GLAS SVOBODE HliOVKNHKI TEDNIK Za Uoaiart DtU'liiMi Lnwtrt. Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. OLAS SVOBODE HLOVBNIO WEEKLY Dirorili To Tki InuMn O« Tna I^aoaiD« Oi nm "OD BOJA DO ZMAGE"! japonskega bojišča. Vzlic poraženi, katere je doživela ruska vlada na Daljnem Vztoku, ima stranka za nadaljevanje vojne ruskega carja popolnoma v svojih rokah. Sedaj je izdelan nov mobilizacijski načrt, katerega lxxle car, batjuška najbrže tudi odobril, ker širokoustni general Linjevič*V eno-mer trdi, da bode Japonce v prvi bitki kar za zajuterk pozobal. Mi vemo, da je generalom vseeno koliko ljudi izdihne na bojišču. Generali malo trt>e v vojni. Njih življenje je razškošno, kakor da bi bili v garniziji kakega mesta. Oni ne stradajo, svojega života jim pa tudi ni treba iz|x>stavljati smrtonosnim japonskim krogljatn. Oni hočejo renomirati z vspehi in magari če na milijone vojakov (>ogine na bojišču. Na slabotneža in idiota Nikolaja je pa kaj lahko vplivati. Ako se txxlo njegovi svetovalci izrekli za nadaljevanje vojne, tedaj se bode v božjem imenu za carja in domovino še naprej morilo, klalo in požigalo na mandžurskih poljanah, dokler ne bode autokratična svojat sprejela smrtni udarce oil Japoncev ali pa narol>e. Iz Tokio se poroča, tla so Jajion-ci dne 22. junija Ruse iz gorovja severezapadno od Mančencua pregnali. Rusi so baje zgubili 50 mrtvih in 200 ranjencev. O jama ima približno fmo.ooo vojakov. Iz Ia>ndona se poroča.'da so "Japonci zasedli otok Sahalin. Rusija. "Večernaja Pošta" |>oroča, da so dne K>. jun. t. 1. v tovarniškem mestu Ivanovo — Voznczcnk podivjani kozaki napadli stavkujoče delavce, zbrane na shodu. Te divje zveri v človeški koži niso prizanašale nikomur. 7. golimi sabljami so udrihali jk) ženskah. 28 oseb je vbitih, 11a stotine pa ranjenih. Stavkujoči delavci so se proti temu divjemu napadu postavili po robu. Prodajalne so vse zaprte. Revolucionar Matti 11 januar Rei-nicke, ki je dne 20. marca t. 1. zvršil napad na guvernerja Mijazoredo-va je bil obsojen na 26-letno prisilno delo. Ko so dne 21.. junija t. 1. v Lod-zu korakali delavci v dolgem sprevodu noseč s sabo 30 rdečih zastav in protestujoč proti ciriznut, so krvni psi carja — kozaki in dra-gonci napadli delavce. Izstrelili so na nje salvo za salvo. 18 delavcev je mrtvih, nad 100 pa ranjenih. Delavci v Lodztt so sklenili, da krvavo maščujejo za v rat ni napad kozakov. Že v noči od četrtka na petek so delavci naskočili vojaške patrulje. Dva častnika in 7 kozakov je bilo vstreljemh. Nekega kozaka je v-itrelila 13-krtna deklica. Zr ob solčnem vzhodu je pričelo grozno krvolitje. Delavci so pričeli graditi barikade, porezali so telefonske in brzojavne žice in žice napeli |ireko ceste. V vojašnice so bile vrxene dve bombe. Pričel je boj med slano oboroženim ljudstvom in vojaštvom, ki je končal se le |x>ziw> v noč. Vojaki so kar na slepo streljali na ljudstvo. Delavci so pa z revolverji odgovarjali. S streli so vojake |>olivali z vitriolom. V soboto jutro se je boj obnovil. Do sobote je bilo i ji mrtvih, 11a stotine pa ranjenih. Ko so delavci v Varšavi doznali, kaj se vrši v Lodzu so razglasili splošno stavko. Sedaj je vsa Rusija v vstaji, le Petrograd in Moskva sta še mirita. Palačo velikega kneza Cirila poleg Ijodza so revohicionarri zažgali. Vstaja je izbruhnila v Varšavi, Lodzu, Centohavu, Kovnu, Staristi, Rostovu ob Donu, Saratovu, Min-sku, Jekaterinoslavu, Bialostoku, Balašovu, Kaitšti, Kičeucvu, Odesi in Kavkazu. V Varšavi in Lodzu tako se glase brzojavna poročila z dne 27. jun., so delavci zgradili barikade iti mečejo bombe med vojake. V Lodzu se je Murom — j)ofk uprl. Vojaki so se izrekli, da nočejo streljati na neoboroženo ljudstvo. V Varšavi stoje barikade 113 O^rodovi, K roll-maliii in Vorina ulici, katere so vojaki še le po hudem fcoju zasedli. V Centohavu je nekdo vrgel bom-bo v pedicijsko stražtiico. Več poli-cajev je vbitih. Hud boj se bije v Kavkazu, kjer je ljudstvo dobro oboroženo. V Varšavi so delavci vbili pet svojih tovarišev, ker niso hoteli za-stavkati, Vzlic tem dokazom bode neki "slovenski" šmir v Ameriki trdil, da je v Rusiji mirno kakor v Ameriki, kojega uredniki in izdajatelj so |Xinizni lakaji ruskega carja, dasi žive v ameriški republiki, Nemčija, Vojno sodišče v Brombergu je obsodilo topničarja Friderika Votha iti Henrika Vdllnerja radi nepokorščine in dejanskega napada in sicer prvega na let ječe in izkl j učenje iz armade, druzega |»a v petletno ječo. Vojaka sta naredniku, ki jima je hotel na [toliodu zabraniti poži-rek žganja v vaški krčmi od|»veda-la pokorščino in ga dejanski napadla. Ako v Nemčiji častniki ali ]xxl-častniki leta it\ leta šikanirajo, mučijo in pretepajo vo/ake — prosta-ke, jxrtem orožju in z orožjem ne zazuamvajo brutalnih predstojnikov. Kako malo zaupa vojaška gosposka patriotičnim vojakom, dokazuje to. da v vojsknem Času kar na debelo premeščajo podčastnike iti častnike, ker zaupajo več sovražniku kakor svojim tovarišem, katere so v mirnem času grozno trpinčili. — Francija. Py živahni delxnti so mestni očetje mesta Elboeuf na Francoskem prekrstili prejšni kalvarijski trg na ime Lujize Michel, znatne revolu-eionarke. Se ve so farji radi tega sklepa kar noreli. Kdor |x)zna življenje te dobre duše — Lujize Michel, bode sklep mestnih očetov le odobraval. Lujtza Michel, ki je leta preživela v ječi .in prognanstvu. ki se je v puško v roki borila za osvoboditev delavcev na barikadah, go-tovo ne Ixxfe onečastila s svojim imenom spomin na Kaivarijo, kjer je baje Krist na križu izdihnil. Seve Lujiza Michel ne potrebuje posebnega trga. ki bi se po nji imenoval. Nje se bodo spominjali ljudje, dokler bodo med njimi živeli ljudje, kojim svoboda ni le|M> doneča fraza4 ampak, ki so odkritosrčni pristaši prave svol*nle. Da so prekrstili na Francoskem javen trg na ime Lujize Michel, dokazuje, da resnica zmaguje, da ljudstvo ve ceniti svoje nrave junake. Norvegija in švedija. Konzervativni švedski listi Ijuj-skajo, naj se vojsko-mobilizira in pošlje na Norvežko, da' ukroti pim-tarje, ki so kralja brez 14-dnevne odpovedi izpodili iz službe. Pa jih zebe! Angleško, Brezposelni delavci na Angleškem so skozinskoz organizirani," tako piše M. E. Scivington v "Westminster Gazette" in odločni svojo moč pokazati, ako bi se skušalo v zbornici zavleči zakon v korist brezposelnim delavcem. Ako bode vlada igrala dvorezno ulogo, |>oteiu odrine armada brezposelnih delavcev v Ivoudon. Ta sklep, ki je bil sprejet v Mauchestru, so sprejeli delavci v vseh indnstrijelnih krajih. ()skrlx> za žene in otroke bode morala [K>tem prevzeti gosposka. Mi tipamo, da vlada tie lx> tako ozkosrč-na, da bode mirno gledala, da se to zvrši." Vtem sklepu angleških proletar-cev se zrcali ves obuj). Seve ni ta sklq> nikakor všeč meščansk 111 -po-litikarjem. Mi smo pa v tem oziru druzega mnenja. Za odstranitev drastičnih razmer je treba tudi drastičnih sredstev. Angleška zbornica mora videti sestradano armado brezposelnim »klavcev pred seboj, morda bode ta zbornica txrtem, ko bo videla to neznosno bedo tisočev ljudi, tudi kaj storila za odstranitev brezposelnosti, Ameriške vesti. Posledice natavlzma. Sedaj ko se bliža žetev, se zopet čuje iz Kansasa kkc, da primanjkuje delavcev. Predsednik državne posredovalnice za delo v New Yorku je dobil iz države Kansas nalog, tfaj priskrbi 40,000 poljskih delavcev. Železnice so znižale vozne cene, ki so pa kljub temu še visoke, ker se zahteva en cent za eno miljo. Apelira se tudi na dijake, da bi se dobilo zadostno število pridnih delavnih rok. Ali obče znano je, da dijaki za |K>lj.ska dela niso sposobni. Vsak kmet je vesel, kedlar se jih znebi. I11 kdo je kriv. če bode pšenica segn j tla na polju? Letos bo skoraj nemogoče spraviti bogato žetev pod streho. Nihče drugi tli tega kriv, kakor naši neumestni našel tiiški zakoni. ki otežkočujejo izkrcanje pridnim delavcem v Ameriki. Kmetje v Kansasu. ki so več ali manj tudi prepojeni z nativističnitn duhom, naj se zahvalijo zakonodajalcem, ako bode pšenica segnjila na polju. Kapitalistični umori. V New Yorku je pri zgradbi predora na ulici raz|x>cil kotel. 17 oseb je ranjenih. Med Westminstrem in Funks-burgom sta trčila skupaj dva vlaka. -3 °seb je mrtvih, več pa ranjenih. Na postaji Mentor, t >hio, je sko-čli brzovlak "Lake Shore" železnice raz tir. 22 oseb je mrtvih, več pa težko ranjenih. MorHci-kapitalisti pa pijejo v družb' dennnondk šampanjca, mesto da bi sedeli v ječi. Je tudi enaka pravica! Podgane ustavljajo ladijo! Oto Setdel arhivar za okraj Milwaukee. ki je že priznal, da se je vdeležil grabežtva, je odložil svoje mesto in preti, da bode svoje malopridne tovariše izdal. Preiskava v Milwaukee bide pr> nesla lepe reči na dan o graliežih, ki so večinoma sami stebri današnje kapitalistične družbe. Nativizem povsod strašil Temni duh nativiznia je objel že tudi nekatere linijske delavce, kar se je posebno pokazalo na četrtletnem zborovanju "Civic Federation" v New Yorku, kjer se je živahno debatiralo o izseljevanju v Ameriko. J. W. Sullivan, urednik strokovnega lista "Garment Workers Journal"-a je najodločneje -ustopal za omejitev naseljevanja. Njegov govor le jasno in odldčno dokazuje, kako srednjeveški mislijo nekateri voditelji unij, da hočejo iz unij napraviti nekaka aristokratska zatočišča. Ze sedaj |>ošiljajo 11a debelo naseljence v staro domovino, ker so mesto denarja prinesli s sabo le krepke roke in zdravo, človeško pamet. Sedaj naj bi se pa še vse poostrilo in — unijski voditelji |x»nu-jajo kapitalistom in vladi v poostre-nje naselniškega zakona prijateljski svojo desnico. Seve. česar dobrega nam je pa pričakovati od urednika "Garment Workers Journal-a", ki je obenem član tudi "Civic Federation"? Delavski voditelji, ki so z dovoljenem svojih unij šc vedno člani omenjene kapitalistične organizacije, v kateri sedi August Belmont, uničevalec unij in profesor Elliot slavoj>evec garjevcev, so še veseli, ako se jim dovoli, da smejo vse tajne želje ka-ptalistov potrditi. In to se vrši, ker tacih voditeljev delavci ne po-saile na cesto. Vse zaman! Zdravniki, ki so združeni v zdravniški zavezi držav Illinois, Iowa i:* Missouri, so sprejeli ojstro resolucijo proti zavezni zbornici, ker zavlačuje zakon proti ponarejanju živil in zdravil. Največ je v tem oziru zakrivila senatska zbornica. Neki list, iz katcerga smo posneli to vest, pravi, tla je škandal, da je v očeh senatorjev več vreden en tolar, katerega se zasluži s |)onarejenimi živili kakor pa človeško