OSTER NADZORNI MALO KRŠITEV str. A ■ 5 PRILOGA: ZLATA LETA IZOLSKEGA PUSTA str, 6-7 H lOO. JUBILEJNI VSE SLO ORIBIIM/ILNI fmus<©a i®iiiic©> n.) «(jnC(<«TA(»Ci: - LOVRO - tVlARlIVKO IHR1 • ROBIX • RREMIX KrMnnmn) . [\JORI IV1/\R1J/\I\1 l&c E!4.e. VALENTINOVO - KO SE TIČKI ŽENHO (Mef) Valentin ni prav veliko prispeval k ljubezenskim odnosom v izolskem občinskem svetu, saj tam že dolgo ni nobene prave opozicije, če izvzamemo tradicionalno opozicijske svetnike Zveze za Primorsko, Nove Slovenije, Slovenske demokratske stranke in dveh gibanj, a je to v najboljšem primeru pet svetnikov. Preostalih osemnajst svetnikov namreč zlahka opravi z njimi, realativno in absolutno. Seveda ima takšna monolitnost vladajoče koalicije kar nekaj posebnosti, med katere zgotovo sodi dejstvo, da jo tvorita tudi svetnika stranke upokojencev, ki na državni ravni sicer sedi v vladni koalici, v Izoli pa so vsi "državni" koalicijski partnerji v opoziciji. Pa je to le ena od posebnosti izolske ljubezenske zgodbe, ki se plete okrog občinskega sveta. Do nedavnega je bila namreč edina možna opozicija liberalna demokracija, ki načelno ne tvori županjine koalicije, vendar pa se je, po imenovanju podžupana iz njenih vrst, spremenila v nekakšnega komentatorja dogajanja, ki se, takrat ko je treba odločati o čem pomembnem, najraje umakne na čikpavzo ali po službenih opravkih. {C Banka Koper 16. februar 2006 To seveda daje slutiti, da se vodstva strank o vsem pomembnem že predhodno dogovorijo in so seje le nujna formalnost in za dramaturgijo skrbi kvečjemu omenjenih pet svetnikov iz prvega odstavka. Strategija nesojene opozicijske stranke, ki pravi, da sedanji vladajoči ekipi pustijo da počne neumnosti, ker jo bodo potem lažje premagali na volitvah, seveda nima resne prihodnosti, saj je volivcem zdaj že jasno, da so bili pri vsem zraven: tako da so glasovali za ali pa so se umaknili in omogočili izglasovanje. Ta uvodnik je nastal tudi ob premlevanju vtisov iz zadnje seje, ko je Nadzorni odbor predstavil rezultate svojega obsežnega dela v lanskem letu. Pravzaprav, z izjemo enega ali dveh svetnikov, nihče ni izrabil tega gradiva za temeljito razčiščevanje nekaterih, nedvomno odprtih vprašanj, za katere niti nadzorni svet ni našel odgovorov oziroma jih je zakril v poročilo o svojem delu. Nedvomno je bilo v četrtek na seji občinskega sveta čutiti pridih novembrskih volitev in zdi se, da se izolskim volivcem obetajo nove predvolilne ljubezni. I\/1 OTO l\/l axx: tel. 05/ 640. J h i f r a 53 N. industrijska 11 • Izola OBALA V MALEM nepremičnine immobili BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si 1001 CVET DVOMA NI Novinarji sprašujete neumne stvari, ne razumete politike in se vam čudno zdi, če človek istočasno na dveh stolih sedi. Je DeSUS res v državi v čisto drugi družbi, a takšna je politika, in mi smo v njeni službi. Nekaj pa nam morate vendarle priznati: Kdor hoče bit' politik mora stari nauk poznati: Če želiš visoko letat, moraš včasih tudi pasti, a politik boš kaj vreden, le če povsod boš na oblasti. STATISTIKA NE LAZE Statističnih podatkov za lansko leto sicer še ni, zato pa je znano, da se je prirastek v Izoli začel povečevati. Še leta 2003 je več Izolanov umrlo kot pa se jih je rodilo, leto kasneje pa je bilo več novorojenih (+4) in če gre zaupati prosti presoji našega fotoreporterja je bilo tudi leto 2005 dobro za rojevanje novih Izolanov. AVTO C E N T B R V)'C> v, Avto Center Jereb. Izola www.o-iereb ti Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30-17.00 sobota: 8.30-12.00 PTT's NOT DEAD To jc rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. PRIREDITVE PRVEGA IN DRUGEGA REDA Ob zapisu v zadnjem Mandraču »Prireditve prvega in drugega reda« manjkajo še tiste iz »tretjega reda«, ki bi presegle našo podobo malega podeželskega mesteca, raje bi rekel malomeščanskega pojmovanja kulture. Mesec kulture v Izoli se tako nebi začel pod staro rimskim geslom »Kruha in iger«, kateremu tako zvesto strežeta primorska komediografa Boris Kobal in SergejVerč, ampak z resnično umetnino »Ruski zaklad«, izjemnim dosežkom sedme umetnosti, ki mu v zgodovini filma ni para. Doslej je bil rekorder Alfred Hitchcock, ki je leta 1948 posnel svojo legendarno »Vrv« v desetih kadrih, mski režiser Aleksander Sukorov pa je »Ruski zaklad« posnel v enem samem kadru, ki traja uro in pol. To ni dokumentarec o umetniškem bogastvu obnovljenega peterburškega Ermitaža, ampak monumentalni igrani film s tisoči nastopajočih v razkošnih kostumih tristoletne ruske zgodovine; od prosvetljenih carjev Petra Velikega, Katarine, Anastazije do veličastnega zadnjega plesa ruske aristokracije (1913) pred revolucionarnim uničenjem... Sarkastični komentarji francoskega diplomata, ki gledalca vodi skozi dogajanje, nas obogati z mnogimi novimi spoznanji.. Film resnično združuje vse zvrsti umetnosti, likovne, glasbene, plesne, gledališke, arhitekture... in ni namenjen ceneni zabavi. Predvajajo ga le art kinematografi po Sloveniji, zato tudi nima medijske podpore, prav tako pa tudi ne podpore načrtovalcev kataloga izolskih prireditev. Le 25 obiskovalcev (kar polovica teh iz sosednjih mest) se je zbralo na štirih predstavah, kar desetkrat več zabave željnih pa je v istem času pritegnil Kobal-Verčev »Zafrkon«, Februar - mesec kulture je namreč poln še drugih filmskih dogodkov; predstavitev novega Šterkovega v tujini in doma nagrajenega filma »Uglaševanje«, nova filma Jima Jarmusha in Davida Cronenberga, osveščujoče družbeno kritične drame »Veliko potovanje« (kako muslimani peš potujejo v Meko, tudi preko Slovenije) »Vesel Božič« in »Zvesti vrtnar« (letošnji nominiranec za nagrade oscar) ter gostovanje sarajevskega festivala s posebnim dokumentarnim programom iz minule vojne. Vendar so tudi tu načrtovalci zamešali termine, v komercialne so programirali umetniška dela, v art pa bolj komercialne proizvode. Ali gre za nepoznavanje filmskega gradiva ali nerazumljive zahteve distributerjev? Koni Steinbacher ZGODBA O DREVESU, GOZDU IN 12. ČLENU ZLS Zgodba o drevesu in gozdu je znana vsem. Vsi verjetno vemo kaj mislimo, ko o nekom povemo, da je zaradi drevesa spregledal gozd.... Bistveno manjšemu delu prebivalstva pa je znano, kaj pravi 32. člen ZLS (Zakon o lokalni samoupravi). Ta namreč govori o nadzornih odborih občin kot NAJVIŠJIH ORGANIH NADZORA JAVNE PORABE v občinah. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor 1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, 2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev, 3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Kje vidim povezavo? Bolj kot sledim informacijam o delu nadzornega odbora občine Izola, bolj se mi zdi, da se izgublja v podrasti in grmovju izolskega gozda in se pri tem le naključno zaleti v posamezno drevo z obrobja gozda. Deblo rodbinskega drevesa izolske občine (Rodoslovje - veda o sorodnikih. Mandrac št. 645, 26. januar 2006), ostaja neopaženo. Močno neviden ostaja tudi gozd z vsemi svojimi skrivnostmi, pa tudi to, kaj v njem počnejo razni gozdarji, ostaja prikrito očem navadnih smrtnikov. Kako si sicer lahko razložim dejstvo, da ne najdem nikjer nič zapisanega o nadzom in rezultatih nadzora nad delom županje, občinskega sveta in občinske uprave, ki so. kolikor vem. tudi uporabniki proračunskih sredstev in v največji meri odločajo o namenskosti in smotrnosti porabe le-teh, da ne omenjam razpolaganja s premoženjem občine? Kako naj torej vem. kako so županja, občinski svet in občinska uprava, uspešni in učinkoviti pri upravljanju občinskega premoženja, omogočanju pogojev za gospodarski razvoj občine, načrtovanju prostorskega razvoja,... (izvirne naloge občine, 21. člen ZLS) ? In se pri tem ne zadovoljim le z javnimi izjavami in poročili županje ali direktorice občinske uprave? Ker se bližajo lokalne volitve in sem si želel o teh stvareh ustvariti svoje mnenje, mi torej ni preostalo drugega, kot vzeti v roke nekatere uradne vire informacij (n.pr. statistične letopise, uradne objave,...), vzeti pot pod noge in se "na terenu" seznaniti z učinki načrtovanja in odločanja županje in njenih somišljenikov v občinskem svetu, ki jim uspe zagotoviti potrebno in zadostno večino pri odločanju. In kakšenje rezultat tega podviga? Naj mi bo dovoljeno predstaviti ga v nekaj sklopih: Kar se gospodarstva tiče je povsem očitno, da občina izrazito podpira in ustvarja pogoje za razvoj gradbenih dejavnosti, njihovih vzporednih dejavnosti (arhitcktura.urbanizem) in turizem. Vse ostalo je očitno marginalnega pomena. V Izoli se intenzivno gradi (tudi za trg) in ruši, delež grajenega.urbanega okolja se neprestano povečuje. Po obsegu torej nesporen razvoj. Posledično je Izola že vrsto let eno samo veliko gradbišče. Kaj pa kakovost življenja in bivanja občanov? Bližnja prihodnost? Neposredna posledica gradnje je tudi poseljevanje, ki pa ne vodi v pomlajevanje populacije (več otrok in mladine v strukturi), temveč predvsem v večanje števila avtomobilov in gostote prometa Problem parkirišč torej ni le neizbežna posledica nekega razvoja (napredka?), temveč tudi in predvsem nerazumnega upravljanja z okoljem in prostorom v priobalnem pasu Več avtomobilov in prebivalcev zahteva več vlaganj v infrastrukturo in njeno vzdrževanje, torej v večje obremenjevanje proračuna, ki je že danes v veliki meri odvisen od prodaje občinskega premoženja in zadolževanja. In pri tem je Izola postala ena najbolj zadolženih občin v Sloveniji, če upoštevamo višino dolga na prebivalca, občina z najnižjimi povprečnimi plačami v gospodarstvu na obali, najnižjo ustvarjeno dodano vrednostjo na obali, najvišjo gostoto poseljenosti na obali in najvišjo stopnjo brezposelnosti na obali. V okolju, kjer so življenski stroški že danes med najvišjimi v državi! In infrastruktura? Kljub velikim načrtom in obljubam, fekalije še vedno iztekajo bolj ali manj neprečiščene v morje, glede odpadkov pa županja (GOJUP) ponovno opravlja popravni izpit in se rešitve že vrsto let le odmikajo in odmikajo ter so vedno dražje in dražje. Turizem. Izola je v obdobju po letu 1996 nesporno pridobila sloves turistične " gazele " v slovenskem okolju. To je nedvomno v veliki meri zasluga izolskih hotelirjev in gostincev, ki jim je dana možnost izkoriščanja najlepših predelov Izole. Povsem druga slika pa se mi odpre, ko obravnavam Izolo kot turistično destinacijo, smeri razvoja in način trženja le-te. Področij torej, kjer je zakonodaja na široko odprla vrata državnim in občinskim funkcionarjem in uradnikom (beri županom, občinskim upravam neposredno preko proračunskih sredstev). Vsa dejstva kažejo, da se Izola kot destinacija intenzivno usmerja v razvoj množičnega, nizkocenovnega turizma, ki že danes v času sezone v negativnem smislu vpliva na kakovost življenja in bivanja prebivalstva v izolskem priobalnem pasu. In pri tem smo priča megalomanskim načrtom županje, s katerimi se skuša postavljati v predvolilnem obdobju. "Mladinski hotel" je na primer eden takih, saj takšne dejavnosti nesporno vodijo v prej opisano smer. Bomo videli, kakšen vik in krik bodo zagnali danes eminentni, vendar poslušno molčeči direktorji, ko se jim bo zgodilo to, kar se je že zgodilo mnogim na področju severnega Jadrana. Namreč to, da morajo tržiti hotele s štirimi ali petimi zvezdicami po cenah hotelov s tremi zvezdicami in kriti visoke stroške vzdrževanja standardov kakovosti. Lastniki me namreč ne skrbijo. V primeru izgub vso stvar prodajo, spremeni se sedanja namembnost najatraktivnejših lokacij (tudi tistih, ki so danes še v lasti občine) v Izoli, vse ostalo pa je že znana zgodba iz bližnje preteklosti in sedanjosti. Občinska uprava. Krasno! Primorske novice so mi bile vsaj tu z objavo članka o delu občinske uprave v Izoli (PN št. 28., 3. feb. 2006) nesporno v pomoč. Direktorica občinske uprave delo le-te po lestvici od ena do pet ocenjuje s šest in bistveno povečanje števila zaposlenih utemeljuje s povečanim obsegom in številom področij dela. Strinjam se z oceno direktorice, kajti to, da so delavci uradov občinske uprave sploh kos vsej zmedi, improvizacijam, raznim "šlamparijam" in megalomanskim ciljem županje in vse večjim obremenitvam, ki jim jih nalaga država, že samo po sebi v resnici opravičuje visoko oceno! Še posebno, če