r - GeoSrafi Ja III B 21 GEOGR. OBZORNIK /1989 1 91 49098900606,3/4 IORNIK z I jr Ixtnik XXXVI / 49098900606,3/4 KAZALO O Metka Špes: Navodila za geografsko raziskovalno delo mladih 3 Nekaj osnovnih navodil za sestavo naloge 3 (X1arjan Bat, Frane Lovrcnčak: Nekaj navodil za proučevanje zve/, med pokrajino- tvornimi elementi in določanje pokrajinsko-ekoloških enot 5 f \/lianko Pele: Dostopnost dnevnih migrantov do delovnih mest v podeželskih naseljih 74 •4- ^o Piry: Vpliv industrijskega obrala na dnevno migracijo delovne sile 76 v^Cnton Gosar: Migracije na začasno delo v tujino 77 ^fCietka Špcs: Socialno-geografska proučevanja naselij 79 ■4 \/f£ibijana Mihove: Kaj nam lahko danes povedo stari zemljevidi? 81 GEOGRAFSKI OBZORNIK YU ISSN (K) 16-7274 časopis za geografsko v/gojo in izobraževanje Leto IM«S9, letnik 36, številka 3/4. Izhaja štirikrat letno. Izdaja Zveza geografskih društev Slovenije, Komisija za geografsko vzgojo in izobraževanje, Ljubljana. Aškerčeva 12. Izdajateljski svet: dr. Borut Belec, mag. Slavko Brinovec, dr Matjaž Jeršič, dr. Jurij Kunaver, dr. Drago Meze, dr. Vladimir Klemenčič, dr. Mirko Pak, Franc Pisanec, dr. Darko Radinja, Stane Vizjak, dr. Igor Vrišer. Jože Žumer. Uredniški odbor: dr. Bo/o Kcrt. mag. Marija Košak, dr. Franc Lovrcnčak. Čila Marjetic. mag. Metka Š/k\s. Maja Umek. Glavni in odgovorni urednik: mag. Slavko Brinovec. TehniCni urednik: mag. Milan Orožen Adamič. Upravnik: mag. Drago Perko. DTP : Milojka Žalik Huzjan. Tisk: Povite Naklada: 1000 izvodov. GO izhaja s finančno pomočjo Izobraževalne skupnosti Slovenije. Za vsebino in jezik prispevkov odgovarjajo avtorji. Žiro račun: 50100-678-44109 To Številko je pripravila mag. Metka Špes Geografski obzornik je bil v celoti urejen in pripravljen za tisk z namiznim založništvom na računalniku ATARI ST. s programom STEVE Primoža Jakopina Po mnenju Republiškega komiteja za informacije spada glasilo med izdelke i/. 7. točke prvega odstavka 38. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 7 NAVODILA ZA GEOGRAFSKO RAZISKOVALNO DELO MLADIH Metka Špcs* V tokratni številki Geografskega obzornika objavljamo zajetno število napotkov oziroma navodil za geografski) raziskovalno delo. Namenjena so predvsem mladim raziskovalcem, ki delajo prve radovedne korake v svet znanosti pa tudi njihovim mentorjem, ki jim večkrat zmanjka idej, hrabrosti in tudi volje, da bi mlade usmerjali k samostojnemu razmišljanju in raziskovanju, v to koristno in prijetno, a zahtevno dejavnost, ki je le posredno vezana na obvezne šolske programe. Navodila bodo s pridom uporabljali dijaki, ki se želijo s svojimi raziskavami odzvati na vsakoletne razpise gibanja "Znanost mladini" oziroma na podobna občinska in regijska srečanja, koristila pa bodo verjetno tudi mentorjem geografskih krožkov oziroma ostalih šolskih aktivnosti. Večji del predlogov je sestavljenih tako. da bo mladim in mentorjem nudil le osnovno oporo pri raziskovalnem delu in upamo, da s tem ne bomo omejevali inovativnih, samostojnih, samosvojih raziskav, s katerimi so se že doslej mladi večkrat izkazali. Dosedanje izkušnje so pokazale, da so mladi raziskovalci najuspešnejši pri proučevanju domačega kraja oziroma pokrajine, zalo tudi s pričujočimi navodili vzpodbujamo prav tovrstne raziskave. Navodila za raziskovalno delo so pripravili sodelavci Inštituta za geografijo Univerze, Geografskega inštituta Antona Malika, Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, ki so poleg lega tudi pripravljeni pomagati z dodatnimi napotki in pojasnili. Upamo, da bodo pripravljena navodila vzpodbudila veliko mentorjev in mladih, da bodo začeli malo drugače spoznavati svoje okolje in razmišljati o pojavih in se morda le odločili za samostojno raziskavo. Vendar pa naj to ne bo le privilelgij odličnjakov in "malih genijev", svoje okolje in pojave v njem znajo prav dobro opazovali tudi "povprečni učenci", zgodnje privajanje na samostojno delo, razmišljanje in inovativnost pa ho koristila vsem, ne le potencialnim znanstvenikom. Uporabnike navodil pa ludi pozivamo, da nam sporočijo, kakšna je njihova uporabna vrednost, morebitne pripombe in želje in če bi kazalo ludi v bodoče na tak način pomagati mladim raziskovalcem. NEKAJ OSNOVNIH NAVODIL ZA SESTAVO NALOGE TEHNIČNA OZIROMA OBLIKOVNA STRAN NALOG Prva stran nalog naj obvezno vsebuje naslednje podatke: * mag., Inštitut za geografijo Univerze v I jubljani, Trg francoske rcvolucijc 7,1 jubljana. Naslov naloge Ime in priimek avtorja ali avtorjev ter razred Šola (kraj in uradni naziv) Kraj in dal um sestave naloge Ime in priimek mentorja 3 Na drugi strani naloge naj bodo podatki, kaj naloga obsega: 1. Obseg teksta (Število strani) 2. Število in vrsta prilog, npr. 20 anket, 17 fotografij itd. 3. Posebej naj bo označeno, če je naloga v več mapah oziroma če so npr. nalogi priložene karte v rolah ipd. Na tretji strani naj bo kazalo vsebine z označenimi stranmi. • Naloga mora imeti strani paginirane. Če so risbe in druge ilustracije med tekstom, naj bodo tudi le paginirane enako kol tekst, torej nc z lastno paginacijo ali celo z rimskimi številkami oziroma črkami. • Čc pa so risbe in druge ilustracije same zase, torej kot priloge, naj imajo lastno paginacijo s seznamom na prvi strani. VSEBINSKA STRAN NALOGE 1. V prvem poglavju naj bo prikazan namen oziroma cilj, ki si ga je raziskava zastavila (zadošča odstavek ali polovica strani) 2. V drugem poglavju naj hodo prikazani načini, s katerim se skuša cilj naloge doseči. Gre za krajši prikaz metod (npr. na osnovi literature, statističnega gradiva, anketiranja, terenskega dela sploh, na osnovi že sestavljenih navodil, z metodo primerjave itd.). 3. Naloga naj ima zaključek oziroma pov- zetek glavnih rezultatov, ki jih je dosegla. Najboljši je strnjeni prikaz po točkah. V zaključku naj bo povedano, katera vprašanja so ostala še odprta. 4. Naloga naj bo jezikovno neoporečna. 5. Naloga mora dokazti obvladanje osnovne tehnike raziskovalnega dela - to jc ustrezno citiranje virov, kritična obravnava podatkov, opredelitev odprtih vprašanj, izvajanja brez protislovij ipd. V nalogi mora biti predvsem jasno, kaj je ov/eto od drugod in kaj je lastni prispevek avtorjev. V tem so še vedno metodološke pomanjkljivosti marsikatere naloge. 6. Na koncu teksta je obvezen seznam virov, in sicer posebej a) objavljenih (tiskanih), b) neobjavljenih (različnih elaboratov), c) podatkov ustanov, posameznikov itd. d) med vire spada seveda tudi kartografsko in drugo gradivo. Seznam literature mora obsegali ime in priimek avtorja, naslov dela, naslov knjige ali revije, kjer je delo objavljeno, številka in letnica izdaje in po možnosti ludi strani, odkoder so neposredno povzeli podatki. 7. V nalogi naj bo ustrezno razmerje med: a) tekstom (lo jc prikazom in obravnavo podatkov), b) gradivom (statistični, anketni in drugi podatki) ter c) kartografskimi in drugimi prilogami. 4 NEKAJ NAVODIL ZA PROUČEVANJE ZVEZ MED POKRAJINOTVORNIMI ELEMENTI IN DOLOČANJE POKRAJINSKO-EKOLOŠKIH ENOT Marjan Bat*, Franc Lovrcnčak** Navodila za določanje pokrajinsko-ekolo-Skih enot (PEE) so namenjena dijakom srednjih Sol. Naloge naj se lotijo tisti, ki jim opazovanje okolice (pokrajine) ni dolgočasno in so si svoja opažanja na terenu pripravljeni ludi zabeležiti. Določanje PEE temelji na podrobnejšem poznavanju pokrajinotvornih elementov (reliefa, kamninske osnove, prsii, vode, rabe tal, naselij itd.) in povezav med njimi (npr. odnos med reliefom in razporeditvijo naselij). V teh navodilih bomo opozorili le na nekatere. Značaj pokrajine in interes prouče-valca naj odločijo, katerim je potrebno posvetiti več pozornosti. Slovenija je v pokrajinskem pogledu zelo raznolika. Na to njeno lastnost se, kljub površnemu poznavanju, pogosto sklicujemo in smo nanjo upravičeno ponosni. Vtis o tej pestrosti si lahko ustvarimo s kateregakoli raz-gledišča na katerem koli koncu Slovenije. Pred nami je mozaik, ki ga sestavljajo različne, po obsegu običajno skromne PEE (prodne terase s polji, travniki in naselji; poplavne ravnice z logom; gozdnate kraške planote; hribovja in gričevja z naselji na slemenih in policah itd.). Meje med njimi so bolj ali manj očitne. Seveda poznamo tudi pokrajine, ki so, vsaj na pogled, veliko bolj enolične. Sestavljajo jih PEE, ki se med seboj komajda razlikujejo ali pa so zelo obsežne. Predstavljajte si. da ste sredi Sibirske tajge. Takšnega pogleda pri nas gotovo ne *, **, mag., dr., oba z Odelka za geografijo Univerze U. Kardelja v Ljubljani, Aškerčeva 12.1 juhljana. boste doživeli. Pri natančnejšem proučevanju in upoštevanju večih pokrajinotvornih prvin, pa se tudi takšna enoličnost izkaže za navidezno. Meje PEE torej niso nekaj trdnega. Njihov potek je odvisen od pokrajinotvornih elementov, na osnovi katerih oblikujemo kriterije za omejevanje. Osnovne poteze pokrajinsko-ekoloških enot določajo prirodni dejavniki (kamninska osnova, relief, podnebje, vode, prst, rastje). Z njimi so v veliki meri pogojeni družbeni dejavniki. Za podobo pokrajine so nekje pomembnejši prvi, drugje drugi. Kombinacija obojih pa daje vsaki PEE nekaj svojskega. Individualnost PEE se očitno pokaže v takšni ali drugačni rabi tal - v razporeditvi zemljiških kategorij in v razmerjih med njimi; v razporeditvi, obliki, velikosti naselij; v razporeditvi infrastrukturah objektov (ceste, železnice, daljnovodi) itd. NaS namen je torej območje proučevanja razčlenili na manjše, z vidika izbranih pokrajinotvornih elementov in zvez med njimi, bolj homogene pokrajinske enote, ki se ločijo od sosedstva. Pot do zastavljenega cilja bo vodila preko različnih delovnih faz: 1. izbira območja proučevanja. Območje proučevanja naj meri vsaj nekaj krrr, lahko pa ludi več 10 km2. To je lahko ozemlje krajevne skupnosti, katastrske občine, občine. Upravne enote se ne ujemajo s PEE, so pa natančno omejene. Zanje lahko dobite ludi podatke, ki jih zbira statistična služba. Meje območja lahko določite tudi sami. V tem primeru boste imeli pri zbiranju podatkov več težav. Ob manjšem obsegu bo proučevanje lahko bolj pod robno. 2. zbiranja literature. Pri tej fazi naj vam z nasveti pomaga mentor. Osnovne sezname literature dobite tudi v nekaterih geografskih učbenikih (Gams: Geografske značilnosti Slovenije, Vrišer: Uvod v geografijo). Največ literature hranijo v knjižnici oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti. Kolikor je mogoče, si lahko pomagale ludi z elaborati, ki jih hranijo delovne organizacije, katerih dejavnosti so vezane na pokrajino (kmetijske zadruge, vodne skupnosti, gozdno gospodarske enote itd.). 3. zbiranja kartografskega gradiva. Potrebujete splošne topografske in posebne, tematske karte. Nobena karta ni odveč, če jo le uspete dobiti. Naj jih naštejem le nekaj: pregledna občinska karta z vrisanimi mejami občine, krajevnih skupnosti in katastrskih občin; topografska karta v merilu 1:25(XX) (relief, gozdne in kmetijske površine, hidrografska mreža, kilometrska mreža); osnovne državne karte in pregledni katastrski načrti v merilu 1:5000 in 1(XXX) (zelo natančno prikazan relief, različni objekti, parcelne meje itd.). Večino teh kart boste dobili na občinski geodetski upravi. Postopek je lahko zamuden, ker so za natančnejše karte potrebna posebna dovoljenja. Od tematskih kart si je potrebno priskrbeli vsaj Osnovno geološko karto v merilu 1:100000 (nekatere šole jih imajo, lahko pa si podatke z njih prerišete v knjižnici oddelka za geografijo). Nekaj je tudi kart o prsteh (glej |X)glavje Podatki o prsteh) in vegetaciji. 4. izbira kartografske osnove za izdelavo rokopisnih kart in prikazovanja rezultatov ter risanje kart. Za nadaljevanje dela je koristno, da podatke o pokrajinotvornih prvinah, ki jih obravnavate, prikažete na rokopisnih kartah enakega merila. (Kolikor se dela lotite z računalnikom in hranile podatke na disku ali traku, to ni nujno potrebno). Merilo bo odvisno od velikosti obravnavanega območja. To pa pomeni, da bo potrebno prerisane tematske karte povečati ali pomanjšati. Delo si olajšajte s prosojnim (paus) papirjem in fotokopiranjem. 5. terenski ogledi namenjeni zbiranju, preverjanju in dopolnjevanju podatkov in spoznanj. Na terenu si ustvarite osnovno predstavo o pokrajinsko-ekološki sestavi območja. Poskušajte ugotoviti, kakšne so v okviru posameznih enot zveze med pokrajinotvornimi prvinami (npr.: na kakšnih reliefnih oblikah se pojavljajo njive, kje raste gozd itd.) in si opažanja zapišite. Na terenu lahko preverile spoznanja, ki ste si jih ustvarili na osnovi literature in kartografskega gradiva. Nekatera spoznanja lahko dokumentirate in ponazorite z različnimi vzorci (kamnin, prsii) in fotografijami, nekaterih podatkov pa brez terenskega dela ne morete zbrati (npr. podatki o rabi tal). 6. planimetriranje (določanje površin) na rokopisnih kartah. Določanje površin je potrebno za bolj poglobljeno poznavanje strukture proučevane pokrajine in njenih PEE. Določate lahko površine, ki jih zavzemajo različne kamnine, lipi prsti, rastja, zemljiške kategorije ild. Podalki o površinah osvetlijo ludi zveze med pokrajinotvornimi prvinami. Pri pojasnjevanju zveze med višino in rabo tal si lahko pomagate s podalki o površinah zemljiških kategorij v posameznih višinskih pasovih itd. Ker je planimeter težko dobiti in je določanje površin z njim dokaj zamudno, si lahko pri ocenjevanju pomagate z milimetrskim papirjem. Kolikor delate z računalnikom in imate podatke o pokrajinotvornih prvinah organizirane v mrežnem sistemu (vsaka celica mrežnega sistema predstavlja določen del pokrajine in je označena s podatki o pokrajinotvornih prvinah), si delo bistveno olajšale. Seveda potrebujete ustrezen program. 7. predstavitev pokrajinotvornih prvin (analiza pokrajine) in zvez med njimi. Na osnovi posameznih pokrajinotvornih prvin,ali kombinacij med njimi (dobimo jih s prekriva- njem rokopisnih kart na prosojnem papirju, računalnik nam lahko označi celice, ki zadostijo postavljenim pogojem), omejite PEE. Predstaviti morale njihove značilnosti, na osnovi katerih se ločijo od sosedstva. Poskušajte tudi pojasniti, kakšne so v njihovem okviru zveze nicd pokrajinolvornimi prvinami. Rezultate je potrebno predstaviti s tekstom, podatki (tabele), grafikoni in kartami. Delovne faze si ne sledijo nujno tako, kot so zgoraj naštete, ampak se običajno medsebojno prepletajo. Zastavljene cilje bo laže doseči, kolikor se bo dela lotila skupina dijakov, ki si bodo pri reševanju problemov pomagali. Idej pri timskem delu nc bo zmanjkalo. Gotovo pa brez mentorjeve pomoči nc bo šlo. Že je bilo omenjeno, da si pri delu lahko pomagate z računalnikom. Uporaben je za vnos in hranjenje podatkov o pokrajinotvornih prvinah. Z mrežo razdelite obravnavano pokrajino na kvadrate (površina enega naj mo med 1 ha in 1 km2) in vsakega označite s podatki o pokrajinotvornih elementih. Podatki za vsako celico morajo biti hranjeni tako, da je njihov položaj v obravnavanem območju znan (podatki morajo biti prostorsko določeni). To lahko dosežete tako, da vsaki celici pripišete zaporedno številko. Lahko pa bazo podatkov organizirate kot mrežo, v kateri je vsaka celica določena s svojim položajem. Seveda potrebujete v tem primeru za vsako pokrajinolvorno prvino posebno bazo podatkov. Vnašanje podatkov je precej dolgočasno opravilo, ki pa je v nadaljevanju bogato poplačano. Prihrani vam precej časa. ki bi ga sicer porabili za pla-nimeiriranje, lotite pa se lahko tudi zelo zahtevnih statističnih obdelav. Vedeti pa je ire-ba, da ob slabih podatkih še tako zahtevne obdelave nič nc veljajo. Računalnik vam lahko koristi tudi pri risanju kart in grafikonov in na ta način olajša predstavitev rezultatov vašega dela. Preden pa se lotite dela morate zbrati informacije o obstoječih pro- gramih (nekaj je bilo o tem napisanega tudi v prejšnjem Obzorniku). Sedaj pa še o podatkih za nekatere pokrajino-tvorne prvine: 1. Kamninska osnova. Na geoloških kartah jc prikazan obseg kronostratigrafskih enot. V njihovem okviru pa so lahko zastopane različne kamnine. Zato jc koristno preveriti na terenu, če morda na vašem obmnočju katera od njih le ne prevladuje. Pri prepoznavanju vzorcev kamnin naj pomaga mentor. Starost kamnin za določanje PEE nima tolikšnega pomena. Poenostavljena legenda naj obsega naslednje kategorije: 1. trše karbonatne kamnine (apnenec, dolomit); 2. mehke karbonatne kamnine (npr.lapor, apneni peščenjak); 3. trše silikatne kamnine (npr. kremenov peščenjak in konglomerat, magmatske kamnine); 4. mehke silikatne kamnine (skrilavci, tufi, mcljcvci, glinovei); 5. karbonatni prod in pesek; 6. silikatni prod in pesek; 7. ilovice in gline; S. pobočni grušč. Pri oblikovanju legende za rokopisno geološko karlo si pomagajte tudi s Tolmačem, ki ga ima vsaka Osnovna geološka karta. 2. Relief. Predstavili ga bomo s karto višinskih pasov in karto nagnjenosti površja. Karta višinskih pasov naj prikazuje naslednje enote: 1. 0-199 m, 4. 600 - 999 m, 2. 200 - 399 m. 5. 1000 - 1599 m, 3. 400 - 599 m, 6. nad 1600 m. Meje razredov lahko prilagodite obravnavanemu območju, vandar tako, da jih bo mogoče združiti v zgoraj navedene (npr. od 150 - 199 m. ne pa od 150 - 249 m). Karto naklonov naredite tako, da na kopiji topografske karte s svinčnikom omejite plo- 7 skve, ki imajo približno enak razmak med plastnieami (enakomeren naklon). S pomočjo nagibnega merila (ali pa z izračunom s komo funkcijo Ig) pripišite vsaki ploskvi naklon in jo uvrstite v naklonske razrede, ki so navedeni v tabeli: 1. 0 - 6°, 4. 21 - 32°, 2. 7-12°, 5. nad 32°. 3. 13 - 20°, Kolikor ste vešči dela /. računalnikom in sle obravnavano ozemlje razdelili na celice, lahko za vsako celico izračunate povprečno višino, povprečni naklon in azimut povprečnega naklona. Prej morate s topografske karte (1:5000 ali 1:10000) odčitati nadmorske višine oglišč. Kolikor ozemlje ni preobsežno in celice ne prevelike, je to pot do kvalitetnih rezultatov. Vrednosii se računajo po navedenih obrazcih: a) povprečna višina celice: p=(a+b+c+d)/4; v metrih, b) koeficienta regresijske ravnine: a=(-a+b-c+d)/2d, b=(-a-b+c+d)/2d (a,b,c,d so podatki o nadmorskih višinah oglišč. d je dolžina stranice kvadrata), .c .d .a .b c) povprečen nagib celice: N=100*sqrt(a2+b2); v %, d) azimut povprečnega nagiba : A a < 0,za vsak b; A = 1/2 pi - are tg b/a; a > 0,za vsak b; A = 3/2 pi - are Ig b/a; a = 0 in b < 0; A = 0 a = 0 in b > 0; A = pi 3. Podalki o prsteh. Za proučevanje prsti bo potrebno več terenskega dela. Predhodno si na osnovi pedoloških kart (kolikor so na voljo) ustvarimo predstavo o tipih prsti v proučevani pokrajini. Oglejmo si tudi podatke o rastju (npr.: o gozdnih združbah),ki je neločljivo povezano s prstjo. Podatke o prsteh in rastju bomo dobili na Gozdno gospodarski enoti ali na sedežu kmetijske zadruge. Pri terenskem delu rabimo: karte, lopato, lopatico, tračno merilo, reage-nčni papir za merjenje reakcije prsti, stekleno posodico za pripravo vzorca, ko določamo reakcijo, steklenico z. destilirano vodo, steklenico s solno kislino (1:3), polivinilne vrečke za vzorce prsti in zvezek s trdimi platnicami za terenske zapiske. MHSTA ZA OGLED PROFILA PRSTI Profile prsti izberemo na različnih reliefnih oblikah (na slemenu, na prisojnem ali osojnem pobočju, na dnu doline, na višji terasi, v vrtači itd.) na različni kameninski osnovi (karbona-ini, nekarbonaini), na suhem in vlažnem mestu itd. Torej vedno v kombinaciji z drugimi prirodnimi dejavniki, s pomočjo katerih bomo izločili PEE. Vpogled v profil prsti bomo dobili povsod, kjer je izkopana kakšna jama (na robu gramoznice, glinokopa, kamnoloma, izkopa za hišo, ob useku kolovozov ild.). Pazili moramo, da je profil čimbolj naraven. Nc sme biti odstranjen zgornji horizont prsti. Profil najprej očistimo z lopatico, da dobimo sveže horizonte in nato se lotimo njihovega opisa. OPIS PROFILA PRSTI a) s tračnim merilom izmerimo debelino celega profila od vrha do matične osnove. b) po možnosti izmerimo še debelino posameznih horizontov, ki se često dobro ločijo po barvi in jih označimo z dogovorjenimi simboli (A,A/C, (B), B itd.). Merimo vedno od vrha profila, kjer je 0 cm, navzdol proti matični osnovi. Zelo koristno je, da si rišemo skice profilov in vanje vnesemo podatke o merjenju in oznake horizontov. c) določimo barvo pozameznim horizontom. č) na terenu določamo tudi reakcijo prsti. da dobimo orientacijski podatek o tej lastnosti prsti. Vzamemo grudico prsti, jo damo v stekleno posodico in prelijemo z destilirano vodo. Pomešamo, da se prst v vodi "razstopi". V to rastopino pomočimo reagenčni papir in na priloženi barvni skali odčitamo vrednost pH. d) določanje karbonatov v prsti: tudi s tem podatkom v grobem ocenimo ali je prst karbonatna ali ne. Tako bomo lažje iskali zveze med matično kamenino, prstjo, rastjem, izrabo tal itd. Npr. na silikatnih kamninah se bodo razvile nekarbonatne prsti (z malo ali brez CaCo3), zato bo na njih rastla kisloljubna vegetacija in gojenje kulturnih rastlin bo drugače, kot na karbonatnih prsteh. Podatke o karbonatih povežemo s podatkom o reakciji. Karbonatne prsti bodo imele višji pH kol nekarbonatne (pH pod 6). Na grudico prsti kapncmo nekaj kapljic solne kisline. Po intenzivnosti reakcije in trajanju šuma (pri reakciji HCI in CaCo3.se sprošča C02) ocenimo delež kalcijevega karbonata: • neznaten šum O slab ali kratek šum • močan in kratek šum O močan in dolg šum c) Če želimo dobili natančne podatke o lastnostih prsli (reakciji, deležu karbonatov itd.), vzamemo iz posameznih horizontov cea 1/2 kg vzorca v vrečko. Ta vzorec damo v laboratorijsko analizo. Mesta, kjer smo vzeli vzorce prsti in opisali profile vnesemo na topografsko karto. Podatke o prsteh bomo povezali z drugimi geografskimi dejavniki. Zlasti je pomembna povezava z naravnim rastjem, saj prav s pomočjo teh dejavnikov lahko izluščimo PEE. 4. Klimatske značilnosti. Približno lahko ponazorimo klimatske značilnosti obravnavanega območja s pomočjo najbližjih meteoroloških postaj in računanjem temperaturnih in padavinskih gradientov. Mikroklimatsko prihaja na vsakem območju (posebej, če je relief razgiban) do precejšnjih razlik. Nanje kažejo pod 1% CaCo3 I do 3% CaCo-, 3 do 5f/f CaCo, nad 5% CaCo., razlike v vegetaciji, v razporeditvi obdelovalnega sveta, zemljiških kategorij in kmetijskih kultur. Precej vedo o teh razlikah kmetje (kje se zadržuje megla, kako pihajo lokalni vetrovi). 5. Podatki o rabi tal. Najpreprosteje je izdelati karto gozdnih površin. Te so že prikazane na topografskih kartah. Več podatkov pa nudila vegetacijska karta (karta vegetacijskih sestojev) in karta rabe tal. Po njih lahko povprašate na Gozdno gospodarski enoti ali na sedežu kmetijske zadruge. Najbolj natančne podatke o rabi tal pa dobile s kartiranjem. Rastje in raba tal zelo dobro kažejo na talne in klimatske razmere. Te so naši predniki -kmetovalci - dodobra spoznali in manj ugodna zemljišča prepustili gozdu. 6. Prometne |X)ti in naselja. Prikazana so na topografskih kartah. Zanimalo vas bo npr. kako so naselja razporejena glede na nadmorsko višino. Na osnovi popisov prebivalstva lahko ugotovile, kako se število prebivalcev od naselja do naselja in po višinskih pasovih povečuje, slagnira ali zmanjšuje. Pomembni sta tudi lega naselij in potek njihovega širjenja. Gams, I.. 1983. Geografske značilnosti Slovenije, Geografija - srednje usmerjeno izobraževanje. Ljubljana. Gams, I., Lovrcnčak F.. Plul D., 1975. Naravno geografska analiza Kamna. 1(3. zborovanje slovenskih geografov. Tolmin - Bovec. Gams. I.. 1975. Pokrajinska ekologija soseske Soča. lO.zborovanje slovenskih geografov. Tolmin - Bovec. Gams. I.. 1975. Problemi geografskega raziskovanja ekotopov in pokrajinske ekologije v Sloveniji. GV 47. Ljubljana. Gams, I., 1981. Pokrajinsko ekološka sestava Gorenjske. 