življenje. Seve je to škandal. Ali naši obrabljeni senatorji so se vedno smejali odprti kritiki. Hudič naj vzame splošno dobro, mislijo Še dandanes ljudje, kedar spravljajo ameriške bankovce v svoje neizmerno globoke žqx'. Sami imajo že toliko denarja, da si lahko nabavijo brega živeža in pristnih zdravti, ljudstvo — ta veliki tej>ec naj pa umira vsled {»narejenih živi! in zdravil, katere so napravili zakotni tuazači. Čemu bi se senatorji belili svoje "učene" glave s taki'mi 'nedastočami ? čem«? Qovoril resnico. Na banketu "Merchant Protection Association" v New Yorku je državni pravdni k Jensfen vpraiv ži-vo očrtal roparsko moralo visoke finance. "Zadnjih deset let," tako je govoril, "se je pojavilo pri nas neke nove vrsta hudodelstvo, proti kateremu so vsi zakoni brezmočni. Ako cestni ropar oropa potnika, se ga lahko kaznuje, toda proti napadom visoke finance ne branijo nikogar zakoii. V Evropi so že pred leti uvideli, da je treba občinstvo varovati in so vse potrebno v tem oziru ukreniti. V Zdr. drž. :e pa taka hudodelstva * kaznujejo, ker se sodniki strogo drže le zakonika in ne vpo stevajo moralne strani. Resnica je, da gos|xxlje, ki vodijo zavarovalno družbo "Eqiiittbla", niso kršili zakona. pač pa so gre^li preti) morali." Mi smo torej j o izreku okrajnega državnega tajnika na milost in nemih t izročeni veleroparjem. ker se jim s za ko: d- ne more priti do žj vtga. Seve smo brezmočni, ako jih hočemo prijeti zakonitim potom. Oni se nam smejejo, ker vedo, da so zakoni tujim v korist skovani. Listu v podporo. Taylor, Wash: Ker ima "gospod" in "nadgoapod" Sakser ic toliko denarja, da bo lahko v nebesa prL šel. J. P. 15o. GLAS SVOBODE Razmotrivanje proletarca. Kaj je ameriška vlada v Zdr. drž., v največji republiki na svetu. IgraČica v rokah trustjanov in družili ameriških kapitalistov! Vpliv ameriških kraljev olja, jekla, železa, sladkorja, mesa, poljskih pridelkov je tako mogočen, da se volja vlade ob'tem vplivu razblini v prazen nič. Posamezni Amerikanec, in naj zavzema kakeršnokoli mesto v družabnem življenj« je istotako brezmočen proti vplivu trustjanov kakor evropejski tvorničar ali trgovec. Kakor se coluinar uda omam Tj i vi podkupnini, tako so tudi morali državniki kapitulirati pred vse gamogočnknT trustjani. Proti trust-janom m njih hlapcem je tudi predsednik brezmočen, dasiravno teatra lično zatrjuje, da bode razdejal iz-rodkc komercial izma postavnim torn. Tu preneha tudi njegova moč, tu je njegova moč toliko vredna kakor vsacega druzega ameriškega državljana. Kdor nrisli. do zamore predsednik ztlrobiti moč trustjanov je navaden sanjač. Vsaki dan pametne ljudi čimda-Ije 1k>1 j v oči kolje, da je v Ameriki absolutni gospodar le peščica kapitalistov, ki izrablja v veliki ameriški republiki vse naravne zaklade, pri-rodno. strojno in človško moč le v svoje osebne narnetK. M organi, Rockefelleri. Armourji itd. so_ car-ji v ameriški republiki in noben izid volilne l)orf>e ne bode tega zistema prcdrugač»l,ciokle.* so Američani tako neumni, da volijo hlapce teh kapitalistov v občinske, pestavodajne zbore in sodišča. * * + Današnje žalostne, £nile in ko rumpirane razmere je le *edaj mogoče spremembi, a!a> se je završil uže radikalen preobrat na verskem polji. Dokler na milijone ljudi verjame, da je pravljica o plačilu na drugem svetu resnična, dasiravno te mase včasih malce godrnjajo proti duhovnikom, vrhovnim hlapcem kapitalistov, ki te mase drže na štriku. toliko časa se z&man pričakuje prc|)on)da današnje družbe. Kedar bode v mat ah oživila misel, da onkraj groba ni nič, da so nebesa le tolažilo za neumneže, ki ■ t. it« odpovedali poštenemu in dostojnemu. čiovtškcmu .".ivljenju na tem svetu, pekel pa prazen strah, ki jc od znotraj votel od zunaj pa nič, ]>otem IkkIo te mase >e le zrele za zdrobtf popolnoma danaŠiijo vse-vtvičujočo gospodarsko sužnost in ustvariti človeško družbo, v kateri bodo ljudje živeli v bratstvu, svo-hotli in enakosti. Kdor se bori proti današnji kapitalistični človeški družbi, mora v prvi' vrsti [Ribijati versko blaznost in vse njene zle izrodke. Imenovati se socialista, pri tem pa priznavati vero za neka i nedotakljivega, je nezmisel in slabost, kr vodita do tega, da se v socialistično naziratijc vtihotapijo popolnoma krivi in napačni nazori, KAKO JE MOGOČE, DA DOBE NE-kateri Slovenci, takoj pri svojem prihodu v Ameriko dobra In lahke alulbo? To Je mogočo le vwled tega, ker ee Lati potrudijo kolikor mogoče k malo ta hitro naraditl se tukajftnlh razmer hi se navzetl fieg in poeobno naučiti se tukajfinega jezika. Vsak naaelsik naj torej s kuka, da ee t prav kratkem času nauči tukaj-Snega Jezika, ter naj se za to po«lull "Slovenckolne plemenitega vina, večinoma pa so bili sodi prazni. Labami se je kar milo storilo, ko je ugledal te prazne sode kajti slutil je, da so bili prej napolnjeni s tistimi zakladi, ki so jih ci gani odnesli. Zdaj mu jc bilo tudi jasno, zakaj niso cigani nikdar pus tili te zapuščene koče brez stražarjev. dokler so bili v kleli njih zakladi. — 1'rokleto sem bil neumen, da sem čakal, kdaj odidejo cigani, se je Laban jezil sam nase, ko jc preiskoval sode. Mar bi bil Erazmu povedal. da se tod potičejo cigani in mu dal polovico zaklada, pa bi bito vse v redu, Erazem bi bil nagnal biriče nad cigane in jaz bi se bil polasti zaklada, in ]x>magano bi bilo oljema Cim dlje je Laban preiskoval klet, toliko bolj se je kesal. da ni izvedel prvotnega svojega načrta in Erazmu vsega razkril, a ta kes se je takoj ponehal, ko jc končno v zadnjem sodu našel pod različnimi capami vrečo, v kateri je bilo nlačilo. ki jc jc prejel Simon Kozina od ciganov za svojo |)omoč. V vreči je našel Laban dragocenih kelihov, monštranc in druerih zlatih reči ter mnogo denarja. Oči so se mu iskrile, ko je zagledal ta zaklad in roke so mu tresle, ko ic '^reštcval denar. Z mrzlično razburjenostjo je začel spravljali denar v svoje žc|)c a bilo ga je toliko, da ga je moral jx>vezati še v ruto. Zlato po-sodje jc pustil v kleti, ker ni vedel kaj bi znjim počel. Zadovoljen in vesel je zapustil j>odzcmsko klet. fokril je zoj>et vhod in naeoniilil nad njim trave in vejevja. Tiho se ic smejal, tn sleč. kake obraze l»o delal Simon Kozina, ko zapazi, da je izginil njegov denar in potem od rinil čez goro proti Polhovem grad-cu. Komaj teden dni je trajal? preis kava zari-cli umora prijorja Cclesti-na in že je g.-^z " in strihu trepetal ves vrhniški okrv.j. Sairo^tnnske ječe v Ilr.tri so tile pre'irolnjene. Ic moških nego t ud! žemk it otrok. Ljubljanski sodri k sicer nt bil prijatelj papistov. zvest slu>-/abnik fevdalizma in je r>ostopa! tako kruto, da so ljudje obupavali. Dan na dan so hodili biriči in vojš-čaki |*» vaseh ir lovili icmcte, ki so bili izrekh kako neprevidno besedo. Prihajali so do Polhovega gradca, do Iga, do Cerknice in do Logatca. vsaki vasi so obstajali po nekaj dni, preiskovali hiše ir. pri tem po-•op.il* kmetom zadnje vinarje ter pojedli in (»opili, kar je bilo dobrega. Kmetsko ljudstvo je molilo in jo-klelo je in klicalo hudiče na pomoč, klelo: je in klicalo hudiče na pomoč, a tudi p-?klo ni odprlo. Iz samostana pa so se cule strašne vesti o trpinčenju ujetih ljudi. Celo samostaitski hlapci, kar jih je bilo iz okraja doma, so se zgražali nad početjem ljubljanskega sodnika in prijorja Hngona, ki sta oblžen-ce devala na natezalnico, jima lorn'1 a kosti in jih dala ščipati z razbeljenimi kleščami. Zdai in zdaj se je tudi zaznalo, da je kdo med tor-turo rnnrl in da so ga v samostanu skrivaj pokopali, in zaznalo se je tudi, da so različni oblženci na natezalnici priznali vse, kar se jih jc vprašalo. Tudi dolgi Laban, ki se je potikal v okrajudje zaznal za te dogodke in trpinčeno ljudstvo se mu je tako smililo, da je začel premišljevati, kako bi mu pomagal. Na Vriinfko ah* na Verd se ni upal. kajti bal se je. da W ga prijeli, a do Erazma je lahko prišel in po dolgem ugibanju se je odločil, da njemu vse razkrije, naj potem stori, kar se mir zdi primerno. Erazem je sedel na grajskem vrtu in se pripravljal za svojo prvo propoved kot predikant grofa Khi-sla, ko je stopil pred niega dolgi Laban. — Malo sem prišel pogledat, kako se Vam kaj godi, je začel Laban, ko je sedel na klopi nasproti Erazmu. Tako dolgo Vas že nisem videl, da.mi je bilo kar dolgčas |x> Vas. — Lepo, lepo, Laban, da me nisi pozabil, je odgovoril. Erazem, ali meni se zdi, da te je moral pripeljati kak posebni nagib. Ali si morda našel tisti kraj, kjer je zakopan Ilaumkircherjev zaklad ? — Kraj sem že našel, je dejal Laban. alf zaklada ni več tam. Odnesli so ga cigani. — In to te peče, kaj ne. prijatelj, se je smejal Erazem, ki sploh ni verjel, da je Laban iskal zaklad in našel kraj, kjer je bil shranjen. Kaj bi pa s tolikim denarjem? — Kaj bi z denarjem? Oh. tako more pameten človek tako neumno vpraševati! Bogat bi bil in živel bi kot bogataš in bil srečen. — Mar niisKš, da ie res bogastvo l>ogoj sreče? Glej Laban, tudi bogati ljudje imajo svoje križe in težave in svoje skrbi. — To je že res! Križe imajo, težave imajo in skrbi imajo, kakor mi, a nekaj imajo tudi palcem, česar mi nimamo in kar ima tako moč. da pozabijo na vse križe težave in skrbi. — V sv. pismu je rečeno, da pride prej velbtod skozi šivankino uho, kot lx>gataš v nebesa. — Saj tako ni prav. Kako morete misliti, da lx> kaj takega v sv. pismu, ko je toliko bogatih papežev in škofov v nebesih, reveži so pa ^koro vsi v peklu. Meni se zdi. da mora biti v sv. pismu rečeno: prej pride bogataš v nebesa, kot velblod skozi šivankino uho. Vsaj Magajna mi je enkrat rekel, da pri papistili tako velja, in to je tudi či>to naravno. Oh, ko bi bil jaz bogat, bi me za nebesa prav nič ne skrbelo. (Dalje prihodnjič.) | S Sloveiici pozor! ^ Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali drage f važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. J/f Čistim stare obleke in izdelujem nove ® tiff" --==po===---—- jt najnovejši modi in nizki ceni. > ' JI KIJ MAMEK, 681 8. Centre Ave. ' bliio 18.' ulice Chicago, lil. © (gp (S® GS** © f i CENE NIZKE! FINO HLAUO! Najfinejšo kavo, najboljšo moko kakor drnge sveže in konservirano jeetvine imava vednu na prodaj. Sprejemava naročila tudi na svežo in prekajeno nu»o. Naročeno blairo nripelieva na zahtevo brezplafiu na doni. l/se ceneje kakor drugod > I JANKO MEDEN, NACE MALOVASIC '946 So. Asland Ave. vogal 21. Pl. Chicago, Illinois. PROSTA ZEMLJIŠČA 8, 000, 000 ORALOV. POSEBNI OGLAS. Nova prekomorska črta—Sredozemsko In Arirtjaneko morje. — Ciuiard Line. ustanovljifia Untlh dobite vo^-ne liiitke po najnižji ceni. Tretji razred Je opremljen z vnem modernim Kom-fort<»m. F. G. WhUlng. ravnatelj na DeertHirn Ui Randolph ulici, Chicago. Se iitejo agent je! V zapadni Dakoti oh Northern Pacific železnici. Po zemljevide in letake pišite na C. \V. Mott, (General -Emigration Afjent, Si. I'anl, Minn. Za ceno in informacije pa na C. A. Mathews, General Agent Passenger Department, 208 S. Clark St. Chicago, 111. Kdor hoče kupiti delnice novo parobrodne drnibe "The Frank Zotti Steonihliip Co,", naj napiše, izreze in pošlje ta le kupon na spodnji naslov. n Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated nnder the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. KItANK ZOTTI. Phesidknt. (Inkorporirana po državnih zakonih t glavnico $2.0(10.