IN MEMORIAM
Paul-Heuri Chomhart de Lciuive 1913-1998
30. januarja jc umrl znani francu.ski družboslovec Paul-Henri Chomban de Lauwv, kl smo ga leta 1977 s|X}znaU ludi v Ljubljani kot udeleženca zelo odmc\'nc-ga meti na rcKl nega seminarja Urbano .stanov-anjsko okolje. V d\-orani .SltAvn-ske akademije znanosii in umetnosti je takrat, na povabilo Urbanističnega inštituta .SKS in I.jubljan.skega urtianisliCnega zavtxla, govoril na temo "Vpr3.š;inja iz .sociologije in urbanizma". Moja generacija urbanistov pa ga je |x>znala že dobrih 20 lei popre-je |X) otllični, pretlluHlni.ški knjigi Paris, el 1'aggioiuemtioti/Mrisienue ( 1952), ki jo je prine.sel prof. Edvard Ravnikar .študentom svojega .seminarja kol zgletl .socialno-prostorskih analiz. To je bila knjiga, ki je odkrivala človekovo bivanje in \vdenje, kaz;ila členitev mestne skupno.sii in osx'etljevala razslojevanje .sodobne družbe v velikem mestu, v bc.setli, .statističnih (XHlatkih in graiiki. Po vzorcih iz te knjige, smo že v pr\'i {Xilovici 50.tih let ugotavljali kje (in zakaj) imajo s\'oje pisarne ali .svoja stanov.inja ljubljanski odvvtniki, zdravniki in drugi uslužbenci bolnišnice, kakšen je vzorec dnevnih opravkov me.stnih prebivalcev različnih starosti in stanov. „ Chombart <le Lauwe je bil emblematična osebnost časa, ki jc znova (xlkril dejst\x>, da jc sociologija znanost opazovanja ... Z omenjeno knjigo jc zaslovel kot eden vtxlilnih evropskih urt>anih sociologov.
Paul-llenri Qiombart ile Uuiwe se je rtxlll 4. avgu.sta 1913 v Cimbraiju in je bil po akademski izobrazbi etnolog. Bil jc aktivvn v Odporu in wjni pilot v RAF. Njegovo .strokwno delovanje pa je tesno povezano s Centrom z;i sociološke študije, ki ga je osnovala francoska nacionalna znan.st\x:na raztsko\-alna oblast (CNRS). Leta 1977. ko smo ga tudi osebno s(x>znali, je s svojo žx'no .VIaric-Jo.sc, deloval v Centru za socialno etnologijo in psihostxriologijo in predaval na Ecole des hautes etudes en sciences .socialc.s. (Z ženo sta opravila tudi vrsto pionirskih raziskav |K>ložaja žensk v stxiobni družbL) Alain Touraincga jc v nedeljskem Le Mondu (1.2. II. 1998) označil za "preilhotlnika tea-n.ske sociologije" in družix:nega kritika, slednje tutli z^iratli razt>čaranja v smereh družbciKrga razvoja. Bil je tudi meti udeležcnci mednarodne konference v Hcrcegnovem (Znant>st in družba) s prispe\kt>m Dntiba, kiiliiim in okolje{\97lX
.S\xij nastop v Ljubljani jc Cliombart tlc Liuwe začel z na.slednjimi besedami: "Kot v.sc dejavnosti, ki si prizadevajo spremeniti čitjvckovo življenje. po.stavlja tudi urlianizcm prtiblcm otUtičanja. Ktlt) naj txllt>ča? Urbanist, arhitekt, vlada? Ali inž.cnir ali upravni organi? In kako naj |x>sežcjo vmt» prebivalci? V poskusu txlgt>\-ora na ta vpra.š;inja je opozoril tu štiri stvari, poutlaril štiri t>vire na poti demokratičnega txllt]čanja in dtxlal še nekaj delovnih usmeritev'.
V preiLstavitvi pripomb jc izJiajal iz raziskovalne prakse in txscbnih stalLšč. presenetljiva pa je aktualno.st njegovega diskurz;i:
"1. Prostorske strukture so odvisne od družbenih struktur, od ekonom.skega sistema in načina proizvotlnje, txl itlet>logij določene tlnižbe. Odražajo protislt>vja in konflikte ... Po tem stališču stxlelujc lahko urbanizem pri spreminjanju družbe samo kt>t izraz skupin, ki jo twrijo.