smo prebrali županjin moto, da si je treba zastavljati visoke cilje. Žal ta moto ni bil opremljen z dodatnim pojasnilom, da to velja izključno takrat, kadar doseganje takšnih ciljev plača nekdo tretji in ne načrtovalec, pa tudi, da lahko kadarkoli s pozicije moči odgovornost za negativne posledice odločitev preneseš na druge. Tudi na delavce občinske uprave kot potencialne dežurne krivce po službeni dolžnosti Kar se števila zaposlenih tiče, pa je splošno znano, da je število zaposlenih v občinskih in državnih upravah povsod po svetu sorazmerno razpoložljivim in dosegljivim virom ter ambicijam in potrebam oblasti in njihovih lobijev. Še posebej na tistih področjih, kjer plačo zagotavlja položaj in ne rezultati dela. Tam je važno le, da je vse v skladu z zakoni. Če so v zakonih bedarije in jih uzakoni zakanodajno telo, potem pač za bedarije, ki so rezultat njihovega dela, nikakor niso odgovorni. Proces "tranzicije" občinskega premoženja. Občinsko premoženje je očitno ena najbolj varovanih skrivnosti občine Izola. Nobenega dvoma pa ni glede tega, da je (raz-)prodaja tega premoženja eden najintenzivnejših procesov, s katerim se neposredno ukvarjajo županja in njeni somišljeniki v občinskem svetu. Z vsemi zainteresiranimi političnimi in gospodarskimi lobiji vred. Tako zelo. da moram vsake toliko preveriti, če ni kakšna od novel ZLS o kateri nisem bil seznanjen, občino (občinsko Upravo) izrecno pooblastila tudi za dejavnosti prometa z nepremičninami in ne le za dejavnosti s področja turizma. Tranzicija v tem primeru pomeni prehajanje občinskega (nekdaj skupnega) premoženja v zasebno lastništvo! Dokler je takšna prodaja v interesu vseh občanov in strogo nadzorovana ter s tem obvladljiva je to eno, če pa je to predvsem interes posameznikov in posameznih skupin ter postane nuja je to povsem nekaj drugega. Kakšno je na tem področju stanje premoženja v občini Izola? Morda bomo občani kaj takega imeli priložnost izvedeti tudi iz poročil nadzornega odbora, ko se bo ta lotil gozda. Občan Izole, Mitja Izola in Ustavno sodišče v v v v BOŽIČU NITI NAIVISIE SODISCE NI POMAGALO Valter Božič, prvopodpisani pobudnik ustavne presoje izbora trase hitre ceste, ki gre med drugim tudi preko dela njegove kmetije in mu bo v prihodnje neposredna soseda, je te dni slabe volje, saj je ustavno sodišče zavrnilo njegovo pobudo. Tako-le smo brali v zapisniku Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Valterja Božiča iz Izole in drugih, ki jih zastopa Odvetniška družba Rugelj & Zorman, d.n.o., o.p., Koper, na seji dne 2. februarja 2006 sklenilo, da se pobuda za začetek postopka za oceno zakonitosti 3. člena Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Koper-Izola zavrne. V obrazložitvi so ustavni sodniki med drugim zapisali, da imajo predlagatelji ustavne presoje na tem območju ali v njegovi bližini kmetije (celo zaščitene) ter da jim država enakih ali podobnih ne bo mogla zagotoviti, ker jih na širšem območju ni. Za načrtovan odsek avtoceste naj bi bila izbrana varianta BI, ki drastično posega v ekosistem doline Pivol, saj naj bi uničila približno 37 hektarov kvalitetnih kmetijskih zemljišč z urejenim namakalnim sistemom. Nasprotno naj bi varianta B5 tega odseka avtoceste ohranila to dolino, zato naj bi se zanjo zavzemala vsa zainteresirana javnost v Izoli (Civilna iniciativa za Izolo). Vlada na navedbe ni odgovorila. Ministrstvo za okolje in prostor pa je pojasnilo, da je varianta B5 tega odseka avtoceste enakovredna varianti BI po funkcionalnih vidikih in po družbeni sprejemljivosti. Po okoljevarstvenih vidikih naj bi bila primernejša varianta B5, čeprav tudi varianta BI ni bila neprimerna. Po ekonomskih vidikih naj bi bila varianta BI znatno ugodnejša. S to študijo naj bi med drugim seznanili prizadeti lokalni skupnosti (Mestno občino Koper in Občino Izola) in pridobili njuni pozitivni stališči do študije in do najustreznejše variante BI. Ministrstvo meni, da so v postopku usklajevali razvojne potrebe z zahtevami varstva okolja tako, da bo omogočen skladen prostorski razvoj območja. Pri tem naj bi variantne rešitve tega odseka avtoceste preverjali v lokalnih skupnostih in pridobili njuni pozitivni stališči do sporne variante. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wcdam Lukič. Sklep je sprejelo soglasno. RAZPIS ZA GRADNJO CESTE Obalno hitro cesto naj bi vendarle začeli graditi. Pretekli petek je namreč Dars v Uradnem listu RS objavil javni razpis za oddajo javnega naročila za izvajalca 5,2 kilometra dolgega odseka hitre ceste med Koprom in Izolo s predorom Markovec. Te dni pa bo javni razpis objavljen še v Uradnem listu EU. Zainteresirana podjetja bodo morala svoje ponudbe oddati do 28. marca, nekaj dni pozneje bodo ponudbe odpirali, in če ne bo zahtev po reviziji, bi sredi tega leta že začeli graditi. V nasprotnem primeru pa se bo začetek del zavlekel vsaj za nekaj mesecev. Po načrtih naj bi ta odsek zgradili v drugi polovici leta 2009. Investicijski program predvideva, da bo odsek stal 35 milijard tolarjev, pomemben pa bo tudi zato, ker bosta po koncu del Izola in Koper pridobila šest kilometrov obale, ki jo bodo lahko namenili turizmu in rekreaciji. Na dobrih pet kilometrov dolgem odseku bo najzahtevnejša gradnja predor Markovec, za katerega so naročniki omejili vrednost gradnje na 21,48 milijarde tolarjev. To bo dvocevni predor, dolg malo manj kot 2,2 kilometra. Dars, kot kaže, ne namerava več upoštevati pripomb krajanov, ki so doslej dosegli nekaj popravkov prvotne trase. Lokacijski načrt predvideva na koprski strani rušitev dveh poslovnih objektov, na izolski strani predora pa rušitev petih stanovanjskih hiš, 27 kmetijskih gospodarskih poslopij in 23 lop, garaž in nadstreškov. Na koprski strani bo ena protihrupna ograja, visoka 2,5 metra in dolga 595 metrov, na izolski strani pa dve krajši protihrupni ograji. Pri vrtanju predora pričakujejo približno 600.000 kubičnih metrov izkopanega materiala, tretjino bodo nasuli v hudourniški grapi pri naselju Šared, 300.000 kubičnih metrov materiala bodo prepeljali na območje tretjega pomola v Luki Koper, 100.000 pa na območje