(100, od katerih je is $1.500.000 uplacanih. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni gospod:— S tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $5.00 komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dalarjev, katero upotrebite v zgoraj jxtvedano svrho, in delnice mi prrj ko mogoče dopošljite, S tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrne-te v celem znesku. Ime.............................................. Ulica in št...... Mesto in dr&va. Dne..................190.... Ceki4 menice (trate) in poštne nakaznice naj (e pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. • • r ..... • • 3 Naša bogastva. V naslednjem podamosi-z jednih najlepših knjig socialistične literature, iz P. Kropotkinove: "blagostanje vsem", oddelek v katerem u-temeljuje ta veliki slovanski mislec v obče soctjaJizem. , j , I. Človeštvo je storilo daieko jx>t od časa mino! i h stoletji, v katerih si je delal človek se iz kremena orodje, v katerh je ČeJživel- od slučajnosti lova ter zapustil kot dedščino otrokom luknjo pod skalo, nekaj revnega orodja ter te otroke prepustil naravi, velikanski, grozni naravi, s katero so se bojevati morali, da si ohranijo ubogo eksistenco. Ali v tej zdivjani dobi, ki je trajala tisoče let, jc zbralo Človeštvo velike zaiklade. Isto je pripravilo zemljo za poljedelsko, je izsušilo močvirja, je iztrebilo boste. Isto je zgradilo ceste, isto je delalo iznajd-l>e, je opazevalo, je mislilo; isto je ustvarilo kompliciran aparat raznega orodja, isto je v tej dobi iztrgalo naravi njene tajnosti, isto jc ukrotilo par; skratka, prišlo se je do tja. da najde otrok civiliziranega človeka pri rojstvu velikanski, po predntkih nakupičen kapital. Ta kapital dovoljuje ilanes vsakemu, ako združuje svoje delo z delom družili, da pridobi bogastva, ki prekašajo najfottjnejše sanje orijenta-lov v njenih pripovestih o "tisoč in jedni noči". Zemlja, kolikor jc je že obdelane, je pripravna, ako se le prav obdela, roditi najboljše sadov je. Človeštvo lahko pridela več, kakor je treba v jjokntje vseh človeških potreb. In znana so sredstva, ki do tega vodijo. < V posebni knjigi podaja Kropot -kin slike zdajšnjih velikanskih napredkov na kmetiji, v rokodelstvu in industriji.) Na deviških tleh ameriških prerij proizvaja sto ljudi s pomočjo velikanskih strojev v par mesecih toliko žita. kar ga je treba za preživljcnje 100,000 ljudi mej jednim letom. Kjer hoče človek pridelke podvojiti. postoteriti, si pripravi za to pripravna tla. vsako rastlino oskrbuje tako, kakor ji godi in on pri-dobivlja dozdaj nezaslišane žetve, letine. In ko je v davnem času lovec moral posesti 100 kvadratnih kilometrov, da pridobi hrano za svojo družino, pridobivlja civilizirani človek danes z dosti manjšim trudom in z dosti večjo gotovostjo na desettisočnem delu tega lovskega sveta vse. kar zahteva preživi j en je svojcev. Obnebje ni več zavora. Ako soln-ce ne sije. nadomešča ga človek 1*1 umetni toploti in pričakovati je. e oblači lahko 10.000 ljudi tekom dveh let. V dobro urejenih premo-gokopih spravi vsako leto sto ljudi toliko kuriva na dan. kar ga je treba za gorkoto stanovanj 10.000 fa-milij v najmrzlejšem obnebju. Na marsrtcm polju pri Parmi so sezidali ob razstavi v par mesecih veliko lepo mesto, ne da bi vsled tega prenehalo navadno delo francozke-ga naroda Ic za tnalo. In če tudi danes v industriji in v poljedelstvu kakor v celoti socijalne organizacije tlelo naših prednikov v dobro prihaja le majhni manjšini ljudi, je vendar ravno tako gotovo, da bi si človeštvo že danes lahko pripravilo eksistenco v l>ogastvu in izobilju in to le s pomočjo slug iz 'železa in jekla, katere danes poseduje. ' Da. mi smo bogati, neizrečeno liogatejsi, kakor navadno mislimo; l)Ogati smo po tem, kar že posedujemo, bogatejši pa še po tem, kar zamoremo proizvajati 3 pomočjo zdajšnih delavskih strojev in neizmerno bogati postanemo, ako bi proizvajati s pomočjo zdaj sne vede •n tehničnega znanja iz naše zemlje in naših manulaktur vse cmo, kar bi služiti imelo v to, da se pripravi vsem blagostanje. H. Bogati smo v naših civiliziranih družbah; Od kodi tedaj reva, ki nas obdarja? Zakaj to trdo delo, ki slabi mase? Zakaj ta negotovost v krbi, kako se bo godilo jutri, katera skrb ne prizanaša tinti najboljše plačanemu delavcu? Zakaj vse to sredi [>o prostosti podedovanih bogastvih iti vzlic velikanskim proizvajalnim sredstvom, ki bi lahko pripravila z tnaločasnitn delom vsem blagostanje ? Socijalisti so na ta vprašanja že odgovorili in te odgovore ponav-Ijali; vsaki dan na nje odgovarjajo in te odogvore socijalisti dokazujejo in dokazujejo z argumenti, ki jih jemljejo iz vseh ved. t Mgovor je: ker je vse, kar je k proizvajanju potreba, ker je zemlja, ker so fužine, mašiue, ceste, železnice, jestvine, stanovanja, rzgoja, veda, ker je vse to postalo izključ-Ijiva jxjsest nekega manjšega števila ljudi — tekom dolgega zgodovinskega časa polnega ropa, izseljevanja. vojsk, nevednosti, podjarm-Ijenj, katera je priživelo Človeštvo, predenj se je naučilo uzdati moči narave. Odgovor jef ker.hoče imeti ta manjšina takozvana prava, katera je !>aje pridobila v prošlosti m si na podlagi teh danes prisvojit je dve tretjini pridelkov človeškega dela, katere pridelke zapravlja najtieum-nejše in žalilno za druge; ker so te manjšine mase ljudstev do tega pripravile. da iste nimajo živeža za ccl live sec. komaj za 8 dni, ker imajo zbog tega t(* manjšine moč, (in to jo tudi izrabljajo) da ne pustijo delati, kdor jim ne prepušča levov del dobička, — ker iste zabranjujejo proizvajanje najpotrebnejšega ter izsilijo produkcijo tega, kar donaša izkoriščevalcem dela največ koristi. To je bistvo socijaliztua! Kako izgleda danes civilizirano ozemlje? Hoste, katere so ga nekdaj pokrivale, so trebi jene, močvirji izsušena, obnebje je zdravo, to ozemlje je, kratko, pripravno za stanovanja ljudi. Zemlja, ki je proizvajala nekdaj le travo in divja zelišča, daje danes bogate žitne žetve. Skale, ki so nekdaj previševale doline na jugu. premeni le so se v terase. na katerih trta svoje zlate jagode rod*. Divja zelišča in grmovje, ki so prej donašale slabo hrano, so se jxiplemenila v tečna živila in drevesa, ki donašajo i zborno sadje. Tisoč cest. delane iz kamna, železa preprezajo dežele, prevrtajo hribe; lokomotiva žvižga v divjih soteskah Alp, Kavkaza Himalaje Reke nosijo ladije. Obrežja morja so preizkana, premerjena in umetne ladjestaje se delajo z velikimi napori. stroški, da za morejo ladje varno do kopnega. Globoki rovi križajo skalnati svet, labirinti podzemeljskih hodnikov se razprostirajo povsod tam. kjer je premog, kjer so rude. Na krajih, kjer se križajo poti, so nastala mesta, so zrasla velika t^esta in v njih ozidju se najdejo vsi zakladi industrije, umetnosti in vede. Cele generacije, rojene iti umrle v revi, podjarmljeue. izčrpljene po prevečnem delu in rpinčene i*> go-spodstVU, so zapustile to neizmerno dedščino v 19. stoletju. Tekom tisoče v let je milijone ljudi delali na tem, da hoste iztrebijo, da izsušijo močvirja, zi MaUalg^K DELAVCI 8 43 43 Jj Bolestna mesečina. 43 Mnogo Ženske trpe hudo med mesečnim čiščenjem. To -ne bi smelo biti tako, kajti narava ni nik dar tako nameravala. Uživajte Severov regulator za ženske redno več d ni j, pred no pričakujete čiščenja. Ženski organizem tako uravna, da ne čutite nič bolečine ali neugodnosti. Cena .oo. 43 43 t 43 43 43 43 43 43 4? 4\ 43 Sj 43 43 43 43 43 |D 43 Živčna one- 43 moglost 43 4^ in slabost z vsemi 43 svojimi zlimi posledki 4^ se hitro in stalno oz-4^ dravi s 13 43 Severovim 43 43 43 43 43 43 43 43 m Če pomislite, da piihaja vsaka trobica moči v človeškem telesu od hrane in pijače, ki jo prejema želodec, si takoj lahko predstavljate važnost dobre prebove. Ženske, ki delajo in se ukvarjajo, moški, ki Žive moderno trudapolno življenje v naglem lovu na uspeh, prevečkrat pokvarijo svojo pre-bavo nepoboljšljivo. Če bolehate na neprebavnosti kakršnekoli vrste, potrebujete dobre želodčne tonike in popravila, kakor je « Severov želodčni grenčec. Takojšnja olajšba in stalno ozdravljenje za vse želodčne neprilike. Ta proslavljeni grenČec oživlja želodec, pomnoŽuje odpravo želodčnih sokov in usposoblja želodec za izvrševanje nje- J «govega dela. Cena 50c in Si.oo. nervototiom. Severov nervoton ozdravi nespečnost, nervozno neprebav-nost,nervozno nlabost in bolezan sv. Vida. Cena $1.00. Cenjeni gospod:— Lepa hvala za Vaša zdravila. Mirnim, da rni je VaŠ želodčni grenčec ohranil življenje. I>asi sem sedaj stara «3 let, lahko hodim brez pomoči drugih, č«' pijem grenčec, in dasi sem bila bolna mnogo let. Želim Vam dobrega zdravlja in uspeha. S spoštovanjem R. ROT H, Vuba, Wis. Nn prodaj v vseh lekarnah. Zdravniški svet zastonj. * m * f> * 1» m * J 1» « f f> m t T m m m * m + * 1» m * * * m f * m + + m m + m t m T * m m 1« m * 1» f m m m f * 1» Nagli revmatizem je hud napad revmatičnih bolečin, ki traja več dnij ali tednov in potem prestane, Severovo zdravilo zoper revmatizem olajšava bolečino, zmanjšujeotekle členke in uspešno tira strup iz ustroja ter prepreča povratek bo- ^ lezni. jh^ Cena jSt.oo. » » to to to to to to to to to % to to to » to to to to Srčno utripanje to to to to to to to h* s to ni vedno po\zročeno po organski in neozdravljivi srčni napaki. Morda je kako motenje v delavnosti in slabost, ki se lahko uravna. ^ Severova jj i je neprecenjena za kakršnokoli srčno 0V stisko in naj bi se ta-koj zauživala, brŽko oF postane srčha delav- oP nost slaba, neredna ali bolestna. Cenali. p» srčna tonika W. F. Severa Co CEDAR RAPIDS IOWA GLAS SVOBODE "Glas Svobode" [The voice or Liberty] WEEKLY Publ ished by The G las Svobode Co .683 Loom is St. Chicago, 111. Zeured at tfie Pu«t Offie- «t Chicago, 111., .» Second CI»M H*iwr Subscription $1.80 p*r yur. AdvertUemenu on agreement. ■QIm Srobode" lilde rs&kV potek m velja za AMERIKO: u celo leto ................11.50 ' za pol leta ................. 