12. zborovanje slovenskih geo-galov. Kranj - Bled. Gregorič, V., 198U. Glavni talni tipi v Sloveniji. Protcus 43, št.l. Ljubljana. Grcgorič, V., 1981. Talna lipa rankcr in rcn-dzina. Proteus 43, št.8. Ljubljana. Kunavcr, J. ct. al., 1989.Domača pokrajina. Priročnik za geografsko proučevanje domače pokrajine. Ljubljana. Lovrcnčak, F., 1979. Laboratorijske analize prsti (laboratorijski priročnik). Ljubljana. Zupančič, M., 1976. Prevladujoče gozdne združbe Slovenije. Proteus 39, št.2. Ljubljana Zupančič, M., 1977. Rastlinstvo in tla na različnih geoloSkih podlagah. Proteus 39, št.9/10. Ljubljana. Vrišcr, I., 1982. Uvod v geografijo. Univerza v Ljubljani. Ljubljana. PROUČEVANJE USADOV Karel Natck* Usadi so eden najznačilnejših gcomorlo-loških pojavov na obrobju Panonske kotline v vzhodni in severovzhodni Sloveniji, zlasti na mehkejših terciarnih kamninah. Usad je pojav, ko se zaradi porušenega ravnotežja v zgornjih plasteh ali v preperclini utrga del materiala in zdrsi po pobočju navzdol. Najpogostejši vzrok porušenja ravnotežja je voda, ki pride v tla zaradi obilnih padavin ali lokalnega kopičenja talne vode. Pri tem se lahko teža materiala poveča preko kritične meje. Razlogi za neenakomerno razporeditev vode v tleh pa so zelo različni, npr. • nagnjenost plasti v smeri pobočja • neprepustne (glinaste) plasti med prepu-slnimi (pesek) © izoblikovanost živoskalne osnove © lokalno nakopičenje prepereline, npr. na spodnjem robu njiv, v spodnjih delili pobočij • vodni izvir • raba tal V osnovi razlikujemo enkratne usade, ki se pojavijo predvsem ob dolgotrajnejšem dežju, so praviloma manjši in aktivni samoenkrai ter dolgotrajnejše usade, ki leta in leta počasi polzijo navzdol, so običajno večji, pogosto združeni v skupine (t.im. usadna pobočja). *, mag., Geografski inštitut A.McIika. Znanstvenoraziskovalni center SAZIJ, Novi trg 5. Ljubljana . Največ škode napravijo usadi na obdelovalnih površinah, predvsem na travnikih in sadovnjakih. čeprav se pojavljajo tudi v gozdu in redkeje na njivah ali v vinogradih. Pri proučevanju lahko obdelamo obe vrsti usadov na izbranem območju, lahko pa se odločimo samo za eno skupino. To je smiselno predvsem, kadar je več enkratnih usadov (kol posledica hudih ujm, npr. v Halozah in na Kozjanskem v letu 1989), sicer pa proučimo oboje. Osnovna mcUKla raziskovanja je kartiranjc usadov na terenu. Najprej si moramo poiskati in omejiti območje proučevanja. To ne sme biti premajhno (za statistično analizo potrebujemo najmanj 50 usadov) nili preveliko, ker ga sicer ne bomo mogli natančno skartirati. Priporočam proučevanje v vzhodni ali severovzhodni Sloveniji, saj drugje usadi večinoma niso posebno pogosti. Najbolje je izbrati območje ene krajevne skupnosti. Za proučevanje potrebujemo naslednje pripomočke: • osnovna državna karta v merilu 1:5 000 oziroma 2-3 ozalidne kopije. Dobimo jih na občinski geodetski upravi ali v arhivu Republiške geodetske uprave v Ljubljani. Šarano-vičeva 12. • geološka karta v merilu 1:100 000 ali foto- ni kopija proučevanega območja. Dobimo v arhivu Geološkega zavoda, Parmova 33. Ljubljana ali na Geografskem inštitutu A.Melika, Novi trg 5, Ljubljana. 0 20 m dolg merilni Irak 0 naklonomer O terenski zvezek z. obrazci za vnašanje podatkov S pomočjo topografske in geološke karte ter literature se podrobno seznanimo / območjem proučevanja. Nato odidemo na teren in si nekoliko ogledamo pojavljanje usadov. Doma nato območje proučevanja omejimo in napravimo načrt kartiranja, ki naj bo lak. da bomo pregledali celotno območje. Vsakemu usadu damo zaporedno številko, nato pa ugotovitve zapišemo v pripravljene obrazce (za vsak usad en list) in ga vrišemo na topografsko karto; ne pozabimo vpisali zaporedne številke! Vse dodatne značilnosti, ki jih bodisi ugotovimo sami ali izvemo od domačinov (kdaj se je usad sprožil, kako in kdaj se premika, kakšno škodo povzroča iid.) vpišemo v terenski zvezek. Pri vsakem usadu sistematično ugotavljamo naslednje značilnosti: 1. Zaporedna številka usada 2. Zemljiška kategorija (travnik, sadovnjak, gozd idr.) 3. Kamnina v podlagi (ugotovimo s pomočjo geološke karte in z opazovanjem) 4. Naklon, kjer se je usad sprožil. Ugotavljamo s pomočjo naklonomera ali s priročno pripravo: vodno tehtnico pritrdimo na sredo 2 m dolge letve, drugi), 1.5 fti dolgo letev z vrisanimi centimetri, pa prislonimo na spodnji konec daljše letve. Ko je zgornja letev v vodoravni legi, odčitamo višino (Ki tal na drugi letvi in s trigonometrično funkcijo izračunamo naklonski kol. 5. Lega usada: 1. v zgornjem delu pobočja 2. v sredini pobočja 3. v spodnjem delu pobočja 4. v zatrepu grape ali manjše dolinice 5. na pobočju grape ali manjše dolinice 6. na omejku na spodnjem koncu njive ali vinograda 7. drugo 6. Oblika usada 1. enkratni usad 2. dolgotrajnejši usad - aktiven 3. dolgotrajnejši usad - neaktiven 4. skupina manjših usadov 7. Dolžina usada. Izmerimo dolžino od vrha usada do spodnjega konca jezika. «S. Širina usada (največja širina) 9. Globina usada. Merimo v usadni kotanji v zgornjem delu. 1. zelo plitev, do 0.5 m 2. plitev. 0.5 do I m 3. srednje globok, 1 do 2 m 4. globok, preko 2 m Dobljene rezultate statistično obdelamo, bodisi ročno, bodisi s pomočjo računalnika (tudi za osebne računalnike je več programov, ki omogočajo preprostejše statistične obdelave, npr. Lotus 1-2-3). S kariiranjem smo dobili nekaj numeričnih podatkov (dolžina, širina, naklon) in nekaj nenumeričnih. Pri prvih lahko izračunamo srednjo vrednost in druge pokazatelje, druge pa razvrstimo v razrede in narišemo diagrame ter opišemo značilnosti razporeditve. Predvsem nas zanima, na katerih zemljiških kategorijah, kamninah in v kakšni legi se pojavljajo. V drugi fazi poskušamo ugotoviti, ali se usadi razlikujejo glede na to, ali se pojavljajo na obdelovalnih tleh ali v gozdu. Za oba primera ponovimo zgornji postopek ločeno in rezultate prikažemo na skupnih diagramih s pari stolpcev. Podobno lahko ponovimo glede na kamnino, lego, obliko ali globino usadov. Poleg le analize narišemo še kario razporeditve usadov, ki jo priložimo tekstu. Dodatne informacije lahko dobite pri avtorju navodil. Bognar, A., 1983: Tipovi klizišta u SR Hrvat-skoj. Naravne nesreče v Jugoslaviji, sir. 114-124. Ljubljana. Gams, L, 1989: Terminologija premikanja zemeljskih gmoi. Ujma. št.3, sir. 122-123. Ljubljana. Radinja, D., 1983: Naravne nesreče v geografski luči. Naravne nesreče v Jugoslaviji, sir. 17-29. Ljubljana. Radinja, D.. 1983a: Usadi v subpanonski Sloveniji. Naravne nesreče v Sloveniji, str. 67-74. Ljubljana. Sore, A., 1963: Zemeljski plazovi na Zgornjem Sotelskem. Geografski zbornik 8, str. 121-155. Ljubljana. PROUČEVANJE NARAVNIH NESREČ Milan Orožen Adamič* Od nekdaj živimo na zemlji, v okolju prepolnem nevarnosti in nepredvidljivih dogodkov, ki so izraz naravnih procesov ali pa procesov, ki jih s svojo dejavnostjo lahko povzroči ali pospeši tudi človek. Nevarnosti so občasne ali nenehne po obsegu od majnših do izjemno hudih. Naravna nesreča (naravna nezgoda, elementarna nesreča, naravna katastrofa) je izreden naravni ali po človeku pospešen naravni proces, ki s svojimi posledicami prizadene posameznika ali družbo kot celoto. Naravne nesreče so torej naravni pojavi, ki s sovjim destruktivnim učinkom prizadenejo človeka, vplivajo na njegove dejavnosti in življenje. Slovenija je dežela velike pokrajinske pestrosti, ki leži na stiku med seboj močno različnih makrogeografski enot: Alpe s kraškimi Dinaridi, kontinentalni del Slovenije z obrobjem Panonske kotline in na drugi strani Mediteransko primorje. Zato se v Sloveniji srečujemo s precejšnjo pestrostjo različnih naravnih pojavov in široko paleto ogroženosti. Škoda, ki jo letno povzroče naravne nesreče v Sloveniji je iz leta v leto različna. V običajnih letih znaša od približno 0,6 do 2 "A druž- *, mag., Geografski inštitui A.McIika, Znanstvenoraziskovalni center SAZli, Novi trg 5, Ljubljana . benega. Taka jc v letih ko ni nobene večje -izjemne naravne nesreče. V zadnjih letih se delež škode v družbenem proizvodu, zaradi inflacije in težav s preračunavanjem nekoliko povečuje. V primeru večjih nesreč jc tudi delež škode v družbenem proizvodu večji. Leta 1976 ob posledicah potresa v Posočju in drugih nesreč v tem letu, je škoda narasla na preko (V, družbenega proizvoda SR Slovenije. Po posameznih manjših enotah, občinah ali krajevnih skupnostih so često ti deleži tudi večkratno preseženi. Nekaj pojmov o naravnih nesrečah: 9 Nevarnost (hazard) je (naravna ali druga ustrezna) danost za katerikoli neugoden pojav, ki jc povezan z možno nesrečo in lahko povzroči neugodne učinke. Govorimo o potresni, poplavni, požarni itd. nevarnosti. Nevarnost je verjetnostni pojem in jo opredeljujemo z "verjetnostjo prekoračitve". • Ogroženost (risk) so možne družbene in ekonomske posledice bodočih nesreč. Govorimo o potresni, poplavni, požarni itd. ogroženosti. Ogroženost je verjetnostni pojem in jo lahko opredeljujemo z. "verjetnostjo prekoračitve". Odvisna jc od "nevarnosti", "ranljivosti" in od "časa izpostavljanja". • Ranljivost (vulnerability) je pričakovana stopnja izgub (ali poškodb) danega "ogrožen- 12 ca" ali skupine ogrožcncev i)h morebitni nesreči. Govorimo o potresni, poplavni, požarni, itd. ranljivosti. • Tveganje (accctablc risk) je tista "ogroženost", ki jo zavestno sprejmemo kot sprejemljivo. Natančneje je to tista "verjetnost prekoračitve", ki jo jemljemo kot osnovo za določitev projektivnih zahtev v graditeljstvu ali pri družbenoekonomskih posegi h. • Ogrcrženci (elements at risk) so vse sestavine življenskega prostora, npr. prebivalstvo, družbena in zasebna lastnina, družbene in ekonomske aktivnosti, ki so ogrožene na danem območju. O Ogrožena vrednost (value al risk) so možne ekonomske izgube na danem območju. • Verjetnost prekoračitve (exceedance pro- bability) je verjetnost, da bo v danem obdobju na danem mestu ali območju prekoračena določena vrednost neke značilne fizikalne oz. geofizikalne (lahko tudi statistične) količine, ki za dane potrebe sprejemljivo količinsko opredeljuje nesrečo, ali verjetnost, da bodo presežene določene družbene in ekonomske posledice nesreče. • Čas izpostavljanja (exposure time) je doba, ki jo upoštevamo pri oceni "nevarnosti" ali "ogroženosti". Pri projektiranju je to navadno življenska (amortizacijska) doba objekta. • Škoda (damage) obsega ekonomske izgube, ocenjene po nesreči. Vsako naravno nesrečo lahko v osnovi strnemo v določen proces, ki ima naslednje faze, ki so prikazane v modelu: PRIPRAVLJENOST I OPOZORILO I GROŽNJA I UČINEK \ OCENJEVANE i NEPOSREDNA AKTIVNOST \ ZAČETNA POMOČ I DOLGOROČNA REKONSTRUKCIJA _i_ mmmsm 13 Za boljše razumevanje situacije ob naravnih nesrečah so nujno potrebne analize primera, aktivnosti in problemov v vsaki od teh faz. Poleg tega moramo upoštevati medsebojne povezave znotraj posameznih faz. V raziskovanju naravnih nesreč nas zanimajo naslednji poglavitni vidiki: • naravna nesreča kol naravni proces, • učinki nesreče v pokrajini in družbi, prizadetem okolju, • reakcije na naravne nesreče (preventiva, ukrepi, itd). Ob naravnih nesrečah in njih posledicah v geografskem okolju, morda najboj neposredno, prihaja do izraza povezanost - soodvisnost med človekom in naravnimi pojavi. Na .splošno velja, da so tudi pri nas najpogostejše poplave, potresi, neurja, močno deževje in ne nazadnje tudi zmrzali oziroma slane. Oh tem moramo podčrtati, da za imamo za poplave in potrese mnogo dokumentacije, ki je zlasti za potrese dobro urejena. Manjša preglednost in večja razdrobljenost gradiva je o poplavah, za druge vrste naravnih nesreč pa velja, da le izjemoma obstoja dokumentacija o njih. Naše znanje o naravnih nesrečah v Jugoslaviji, je še vedno premalo celovito in neurejeno. V zadnjih nekaj destletjih. naših krajev niso prizadele naravne nesreče, ki bi jih lahko po obsegu škode ali številu žrtev, uvrstili med katastrofe svetovnih dimenzij. To pa ne velja za nekatere naravne nesreče, ki so bile na obrobju našega etničnega ozemlja: v beljaškem potresu leta 1348 je bilo okorog 500 žrtev, ta podor z Dobrača v Ziljski dolini pokopal pod seboj 17 vasi za posledicami furlanskega potresa (1976) je izgubilo življenje več kot tisoč ljudi. Za Slovenijo in tudi Jugoslavijo je značilno, da je v naravnih nesrečah razmeroma malo žrtev, zato pa je toliko večja materijalna škoda. V letu 1983 je Katedra za fizično geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani organizirala posvetovanje o naravnih nesrečah v Jugoslaviji s poudarkom na metodologiji geografskega proučevanja naravnih nesreč, ki je bil vsebinski) povezan s posvetom o naravnih nesrečah v Sloveniji, ki ga je organiziral Geografski inštitut Aniona Melika ZRC SAZU. Rezultat obeh posvetov sta bila zbornika razprav, kjer je zlasti knjižica o naravnih nesrečah v Sloveniji poslala pomemben pregleden informator o razmerah in stanju v Sloveniji. S prispevki so poleg geografov sodelovali tudi strokovnjaki iz mnogih drugih področij. in kaj raziskovati? V ospredju je naloga, kar se le da tekočega sprotnega proučevanja vseh, ne le večjih naravnih nesreč. Dokumentiranje, zbiranje podatkov in infornacij o njih. anketiranje in raziskovanje konkretnih problemov. V grobem bi lahko naloge razdelili v one ki naj raziščejo posamezen primer - naravno nesrečo in druge, katerih poglavitni cilj je izo-Ijšanje varstva oziroma preventive pred posledicami naravnuh nesreč. Revija Ujma, Ljubljana. Naravne nesreče v Sloveniji. Zbornik posvetovanja SAZU. Ljubljana. 14 UGOTAVLJANJE EROZIJE PRSTI V DOMAČI POKRAJINI Jurij Kunavcr* Razmeroma malo vemo o tem, koliko zemlje ali prsti odnese voda s površja, predvsem pa se lega premalo zavedamo. Morda na to pomislimo le lakral, kadar posiancjo potoki in reke kalni po močnih nalivih. Če imamo priložnost, da v dežju opazujemo različne potoke ali reke, na primer, da se peljemo po neki rečni dolini, v katero pritekajo od strani stranski pritoki, lahko opazimo, da se barva njihove kalne vode od pritoka do pritoka ludi spreminja. V primeru najhujših nalivov zasledimo po dežju ludi ostanke naplavljanja prst i in peska na vznožju pobočij. Vsi navedeni pojavi dokazujejo, da so ob močnem dežju nekateri procesi mnogo hitrejši in mnogo močnejši kol sicer, ko je vodno stanje normalno ali nizko. To pa pomeni, da moramo take pojave opazovati prav v visokem vodnem stanju, če hočemo, da jih podrobnejše spoznamo. Proučevanje odplakovanja zemlje imenujemo tudi erozijo prsti. Pri nas ta pojav ni tako opazen, posebno če ga primerjamo z nekaterimi obsežnimi pokrajinami po svetu, kjer erozija prsti vsako leto uniči na tisoče hektarov plodne zemlje. Posebno znano je močno od-plakovanje prsti v savanskih krajih Afrike, marsikje v Indiji, zlasti v času monsunskega deževja, in v puhličnih pokrajinah severne Kitajske. V Jugoslaviji pa so močna žarišča erozije prsti zlasti v Hišnih območjih Istre in zahodni Šumadiji, poleg lega pa še marsikje drugod po Srbiji in Makedoniji. Toda tudi pri nas v Sloveniji lega procesa *, dr.. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze E. Kardelja, Aškerčeva 12, Ljubljana. ne smemo podcenjevali, saj marsikje odnaša plodno zemljo, ruši poti in ustvarja grape. Zalo se ga lahko lotimo z opazovanjem in merjenjem. Najbolj primerna za opazovanje erozije prsti so tista območja v Sloveniji, kjer so nepropustne kamnine v podlagi gričevnatega ali hribovitega sveta. Erozijo prsti pa je mogoče opazovali ludi na ravnem svetu in tudi v apnenčastem in dolomitnem svetu. Nekaj napotkov za to delo dajemo v nadaljevanju. Zapišimo lorej nalogo, ki jo želimo izpeljati: s pomočjo opazovanj in merjenj želimo ugotovili, kakšna je količina netopnega gradiva v obliki različno velikih trdnih delcev, ki jih dež spira s površja in jih tekoče vode odnašajo v nižje kraje. Kako poteka ta proces v določenem časovnem razdobju, kakšna kole-banja pozna, kako je odvisen od reliefa, od geološke zgradbe in od človekove izrabe površja. Končno je mogoče sklepati iz merjenj tudi to, kako hitro se danes zaradi denudacije in erozije znižuje površje. PRIPRAVE • Najprej ugotovi, kako se obnašajo tekoče vode ob močnem deževju v pokrajini kjer živiš. Kakšne so razlike med njimi? Če gre za različne potoke, med katerimi so izrazite razlike v količini vode in v pojavu kalnosti, imaš možnost, da raziščeš in opazuješ vsakega od njih in jih nazadnje primerjaš med seboj. Če pa med njimi ni velikih razlik, izbereš samo tistega, ki se ti zaradi izrazite kalnosti zdi najbolj zanimiv. Za primerjavo pa vzameš morda še enega, ki se obnaša v nalivih povsem 15 drugače, z drugimi besedami, ki ostane najbolj čist. • Na potoku si izberi in zabeleži eno ali več opazovalnih točk. Lahko jih razporediš od izvira do izliva v drugo, večjo vodo. Lahko so različno daleč vsaksebi, lahko pa so v enakomernih razdaljah. Slednje ti omogoča lažjo primerjavo in obdelavo podatkov. Določen rezultat dosežeš lahko že ludi samo z eno samo opazovalno točko. Opazovalne točke ali opazovalna mesta imenuj s številkami ali črkami. • Pripravi si tabele, izdelaj tudi podolžni prerez celotnega potoka, izdelaj poenostavljeno karto ozemlja, po katerem teče potok, in označi položaj opazovalnih ločk in (udi vse morebitne pritoke. Uporabi karto večjega merila, vsaj 1.25.000, najboljša pa hi bila karta 1:5.(XX). Še večje merilo dosežeš s povečevanjem kopije karte na sodobnem fotokopirnem stroju. • Označi tudi razvodnico, to je meje med povod jem oziroma ozemljem, i/ katerega zbira vodo izbrani potok, in sosednjimi povodji. Razvodnica je črta, ki jo narišemo na karto, in navadno teče po vrhu hrbtov ali grebenov. • Najbolje bi bilo, da izbereš lak potok, ki ima zaokroženo povodje. Kajti to ti omogoči, da ugotoviš velikost tega ozemlja. Iz lega lahko naprej delaš različne sklepe in račune. Nad vsako opazovalno točko je seveda različno veliko ozemlje oziroma povodje. • Velikost povodja najlažje ugotoviš s pomočjo milimetrskega papirja, ki ga položiš na karto in ugotoviš število kvadratov, ki pokrivajo povodje. Ustrezno upoštevaj tudi mejne kvadrate, ki jih razvodnica seka na polovico. Ko s pomočjo merila ugotoviš, kakšno površino predstavlja en kvadrat v naravi, je do ugotovitve, kolikšna je površina izbranega povodja, samo še korak. • Precej pomembno je, da se spoznaš tudi z geološko zgradbo ozemlja, od koder tečejo vode. Če je to ozemlje geološko enotno, 10 je da prevladuje samo ena kamnina, je delo naj- lažje. Če pa poteka čez povodje več različnih kamninskih pasov, je to treba upoštevati takrat, ko se vprašamo po vzrokih, zakaj na primer po enem potoku teče več ali manj vode, ki je bolj ali manj kalna i.pd. Prav bi bilo, da narišeš na topografsko podlago tudi geološko karto svojega ozemlja. 9 Med priprave sodi tudi merjenje pretoka potoka, to je merjenje količine vode. ki preteče v sekundi skozi rečni prerez na opazovalni točki. Pretok izmeriš v nizkem, srednjem in visokem vodnem stanju, skušaj pa tudi ugotoviti, koliko dni na leto traja posamezno stanje. Na rekah to ugotavljajo s pomočjo vsakodnevnega merjenja višine vodne gladine in imajo zato nameščeno t.i. vodomerno lato. Nekaj podobnega, to je palico ali lelev s centimeter-skimi oznakami si lahko namestiš na rob poto-kovc struge tudi sam. Letev pomaga ugotoviti, kakšno je vodno stanje, predvsem to, ali se spreminja in kako se spreminja. Ni treba , da je lelev v sredini struge, kajti vsaka višja voda jo bo odnesla. Postavi jo na rob struge tako, da ho po možnosti v vodi tudi pri nizkem vodnem stanju. Lahko si pomagaš ludi z dvema letvama, višjo na robu struge za visoke vode in manjšo, ki je zabita v dno bližje sredini struge. I/račun vodnega pretoka izvedeš s pomočjo enega od načinov, ki jih najdeš opisane v literaturi na zaključku članka. • Za pravilne zaključke so pomembni tudi podatki o količini padavin, ki povzročijo večji pretok in večje odplakovanje in erozijo. Zalo skušaj iz vremenskih poročil ali pa iz bližnje meteorološke postaje dobiti podatke o količini padavin v 24 urah. Še bolje bi bilo, če bi s pomočjo doma narejenega ombrometra ali posode za lovljenje padavin sam ugotovil, koliko dežja je padlo na kvadratni meter v določenem času. Za to zadošča navaden lijak s premerom vsaj 125 mm, ki je postavljen v posodo ali steklenico. • Za pospešeno erozijo prsti je najpomembnejša velika količina padavin v kratkem času. 16 Zali) skoraj nobena meteorološka posiaja, razen glavnih, ne ugotavlja koliko padavin pade tudi v časovnih obdobjih, krajših od 24 ur. Intenzivnost padavin dobiš z obrazcem količina padavin (mm) intenzivnost (mm/h)=.......................... trajanje padavin (v urah) O Končno je treba spregovorili tudi o varnosti pri delu. Ker imaš opravka z vodo, moraš posebej paziti, če je voda globoka in deroča, zlasti ob močnih nalivih. V nobenem primeru ne smeš ivegati svojega zdravja ali varnosti. Zato si v takih primerih pomagaj z varovanjem s pomočjo vrvi, ki je navezana na bližnje drevo, najbolje pa je, da imaš pri delu v nevarnih pogojih tudi pomočnika. ® Obenem, ko pripravljaš vse potrebno na terenu, prebiraj tudi literaturo, ki opisuje podobne raziskovalne probleme in postopke, kol jih nameravaš izvesti tudi sam. OPAZOVANJE IN MERJENJE • Da bi lahko ugotovil, koliko razdrobljenega gradiva odnesejo tekoče vode, je treba zbirali vzorce vode iz. tekočih voda. V nizkem vodnem stanju so vode navadno čiste, čeprav vsebujejo tudi kemično raztopljene snovi. Zlasli s kraškega območja odnašajo vode večinoma raztopljeni apnenec in dolomit, ki ju je mogoče količinsko ugotovili samo v kemijskem laboratoriju. Toda tudi to ni nedosegljivo, kajti metoda je precej enostavna. Ker pa ugotavljamo predvsem netopen delež v vodah, bomo zbirali vzorce vode predvsem v razmerah povečanega vodnega pretoka. Za jemanje vzorcev ni vseeno, kje zajamemo vodo. Najbolje je, da naenkrat vzamemo tri vzorce vode, enega na robu siruge, enega v sredini struge in enega v sredi vodnega loka. Iz tega ugotovimo povprečje. Sami lahko pridemo do drugačnega sklepa, na primer da zadošča samo en vzorec vode, ali da tudi trije niso dovolj. Vedno pa moramo zago- toviti čim bolj pravilno zajemanje vode. Za zajemanje uporabljamo pollitrske plastične steklenice s širokim vratom. Za še lažje ugotavljanje teh količin lahko uporabljamo tudi li-irske steklenice. • Vzorce jemljemo enkrat na dan ob istem času. Najbolje je, da je to ob sedmih zjutraj, ko merijo višino vode ludi na rekah. Če pa ugotovimo, da se zaradi spremenljivega vremena, spreminja tudi vodno stanje, lahko vzamemo v teku enega dneva tudi več vzorcev. S tem lahko ugotavljamo spreminjanje stanja v vodnem toku v 24 urah. obenem pa primerjamo odvisnost količine lebdečega maleriala v vodi od spreminjanja vodne količine. • Količino netopnega gradiva v vodi lahko ugotovimo na več načinov: a. dejansko količino bi lahko najbolj natančno dobili tako, da vodo iz vzorca enostavno i/parimo, ostanek pa stehtamo. Problem je le, kako iz. posode dobili ves nelopni ostanek. Če je lega več, torej iz večje količine vode. je rezultat bližje točnosti in obratno, b. vzorec vode lahko tudi precedimo skozi l ilirirni papir in tega, osušenega nato stehtamo na laboratorijski tehtnici. Navadno se voda zelo počasi prceeja skozi 1'iltrirni papir. Zalo je najbolje, če uporabljamo laboratorijsko napravo za hitrejše filtriranje s pomočjo podpriliska, kar dosežemo z vodovodnim curkom. Količino gradiva v teža v gramih x 106 vodi izražamo / =................................ miljonlimi deli velikost vodnega vzorca(cm3) (ppm) c. Relativno in absolutno količino materiala v vodi lahko določimo ludi s pomočjo časa usedanja v stekleni menzuri. Vzorec nalijemo v litrsko men/uro in sprožimo štoparico ter ugotavljamo, kako hitro se useda posamezna frakcija (glej tabelo) in kakšno je njihovo medsebojno razmerje. Iz tega je mogoče ugotoviti ludi količino. 