industrijske cone Sermin. Rezervna deponija je Bckovec (ob cesti Klanec-Srmin), nekaj izkopanega materiala naj bi nasuli tudi na valobran bodoče koprske marine. Izolskega otoka pri Darsu ne omenjajo. SVETOVALEC ŽUPANJE V KONFLIKTU INTERESOV? Janez Nučič je na izolski občini dobro leto svetovalec županje Brede Pečan z vsemi pooblastili za vodenje urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine. Je tudi soustanovitelj in zastopnik nekaj gradbenih podjetij na Obali. Mednje sodi podjetje PSK Olmo, ki ga je leta 2003 posebej za gradnjo stanovanj v Olmu pri Kopru ustanovil s podjetjem Kraški zidar. Delavci Kraškega zidarja pa so nedavno zaključili tudi z gradnjo stanovanjskega bloka v Izoli. Ključe neprofitnih stanovanj so predali včeraj. "Podjetje Kraški zidar je z izolsko občino sklenilo posel za gradnjo stanovanjskega bloka v Livadah, še preden sem prišel na občino. Z njimi nimam nič. Sicer je res, da imam s Kraškim zidarjem skupno podjetje v Kopru, vendar bo to ugasnilo, ko bodo stanovanja v Olmu končana. To pa bo še letos" namige o morebitnem konfliktu interesov zavrača Janez Nučič. "Ko me je županja lani povabila, naj pridem delat na občino, sem ji povedal za projekt v Olmu, v katerega sem vložil veliko truda. Dogovorila sva se, da projekt lahko izpeljem do konca, pod pogojem, da se to ne meša s posli v občini. Tega se držim. Zato menim, da ne ravnam v nasprotju z zakonom o javnih uslužbencih," pravi Nučič. Predsednik bivše komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je drugačnega mnenja. "Komisija meni, da je predstojnik urada za okolje in prostor pri istočasnem opravljanju zasebne dejavnosti s projektivnega in gradbenega področja v položaju, ko bi ta njegova zasebna pridobitniška dejavnost lahko vplivala na nepristransko in objektivno opravljanje uradniških nalog" pojasnjuje Kos. Nučič vsakršne namige o svoji domnevni nepristranskosti zanika in pojasnjuje, da se "tako ali tako vsa večja dela v občini sklepajo prek javnih razpisov”, na katere pa naj ne bi imel vpliva. (Tatjana Tanackovič - Dnevnik) I v ■ r šifra Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 64011 10, fax: 05/ 64011 11 OBALA V MALEM “i£ 080 18 33 nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI immoblli S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Nadzorni odbor občine Izola v POROČILO NO NI ZADOVOLIILO VSEH SVETNIKOV Poročilo Nadzornega odbora je bilo uvrščeno na sam začetek dnevnega reda zadnje seje občinskega sveta in pokazalo se je, da so predlagatelji im eli kar prav, saj je tematika ponudila kar nekaj dobirh izhodišč za kvalitetno razpravo. Žal je bilo te bolj malo, če seveda izvzamemo razprave svetnika ZZP, Aleša Bohinca in svetnika Nsi, Mariona Kovačiča. Oba sta imela kar nekaj pripomb, še posebej na tisti del poročila Nadzornega odbora, ki je govoril o izvrševanju proračuna v primeru gospodarskega interesnega združenja za turizem in mag. Mitje Podgornika, ki je imel z občino sklenjeno pogodbo o sodelovanju. Nadzorni odbor pravzaprav ni našel velikih nepravilnosti, prej bi se reklo, da je ugotavljal, da na tem področju vlada precejšnja zmeda, vendar pa so bile pogodbe, ki so ji sklepali n aobčini v glavnem korektno realizirane, razen tiste, ki je govorila o tem, da mora mag. Podgornik za občino pripraviti strategijo razvoja turizma. Strategije namreč še vedno ni, na sami seji pa je županja povedala, da jo je sicer prejela, vendar jo je odbor za gospodarstvo ocenil kot neprimerno, zato je niso posredovali občinskemu svetu. Ob tem je bilo slišati tudi informacijo o nekaj več kot 8 milijonih tolarjev, kolikor naj bi šlo avtorju, vendar so svetniki tudi izvedeli, da sta bila manjšega dela plačila za pripravo strategije deležna dva podizvajalca, Alojz Pečan in Jože Černelič, ki sta za sodelovanje pri pripravi izhodišč strategije dobila plačilo na svoji firmi. Nadzorni odbor s tem v zvezi ni odkril posebnih kršitev oziroma bodo delo pri pregledovanju poslovanja giz za turizem nadaljevali tudi v tem letu. Predsednik Nadzornega odbora, mag. BMKjKBH Darko Filiput je povedal, da je ot^or dobro delal, da so bile vse njihove seje sklepčne in da so ■R delovne skupine temeljito pregledale ' ^ Tvse porabnike proračuna, ki so se jih namenili pregledati. »Delali mo strokovno in brez političnih ali strankarskih pritiskov« je povedal za . j L ^ Mandrač in dodal, da niso imeli Ž k M) ■ ■ ^ posebnih težav pri pridobivanju gradiv, pogodb in drugih papirjev preglede posameznih proračunskih ' Dobrava, okrog katere je bilo ^ najprej slišati, da gre za ne vem N- ' kakšne nepravilnosti, se je na koncu pokazalo, da so se v KS dogovorili z najemnikom prostorov krajevne skupnosti, da on popravi streho cele stavbe, v enaki vrednosti pa bo oproščen plačila najemnine. To so tudi realizirali, le papirjev niso imeli urejenih tako kot je treba. Zdaj so to vendarle spravili tudi formalno v red.« Potem pove, da so posebej veliko dela imeli naJP Komunala, saj so morali pregledovati celo vrsto različnih pogodb z različnimi izvajalci in podizvajalci, nekaj področij še vedno nimajo razjasnjenih, v primeru posegov na svetilniku pa bodo tudi oni čakali na odločitev upravnega sodišča v Novi Gorici, ki naj pove, ali je investitor kršil postopke ali ne. Pregledali so tudi dokumentacijo v zvezi z gradnjo KT1, kjer niso odkrili posebnih napak, v tem letu pa se bodo lotili pregledovanja, kako smotrna je bila za občino ta investicija. V primeru italijanske skupnosti so sledili pripombam s terena glede nekaterih nedorečenosti v organiziranosti in zaposlovanju a niso odkrili nič nezakonitega. Kot rečeno pa so imeli veliko dela s pregledovanjem poslovanja občine v odnosu do turističnih subjektov, giz, TIC, Zavoda za turizem in izdelovalcev turistične strategije. »V tem primeru smo imeli še največ težav pri pridobivanju pogodb. Magister Podgornik nam jih je dal na razpolago, nekatere pa bi morali imeti na občini a smo jih dobili z veliko zamudo, šele po izdelavi poročila. Pkoda, ker potem bi nam bila situacija veliko bolj razumljiva kot sedaj« je še dodal predsednik NO, Darko Filiput. PREGLEDOVANI NI