2.	Urbanizem proučuje .sprcmen»bo stanovanjske graditve glede na spremembo družl>e. Z urejanjem prostora in z gra<litvijo prispeva k tenui, ila |K)maga spreminjati družbo .„ (skladno) s težnjami |X3sameznikov in skupin, ki jo awrijo .„ V družbah industrijske civilizacije je industrializacija povzročila prelom med družlx;ninii skupinami in graditvijo. hifontuUizacija .le povečuje ta prelom (podčrtal VBM). Url>anizen> tako po.staja tehnokrat.ski.
3.	Da si pomagamo iz te slepe ulice, nuinuuo |K>udarlti, da url^anist ne dela samo z;i objekte, ampak s subjekti-tvxjrci. Naj bo ta trtlitev Se tako jasna, jo wndar pozabljajo tisti .Številni, ki imajo v rokah o<lločanjc.
-i. Urbanizem bi moral biti izr.iz \-oljc ljudi, ki odločajo o .s\'ojem lastnem okolju..."
Meti ovirami, ki paralizirajo ilejavnost urbanistov, je najprej t)menil ovire v zvezi z gosfmdarskiin sislemom in za kapitalistične državv nitStel: Spekulaci|e z zemljišči, oblast privatnih pobuilniktA-, moč |x>.sltA'nih bank... Na inetinartxini ravni pa je opozoril na konkurenco na .svettivnem trgu in vetlno večjo vlogo, "... ki jo igrajo wčnacionalne tiružlie v gos|xxlarskem in političnem življenju..." To vpli-v-a na orientacijo prostorskega urejanja in na ixlločitev v urbanizmu znotraj v.sake dežele, celo v stx:ialističnih deželah (!). Na tlnigo mesto je postavil iusliliiclotuihn' in fK>liiične ovire. Na tretjem mestu .so lehnlčne ovire, ki "... .sc nc tičejo s;iino kompleksnosti problemov, ki |ih jc treba reSiti, ampak .Se dosti bolj izgovorov na račun te kompleksnosti." Čeprav jc .Slo tu predvsem za kritiko (txliuiencga) urbanizma, moramo danes npr pomisliti na izvajanje avtocestnega progr.ima, v katerem ni prostora zj razrcSc\'anje urbano-komunalnih problcmtAf, ki jih "projekt tistJčlctja" po\'ztt)č;i v celi vrsti sltnrn.skih mest in me.stcc... "Katlar tehnični problemi prevladajo nad družbcninu problemi, pride tehnokraLski urbanizem do reSitev, ki so uničujoče za življenje prcbiv-alccn- in jih družl>a zelo drago plačuje. Vloga humanističnih veti jc ravno v tem, da .se tej tcnilcnci upro." Cxtrto .skupino ovir vidi v samih urltanisUh in sociologih, ki morajo nositi .s\r)jo otlgtn-ornost. za katere jc važna razredna prownicnca in ne-zapiranje v "razumarsko igro".
.Meti napotki zui lx>ljSo usmeritcN- je Oiombart de Liuwc govoril predvscni o potrebi SirSih in lx>lj jxjglobljcnih družiK)sl<A nih Študij (o procesih družJx:nc pre-obrazJx-, o txlnosih tjblasti, o zgodtjvini, o kulturnih razmerah itd Tri iztleUivi urbanističnega načrta je nujno potrebno, da globlje spoznamo člotviko skupino v preobrazbi, v družbi, ki se sama preoblikuje.''/.mtAivi jc, da je na tem mestu opt)-zoril na aktualno fenomenologijo socialno prostorskih tvorb. <xl metropolitanske aglomeracije do soseske (četrti, v kateri si prebivalci urejajo prostor po svoji meri). .Svoje ljubljansko predavanje jc pravkar preminuli "predhodnik terenske scxrio-logijc" (po Tourainu), zaokrožil s potrebo |X) |X)spc.Scv-anju interdisciplinarnih raziskav urbanih in prostorskil» fciK>menov. tetlaj temo, ki ji v naScm razi.skoval-ncm in načrtovalnem vsakdanu, nismo (več) kos. Malo zaradi porasta oscl:^a na ministrstvih in upadanja (ustreznega) osebja v vse inanjSih občinah, mab zaradi stagnacije v urbani gratlitvi, malo zaradi strahu pred social(lstič)no dediščino urbanizma.
Vladimir Braco Mit.<lč TtOmjA IN PRAKSA "1 35. 3/1W8