17 Tabela 1: Himni usedanji/ zrn različne velikosii v menzuri__ Velikost zrn in vrsia llitrosi usedanja za višino sedimenia( premer) 5 cm za kreme nova zrna 0,2 mm sP/dP 1,4 sek 0,063 mm dP/gM 14.1 sek 0,02 mm gM/sM 2 min 20 sek 0.01163 min sM/dM 23 min 2X sek 0.002 mm dM/G 3h52 min 54 sek Opomba: P=pesek, M=melj. G=glina, g=grobo, s=srednje, d=drobno; primer prehodnega lipa sedimenta: dP/gM= prehod med drobnozrna- tim peskom in grobim meljem. Zgornja tabela kaže, kako hitro se iz zgornjih 5 cm vode v menzuri odstranijo posamezni delci in usedejo na dno. Iz. tega lahko sii m i izračunamo hitrost usedanja na dno menzure. • Večje delce, na primer prodnike, pri tem nismo upoštevali, čeprav jih prav tako lahko opazujemo. V ta namen obarvamo prodnike in opazujemo, kako daleč so bili prenešeni v visoki vodi. O Poleg merskih rezultatov lahko veliko povedo o eroziji prsti tudi drugi pojavi v pokrajini, ki smo jih deloma že omenili. Ugotovi kakšne količine materiala sc naberejo po nalivih pod pobočji in kje so vzroki za razlike. Ugotovi tudi kje je voda vrezala v podlago erozijske jarke in zakaj prav lam. Ugotavljaš lahko tudi postopno poglabljanje žlebov, ki so ob vsakem močnejšem dežju izpostavljeni vodni eroziji. OBDELAVA PODATKOV IN RAZLAGA Ko že nekaj časa zbiramo in analiziramo vzorce, se počasi približujemo listi lazi dela, ko je treba začeli izračunavali rezultate in jih končno tudi opisati. Najprej se moramo odločiti, koliko časa bomo opazovali, oziroma kolikšno število vzorcev bi bilo najbolj primerno. Odgovor je. da je to deloma odvisno od nas samih. Raziskava je vedno uspešnejša, čim bolj je popolna. Zalo ni potrebno pretirano veliko šlevilo vzorcev, temveč mora biti (kot pravijo v statistiki) šlevilo analiz ali velikost vzorca reprezentančno, to je ne premajhno in tudi ne preveliko. Če o tem želiš izvedeti več, si moraš prebrati ustrezno poglavje v kakšnem priročniku za statistične raziskave. Konkretno pa lahko zadošča že enotedensko opazovanje, če so med posameznimi dnevi večje spremembe v vodostaju. Še boljše rezultate bo dalo enomesečno ali še nekoliko daljše opazovanje. • Končni izdelek bo imel pismeni del z opisom uporabljene literature, delovnih metod in razlago opazovanj ter rezultatov z obveznim kratkim povzetkom. Opremljen pa mora biti ludi z vsemi tabelami, grafi in kartami, ter drugimi grafičnimi prilogami, ki pojasnjujemo naše delo in rezultate. V pismenem delu ne smemo pozabiti tudi na seznam literature, s katerim se zaključi naloga. • Ko razlagaš rezultate meritev, ne pozabi primerjali med seboj količine padavin, vodnega pretoka in količino gradiva, ki si jo ugotovil vsakokrat. S pomočjo grafov, ki v isiem časovnem obdobju prikazujejo spreminjanje količin, najlažje razlagaš zveze med vzroki in posledicami. Meritve ne smejo bili sanic sebi namen. Vsako spremembo v količini gradiva, ki ga prenaša voda, je mogoče razložili z vremenskimi razmerami, razlike med enim in drugim potokom pa z razlikami v velikosti povodja, v strmini pobočij, v geološki zgradbi, v poraščenosti, in še bi lahko naštevali. Namen naloge je prav v tem, da skušaš ugotoviti, kako posamezni dejavniki vplivajo na odplakovanjc in erozijo. Iz lega lahko prideš ludi do zanimivih zaključkov o vplivu človeka na preoblikovanje površja in o tem, kako je treba varovali dragoceno prsi. Brückner, H.. R. Gaida. 1987. Erosion und Deflation im Experiment. Praxis Geographie. 11/1987. Westermann. Str. 45. 2219 Grcas!cy, B., 1984. Projccl Ficldwork. Bell & Hvman. London. Kunaver, J. cl al., 1989. DomaČa pokrajina, Priročnik za geografsko spoznavanje domače pokrajine. Mladinska knjiga, Ljubljana. Str. 49. Plut, D., 1985. Alternaiivni energetski vi-ri-mctodologija določevanja primernih lokacij za gradnjo malih HE..... v Za ekološko svetlejši jutri. ZOTK. Ljubljana. Str. 98. POKRAJINSKI ODNOSI MED PREBIVALSTVOM IN NADMORSKO VIŠINO Drago Perko* Sestavine pokrajine (relief, kamnine, podnebje. rasije, prsi. prebivalsivo. raba lal iid.) se z dvigovanjem nadmorske višine pogosto zelo spreminjajo. Na nadmorsko višino je močno navezano ludi prebivalsivo. Geografe zanimajo značilnosti te navezanosti oziroma pokrajinski odnosi med reliefom, katerega prvina je nadmorska višina, in prebivalstvom. Če želimo ugotoviti razlike, moramo izbrati dovolj veliko pokrajinsko enoto. V Sloveniji je primerna večina občin, v reliefno razgibanih predelih pa je dovolj že večja krajevna skupnost. Če smo se odločili za občino, bomo najprej poiskali karto ustreznega merila. Za večino slovenskih občin bodo najprimernejše pregledne občinske karie v merilu 1:50 000. ki jih je izdal Geodetski zavod SRS. Če karte nimale na vaši šoli, jo lahko dobile v knjigarnah ali pri izdajatelju. Na karti boste boste opzili rjave, bolj ali manj zakrivljene črte, ki se imenujejo plast niče ali izohipse in povezujejo točke z enako nadmorsko višino. Med dvema plasinicama je na tej karti 20 m višinske razlike. Stometrske plastnice so natisnjene poudarjeno in prav te bomo potrebovali za nadaljne delo. *, mag., Geografski inštitut Aniona Melika ZRC SA7.U, Novi trg 5, Ljubljana. Vzeli bomo prozorni papir in ga položili preko karto, nato pa nanj prerisali občinsko mejo. Kako je na karti označena meja, lahko pogledamo na legendo pod karto. Najlepše bo, če na prozorni papir rišemo s tušem. Na podoben način nato prerišemo še vse stometrske plastnice znotraj občine. Tako smo dobili stometrske višinske pasove v občini (slika 1). Slika /: Višinski ¡visovi i občini Na to osnovno karto s točko vrišemo naselja (slika 2). Če se naselje razprostira v dveh ali več pasovih, označimo točko za naselje v lisiem pasu, kjer je večina naselja. To ni povsem natančno, vendar bo za naše delo zadostovalo. Pametno je, če ob vsaki točki naselja napišemo številko, na poseben list papirja pa isto številko in ime tega kraja, da bonu> kasneje vedeli, za kateri kraj gre. Če je na karti dovolj prostora, lahko ime kraja napišemo kar ob točki namesto številke. Slika 2: Lega naselij po višinskih pasovih ohCinc V naslednji etapi nas zanima, koliko merijo posamezni višinski pasovi. Najpreprosteje jih zmerimo tako, da vzamemo prozorni milimetrski papir in ga položimo na izrisano karto. Pametno je, da ga na robovih pritrdimo (npr. s koščkom lepilnega traku), da se nam med delom ne bo premikal. Pri karti našega merila pomeni 1 kvadratek (1 mm krat 1 mm) milimetrskega papirja v pokrajini površino 25 arov. Nato pazljivo preštejemo, koliko kvadratkov meri posamezen pas med dvema pla-stnieama. Tiste najvišje pasove, kjer ni več naselij, lahko izpustimo in nam jih ni potrebni izmeriti. Praktično je, če vsak prešteli kvadratek označimo, da ga ne bi dvakrat ali celo večkrat upoštevali. Kadar pride v višinski pas cel kvadrat 1 cm krat I cm, potem ni potrebno šteli milimetrskih kvadratkov, ki ga sestavljajo. Centimetrski kvadratek meri 251)0 arov, kar je 25 hektarov ali četrt km2. Na koncu za vse pasove seštejemo kvadratke in tako ugotovimo površino posameznih višinskih pasov. Zadostovalo bo, če končne vsote zaokrožimo do 1 ha natančno. Če smo pravilno izmerili vse pasove, nam končni seštevek da površino občine. Ker površino občine lahko najdeme med statističnimi podatki (npr. v Statističnem letopisu SR Slovenije, ki ga vsako leto izdaja Zavod SR Slovenije za statistiko), lahko preverimo. kako natančni smo bili pri merjenju. Če se podatka preveč razlikujeta, moramo merjenje pasov ponoviti in biti bolj natančni. Na seznem naselijli bomo vpisali število prebivalcev ob posameznih popisih. Podatke za popis leta 1981 bomo našli v publikaciji Rezultati raziskovanj - Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji, številka 228 (Zavod SRS /a statistiko, Ljubljana 1981), za starejše popise pa so podatki zbrani v štirih knjigah Krajevnega leksikona Slovenije (Roman Savnik, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1980). Za katere popise se bomo odločili, je naša stvar, vendar pa je smiselno upoštevali enega od starejših popisov (npr. popis leta 1880, kar je okroglo sto let nazaj od zadnjega popisa) in nekaj zadnjih, ki kažejo na najnovejše spremembe (npr. popise 1961, 1971 in 1981). Če mislimo, da so v naši pokrajini pomembni dnevni migranti (to so lisii prebivalci. ki se dnevno vozijo v službo izven naselja, v katerem stalno živijo), kmečki prebivalci ali neka druga skupina ljudi, bomo poiskali podatke tudi za le in ugotovili razlike po pasovih. Ker vemo, v katerem pasu leži vsako naselje. lahko sedaj ugotovimo število prebivalcev po posameznih pasovih po izbranih popisih. Na podoben način lahko po višinskih pasovih ugotovimo število kmetov, število dnevnih migranlov, gostoto prebivalstva in podobne kazalce, ki prikazujejo prebivalstveno sestavo. Naslednja stvar, ki jo bomo naredili, je tabela, kjer bomo sistematično prikazali podatke, ki smo jih že dobili in izračunali še nekaj novih. V prvi stolpec tabele bomo vnesli višinske pasove (tabela), v drugega površino posameznega pasu, v tretjega površinski delež posameznega pasu, nato število naselij in delež naselij, število in delež prebivalcev po posa- 2(1 meznih popisih, indeks rasti prebivalstva in Se je smiselno navesti. Če ne moremo stlačiti celo vrsto podatkov, za katere mislimo, da jih vsega v eno tabelo, jih naredimo več. Tabela: Nekateri prebivalstvom ka/alei po \itcm bi lahko pričakovali, da bodo vsi pasovi enakomerno |X)seljeni, imeli podobno gostoto naselij, |x>do-bno starostno strukturo. V konkretnih |H>kra-jinah pa so lake razmere le izjemoma. Razlike pa so lahko večje ali manjše. Preprost način ugotavljanja razlik je koeficient koncentracije, ki pove. koliko je nek fH)jav koncentriran glede na neke površinske enote. V našem primeru nas zanima koncen- tracija prebivalstva po pasovih. Indeks zraču-namo tako, da kvadriramo delež prebivalstva po posameznih pasovih, te kvadrirane deleže seštejemo, nato pomnnožimo s številom višinskih pasov, od tega pa še odštejemo 1. Nato dobljeno vrednost delimo z za 1 zmanjšanim številom višinskih pasov, na koncu pa iz tega izračunamo kvadratni koren. Največja vrednost koeficienta je I, najmanjša pa 0. Bolj se dobljena vrednost približa 1. bolj je prebivalstvo koncentrirano le v določenih pasovih (pogosto je to le eden od pasov). Pozor: kot deleže moramo vzeti vrednosti med 0 in 1 (npr. 0.123, 0.564 ali 0.999), ne pa odstotke, torej vrednosti med I in KM) (npr. 12.3 %, 56.4 '/< ali 99.9'/,). Najprej izračunajmo iz podatkov iz tabele koeficient koncentracije za prebivalstvo leta 18X0. Po formuli, ki jo lahko najdete ob koncu. znaša koeficient 0.5472. petdeset let kasneje 0.5681. kar je 4', več, leta 1981 pa že 0.8197, kar je 50'/ več kot leta 1880. Koncentracija površin znaša 0.2994, koncentracija naselij pa 0.2753. To pomeni, da so naselja sorazmerno enakomerno razporejena po višinskih pasovih, oziroma da sta deleža površin in naselij v istem pasu sorazmerno podobna. Iz koeficientov in tabele lahko ugotovimo, da se 21 prebivalstvo koncentrira le v najnižjem pasu. Poskušajte odgovorili, kaj pomeni lako velika koncentracija prebivalstva in s tem tudi njegovih gospodarskih aktivnosti v najnižjem pasu in kaj pomeni lako močna dcpopulacija prebivalstva v viSjih pasovih za spremembe v pokrajini. Pomislite na onesnaševanje pokrajine, spreminjanje njiv v travnike, travnikov in paSnikov v gozd. propadanje kmetij, kozolcev itd, skratka pomislile na propadanje kulturne pokrajine v območjih koncentracije na eni in v območjih praznenja prebivalstva na drugi strani. Poskušajte odgovorili na vprašanje, ali so naravni pogoji na območjih depopulacijc res lako slabi, da nima smisla vzirajali pri poselitvi takih predelov, ali pa so vzroki za prazne-nje teh pasov oziroma pokrajin kje drugje. Seveda pa so lahko razmere v vaši pokrajine drugačne. Mogoče so naselja razporejena po pasovih bolj neenakomerno, kot \ naši izmišljeni pokrajini? Poskušajmo najti vzroke. Ne pozabimo, da je mreža naselij nastala v glavnem v srednjem veku, ko so bili razmcstiivcni dejavniki za naselja (ugodni naravni pogoji za kmetijstvo kot najpomembnejšo takratno gospodarsko panogo, strateška lega ild.) drugačni od današnjih. Navedli smo le nekaj možnosti, ki jih imamo na voljo. Če pa bomo uporabili svojo domišljijo, ki je večkrat še kako potrebna pri znanstvenem delu. pa bomo verjetno našli še celo vrsto drugih načinov, kako proučiti in prikazati pokrajinske odnose med prebivalstvom in nadmorsko višino. Nalogo bomo obogatili s kartami, saj z njimi lahko zelo nazorno prikažemo nekatere značilnosti pokrajine. Predlagam karto gostote prebivalstva po pasovih, gostolc naselij po pasovih, karto indeksov rasti prebivalstva ild. Pasove lahko šral irate, podobno kot kaže slika 3, lahko pa jih ludi pobarvale. Naredimo lahko ludi nekaj grafov, npr. graf indeksov gibanja prebivalstva p) pasovih, gibanja prebivalstva pokrajine ali posameznega pasu po popisih, koeficientov korelacije po popisih itd. Skratka: potruditi se moramo, da bomo svoje ugotovitve ludi grafično ustrezno prikazali, saj pogosto dobra karia, slika ali graf povedo več kol obsežno besedilo. Slik.i.?; Šmfinini i minski prnuni Za konec si oglejmo še nekaj poenostavljeno predstavljenih formul, ki jih bomo rabili v nalogi. indeks rasli prebivalstva i=p,/p2*l(X) (i=indcks. p,=število prebivalcev končnega leta. p2=število prebivalcev začetnega leta) primer: p,=število prebivalcev leta 1981=12600 p2=šlevilo prebivalcev leta 1880=8110 ¡=12600/8110*100=155.4 indeks rasti prebivalstva med letoma 1880 in 1981 znaša 155.4 delež d=p,/P (d=dclež. p,=delni podatek, P=celota) primer: p,=šievilo prebivalcev v najnižjem pasu=2340 P=šievilo prebivalcev v celi pok raji ni= 12600 d=2340/12600=0.186 delež prebivalstva v najnižjem pasu znaša 0.186 odstotek o=p,/P*100 (o=odstotek ali procent, px=delni podatek, P=cclota) 22 primer: p,=štcvilo prebivalcev v najnižjem pasu=2340 P=število prebivalcev v celi pokrajini=126(X) 0=2340/12600* 100=18.6 odstotek prebivalstva v najnižjem pasu /naša 18.6 % od tisoče k p=p, /P:!' 1(KK) (p=odtisoček ali promile, p 1 =dclni podatek. P=celota) primer: p,=število prebivalcev v najnižjem pasu=2340 P=število prebivalcev v celi pokrajini= 12600 o=2340/12600* 1000= 185.7 odtisoček prebivalstva v najnižjem pasu /naša 185.7 %< gostota g=a/b (a=prvi podatek, b=drugi podatek) primer: a=število prebivalcev v celi pokrajini=l2600 b=površina cele pokrajine=l.3| km2 g= 12600/131=96.2 gostota prebivalstva /naša 96.2 ljudi na km~ koeficient koncentracije k=/((p,2+p22...pn2)*n-l)/(n-l) (k=koeficient koncentracije, p,, p2 ... p„ so deleži po pasovih, n=šievilo pasov) primer (iz tabele za prebivalstvo 1981): p, =0.842, p,=0.131, p,=0.022, p„=0.004, p^=0.001. p„=0.(XX) n=6 k=/( (t ).8422+0.131 2+().0222+0.()(W2+0.(X)12+0,-(XH)2)*6-|)/(6-l)=0.8197 indeks koncentracije za prebivalstvo po pasovih leta 1981 /naša 0.8197 Med besedilom in pri formulah smo uporabili naslednje znake za računske operacije: + plus - minus * množenje / deljenje decimalna pika / kvadratni koren Jakoš. A.. 1988. Novejši trendi urbanizacije v SR Sloveniji. Urejanje prostora. Ljubljana. Perkt). D., 1987. Nadmorska višina in odmiranje prebivalstva. Notranjska. 14. Zborovanje slovenskih geografov. Postojna. Perko, D., 1987. Povezanost prebivalstva v Pokokrju / nadmorsko višino in naklonom. Geografski vestnik 59. Ljubljana. GEOGRAFSKO PROUČEVANJE MEGLE Drago Kladnik* Čeprav je megla kot pojav po svojem značaju izrazito meteorološki pojem, pa tudi geografija pri njenem proučevanju lahko mnogo pove. Medtem ko meteorologija pretežno opredeljuje fizikalne vzroke na nastanek megle in njeno pogostost, pa se geografija osredotoči na prostorske učinke, razprostranjenost in na pojavnost megle znotraj drugih vremenskih pojavov. *, Institut za geografijo Univerze I dvarda Kardelja. Trg francoske revolucijo 7, (>1000 Ljubljana. Vejo geografije, ki proučuje vremenske pojave imenujemo klimatogeografija. Razlika med meteorologijo in klimalogeografijo je v tem, da prva proučuje vreme, druga pa podnebje, to je |X)vprečno vreme, seveda v kontekstu vseh naravnih in družbenih dejavnikov. Megla je svojstven fenomen, ki ima pomemben vpliv na vsakdanje življenje. Z njim se dnevno srečujemo in čeprav o njem že razmeroma dosti vemo. pa je brc/ dvoma mogoče s sistematičnim pristopom še mnogo odkrili, še posebno o krajevnih oziroma regionalnih spe- 23 cifičnostih. Obenem je ludi metodološko proučevanje megle ¡/.redno pestro, čeprav z ozirom na potrebno sistema ličnost dokaj zahtevno, Se zlasti, ker je pravzaprav potrebno limsko delo. Naš namen zaradi časovnih omejitev ni in ne more bili iskali določene povprečne vrednosti na določenem območju. Za lakšno opredelitev se je še zlasli zaradi potrebne dolgotrajnosti in kontinuitete zbiranja podatkov za dosego reprezentativnosti (tudi 30 lel) potrebno opreti na meteorološke publikacije. Pač pa želimo z ustreznimi opazovanji, obdelavami zbranih podatkov in poglobljenimi analizami zvedeli kaj več o pogojih za nastanek megle na določenem izbranem območju, o prevladujočih tipih megle, o območju icr času naslajanja in izginjanja meglene odeje, o učinkih megle na organizacijo življenja, kjer je še posebno zanimiv vpliv na kmetijsko proizvodnjo ter na način poselitve. Na la način je mogoče pojav megle kompleksno opredelili in mu odvzeli navidezno suhoparno navajanje dejstev, ki so vsakemu izmed nas bolj ali manj znane. PRIPRAVE ZA DELO Skrbna priprava predstavlja osnovo za uspešno izvedbo raziskovalne naloge. Prevsem moramo vedeti kaj, kje in kako bomo raziskovali. Zato jc potrebno izdelati temeljit program, razmislili o pripomočkih za delo icr zasnovati organizacijo dela. V priloženih navodilih so podane osnovne smernice za proučevanje megle, s tem pa še ni rečeno, da se jih je potrebno v celoti držati. Zaželene so morebitne dopolnitve, ki bi dale še ustreznejše rezultate, prilagoditve krajevnim razmeram, možne pa so tudi poenostavitve. Le-ic pa naj ne bodo takšne, da bodo bistveno kvalitativno vplivale na rezultate. Šele |x> izdelavi natančnega delovnega načrta se lahko lotimo konkretnih delovnih opravil. Izbor proučevanega območja je potrebno prilagodili delovnemu načrtu, našim zmožnostim, predvsem pa optimalnim rezultatom, ki jih pričakujemo s sistematičnimi opazovanji in meritvami. Kot možna območja opazovanja pridejo v pošlev: 9 posamezna naselja, • posamezne doline, O kolline, • obale rek. jezer oziroma morja, • obdelovalne površine. Vendar pa skušamo v vsakem primeru poiskali čim večjo pestrost in njej prilagoditi mrežo opazovalnic. Samo na ta način bo mogoče prodreti v krajevne zakonitosti proučevanega pojava. Nato skladno z delovnim načrtom in izbranim območjem proučevanja opredelimo ler poskrbimo potrebne delovne pripomočke: O merske instrumente (le-ti so pri proučevanju nteglc izredno pomembni: termometri, višinomer. baromer, higrometri, kom- pas, metri), • kartografske podloge (osnovna državna karta v merilu 1 : 5000 oziroma 1 : 10 000 (več izvodov), kalasirske parcelne načrte v merilu 1 : 5000), • druge pripomočke (fotoaparat, po možnosti barvni diapozitivi, milimetrski papir, pavs papir, svinčnike, pisarniški pribor, j pel,), • časopis Delo oziroma ustrezen dnevnik, ki ima dnevno prikazano sinoptično situacijo, • statistične publikacije (hidrometeorološki godišnjak), • literaturo (glej seznam na koncu). DELOVNI PROGRAM Navedeni delovni program predstavlja priporočljivo izhodišče, ki pa se ga seveda ni potrebno v celoti držati. Z ozirom na krajevne specifičnosti so priporočljive dopolnitve oziroma njegovo krčenje, prav tako je odvisno od mentorjev ter od delovne skupine, od njihove volje, delovnega časa ter razpoložljivih mer- 24 skih inštrumentov, katerim elementom bodo namenili večjo pozornost, kalere pa bodo manj podrobno proučili. Naj na tem mestu še nekrat opozorimo na pomen podrobnega načrta, kjer naj bodo delovni program, posamezne delovne laze, njih izvajalci ter njihove zadolžitve do potankosti opredeljene. Pri izdelavi delovnega načrta in programa je zaželena določena mera samostojne kreativnosti. Glavni vidiki proučevanja naj bi predvidoma bili naslednji: • Opredelitev pogojev za nastanek megle (lokalni in splošni faktorji). Pod lokalnimi pogoji razumemo vpliv reliefa, raznih meteoroloških elementov, kol so temperatura, vlažnost, vetrovnost, snežna odeja ler stopnja onesnaženosti ozračja (količina kondcnzacij-skih jedrc) in lokalna mikroklima. Opozorili velja, da meteorološki elemenii ne delujejo posamič, temveč vzajemno, kompleksno. Poglaviten splošni pogoj za nastanek megle pa je vremenska situacija, ki jo opredelimo z analiziranjem vremenskih lipov. • Opredelitev tipov pojavljanja megle. Ločimo več vrst ali tipov megle, glede na procese, ki omogočajo njen nastanek in, če gredo procesi v nasprotni smeri, njen razkroj. Najbolj splošna je delitev na advekcijsko, radiacijsko, fronlalno in pobočno meglo. Advekcijska megla se nadalje deli v dva lipa: a) obalna ali morska megla, ko pride topel in vlažen zrak nad hladno površino, na primer iznad morja nad ohlajen kontinent pozimi. Podobno nastane gosta megla, ko prodre lopel in vlažen zrak nad mrzel morski lok. Zrak se od podlage ohladi in vlaga v njem se konden-zira. b) Puhteča megla nastane v hladnem zraku nad toplimi vodnimi površinami. Te sorazmerno izdatno izhlapevajo, izhlapela vodna para pa se v hladnejšem zraku nad vodo takoj spel kondenzira. To puhtenje pogosto opazujemo jeseni in pozimi iz rek in jezer, pa tudi nad sveže preoranimi obdelovalnimi površinami. Med puhteče megle uvrščamo tudi megle, ki pozimi naslajajo nad toplimi morskimi tokovi. Za nastanek radiacijske megle je značilno, da je vzrok radiacijsko ohlajevanje zraka. Posebno pogosta je v zaprtih kotlinah, kamor se s pobočij steka ohlajen zrak in kotlina je z višin vidna kol megleno jezero. Radiacijska megla se razkraja, ko se zrak od tal dovolj ogreje, da vodne kapljice izhlapijo vanj, kar pa se v kotlinah pogosto ne zgodi in imamo lahko meglo prisotno tudi več dni skupaj (v tipu anliciklonarncga vremena s temperaturno inverzijo). Razkroj je hitrejši tam, kjer je megleno jezero bolj plitvo, zato se megla v obrobnem delu kotline pogosto razkroji nekaj ur prej kot nad dnom kotline, kjer je jezero hladnega zraka najgloblje in se skozi debelejšo megleno plast ila uidi počasneje ogrevajo. Ločimo dva tipa radiacijske megle: a) prizemno meglo ob normalni inverzni temperaturni razporeditvi ter, b) dvignjeno radiacijsko meglo, ki nastane ob šibkem vetru enako kot navadna prizemna megla, vendar se zrak zaradi šibkega vetra ali toplotnega otoka nad mestom počasi meša in se pri tem ustvarja vertikalna temperaturna razporeditev, ki ustreza adiabatnim temperaturnim spremembam (glej literaturo). Zračna plast ali megleno jezero se pri tleh ogreje in tu megla i/gine, zgoraj navadno na višini 100 do 200 m. pa se ustvari gosta meglena ali oblačna plast - stratusna oblačnost. Frontalne megle naslajajo ob prehodu Iront. Pogostejše so pred toplo in redkejše za hladno fronto. Bistveno je. da pada sorazmerno topel dež. skozi hladne zračne plasti. Podobno kol pri puhteči megli tople dežne kapljice izhlapevajo. vodna para pa se takoj spet kondenzira. Po bočna megla pa nastane lam, kjer se ob obsežnem, dvigajočem se terenu nariva močno vlažen zrak, ki se zaradi dviganja adiabatno ohlaja. Pri nas ni lakih velikih področij, pač pa na analogen način dobijo vrhovi kape. Te vidimo z doline kol oblake, za opazovalca na hribu v oblaku pa je to seveda megla. • Območje ter čas nastajanja in izginjanja megle. Problematiko proučimo v povezavi z. vzroki za nasianak megle. Gre za pomemben prispevek k poznavanju krajevnih specifičnosti meglenega pokrova. Čeprav je zaradi zahtevnega opazovanja in obdobja pojavljanja megle pojav skoraj nemogoče povsem natančno proučili, pa je vendarle možno ob pravilnem vrednotenju pogojev za njen nastanek zadovoljivo opredeliti obseg meglenega jezera, območja. kjer se megla najprej začne tvorili, spreminjanje obsega tekom dneva ter območja, kjer se megla najdlje zadržuje. • Značilnosti meglenega pokrova. V ta vsebinski sklop sodi vrsta lastnosti, ki spremljajo pajavljanje megle. Njihova proučitev lahko pove mnogo zanimivega o lokalnih značilnostih. Med značilnosti, ki bi jih bilo potrebno proučiti sodijo zlasti pogostost pojavljanja posameznih tipov megle, debeline pokrova, gostota (stopnja vidljivosti), njena razširjenost (po posameznih mesecih preko leta), zelo zanimiva pa je tudi opredelitev pogostosti in oblik padavin iz megle. S povpraševanjem pri starejših prebivalcih skušamo izvedeli kaj več o domačih izrazih za razne lipe megle ter za različne oblike padavin. Posebno zanimiva je tovrstna opredelitev sneženja iz megle. • Učinki megle. Polem, ko smo dodobra proučili lastnosti megle kot vremenskega pojava na določenem območju, je v geografski luči izredno zanimivo raziskali ludi učinke, ki jih megleni pokrov povzroča. V grobem lahko ločimo direktne in indirektne učinke. Prvi so na videz bolj vpadijivi in laže merljivi, vendar prostorsko manj intenzivni, druge pa je težje definirati, saj se pogosto prepletajo z drugimi faktorji, a so prostorsko bolj izraženi. Direktni učinki se odražajo zlasti na organizacijo prometa (posebno prizadeta sta cestni in letalski promet), pa tudi na stop- njo onesnaženosti ozračja, indirektni pa na kmetijstvo in poseliiev. Posebno izrazit je vpliv na kmetijsko pridelavo, saj se praviloma zahtevnejše kulture ne pojavljajo v območjih s pogosto meglo, ki so praviloma bolj mrzla. Prav tako se je način poselitve prilagajal vremenskim vplivom. Pri lem pa je potrebna določena mera previdnosti. Medlem, ko se je nekdaj poselitev držala najmanj ugodnih leg. tako da so bile kmetijske površine v čimbolj ugodnih razmerah, pa se je v novejšem času urbanizacija orientirala na bolj ugodne lege, pri čemer je prisoten tudi beg pred pretirano zamegljenostjo. ORGANIZACIJA OPAZOVANJ IN MERITEV Osnova spoznavanja atmosfere in dogajanj v njej temelji na opazovanjih in merjenjih v naravi. Glede na dejstvo, da se vreme stalno spreminja, hi bila potrebna kontinuirana opazovanja in