ZADOVOLJEN Poročilo Nadzornega odbora smo novinarji dobili skupaj z drugim gradivom za občinski svet, mnogi Izolani pa so si tudi na TV Sponka ogledali prenos seje in slišali pripombe, ki jih je predsednik NO namenil novinarki Primorskih novic, češ da je slabo povzela poročilo nadzornega odbora. Kasnejše preverjanje je pokazalo, da je bilo novinarsko poročanje korektno, zato pa je poročilo NO dodatno spravilo v slabo voljo mag. Podgornika, ki je z delovno skupino NO sicer dobro sodeloval. »Dal sem jim na voljo vse kar so želeli in kar je v moji pristojnosti« je povedal za Mandrač in Primorske novice, »povedal pa sem jim tudi, da bodo potrebovali veliko več časa in dela, če bodo Želeli priti na kraj vsem finančnim transakcijam v zvezi z izolskim turizmom v odnosu do občinbskega proračuna in evropskih denarjev« Potem je pripovedoval o tem, da je pravzaprav ves čas po malem moral financirati občino, saj je plačila za svoje delo, tudi za prijavo na različne evropske razpise, prejemal z veliko zamudo. Med drugim pa je v pismeni izjavi zapisal tudi: Projekt turistične strategije Razvoj sistema strateškega načrtovanja turizma in njegove organiziranosti v občini Izola,ki naj bi jo izdelal, še do danes ni prišla pred občinske svetnike. In, vsaj kar se mene tiče, tudi ne bo! Naj pojasnim zakaj! Razvoj sistema strateškega načrtovanja turizma in njegove organiziranosti namreč ne pomeni izdelave strategije razvoja turizma v Izoli in to ni projekt turistične strategije, neglede na to. da ga kot takega skušata s "poenostavljanjem" predstaviti predvsem županja Breda.Pečan in njen svetovalec za turizem Jože Černelič. Turistične strategije občine Izola namreč, tudi če skušajo nekateri še tako trmasto podtikati, v sklopu navedenega projekta, pogodbe ali aneksa, ni bil in ni dolžan izdelati Podgornik. Pač pa Občinska uprava občne Izola in lokalna turistična organizacija(LTO). Ena temeljnih nalog LTO je tudi načrtovanje strategije razvoja turizma v Izoli. Kot kažejo ugotovitve in sklepi občinskega sveta, si županja in gospod Černelič trudita na vse načine, da bi lahko predstavila občinskemu svetu vsaj kolikor toliko sprejemljivo strategijo razvoja turizma v Izoli že vsaj pet let. Dokazano neuspešno, kljub zagotovljenim proračunskim sredstvom najmanj v višini plače in stroškov dela gospoda Černeliča. Po moji oceni to v petih letih znese vsaj 40 do 50 milijonov tolarjev, zagotovljenih v proračunih! Strategije pa nikjer!? Projekt "Razvoj strateškega načrtovanja in organiziranja turizma " je bil v celoti zaključen do 15.11.2001, v okviru predvidenih in zagotovljenih sredstev. Prekoračitev dokazano ni bilo. Rezultate projekta je na svoji seji februarja 2002 obravnaval občinski svet občine Izola in sklenil. Da so rezultati predstavljeni v obsežnem elaboratu ustrezna osnova za načrtovanje strategije razvoja in organiziranosti turizma v Izoli. Jaz sem svoje delo opravil, delo v celoti pa še zdaleč ni zaključeno. (D.M.) ARCUS - izdelki za zdravje in vitalnost Cela vrsta znanih blagovnih znamk: Colibri, Body relax, Dermatron, Beauty Star, Mobitron Videno tudi na TV: BIOSINHRON- kombinacija mehanske masaže stopal, steperja ter magnetoterapije obenem: ne eni strani aktivira mišice in izboljša celotno prekrvavitev, na drugi pa z biomagnetnimi inpulzi izboljša oskrbo celic s kisikom in energijo, kar krepi imunski sistem in spodbuja samozdravilne moči telesa. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 - 040 - 64 Društvo invalidov SAMO ŠE UPOKOIENCEVIE V IZOLI VEČ KOT INVALIDOV Že dolgoletna tradicija izolskega društva invalidov je, da v začetku februarja pripravijo svoj tradicionalni občni zbor. Tako kot je pač treba na občnem zboru prikažemo, oziroma svojim članicam in članom poročajo o opravljenem delu, o socialnih programih, športu in rekreaciji, podajo finančno poročilo, sprejmejo pa tudi program dela in finančni načrt za naslednje leto. In tudi letos je bilo tako, saj bodo volilni občni zbor imeli šele naslednje leto. Tudi letos jim je gostoljubje nudila srednja gostinska in turistična šola v Izoli. Udeležba je bila, tako kot vedno, zelo velika. Prišlo je kar 210 članic in članov ter 40 povabljenih Med njimi so bili tudi: podžupan občine Izola in direktor hotela Delfin Branko Simonovič, predstavniki društev upokojencev, zveze borcev, Doma upokojencev, predstavniki društev invalidov Obalno - Kraške regije, predstavniki prijateljskih društev invalidov ter dva člana upravnega odbora Zveze delovnih invalidov Slovenije. Občni zbor je bil uspešen, potekal je v prijaznem in veselem vzdušju, razpoloženi, za veselo^ vzdušje je prijazno postrežbo, udeležencem pa ustvarili. (Zmago Višnjevec) UPOKOJENCI IMAJO SVOJ SINDIKAT V Izoli je v četrtek potekal ustanovni zbor Sindikata upokojencev Konfederacija sindikatov 90 Slovenije. Sindikat je izvolil vodstvo za mandatno obdobje 2006-2008, za predsednico pa izvolil Cirilo Resman, odbornico iz sindikalnega območja Gorenjska. Sedež sindikata bo v Ljubljani na Komenskega 7. Sindikat, ki združuje upokojence na državni ravni pod okriljem Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, je na zboru sprejel tudi statut in programske usmeritve za obdobje od leta 2006 do 2008. Cilji sindikata so aktivnosti na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zavarovanja, socialnega varstva in medgeneracijske solidarnosti. "Samostojno in v sodelovanju z društvi upokojencev ter drugimi zainteresiranimi organizacijami si bodo sindikalno organizirani upokojenci prizadevali zapolniti vrzel, ki je nastala pri zastopanju interesov upokojencev na državni ravni. Očitno je nezadovoljstvo upokojencev z reformami, ki jih podpira vladna koalicija, veliko, saj je zanimanje za članstvo v sindikatu precejšnje" so zapisali v sporočilu za javnost. GOLFISTI NISO POZABILI BAREDOV? Igor Okorn, ki vodi prenovo starega hotela Palače, naj bi prevze projekt gradnje golfskih igrišč v okviru podjetja Golf Istra, dosedanji direktor Golfa Istra Milan Vergan pa odhaja v prestolnico novim izzivom naproti. Po pisanju dnevnika Finance Vergan ni pričakoval takih zapletov pri pripravah na gradnjo