Slovenci in narodna ravnopravnost. (Izviren dopis iz Dunaja). Državni proračun za leto 1880 še zdaj ni dodelan, ker se o vsaki številki v dotičnem odboru, ki šteje 36 poslancev, temeljito in včasi po nepotrebi obširno obravnava. Gre pa tudi za velike svote, za več ko 400 milijonov gold. letnih stroškov in nij tedaj 6uda, da odbor skuša tu pa tam kaj pribraniti, da bi ne bilo treba novib bremen ljudstvu nalagati. Tukaj pa ue6em govoriti o vaeh teb stvareb, ki so dozdaj bile obravnane, ampak samo o nekih predlogih, kateri se tičejo nas Slovencev in našib narodnih pravic. Ko je namreS se sklepalo o stroskih za u6no ministerstvo in aolstvo, ki znaaajo že 20 milijonov goldinarjev, oglaaali ao se Cebi in Slovenci in se pritoževali, da morajo sicer kakor Nemci pla6ati za srednje in višje sole, da pa zlasti Slovenci niti ene srednje šole, latinske ali realke, nimajo, na katerej bi se podučevalo v slovenskem jeziku. Naa poalanec g. dr. Vošnjak je dokazal, kaka velika krivica se nam Slovencem godi, da so vse srednje šole na slovenskih tleb, kakor v Mariboru, Celji, Ptuji, Ljubljani. Gorici, Celovei itd. že s prvim letoui čisto nemške. S tem se mnogo piidnim iu ukaželjnim kmečkim sinovom potz^pira v višje šole, ker pridejo iz ljudske šole brez potrebuega znanja nemškega jezika, Ijudske šole pa nikjer ue morejo drugače osnovane biti, kakor ua podlagi materiuega jezika. Siednje šole, gimnazije iu realke, tedaj najvec služijo le meščanom in uraduiškini otrokoiu, kmetsko ljudstvo, iz čegar davkov se tudi vzdržujejo, pa imajo premalo dobička od njili. Na srednjih aolah bi se moialo saj v prvih nižjib letib čisto slovenski podučevati in še le v višib letih toliko nemški, da se učenci popoluem uaufe nemškega jezika. Dr. Vošnjak nasvetuje: Vlada se pozivlje, da se v vseb slovenskib deželab na srednjib aolab za učence 8lovenskenarodnosti v slovenskemjeziku podu6uje, v kolikor je že priprav- nibknjigza takipodnk. Stremajer, ki je pri tej seji še bil kot učni minister navzoč, temu nasvetu nij hotel pritrditi, ker srednje šole bi ne smele dvojezične biti. Tudi nemški poalanci so nasprotovali, češ, da bi potem nemški sinovi na slovenskih gimnazijab se morali slovenski u6iti. (To bi bilo njim le na prid, ako kedaj kočejo mej Slovenci svoj kruh služiti.) Di-. Vošnjak je zavrnil vse ugovoie in djal, da miuister Stremajer le iz znanega starega sovraštva do vsega Slovanskega ne6e Slovencetn nobene slovenske aole privoliti. Kam pa pridemo v Avstriji, 6e se bo ae zanaprej tako krivi6no ravnalo proti Slovanom, katerib je vendar večina prebivalstva v našem cesarstvn? Že zdaj je 12OOsiovenskih ucencev na gori navedenih gimnazijah, katerib atevilo 86 bo še jako pomnožilo, ako se slovenski jezik za u6nega uvede. Dr. Vošnjakov nasvet je bil potem potijen od ve6ine odsekove, to je od Čebov, Polja-, kov in konservativnib Nemcev, liberalci so pa se ve da proti glasovali. V pribodnji seji ravno tega odseka so se obravnavala učiteljišča (Lebrerbildungs Anstalten). Ttidi pri teb se je oglasil naš poslanec g. dr. Voanjak in se pritožil, da na uciteljiščih v M a ri b o r u, v L i u b 1 j ani in v C e 1 o vjci se bodoči učitelji le v nemškem jeziku podučujejo. To je neuaravno in na kvar ljudskemtt aolstvu. Iz teb učiteljišc pridej« učitelji za slovenske Ijudske šole in pri taki ndgoji ni i?e čuditi, da mnogi nimajo prave ljubezni do avojega naroda, ker še jezika temeljito ne znajo. Vadnica v Ljubljani je nemška in na tej se morajo vaditi učenci, ti bodo potlej podučevali v čisto slovenskih ljudskih šolah. Tudi na mariborski vadnici se več nemščine ko alovenščine goji. Vladni zastopnik in minister Stremajer sta se, kar se je dalo, izgovarjala in trdila, da na mariborskem učiteljišči se nekaj predmetov tudi v slovenskem jeziku uči, v Ljubljani pa še ve6.  Dr. Vošnjak: To nij resnično, na mariborskem učiteljišči je ravuatelj in ve6ina učiteljev uemške narodnosti, ti še slovenaki ne znajo. Stremajerju se je pri tem primerilo, da je trdil, da v Mariboru mora vadnica nemJika biti, ker še tarn slovenskib otrok nij za slovensko vadnico. Nemški poslanec Herbst pa je djal, da Celovec in vsa okolica, to so neuiški kraji, kako se morajo tam slovenski otroci za slovensko vadnico dobiti? Dr. Vošnjak je obenia gospodoma razjasnil, da je mariborska in celovska okolica slovenska, čemur se je Herbst jako začudil in mrmral proti svojemu sosedu, koroškemu |;oslancu Ritterju: ,,Davon habe icb nie etwas gebort" (t. j. o tem nisem nikoli ničesar čul). In ta mož je bil že enkrat avstiijski minister iu bi kot taki se vendar moral podučiti o narodnih razmerab cesarstva. Po daljšem besedovanji je odsek zopet z večino glasov pritrdil nasvetu dr. Vošnjaka, da naj vlada na učiteljiščib v Mariboru in Ljubljani slovenski jezik uvede kot učni jezik. Vlada ima tedaj zdaj ukaz, kako ravnati na srednjih šolab in učiteljiščih, da se tudi nam Slovencem daje, kar nam gie. Ker je minister Stremajer odstavljen od cesarja in na njegovo mesto gosp. baron Kourad, bivši kranjski predsednik, imenovan za uaučnega ministra, upami), da bodo prišli dnevi pravičnosti za nas Sloveuce, ki sc že totiko let moramo boriti za svoje pravice in braniti svoj narod, da vsled potujčevanja ne postanemo blapci in robovi tujega uaroda.