7ftc ZA EVROPO: ca celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron 5 Prvi svobodomiselni list zojili j h more na debelo, da jih tem lož je ortpajo njih imetka. Sploh nastopajo Evropejci v aziatskih deželah, dasi imajo mnogi narodi že tisočletno kulturo, kakor v človeško kožo oblečene zveri. Tu se mori, požiga, davi. posiljuje ženske in vse v korist evropejskih kapitalističnih malh. Komaj j«* minolo joo let, kar so Angleži z evropejsko kulturo osrečili Indijo. Ustvarili niso nič novega. j>ač pa razdejali tisočletno ind»jsko kulturo. Ti angleški kul-turonosci so kradli in ropali vse, kar jim je prišlo v roke. Kratili so naravne zaklade, a prizanesli niso tudi starim umotvorom. Ti beli kulturonosci so ukradli narodom njih svobodo in srečo, spremenili so te-narode v delavce, s kater;rr»i pt>-stopajo kakor s psi. Domači knezi so se podvrgli belim roparjem, pustili so svoje podložnike na cedilu, ker so jim prvi garantirali mastne dohodke, zajed no jim pa dovolili v svojem lastnem delokrogu skupiti svoje podložnike. Na ta način so zasužnjili narode v Indiji, potisnili so jih v imenu blažene evropejsko kulture na bera-ško palico. Kar posamezne države, ki imajo kolonije v Aziji, izerpujejo iz teh nesrečnih narodov pa j;re v nenasitno žrelo moloha — militarizma. Tako slavi evropejska kultura svoje zmage v Aziji! Preko holmcev mrlfčev je drvila evropejska kultura v Aziji, m je svojo vi^ek dosegla v 20. -stoletju, v stoletju human i tete. In vzlic tem dokazom se vpajo nekateri lopovi še trditi o rumeni nevarnosti, ki preti Evropi t Vest jih peče! Roje se. da ne bi se aziatsk^ naroth v zdramil i m se maščevali za stoletne krivice, katere jim je zadela evropejska. kapitalistična kultura. * Sploh je pa neumnost govoriti o rumeni nevarnosti. Stari, bojeviti, roparski duh je že ztlawnej izgini pri Tartarih in Mongolih, Danes te st>k)h nemogoče, da bi vodje nomadov udrK proti zapadu in si osvojili eviupejsko ozemlje. Kitajci bo- . se nam ni treba bati. S te j strani torej ne preti' rumena nevarnost, pač pa na gospodarskem polj"., • > rekli dotični, ki nosijo rumeno j nevamast ved po na jezaku. Kdo nam more svedočiti, da se trgovina j in industrija ne bodeta razvila na Japonskem? Ako se to zvrši, potem se je bati, da nam Japonci zasedejo vse trge na Daljnem Vztoku, bodo zopet rekli preroki rumene ne- -nos t1'. To je nemogoče z vršit i kar čez noč. Ako se hoče Japonska razviti la gospodarskem polji tako, da bi tekmovala z evropejskimi izdelki, j)Otem fiotrebtvje Japonska sto let ali pa še več. Preobrati na gosjx>-darskem polji se ne delajo čez noč. In če bi se ta j>reobrat tu li zvršil. potem Japonska še ni storila nobenega -greha. Saj po nazoru evro-pejsloh kulturonoscev sme vsakdo mimo tekmovati na gospodarskem polju. Kadi tega je zločin, ako ktlo priporoča posebno Mopoltnim prole-tarcem naj sovražijo Aziate. Belo-poltni proletarec nvora smatrati tudi rumeno ali temnopohnega proletar-ca svojim bratom, ker vse le ena pest — kapitalizem tišči k tlom. Tu ni govora o kako rumeni ne-varnosti, pač pa o beli nevarnosti po evropejskih kapitalistih, k/ izsesavajo narode v Aziji, kakor svoje plemenske brale v Evropi in Ameriki. In tem velja naš hoj! Omc^a. Izlet iz Chicage v Milwaukee. Ko je v nedeljo, dne 25. t. m. parnik "Christopher Columbus' pri-plul ob 3 uri populudne v milvvauš-ki pristan, je na pomolu nepregled-na vrela milvvauških socialistov čakala čikaske socialiste. Parnik je bil še daleč v kanalu, ko je godba pričela svirati marži 1 jezo. Mihvauški socialisti so imeli na klobukih listke z napisom: "Dobro dosti socialisti". Slovenski socialisti, katerih je bilo nad 50, so pa imeli na prsih pripete rdeče klinčke, kot znamenje za spoznanje. Komaj so slovenski cikaškt socialisti s parnika ugledali slovenske mihvauške socialiste pozdravili so j h v materinščini s krepkim klicem: Živijo mednarodni sociaWzen-! Socialisti d nizih narodnosti so se postavili v nepregledno dolgo \r.-to. Na čelu rdeča zastava, zastava svobode. enakejsti in bratstva, potem godba. In tako so tnlkorakali na shod, kjer so govorniki v raznih jezikih govorili ljudstvu. Slovenski socialisti, ko so bih prvi pozdravi končani, so pa odkorakali proti gostilni sodr. Hofbauerja na 163 Reed St.. kjer še je imel vršiti shod slovenskih delavcev. Ze od daleč smo ugledali velikansko slovensko trobojnico, ki nain je služila kakerr nekak kažijx>t. Ko pr:-demo bližje smo opazili, da je bil i vsa hiša okusno okinčana z rdečimi zastavicami in preprogami. Tudi govorniški oder v dvoran je bil okrašen. Ko so slovenski milwauski delavci napolnili dvorano, je sodrng Anton s kratkim besedami poz 'ravil čikiške g<«sle, potem pa dal besed-? sodr. Zavertniku in Pečetu iz Oii-cage. Oba govornika šla živo bičala današnji gnili zistem, kazala jim pot. po kateri jim je hoditi, ako hočejo zboljšati današnje žalostne razmere, t >ba govornika sta povdarjala. da se delam le sami lahko osvobode. da zaman pr Čakujejo rešitve od drugod. V to je pa treba agitacije, do brega delavskega časopisja. gos|>o-darske in politične organizacije. Kdor je na tem shodu videl osivele delavske veterane, ki se morajo v daljni Ameriki pehati za košče-kom k niha. da razbremene zadolžena posestva v stari domovini in preskrbe svojcem kniha. kako so jim drle solze po zagorelih, upadlih o-brazih. ko sta govornika dokazovala, da so delavci sami krivi, ako jih kapitalisti oropajo za 9 desetin njih zaslužka, ta je bil prepričan, da je naš narod zrel za socializem, da ima bister um. da hitro za popade t ml i gospodarska vprašanja, ako se mu ta vprašanja tudi na umljiv način tolmači. Le meti narod je treba iti in učiti ga. - 1 Po končanem shodu so se vsi zbrali na prijateljski sestanek v gostilniških prostorih sodr. Hofbauerja. Tu so čikaski socialisti z mil-\vauškimi socialisti skupno za{>eli marziljezo: "Vstanitc bratje", ki je žela splošno odobravanje. Med prepevanji domačih pesmi in j»ogovori o organizaciji je hitro potekel čas in ob pol 6 uri zvečer je bilo treba odriniti na parnik, kamor so mihvau-ški socialisti spremili čikaške goste. Trikratni pisk iz panie piščali, kratek pozdrav in parnik je pričel {»očasi pluti proti Chicagi. Vsacemu je bilo tesno pri srci. ko se je pozdravljal od gostoljubnih miUvauškh sodrugov. A obljubili smo jim, tla jih letos še enkrat jx*e-timo, da se nadaljuje pričeto agita-torično delo v prospeh tlačenih slojev vseh narodov. Vidimo se torci letos še enkrat. A. Poravne, predsednik. Stavka voznikov v Chicagi. "Stavkujoči vozniki omahujejo. Oni si žele miru. Na vsak način se hočejo vrniti na delo." Tako so žvižgali in pdi vsi kapitalistični listi minoli teden. Tudi slovenski kap. listi so godli isto melodijo na svoje umazane piščalke. Kdor je čital te umazane, lažnjive in skrpucan« notice, je mislil, da stavkujoči vozniki na kolenih prosijo kapitaliste odpuščen j a. No, in sedaj? Dih.* 21. junija so stavkujoči vozniki skoro enoglasno zavrnili ponudbe delt »dajalcev, in se izrekli za nadaljevanje stavke. Mej delo-tlajalskimi ponudbami je bila tudi prepoved, ki na kratko prepoveduje nositi unijski gumb. Organizator voznikov. Emmet Hood je na shodu zaklical: "Vse svoje žive dni rajše hodim kot baraba }*» Clark ulici, kakor da pripo-znam ponudbe delodajalcev." \ oz-niki l>odo boj nadaljevali. Tekom stavke so povsod nastopali solidarno in to solidarne *t liodo ohranili tlo konca boja. Zmago nos no upitje kapitalistov je bilo prerano. Sedaj bodo kapitalistični hinavci zopet javkali, da -o delavci rajši "barabe '. kakor da bi se oprijeli poštenega tlela. Naj le jokajo in stokajo. Njih žalostinke le dokazujejo, da so stavkujoči vozniki na pravem jotu. I.e tako vrlo naprej!____ GOSPODU SAKSERJU! Sakst-r je naroril svojemu reduktorju — lakaju, da 110j mene, ki wtu hh|ii>al ilopis "S11 k i m-nt in slovenski Trepov" s tem osmeši v listnici ured-uiltvn, da mi pmlbaeiva iif|«>Ate-uoHt. <<«>s|mm]ii Saks«'iju kot lasini-ku "t{las Naroda" in njegoverau uredniku za dane« le toliko rečem, da ostaneta navadna. |Mnlla lužnjiv-ea, dokler ne dokažeta ali pa prekli-eeta to, kar ma pisala v listnici uredništva 1 dne 26. junija. Primeren odgovor še sledi! Pinč. Na znanje. Prihodnji teden bode izšla knjiga "Opatov praporščak". Kdor želi razpečuvati to knjigo ali naroČiti jo, nuj uatn takoj piše koliko iztisov želi. Knjiga stane oOc. ZAHVALA. Odbor društvu "Trdnjava" št, 10 S N P 3 v Koek Springs, Wyo. iz-reku tem potem vsem. ki so sodelovali ua djiuštveni veselici dne 1<\ jun. t. 1. najtoplejšo zahvalo. Posebno se pa zah valuje tudi članom društva sv. Aloziju iu vsem ženam in dekletum, ki so se poluo-itevilno vdeleiile naše društvene veselice. Alojzij Prosek. pmlsednik. Slovenci v Johnstown-u in okolici pozorl Društvo "Atlriju št. 3 S N P J priredi dne 3. jnl. 1.1. ob 7 uri zve. čer veselico v "Hrvatski dvorani" na 7. Ave. v Cambria Citv. Nh veselici s vi m godba brojt-ča 4 može. Vstopnina za mpške tisti«1 25c. Dame vstopnina proste. Delavci v Johnstownu inj>koliei ki se s težkim tlelom trwlite zu vsak« tlunji kruli, posetitt- veselico do zadnjega moi«. Tudi delavec je človek! Zukaj ne bi bil tudi včasih vesel in saj za nekaj časa ne pozabil na vsakdanje zlo. Odbor. OBLEKE ZA ODRASLE IN DEČKE Zu to sezono, priredili smo za v pregled in prodajo izvrstno skladišče niz-nih oblek prve vrste. Za nizko ceno Bi nabuvite fino blago. Cene so 01) §5.00 1)0 $20.00 Vogal Blue Island (ve. in 19 ulice. JELINEK & MAYER, lastnika. »I 1 fcl^ ^ I — §— š — ^Šm. ^MM feia hi« ^t* m. šIaia jy V T flv TTTT TT W "f V T t T TT "T T 'I'TTTjS DVOJNO KK(il,JI6l'K! PROSTI PKIOltIZEK! 