merjenja, kar pa je mogoče doseči v neki točki le za posamezne elemente, medtem ko se za druge meritve in opazovanja opravla-jajo le v določenih opazovalnih terminih. Seveda se bomo za potrebe naših raziskav posluževali samo drugega načina, ki pa mora bili vseeno dobro organiziran in sistematičen. Za uspešnot proučevanja je zelo pomemben izbor primernih mest za opazovanja in meri-ive. Čeprav so pri tovrstnih meritvah in opazovanjih vselej prisotne določene napake objektivne in subjektivne narave, si je potrebno prizadevati za čim natančnejše rezultate. Kol že rečeno je potrebno terensko delo, saj posameznik ne more sam obvladati celotnega omrežja opazovalnic, pa ludi analiziranje in sintetiziranje zbranih podatkov bi bilo zanj prezahtevno opravilo. Predvidevamo, da bi za uspešno izvedbo raziskave zadostovali dve opazovalnici, na katerih pa je potrebno redno in sistematično opravljali opazovanja in meritve. Idealno bi 26 bilo i/brali eno opazovalnico v dnu doline oziroma kotline, drugo pa 1U0 - 200 m nad dolinskim oziroma kotlinskim dnom, bolje na slemenu kol na pobočju. Če so na voljo organizacijske možnosti in dovolj merskih inšlru-menlov, ni odveč (udi poslavilev irclje opazovalnice na pobočju, približno na polovici med obema skrajnima opazovalnicama. Za dosego optimalnih rczullalov bi bilo polrebno celoletno neprekinjeno opazovanje in merjenje. Ker je takšen režim izredno zahteven in naporen, so možne tudi variante, ki pa ne zagotavljajo tolikšne reprezentativnosti: O neprekinjena meritev v enem mesecu (oh ustrezni interpretaciji). O neprekinjena mesečna meritev v vsakem letnem času, O trimesečna neprekinjena meritev. Opazovanja obsegajo predvsem proučevan je in registracijo naslednjih elementov: • čas pojavljanja in razprostranjenost megle. • vrste megle, • padavine iz megle. Z meritvami pa proučimo predvsem: © temperaturne razmere, O vlažnost, O vetrovnost, O zračni pritisk. O snežno odejo, O gostoto meglo, O debelino meglenega pokrova. Poglejmo si organizacijo in način opravljanja meritev podrobneje po posameznih postavkah: Čas pojavljanja in razprostranjenost megle opazujemo obdobno, po možnosti v enakomernih presledkih ali pa v značilnih vremenskih situacijah. Na vsak način je zaželena interpretacija z analiziranjem razlik glede na pestrost vremenskih tipov. Svetujemo vsaj K) tovrstnih opazovanj, kjer vsako uro / najvišje opazovalnice spremljamo območje pojavljanja megle, smer in hitrost širjenja megle, maksimalni obseg meglenega pokrova, smer in hi- trost izginjanja megle ter območje, kjer se megla najdlje zadržuje. Pojav je zaželeno vsako uro fotografirali, najbolje s širokokot-nim objektivom na barvni dialilm. Prav tako je priporočljivo vrisovati dinamiko pojava z ustreznimi znaki (različni barvniki za vsako uro) na osnovno državno karto v merilu 1 : 5000 (1:10 000). Pri lem je potrebna precejšnja previdnost pri orientaciji. Pri pojavljanju megle vselej opredelimo njeno tipologijo. To storimo z analiziranjem vzrokov za njen nastanek. Prav tako skušamo na proučevanem območju proučiti vse tipe megle, ki se na njem pojavljajo ter opredeliti njihove značilnosti. Vsakokrat tudi registriramo padavine iz megle (ločiti jih je ptrebno od dežja in normalnega sneženja), njihovo obliko in intenzivnost. Zaželjena je zabeležka ekstremnih pojavov. Temperaturo merimo s termometri v opazovalnicah. saj si termografov ne moremo omislili. Praviloma merimo z dvema živosre-brnima termometroma. Postavimo jih dva metra od tal ter zaščitimo pred direktnim sončnim obsevanjem in dežjem. Najboljše je napravili improvizirano vremensko hišico. Termometra skušamo namestiti nad travinjem. Temperature odčilavamo (do deselinke stopinje natančno) ob 7h, l.V in oh 21h. Za izračunavanje povprečne dnevne temperature upoštevamo naslednjo formulo: 7h + I .V1 + 2 (21h) 4 Bolj kol povprečna temperatura je zanimivo merjenje in primerjanje temperaturnih vrednosti med opazovalnimi mesti v posameznih dnevnih obdobjih. Opazujemo tudi temperaturne eksiretne. Dobljene vrednosti interpretiramo s pomočjo grafikonov. Vlažnost zraka merimo s higrometri, ki jih postavimo v opazovalnice poleg termometrov. Higromeler deluje na principu, da se človeški 27 lasje raztezajo, če se relativna vlaga v zraku veča, in krčijo, če se manjša. Instrument pokaže relativno vlago v odstotkih. Meritve naj se izvajajo hkrati z merjenji temperature. Pri merjenju vetra moramo razlikovati njegovo karakteristiko, hitrost in smer. Merjenja naj se izvajajo na vseh opazovalnicah v istem času kot meritve temperature in vlažnosti. Meritve bomo opravljali na preprost način, brez instrumentov, pač pa z. opazovanjem. S karakteristiko opišemo njegov bolj ali manj turbulenten značaj (stalen, sunkovit, spremenljiv). Smer vetra predstavlja smer, iz katere veter piha. Določimo jo s pomočjo kompasa po smereh neba, ki so označena z mednarodnimi kraticami. Hitrost vetra je brez. instrumentov razmeroma težko meriti, vendar je admiral Beauiort (Bofor) že leta 1805 izdelal preprosto dvana-jststopenjsko skalo, po kateri je možno vizualno oceniti hitrost vetra: Jakosi Značilni pojavi v naravi m/s 0 brezvetrje 0 1 komaj opazna sapica, zanaša dim 0,5 2 slab vetrček, listje že nekoliko šclcsti 2 3 veter giblje lisi je na drevesu, in majhne veje. zastava plapola 4 4 zmeren veier, dviga prah 6 5 veter, ki giblje manjša drevesna debla 8 6 veier, ki luli okrog vogalov 1 1 7 veier, ki ovira hojo, gibi je drevesi). razen največjih 14 8 viharni veter 17 9 veter, ki odnaša opeko s sireh 21 10 veter, ki odnaša strehe in ru je drevje 25 11 veter, ki podira hiše 29 12 orkan 33 Zračni pritisk merimo z. barometri ( v mm ali milibarih). Za naše potrebe zadostuje en sam instrument, ki ga odčitavamo hkrati z ostalimi meritvami. Spremljamo zlasti gibanje zračnega pritiska in skušamo interpretirati tipologijo vremena. Snežno odejo merimo z metrom. Pomembna je prevsem temperatura snega oziroma razlika med temperaturo snega in temperaturo zraka nad njim. Temperaturo snega merimo s termometrom. Z ugotovljenimi temperaturnimi amplitudami skušamo pojasnili vpliv snežne odeje na pojavljanje in značilnosti megle. Gostoto megle izražamo z vidnostjo. Vidnost je v meteorologiji razdalja, na katero vidimo posamezne predmete na svetlem ozadju še ostro. Za določanje vidnosti ima vsaka meteorološka postaja karto oddaljenih objektov ali celo posebne v ta namen postavljene drogove. Tudi za naše potrebe lahko z opazovalnice (najprimernejša je v dnu doline) izmerimo oddaljenost določenih fiksnih točk. Merili pa moramo hkrati z ostalimi parametri. Horizontalna vidnost je često v različnih smereh različna, upošteva pa se vrednost v smeri, kjer je vidnost najmanjša. Ločili moramo pojma megla in meglica. Slednja predstavlja pojav, ko je vidljivost manjša od 10 km, če pa je gostom takšna, da je vidljivost 1 km. pa že govorimo o megli. Debelino megle merimo z višinomerom, manjše debeline pa t udi z navadnimi metri. Za merjenje debeline je zato potrebno ob obisku zgornje opazovalnice odčitali relativno višino med dnom doline in mestom, kjer je zgornji megleni rob. za natančno merjenje, ki naj bo prav tako redno, je potrebno poznali točno nadmorsko višino izhodiščne točke v dnu doline, ki jo določimo s topografske karte v velikem merilu (po možnosti I : 5000). Višinomer naravnamo na ugotovljeno višino, če je megla tanjša od dva m, govorimo o talni megli, ki jo je potrebno posebej izdvojiti in proučiti pogoje za njen nastanek. DRUGI DELOVNI POGOJI Kljub obsežnim dnevnim opazovanjem in merilvam so potrebna še dodatna zbiranja gradiva, njihova vrednotenja ter ustrezna interpretacija. 2bočja sama, odprte in vetrovne kraje oziroma zaprte in zatišne. Na široko lahko izbiramo le kraje oziroma dimnike stanovanjskih hiš, ki so vsepovsod, medtem ko je pri tovarniških in drugih visokih dimnikih drugače, ker so le ponekod in jih praviloma vse upoštevamo. 2.1.2. Izbira dimnikov je zelo pomembna, ker želimo značilnosti zračne cirkulacije ugotavljati po ne prevelikem številu opazovališč. Pri njihovi izbiri zato upoštevamo tudi splošne zakonitosti zračne cirkulacije med mestom in okolico. Toplejši mestni zrak se dviga v višino, na njegovo mesto pa pri tleh doieka relativno hladnejši iz okolice, v višinah pa odteka zrak v nasprotno smer. Ko pa je mestni zrak hladnejši, je kroženje obratno. Pri vetrovnem ozračju je izmenjava zraka odvisna od prevladujoče smeri vetrov. Onesnaženi zrak se zalo pri različnih vremenskih razmerah Siri v različne smeri in tudi različno daleč. 2.1.3. Točke, kjer bomo opazovali dim. na karti označimo z. ustreznim znakom, npr. z. različno obarvanimi krogci (črno - nizki dimniki, rumeno - srednje visoki, rdeče - visoki dimniki). Hkrati sestavimo seznam opazovanih dimnikov z ustreznimi podatki (višina in vrsta dimnika, oznaka najbližje okolice). 2.2. Izbira dimnikov po višini Dimnikov ne izberemo le glede na njihovo razporeditev po posameznih delih mesta, temveč upoštevamo tudi njihovo višino, kar je za ugotavljanje gibanja različno visokih zračnih plasti zelo pomembno. Zato bomo opazovali dimnike pritličnih hiš, večnadstropnih stavb, stolpnic in tovarniških obratov. Po višini jih razvrščamo v tri skupine: nizki dimniki (do 15 m), srednje visoki (15 - 50 m), visoki (nad 50 m). Njihovo višino skušamo čim natančneje določili ter podatke vpišemo v razpredelnico. Pri nizkih dimnikih izberemo tiste, ki so višji od strešnega slemena in niso v zavetju višjih stavb v neposredni bližini, kar zavira razvoj dimnega stebra. 2.3. Izbira dimnikov glede na njihovo obratovanje Industrijski in njim sorodni dimniki omogočajo opazovanje dima preko vsega leta, stanovanjski pa praviloma le v kurilni sezoni. Pri izbiranju dimnikov upoštevamo zalo tudi ta vidik. Pomembni so eni in drugi. Prvi zalo, ker omogočajo stalno opazovanje, drugi sicer le zimsko, vendar je takrat zrak najbolj onesnažen in lahko pozimi opazovalno mrežo zgostimo. Poleg tega kažejo prve razmere v višjih plasteh, drugi v nižjih in se med seboj lepo dopolnjujejo. Slednjič so eni in drugi pomembni ludi zato, ker k onesnaževanju največ pripomorejo. Dimni plini i/ stanovanjskih hiš ponekod ozračje celo bolj onesnažujejo kot industrijski. 2.4. Pri izbiri dimniške opazovalne mreže moramo torej hkrati upoštevati lego, višino in vrsto dimnikov. 3. OPAZOVANJE DIMNIH PLINOV 3.1. Pri opazovanju dima ugotavljamo hkrati tri stvari: obliko, smer in gostoto dima. Obliko dima označujemo s številkami 1- 10 (risba I), ki jih vpisujemo v tabelo 1. Za ugotavljanje vetrovnih razmer je oblika dimnih plinov zelo pomembna. Po obliki dimnega stebra (stožca, zastave) namreč sklepamo, ali je ozračje mirno ali vetrovno. Pri slednjem pa lahko ugotavljamo, kakšno je gibanje zraka (smer, jakosl in stanovitnost vetra itd.). 3.1.1. V glavnem razlikujemo po obliki tri skupine dimnih plinov. Oblike 1 - 4 se razvijajo v mirnem ozračju, oblike 6 - 10 pa v vetrovnem. medlem ko oblika 5 označuje dvojno sestavo zračnih plasti: spodaj mirne, zgoraj vetrovne. Pri tej obliki določamo tudi višino navpičnega dela dima. Če se iz dimnika ne kadi oziroma dima ni videli, označimo pojav z (0). 3.1.2. Prve štiri oblike dima (1-4) se sicer razvijajo v brezvetrju, kažejo pa na njegove notranje razlike. Za mirno in homogeno ozračje je namreč značilen navpičen, enakomerno Širok dim. Če pa je mirno ozračje nehomogeno in so posamezne plasti različno temperirane in goste, ima dim obliko 2 ali 3. Oblika 4 pa nastopa takrat, ko se dimni plini prebijajo skozi meglo (inverzno plast) in se iznad nje dvigajo kol stožec ali kupola, kar lahko ugotovimo, da se dimni plini ne prebijajo skozi megleno plast. Višino meglenega jezera (zgornje ploskve) vselej skrbno izmerimo in zapišemo v tabelo. 3.1.3. Oblike tretje skupine (6 - 10) kažejo na različno močan veter, kar ugotavljamo po odklonu dima od nav pične smeri; šibek veter - 37 majhen odklon (manj kol 3o"), srednje močan veier - povprečen odklon (3o° - 60"), močan veter - velik odklon (nad 60"). Pri šibkem vetru je dim skoraj navpičen, pri močnem vodoraven. Obliki 9 in 10 kažeta na spreminjanje zračnega tlaka, ki dim tišči k tlom. Obe sta lahko še izrazitejši kol na sliki, ko je zlasti spodnja stran dimne zastave bolj strma in manj pravilna. Odklon dima ugotavljamo s pomočjo naklonomera do 10" natančno, pri manj natančnem merjenju pa ga razvrstimo na tri siop-nje, ki jih označimo s črkami male abecede; a - majhen, b - srednje velik in c - velik odklon (risba 2). 3.1.4. Če ima dim nenavadno obliko, ki je ne moremo uvrstiti med prikazanih deset oblik, jo označimo s številko 11 ter jo posebej narišemo. Take oblike so navadno posledica vrtinčasiega in hitro spreminjajočega se vetra, zato se naglo spreminja ludi oblika dima. Navadno govorimo o opletajočem dimu. 3.2. Smer dimnega stebra Zaradi vetra se dim bolj ali manj odkloni od navpičnice. Po smeri odklona ugotavljamo smer vetra, kar je za vpogled v lokalno kroženje zraka bistvenega pomena. Pri tem ne smemo prezreti, da se glede na veter odklanja dim v nasprotno, odvetrno stran (razlika ISO"). Proti jugu odklonjen dim je torej posledica severnega vetra, v severozahodno smer nagnjen dim pa posledica jugovzhodnega vetra itd. Vselej označujemo smer vetra in ne smer dimne zastave (risba 3). 3.2.1. Smer vetra označujemo le po osmih glavnih straneh neba (S, SV, V. JV. J. JZ. Z. SZ). Vsaka od teh smeri obsega dejansko kot 45° oziroma p) 22.5", na vsako stran od izhodišča smeri. Z oznako V označujemo smerjo 67,5° in 112,5° (risba 4). Smer vetra določamo s kompasom. Pri natančnem merjenju določamo smer do 10" natančno. Ko se smeri vetra pri tleh in v višini ne ujemajo, nam različno usmerjene dimne zastave iz različno visokih dimnikov nazorno kažejo sestavljeno kroženje zraka nad mestom in okolico kol celoto. Določanje smeri si olajšamo s pomočjo markantnih objektov v okolici opazovališč, ki jim že vnaprej izmerimo smer. kar nam kasneje služi za orientacijo. 3.3. Gostota ali intenzivnost dima Po gosioii in barvni intenzivnosti dima sklepamo na stopnjo onesnaževanja zraka. Gostoto dima označujemo s črkami velike abocedc (risba I): A - zelo gosi dim (obarvanost je odvisna od sestave dimnjih plinov) intenzivne barve, ki jc navadno zelo jasno omejen. B - srednje gosti dim (zmerno obarvan in manj jasnega obrisa), C' - redek, neizrazii dim (navadno blede barve, slabo viden), ki se v zraku hilro izgublja. 3.4. Označevanje dima s simboli Dim označujemo po obliki, smeri in gostoti s skupno oznako, npr. 6 - B - A - JZ. kar pomeni odklonjeno obliko dima (6), srednje gostote (B), od navpične smeri malo odklonjen (a), kar je posledica šibkega JZ vetra. 3.5. Čas meritev Dim opazujemo praviloma trikrat dnevno: zjutraj (med 7. in s. uro), opoldan (med 13. in 14. uro) ler zvečer (med IX. in 19. uro) oziroma uro pred mrakom. Čas opazovanja označimo do 15 minul natančno, če odstopa za več kol 15 minul od označenega na tabeli. Če ne moremo opazovali trikrat dnevno, opustimo večerno merjenje, kajii jutranje in opoldanske meritve so pomembnejše. Če imamo priložnost, opazujemo dim ludi v drugem času (dopoldan. popoldan), kar je pomembno zlasti ob posebnih vremenskih razmerah. 3.6. Druga opazovanja Poleg dima oziroma vetra opazujemo še druge vremenske pojave, zlasti oblačnost in padavine, po možnosti tudi temperaturo in zračni tlak. Vse podatke sproti vpisujemo v tabelo 2. Ko opazovanje dima povezujemo z. 38 vremenom, se nam odpira vpogled v zakonitosti širjenja onesnaženega zraka. Zato je koristno, da si beležimo tudi širše vremenske razmere po objavljenih vremenskih napovedih. 4. POTEK OPAZOVANJA 4.1. Opazovanja naj bodo sistematična in ustrezno dolga. Potekajo naj redno vse leto. Če daljših opazovanj ne zmoremo, se omejimo na krajši čas, npr. na zimski, ko je onesnaževanje zraka največje. 4.2. Lahko pa opazujemo dimne pline le v značilnih vremeskih razmerah, npr. ob mirnem in jasnem vremenu ali ob mirnem in oblačnem vremenu, ob vremenu z različno smerjo vetra, ob megli in temperaturni inverziji ipd., skratka ob različnih tipih vremena. 5. ORGANIZACIJA POSVETOVANJA 5.1. Najbolj se obnese skupinsko opazovanje, ko pri raziskavah sodeluje več opazovalcev, ki stanujejo v različnih delih mesla in vsak opazuje dim v svojem okolišu. 5.2. Uspešna je še drugačna delitev dela. Prva skupina opazuje dimne pline, druga vreme, tretja zbira podalke o virih onesnaževanja, četrta od časa do časa izpelje anketiranje prebivalcev v izbranih okoliših, pela fotografira značilne oblike dima ild. 5.3. Raziskava je lahko različno zahtevna. Pri enostavni zadošča krajši čas in le grobo opazovanje dima oziroma vetra v osmih smereh ter v treh naklonskih stopinjah (a, b, c) in brez. določevanja gostote dima. Tudi časovno opazovanje ni lesno vezano za 7. in 13. uro, temveč lahko koleba za približno eno uro. Od vremenskih opazovanj pa zadoščajo le podalki o padavinah in oblačnosti. Pri višji, zahtevnejši stopnji raziskave pa je natančnost opazovanja in meritev večja, takemu raziskovanju so navodila predvsem namenjena. 6. OBDELAVA PODATKOV 6.1. Vse podatke sproti zapisujemo v obe labeli. Na koncu vsakega meseca jih analiziramo (ugotovimo značilnosti in prevladujoče poteze zračne cirkulacije itd.) ter ugotovitve opišemo (teksi). Hkrati prikažemo izsledke tudi grafično (risba, diagrami, karte). Na osnovi ugotovitev in izkušenj opazovanja dopolnjujemo. 6.2. Ob posebnih vremenskih razmerah, ko se npr. onesnaženost zraka okrepi, lahko lastna opazovanja dopolnimo še z anketiranjem ljudi in s podalki listih tovarn, ki so glav ni onesnaževalci zraka (vrsta kuriva, tehnološki postopki proizvodnje, količina in sestava dimnih plinov, njihova koncentracija, temperatura, čistilne naprave itd.). 6.3. Značilne oblike dima fotografiramo (ali vsaj narišemo), kar pri zaključnem poročilu ne služi le /a ponazoritev, temveč ludi kot dokazno gradivo. 6.4. Po zbranih in terminsko obdelanih podatkih (po mesecih in letnih časih) ugotavljamo prevladujoče oblike dimnih plinov in smeri vetrov ler po medsebojnih zvezah ugotavljamo sozavisnosti med posameznimi vremenskimi pojavi ter razvojne in druge zakonitosti onesnaževanja ozračja. Tako spoznamo, kam se zaradi prevladujočih vetrov in značil-nosii lokalnega kroženja zraka pri posameznih tipih vremena širi onesnažen zrak in kateri deli mesta so onesnaževanju bolj izpostavljeni kol drugi. Na tej osnovi lahko izdelamo pregledno razčlenitev mesla. 6.5. Bistveno je nadalje to, da širjenje onesnaženega zraka povežemo še z drugimi potezami mesta (načini njihovega ogrevanja, razporeditev in vrste industrije, širjenje mesta, sestava različnih mestnih delov itd.). Na ta način se nam izoblikuje širša geografska podoba mesla v luči onesnaževanja. 7. PRIPOMOČKI ZA OPAZOVANJE 7.1. Poleg lestvice za ugotavljanje različnih oblik dima in ustreznih tabel potrebujemo Se kompas in naklonomer oziroma kolomer (izdelamo si ga lahko sami) ter topografsko kario v merilu 1 : 25 000 oziroma 1 : 5 000 (zadošča prekopiran izsek ustreznega lista). Koristna sta Se toplomer za merjenje zračne temperature in barometer za merjenje zračnega tlaka. Fotografski aparat je sicer zelo dobrodoSel, ni pa nujen. Za poglabljanje znanja si izposodimo najnujnejšo literaturo. 8. VIRI IN LITERATURA 1. Če je v kraju meteorološka postaja, njeni podatki lahko zelo koristno dopolnijo naša opazovanja. Uporabni so tudi podatki meteorološke postaje v bližini, če je ni v kraju. 2. Še ugodneje je, če v kraju redno ali obdobno merijo onesnaženost zraka. Ene in druge podatke dobimo navadno na Hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani. 3. Poglabljanje v problematiko, ki se nanaša na lokalno zračno cirkulacijo in na onesnaževanja zraka, omogoča ustrezna literatura, ki si jo lahko izposodimo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Tam dobite tudi druge nasvete v zvezi z raziskavo. Pctkovšck, Z.. Kaj pa vreme? Mladinska knjiga, Ljubljana 1976. Petkovšek. Z., in sodelavci. Raziskovanje onesnaženega zraka v Sloveniji, Navodila za naravoslovne krožke. Ljubljana 1977. Petkovšek. Z.. Zrak (poglavje str. 33-47) v knjižnici Slovenija - Naše okolje, Ljubljana 1976. Petkovšek, Z.. Transport onesnaženega zraka v atmosferi od virov do ljudi. Naše okolje, 3-4, Ljubljana 1970. Petkovšek. Z.. Širjenje onesnaženega zraka v kotlinah. Zaščita atmosfere, leto 2. Stev. 7., Sarajevo 1974. Rakovec, J.. Z. Petkovšek. Približno določanje višine nizkih in srednje visokoh dimnikov v Sloveniji. Razprave DMS. XVIII. Ljubljana 1975. Paradiž. B. s sodelavci. Širjenje onesnaževanja i/ posameznih različnih virov in izdelava metodike /a določitev uporabnosti raznih enačb /a efektivno višino dimnikov in širjenje onesnaženja v specifičnih klimatskih razmerah Slovenije. HMZ SRS, Ljubljana 1970. Paradiž. B.. Ugotovitve o onesnaženosti zraka v Zasavju, vzrokih in posledicah. HMZ. Ljubljana 1972. Rakovec, J., Vertikalni profili vetra v pri/.em-ni turbulentni plasti. Razprave Dnis. XIV, Ljubljana 1972. Geografija. Leksikoni Cankarjeve založbe, Ljubljana 1977. Okolje, leksikoni Cankarjeve založbe. Ljubljana 19.S2. Še drugi članki v revijah Proteus. Naše okolje (Ljubljana) in Zaščita atmosfere (Sarajevo). 4(1 PROUČEVANJE GOSPODARSKE VLOGE VODA IN VARSTVO OKOLJA Mitja Bricclj* Povečana raha in onesnaževanje vode se kaže na slabi kakovosti naših potokov in rek, pa tudi podtalnice. Največji porabniki in onesnaževalci so industrijski in kmetijski obrati, znatno vlogo pa imajo tudi stanovanjski objekti. K temu je prispevala tudi gradnja novih vodovodov (danes preskrbujejo / vodo preko tri četrtine prebivalstva Slovenije). Napeljava vode v gospodinjstvo povzroči znatno povečanje porabe vode (tudi do 1 Ot) x), vzporedno s tem pa se poveča tudi količina onesnažene vode. Stare greznice postanejo pretesne in zlasti na krasu gre hkrati tudi za povečano onesnaževanje podzemlja. K temu m> znatno prispevale "moderne" kmetijske farme / uvedbo sprotnega odplakovanja fekalij in zalo znatno povečanimi količi nami gnojnice. Prekomerna uporaba gnojnice na kmetijskih površinah pa povzroča povečanje nitratov v vodi (preko MDK** za pitno vodo), kar se pozna tudi v zajetjih pitne vode (kraške pokrajine, krško polje...), ki postanejo vsaj začasno neuporabna. Skratka, v zadnjih desetletjih smo vodi dodelili še poudarjeno vlogo transportnega sredstva za snovi in energijo (termično onesnaženje). ki jih produccnli ne želijo imeti v svoji bližini. Iz tega vidika nas v prvi lazi dela zanima predvsem količinska poraba vode v izbranih *, Inštitut za geografijo Univerze K. Kardelji), lig francoske revolucije 7. 01000 Ljubljana. ** MDK pomeni maksimalno dovoljeno koncentracijo (po naši zakonodaji). delovnih organizacijah (priporočljivo je izbrali večje porabnike vode ob reki, zajetih izvirih ali z industrijskimi črpališči podtalnice). Z anketo v izbranih obratih zberemo podatke o: 1. a) Količini porabljene vode za delovni postopek (l/s oz. m3/leto) b) Viru vode: reka. podtalnica, vodovod, zajet izvir... 2. Količini izpuščene vode (1/soz. nvVlelo) in mestu izpusta (reka, kanalizacija...) 3. O čiščenju odpadne vode: (če obstaja) a) čistilna naprava (mehanska, kemična, biološka stopnja čiščenja) b) zmogljivost čiščenja (m3/dan) c) učinek čiščenja (v '<) d) količini in sestavi (rezultati kemične analize!) odpadnega blata ČN in mestu odlaganja (koristne informacije lahko dobimo na Občinskih inšpekcijskih službah) 4. Dohodek, ki ga je obrat ustvaril v enem letu (podatki v DO ali SDK). Količino porabljene vode (V) v izbranem obratu v enem letu primerjamo z dohodkom (D), ki ga je obrat ustvaril v istem letu. (D) —- = K (din/m3) (V) Dobljeni kvocient (K) pokaže fizično navezanost posamezne industrijske dejavnosti na naravni vir (vodo) in hkrati kakšen je proizvodni pomen vode (izražen v denarju) v posamezni gospodarski dejavnosti. Z vodo potratne delovne organizacije imajo nizek K in obratno. Analiza dobi svoj pomen, ko primer- 41 jamo delovne organizacije med seboj, ugotavljamo "mokre" dejavnosti, denarno uspešnost pri upoštevanju vode kol surovine itd. Za celovito preučitev vloge industrijskega obrata v pokrajini glej še: Navodila za raziskavo (D.Radinja, Geografski ob/ornik 3-4, 1980). V drugem delu naloge pa ugotavljamo še širši gospodarski jx>mcn reke, npr. v preteklosti (viri: stare karte, opuščeni mlini, različna literatura) o transportni vlogi reke (čolnar-stvu, plavlcnju lesa...), žagah in mlinih ipd. Z vidika preživljanja prostega časa in rekreacije upoštevaj podatke ribiških družin o številu članov, prodanih ribolovnih dovolilnicah na preučevanem delu reke (ali jezera), poletnem obisku kopalcev oz. sprehajalcev ob bregovih, številu spustov s kajaki, na zimsko drsanje itd. Oh upoštevanju analiz odpadne in rečne vode sklepaj na možne vplive poslabšanja kakovosti (zastrupitve) življenja v reki ob loku navzdol, možnem onesnaženju zajetij pilne vode, ki so ob reki itd. Rezultate analiz (vir: občinski vodnogospodarski inšpektor. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije) odpadnega blata iz čistilnih naprav primerjaj z MDK vrednostmi za težke kovine, ki so določene za poljedelske površine v ZRN (glej prispevek o Degradacijski vlogi prometa). ODLAGALIŠČA TRDIH IN TEKOČIH ODPADKOV - NOV ANTROPOGENI ELEMENT V POKRAJINI Dušan Plut* Količina odpadka narašča vzporedno / gospodarskim razvojem in dvigom življenjske ravni prebivalstva. Odlaganje odpadkov postaja vedno bolj pereče, odlagališča trdih, pa tudi lekočih odpadkov pa nov aniropogen element v pokrajini, ki je vzbudil tudi pozornosi geografov. Posledice kopičenja odpadkov v pokrajini so vsestranske in se kažejo v različni stopnji onesnaženosti posameznih pokrajinskih elementov (relief, prsi, voda, vegetacija).Od-Iagališča odpadkov ogrožajo ali prizadenejo torej različne pokrajinske elemente in celotno pokrajino, vplivajo pa tudi na človekovo počutje ali celo zdravje in kazijo estetski izgled pokrajine. Zmanjšujejo lorej njeno bivalno in dr.. Oddelek za geografijo rilo/olske fakultete. Aškerčeva 12. Ljubljana. rekreacijsko vrednost, v primeru lokacije na primerih kmetijskih zemljišč pa tudi ekonomsko vrednost zemljišča. ml;toix)l.ogija raziskovanja Poudarek je na terenskem delu, si»j prevladujejo divja, nedovoljena smetišča. Zato je potrebno opravili terenski ogled in iz pogovora / domačini odkrili, kakšna je usoda gosptv dinjskih odpadkov. Poslužujemo se tudi čimbolj podrobnih kart (merilo I : 5000. I : 10 000 ali I : 25 000), ki nam služijo kot "detektor" za sklepanje o možnih lokacijah smetišč. Rečni bregovi, kamnolomi, ježe teras, pesko-kopi in gramoznice so praviloma mesta za odlaganje smeti. Organiziran odvoz smeti ni zanesljivo merilo, da v bližini naselja ni siarej- 42 Sega ali celi) svežega smetišča. V prvem razgovoru z domačini najprej povprašamo glede načina zbiranja in odstranjevanja odpadkv ter sc pozanimamo glede mesta odlagališča odpadkov za del ali celo naselje. Nato se odpravimo (s kartami, tudi pedološkimi ali geološkimi) na smetišča, zabeležimo njegovo lokacijo na karti ter pričnemo z vnašanjem odgovorov na priloženi vprašalnik. Zbrani podatki predstavljajo osnovo za izdelao katastra smetišč KS ali občine. Po natančnem ogledu smetišča dopolnimo /hrane podatke ob ponovnem razgovoru z domačini, zlasti glede posledic lokacije in starosti smetišča. Koristno je smetišče tudi fotografirati, saj nam služi fotografija (s skico smetišča) kol pripomoček pri presoji o skupni oceni smetišča in iskanju ustreznejših rešitev pri odlaganju smeli. V področjih, kjer je organiziran odvoz smeli, je potreben razgovor v delovni organizaciji (navadno komunalno podjetje), ki skrbi za zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov. Pozanimamo sc o skupni letni količini snovi, načinu in pogostosti odvoza, deležu industrijskih in gospodinjskih odpadkov, številu naselij, ki imajo organiziran odvoz. itd. Posebno pozornost namenimo vprašanjem o centralnem odlagališču smeti, ki smo ga predhodno na terenu že podpisali. Seznanimo se s težavami pri /hiranju, odvozi in odlaganju smeti, deležu in količini sekundarnih surovin ter načrtih o bodočem odlaganju smeti. Srž celotnega raziskovanja je kartografska predstavitev in izdelava podrobnega katastra smetišč v okviru ene ali več krajevnih skupnosti ali občine ler sugestije /a reševanje. Pri i/delavi katastra smetišč in eventuelnih predlogih je potrebno imeti pred očmi naravovarstene, podnebne, hidrogcolo-ške, urbanistično-prometne. estetske in rekreacijske zahteve in omejitve, katere mora zadovoljevati najbolj ustrezna lokacija za odlaganje smeli. Ivane, M., 1979, Konlrola izdelanih vod i/ deponij odpadkov. Naše okolje 1979/5-6, Ljubljana. Orožen Adamič, M.. Pleskovič B., 1975, Problemi okolja in odlaganje odpadkov v Ljubljani, Geografski vestnik XLVIII, Ljubljana. Pevc. J.. 1979, Nekateri zdravstveni in higicn-sko-epidemiološki vidiki odpadnih snovi, Naše okolje 1979/3-4. Ljubljana. Plut, D., 1981, Neurejena odlagališča odpadkov v Beli Krajini, Geografski vestnik Lil, Ljubljana. Plut. D., 1981. Odlagališča odpadkov v Blejskem kolu kol degradacijski element turistične pokrajine. Zbornik 12. zborovanja slovenskih geografov, Ljubljana. KATASTER SMETIŠČ -TERENSKE RAZISKAVE I. NEPOSREDNE UGOTOVITVE 1. Tekoča številka smetišča (številko vpišemo tudi na karto): 2. Nadmorska višina (s pomočjo karte in ev. višinomerom): 3. Oddaljenost: a) najbližjega naselja (N - P - V) (pri manjših razdaljah zaokrožiti na 10 m, pri večjih na 100 metrov; N = nad naseljeni, P = pod naseljem, V = v isti višini - vodoravno) b) najbližjega potoka, reke, izvira, talne vode (N-P-V) c) ceste (N-P-V) d) do smetišča pelje steza, kolovoz, cesta 4. Izpostavljenost: a) skrila lega (reliefna - v vdolbini, vegetacijska - sredi grmovja ipd.) b) izpostavljena; od daleč vidna, moleča ipd. (neustrezna) c) štrleča (kup na ravnem) d) prilagojena površju (zapolnjevanje vdolbine, podaljševanje jame, kroga itd.). 43 5. Drobna lega: a) na bregu tekoče vode ali v strugi b) v kamnolomu, gramoznici, glinokopu, jarku ali kakršnemkoli odkopu ipd. c) na robu terase oziroma na ježi d) v nalašč za smetišča izkopani jami e) drugo. 6. Širša reliefna lega: a) v vdolbini (grapi, dolini, ipd.) b) na ravnem (ravnina, planota, sleme, vznožje, terasa c) na nagnjenem svetu (pobočje česa). 7. Velikost in oblika smetišča: a) manjše (le nekaj kvadratnih in kubičnih metrov, ŠxDxV) b) srednje veliko (več deset kvadratnih in kubičnih metrov. ŠxlxV) c) večje (več sto kvadratnih in kubičnih metrov, ŠxDxV) d) v obliki kupa. nasipa: stisnjene oz. razvlečene oblike, izravnava površja, delno ali v celoti izpolnjen ... 8. Sestava odpadkov: a) mešana b) prevladuje c) izjema 9. Poreklo odpadkov: a) gospodinjski d) gradbeniški b) obrtni e) jalovišče (kakšno) c) industrijski f) ostalo (katero) 10. Vrsta smetišča (ustrezno obkroži): a) naključno (enkratno, spontano odvrženi odpadki) - znak b) priložnostno, spontano nastalo, vendar stalno smetišče, ki ga uporablja več ljudi oziroma več hiš, zaselek, naselje - 0 c) organizirano (KS. občina, podjetje) ali legalizirano, urejeno, ki je bodisi splošno (Cl) ali specializirano (C2) 11. Kamninska podlaga smetišča in okolice: a) prst (preperlina) odstranjena (umetno ali naravno) b) karbonantna - silikatna c) podrobnejši opis (prod, pesek, ilovica oziroma glina, apnenec, dolomit, lapor, glinasti skrilavci ipd.) (vzorec kamenine; zlasti v spornih primerih) 12. Lega glede na izrabo tal (zemljiške kategorije) in vode: a) v gozdu ali njegovem robu, b) v grmovju ob poti, rečnem bregu, živi meji ipd. c) na travniku, pašniku ali njunem robu d) na robu njiv e) na robu naselja f) v opuščenih antropogenih oblikah g) oh kolovozu, cesti, železnici h) v zaledju neurejenega - urejenega (izvira potoka, povirja.talne vode - ali nad njo . \ vodnem rezervatu, tik ob tekoči vodi ipd.) 13. i Stanje: a) sveže smetišče b) napol sveže (napol zarasllo ipd.) c) opuščeno (zastarano), skoraj zarastlo; ker je vdolbina zapolnjena, razlog ni očiten) d) sanirano (zasulo, izravnano) ali celo spremenjeno v travnik, pašnik, njivo ipc e) sveže, a vzdrževano (sproti ga zasipavajo. izravnavajo, prekrivajo itd.). 14. Izrazito slabe poteze smetišča: a) smrad (glede na prevladujoče odpadke) b) možnost neposredne okužbe, ker je blizu naselja c) nevarnost za vodne vire (ker je v njihovem neposrednem zaledju). d) naravne smeli med odpadki so za okolje posebej nevarne snovi, ki bi terjale posebna odlagališča (olja, nafta, kemikalije oz. sirupi, zaščitna sredstva itd.) e) bližina rekreacijskih objektov,zelenega pasu itd. f) preveč vidno (predvsem vizualno oziroma estetsko neugodno) g) nevzdrževano (razmetano, razvlečeno). 44 15. Presoja stanja: a) izrazito neustrezna lega (glede na relief, sestavo tal, prsti, vode, bližino naselja, komunikacij itd.); smetišče bi bilo treba nujno ukiniti, odstranili, prekriti ipd.; absolutno neperspektivno, nujna je ureditev (sanacija) b) deloma ustrezna lega (glede enih potez ustrezno, drugih neusirez.no); smetišče je dopusino. potrebna pa je preureditev c) ustrezna lega (zlasti glede na sestavo tal, relief, vode, itd.); smetišče velja obdržali, celo razširiti vendar urediti; je perspektivno, ker je tudi dovolj veliko. 16. Urejenost smetišča, oblike in stopnje urejanja: a) delno ali v celoti ograjeno b) dohodna rampa c) opozorilna tabla d) sežiganje e) čuvaj f) izravnavanje, zasipavanje, ozclcnjc-vanjc ipd. g) neurejeno. 17. Skupna ocena smetišča oziroma naselja: a) naselje je sploh brez smetišča (vsak odlaga po svoje) h) ima smetišče, vendar neurejeno in neustrezno c) ima napol urejeno smetišče s še sprejemljivo lego d) ima urejeno smetišče (z ustrezno lego -neustrezno lego) 18. Fotografija smetišča (panorama, detajl) ali vsaj označiti, zakaj bi ga bilo treba fotografirati. II. MNENJE PREBIVALCEV (ljudi) 1. Podatki o stanju po mnenju ljudi (tudi o opuščenih, že zapolnjenih oziroma neopaznih smetiščih): 2. Zakaj je takšno stanje? 3. Prizadevanja in načrti: 4. Ali zbirajo odpadke in jih prodajajo kot surovine - sekundarne (kako, katere, kdaj): lil. PODATKI, ZBRANI NA KS, OBČINI, PODJETJIH IV. PODATKI KOMUNALNE SLUŽBE 1. Organizacija in delovanje: 2. Način odvoza smeti: 3. Plačevanje prispevkov: 4. Težave: 5. Sodelovanje s podjetji in ustanovami, ki z. odpadki najbolj bremenijo okolje (industrija, klavnice, bolnišnica itd.): 6. Načrti (strokovna obdelava problematike): VPLIV CESTNEGA PROMETA NA DEGRADACIJO OKOLJA Mitja Bricclj* Število motornih vozil registriranih v Slo- število 60(M)0() (oz. 3,6 preb./ osebni avto), veni ji še zmeraj rasle; leta 1988 je že preseglo zaradi geografske lege Slovenije pa ima velik __delež i udi tranzitni promet. Hkrati pa se veča *, Institut za geografijo Univerze I-. Kardelja. Trg tudi starost avtomobilov kar pomeni manjšo francoske revolucije 7. 61000 Ljubljana. prometno varnost, večjo porabo naftnih deri- 45 vatov in večje emisije, ki jih povzroča eesini promei. Modernizacija cesi ne sledi rasti prometa. Prometnice nimajo urejenih odlokov s cest (izjema je le del ljubljanske obvoznice in del AC) tako, da vse plinske in tekoče emisije neovirano prodirajo v prst in z vodo naprej v obrata kapljajoče emisije gum izgube izgorevanja Žil težke k. Pb,NOx,CO, Cu.Ni, + + As,C'r, org.fosf. CH Ph Pri našem preučevanju se bomo omejili tokrat le na emisije svinca (Pb), ležke kovine, ki preko atmosfere vstopa v biocikel (proces bioakumulacije!), se akumulira v prsti, vegetaciji in organizmih. "Svinčev tctraetil je brezbarvna, zelo strupena tekočina, ki se dodaja bencinu kol sredstvo proti klenkanju. Ko bencin v motorju zgori, se svinec jX)javi v izpušnih plinih v drobnih oksidnih delcih, ki zastrupljajo zrak in tla ob cestah. Zaradi velike strupenosti svinca so nekatere dežele znižale dovoljeno mejo zanj v bencinu na 0,3 ali 0,15 g/l, druge pa že proizvajajo bencin brez svinca. Tak bencin ne odpravlja le nevarnega strupa iz okolja, marveč omogoča tudi vgradnjo katalizatorjev, ki iz izpušnih plinov odstranijo NOx, CO in ogljikovodike. Pri nas vsebuje bencin še vedno 0.6 g svinca na liter bencina. Če pride svinec v telo z vdihavanjem, se ga 30 - 50 ' < resorbira, zato je povečana koncentracija svinca v zraku še posebno nevarna. Dopustna dnevna koncentracija v zraku je 0,003 mg/m3. Svinec poškoduje jetra in živčni sistem, pri otrocih povzroča duševno zaostalost. V telo prihaja tudi z vodo in hrano, (vir: 3) Za oceno dnevne količine svinca, ki se i/loči zaradi izgorevanja bencina v avtomobilskih motorjih, potrebujemo rezultate štetja promc- [X)dlaljc. Še dodatno pa obremenijo okolje razlitja različnih kemikalij, do katerih pride ob avtomobilskih nesrečah. Avtomobilski promei vpliva na okolje z emisijami, ki jih povzroča: razlitja zimsko sol j. prah naftni NaCl + derivati tež. k. ta (najbolje npr. publikacija Promei kovina MDK-mg/kg zračno .suhih lal svinec HM) kadmij 3 živo srebro 2 krom 1UU baker M) nikelj 50 cink 300 Promet 88 - podatki o štetju prometa na cestah v SRS. Skupnost za ceste Slovenije, Ljubljana, i y vinske trie 3. drugo (napišite) 19. Kako se odločate /a škropljenje: 1. na podlagi lastnih izkušenj 2. po seznanjanju z navodili 20. Razložite kaj pomeni v varstvu rastlin beseda KARENCA? 21. Ali po vašem mnenju uporaba umetnih gnojil in škropiv vpliva na rastlinski in živalski svet v vaši okolici? 1. vpliva na rastlinski svet 2. vpliva na čebele 3. vpliva na ribe 4. v pliva na domače živali 5. ne vpliva 22. Kam odlagate embalažo od umetnih gnojil in škropiv? 1. zažgemo 2. na vaško smetišče 3. drugam (kam?) 23. Ali so vam znani kakšni primeri zastrupitve s škropivi v vaši okolici? 1. da 2. opišite primer 3. ne 24. Kakšna je velikost vaše posesti? Napišite površino! 1. njiv 2. travnikov 3. vinogradov 4. sadovnjakov 5. vrtov 25. Kaj pridelujete na vaši kmetiji? Napišite vrsto kulture in količino v kg za eno leto! 26. Kako bi označili usmerjenost vaše pridelave? 1. živinoreja 2. zelenjadarstvo 3. vinogradništvo 4. sadjarstvo 5. drugo 27. Ali svoje pridelke prodajate? 1. da 2. ne 3. občasno 28. Podatki o anketirancu: 1. Ime in priimek 2. Letnica rojstva .1 Naslov bivališča 4. Status: a - kmet b - polkmct c - delavec Anketiral: Datum: ODNOS PREBIVALCEV DO POJAVOV ONESNAŽEVANJA OKOLJA Metka Špes* Pri proučevanju onesnažene oziroma degradirane pokrajine je zanimivo ludi vprašanje, kako se v takem okolju počuti človek in kako reagira na le negativne pojave. Ne gre le /a lo. da so v degradiranem okolju načele njegove *, mag.. Inštitut za geografijo Univerze L. Kardelja. Trg francoske revolucije 7. Ljubljana estetske oziroma kulturne vrednote, temveč so v njem poslabšane ludi ekološke in zdravstvene osnove pa ludi splošno ekonomske (degradiran gozd, degradirana lla, onesnažene vode, zdravstvena in ekonomsko škodljiva onesnaženost ozračja ild.). Koristno, razumno in nujno je. da čim bolj spoznamo negativne učinke našega razvoja in s tem vzpodbudimo razmišljanja o lem, da mora razvoj sloneti na 50 neškodljivi sodvisnosti med naravo in družbo. Z raziskavo je predvsem zanimivo osvelliti naslednja vprašanja: ali prihaja v območjih z močno degradiranim okoljem do razvrednotenja bivalnega okolja v posameznih mestnih delih ali naseljih, ali prihaja v takem okolju do zgostitve skupin prebivalstva z. nižjo izobrazbeno, poklicno in premoženjsko strukturo. Kako se nadalje različne skupine prebivalstva (po starosti, poklicu, krajevnem poreklu - ali so domačini ali priseljenci) počutijo in ravnajo v takem okolju. Posamezne skupine prebivalstva imajo namreč različen odnos do okolja in različne kriterije /a ocenjevanje kvalitete svojega okolja, ki so močno odvisni od starosti, izobrazbe, socialnoekonomskega položaja, od zdravstvenega stanja ter klturnih in stanovanjskih do estetskega ocenjevanja okolja itd. Ko poslane onesnažen mestni del ali naselje neprivlačen za bivanje, tam vztrajajo ali pa se začenjajo priseljevali lisic skupine prebivalstva, ki nimajo niti interesov niti ekonomskih pogojev, da bi izboljšali svoje življenjsko okolje. Tako je v glavnem v Sloveniji ostarelo prebivalstvo, ali pa mladi, ki si šele ustvarjajo pogoje za boljše življenje, dalje priseljeni iz podeželskega zaledja ali drugih delov Jugoslavije, nekvalificirani, velike družine itd. Naj poudarimo, da je mestni del ali naselje, ki je za neko skupino prebivalstva neprivlačen za druge lahko sprejemljiv v že oh manjših spremembah ali celo brez. teh. Praviloma nižja cena stanovanja in bližina delovnega mesta privlačita stanovalce z nižjimi dohodki. Če želimo znotraj mest oziroma večjih naselij osvetliti razlike v kvaliteti bivanja zaradi degradacije okolja (največkrat zaradi onesnaženega zraka),lahko v raziskavo (anketo) vključimo celotno mesto ali več sosednjih naselij ali pa analiziramo le tiste dele naselij, za katere že po fiziognomiji ali genezi mesta pričakujemo, da so za bivanje manj privlačni (stare delavske četrti, barakarska naselja, stara neobnovljcna mestna jedra). Odstotek v anketo vključenih gospodinjstev je manj pomemben kot to, da zajamemo vse skupine prebivalstva (učence, upokojence, delavce različne izobrazbe itd.). Kol smo že omenili, je najprimernejša metoda za tovrstne raziskave anketiranje, poleg tega pa lahko tudi na karto (npr. merila I : 5 (XX)) vrisujemo vidne degradacijske pojave (npr. zaprašenost) oziroma stanje zgradb (propadajoče, stare neobnovljcne, barake itd.). Anketa naj v prvem delu vsebuje vprašanja s pomočjo katerih si ustvarimo splošno podobo v anketiranih gospodinjstvih: O starost vseh članov gospodinjstva O kraj rojstva O izobrazba oziroma poklic, ki ga opravljajo O pomembni so tudi podatki o delovni organizaciji. kjer so zaposleni odrasli člani, ker prav to večkrat vpliva na njihov bolj ali manj kritičen odnos do večjih onesnaževalcev okolja (npr. zaposleni v tovarni, ki sodi med onesnaževalce. so bolj tolerantni do teh negativnih pojavov) O podatki o komunalni opremljenosti (vodovod. WC v stanovanju, na hodnikih, na dvorišču) govorijo posredno tudi o kvaliteti bivalnega okolja O način ogrevanja stanovanja (gospodinjstva, ki uporabljajo premog tudi sama precej prispevajo k onesnaževanju zraka) Poseben in najobsežnejši sklop vprašanj pa naj bo namenjen odnosu anketiranega prebivalstva do okolja: O kako so zadovoljni z okoljem, kjer živijo, O kaj jih najbolj moli v okolju, kjer živijo, 6 kje je po njihovem mnenju izvor^onesnaže-vanja zraka, voda, prsti, poškodovane vegetacije, O v kaierem delu dneva oziroma leta je onesnaževanje najmočnejše. O ali opažajo, da onesnaženo okolje vpliva na njihovo zdravje (kako?) oziroma na rastline .■si (kako?), na katerih rastlinah je škoda najbolj opazna, O ali dobivajo zaradi onesnaženosti okolja oziroma škode odškodnino (od koga?), O kaj je po njihovem mnenju potrebno urediti za izboljšanje bivalnega okolja. O kaj so sami pripravljeni prispevali, da se stanje izboljša, O ali se onesnaževanje v zadnjih desetih letih zmanjšuje ali narašča, kje so vzroki. Odraz nezadovoljstva z bivalnim okoljem so tudi načrti za preselitev, kjer pa je potrebno ločiti realne načrte od želja po preselitvi, zanimiv pa je tudi podatek kam se želijo preseliti. Odgovore iz anket ocenimo tako, da analiziramo vsak sklop vprašanj posebej, še |>o- membnejša pa je primerjava podatkov o odnosu do okolja s splošnimi podatki o gospodinjstvih, kjer se nam lepo pokažejo razlike o katerih govorimo v uvodu teh navodil (kakšen odnos imajo različne skupine prebivalstva do degradacije okolja). Posamezne analize in primerjavo lahko ponazorimo grafično (grafikoni, kartogrami...). Černe F.. Gcnorio R.. 1978. Degradacija okolja v Ljubljani, Varstvo narave 11, Ljubljan; Plut D.. Špcs M., 1982, Socialnogeografsko proučevanje degradiranih območij v nekaterih slovenskih mestih. Geographica Slovenka 13. Ljubljana. Cifrič I.. 1989, Socijalna ekologija. Globus Zagreb. USMERJENOST KMETIJSKE PROIZVODNJE Drago Kladnik* Moderna kmetijska proizvodnja za trg je lahko tudi v naših naravnih razmerah uspešna le, če se kmečka gospodarstva proizvodno specializirajo, kar se odraža v usmeritvi v eno samo oziroma največ dve ožji kmetijski panogi. S tem se lahko v veliki meri poveča produktivnost kmečkega dela. kar omogoča ob manjšem naporu boljše proizvodne rezultate. Le takšna organiziranost lahko kmečkemu človeku zagotovi možnosti preživljanja z delom na zemlji. Seveda pa je princip proizvodne usmerjenosti v ožjem smislu besede lahko le plod modernejših pogledov na kmetovanje. Nedvomno se za izrazom usmerjenost skriva tudi *, Inštitut /a geografijo Univerze K Kardelja. Trg francoske revolucije 7.1 juhijana ' splošna regionalna razčlenjenost posameznih proizvodnih rajonov, ki so prvenstveno posledica različnih naravnogeografskih pogojev, v manjši meri pa tradicije in družbenoekonomskih odnosov na vasi. Raziskava lahko obravnava ožji ali širši vidik, ali pa kombinacijo obeh. Prav tako lahko vključi ludi proizvodno usmeritev družbenega sektorja (kmetijski kombinati). Glavni namen mora bili predstavitev oblike in stopnje proizvodne usmerjenosti na določenem poljubno (a smiselno) izbranem območju v odvisnosti od naravnih, družbenih, socialnih, ekonomskih in drugih pogojev, na drugi strani pa proučitev učinkov proizvodne usmerjenosti na spremembe na podeželju (deagrarizacija. kvaliteta življenja, infrastrukturna opremljenost, urbanizacija, ipd.). Le takšen pristop omogoča kompleksno spoznavanje problematike usmerjanja kmetijske proizvodnje. PRIPRAVE ZA DELO Priprava za delo predstavlja enega izmed najpomembnejših raziskovalnih postopkov, brez katerega ni mogoCe doseči željenih rezultatov. Dobra organizacija dela zagotavlja dosego ciljev na optimalen način. Skrbna zasnova delovnega programa je torej neizogiben temelj in izhodišče. Šele nato se lahko lotimo konkretnih delovnih opravil. V drugi lazi določimo i/bor proučevanega območja. Pri tem je potrebno upoštevali, da mora biti velikost regije odvisna od delovnega programa. Tako lahko proučimo določen pojav na širšem nivoju, podrobnejše raziskave pa opravimo na izbranih reprezentativnih sondnih območjih. Kol možna območja proučevanja pridejo \ pošlev zlasti: O naravnopokrajinske cnoie (območje istovrstnih naravnih značilnosti - Alpski svet. Slovenske gorice, Brkini, Celjska kotlina, ipd.). © občina (primerno za členitev v različnih naravnopokrajinskih enotah). O krajev na skupnost, • naselje (željena je primerjava dveh naselij v različnih naravnih pogojih). Nato v skladu z delovnim načrtom opredelimo potrebne pripomočke: • merske instrumente (naklonomer. termometri, meter, ipd.), O kartografske podloge (katastrske parcelne načrte - po možnosti v merilu I : 5(HX), topografske karte v merilu I : 50 000 za orientacijo), O druge pripomočke (milimetrski papir, pavs papir, barvice, ipd.), 9 izdelava in razmnoževanje anketnih vprašalnikov, 9 slalistične publikacije (statistični podatki po občinah, statistični letopis SRS). O literalura (glejseznam na koncu). DELOVNI POSTOPKI Raziskovalno delo v grobem delimo na kabinetno in terensko. Ker je jedro raziskovanj vezano na povezovanje že znanih teoretičnih izhodišč z dejanskimi praktičnimi spoznanji, zahteva proučevanje usmerjenosti kmetijske proizvodnje oba tipa raziskav. Pod kabinetnim delom razumemo študij literature, priprave na terensko delo, analiziranje gradiva. kartografsko delo in pisanje teksta. Terensko delo pa sestavljajo: O meritve, O anketiranje, O kartiranje. Pregled in analiza obstoječe literature omogoča podrobno opredelitev delovnega programa. Nedvomno takšen pristop pripomore tudi k boljšemu poznavanju problematike. Pomembna faza je priprava na terensko delo, ko natančneje opredelimo način zbiranja podatkov in temu primerno izberemo potrebne pripomočke. Ko pridemo s terena, se lotimo urejevanja in analiziranja zbranega gradiva. Pri tem se poslužujemo labcliranja oziroma grupiranja posameznih podatkov v reprezentativne kategorije. Na ta način pridemo do sinteze spoznanj, ko lahko zanesljivo opredelimo značilnosti. vzroke in posledice obravnavane problematike. Glavne ugotovitve lahko grafično upodobimo. bodisi v obliki grafikonov, diagramov, bodisi na tematskih kartah. Tako lahko predstavimo izrabo tal po parcelah, starostno in poklicno strukturo po parcelah ali pa, kar je še najbolje, kombinacijo posameznih pojavov. Za posamc/.nc kategorije izberemo ustrezne barvne. šralurne ali stvarne simbole (pike, trikotnike, druge like). Zadnja kabinetna faza je pisanje tekstu, pri čemer je potreben sistematičen pristop. Vsega, kar je prikazano na kartah ali pa številčnih vrednosti v tabelah, ni potrebno podrobno opisovati. Naj bi) v ospredju prizadevanje po sintezi, po kompleksni vzročno-posledični predstavitvi problematike, torej problemski pristop. Terensko delo predstavlja izredno pomembno postavko v raziskovalnem delu. Od uspešnosti dela na terenu je odvisna kvaliteta raziskovalnega dela. Seveda pa vseh potrebnih informacij ni potrebno zbirati s terenskimi raziskavami. Kjer je le mogoče, si je potrebno pomagati z. različnimi publikacijami: O podatki popisov prebivalstva, O podatki hidrometeoroloških opazovanj (potrebno je izbrati ustrezno mrežo opazovalnic), O podatki kmetijskih zadrug, kmetijskih kombinatov, agroživilskih organizacij. O podatki zemljiškega katastra, O podatki iz razpoložljive literature. Opiranje na tovrstne podatke v mnogočem olajša delo, tako da na terenu samo dopolnjujemo manjkajoče oziroma pomanjkljive informacije, nepogrešljivo pa je pri proučevanju problemov, ki jih skušamo podrobneje opredelili. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da so praviloma uradno zbrani podatki točnejši. še posebno v primerih, ko se nanašajo na daljše časovno obdobje. Meritve opravljamo v skladu z možnostmi čimbolj natančno. Za proučitev mikroklimal-skih pogojev je priporočljivo merjenje temperaturne inverzije (glej navodila o proučevanju megle). Če imamo na voljo higromeler, je zaželeno meriti tudi relativno vlažnost. Na terenu merimo tudi nagib zemljišč. Tovrsten pristop je še posebno pomemben pri proučevanju usmerjenosti v sadjarstvo in vinogradništvo, pri čemer je potrebno upoštevati tudi reliefno ekspozicijo. Meritve opravljamo z mehanskimi in optičnimi naklonomeri ter s kompasi. Seveda pa meritve niso nujne v vseh raziskavah. Njihov obseg je odvisen od zasnove raziskave. Nepogrešljive so le ob podrobnej- šem proučevanju naravnih dejavnikov, ki pogojujejo proizvodno usmerjenost. V večini drugih primerov zadostujejo podatki meteoroloških služb. Pač pa je skoraj neizogibno dodatno zbiranje informacij z anketiranjem. Pri tem postopku je potrebna dobršna mera previdnosti in iznajdljivosti. Vprašanja je namreč potrebno formulirali tako. da zberemo čimbolj natančne podatke, obenem pa z njimi ne vznemirjamo čustev in lastninskih interesov anketiranih. Za vsako vprašanje (zlasti numerično) že vnaprej predvidimo možne odgovore, tako da nam gre izpolnjevanje ankeie hitreje od rok. Razredi morajo biti zaprti, kar nam omogoča, da slehe-ren podatek vnesemo v določen sistem. Pri anketiranju moramo biti vljudni, prijazni in potrpežljivi, kajti računali je potrebno z določenim nezaupanjem ljudi. Obseg anketirane populacije je odvisen od velikosti proučevanega območja: če proučujemo problematiko na nivoju krajevne skupnosti. katastrske občine ali naselja, lahko zajamemo vsa gospodinjstva, če pa je območje večje (občina), si moramo pomagali z. vzorčenjem (pri tem lahko naključno zberemo vsako pelo oziroma vsako deseto enoto ali pa v celoti proučimo problematiko v posameznih tipičnih naseljih). Tretji terenski delovni postopek je kartira-nje. S kartiranjem ugotavljamo prostorsko razporeditev pojavov. Na kartografsko osnovo (katastrski parcelni načrt, osnovna državna karia v ustreznem merilu) vnašamo nekatere informacije, s katerimi ponazorimo in doka-žemo naše ugotovitve. Seveda je lahko karti-ranje ludi osnova za nadaljne analize, če postopek smiselno povezujemo z anketiranjem. Tako lahko poleg ugotavljanja gole razporejenosti določenih pojavov, ugotavljamo tudi medsebojno soodvisnost med socialnoposest-nimi odnosi (poklicna struktura, starostna struktura, velikost posesti, proizvodna usmerjenost) in med stopnjo izkoriščenosti določene 54 parcele (zemljiška kategorija, stopnja intenzivnosti izrabe, oddaljenost parcele od centra kmetije, ipd.). Za podrobnejša navodila o kariiranju glej navodila za proučevanje megle. DELOVNI PROGRAM Na tem mestu podajamo le okviren delovni načrt oziroma predlagamo teme, ki jih je smiselno v zvezi z obravnavano tematiko proučiti. Seveda to ne pomeni, da je nujno potrebno obdelati vse vidike. Dijakom in mentorjem na šolah prepuščamo odločitev, da se skladno z značajem naloge odločijo za posamezne teme. Prav tako prepuščamo svobodni presoji in lasti iniciativi podrobnejšo razdelavo problematike (izbor kazalcev, način vrednotenja, ivorjenje razredov določenih parametrov, ivorjenje vprašanj v anketah, način siniciiziranja, ipd.), ker menimo, da moramo vzbujali določeno stopnjo kreativnosti. Glavni vidiki proučevanja bi lahko bili: © vrednotenje značilne proizvodne usmeje-nosti (prevlada določene kmetijske panoge na nekem območju) z vidika naravnopokrajinskih pogojev (relief, nadmorska višina, podnebje, prsti, ipd.), O oblike proizvodne usmerjenosti v določenem območju, © proizvodna usmerjenost v luči tradicionalne usmeritve določenega območja, O stopnja usmerjenosti kmetijske proizvodnje na določenem območju. O razmerje med monostruklurno in poliku-liurno proizvodno usmeritvijo, © proizvodna usmerjenost v luči specializiranih - usmerjenih kmetij, O proizvodna usmejenost z ozirorn na social-noposestno strukturo (velikost posesti, starostna in poklicna struktura gospodinjstev, izobrazbena struktura, zaposlenost, dnevno migri-ranje, struktura delovnih moči). © vzroki za usmerjanje kmetijske proizvodnje, © proizvodnja za trg kot spodbujevalec proizvodne usmerjenosti (način prodaje, količina prodanih pridelkov ipd.). © vloga zadrug pri pospeševanju proizvodne usmerjenosti (krediti, pospeševalna služba, ipd.). O posledice proizvodne usmerjenosti na socio-ekonomski položaj gospodinjstev (opremljenost z mehanizacijo, z gospodinjskimi aparati in stroji, problematika nasledstva, beg z dežele), © vpliv proizvodne usmerjenosti na produktivnost kmečkega dela (količina pridelkov, število delovnih ur _ povprečno, v konicah za delo na kmetiji). © vloga kmečke ženske kol izvajalke in pobudnice proizvodne usmerjenosti, G proizvodna usmerjenost družbenega sektorja (kmetijskih kombinatov, agroživilskih organizacij). O donosi prevladujočih kultur na proizvodno usmerjenih območjih v primerjavi z republiškim povprečjem, © oblike medsebojnega povezovanja na vasi kol posledica uvajanja proizvodne usmerjenosti. © proizvodna usmer jenost v območjih s klasično zemljiško razdrobljenostjo in v območjih z izvedenimi prostorsko-ureditvcnimi operacijami (komasacije, melioracije, arondacije), © vpliv proizvodne usmerjenosti na stopnjo intenzivnosti izkoriščanja kmetijskih površin, © vloga vikendašev v proizvodni usmerjenosti, O širjenje kmetijske infrastrukture kot posledica proizvodne specializacije (sistem poti, odkupna mreža, ipd.), © vpliv proizvodne usmerjenosti na fiziogno-mijo naselij, © problemi, ki spremljajo proizvodno usmerjenost in jo zavirajo (razdrobljena posest, slabo organiziran odkup, pomanjkljiva pospeševalna služba, davčna politika, ipd.). O načrti v določenem okolju /a uvajanje proizvodne usmeritve. Q vpliv intenzivne usmerjene proizvodnje na kvaliteto okolja. Seznam možnih vidikov proučevanja je razmeroma obsežen. To pa Se ne pomeni, da je potrebno upoštevati vse. Svetujemo, da napravite izbor listih tem, ki so na določenih območjih najbolj značilne in izrazile. Zavedati seje potrebno, da vsaka tematika, če je podrobno proučena, lahko predstavlja sama zase raziskavo s specifično metodologijo. Vendar pa je tudi obravnavanje večih problemov hkrati, sicer nekoliko manj poglobljeno, lahko zelo koristno in prispeva h kompleksnemu poznavanju tematike na določenem območju. Poglavitno literturo si bo moral zbrali vsak raziskovalec zase. Le-ta naj predoči območje proučevanja in obravnavano problematiko, ki se nanaša na posamezno področje. Največ ustrezne literature je v knjižnici PZE za geografijo. na filozofski fakulteti Aškerčeva 12 v Ljubljani. Tu so na razpolago tudi statistične publikacije. Medved. J.. Razvoj tržne usmerjenosti kmetijstva v SR Sloveniji med leti 1969.1974. Geografski vesinik XL1X (1977), Ljubljana. Melik. A.. Slovenija. Geografski opis. Ljubljana 1963. Vrišer, I., Sistemi agrarnega izkoriščanja tal v SR Sloveniji. Ekonomska revija XVIII (1967), Ljubljana. Vrišer. I.. Uvod v geografijo. Ljubljana 1982. Zasnova uporabe prostora - kmetijstvo. Zavod SR Slovenije za regionalno prostorsko planiranje. Ljubljana, 1975. KMETIJSKE DELOVNE ORGANIZACIJE, ENERGIJA IN OKOLJE Irena Rejec Brancelj* Industrijska revolucija je posegla tudi v kmetijstvo in ga bistveno spremenila. Na eni strani mu je odtegnila veliko delovne sile. na drugi strani pa so se z. naraščanjem mestnega prebivalstva neprestano povečevale potrebe po hrani. Kmetijska proizvodnja je bila prisiljena spremenili tehnologijo. Organizirati se je morala tako, da bi / manjšim številom delovne sile, uporabo kmetijskih strojev in agroke-mičnih sredstev, čimveč pridelala. Posledica tega je bila ludi skokovita rast za kmetijstvo potrebne cncrgijc( npr. fosilnih goriv za pogon kmetijske mehanizacije in proizvodnjo umet- *, Inštitut za geografijo Univerze H. Kardelja. Trg francoske revolucije 7, Ljubljana nih gnojil in zaščitnih sredstev). Povečevanje hektarskih donosov in farmska vzgoja živali terjala od človeka, za vzdrževanje njihovega obstoja, neprestano dovajanje energije. Izračuni so pokazali, da je količina energije, ki jo dovajamo kmetijstvu marsikdaj večja od proizvedene energije v hrani in drugih proizvodih. Namen naše naloge je, da izdelamo energetsko bilanco enega ali več kmetijskih obratov, jih med seboj primerjamo in ovrednotimo njihov pomen v izbrani pokrajini (potem, ko prenesemo njihove pozitivne in negativne učinke na pokrajinske elemente). Ker je dejavnost kmetijskih delovnih organizacij v Sloveniji zelo raznolika in terja specifično obdelavo, je oblikovanje splošnih smer- 2257(> nic težavno. Potrebno je poznavanje osnovne dejavnosti kmetijske organizacije. Ko imamo določen predmet proučevanja in potem, ko že imamo osnovne podatke o obravnavani delovni organizaciji, se lotimo sestavljanja ankete. Pri sestavljanju nam bo v pomoč priložena anketa za kmetijsko delovno organizacijo sadjarsko vinogradniške usmeritve. Za pomoč pri sestavljanju ankete se obrnile za pomoč na mentorja ali pa na avtorico lega prispevka. Ko imamo sestavljen vprašalnik, se lahko lotimo dela. Podatke zbiramo s pomočjo ustreznih služb v delovni organizaciji (npr. kadrovske službe, plansko-analilskcga oddelka, posameznih referentov in pospeševalcev). Seznanimo se / internimi glasili in planskimi dokumenti delovne organizacije. Poskušajmo dobili čim širši pregled o delovni organizaciji, saj bomo le tako uspešno dokončali naše delo. Z vprašalnikom dobljene odgovore nato tabelarično in grafično prikažemo. Izdelamo karte o proizvodnih zemljiščih delovne organizacije (priporočamo merilo 1:25000), o dnevnih migracijah delovne sile, o dovozu surovin in odvozu pridelkov, itd. Sestavimo shemo o letni bilanci proizvodnje in energetski bilanci (glej prilogo!). Napišemo naša opažanja in zaključke. Geografija. Leksikoni Cankarjeve založbe. Ljubljana 1977. Okolje, Leksikoni Cankarjeve založbe, Ljubljana 1982. Kako deluje?: Človekovo okolje. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1988, str. 256-319. Avčin. F.. Človek proti Naravi, Ljubljana 1969, str. 160-169. Navodilo o načinu preračunavanja količine onesnažene vode in stopnje onesnaženosti v enote onesnaženja (populacijske ekvivalen-te-E). LIL SRS, št.21/72. Lazar. L.. Ekološka optimizacija in energijska racionalizacija kmetijstva. Sodobno kmetijstvo št.. Ljubljana 1989. Hauser. A.. Stranki proizvodi HMEZAD, TOZD kmetijstvo, Radlje ob Dravi, kot gospodarsko in ekološko vprašanje, Naše okolje, št. 1-2, str.27.33, Ljubljana 1978. Furlan, J.. Biocnergijska analiza učinkovitosti proizvodnje hrane. Zbornik Biotehnične fakultete Univerze E.Kardelja, št.39, str.31-37. Ljubljana 1982. Furlan. J.. Prostor-energija in proizvodnja hrane. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze E.Kardelja, št.36, str.9-15. Ljubljana 1980. Članki v revijah Sodobno kmetijstvo in Naše okolje. ANKETA O KMETIJSKI DELOVNI ORGANIZACIJI SADJARSKO VINOGRADNIŠKE USMERITVE 1. Podatki o delovni organizaciji: a) ime: h) sedež: c) usmeritev: d) letnica ustanovitve: e) obseg proizvodnega kompleksa: ci) skupaj (v ha)________________________________šl.kosov____________ eii) sadovnjakov (v ha)_____________________________š t. koso v____________ eiii) vinogradov (v ha)______________________________št.kosov____________ f) lega proizvodnih zemljišč (prikazali na karti 1:25000) 2. Število zaposlenih po delov nih enotah 31.12.1988: 57 a)za nedoločen čas b)/.a določen čas (sezonsko) c)število opravljenih ur za sezonske delavce v lelu 19X8 3. Število delavcev po dejavnostih: a) sadjarstvo h) vinogradništvo c) primarna predelava č) storitvena dejavnost d) uprava kmetijske dejavnosti 4. Izobrazbena struktura delavcev: a) kmetijski strokovnjaki s srednjo šolo višjo šolo visoko šolo b) ekonomisti s srednjo višjo visoko c) drugi strokovnjaki s srednjo višjo visoko č) vsi strokovnjaki skupaj s srednjo višjo visoko 5. Delavci po kvalifikaciji: a) VKV b) KV c) pol K V č) nekvalificirani d) skupaj 6. Vrsta pridelkov in količina v lelu 1988: a) grozdje ( v lonah): -malvazija rose chardonct lokaj merlot refošk kabernet koprsko belo b) vstekleničeno vino: -malvazija (število steklenic) rose chardonct lokaj merlt)i refošk kabernet koprsko belo 58 c) odkupljena količina grozdja od kooperaniov: -količina vrsta 7. Poraba surovin v leiu 1988: a) poraba sadik: - kalerih koliko od kje b) poraba umetnih gnojil: -dušikovih fosforjevih kalijevih mešanih c) poraba zaščitnih sredstev: -herbicidov lungicidov insekticidov drugo č) poraba energije: -električne (kvvh) nafte kurilnega olja mazuta bencina plina premoga 8. Pogonski stroji DO: -enoosni traktorji dvoosni traktorji motorni kullivalorji motorne freze kamioni cisterne 9. Kmetijski stroji DO: -plugi orodja za predse t veno obdelavo razsipalniki škropilnice pršilniki pravilniki kullivalorji za medvrstno obdelavo drobilniki rastlinskih ostankov prikolice 10. Transportna sredstva DO: -tovornjaki nad 2 toni tovornjaki pod 2 ioni osebni avtomobili dostavni avtomobili 11. Opravljena dela v DO po urah: -navadno oranje globoko oranje in rigolanjc sajenje vinogradov sajenje sadovnjakov nega vinogradov 59 nega sadovnjakov prašenje in škropljenje vinogradov prašenje in škropljenje sadovnjakov obiranje prevozi kmetijskih pridelkov predelava 12. Ali morajo delavci pri svojem delu nosili zaščitno obleko? Kateri in kdaj? 13. Poraba vode v letu 1XX (v m3) a)javni vodovod b) lastni c) površinska voda č) število populacijskih ekvivalentov 14. Voda se uporabl ja (v ' <): a) za namakanje b) za zalivanje c) drugo 15. Ali obstajajo kakšni ostanki kmetijske pridelave?: a) kateri in koliko (v tonah ali m*)? b) odstranjevanje ostankov kmetijske pridelave: hi) deftoniranje (kje,kaj in koliko) bii) odvažanje (kam, kaj in koliko) biii) drugo 16. Kam odlagajo ostanke zaščitnih sredstev? 17. Ali je na njihovem posestvu v zadnjih H) letih prišlo do večjega onesnaženja ali škode? a) kdaj? b) kje? c) kako? d) kakšna je bila škoda? e) kdo je izvedel sanacijo in kako? Anketiral: Daium: (>o ; LETNA ENERGETSKA BILANCA (upoštevano je neposredno delo) VNOS DONOS MELIORACIJE IN OKOLJE Marjeta Nalek* Intenziviranje kmetijske pridelave z agrotehničnimi ukrepi je v vse večjem obsegu podvrženo najrazličnejšim kritikam. Z enega vidika je to odsev splošne družbene krize, ki poslavlja po vprašaj vsak pojav in proces, /. drugega vidika pa so posegi v kmetijski prostor dejansko sprožili toliko negativnih situacij, da je kritičen pogled nanje nujen. Eden od še ne zadosti proučenih, vendar najbolj spornih posegov v agrarni prosior, so gotovo melioracije. Z vidika kmetijstva so melioracije infra-strukturne naložbe, ki šele omogočajo intenzivnejšo pridelavo na zemljiščih, ki se prej niso izkoriščala za kmetijsko pridelavo, ali pa je *, Inšiilul za geografijo Univerze I . Kardelja, l ig francoske revolucije 7. (> 1000 I juhljana. bila pridelava ekstenzivna z. nihajočo količino pridelkov. Vendar pa melioracije, predvsem večjih območij, obsegajo vrsto zahtevnejših posego\ v prosior. Izvajanje del s težkimi gradbenimi stroji (čiščenje, ravnanje, kopanje, uirjevanje brežin iid.) ler uvajanje trenutno ekonomsko vrednejših monokullur so povzročili številne negativne spremembe v ekološko zelo občutljivi pokrajini. Pozitivne ekonomske učinke melioracij, ki so največkrat povezane s komasacijami, spremljajo številne še slabo proučene prostorske, ekološke, socialne in druge spremembe, ki jih je potrebno ugotovili, ovrednotili in v končni fazi predlagali ustreznejše načine intenziviranja kmetijske pridelave, ki bo optimalna z gospodarsko-pridclovalnega in varovalnega vidika. <>l Glede na zastavljeni cilj in namen naloge ter njeno vsebinsko zasnovo bomo izbrali ustrezno proučevano območje (eno ali več oz. samo njen del, v kolikor je območje površinsko zelo obsežno). Če je mogoče, izberimo območje, ki se ujema z upravno enoto, kar nam bo olajšalo delo pri zbiranju podatkov. Po izboru sondnega območja zanj zberemo vso u[>orabno kartografsko, statistično in drugo gradivo ter letalske posnetke (če je to mogoče). Ker je pri proučevanju melioracij v ospredju primerjalna metoda (primerjamo stanje pred posegi in po njih), |X)trcbujemo gradivo obeh stanj. To so časovno ustrezno izbrani letalski posnetki, osnovne državne karte, pregledni katastrski načrti, pedološke karte ali karte pcdosckvcnc. serije statističnih podatkov in ustrezna anketa. Razpoložljivo gradivo je mogoče dobili na občinski geodetski upravi, na ustreznem občinskem komiteju (komite za urejanje prostora in varstvo okolja), na kmetijski zemljiški skupnosti oz. kmetijski zadrugi. Priloženi vzorec ankete prilagodimo vsebinski zasnovi naloge. Po uvodnem pregledu in vrednotenju literature o problematiki melioracij in prostoru, v katerem se izvajajo, [x>sege prostorsko opredelimo na karti. S fotointerpretacijo časovno ustrezno izbranih letalskih posnetkov iz let 1975 (Ml: 17500) in 1985-87 (M 1 : 175(X) in 1 : 10000) ali s pomočjo ustrezno izbranih osnovnih državnih kart v prvi fazi proučimo spremembe v izrabi tal. kjer ugotavljamo naslednje kategorije: njiva, travnik, sadovnjak, vinograd, pašnik, grmičevje, gozd, |X)/.idane površine, struge rek. potokov, melioracijske jarke in kanale ter ceste in |x>ii. Učinke melioracij na nekatere klimatske dejavnike in hidrogralske razmere ugotavljamo na osnovi podatkov večletnih meritev na ustreznih |x»stajah. Spremembe socialno-ckonomske narave proučimo i/ statističnih podatkov in gradiva, dokumentiranega i/ obdobja izvajanje |x>se-gov. Nekatere tovrstne podatke, /lasti mnenja pa bomo pridobili i/ vzorca anket, ki jo izvedemo med udeleženci v proučevanem obnn>č-|u. Potem, ko bomo ugotovili spremembe [x> |X)scgu in jih ovrednotili, poskusimo predlagati ukrepe, kako ugotovljeno stanje spremeniti oziroma popraviti. ANKETA MELIORACIJE IN OKOUE Ime in priimek anketiranega: Kraj: Hišna številka: I. DRUŽINSKA STRUKTURA L Položaj v družini-odnos do gospodarja l.čl.2.čl.3.ei.4,čl.5.čl.6.čl.7.čl.8.čl. 1 gospodar 2 gospodarica 3 žena 4 mož 5 sin 6 hči 9 vnuk 10 vnukinja 11 brat 12 sestra 13 svakinja 14 zet 7 oče I:> drugo 8 mali 2. Starost (navedi število i/polnjenih lei) 3. Izobrazbena siruklura za starejše od 15 let) 1 brez šole (•> poklicna šola 2do4.r.OŠ 7 srednja šola 3 do 5-7r.OŠ 8 višja šola 4 končana OŠ 9 visoka šola 5 nepopolna srednja šola 4. Vrsta zaposlitve 1 dela samo na kmetiji 2 je stalno zaposlen 3 je brezposeln, čaka na zaposlitev 4 je vzdrževan (otroci, starejši, dela nezmožni) 5 ima lasten dohodek (pokojnina, podpora, ipd.) 5. Ali nameravajo otroci po končanem šolanju delali na kmetiji? 1 ostal bo na kmetiji, delal kol kmet 2 ostal bo na kmetiji, delal na kmeti ji po delu 3 ostal bo na kmetiji, se zaposlil, delal na kmetiji občasno 4 ostal bo na kmetiji, se zaposlil, na kmetiji ne ho delal 5 se bo odselil II. MELIORACIJE 1. Število in velikost parcel in zemljiških kosov posameznih zemljiških kategorij pred in po melioraciji PRED PO Zemljiška površina št. ši.zem. površina št. št.zem. kategorija ha a parcel kosov ha a parcel kosov njiva travnik pašnik sadovnjak (intenzivni) sadovnjak (ekstenzivni) vinograd gozd grmičevje ali površina v zaraščanju (zemljiški kos = ena katastrska kuliura: na eni parceli je lahko ved katastrskih kultur in obratno) (»3 2. Kmetijske kulture na melioriranih zemljiščih: vrsta kmetijske kulture, površina, število parcel, število zemljiških kosov, letni pospravljeni pridelek, ha donos, vrsta in količina porabljenih umetnih gnojil, vrsta in količina porabljenih škropiv 3. Kolobar na melioriranih zemljiščih navedite približno površino posamezne kmetijske kulture posejane na melioriranih zemljiščih od prvega leta po melioraciji do letos 4. Povprečno število in vrsta živine pred melioracijo in po njih. III. OPAZNE SPREMEMBE PO MELIORACIJAH 1. Spremembe mikroklimc po melioracijah: (Odgovor z da ali ne in po potrebi opisno dopolniti) a) sprememba jakosti vetrov zaradi odstranitve protivelrnih pasov oz. naravnih pregrad, letno ali v določenem letnem času: b) sprememba v smeri vetrov (pogostejši vetrovi iz. smeri... c) večja izpostavljenost sončni pripeki d) bolj pogoste pozebe ali zmrzali... e) manjše število dni / meglo... f) krajše trajanje megle preko dneva... g) manj zavetnih legli) dolgotrajnejše zadrževanje snežnih padavin i) hitrejši odtok dežnih padavin... 2. Spremembe v živalstvu in rastlinstvu (obkroži in opisno dopolni): a) odstranitev določenih rastlinskih vrst (navedi katere... b) zmanjšanje števila določenih istih vrst rastlin (navedi katere... c) odstranitev določenih vrst divjadi in rib oz. vodnih živali v reguliranih vodotokih (navedi... d) zmanjšanje števila osebkov iste vrste divjadi in vodnih živali (navedi... e) povečanje števila osebkov iste vrste... f) povečanje števila rastlinskih vrst... 3. Sprememba vodotoka (obkroži in opisno dopolni): a) odprava določenih pojavov v vodotoku (slapovi, tolmuni, brzice, prodišča)... h) izguba značilne barve voda... c) sprememba temperature vode vodotoka (višja ali nižja T)... 4. Talna voda (obkroži in opisno dopolni): a) višina talne vode (v vodnjaku) se je /nižala (navedi za koliko... b) zastajati je vode v depresijah (v določenem letnem času)... 