golfskega igrišča, s katerimi se je ukvarjal dve leti. Podjetje za gradnjo golfskih igrišč so leta 2004 ustanovili Luka Koper, Istrabenz, Adriatic, Sava in NFD. Njihov prvi projekt, golf igrišče v Sečovljah jih je za zdaj stal že pol milijona evrov, zda' morajo čakati na sprejem novega prostorskega reda, kar bo trajalo najmanj dve leti. Po pisanju istega časnika pa sc družba menda pripravlja tudi na projekte golfskih igrišč na izolskih Baredih, Ospu in v hrvaški Istri, kar seveda preseneča, glede na to, da je bil predlog ureditvenega načrta za Barede umaknjen iz javne obravnave._ BRALCI SPRAŠUJEJO ODGOVORNI ODGOVARJAJO Prejšnji teden je naš bralec Rižanskemu vodovodu naslovil vprašanje v zvezi z izkoriščanjem bogatega vodnega vira v Livadah, kjer so investitorji z vrtanjem menda odkrili, da je v globini 100 m in 200 m tudi sladka voda . Navedeno je, da so našli še pet možnih vrtin. Bralca je zanimalo, zakaj Rižanski vodovod ne izkorišča teh vodnih virov. Iz Rižanskega vodovoda so nam poslali naslednji odgovor in pojasnilo. Oskrba z vodo slovenske Istre je svojevrstna problematika, ki je na tem območju dobro poznana vsem že vrsto let, tako tistim, ki se z oskrbo z vodo strokovno ukvarjamo, kot vsem ostalim, ki so z nami pred leti doživljali pomanjkanje pitne vode. Oskrbo z vodo je potrebno dolgoročno načrtovati in v ta namen med drugim zagotoviti zanesljiv in donosen vodni vir. To je izredno zahtevna naloga, saj je poleg interesa za oskrbo z vodo na istem prostoru prisotnih še veliko drugih interesov, ki jih je praviloma med seboj težko združevati. Vodni vir do 15 l/s do 18 l/s, dobljen v času vrtalnih del na objektu TPC Livade, je glede na potrebne količine pitne vode za slovensko Istro še zdaleč premalo vodnat. Glede na to, da ne vemo, ali je po kvaliteti ta voda primerna za pitje, kako jo prečistiti na tej lokaciji, ali so občasni vdori morske vode, ali poleti presuši, kolikšno je vodozbirno območje in kakšne so dejavnosti v njem z vplivom na vodni vir, ta vir zagotovo ne predstavlja dolgoročno in zanesljivo rešitev za slovensko obalo. Glede na našteto vodni vir ni primeren za vodooskrbo tudi z vidika ekonomske upravičenosti. Morda pa bi lahko te vodne vire izkoristili za druge namene, kot na primer za bazene, zalivanje zelenic, hladilno tehnološko vodo, avtopralnico ali podobne bodoče dejavnosti na tej lokaciji oziroma v neposredni okolici. Na Rižanskem vodovodu smo vsakič znova prijetno presenečeni, ko nam prebivalci sugerirajo možnosti in opozarjajo na rešitve oskrbe z vodo. To pomeni, da pri reševanju problematike oskrbe z vodo za slovensko Istro, nismo sami. (Rižanski vodovod Koper) Bralec S.K. iz Izole nas je prosil, da v njegovem imenu vprašamo, kaj se je zgodilo z napovedanim razpisom za sofinanciranje projektov oziroma programov, ki naj bi ga lani pripravil Mladinski svet. V začetku lanskega leta je nekje prebral, da bo izolski Mladinski svet imel za projekte mladih in mladinskih organizacij na voljo 10 milijonov tolarjev, ki jih bo razdelil na osnovi javnega razpisa. Bralec pravi, da sicer bere Mandrač in Primorske novice, pa tudi glasilo Mladinskega sveta, vendar tega razpisa ni zasledil. Zanima ga, ali je razpis bil objavljen, kdaj in kje ter kdo je preko tega razpisa prejel denar. Glede na to, da gre za proračunski denar težav z objavo odgovora ne bi smelo biti. Za vsak slučaj bomo vprašanje poslali odgovornemu za stike z javnostmi tudi po elektronski pošti in pričakujemo odgovor vsaj do srede 15. 2. 2006 dopoldne, tako da jih bomo lahko objavili že v naslednjem Mandraču, skupaj z novim vprašanjem. Če imate tudi vi vprašanje na katerega ne najdete odgovora nas seznanite z njim. Lahko uporabite telefon (64 00 010), fax. (64 00 015), elektronsko pošto (urednistvo@mandrac.com) ali prinesete vprašanje na uredništvo oziroma ga pošljete na naslov Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola. MI klub S STARIM IMENOM DO NOVE IDENTITETE 19. januarja je s podpisom nepreklicne izjave odstopil dotedanji predsednik Mladinskega izolskega centra (MIC) , Ivan Brezavšček. Na redni skupščini so člani kluba izvolili novo vodstvo. Nova vodstvena garnitura obljublja strukturalno in programsko prenovo, saj so bili v preteklosti interesi kluba prepogosto v precepu političnih ambicij samosvojih posameznikov v njegovem vodstvu. Pogovarjali smo se z novim podpredsednikom Mitjo Pohlenom, ki nam je poskušal predstaviti nove smernice delovanja kluba, ki zdaj spet nosi staro ime - MI KLUB. Kako so potekale volitve? Novi predsednik je postal Rian Pilepič, podpredsednik Mitja Pohlen, tajnik Vita Joksič in blagajnik Patrik Bizjak. Za sprejemanje sklepov, koordinacijo aktivnosti in stike z javnostjo skrbi upravni odbor, ustanovili pa smo tudi tričlanski nadzorni odbor. Kdo je »po novem« dobrodošel v MI klubu? Vsi. Vključno s starimi člani. Naj klub spet postane prostor, kjer bodo mladi imeli priložnost druženja, kjer jim bomo lahko ponudili možnost, da aktivno sodelujejo s svojimi idejami. Bo program prireditev kaj bogatejši? Trenutno hitimo s pripravo programa, saj je to prvi pogoj za prijavo na razpise. Zbiramo ljudi, ki bodo izvajali programe, radi bi ustvarili krog dejavnosti, ki ima dolgoročen smisel . Zaenkrat imamo v načrtu razne delavnice (foto, strip, lutke, risanje), koncerte, glasbene tematske večere, Ex-tempore in modne revije. Kje bomo lahko izvedeli kaj pripravljate? O tekočih dogodkih bomo obveščali preko elektronskih medijev, za večje dogodke bomo pripravili plakate. Računamo, da bomo kmalu imeli tudi svojo spletno stran. Kakšen je finančni položaj? Ostali smo z 250.000 SIT na računu. Dosti pričakujemo od razpisov. Prijavili se bomo na razpise, ki jih pripravljajo JSKD, CKŠP, Mladinski kulturni center in Urad za mladino. Kaj pa razpis Mladinskega sveta? Razpis Mladinskega sveta smo dobili lani. Mislim, da se takrat prejšnje vodstvo kluba prijavilo na razpis, a je bil klub na koncu klub deležen bolj skromnega priliva iz tega naslova. Ste zainteresirani za sodelovanje z drugimi klubi? Mladinski svet nam je ponudil v uporabo njihovo sosednjo pisarno ob organizaciji