4>njenemii oheinMtvii naznaiijani, da sem v ko-btito dopoldne dne 17. jun. t. I. odprl gostilno z dvojnim kegljiščem na vogalu Laflifi In 'JO u-lice in Blue Island Ave. Chicago, III. Priporočam svojo gostilno vsem bratom Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, najboljša vina in likerje. Prodajam najfinejše sinodke. Dober, prost prigrizek vsakomur na razpologo. i John Kumar, gostilničar. * * * * * * * * * * * * * * * * * * ."tl i*t*A ±1** x'i'i. iti iti iti. lfr-L ji'«. »t« »ft licl i*t"t »te i 1Tm. jt .ti it. »ti V vvs sis ^^^ — ■ — -■ ■ — — ■ - -- ■ -■ pp~ — ■wp — — ^ - — p - v^ 365-36/ Blue Island k. na vogalu 14. ceste. Syetovnoznani trgovci z obleko za niož-ke in dečke. V naši zalogi so naprodaj pomladanske obh-ke najrazličnejšega kroja. Delo solidno, blago trpelno, cene pa nizke- Možke obleke od jj»6.50 do $22.00 Površniki od $8.50 do #18.00 Obleke za dečke in otroke od $3.50 do $7.50 S & H zelene varstvene znamke za vsaki komad, katerega kupite. Obiščite nas in prepričajte se. GL 5 SVOBODE n sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Htrpkelj, 519 Power Str., Johnstown, I tajnik: Martin Konda, H8M Loomis St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Petbič, {$88 Loomis Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 4.H»17 Ewing Ave., South. Dan. Hadovinac, P. O. Box 193 La Salle, 111. John Verščaj, 674 W. 21st PL, Chicago, III. Anton Mladič, 134 W. mh Str„ Chicago. 111. Jos. Duller, 7 Walker Str., Jamesville, Wis! _ _ n a i*l d~A j. A . . !___ P«. 111. Chicago, 111. Porotni odbor: Bolniški odbor: Martin Potokar, 5t>4 S. Centre Ave., Chicago. III. Mohor Mladic, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. John Verščaj. 674 W. 21st PL, Chicago, 111. . ............- -------—ioago, Jos. Duller, 7 Walker Str., Jamesville, Wis. -----, Anton Mladič, 134 W. 19th Str„ Chicago, 111. T8E DOPISE naj blagovole drnStveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Do sedaj prijavljeni delegatje za glavno zborovanj« S. N. P. J. v mesecu septembru t. I. Nace Žlembergar, za društvo "Bratstvo" št. 4 v Stool, O. 1'ongrac Jurše, za društvo "Orel" št. 19 v Stone City, Kuns. Karol Mac ko V še k, za društvo "Edinost" št. 23 v Darragh. Pa. Frank Leveč, za diuštvo "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale. Kaus. Matija Strohcn, za društvo ' Triglav" št. 2 v La Salle, 111. P( )OB LAfiČ EN I D ELEG A TJ E . Martin Konda, od društva "Edinost" št. 13 v Wheling Creek, O. Frank Klobučar, od društva "Delavec"št. H v S. Chicago, 111. Pristop. Društvo "Zora" št. 2.1 v Tercio. Colo.: Ivan Tomšič št. 947; Ivan Adame št. 948; Nikolaj Močilar št. 949: Frank Prah št. 950. Društvo šteje 16 udov. Suspeiulovanje. V zadnji št. smo poročali, da j Frank Spoler od društva Slavija suspendiran. To je pomota. Suspendiran je Nikolaj Spoler st. 30. Društvo "Planina" št. IS v Hollaire, O.: Frank Intihar št. 023; Stefan Bistrica št. 624; Anton Bratovi* št. 629; I\un Intihar št. 633. Dništvo šteje 12 udov. MARTIN KONDA, I. r. tajnik. OM Slovencem In bratom Hrvatom v Chlcagl naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske vesel ice._ Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki vedno dobro došll! -faitt Priporočam se vsem v obilen |xis» t. Frank Mladic, 587 S. Centre Ave. Chicago, 111. OKLAHOMA IN JUGOZAPAD. truma /.a ynovcKa. ii jo lairotovljena najboljša bodo«no*t. Na tlaoife rokodelcev, kmetov je Slo zadnja leta v Oklahoma in vsi ko delali /a oHt. Temveč kmetov je, toliko več He potrebuje kovačev, ruk.>- SVETOVNA PONUDBA. Ako si hočete zboljlatl »voj pololaj, potem prečltajte v»ako besedo te«a članka. Mi srno pomagali že tisočem in pomagamo lahko tudi \ am. Ta kratek popis o divnem jugotapadu Vam pove na kratko vse, o čemer pa se sami lahko prepričate. Prilika za vMcega. Oklahomi delavcev in kmeto Va*o bodočnost. Temveč kmetov je, . delcev, trgovcev ker to zahteva moderno človeSko življenje. Svet ni preobljmlen. Ali vendar naseljenje rapid no narašča, radi tega je !»"►-trebno da m tudi Vi poZurite. . Oklahoma je središče jugosapada in je v klimatičnem »«iru isto kot Missouri. Arkansas. Indian Territory. Texas. Kansas. New Mexico in Colorado. Vsaka teh držav ima po*ebne ugodnosti, katere so pa v Oklahomi vse združene. Vaš zaslužek route. Klima te dežele je mila rn zdrava. Vsaki dan skozi vse leto lahko delate na prostem. V najkrajfcem času si lahko zagotovite naj bol fi i zaslužek. mnog«« boljSi kakor na aeverju in vzhodu. Tu se lahko vsakdo prepriča, kaj je vspeh, kaj nevspeh. Kaj tu vupov«? Produkti v tej deželi »o tako r,ulični, kakor jih zahteva vsakovrstno delo. Na nekaterih mestih sade bombažove nasade. Zopet drugod raste najfinejše sadje. Koruza, oves, pšenica, krompir, raznovrstno žito, zelen-ia»a in trava srednje zone vspevajo krasno. Perutninarstvo. živinoreja in mlekarstvo nesejo lep dobiček. Majhne tvornice in obrtnijo se zahteva povsod. Rock Island železnica, ki ima več tisoč milj projfe, pa dovaža blatfo po najnižji ceni na vso svetovne trge. Brezplačne laforraaclje. Kock Island System železnica nima lastnih zemljiSČ na prodaj, ali ■K proge križajo zemljiftča, ki »o na prodaj. Železnica ima poseben «*t-delek, ki daje vsakemu brezplačno vsestranska pojasnila. Mi imamo podrobne podatke na razpolag" o vseh razmerah tacih zeinljiftč, ki leže ob naii protfi. Mi Vam damo pojasnila, kje se najboljfia mesta za trgovino, kmetijstvo, rokodelstvo itd., o kapitalu, katerega potrebujete v začetku. Naša pojasnila so točna in zanesljiva. Ako se obrnete do nas. si prihranite denar in čas. Pojasnila so vsa brezplačna. Vsako podrobno ]*»-jatnilo, katero potrebujete, Vas nestane nič. Seda] Je £a». Čas žetve je pri kraji in sedaj lahko najboljše ogledate zemljišča. Ako hočete iti na ogled. Hock Island System železnica ima za naselnike «bno znižane cene. Tur in retur vucni listki stanejo z vseh vzhodnih severnih postaj na vse juinozapadne postaje le $2.00 več. kakor-tur listki. Ti listki so veljavni vsaLi prvi in tretji torek v mesecih: juliju, avgustu, septembru in oktobru. , Na delo torej. Nm »lotiti* I tu . 1 Unt* eiul.i t f!»n«"li In «> odloČil" in luii hofil. l>ltl p-«l. -VItn t hoten- v rniivi »»».IjiWtl no) i oloinj t*"d»l n iin ti -If 1 Koliko Ini*lN ilrnsr's. * K»k»> 1 .hrti v ho^u-l»titi. 3. K »url km] Ura bolj n*«.s Ml V m «,!«■> odizo»«irlll In KOt'sh usU' « !<■ loforni*.;!)«. JOHN SEBASTIAN f> ivnr' 1'r,ri|n M osaer. R"«k Ulsnil Ryit*m. s utw.-.t I' qulrj 0rp.rnn.nl _rti ■ ■»it". I I. In se< Odprla sva moderno urejeno gostilno na 156 Desplaines ulici in voglu Austin Hve~ kjer bodeva točila pivo prve vrste, prist na naravna vina in izborno žganje. linijske smodke na razpolago, V obilni poset Ne priporočava vsem rojakom, brata Polansek brata. mož potrebuje za Ruiner- jevopivoin Bourbon Wis« ky piti, fine smodke kaditi in se ve-seliti. ANTON KRIZE, O AT HILL, NAPA CO. CA L. Kasparjeva držav-iia banka. m Blue Island Ave. Chicago, III. plačuje (mI vlog 1. jan. pa -tt> jun. iti od 1. j nI. ]ni do itt) dee. |h> 'A odstotke obresti. Hranilni predal za na leto. Pošilja se denar na vse dele Hveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar ne posojuje na posestva in zavarovalne police. PRVI NARODNI IZLET vseh združenih slovenskih društev v Chicagi, katerega pri rede društva: Sv. Štefan, Slavija, Sv. Jurij, Sv. Alojzij, Slovenija, V. Sv. Martina itd. v nedeljo dne 28. julija 1905 v Thornton Park, III. z dvomu posebnima vlukomu na Chicago Terminal železnici Odhod h postaje Grand Central, Fift Xvo* in Harrison zjutraj ob 8:510 in H:5I0. Vlaka se vstavita na Blue Island Ave., Ashland Ave., Western Ave. in nlici. DOBITKI: Na kegljišču dva. Tekmovanje v dirki pet. In sicer tekmujejo najprvo med seboj deklice, potem dečki, kasneje odrašenc ženske, za njimi odrašeni možki, nazadnje pa debeli možki. Listek za osebo 50 centov. Hermanekov Angelika balzam je najboljše kropilo. Kedar telo slabi in se njega moč oimdalje boljinl>olj zmunšuie te-daj potrebuje želodec krepila za prebavljenje, da ojači orova in ledvice. Hermanekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč ir izbrnnih rož, ki so potrebne za ojačenje telesa in utnlitev zdravja. A-ko postane kri nečista, se pretaka nepravilno in postaja razkrojena, telo ne dobiva dovelj je kost i, tort»j hlalii in razpada, pristopno je l»olez-ii i ni. nervoznosti, slabemu prebavljenju, izgubi slasti do jetlil, nespe<5-noflti. Poleg se pa prikazujejo še druge bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Her m a n e k o v angclil u b a 1 z a m je najboljši kričistilec in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. WST Cena 7"»c; po pošti 85c. Izdeluje in prodaja edino J. €. Hcrnianek, lekarnar, 585 So. Centre Av. Chicago Kil. Sil Ta zistem je najboljši zistem za hranjenje denarja. Ako nas obiščete v naši prodajalni se liodete prepričali, da niste v tej sezoni Še nikdar kupili tako po ceni najboljše bla^o. Seve wel»ajo te cene le za ta teden. — Za naše premijsKe Kupone kupite, kar hočete. Ako le za pet centov kupite dobite že premijski kupon. Vprašajte za nje in hranite jih. 89c HI if ni1 $1.89 i!?i: ti1» Posteljne odeje /n lftno \'|Mirnhi), I'ena ........ Ostanki preprog vzort-i, jartl tltiljri. Vsaki vreden *»0r. OCf Prutlajaniu setla.j ........ ...fcM*' Bele okenska zagrinjala — jar-ilf dolga — krasne rislu-. fiQr Slane par .................OHt Otročji vozički — jako-pripravni. Zloži ne jih lalik«> skupaj in vzame na vu/. |Kiiilitiie žehv.uiee. Vsak voziček vreden $2.26, (Tj CQ Cena sedaj le..........■ • Ako imajo >fiuni-kuleMt pa........ Oljnato blago - jarda šiinko, se rabi lahko za prepmue v kuhinji itd. <'ena za IQ V/r Htirjaški jard ............Iff-^t Obleke za dečke — mornarskega kroja i/, yinliama in Aeviota. Se jih lalik« |K'if. Mera od ^ let. Cena za OQf ............................W0t Damske bluze i/, črueira satena ali liarvaiiejra Idaga, Cena zn komad .............. Damski slamniki črne ali dru«« harve. Nekateri vmllli +:ktMI. Cena za slamnik <*» « A C I le............... 39c Blazine — 4'iXMii palcev velike iz finega belega muselina. Lt I3c Umetne cvetlice — vrtnice, ne /.a h i me. klinčki, zvončki, vijolice it,1. Nekatere vredne "lile. Na izbem |ki........... DamBke bluze se jih lahko pere — iz jakii tineua TOf hlaua P«..................iOt Fin žekert unjlioljše hliifto za bluze modre ali črne barve. OBftf Stane jard ................fclfV Moške pleteae spodnje jopice in hlačice — krem barve, hlače / dvojnim sedalom. Cena QQr za komad ..................OOt n ira \ ?! Damske spodnje jopice — brez rokavov in nizkim ovratnikom. Stalna cena lOe za komad. Seda i ................... 6C Pletene jopice in spodnje hlače za dečke sive barve. Mera: J4 .'14. Kegularua fena 'J."ic. ICr za komad. Sedaj ...........I®t Otročje nogavice brez rohov, črue harve. Mera: .V Ke-jLMilarna eeua 12'^.e. _ Sedaj le ..................... It Odeje sa postelje — "_Mj jd. široke in j jd, dol«;«'. Regularna cena S,*«-. Seilaj 1 f ? I }f| »8» 69c Prodajalec FRANK STONICH vprašajte po Štev. 22. . . . 