5. Reliefne spremembe in spremembe krajinske podobe (obkroži in opisno dopolni): a) poenostavljena, vizuelno osiromašena podoba krajine... h) izguba krajinske identitete (drobna parcelna struktura, obrasli mcandri vodotoka. c) povečano erozijsko delovanje vetrov... (■>. Kateri lip pokrajine je /a vas privlačnejši: a) pokrajina pred melioracijami in komasacijami b) pokrajina po melioracijah in komasacijah 7. Kako ste zadovoljni z melioracijo (navedi vzrok zadovoljstva ali nezadovoljstva): a) sem zadovoljen... b) sem delno zadovoljen... c) sem nezadovoljen d) zadovoljen sem / melioracijo, ne pa s komasacijo e) zadovoljen sem s komasacijo, ne pa z melioracijo f>4 OSNOVNE SMERNICE ZA GEOGRAFSKO PROUČEVANJE PASTIRSKEGA GOSPODARSTVA V SLOVENSKIH ALPAH Jurij Senegačnik* Pastirsko gospodarstvo jc tipičen način i/rabe ncposcljcnega ali sezonsko poseljenega gorskega sveta v slovenskih Alpah. Za 10 obliko gospodarslva so lako v strokovni lileraluri kol v splošni ljudski rabi uporabljajo različni izrazi kot planinsko planšarstvo. planinsko gospodarstvo, alpsko pastirstvo, pašno gos|H>-darstvo itd. Bistvo lega gospodarstva je bila v preteklosti organska povezava dolinskih kmetijskih površin z visoko v gorovju ležečimi planinskimi pašniki v enoten gospodarski obral. Planinski pašniki so služili kot nujno dopolnilo za sezonsko pašo živine, ki v dolini ni dobila zadosti hrane. Splošen gospodarski razvoj, ki je zajel ludi odmaknjena gorska območja, je močno posegel v tradicionalni sistem planinskega gospodarstva. Industrializacija s svojimi učinki je a alpskih vaseh sprožila procese dcagrarizacijc in depopulacijc. Posledica jc bilo bolj ali manj intenzivno propadanje planinskega gospodarstva na vseh tradicionalnih planinskih območjih. Naša družba sc je dolgo časa premalo zavedala pomena ohranjanja kulturne pokrajine in pridobivanja hrane v odmaknjenem gorskem svetu. Šele v zadnjih nekaj letih so bili ukrepi za reševanje lega gospodarstva ponekod dovolj učinkoviti, da sc je propadanje zaustavilo in je začelo število živine na mnogih planinah zopet rasli. V nasprotju z drugimi alpskimi deželami v Evropi pri nas nismo imeli neke tekoče evidence o planinskem gospodarstvu. S splošno *, Srednja pedagoška šola. Resi jeva. I jubljana. inienzifikacijo kmetijstva se je prav v zadnjih letih močno povečalo zanimanje strokovnih služb in različnih strokovnjakov za lo obliko gospodarstva. Mladina lahko v okviru svojega raziskovalnega dela veliko prispeva pri inven-larizaciji in evidentiranju oobsioječega sianja na planinah in ugotavljanju sodobnih procesov, ki sc odvijajo na pašnih območjih v gorah v povezavi z dolino. Planinsko gospodarstvo je že pred vojno pritegovalo pozornost geografov, še bolj pa so se mu posvečali po vojni. Omenili velja zlasti dela A. Melika. S. llešiča. B. Jordana, E. Čerčka, V. Fajglja in drugih, ki jih najdemo na koncu na seznamu literature. Najbolj celovito pa je za celo Slovenijo obdelal to problematiko M. Vojvoda v sodelovanju z L. Tonči-Čem. Poleg del drugih av torjev, ki so obravnavali le posamezna območja, lahko vzamemo študije M. Vojvode kol enega osnovnih virov pri pripravi raziskovalnega dela za mlade, saj so med drugimi ludi bogato kartografsko opremljene. Izbrali si bomo ozemlje, ki ga želimo obdelali. V našem alpskem svetu lahko ločimo 13 planinskih območij, pašno gospodarstvo pa najdemo tudi v predalpski in dinarsko-kraški Sloveniji. Izberemo si lahki) eno lako planinsko območje ali le njegov del. Po drugi sirani pa sc pri izbiri teritorija proučevanja lahko naslonimo tudi na upravne meje in proučujemo pašništvo na primer samo za eno občino. Pri zbiranju raznih podatkov na občinah ali kmetijskih zadrugah nam to olajša delo. a glede navezanosti na različne reliefne oblike (prevali, slemena, pobočja, dna dolin itd.). Glede na nadmorsko višino jih lahko razdelimo na višinske pasove in tudi ugotavljamo njihovo lego |)o posameznih vegetacijskih pasovih. Skušamo ugotoviti, če je bilo opuščanje ali tudi sedanje oživljanje planin navezano na neugodne priro-dne pogoje. Pri proučevanju družbenogeografskih elementov bomo največ podatkov dobili na kmetijskih zadrugah, od različnih pospeševalcev, predvsem pa od predsednikov pašnih skupnosti. Za informatorje pridejo seveda v poštev tudi vsi ostali, ki so bili že skozi več let dejavni pri planinskem gospodarstvu. Pri vsaki planini je važno njeno ime, oziroma imena vseh združenih pašnikov, ki zdaj funkcionirajo kot en obrat. Tako lahko primerjamo iste pašnike sko/i več obdobij, kajti imena planin so se ponekod spreminjala. Ena najpomembnejših značilnosti je lastništvo planin. Planine so lahko v zasebni ali družbeni lasti, pojavljajo pa se lahko še kombinacije. V večini primerov so danes že formirane pašne skupnosti. V zvezi s tem nas zelo zanima leto njene ustanovitve. V zvezi s povezavo planinskih pašnikov z gospodarstvom v dolini nas predvsem zanima, iz katerih vasi in koliko gospodinjstev pase na posamezni planini. Zanima nas število in struktura živine, ki jo posamezna gospodinjstva pošiljajo na planino. Smotrno je ugotoviti lip teh gospodinjstev (kmečka, mešana, nekmeč- ka), usmerjenost kmetij in tudi nasledstvo na kmetiji. I/, vseh teh podatkov lahko razberemo koliko in kakšna živina se pase na planini. Glede na prevladujočo živino tudi določimo tip planine. Podatke o površini planin lahko črpamo i/ različnih virov. Najbolj točni so podatki o planinah, za katere je bil narejen ureditveni načrt. Poleg samih pašnih upravičencev nam le podatke lahko dajo tudi gozdarji ali pa jih dobimo iz katasira. Važno je pri tem ločiti, koliko je intenzivno izkoriščenega pašnika, koliko pa se ga izkorišča ekstenzivno, je poraščenega / gozdom ali pa obsega neploden svet. S tem v zvezi se tudi pozanimamo, ali se planina zarašča in opušča, ali pa se obseg pašnih površin širi zaradi človekovih posegov. Zelo važna komponenta je prometna dostopnost planine, saj je to eden najvažnejših dejavnikov ohranjanja planšarsiva. Zato moramo ugotoviti, ali je planina dostopna le peš, po kolovozu, s traktorjem ali s cesto. Pri tem je pomembno leto izgradnje te ceste ali leto njene izboljšave. Za nemoteno obratovanje planine so nujni pastirski objekli na planini. Zbrali moramo podatke o številu hlevov, koč za pastirje (aktivnih in propadlih) in sirarnic. Zbrali skušamo tudi podatke o ograjah, stojiščih, preskrbi z vodo in elektriko, lovskih in gozdarskih kočah ter o vseh turističnih objektih. Pri tem so mišljeni planinski domovi, počitniški domovi in še zlasti vikendi. Dobro se je pozanimati kdaj in kako so ti vikendi naslajali. Prav tako nas zanimajo vse oblike turizma in rekreacije, ki so na planini in kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj. Pri planinah, kjer so pastirji, skušamo zvedeti spolno, starostno, poklicno in izobrazbeno strukturo pastirjev in se pozanimati o problematiki pastirjev nasploh. Pomembni so tudi podatki o proizvodnji na planini, prevozu mleka v dolino, širjenju in prodaji proizvodov. Prav tako je zanimivo zvedeli, s kakšnimi sredstvi se planina financira, kakšna dela so bila opravljena v preteklih letih in kaj nameravajo delati v prihodnje. Ugotovili je ireba vlogo vseh dejavnikov (občine, kmetijske zadruge in drugih), ki odločilno vplivajo na bodoči razvoj pašništva. Ko imamo zbrane vse te podatke, se lahko odločimo za karliranjc planin, ki imajo najbolj dinamičen razvoj ali pa predstavljajo pomembno turistično-rekreacijska žarišča. Pri karii-ranju lahko ločimo različne stopnje izkoriščenosti pašnikov, zaraščanje pašnikov ali krčenje, skartiramo pa tudi vse pastirske, turistične in druge objekte na planini. Preden se lotimo pisanja elaborata skušamo čim več podatkov ludi kartografsko prikazati. Napotke o lem si lahko ogledamo v Vrišerje-vem Uvodu v geografjo. Z različnimi znaki in simboli prikažimo vsaj najvažnejše elemente pašništva, kol so šicvilo in struktura živine, migracije živine iz |x>samez.nih vasi, infra-strukturno opremljenost planin in turistič-no-rckrcacijsko dejavnost. Šicvilo živine na planinah prikazujemo z različno velikimi krogi po formuli: r- vL.O..... (r = radij kroga, n = število živine), pri čemer radij kroga lahko zmanjšamo ali zvečamo s tem, da vse delimo s poljubnim številom. Delež posamezne živine pa prikazujemo s krogovnimi izseki. Problem nastopi v tem, ker posamezne vrsic živine med seboj niso primerljive in tako ne moremo enostavno seštevali ovc in konjev. Zato je poirebno dobiti enoten izraz za vso živino. To dobimo tako, da vso živino pretvorimo v tako imenovane GNZ (glave normalne živine). Kot "normalna žival" se smatra odrasla krava običajne žlahtne pasme in 4(X) kg žive teže. Vso ostalo živino pretvorimo v GNZ preko različnih koeficientov. Koeficienti za posamezne vrste živine po starosti so: i>7 (iN/. /rcbc do I leta <*,<> žrebe nad 1 do 3 lei 1 odrasla kobila nad 3 leta, breja /rcbica ali kon j skopijenec nad 3 leta 1,3 žrebec 1.5 tele do 6 mesecev 0,15 tele nad (> do 12 mesecev t»,5 mlado govedo nad 1 leto do 2 let 0.7 krava nad 2 leti in breja junica I vol nad 2 leti 1,2 odrasel bik M ovca ali oven ne glede na starost 0.1 koza ali kozel ne glede na starost (KI pujsek do (> mesecev 0.03 prašič ali svinja nad 2 do i> mesecev (1.12 prašič ali svin ja ter ostali nad (> do 12 mesecev (1.25 odrasel mcrjascc 0.4 Število in strukturo živine lahko tako karto- grafsko prikažemo šele potem, ko smo jo pretvorili vGNŽ. Planinsko gospodarstvo je neposredno povezano z življenjem v dolini. Zalo je ugodno posvetiti pozornost razvoju prebivalstva in gospodinjstev v naseljih, ki so vezana na planinsko gospodarstvo in gibanju števila živine. Zanimiv je podatek o tem, kolikšen delež vse živine je vezan na planine. Vse demografske podatke o živini lahko prikazujemo z različnimi grafikoni. Ko se lotimo pisanja elaboratov, moramo upoštevati, da ta sestavek nakazuje le nekatere osnovne smernice za proučevanje planinskega pašništva. Zasnovo in samo izvedbo raziskovalnega dela lahko pač precej spremenimo z ozirom na specifiko pašnega gospodarstva, ki se med posameznimi planinskimi območji v slovenskih gorah precej razlikuje. Vodja ali mentor raziskovalnega dela mladih se mora pred delom s tovrstno problematiko in s spcci-fiko obravnavanega področja podrobneje seznanili. Čerček. E.. 1948-49, Planine v južnih Kamniških Alpah, Geografski vesinik, Ljubljana Fajgclj. V., 1053, Planine v vzhodnem delu Savinjskih Alp, Geografski vestnik. Jeršič, M., 1965, Družbena geografija Blejskega kola, doktorska disertacija, Inštitut za geografijo, Ljubljana. Jordan. B.. 1945. Planine v Karavankah, Geografski vestnik. Ljubljana. Klemenčič, M., Piry, I., 1978, Revitalizacija planinskega pašništva na Tolminskem, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana. Klemenčič, V., 1959, Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom. SAZU. Ljubljana. Klemenčič V., 1964. Die geographische Probleme der Almwirtschaft in Jugoslawien, Almgeographie, Forschungsberichte 4, Wiesbaden. Melik, A.. 1950. Planine v Julijskih Alpah, Dela I SAZU, Ljubljana. Melik. A.. 1954. Slovenski Alpski svet. Slovenska matica, Ljubljana. Vojvoda M.. 1967, Spreminjanje gospodarskih funkcij in fiziognomij sezonsko-poseljenega pasu v slovenskih Alpah, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana. Vojvoda M.. 1969, Almgcographische Studien in den slowenischen Alpen, Munchener Studien zur Sozial - und Wirtschaftsgeographie, Hell 5, München. Vojvoda M.. 1970. Najnovejše spremembe v planinskem gospodarstvu slovenskih Alp, Geografski vesinik, Ljubljana. Vojvoda M.. Tončič L.. 1975, Preobrazba gorskega sezonsko pastirsko poseljenega področja Slovenije. Inšlilul za geografijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Vrišer I.. 1982, Uvod v geografijo. Univerza v Ljubljani. Ljubljana. (>.S KMEČKI TURIZEM Drago Kladnik* Kmečki (uri/cm pri nas je opredeljen kol dopolnilna dejavnost na kmetiji. Pri tem gre /a izkoristek prostega časa, ki ga prinašala tehnični napredek ali pa sezonska narava dela ter za dopolnilno delo. ki prinaša dohodek. Pomen dopolnilnih dejavnosti kmetov je večji v deželah z drohnolastniško agrarno strukturo, kakršna je v Evropi predvsem Jugoslavija, posebej še v gorskih, hribovitih in v takšnih predelih, kjer so naravne možnosti za kmetovanje neugodne. Brez. njihovega razvijanja oziroma pospeševanja ter pozitivnih ekonomskih, socialnih. kulturnih in drugih posledic, ki jih povzroča takšna usmeritev, bi bila dcagrarizacija in razseljevanje v tovrstnih območjih še izrazi-lejša. Poleg ekonomskega interesa same kmetije, je kmečki turizem zelo pomemben tudi za splošni družbeni interes, ki se zrcali: • v ohranitvi kulturne pokrajine, • zaposlovanju odvečne delovne sile, • zagotovitvi pestrejše turistične ponudbe, © plasiranju tržnih viškov v lastni hiši, • obrambni sposobnosti dežele. Geografsko proučevanje lahko celovito odgovori na vrsto problemov, povezanih z uvajanjem in učinkovitim delovanjem kmečkega turizma. Pri tem se dotaknemo tudi metodologije sorodnih strok, ki posamezne elemente dejavnosti lahko podrobneje osvetlijo: etnologija, agronomija, ekonomija, sociologija. Vendar prav upoštevanje vse te pestre razvejanosti omogoča geografu, da globje prodre v obravnavano problematiko. Dober delovni program je pred|x>goj za *, Institut za geografijo Univerze hdvarda Kardelja. T rg francoske revolucije 7. o 1000 Ljubljana. uspešno opravljeno delo. Potrebna je natančna definicija željenih ciljev in postopkov, s katerimi bomo zastavljene cilje dosegli. Problematika je izredno razvejana, zato moramo že v tej fazi razmisliti, katere elemente bomo obdelali. Kol možna območja proučevanja lahki) izdvojimo predvsem: O občino. © manjše naravnogeografske regije (npr. Pohorje. Škofjeloško hribovje). Enola za proučevanje naj bi bila posamezna kmetija, bodisi da gre za že usmerjene kmetije ali tisie s primernim potencialom in ustreznim hotenjem. V tej zvezi se odpira vrsta možnosti, ki bi jih veljalo |xxJrobncjc osvetliti. Seveda vseh ni potrebno vključiti v raziskavo. Izhajamo iz izbranega obsega proučevanega območja ter predvidene vsebinske zasnove. Pri tem velja izdvojiti zlasti: O naravne potenciale za izvajanje kmečkega turizma, izhajajoč predvsem iz možnih rekreativnih dejavnosti (relief, nagib, ekspozicija, vodovje, klima); © registracija vseh pomembnejših naravnih in kulturnih spomenikov v bližini: O opredelitev možnosti za posamezne rekreativne dejavnosti (planinarjenje, smučanje, nabiranje gozdnih sadežev, lov, ribolov, kopanje, ipd....); © proučitev možnosti za vključevanje novih kmetij v ponudbo kmečkega turizma (pestrost pokrajine, naselbinski lip, turistična tradicija, turistični tokovi, prometna povezanost, specializacija kmetijske proizvodnje, potrebna delovna sila, interes po posodobitvi kmečkega doma, problematika kreditiranja); O delovna sila na turistični kmetiji s posebnim ozirom na vlogi kmečke ženske (dnevna urna obremenjenost posameznih družinskih članov v kmetijskih opravilih - zlasti v konicah, zastopanost pri posameznih delovnih opravilih); • specializacija kmetijske proizvodnje kot predpogoj za uvajanje turizma na kmetiji (proizvodna usmerjenost, kmetijska mehanizacija, vloga dopolnilnih dejavnosti); O izobraževanje kmečke družine za potrebe uvajanja in izvajanja kmečkega turizma (gospodinjski tečaji, higiena, učenje tujih jezikov); O prehrana na turistični kmetiji (direktna poraba domačih pridelkov, lokalne specialilete, analiza povpraševanja gostov); O ureditev kmečkega doma za izvajanje kmečkega turizma (splošna urejenost, nivo ponudbe - velikost sob, interier. sanitarije); O analiza klientele na turističnih kmetijah (dolžina sezone, dolžina bivanja gostov, stalnost prihajanja gostov, starostna in socialnoekonomska struktura gostov, narodnostna struktura gostov, od kod gostje prihajajo); O kako podaljšali sezono na turističnih kmetijah (upoštevaje obremenitve delovne sile, pestrejšo ponudbo, povezavo s turističnimi organizacijami na ožjem in širšem področju); O problematika ekonomske propagande (dosedanje izkušnje in efekti, predlogi za nove načine, problematika financiranja); O ekonomski efekti kmečkega turizma (struktura v celotnem dohodku kmetije, težave pri investiranju); O drugi efekti kmečkega turizma (večja razgledanost. novi pogledi na gospodarjenje, nova prijateljstva ipd...); O težave, ki spremljajo uvajanje in izvajanje kmečkega turizma. Poudarek je na terenskem in kabinetnem delu. Nepogrešljiva je anketa, ki jo pripravimo na osnovi podrobnega delovnega programa. Pri izvajanju anketiranja je potrebno upoštevali vsa načela, ki zagotavljajo uspešnost raziskovanja in so opisana v nekaterih drugih navodi- lih. Na tem mestu bi svetovali samo, naj bo anketa čim bolj podrobna, saj so na la način zbrane informacije neprecenljive. Vprašanja naj bodo formulirana tako, da so možni odgovori v kar največji meri že vnaprej predvideni, kvantificirani in čim manj opisni. Anketo lahko pripravimo tudi za goste. Z njimi lahko preživimo kakšen dan, tako da nam bo problematika še bližja. Posamezne j zanimivosti je pri|x>ročljivo tudi fotografsko dokumentirali. Zbrano gradivo pazljivo uredimo in se lotimo analiziran ja. Pri tem si pomagamo s tabcli-ranjem. Posamezne podatke skušamo v kar največji meri smiselno križati med seboj. Poglavitne ugotovitve grafično ponazorimo s pomočjo grafikonov, diagramov in morda tudi tematskih kart, na katerih prikažemo položaj turističnih kmetij, glavne spomenike, možnosti za rekreativne dejavnosti, glavne smeri turističnih lokov in morda še kaj. Po analitični fazi in izdelavi grafičnih ponazoritev se lotimo pisanja teksta, ki naj bo čim bolj problemsko zastavljen. V ospredju naj bo predvsem iskanje povezav med posameznimi pojavi, elementi in dejavniki. Literaturo, ki se nanaša na boljše poznavanje proučevanega območja, mora zbrati vsak raziskovalec zase. Za boljše razumevanje problematike kmečkega turizma in morebitne nove sugestije pa predlagamo zlasti proučitev naslednjih publikacij: Jcršič. M.. Turistična geografija. Filozofska fakulteta, Ljubljana. 1985. Ostojič. M.. Turizam na selu: Osnovni uslovi razvoja. Zadruga, Beograd, 1978. Sršen, V., Ugodne perspektive za razvoj kmečkega turizma v Sloveniji. Turistični veslnik. Turistična zveza Slovenije, Ljubljana. 1974. Krišelj. M., Valorizacija prostora za potrebe kmečkega turizma na primeru Škofjeloške 7(1 občine. Magistrska naloga. Filozofska fakulteta, 1979. Počitnice na kmetih, ČZP Kmečki glas. Ljubljana, 1976. Korošec, E., Grm, A., Kovačič, E., Gostje na kmetiji - kmečki turizem, priročnik, ČZP Kmečki glas. Ljubljana. 1975. Šuštcršič. J. Jclnikar. M.. Kumar. J., Kmečki turizem - Slovenija, počitnicc na kmetih, priročnik, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1976. Turizem na kmetih. Zadružna zveza Slovenije, Ljubljana, 19.S7. PREBIVALSTVENA ANALIZA DEPOPULACIJSKEGA OBMOČJA ALI NASELJA Peter Rcpolusk* Buren povojni gospodarski in socialni razvoj v Sloveniji je v marsičem spremenil gostoto in razporeditev števila prebivalstva. Predvsem hiter razvoj neagrarnih gospodarskih panog, med katerimi je prednjačila industrija, je povzročil močne migracijske tokove iz. predelov, kjer ni bilo dovolj delovnih mest, v urbana naselja ter na novo ustanovljena zaposlitvena središča. Ker v migracijah praviloma sodelujejo mladi ljudje, območja odseljevanja niso izgubljala prebivalstva samo v absolutnem smislu, pač pa tudi relativno, saj se je "bodoči naravni prirastek selil na območja večje ali manjše koncentracije prebivalstva." Prebivalstvo so izgubljala zlasti hribovska območja ter naselja, ki so bila prometno bolj oddaljena od gravitacijskih centrov, v večini primerov občinskih središč. V primeru, da naselja niso bila tako oddaljena, so se ljudje manj odseljevali, pač pa so dnevno migrirali na delo, v šolo, po nakupih itd. Povsod po Sloveniji so se oblikovala območja praznenja ali celo odmiranja prebivalstva (v zadnjem primeru je odseljevanje mladih *, Institut za geografijo Univerze Hdvarda Kardelja, Trg francoske revolucije 7. (ilO(Kl L jubl jana. doseglo tak obseg, da se populacija v celoti naravno ne more več rcprudicirati). Obsežni predeli so zlasti v subpanonskem predelu SV Slovenije, na Kozjanskem, na Dolenjskem, v Beli krajini in Pokolpju, Kočevskem. Tolminskem. na prostorsko manj obsežnih predelih pa tudi drugje. V izhodiščih raziskovalnega dela si bomo zastav ili tri osnovne skupine vprašanj: 1. Kdaj in s kakšno dinamiko so se pričeli procesi dcpopulacije 2. Kateri so poglavitni vzroki (npr. prometna oddaljenost, ncperspcktivnosi kmetovanja, politični razlogi, itd.) ?>. Kakšna je v izija ožje in širše lokalne skupnosti (občine) o reševanju teh problemov; 4. Kakšno je vaše mnenje? IZBOR OBMOČJA PROUČEVANJA, METODOLOGIJE IN UPOŠTEVANJE VEČLETNEGA OPAZOVANJA Za proučevanje so primernejše manjše prostorske enote, bodisi naselja, skupina skupaj ležečih naselij s podobnimi geografskimi in gospodarskimi značilnostmi, krajevna skupnost. območje krajevnega oziroma matičnega 71 urada in podobno. Viri podulkov o razvoju prebivalstva so bogati in različni: 1. Popisi prebivalstva i/ lel 1948. 1953, 1961, 1971, 1981, v nekaterih primerih pa so pomembni tudi popisi iz časov Avstroogrske in predvojne Jugoslavije. 2. Podatki matičnih služb pri ustreznih občinskih službah in na krajevnih uradih. 3. Izdelava in izvedba ankete zlasti v primeru analize kakega podrobnejšega problema, ki ga statistika in evidenca prebivalstva pomanjkljivo ali ne beleži. Pred dokončnim načrlom raziskovalnega dela se velja pozanimali o vsebini in obliki gradiva o prebivalstvu, ki vam bo na voljo. V primeru, da bo raziskava zajemala ludi analizo rodnosti, smrtnosti in migracij, kjer splošne mere zajemamo i/ leinih podatkov, velja poudariti, da so lake analize neprimerne za populacijo, manjšo od tisoč prebivalcev. Število rojstev, smrii, priselitev in odselilev lahko pri majhnem številu prebivalstva močno varira, takt) da nam posamični letni podatki lahko zabrišejo splošne razvojne značilnosti. V primeru analize naravne rasti ali migracij po posameznih letih (podatke imajo matične službe na občinah ali krajevnih uradih) nave-dimo osnovne obrazce izračunavanja (več o tem v učbeniku: D.Vogelnik - Uvod v socialnoekonomsko statistiko, Ljubljana 1981): 1. Splošna mera rodnosti (natalilcla): N n = —. looo P podatek podobno kol naslednje izražamo v promilih oziroma s številom pojavov na tisoč prebivalcev (primer: Slovenija je imela leta 1986 rodnost 13,0 promila oziroma 13 živoro-jenih na tisoč prebivalcev) N ... število živorojenih \ konkretnem letu P ... srednje število prebivalstva območja istega leta - dne 31.junija; če lega podalka ni. si pomagamo z aritmetično sredino števila prebivalstva na začetku in koncu leta. 2. Splošna mera smrinosli (mortalitele): M m = y . 1000 M... število umrlih v ustreznem letu 3. Mera naravne rasti: j = n - m (lahko negativno) 4. Splošna mera priselitev: 1 i = -p-. 1000 I...število priseljenih v ustreznem letu 5. Splošna mera odselilev: E o = -p-. 1000 E... število odseljenih v ustreznem letu 6. Migracijski saldo: s=i-e (lahko negativno) 7. Dejanska rast prebivalstva: r = j + s (lahko negativno) Podatki popisov prebivalstva sicer ne omogočajo analizo po posameznih letih, pač pa nam pri analizi omogočajo primerjave po posameznih obdobjih (popisnih letih): 1. spremembe števila prebivalstva 2. sprememba v starostni in spolni strukturi (primerna je grafična ponazoritev - starostne in spolne piramide); spremembe deleža mladega (0-14 lel) in starega prebivalstva (65 let in več) v populaciji: Pri tovrstnih analizah upoštevamo petletne starostne skupine (0-4 leta, 5-9. 10-14..... 80-84. 85 in več). 3. Spremembe v deležu aktivnih, deležu kmečkega prebivalstva, deležu zaposlenih v industriji in podobno. Obdobje obdelave prebivalstvenih podatkov navadno zajema več lel ali eelo desetletij. Pri analizi zgolj popisnih podatkov so to vsi povojni popisi prebivalstva, vsaj za število prebivalstva pa tudi predvojni. Pri analizi gradiva o naravnem in migracijskem gibanju prebivalstva (zgoraj navedeni računski obrazci) so tudi priporočljiva daljša obdobja, npr. vsaj 1971 do 1986 oziroma obdobje, ko so se pričeli procesi dcpopulaeijc, (presežek števila odseljenih nad 72 številom priseljenih, zmanjševanje rodnosti). Samo analitska numerična analiza prebival-stvenih procesov v geografiji prehivalstva ni zadovoljiv postopek za razlago vpliva depopu-lacije na osla le procese v pokrajini oziroma na njihovo medsebojno odvisnost. Zalo se nam vzporedno s prebivalsivenimi spremembami porodi še kup vprašanj: 1. Vloga in perspektivnost kmetijske dejavnosti 2. Sprememba gospodarske usmeritve prebivalstva in naselja oziroma naselij 3. Možnost nadaljnjega delovanja kulturnih in izobraževlanih institucij ter razvoja infrastrukture 4. Problemi propadanja kulturne pokrajine 5. Težaven ekonomski in socialni položaj ostarelih na vasi 6. Možnosti ter nadaljnji interesi preostalih mladih ljudi v vasi. da tukaj ostanejo /a stalno, itd... Odgovore na del ali vsaj posamična od teh vprašanj lahko tekom raziskovalnega dela dobimo z lastnim opazovanjem. / razgovorom s krajani (na KS ali kako drugače) ali na občinskih institucijah, ki so zadolžene za gospodarski. socialni in prostorski razvoj. Pri manjših populacijah (npr. pri enem samem naselju) je zelo primeren vir anketiranja gospodin jstev. Opomba: Pri snovanju raziskovalne problematike. uporabi metod ter zbiranju podatkov se lahko za informacije obrnete tudi na Inštitut /a geografijo Univerze ((161-213-458, Trg francoske revolucije 7, 6I(M)0 Ljubljana). Nekateri splošni pregledi o demogeografskem razvoju Slovenije Gosjir. L., 1987, Kakšna naj hi bila prihodnja poseljenost v SR Sloveniji? Geografski vcsinik LIX. Ljubljana. Jakoš. A.. 1983. Socialnogeogralska homogena območja v SR Sloveniji. Geogrlski vcsinik LV. Ljubljana. Jakoš. A.. 1988. Spremembe v gibanju prebivalstva po naseljih SR Slovenije v obdobju 1961-1986. Geografski vcsinik LX. Ljubljana. Klcmcnčič. V.. 1972. Geografija prebivalstva Slovenije. Geografski vestnik XLIV. Ljubljana. Nalck. M., 1984, Tipi rasti števila prebivalstva v SR Sloveniji v desetletju 1971-1981. Geografski vcsinik LVI, Ljubljana. Podatki o številu prebivalstva in njegovih spremembah za celotno Slovenijo se nahajajo v Statističnih letopisih SR Slovenije, ki jih vsako leto izdaja Zavod SR Slovenije za statistiko. Podatki o številu prebivalstva v predvojnih in avstrijskih popisih so zbrani v Krajevnem leksikonu Slovenije (urednik R. Savnik, DZD). Podan je tudi opis vseh posamičnih naseli j po občinah. Edini obsežnejši učbenik demografske statistike v slovenščini je že omenjeni: D.Vogelnik 1981 Uvod v socialnoekonomsko statistiko, /lasti poglavje o demografski statistiki. V srbohrvaščini sta pomembnejša učbenika demografije: Wcrtheimer-Balctič A., 1982, Demografija. Zagreb. Breznik D., 1980, Demografija - analiza metodi i modeli, Beo-iirad. 