kulturnih delavnic. Ivan Brezavšček, bivši predsednik, nam je tudi obljubil možnost sodelovanja v prostorih KT1. Ken smo radikalno spremenili smernice, moramo spet na novo navezati stike z drugimi klubi v Izoli. Povezovanje z drugimi klubi je po novem eden od najvažnejših ciljev. Kaj pričakujete od Mladinskega centra Arrigoni? O tem ne moremo še dosti povedati, nimamo pravih informacij. Projekti, ki so sodelovali na javnem natečaju, so bili vsekakor zanimivi. Boste podprli katero od lokalnih političnih opcij? Siti smo političnih obračunavanj v klubu iz preteklosti. Novo vodstvo ima do tega jasen pogled, nočemo ponavljati starih napak. Imamo pa v mislih organizacijo političnih tribun, kjer bi prišli na račun mladi, kijih zanima politika. (Magic) SO PRIREDITVE NA PROSTEM OPLELE? Nova vladna Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (UL RS št.118 /2005) prinaša kar nekaj novosti za organizatorje prireditev. Po novem morajo prireditelji pri pristojnem občinskem organu (Urad za okolje in prostor) vloge za izdajo dovoljenja vložiti vsaj 30 dni pred prireditvijo, skupaj s poročilom o emisiji hrupa v okolje. Slednje lahko izdela oseba, ki je v skladu s predpisi s področja varstva okolja, ki urejajo hrup v okolju, pridobila pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa hrupa za vire hrupa (dosedanja strokovna ocena). V primerih, ko prireditelj presodi, da skladno z določili Uredbe prekomerno ne obremenjuje okolja s hrupom, lahko vloži vlogo z zahtevano dokumentacijo sedem dni pred začetkom prireditve. Prireditelj se lahko odloči tudi za meritev hrupa med prireditvijo, v tem primeru mora posredovati poročilo po zaključku prireditve. V kolikor prireditelji ne bodo spoštovali rokov, ki jih določa Uredba, jim občinski organi ne bo mogel izdati dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. Pomembno je, da prirediteljem Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom lahko pristojni občinski organ izda za prireditev, če se v posameznem dnevu zvočne naprave uporabljajo največ 8 ur, od tega največ 4 ure v času noči in največ do 2.00 ponoči. V primeru prireditev, ki se izvajajo oziroma potekajo v času občinskih ali državnih praznikov in dela prostih dnevih, ali če gre za tradicionalno prireditev (npr.vaška šagra), ki poteka oziroma se izvaja na istem prostoru najmanj vsako drugo leto, ali prireditev, ki bo taka prireditev postala, pa se zvočne naprave lahko uporabljajo več kot 8 ur. Nadzor na sami prireditvi izvaja občinska uprava (občinski inšpektorat). V primeru kršitve, bo obveščena državna inšpekcija za okolje in prostor JAZ IMAM NAJRAJŠI POLETJE. POZIMI NISEM PREVEČ ZADOVOLJEN. POLETI SE KOPAM, PLAVAM SE SONČIM GREM NA SPREHOD, HODIM POZNO SPAT. VEČ ČASA JE DAN. SEDAJ KO JE ZIMA JE NOČ DOLGA. OB PETIH JE ŽE TEMA. NE MOREM NA SPREHOD. GREM ZGODAJ SPAT. ZJUTRAJ TEŽKO USTANEM, SOBA JE MRZLA, ZUNAJ JE NOČ. POZIMI SI MORAMO OBLEČI CEL KUP OBLEK. TUDI PREJ ZBOLIMO. NALIVATI SE MORAMO S ČAJEM, LIMONO, MEDOM. JE VEČKRAT DEŽ, ALI MOČNO PIHA. JAZ BI RAD, DA ZIMA ZELO HITRO MINE. (SANDI) Žlico Brodeta urejajo varovanci Varstveno delovnega centra Koper. ZABAVNO RODOSLOVJE PROTI VOJAŠČINI Tole je resnično pismo, s katerim se je nekdo hotel izogniti služenju vojaškega roka v Italiji: Spoštovani gospod obrambni minister! Dovolite mi, da vam razložim nekaj stvari, ki jih boste upam da kmalu rešili. Trenutno sem na čakanju za vpoklic v vojaški sestav italijanske vojske. Star sem 24 let in sem poročen z 44-letno vdovo, ki ima 25-letno hčerko. To hčerko je oženil moj oče. Tako je oče postal moj zet, ker je oženil hčerko moje žene. Hkrati pa je hčerka moje žene postala moja mačeha, ker se je oženila z mojim očetom. Januarja sva z ženo dobila sina. Ta otrok je brat od očetove žene, torej je svak mojega očeta. Hkrati je tudi moj stric, ker je brat moje mačehe, se pravi moj sin je hkrati moj stric. Dva meseca kasneje je žena mojega očeta dobila sina, ki je hkrati moj brat, saj je sin mojega očeta, hkrati pa tudi moj vnuk, saj je sin od ženine hčerke. Torej sem jaz brat od mojega vnuka in ker je mož matere neke osebe tudi oče, sledi iz tega, da sem oče hčerke moje žene in brat njenega sina. Torej sem jaz svoj lastni dedek. Po tej obrazložitvi, spoštovani gospod minister, vas prosim da me osvobodite vojaške obveznosti, saj zakon pravi, da oče, sin in vnuk ne morejo hkrati služiti vojaški rok. Prosim za razumevanje in na ugodno rešitev! Stanovanja TUDI DRUGI STOLPIČ JE DOBIL STANOVALCE V Izoli so na praznični dan slovenske kulture predali ključe ključe najemnikom tridesetih neprofitnih stanovanj v novem stolpiču sredi Livad. Občina Izola je 24. marca 2005 objavila Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Predmet razpisa so bila neprofitna stanovanj v novem neprofitnem bloku v Livadah in v novi večstanovanjski stavbi v Kortah. Stanovanja v Kortah so bila upravičencem predana 15. decembra lani, v sredo, 8. februarja, pa so prvi stanovalci dobili ključe stanovanj v ulici Zvonimira Miloša 27. V stolpiču je v petih etažah trideset stanovanj, vsakemu pa pripadata tudi shramba v kleti in parkirno mesto na javnih površinah pred blokom. Okoli 400 milijonov tolarjev sta za stolpič, ki ga je zgradilo podjetje Kraški zidar, zagotovila izolska občina in Stanovanjski sklad RS. Večina stanovanj je najemniških, pravzaprav jih je kar 26, štiri pa so lastniška. Ta bodo naselili dosedanji lastniki stanovanj v Kulturnem domu, ki je že to jesen predviden za rušenje. Gradbeno dovoljenje za gradnjo bloka je bilo izdano novembra leta 2004, uporabno dovoljenje pa decembra 2005. Projekt je izdelal projektivni biro OPIS arhitekti d.o.o. iz Ljubljane, odgovorna vodja projekta je Špela Videčnik. Stanovanja so zasnovana sodobno, tako da bivalni prostor zavzema največjo možno površino, sama arhitektura pa je bila deležna priznanj strokovnjakov in tudi kritik javnosti, ki pa so šle predvsem na račun izbire arhitekture, ki bi ji težko pripisali mediteranskost predvsem pa na račun barve. Večina stanovanj je trisobnih in merijo od 60 do 85 m2, sicer pa je v stolpiču pet garsonjer (37 do 47 