559.56/.563 v*565 BLUE /SlAND AVE\ GLAS SVOBODE Vesti iz jugoslovanskih pokrajin, — Jezuitsko lopovatvo. V Kraljeviči ao jezuit je obdolžili mehanika lvehlerja, da je ukradel »>500 K samostanskega denarja. Posebno je jezuit Beretta prisegal prod sodiščem, da je obdolženca srečal usodni večer na samostanskem hodniku. Kehler jo bil obsojen v štiriletno ječo. Ko jo že presedel dve leti, izkazala se je njegova popolna nedolžnost. Celo afero jo podrobno opisal v reškem 4*Novem listu" Kehlerjev zagovornik dr. Hinkovio ki jo končno tudi dosegel, da je državno pravdništvo zaprlo jezuita Beretto, ki je prvotno zbežal v Italijo, zadnji čas pa prišel v Gorico, Vsegovori namreč za to, da je jezuit sam izvršil tatvino. — Vesduhovski kapitelj obsojen. V Rovinju je župan tožil ondotni kupitelj štirih kanonikov zaradi razialjenju Časti, ker je kapitelj odposlal na munestništvo neko o-vadbo zoper magistrat. Vsi štirje kanoniki so bili obsojeni na 40 K globe. Skoda, da niso rdečelične na ljudske troške živečo postopače, poslali za nekaj dni na oddih — v špehkutnro. — Kdo fehta? Največji fehtači na Kranjskem so duhovniki. Škof ima rednih dohodkov na leto <>0,(XK) kron, a fehta neprestano, fehta tako silovito celo okrog najsiromaš-nejših ljudi, da nafohta gotovo še svojih 50.000 kron na leto. Dalje fehtajo vsi duhovniki. Fehtajo zase in imenujejo to ofer, fehtajo za cerkve, fehtajo za stok rat negu milijonarja Pija X., fehtajo za svoja nepotrebna društva, fehtajo za bandera, fehtajo, naj se jim dajejo svečo in druge stvari, fehtajo za takozvr.no misijonarje, fehtajo za mater božjo" iu razne svetnike, fehtajo za zainorčke, za dušo / vi-eah in kdo ve za kaj še vbc. In taki fehtači se zaletavajo v humanitarna društva, čo apelirajo na javnost? Fejl Kmetje in delavci pa stradajo, da jim pokajo kosti. Tudi katolišno! — Škof Jeglič ima blizu eerkve sv. Petra velik vrt. Ta vrt je dal sedaj "v štant". Vzrok temu je, da z nobenim vrtnarjem ne more izhajati. Šikanira ga tako, da je vsak vesel, kadar pobere kila in kopita. Še salato ima natančno prešteto, tako je nezaupen proti svojim uslužbencem. Sploh pa dela ž njimi prav grdo. Naj se kdo le z najbrezpomembnejso stvarco zameri, je že odslovljon. Kar "marš ven'\makar zvečer! Vrtnarji ki so služili drugod mnogo let, so pri škofu zdržali komaj nekaj tednov. Ker škof že vrtnarja ne more več dobiti, je dal vrt S00 K "v štant". "Ne.nosite zlata, srebra ne kovin v svojih jwsovih", je rekel Krist. Ljubljanski škof pa vleče kron iz vrta, o katerem si domišlja, da je njegova lastnina, de tudi delitev, se ve po katoliških načelih. — Kaplanave klo base. V mtiri borski okolici in tudi ponekod drugje mora vsaka hiša za veliko noč prinesti v f aro v ž tri klobase, eno za župnika, eno za kaplana, eno i>a za orgauista. Nekaterim kmetom pa ta Mharac" že preseda, saj v marsikateri hiši si še domači ne ino/ojo privoščiti za praznike mesa Zato so letos nekateri kmetje v Spod. Količini izbrali pokvarjene in plesnivo klobase ter jih poslali nenasitnemu farovžu. Kako so teknile klobase župniku in orgaui-stu, ne vemo, lu kaplan Keček jo bil toliko previden, da je poslal pokvarjene klobase v Maribor na trg. kjer pa jih je tržni nadzornik konfiskoval. Zeuska, ki je prodajala kaplanove klobase, je dobila 18 ur zapora. — Naši kmetje so uče latinščine. Piše se nam iz Šmartna pri Litiji: Naši duhovni gospodje in njihovi svetni pomočniki računajo, da 1k>- do čez pair desetletij naši kmetje govorili latinsko. Ne verjamete? "Katoliška Tiskarna" v Ljubljani je z dovoljenjem"preč." knezoškof. ordinarijata ljubljanskega natisnila po naročilu1 in na stroške nj. "visokosti" Pavla vojvode Meklenbur škegu 1000 iztiaov molitve papeža Klemena XI. v latinskem in slovenskem jeziku. Ta molitev so razdeli med naše verno, dobro ljudstvo. C'emu si dela vojvoda mek-lcnhurški še stroškov s tem, da da-je tiskati brezsmisolne molitvice že sto let mrtvega papeža, nam je resnično nerazumljivo. Za zreli-čanje naših kmetov skrbe duhovniki tako, tla bolj ne morejo. Prav do nagega slečejo našega kmeta iu zadnji groš mu izprešajo, samo da pride gotovo v neltesa. In koliko naš kmet molil Kar brlav in neumen je samih molitvic. Kaj mu je treba še novih in kje naj vzame čas, da bo poleg vseh drugih še to molitvico opravil- Ce hoče vojvoda ineklouburški kmetu pomagati, naj mu pomaga z denarjem; Blaievih žegnov'ima kmet že tako preveč. Sploh pa ni prav varno, moliti novih molitvic, ko je lahko mogoče, da se najde zopet kak pater, ki dokaže, da je molitev napačna in da ni kristjanska. Tisoč let moli naš kmet "česčenamarija" — in ravno zdaj je pater Škrabee dokazal, da je bila ta mdlitev nekatoliška. Zdaj šele vemo, zakaj ni nič pomagala, zakaj ni bila med oduioljenimi milijardami teh eeščenihmarij no-bena uslišana. Vojvodov i moltivici je dodan poleg latinskega teksta še slovenski prevod; dominint kajpa-da latinski. To bo lepo, ko IkxIo naši preprosti oratarji brali:"Volo, quid quid vis; volo, quomodo vis; volo, quamdiu vis." AH: "Curem habere sanetitntem. interiorem, modest iamexterioreui, couversatio* nem exemplarem."2e vidimo,ko bo-do naši konji, ko IkxIo plug vlekli, razumeli "bistahor" in '"tihot" Žo v latinskem jeziku in koselxxlo naše babnice i>o latinsko obdelovale s priimki. V cerkvi bo vse latinsko, pridige latinske, molitve, vse, tudi litanije.' Samo !>ojimo se. da bh ne zgodi ljudem tako, kot se je onim Hrvatom na Iteki, ki so šli na Tr-sat, kjer se pojejo latinske litanijo ob nedeljah. "Kraljica spoznoval-cev" se reče sicer pe latinsko "Re-gina confessorum", a brumni Hrvatje so jo pogruntali iu peli enoglasno: "Regitia professorum,ora pro nobis!" t'asi a la "4000" menda niso več daleč! "Slov. Narod." Naj impozantnejši izlet bode letošnje poletje v Asbury park. N. JM ki je za jeduo tudi sestanek narodne izobraževalne zaveze. Vlaki vozijo od 3. do T. julija po Nickel Plate železnici. Pri tem izletu je tudi dovoljeno, da se izletniki poslužijo West Shore ali Lackawanna železnic«' da lahko izstopijo ob Chautauqua jezeru, vo-dopadu Niugara in v New Vorku. Vozni listki po $21.35 za tje in nazaj se IkxIo prodajnih dne 2t». in 30, junija, 1. in 2. julija, z dovoljenjem dopovrat, ka z dnem »11. avgustu, ako so listki vplačani. Izletniki, ki imajo povratne vozne listke v-plačane da HI. avgusta, lahko potujejo preko slikovitega troroyja v državanauia New York, in Penh* sylvonia, ob reki Delaware, ali skozi krasno dolino Mohawk doli do rekeHudson, odkoder, se lahko pride po enodnevni prosti vožnji s parni kom v Albany in New York City- Izletiiiki si lahko izvolijo tudi drugo pot. Na vlakih Nickel Plate železnice so cene zmerne in solidne. .lužine v jedilnih vozovih Nickel Plate železnice stanejo do $1; torej a la carte. Postaja v Chieagi La Salle Station — na vogalu Van Buren in La 8alle ulic. Vozni listki Be prodajajo v mestu na 111 AtlaniB ulici in v avditoriju Annex. Za podrobnosti pišite John Y. Calahan, General Agt., 113 Adams Str. Room 2t*8, Chicago. Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BRIVNIC0. 3I»0 >V. 1K. H t. Chicago. Največja slovanska tvrdka Emil Bachinan, 5H0 So. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društvene znake, gumbe. zastave in druge ptrebščine. T?-51 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novouroje-uim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske suiodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro ure-jeuo kegljišče iu igralna miza (pool tablo). Solidna postrož-hu zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 017 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. it iS Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije nase vino, trdi. da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! I tM ft Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja $ naj si nabavi najnovejši 1 Slovensko—angleški—rečni k. t ...... ................................................ ? Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških be- « sedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice 2 je žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi. 2 CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. # Douar pošljite po Money-Orderju ali pa v znamkah na naslov t V. J. K n belka, P. 0. Box 744 S New York >'. Y. IBSvl^f^ffwSv'v^^lBBS'vWSBR*^?®^™® "^tW^'BI®TI^tW^^KSv< j&ojte in mislite! Cesar potrebujete za redno življenj©? Zrak in hrano!!! Vi ne morete živeti brez njiju. Gotovo ste tako pametni, da imate zraka, kolikor ga morate dobi-y ti Vi kako je z hrano? Vi veste, da želodec odpove hrano, ne glede na to je-li dobro pripravljena, TO POMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU. Kakor hitro se Vam povrne slaat do jela. že se počutite dobro. Trinerjevo, zdravilno, grenko vino je edini pripomoček, ki abealutno pomaga v muozih slučajih. Ta lek povrne in pomnoži pre. bavno moč želodca in črev, in voinkujc tako blagodejno na te organe, da lahko probavljajo najtežja jedila. Vi veste koliko je življenje vredno, ako lahko jeste vse, kar je Vam všeč. ne da bi Vam škodilo — veste tudi kakšne muke so. ako ne morete vživati hrano ne vsled revščine, ampak vb led bolezni. Trinerjevo zdravilno grenko vino 3 a ohrani življenje za mnogo let. ohrani zadovoljnost, ohrani zdravje, ohrani moč, se lahko daje otrokom, zhirčnitn gospodičnam, močnim ljudem, starim ljudem. To vino je najboljši pripomoček proti vsem želodčnim, krvnim in živčnim boleznim. Dobiva se v lekarnah in boljših gostilnah. JOS. TRINER, 799 So. Ashland Avenue Chicago, Illinois SVARILO : Mnogo ljudi ponareja ta pripomoček pod raznimi imehi. ' Ako hočete imeti pravo grenko vino, zahtevajte Trinerjevo. Trinpripv hrinipvpr imu V8aki duu vf prijuteljev:ker je nah m,rod prišel do llllluljbl UllitjuVuL prepričanja, da jo najpristnejši in najmočnejši. aWou Najboljši fotograf, izdeluje Vsakovrstne slike razne velikosti. & £ -g 6 Družblnske in društvene skupine. Ženitovanjske in otročje slike ho naša speciaiiteta. Cene primerne in solidne. 391-393 Blue Island Ave, vogal 14. PI, Telefon Canal 287 "SIDRO" Pain Expeller kot najholjti Ick roper REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd. in razne reumatično nepriiike. BAflOi 2Set. In BOct. v v*«h lekarnah —~ all prt P. A! Richter & Co. 218 Pearl Street, Now York. LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in male sliko po najnižjih cenul'. HO—KG Euclid Ave. CLEVELAND, O. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIMI ZAMORE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I. ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma In natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, ka-teri po natančnem opisu vsako belezen, popolnoma in temeljito spozna. Zatoraj, rojaki Slovenci, v slučaju da Vam je troba a&tlravnlAke pomoči vam ml priporočamo aamo In edino le tega »lavnega In IzkuAenegu zdravnika ker so nijeden drugi zdravnik ne more ponašati h tako uspešnim zdravljenjem kakor on. ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega ozdravi vse možke in žensko bolezni" bodisi akutne ali pa zastarele (kronične). Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: v i 1 I • I ill ___..1.___i__ 1__1. .. _ i„di «*(! nit ltn1n'«ni ir teitltlKTIl OZDRAVI VSE BOLEZNI, bolezni na plnčali, prsih, želodcu, črevali, ledvicah, jetrali, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni voltini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živine bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, pre-hlajcnje, naduho", bronhijalni, poučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (heme- Slovenka : M. HEQLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. na notranjih organih, neurastečni, glavobol, neredno mesečno čiščenje? beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostalo notranje in zunajue bolezni. On je prvi in jedrni zdravnik, kteri ozdravi j etiko, ozdravi vse tajne možke lil ženskp spolne bolezni, kakor tudi „sifilis", točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim se ni treba sramovati ternnj natančno m zanesljivo opišejo svoje spolne bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj do ujegaobrnejo. BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Ozdravljena od akutne bolezni ženskih organov — narednega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni. Slavni gospod profesor I Naznanjam Vam da sem sedaj poginoma zdrava. Vaša zdravila somi za-dostavala za poj>olno ozdravljenje — mojo težko bolezni vsled katero sem trpela nad tri leta in katere ste me Vi edini jwipolnoma ozdravili, srčno »e Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna. M ari Hegler Bohemian Ave 1239 Pueblo, Colo. Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov. Cenjeni fospod profesor I Vam naznanjam da sem po vaSib zdravilih ]Hipolnonia ozdravil m •em zdiy čisto adrav in vesel kakor poprej in delam že en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Austriji. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-iveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vufio bolezen navedite starost in čus, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo na ta le naslov • Sleve.ec: JOHN STRAH . W 16 BaB,OV' W. W. Feromt Str. - MsmIIsb, 0. Dr. E. C. Collins M«dlc«l Institute 140 WEST 3-4th STREET, NEW YORK, IN. Y. In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodet* zagotovo in popolnoma ozdravili — Sir za odpustke. Neki francoski pobožni rod, ki se havi z izdelovanjem sira, jo razposlal sledečo okrožnico: ."Zavod spokornio v N., ustanovljen i>o opatu H. Vase blagorodje! 8 tem si usojamo priporočati vam naš sir, ki ga izdelujejo v zavodu naše spokornice s svojimi očiščenimi in osnaženimi rokami. Ker je to izdelek pokore, in ker so plače do skrajnosti znižane, nam je mogoče ta sir prodajati po najnižjih cenah, prvo kvaliteto za . . . frankov, drugo kvaliteto za frtfflkov. Vsak kupec 20 kg skupno dobi vrhu tega eno nakaznico za mašo za kakega pokojnika; maso čitam sam ali moj namestnik v samostanski kapeli. Kupci na drobno pa dobe za vsak kupljeni sir nakaznico za eno molitev. Kdor ima pet takih nakaznic, jih lahko pri naši upravi zmenja za nakaznico za mašo. Naročila je naslovi jat i na opata It. ravnatelja zavoda" Pokora, sir, mrtvaške maše, kako bi se pač dalo rimatiV - Katoliška ljubezen do bližnjega. Kakor smo že svoječasno po-ročali, jo bil stolni prost Malzi Wormsu pred sodiščem obsojen ječo, ker je zlorabljal mladoletne šolske deklice. V dotični kazenski obravnavi sta kot priči nastopili od prošta zlorabljeni deklici Zimmer maun in Schmit in opisali v&e svinjarije posvečenega cerkvenega dostojanstveniki!, da so sodnikom vstajali lasje nad tem svinjarjem. In kaj so zdaj storili rimski popjeV Ob© rodovini Zitnmeruianu in Schmidt je treba uničiti. In to se jim je tudi posrečilo. Zimmermann je čevljar, toda katoliška duhovščina mu je odjedla vsak zaslužek b tem da je prepovedala ljudem dajati mu delat. Mati deklico Schmid je vdova in ji jo hči njeno življenje s tem lajšala, da je hodila v neko vormsko trgovino pomagat. Od duhovščine naščuvani katoliški kmetjy bo prišli v dotično trgovino in se izjavili, da ne pride nihče več kupit tja, če ne odslovi trgovec takoj deklico Schmidt. Trgovec je moral deklico odpustiti, če ni hotel sebi nnjobfitituejšo škodovati. Taka je rimsko-katoliška ljubezen dc bližnjega: najprej se uniči duševno mlada bitja, potem pa je treba št materijeluo pokončati njihove ro-dovine! In zakaj vso to V Ker se je katoliškega duhovnika prekinilo uganjati svinjarije z mladimi dek leti. Katoliški duhovnik jo in takten* in njegova moč je brezni e j na, kar on stori, vbo prav stori, če tudi se nam prav ne zdi. Pri tej priliki se spominjamo besedi sol-nograškega nadškofa, ki jih je za pisal v svojem velikonočnem pa stirskem pismu, ko je poveličeval moč rimskega duhovniku, ki uiore iz hostijo boga narediti. (Kdor to verjame, mora biti žo prokleto za bit. Oponibn vajenca.) "In če najdete na kakem duhovniku ros kaj hočete storiti V Ali morda ta ko, kot delajo Bovražniki, naše sve te cerkve? Izbobnati, povečevuti, generalizirati? Preljubi, ali ne ostanejo tudi v nesvetem duhovniku te moči V Hog je v svoji modrosti in dobroti tako uredil, da so sveti zakramenti tudi takrat ve Ijavni, ko ni Življenje duhovnika sveto!" vega, zdravilnega, grenkega vina, ki me je kmalu popolnoma ozdravilo., .laz priporočam ta izvrsten pripomoček vsom bolnikom." Neprobavnost je ameriška narodna bolezen, katero prouzroča težka hrana in če so pijoproveč kave čaja ali likerjev, no da bi človek dolal potrebno telesno vajo na prostem. Naj primernejše zdravilo za to bolezen je pa Trinerjevo, zdravilno grenko vino. ker povHpešujo pre-bavnost, krepi vbo prebavne organe in čisti kri. Ta pripomoček lakko rabijo otroci kakor starčki. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Giicago, 111. $14. do Chautauqua jezera. N. V. iz Chicago tur in retur po Nickel Plato železnici 7 juliju s i>ovratkom do H avgusta, ako se hranijo vozni listki. Najnižjo in najsolidnejše cene bo na vlakih Nickel Plate železnice. Nizko ceno proti Vztoku Vsaki dan vozijo trije vlaki s fino opremljenimi spalnimi vozovi. O-bedi 7, Chicago. Prodaja voznih listkov na 111 A-dams St. in v avditoriju Annex. Postaja v Chicagi, hu in Van Huron Str., — poleg nadulične železnice. Dve leti trplenja. "Jaz želim povedati", tako nam je pisala g. Ana Janus, soproga g. Jožeta d an us, kmeta iz Fayette o-kraja v Texasu, "da sem ozdraviia od hude neprebavnosti, ki me je mučila skozi dve leti, ker sem rabila Trinerjevo, zdravilno, grenko vino. Poskusila sem z raz m i ni zdravili in zdravniki, ali olajšala si nisem svojih muk. Ko so vsi pripomočki odrekli, mi je prinesel moj soprog tri buteljke Trinerje- Kdor v£, je 11 Jože Nagode, domu iz Vrhniko živ ali mrtev, naj sporoči upravništvu "Glas Sv." .lože Nagode je leta 11)01 in 11)02 bival v Ely,'Minn., potem jopa odšel v Waukegan, lil., ker jo baje leta I'.KM umrl. Kdor kaj ve o njegovi smrti, se ga vljudno prosi,da takoj sporoči "Gl. Sv," ker je zadeva zelo nujna. $15.50 v Buffalo, N. Y. in nazaj po Nickel Plate železnici. Vlaki vozijo iz Cl icage 8. f. 10 julija z dovoljenjem do povrat-ka dne 4,avg„ ako se deponirajo vozni listki. Torej najnižje vozne cene v Ft. Wayne, Cleveland, Erie in družili vztočnih postaj. Na potu do Chautauqua jezera je potnikom dovoljeno izstopiti na vsaki postaji. Obeduje so v jedilnih vozovih Nickel Plato železnice, in sicer stane obed U5c do $1.00, torej a la carte. Na vlakih Nickel Plate železnice bo najnižje cene. Ako želite potovati na Vztok, pišite za informacije dolin V. Calahan-u, General Agent. 11 ) Adams St., Room 2'.)H, Chicago, III. Postaja v C hicagi Van Buren in Ln Sallo S.—edina železniška postaja vChi-cagi ob postaji nadulične Železnice. h nameravate obiskati svoje ni, če jih želite vzeti v Ameriko tedaj pišite za pojasnila in vozno oeno M. V. Konda-tu, tiHii Loomis Str., Chicago, 111. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20.50. Temu je prldjati Se 10 centov za poitnlno. Kojaki v t'levelandu iti okolici pozor! Notarska pisarna. Izdelujejo Be vsa notaraka dela (Vollmacht), kupna, dolžno pisma, proenjeradi vojaščine itd. Oddaljeni rojaki dobe pismena pojasnila brezplačno proti odškodnini pošt- nine- William Sitter 26 Franklin Extension Lakewood, Ohio. Importlran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in damske cigarete. J. V0K0UN, 644 Blme I hI ad Ave. 4GOO. času primerna povest iz prihodnjih dob. o Po vzorih dr. Nitmah napisal dr. Nevesekdo. VII. Frater je rožljal pred to vrsto z orjaško pušico, in vsak, ki je čutil grenke udarce, plačal je v pušico nc kaj drobiža. Pater-cksekutor pa je z tece svoje neprestano nosljal: "Grešiti se nc sme!"' "No!" ogovori me profesor Sv Siniplicija, "kako sodiš sedaj javnem razmerji našem? Ali ni to vzor, kako naj sc vzajemno podpi rita cerkveno in posvetno oblastvo? Ali ni to vrhunec izobraženosti?" "Dobro! Državi s takimi napravami se moram čuditi. Toda če sem prav v k tel, morajo tejicni grešniki še nekaj plačati?" "Prav st videl! Kako naj bi sc drugače živeli naši bratje redarji? To je ravno modrost v modrosti te naprave." "Povej mi še nekaj! Opazujem in opazujem tolj>o izpovcdancev, a menim, da so to zgolj siromaki. Kje li so bogatini? Ali nc dobivajo tudi ti svojih palic?" "Kaj neki misliš! Bogataši se odkupujejo, in siccr s petimi lirami za vsako palico. Prav tukaj je prvi vir dohodkov, katerih toliko potre huje presvetli nadškof. Ali ni to modro?" "Modro! Prcmodro! Tudi to mi razjasni. Ali ne zahajajo duhovniki in dušni pastirji tudi k izpovedi? In če zahajajo, kako je ž njimi, in kako je s palicami na belih listkih?" "Da naši dušni pastirji greše. da-si malokdaj, o tan nt dvojbe. Zato zahajajo k izpovedi in dobivajo bele listke. Toda. ali si že čttl kdaj, tla so tepli duhovnika?" "Nikdar ne." "Beli listki veljajo torej pri duhovnikih le simboliškt, ker ravno drugače veljati nc morejo!" "Kako