73 DOSTOPNOST DNEVNIH MIGRANTOV DO DELOVNIH MEST V PODEŽELSKIH NASELJIH Stanko Pele* V Sloveniji jc okoli 6000 naselij ali približno 3 na vsakih 10 km2. Največ je majhnih vasi in večina ljudi i/, majhnih naselij si mora poiskati delo v ra/ličnih delovnih organizacijah in ustanovah v večjih naseljih. Te ljudi, ki vsak dan potujejo na delo v drugi) naselje, imenujemo dnevni migranti. Ti so od krajev zaposlitve različno oddaljeni in tudi različno potujejo na delo. Za proučevanje dostopnosti do delovnega mesta jc najbolj pomemben čas, ki ga dnevni migranti porabijo za potovanje na delo in domov. Če porabijo dnevni migranti malo časa, potem je njihova dostopnost do delovnega mesta dobra, če pa porabijo veliko časa, jc ta dostopnost slaba. Seveda nas ne zanima vsak posamezen dnevni migrant ampak vsi dnevni migranti v naselju. Za naselje je pomemben povprečen bruto porabljen čas za potovanje na delo in vrnitev domov na dnevnega migranta. Ta podatek je pomemben, ker nam pove veliko o tem kako daleč imajo ljudje iz naselja do krajev zaposlitve in koliko prostega časa jim ostane za druge dejavnosti (popoldansko delo, počitek ipd.). Seveda se moramo vprašali zakaj je ta podatek pomemben. Naselja, ki so od krajev zaposlitve bolj oddaljena, nudijo svojim prebivalcem slabše pogoje za življenje, kot lista, ki so bliže krajev zaposlitve. Ker se v teh krajih slabše živi. je zelo verjetno, da se bodo nekateri ljudje (predvsem mlajši) iz kraja želeli odselili in da se bo naselje zaradi tega manjšalo. V takih naseljih ostajajo predvsem starejši ljudje (in *. mag.. Inštitut za geografijo Univerze I-. Kardelja. Trg francoske revoluci jo 7. (>l()(iti I jubljana. otroci). Posledice take starostne strukture naselja so vidne tako v naselju samem kot v pokrajini, ki ga obdaja (hiše so stare, se ne obnavljajo, novogradenj v glavnem ni, polja so slabše obdelana, njive so spremenjene v travnike. le in nekdanje pašnike pa prerašča grmov je, širijo se gozdovi). Da hi ugotovili ali v nekem območju, npr. občini, v naseljih kjer je dostopnost do delovnih mest zelo slaba prihaja do prej omenjenih posledic v pokrajini, se lahko lotimo dela na naslednji način. Najprej na karti območja, ki ga moramo dobro poznali, ocenimo, kje so slabše prometno dostopna območja (vasi. ki so bolj prometno oddaljene od krajev, kjer se ljudje lahko zaposlijo). Nato si nekaj vasi s slabše dostopnih območij izberemo v slučajni vzorec. Če smo ocenili, da je na slabše dostopnih območjih skupaj 30 naselij lahko njihova imena napišemo na listke, le premešamo in nato izžrebamo 10 naselij, ki predstavljajo naš slučajni vzorec. V teh naseljih moramo potem zbrali čimveč podatkov o tem, koliko časa porabijo dnevni migranti za prihod na delo in vrnitev domov. Te |x>daike zberemo z vprašalnikom. Dobili moramo odgovore o tem, koliko časa preteče od odhoda / doma do začetka službe in od konca službe do prihoda domov. To je bruto potovalni čas. Poleg lega pa nas zanima tudi najpogostejši način potovanja (peš. kolo. motor, osebni avlo. avtobus, vlak). Za kolikor toliko dobro oceno povprečnega bruto potovalnega časa na dnevnega migranta v vzorčnem naselju je priporočljivo, da zberemo podatke vsaj za četrtino dnevnih migran-lov iz naselja. Oceno povprečnega bruto pora- 74 bljenega časa za potovanje na delo in vrnilev domov na dnevnega migranla dobimo lako, da čas, ki ga porabijo vsi vprašani dnevni migran-li i/, naselja delimo z. njihovim številom. Hkrali, ko zbiramo podatke o dnevnih migranlih si tudi ogledamo naselje in njegovo okolico. Ta opažanja seveda zabeležimo. Predvsem bomo opazovali kakšen je videz naselja (starost hiš, vzdrževanosi. delež novogradenj, ...), kakšne so prometne povezave / drugimi naselji (avtobusna postaja - njena oddaljenost, kvaliteta ceste, ...), zanimivo je ludi vedeti ali naselje ima trgovino, gostilno, cerkev ipd. Pri opazovanju okolice poizkušamo ugotoviti ali so polja dobro obdelana, kakšen je način obdelave (z vprežno živino - s traktorji), ali je opazili da. travniki niso redno košeni in da se na travnate površine širijo gozdovi. Pri takem opazovanju svoje ugotovitve moramo podpreti tudi s poizvedovanjem pri vaščanih. Na terenu zbrane podatke o vzorčnih naseljih sistemalično uredimo in jih dopolnimo z nekaterimi stalisiičnimi.o rasii števila prebivalstva. o starostni strukturi ipd. Iz lako zbranega in urejenega gradiva potem ugotavljamo razlike med naselji in sklepamo, čemu jih gre pripisali. Osnovna ugotovitev bo. ali so vzorčna naselja res slabo dostopna in ali so v vseh slabo dostopnih vzorčnih naseljih opazne tudi posledice, ki so povezane z manjšanjem in staranjem naselij. V primeru, da obstajajo izjeme, bomo poskušali ugotoviti, vzroke zanje. če pa za vzorčna naselja ne bomo mogli trditi, da se manjšajo in starajo / vsemi spremljajočimi posledicami v pokrajini, bo naša ugotovitev, da dostopnost v proučevanem območju ni lako slaba, da bi imela take posledice. Za vsa podrobnejša navodila in literaturo v zvezi / izdelovanjem tovrstnih nalog se lahko obrnete neposredno na avtorja prispevka. ANKETA O ODDALJENOSTI MED KRAJEM ZAPOSLITVE IN KRAJEM BIVANJA A: Kraj zaposlitve anketiranca:....... B. Kraj bivanja anketiranca:.......... 1. Kaki) prihajale na delo in kako se vračate /. dela? A: Prihod na delo - peš - s kolesom - z mopedom (molorjem) - z osebnim avtom kol voznik - z osebnim avtomobilom kol sopotnik - z avtobusom redne linije - s tovarniškim avtobusom - z vlakom - ostalo 2.A: Ob kateri uri morate zjutraj zdoma, da pridete pravočasno v službo B: In ob kateri uri morale bili v službi? 3.A: Ob kateri uri končate službo B: In ob kateri uri se vrnele domov? B: Vrnilev z dela - peš - s kolesom - z mopedom (motorjem) - z osebnim avtom kot voznik - z osebnim avtomobilom kol sopotnik - z avlobusom redne linije - s tovarniškim avlobusom - / vlakom - ostalo 7.š bljenega časa za potovanje na delo in vrnitev domov na dnevnega migranla dobimo tako, da čas, ki ga porabijo vsi vprašani dnevni migran-ti iz naselja delimo z njihovim številom. Hkrali, ko zbiramo podatke o dnevnih migrantih si tudi ogledamo naselje in njegovo okolico. Ta opažanja seveda zabeležimo. Predvsem bomo opazovali kakšen je videz naselja (starost hiš, vzdrževanosi. delež, novogradenj, ...), kakšne so prometne povezave / drugimi naselji (avtobusna postaja - njena oddaljenost, kvaliteta ceste, ...). zanimivo je tudi vedeti ali naselje ima trgovino, gostilno, cerkev ipd. Pri opazovanju okolice poizkušamo ugotoviti ali so polja dobro obdelana, kakšen je način obdelave (/ vprežno živino - s traktorji). ali je opazili da, travniki niso redno košeni in da se na travnate površine širijo gozdovi. Pri takem opazovanju svoje ugotovitve moramo podpreti tudi s poizvedovanjem pri vaščanih. Na terenu zbrane podatke o vzorčnih naseljih sistematično uredimo in jih dopolnimo z nekaterimi statističnimi/) rasti števila prebivalstva. o starostni strukturi ipd. Iz tako zbranega in urejenega gradiva potem ugotavljamo razlike med naselji in sklepamo, čemu jih gre pripisati. Osnovna ugotovitev bo, ali so vzorčna naselja res slabo dostopna in ali so v vseh slabo dostopnih vzorčnih naseljih opazne tudi posledice, ki so povezane z manjšanjem in staranjem naselij. V primeru, da obstajajo izjeme, bomo poskušali ugotoviti, vzroke zanje. če pa za vzorčna naselja ne bomo mogli trdili, da se manjšajo in starajo z. vsemi spremljajočimi posledicami v pokrajini, bo naša ugotovitev, da dostopnost v proučevanem območju ni tako slaba, da bi imela lake posledice. Za vsa |xxlrobnejša navodila in literaturo v zvezi z izdelovanjem tovrstnih nalog se lahko obrnete neposredno na avtorja prispevka. ANKETA O ODDALJENOSTI MED KRAJEM ZAPOSLI TVE IN KRAJEM BIVANJA A: Kraj zaposlitve anketiranca:....... B. Kraj bivanja anketiranca:.......... 1. Kako prihajale na delo in kako se vračale z dela? A: Prihod na delo - peš - s kolesom - z mopedom (motorjem) - z osebnim avtom kol voznik - z osebnim avtomobilom kol sopotnik - z avtobusom redne linije - s tovarniškim avtobusom - z vlakom - ostalo 2.A: Ob kateri uri morate zjuiraj zdoma, da pridete pravočasno v službo B: ln ob kateri uri morate biti v službi? 3.A: Oh kateri uri končale službo B: In ob kateri uri se vrnete domov? B: Vrnitev z dela -peš - s kolesom - / mopedom (motorjem) - z osebnim avtom kot voznik - z osebnim avtomobilom kol sopotnik - / avtobusom redne linije - s tovarniškim avtobusom - / vlakom - ostalo 75 VPLIV INDUSTRIJSKEGA OBRATA NA DNEVNO MIGRACIJO DELOVNE SILE Ivo Piry* V vsem povojnem obdobju zavzema industrializacija vodilno mesto med razvojnimi procesi v gospodarstvu Slovenije. Učinki razvoja industrije so mnogoštevilni, naj omenimo le najvažnejše kol so zaposlovanje velikega števila prebivalstva, visoka vrednost uslvar-jenega družbenega proizvoda, ustvarjanje baze za razvoj drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Zaradi novosti, ki jih je prinesla industrija in možnosti, ki jih je odpirala, je pojav industrijskih obratov vedno pritegnil pozornost prebivalstva lako v njihovi neposredni bližini kol tudi v bolj oddaljenih krajih. Vpliv lokacije industrijskih obratov na širše območje lahko vrednotimo na področju gospodarstva, zaposlovanja itd. Opredelimo jo lahko s pomočjo proučevanja vpliv nega območja posameznega industrijskega obrala ali industrijskega kraja na področju zaposlovanja delavcev. Na osnovi takšnih anali/ lahko ugotovimo pomen industrije v okviru |x>sa-mezne občine, regije, republike in tudi države. Lahko proučujemo vlogo posameznega industrijskega obrata, posamezne industrijske panoge ali industrije kot celote. Najprej opredelimo izhodišče naloge, v kateri predočimo položaj industrije in njen pomen v dosedanjem razvoju naselja, K.S. občine iid. Izbor metodologije dela je odvisen od zastavljenega cilja, vendar je osnovni princip v večini primerov enak. Osnovo predstavlja pregled pisanih virov o industriji v kraju, ki ga proučujemo, ki nam pomaga osvetlili |H>lo- *, Zavod SRS /h družbeno planiranje. Gregorčičeva 25. Ljubljana. žaj in pomen industrije s širšega vidika. Da bi lahko zbrali potrebne podatke za naše delo, je potrebno pripravili anketo za posamezen industrijski obrat, s katero skušamo izvedeti vse potrebne podatke o zaposlenih delavcih. Kakšne podatke zbiramo je predvsem odvisno od cilja raziskave, predvidenega obsega dela in razpoložljivih virov podatkov. Glavni vir predstavljajo kartoteke kadrovske službe, ki zbira in hrani podatke o vseh zaposlenih. Za ugotavljanje vpliva industrije na široko okolico moramo poznati vsaj kraj stalnega bivanja vseh zaposlenih delavcev. V kolikor nas zanima spolna in starostna struktura dnevnih emigrantov in njihova poklicna struktura, socialno poreklo, moramo vprašalnik prilagodili potrebam raziskave. Upoštevali moramo, da vse to daje raziskavi posebno vrednost, da pa zahleva obilico vestnega zbiranja podatkov po industrijskih organizacijah. Pomemben podatek pri proučevanju dnevne migracije je tudi način prihoda na delo, ki nam lahko odkrije pomanjkljivosti v prometni infrastrukturi, kot tudi javnem prometu. Zato predlagamo, da v anketo vključite tudi to vprašanje. Pozornost je treba posvetili ludi posebnim delavskim avtobusom in zabeležiti od kod prihajajo. Zbrane podatke nato statistično obdelamo, razvrstimo zaposlene po kraju stalnega bivališča in pripišemo druge karakteristike. Tako obdelane podatke prenesemo na karto, ki predstavlja enega glavnih ciljev raziskave. V pisni obliki nato opišemo pristop k raziskavi, območje raziskave, vire podatkov, predvsem pa prostorsko opredelimo območje dnevne l(i migracije, deleže dnevnih migraniov po posameznih naseljih (od vsega zaposlenega prebivalstva v posameznem naselju), spolno in starostno strukturo migraniov, način prihoda na delo idr. Osnovne napotke za izdelavo programa raziskovalne naloge in koristne podatke lahko najdemo v naslednji literaturi, ki je na voljo v knjižnici oddelka za geografijo. Filozofska fakulteta v Ljubljani. Aškerčeva 12. Vrišer, I.. Uvod v geografijo. Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1982. Klcmenčič, V.. Geografski problemi i metode proučevanja svakodnevnog putovanja radne snage od mesta stanovanja na rad i obratno, Zbornik VI. kongresa geografov SFRJ v Ljubljani. 1961. Štele. T.. Dnevne migracije v občini Škofja Loka. Loški razgledi XXIII., Škofja Loka 1976. Zgonik. M.. Dnevna migracija prebivalstva in ekonomsko - geografska diferenciacija Dravske doline. Zbornik razprav 1970, Maribor. Feletar. D.. Dnevne migracije u Koprivnicu, Geografski glasnik 39, Zagreb 1977. MIGRACIJE NA ZAČASNO DELO V TUJINO Anton Gosar* Jugoslovanska družba, predvsem pa prebivalstvo Slovenije izkazuje v zadnjih nekaj letih izredno dinamiko selitvene mobilnosti. Dnevna migracija na delovna mesta v izvenagrarnih dejavnostih je v Jugoslaviji zajela že 15.8'v vsega aktivnega prebivalstva, začasna zaposlitev v tujini pa je v skoraj tridesetletnem obdobju trajanja zajela preko deset odstotkov vsega prebivalstva države, oziroma več kot tretjino delavcev zaposlenih izven agrarnih dejavnosti. Danes ima Jugoslavija v tujini okrog sedemslo-tisoč svojih državljanov, od katerih jih desetina odpade na slovensko nacionalnost. Največji delež začasno zaposlenih Slovencev v tujini pomenijo prebivalci obmejnih regij od koder jih v tujini dela približno ena četrtina. Poleg Severovzhodne Slovenije, ki oddaja v tujino največ delavcev na začasno in sezonsko delo v tujino, izstopajo s številom in deleži tudi neka- *, dr.. Oddelek za geografijo filozofske fakultete Univerze E. Kardelja Aškerčeva 12.1 jubljana. teta območja klasične, že predvojne emigracije na tuje (suhpanonska in kraška območja Slovenije). Oblikoval se je migracijski cikel prebivalstva. ki ga karakterizira predvsem mobilnost prebivalstva v sklopu odhajanja, permanentnega preseljevanja in vračanja z dela v tujini. Migracijski cikel predstavlja namreč socialno in prostorsko mobilnost izseljenca in obsega sklop človekovih dejavnosti med krajem stalnega bivanja, delovnim mestom v tujini in območjem povratka. Pri tem so zajeti številni prostorski premiki, ki so velikokrat povezani s socialno preslojitvijo migranta in njegove družine. To se odraža v dejavnostih kol so bivanje, delo. oskrbovanje, izobraževanje. raba prostega časa itd. ki bistveno prispevajo k preoblikovanju kraja in prostora odhoda oziroma evcniuelnega vračanja v matično domovino. Dandanes težko ločimo procese v pokrajini, ki so izključno izraz začasnega zaposlovanja v tujino, od tistih, ki niso i udi rezultat družbenih 77 in urbanih vplivov. Vendar prav v Sloveniji sledimo območjem, kjer v preplelenosli vseh dejavnikov v prostoru prevladujejo direklno zares le emigracijski dejavniki. Predvsem gre iskali prednostno zaradi /domsiva preoblikovano pokrajino v občinah Severovzhodne Slovenije. Tod gre za dolgotrajen proces, ki ga lahko primerjamo le z vplivi, ki se stalno širijo tudi iz. industrijskih centrov na podeželje. Oba procesa, ki vplivata na razkrajanje podeželske kmečke strukture, sta pripomogla k temu. da je slovenska družba bolj urbana kot katerakoli druga v Jugoslaviji. V Sloveniji so se oblikovala specifična območja svojske kulturne ^»krajine. območja koncentracije in zgostitve prebivalstva ter območja razseljevanja, razkroja in odmiranja agrarne družbe, neredko prav zaradi prehajanja državnih meja in zaposlitve v tujini. V okviru omenjenega migracijskega cikla je komponenta odhajanja številčno močnejša od povratniškega loka. Negotovost, ostati ali vrnili se, v nemajhni meri, predvsem s posrednimi učinki (dolgotrajna gradnja in finalizacija hiše, nakup in vlaganje v opremo za gospodinjstvo, obrt in kmetijstvo, izgradnja vikendov, obdobno povečana poraba energije in obremenitev prometnih poti), vpliva na oblikovanje in preobrazbo mnogih območjih v domovini. Posredni ali neposredni učinki /domsiva se potem kažejo ne le v spremenjenem odnosu do kmečke zemlje (kmetijska raba le manjšega najugodnejšega zemljišča v zasebni, zdomski lasti za specializirano in mehanizirano kmetijstvo), temveč tudi v bogatenju prostora z urbano infrastrukturo (boljša oskrba je neredko rezultat začasnega /a|x>slo-vanja v tujino: servisne delavnice, privatne trgovine, obrti). Pri proučevanju teh. za geografijo pomembnih. demogeografskih procesov je v glavnem potrebno opredelili predvsem naslednje dejavnike: O število in strukturo delavcev na začasnem delu v tujino in njihovih družinskih članov glede na kraj stalnega bivališča, kraj zaposlitve v tujini in eventualnega drugega kraja vrnitve (demogeogralska in socialnogeogralska analiza). O časovno in distančno odmaknjenost oziroma obdobnost zaposlitve v tujini (opredelitev kraja za |x »sli t ve v tujini in čas prve in |>onov-nih začasnih zaposlitev), O navezanost na domače okolje in domovino (pogostost obiskov in dejavnost v domovini) oziroma že doseženo integriranost v tujini (mikrolokacijska analiza bivalnega okolja, dejavnosti in strukturnosi članov, ki žive v tujini). Omenjene dejavnike .ki delujejo pokrajino-tvorno (npr.: depopulacija: sprememba starostne in spolne strukture; območna revitalizacija. ali odmiranje gospodarstva) registriramo s pomočjo naslednjih pomembnejših delovnih metod: O /. metodo vrednotenja statističnih podatkov (|*>pisa ll>7l in IWI j O / metodo anketiranja delavcev na začasnem delu v tujini O / metodo kartiranja hiš. naselij in območij z izrazitim deležem delavcev na začasnem delu v tujini G / metodo kom para i i vne analize zbranih jHRlatkov O /. metodo lipiziranja območij začasnega /a|>oslovanja na tujem Podatke pomembne za geografsko analizo in vrednotenje pokrajine, v kateri se kažejo vplivi začasnega zaposlovanja v tujino ("ekonomske migracije") ponavadi zbiramo na naslednjih naslovih: O na Republiškem zavodu za statistiko (in v nj. publikacijah), ki žal šele ixl leta 1971 spremlja začasno zaposlovanje v okviru rednih popisov (podatki po krajih, KS, občinah in republikah) O na občinskih oz. medobčinskih skupnostih za zaposlovanje, ki ažurno spremljajo odhajanje in v račanje delavcev na in i/, začasnega 7!S dela v tujini (občasno opravljajo ankete med občasno doma prisotnimi člani "/domskih" družin) O na Oddelkih za prihodke občanov (davčni upravi) posameznih občinskih skupnosti (ki spremljajo gradbeno dejavnost in gospodarske rezultate vrača jot i h se delavcev); O na Oddelkih za urbanizem. Geodetski upravi in Katastru (kjer naj hi se namembnost posameznega zemljišča ob spremembah registrirala)- Obse/na anketa, ki jo je v sedemdesetih letih med zdomci izvedla Fakulteta za sociologijo, |K)litične vede iu novinarstvo (vodja projekta: prof. dr. Niko Toš) lahko slu/i kot osnova za geografski vprašalnik. Krajše vprašalnike. ki so slu/ili kot dopolnilo obsežnejšim socialnogcogralskim anketam je pripravil tudi Inštitut za geografijo Univerze \ sodelovanju / avtorjem tega prispevka. Kartiranje območij, \ katerih smo zasledili intenzivnejše odseljevanje ali priseljevanje "zdomcev" opravimo na karti 1:5000 in posebej vnašamo spremembe, ki so nastale po letu 1960. Z analizo lastniških odnosov (lastništvo parcel) prenešenih na karto nato sklepamo o transformaciji pokrajine tudi pod vplivom začasnega zaposlovanja v tujino. Baučič. Radnici u inozemstvu prema |X)pisu sianovništva Jugoslavije 1971. "Migracije rudnika", knjiga 4. Zagreb. 1973. Gosar, A.. Začasno zaposlovanje i/. SRS v tujini. Geografski vestnik Ll. Ljubljana. 1978, Gosar, A.. Zdomstvo in preobrazba podeželske krajine. Geografski obzornik 34/2, Ljubljana 1987. Klemenčič. V.. Sezonska in začasna zaposlitev prebivalstva Slovenije v luči socialnega, ekonomskega in regionalnega razvoja, Inštitut za geografijo Univerze, Ljubljana, 1970. Klinar. Mednarodne migracije. Obzorja, Maribor, 1976. Olas, L.. Vpliv migracij na socialni in prostorski razvoj Prekmurja, Geografski simpozij v SV Sloveniji. Geographica Slovcnica, Maribor 1973. Pak, M.. Migracije: Vodnik po razstavi. Inštitut /a geografijo Univerze, Ljubljana, 1979. Raziskovalni inštitut FSPN. Slovenci v Nemčiji. Migracije. Bilten 1000 I jubljana. Najsterejše karte, ki jih hranimo v naših ustanovah, so nastale v 16. stoletju. To so dela. za katera rečemo, da so prava zmes znanosti in umetnosti tedanjega časa. Kljub veliki nenatančnosti v primerjavi z. današnjimi kartografskimi prikazi, so nam lahko osnova za raziskovalno delo. Npr.: v kartografski /bitki knjižnice, muzeja ali v privatni kartografski zbirki poiščemo zemljevide določenega obdobja in ugotavljamo razlike v načinu prikazovanja določenega ozemlja. Tu ne gre samo za iskanje napak v orientaciji, razmerjih, lokacijah posameznih krajev, pravilnem prikazu rečnih lokov itd., ampak tudi za primerjavo različnih kartografskih tehnik pri prikazovanju nekega ozemlja v različnih časovnih obdobjih. Tu mislimo v glavnem na način prikazovanja reliefa (od krtin , lehmannovih črtic, do senčenja in i/ohips). uporabo različnih kartografskih znakov za prikazovanje naselij, vegetacije itd. Zanimiva je tudi dodatna "oprema" kart v obliki različnih ilustracij, ki so dodane kartam lega časa. V glavnem le ilustracije predstavljajo neko dodatno vsebino, posebej značilno za prikazano ozemlje (npr. vedute posameznih mest. fužinarstvo, gorski prelazi itd.) Z omenjeno analizo zbranih kari v neki zbirki, lahko ugotovimo kako je potekal sam razvoj kartografske znanosti, kdo so bili avtorji zbranih kart (domači kartografi, tujci -predstavniki različnih kartografskih hiš), kakšne kartografske tehnike so uporabljali, kako so označevali posamezna naselja, v kakšnem jeziku so zapisovali njihova imena. Omenjenih nalog se lahko lotimo v glavnem na zemljevidih posameznih pokrajin, dežel, kontinentov, v kolikor pa so nam na voljo za določeno mesto načrti ali plani mest. pa lahko poleg omenjenih podatkov razberemo z zemljevidov še podatke o širjenju mesta, spremembah uličnih sistemov, spremembah imen ulic (kar je ponavadi povezano s splošnimi zgodovinskimi oz. političnimi spremembami v deželi )itd. Zaokroženo sliko o spreminjanju obsega in podobe mesta lahko dobimo, če so nam poleg mestnih načrtov na razpolago še vedutc obravnavanih mest. Tu mislimo na panoramske upodobitve, ki nam poleg teritorialnega kažejo tudi zunanji izgled naselja \ obravnavanem obdobju (litogralije. stare razglednice, slike). Rezultate o teritorialnem širjenju mesta lahko poleg opisnega načina, prikažemo tudi kartografsko s pomočjo prosojnic. Analitsko delo v historični kartografski zbirki si olajšamo s pomočjo podatkov, ki jih najdemo v literaturi. V ta namen dodajamo seznam priporočljive literature, ki je dostopna v knjižnici Zemljepisnega muzeja Slovenije na Inštitutu za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Bagrovv L.: A. Ottelii Catalogus Carlogra-phorum I. II. Erganzungshcflc Nr. 199 u. 210 zu Dr.A.Pelermanns Mitleilungen. Gotha 1928, 1930. Bohince V.: Slovenske dežele na zemljevidih od 16. do I «S. stoletja. (Besedilo k cnako-imenovani mapi 8 zemljevidov.) Ljubljana 1969 Čankovič D.: Organizacija i uredenje zbirki geografskih karala u knjižnicama. Zagreb 1977. Dorflinger J.-Wagner R.-Wavvrnik F.: Descri-plio Ausiriac. Österreich und seine Nachharn in Karlenbild von der Spatantike bis ins 19. Jahrhundert. Wien 1977. Gašparovič R.: Bosna i Hercegovina na geografskim kartama od prvih početaka do kraja XIX vijeka. Akademija nauka i umjelnosli Bosne i Hercegovine. Djela, knjiga XXXVII. Sarajevo 1970. I/ zakladnice Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Slovenci v svetu. Slikovite predstavitve slovenskih dežel in sveta na starih zemljevidih. Ljubljana 1986. Korošec B.: Naš prostor v času in projekciji. Oris razvoja zemljcmersiva. kartografije in prostorskega urejanja na osrednjem Slovenskem. Ljubljana 1979. Lago L.-Rossit C'.: Descriplio Hisiriac. Tricste 1981. Lago L.-Rossit C.: Piciro Coppo / Le "Tab-vlae". Tricste 1986. Leilhauser J.G.: Mappac mundi. Die geistige Eroberung der Welt. Berlin 1958. Pandžič A.: Stare karte i atlasi Povijesnog muzeja Hrvatske. Zagreb 1987. Vohovnik-Avsenak M.: Jugoslovansko ozemlje na kartah iz prve polovice 18. stoletja v zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice. Zbornik NUK II. Ljubljana 1978. Vohovnik-Avsenak M.: Kartografija lb.stole-i ja in prikaz slovenskega ozemlja. Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice lil. ( 16. stoletje burno obdobje slovenske prebuje). Ljubljana 1984. Vohovnik-Avsenak M.: Kartografsko in slikovno gradivo. Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice. Ljubljana 1982. Vohovnik-Avsenak M.: Slovensko in jugoslovansko ozemlje na zemljevidih v kartografski zbirki NUK v Ljubljani. Ljubljana 1976. Vobovnik-Avsenak M.: Stari atlasi Narodne in Univerzitetne knjižnice v Ljubljani (do planovi do 1918. Beograd 1987. leta 1750). Ljubljana 1967. Wawrnik F.: Beruhmte Atlanten, Kartogra- Vojnogeogralski institut. Katalog atlasa, ka- phisehe Kunsi aus luni' Jahrhunderten. rata i planova arhivske zbirke Vojnogeo- Dorinuind 1982. graiskog instituta, I deo. atlasi, karte i