice še pod vodo in blatom, ki ga je pustila narasla reka, voziti je bilo treba po obvozih, ki so bili za silo urejeni okrog mesta. Na vinogradih in na koruzi je bilo videti, da je voda segala višje, kot sta zrasli trta in koruza. Narasli Tagliamento je moral nekje odplaviti tudi večje količine nafte, ker so bili vsi nasadi na vrhu z njo prekriti približno 1 m na visoko. Zdi se mi, da je Milano v treh letih, kar ga nisem videl, spet zrasel. Okrog mesta grade vrsto tovarn in polno stolpnic. Veliki napisi na poti med Bergamom in Milanom pa povejo, da gradijo novo mesto-satelit, ki se bo imenovalo Zingonini. Tokrat nama v Milanu tudi ni bilo treba na poti proti Turinu zapustiti avtomobilske ceste: oba dela avtomobilske ceste, ki sta bila v Milanu prekinjena, sta zdaj spojena in urejeni so priključki v križanjih v različnih nivoji!)>- za kar so zgradili tudi štiri ^ jeklene, polnosten-ske mostove. Promet v okolici tega mesta je res velik in so zato dvostezno avtomobilsko cesto s pasom za parkiranje preuredili v tristezno cesto. Pri Santhia je odcep prdti predoru Mont Blanc. Ta cest A je do Monte razmeroma ozka fn Vijugasta ter zdaj zelo* prometna? Dolina Aosta ob reki Dora Baltea je posajena z vinogradi, popotnik ima vtis, da je vsaka ped zemlje obdelana. Razumljivo je zato, da je bilo povsod naprodaj sadje: breskve po 250 lir, grozdje po 150 do 250 lir. Ko se dolina zoži, zamenjajo vinograde nasadi jabolk in hrušk, vsa naselja pa kažejo na to, da je tu močno razvit turizem. Od Monta naprej do vhoda v predor je zgrajena nova ca 10 m široka cesta, ki omogoči hitro in udobno vožnjo. Obmejne formalnosti za obe državi urediš na itali- V tunelu je za vsako smer eno vozišče, široko 3,5 m, ob vsaki strani pa je še 0,80 m širok hodnik. Višina tunela nad voziščem je 4,50 m. Naj višja točko tunela je na meji med obema državama in pada proti začetku oziroma koncu tunela s padcem 1,8 oziroma 2,4 °/o na francoski strani in 2,50% na italijanski strani, tako 1000 l/sekundo, že kar cela reka Ta voda je izvirala iz ledenikov in je močno spremenila običajno temperaturo hribine v tunelu, ki se je znižala od običajnih 38° do 40' C na 12" C. Dela pri gradnji tunela so se začela v januarju 1959 na italijanski strani in v maju istega leta na francoski strani. Napredek pri janski strani tik pred tunelom. Nato je treba plačati le še pristojbino za prevoz skozi tunel, ki znaša za mala vozila 18 frankov oziroma 2000 lir. Vozila vodi v tunelu radar. Radarske naprave so nameščene enakomerno po tunelu. Vseh je petdeset. Te upravljajo semafore in kažejo vozniku hitrost, s katero naj vozi po tunelu. Registrirajo pa tudi eventualni prekršek, npr prehitevanje v tunelu. Vožnja skozi ta, 11.600 m dolg tunel traja 10 do 12 minut. Alpe, ki tvorijo mejo med Francijo in Italijo, so v prometnem oziru vedno predstavljale težak problem. Vsi prelazi so višji kot 2000 m, pozimi pa še neprevozni Prevoz motornih vozil z vlaki je sicer te težave olajšal, ni jih pa popolnoma odstranil. Na železniških postajah zgubiš mnogo časa, ko čakaš na odhod vlaka, pa tudi prevoz z železnico je precej dražji. Tako stane npr. prevoz majhnega vozila skozi tunel Mont Ceniš 30 frankov, kar je za 12 fran kov več, kot je pristojbina za tunel Morit Blanc. Pomen tunela pod Mont Blancom pove tudi tale podatek: čez alpski prelaz je treba napraviti 60 km poti po ozki cesti z mnogimi serpentinami. Iz tega rezultirajoč prihranek na času je posebno dragocen pri prevozu blaga s tovornjaki. .. da je vstop v tunel na ital.janski strani na nadmorski višini 1381 m. na francoski strani pa na 1274 m V tunelu so zgrajeni naizme nično na vsakih 300 m parkirni prostori, ki so dolgi 30 m in široki 3,15 m. Vsak tak parkirn* prostor je opremljen s telefonom in z gasilnim aparatom. Ker je ves tunel osvetljen z dvema vrstama fluorescenčnih svetilk, ki dajejo tako močno svetlobo, kot je dnevna, so seveda eventualna popravila vozil v teh parkirnih prostorih mogoča brez vsakršnih težav in tudi med vožnjo po turrlu ni treba voziti z lučmi. Pri gradnji tunela so graditelji naleteli na ogromne težave. Na dolžini 2200 m je nad tunelom višina hribine od 2000 do 2500 m. Pot tunela gre ravno pod Aly 'le du Midi, katerega vrh je 3842 m nad morjem. Pretežni del hribine, skozi katero je zgrajen tunel, je granit. Zaradi velikih pritiskov je odstreljeni granit tako krhek, da si ga lahko zdrobil z roko. posamezni deli skale pa so potem, ko so bili osvobojeni strašnega pritiska, eksplodirali kot bomba. Razumljivo je, da je zaradi takih pogojev ves tunel obložen z betonom. Na italijanski strani je delo oviral še velik dotok vode, en tak izVir vode je imel celo 700 litrov na sekundo, skupno pa je odtekalo iz tunela vode za vrtanju tunela je bil 150 metro\ na mesec oziroma 5 metrov na dan. Prilagoditev hribine, ki je bil<-tisočletja izpostavljena iz: črnemu pritisku gorskih mas, novim ra v notežnim pogoj -m je francoskim in italijanskim gi aditeljem po