naj umejetn to?" "Stopaj za mano!" .da sva v najoddaljenejši kot dvorišča odstala pred prostorom, ki je bil ograjen- z železnim, i>ozlače-nim pažetn. Napravljena je bila od de'ak streha nad tem prostorom, a na spodnji strani je bila prevlečena z žametom. Sredi prostora je stal stroj desetih palic, s svilo obvit. Palice pa so bile v pravem pomenu ši-bice, in da se udarec ni čutil, obvi-jal: so jih z volno, da so padale kakor rahla sapica po onem. ki je ležal na hlazinasti klopi. "Vidiš", izpregovori profesor, "tukaj simboliški tepemo izpoveda-nega duhovnika. Seveda, takrat ne sme nikdo na dvorišče, in jedini i>a-ter gvardijan opravlja svojeročno |K)se! pri stroji. Pri nas je oravica za vsakogar ista, ali ne? Kaj takega i z vest no nimate v sibirski republiki?" "Kes nc!" ) "Stdaj odrliiiva v poslopje, sicer odide oče gvardijan na izprehod, 111 jKitem ga danes ne učakava več.' Oče gvardijan še ni šel na izprehod, zato sva hitro in lahko opravila svoj posel pri njem. Najlepši u-speh sem dosegel v tem, da mi je, izročil pismeno privolitev, * katero so mi bila odprta vrata na ženski {xldclek. Za vse to ceni plačal samo petdeset lir. kar se ijii m videlo preveliko. Pred policijskim | »osi op jem odveze prof sor konja pri zidu in me vpraša: "Kam greva najprej ? Obilo je znamenitosti j v belem mestu, da jih vrednem dnevi ne ogledava. Ako ti je dotega, da poslušaš dolicr svet, kreniva najprej k pravosodni palači r "Dobro! Pojdi v a tja!" Ko odrineva, opazim, da se ie napotilo za nama pet bratov kapuci-nov. "Čemu korakajo ti za nama?" vprašam spremljevalca. "Da naju nadzirajo. Takih redarjev kroži obilo po Emoni, in marsi-kakšen greh je že preprečila njih roka!" ■ Ko mu ne odgovorim ničesar, do stavi ponosno: "Da. da, izvrstno na še redarstvo vtika svoj nos v vsako stvarco, in niti prah ne pade z mize da ne bi zvedelo tega!" "Vse se je izpremenlto T vzdih-nem sam v sebi, "samo slavna poli cija je ostala ista in vtika prej kot slej svoj nos v sleharno stvar!" Nato se odpravimo |>o ozkih uli call proti pravosodni palači. Nikjer ni videti človeškega obraza, in tud pri oknih sc ne prikaže nikdo. To vzbudi moje začudenje, katerega nc pr'kr i vam. spremljevalen svojemu. "To jc premoder ukaz nadškofa Jakopa 1' — prične mi razlagati profesor. "Tukaj sva na oddelku zakoncev. Na tem oddelku pa je zoj>et vsakemu stanu odkazan poseben prostor. Tukaj sva ravno pri krojačih, Da ne tratijo časa pri delu, prej)ovedano jim jc gledati skozi okna, ali poli aj ko vati |x> ulicah. Po licijt naši pade v pest, kogar zasačijo redarji pri oknu ali na ulicah, če se nc more izkaziti s potrebnim o-pravkom. Zato je redarstvu našemu toliko posla!" Ozrem se po svoji pctorici. Kakor strele jim švigajo pogledi okrog oken in vrat. da bi zasačili plen. "Kogar zalotijo, ta plača?" vpra šam, "Gotovo, in 11a sedalu mu za|»oje palica." Sedaj mi jc bilo jasno. Čemu so redarji tako strogo Čuvali okna. Pokazati se ivi hotel prestopnik zakona, in nadejal sem se, da odrine petorica moja praznih rok. Toda ni sc zgodilo tako. Tam, kjer so ulice prav zelo tesne, odpre se okno v pritličji, in sicer prav pred nosom učitelju z vseučilišča Sv. Siniplicija. Odskočil je, da ga ni zadel vatel, s katerim je nekdo zamahnil iz okna proti njemu. Pri oknu pa stoji dolg, koščen moži ček. krojač od nog do glave. Z dolgim vatlom suva na mojega strežnika, ki se mnogo trudi, da se izogiblje Udarcem in da na drugi strani olxlr-ži konja, ki se tudi plaši krojačeve-ga/ kričanja. "Grdoba!" vpije junak iglar, "ali sem te vender dobil v |>est ? Rasejo Ir tunike po drevji, da jih lahko brezplačno natresaš nase? Dve liri si me dolžan že dve leti! 111 jaz stradam, da sem suh kakor igla! Plačaj, sicer ti potarem vsa rebra 1 Prej se mi ne ganeš, dokler ne pla- čaš ! 7x sc pripravlja, da bi z okna skočil 11a tlak, 111 sluga moj lre|>eta praznega žepa in bledega lica ter čaka, kak se razmota vsa ta stvar. Toda rešijo ga bratje redarji, ki zavijajo prav v tistem hipu okrog ogla. in kater h sc ni nadejal ulxjgi krojaček. "Dober si za tri lire!" zakriči prvi frater birič in zgrabi iglarja za vrat, da se takoj strese kakor trepetlika na gorskem rebru. • "lil osem palic ti odštejejo." dostavi drugi porogljivo, "ker si kazal brez |K>trebnega opravka pri oknu!" Pošteni rokodelčič jih zaklinja na vse svetnike in na krvavo stegno blaženega Antona od Kala, da bi mu zanesli. Ali biriči tistih dob so lneli jeklena in neizprosna srca, prav tako, kakor leta 2000, |x> Kr. Raztaja >e mi srce, tla seže m v );!•» in plačam redarjem tri lire, da izpuste krojača. Temu samemu pa plačam dolg vseučiliškega profesorja. in srce 11111 prekip od hvaležnosti. da kliče name vse blagoslove blaženega Antona od Kala! Dospeli smo ra kraj, kjer so se ulice razširjale v prostoren trg. Sredi tega trga je stalo znamenito |joslopje, na čegar sprednji strani je bila velikanska presna slika, v živih barvah kažoča našega Od resell i ka, ko izganja z hečem prodajakrc hiše Gospodove. "Evo t> naše pravosodne palače!" tzpregovori ponosno profesor Sv. Simplicija. "Takoj privežem konja k zidu, iu potem si ogledava notranje prostore. Prepričan sem, da se napolni duša s strnienjem: iz-vestno ml pritrdiš, da je provincija naša v vsakem oziru najpopolnejša, kar jih ima oce papež na zemlji!" Toliko da izreče, že tleskne z lolgt> svojo osebo po zemlji, da se zakadi prah izpod njega, Takosto stori hidi onih pet redarjev in se od silne »danosti zvija po tleh. Kaj je provzračilo to nenavadno vedenje mojega spremstva? Po trgu miino pravosodne palače prirožlja sedaj težka, srebrno okovana kočija, katero vleče osem tolstih dolgorepih belcev. Pred njo jaha tolpa jezdecev z dblgimi biči v roki. Jedcu izmed njih švrkne ž njim proti meni, vender me ne zadene, ker mu jc jermen prekratek. Da me je zadel, razmesaril bi me bil brz dvojbe na zadetem mestu. V kočijfi sami na vijoličasti blazini čepi star mož. z zlato verižico ob ratni. Iz|>od belili las 11111 gleda mrtvo oko, prav kakor bi sč 11111 nič več ne ljubilo na lx>žji zemlji. Videl se mi je ta starec jednak levil/ kateremu je starost zdrobila gladne zobe iz lačne čeljusti! Njemu ob strani sedi v nebeški krasoti svoji moja znanka, katero je moje oko prvič ugledalo tisto jutro med cvetjem gbspodskega vrta. Zdelo se mi je, da me je opazila in da se je sklonila na sedeži. Tedaj pa zavije voz v tesne ulice, da tni takoj izgine izpred oaij. "Sveti Jezus!" tarna strežnik, dviguje se iz prahu, "kaj si storit, da sc nisi zgiudil, kakor snx) se j mi ?" "Za deset lir si 1x'r!" veseli se frater binič. "In za izdatno število palic!" dostavi drugi. "Kdo je bil to?" vprašam radovedno. "Za Boga!" odgovori profesor "saj ti je morala že vse razkriti gola pamet! Bil je to največji naš dobrotnik, naš oče in ljubljeni služabnik Ijožjš. nadškof Martinus." "In ženska od strani njegovi?" "Sestra njegova, zorna naša kne-ginja Marija!" (Dalj® prihodnjič.) Jflr Somišljeniki naročujte in priporočujte -GLAS SVOBODE". ZASTOPNIKI "GLAS SVOBODE" Zm pobiranje naročnine, oglasov in prodavanje knjig »o alededi sodrugl: Matiju Pesnik, Cumberland, Wyo Josip ltobeve, San Franciaoo, Pal. b'riuik lx'vur, Tercio, t "olo. D. Uadovlnatz, I* Salle. III. 1'aul Sl.alti, Calumet, Mich. Frank Vevar, Lorain. O. Jo«. Matko, Clarldge. Pa. Mike Mayerle, Leadvllle, Colo. Anton Krite, Oat Hill, Calif. Prank Levee, Yale, Kana. Ignac Zlembergar, Steel, O. Prank Dermota, Federal, Pa. Marko Sodla, Created Butte, Colo. Jernej Bogataj, Sheboygan, Wte. Mlike Klenovftek. Stooe City, Kans. Matija Mam. Prontenac, Kana. Prank Seme. Wlllock, Pa. John Pajk. Conemaugh, Pa. John Somrak, Ely, Minn. Mike Žiigel. Murray. Utah. Paul TauCwr. Brougliton. Pa. M »rt hi Uafar, Trlmoimtaiai. Mich. Frank Budna, 1G3 Reed St.. Milwaukee, Wis. Jos. FaletIČ, 725 Warman St., Indianapolis, Ind. Za Cleveland, O.: William Sitter, 51 lakewood Ave. Jacob Hočevar. 154 Wlllaon Ave. Ako &e kateri sodrugov želi sprejeti zastopstvo "Gl. Sv.", naj blagovoli naznaniti svoje Ime upramlStvu. $12,25 do vodopada Niagare in nazaj. p<> Nickel Plate železnici, dne IK., P.i. iu 20. junija z dovoljenjem do povrutka z dnem 21. junija ali z dovoljenjem vplačanega voznega listke z dnem 14. julija. Vlaki vozijo vsaki dan trikrat in so o-premljeni z zračnimi spalnimi vozovi. Na vlakih Nickel Plate železnice so solidne cene. Južiue v jedilnih vozovih stanejo If 8oc do $1.00; torej 11 la carte. Za informa cije se obrnite na John V. 0'ilahfirm. Gen. Agt., 1151 Adams St., Room 298. Chicago, 111. Potniška postaja v Chioagi je na vogalu Van Buren in La Salle ulic. Vozni listki se prodajajo v mestu na 111 Adams ulici in avditoriju Au- Na prodaj posestva proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Vprašajte za Imenik. i. F. Stepina, Odvetnik, notar iu zastopnik za prodajo posestev. 859 W. IKth Nt. Chicago, III. Najimklneja In najboljša trgovina Spomladnih oblek in površnikov. V zalogi imamo največji i/bor oblek in površniko\ za od-mule in dečke po nnjiliiji ceni 1111 zapadli i struni tiie.-ita. Obleke od 8 (J. naprej, površniki" " 8. . "' Naročene obleke izdelujemo po najnovejši modi na trgu. Cene nizke. Obleke po naročilu delane od V1 4. naprej. Velik izbor oblek za dečke, otroke in drugih potrebščin za gospode. Pridite in prepričajte se pri staro znani tvrdki. & e Dr. M> A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal m G Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. In od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. Naznanilo. Vsem mojim prijateljem in cc. odjemalcem naznanjam, da sem sc iz trgovskih ozirov preselil z. mojo trgovino na 72 F. Madison St. (Jhirago, III. Vsa naročila na ure in drugo zlatnino, kakor tudi vsa pisma naj se pošilja na ta-le naslov: Jacob Stonich, 72 E. Madison St. Chicago, III. Čemu pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izdirati svoje, mo-gočo še popolnoma zdravo zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. »44 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO* ILL. Telefon Morgan 433. Posebno cono za tovorno blago in potnike —--ZA-:- NASELJENCE in KUPOM KMETIJ Kdor kupuje zemljišče za sadjarstvo, živinorejo, poljedelstvo v okrajih Gabpield. Eagle, Delta. Meha, Montrose in His-hdalk, Colohado, se lahko popelje tja le po DENVER A RIO OR ANDE železnici /a natančno pojasnilo pišite* R. C. NICHOL, General Agent, Denver it Rio Grand e R R. 342 Clark St., Chicago, III. S. K. H(X)PER, General Passenger <& Ticket Ageut, Denver, Colo.