m2) in eno štirisobno stanovanje ($$,65 m2)', preostala stanovanja so eno in dvosobna s kabinetom. Dve stanovanji sta prilagojeni osebam s posebnimi potrebami. V 26 neprofitnih stanovanjih je svoj dom dobilo 88 oseb: 10 družin in posameznikov iz liste A, 12 družin iz liste B ter 4 družine, ki so že najemniki občinskih neprofitnih stanovanj in so prosili za zamenjavo stanovanja zaradi spremenjenih okoliščin. Najemnine bodo znašale od približno 34.000 sit (garsonjera) do 83.000 sit za največje - 4 sobno stanovanje Povprečna najemnina za kvadratni meter stanovanja je 871 sit. Še letos pa naj bi začeli postopke za gradnjo novih stolpičev z neprofitnimi stanovanji, seveda po spremenjenih pogojih, saj se je ideja ob gradnji prvega bloka v marsičem sfižila in so na Stanovajnjskem skladu že sprejeli uredbo o največjih možnih stanovanjih v takšnih blokih, ki so namenjeni predvsem reševanju stanovanjskih problemov mladih družin. ZAVARUJTE NASADE PRED SRNJADJO Lovska družina Izola obvešča lastnike mladih oljčnih nasadov, mladih sadovnjakov ali večje površine posejanega radiča, da je možnost, da pride do njih srnjad in jih obje, če seveda niso kulture ustrezno zaščitene. Ena izmed ustreznih zaščit je tudi repelent (dobi se ga v Agrariji). Vonj epelenta odganja divjad od poškropljene kulture, če je uporabljen v skladu z navodili. Za vsa pojasnila v zvezi z divjadjo in škodo se lahko občani obrnejo neposredno ali pisno na LD Izola, Baredi 20, 6310 Izola ali na g. Silva Koreniko Predsednik LD Izola Zoran Kosmina EVROPSKI DENAR ZA MUZEJ PARENCANE Rekreacijska Pot zdravja in prijateljstva, ki teče^ po nekdanji železniški progi Trst - Poreč in za katero v Izoli slirbijo Občina Izola in Turistično gospodarsko združenje Izola je spet prišla do evropskih sredstev. V okviru mednarodnega projekta so tri obalne občine skupaj z Istarsko županijo iz sosednje Hrvatske lani kandidirale s projektom za nadaljevanje urejanja te turistične zanimivosti in uspele. V sosednjih občinah bodo sredstva usmerjena pretežno v opremljanje poti in asfaltiranje, v Izoli, kjer je bilo to opravljeno že v preteklih letih, pa Domo do turistične sezone izboljševali muzejsko ponudbo. V ta namen so za Muzej Parenzana v teku aktivnosti za izdelavo prospekta in spletne strani, velikega stenskega zemljevida dela Istre po katerem je bila speljana proga, izdeluje se tehnična dokumentacija za prostorsko širjenje muzeja, nabavlja še nekaj novih železniških eksponatov. Do sredine naslednjega leta bo izvedenih tudi več športnih in kulturnih dogodkov z namenom promocije te poti in kolesarstva nasploh, izdelan bo promocijski DVD, izdana bo trojezična brošura o progi, nov zemljevid ter postavljene usmerjevalne in opisne table vzdolž poti. Vwji . - MEGA DISCO SE VRAČA V THE CLVB Največji Mega Disco Party 70/80 bo 100. jubilejni tematski večer praznoval v The Clubu na Belvederju nad Izolo. Po dveh nadomestnih večerih v koprskem klubu The City se stara ekipa dj-ev in dobra stara glasba 70. in 80 let vrača v bazo. The Club Belvedere bo ponovno oživel kot včasih 24. februarja, ko se nadaljujejo večeri za discomanjake, organizatorji pa pripravljajo nova nora presenečenja. Posebni gost večera bo Andrej, zmagovalec Bar-a, ki bo prvih 100 vročih žensk postregel z disco cocktajli. Manager Marko Ipavec in njegova desna roka DJ Lovro obljubljata pravi party show in kljub nekaterim skeptičnim vprašanjem ostajata optimista in pravita da bo lokal pokal po šivih in da bo treba odpret še pokrito teraso. Po že 99 organiziranih večerih v zadnjih dveh letih Sloveniji kot tudi tako v v Italiji in na Hrvaškem ter več kot 10.000 obiskovalci tega večera 70 in 80 na uro se mu verjetno res ni treba bati za obisk. (PR) 1UO. JUBILEJMI VSE SLO ORIGIMALIUI O DJ 51JPFII5TAR5: • LOVRO » MARINKO (HR) • ROBIX • PREMIX [Robi Križman) • |\]QR| MARIJAN SPCCIAL bin si: ZMAGOVALEC BARA... AtUUNEJ. KI HO POSTRrCilL PHVIM MM VRtlClM trMK AM bR Ali* COTKTAII T^e Club Nogomet Le še mesec dni nas loči od začetka pomladnega dela prvenstva v tretji ligi zahod, kjer imamo Izolani kar dve enajsterici. Boljše izhodišče za nadaljevanje ima Izola Argeta, ki je prezimila nav drugem mestu in je že začela s pripravami. Že v jesenskem delu je moštvo zapustilo nekaj igralcev, v prehodnem roku pa jih je nekaj tudi prišlo. Večje spremembe so pri Kortežanih, ki so se okrepili kar s sedmimi igralci. V pomladnem delu bodo skušali s prenovljeno zasedbo iztržiti nove točk in z njimi napredovati od trenutnega sedmega mesta na lestvici. Sicer pa bomo podrobneje o novostih in delu obeh tretjeligašev zapisali v naslednjem tednu. BV Zebec potrjen za predsednika MNK Izola Konec minulega tedna je Upravna enota Izola meo 11. eKipami in jj. letunuvaiu zascuia cmjjhu i. izdala odločbo, s katero je potrdila sklepe Grgurevič, Stojan Babič in Iztok Kocjančič. Posamezne uvrstitve: izrednega občnega zbora MNK Izola z dne Zvonimir Grgurevič: 1. mesto v ekološkem ribolovu, 3. mesto v lovu iz zasidrane barke i • v i , 1 • ! J_____L.. _1, . O (-vrlriirvi rihnlnvu I'ztrsl' KAPUČINO * 21.12. 2005 in tako kot novega zakonitega zastopnika kluba potrdila Srečka Zebca. S tem naj bi večmesečno dogajanje v zvezi z vodenjem kluba dobilo svoj epilog. Kot smo poročali, je predsednik kluba Bogdan Brus kmalu po svoji izvolitvi 10. junija 2005 prišel v spor s štirimi člani upravnega odbora Srečkom Zebcem, Vinkom Gregoričem, Alešem Milaničem in Šefikom Karičem, ki so mu očitali netransparentost vodenja kluba. Na izrednem občnem zboru dne 31.10. 2005, sklicanem na pobudo tretjine članov, so zatem omenjeno četverico članov zamenjali z novimi. Vendar so na izolski upravni enoti ugotovili, da sklic tega zbora ni bil izveden v skladu s statutom društva in zato tudi sprejete odločitve niso veljavne. V obrazložitvi še navajajo, da je bil izredni občni zbor z dne 20.12. 2005 ----------------------- sklican in izveden skladno z najvišjim aktom društva in so zato sprejeti sklepi na tem zboru legitimni. (BV) Mali nogomet: KMN IZOLA: KMN DIVAČA 6:4 (2:01 Kraj:Izola - Športna dvorana, Gledalcev:500 Izola: Horvat, Maček, Martinelli, Ivkovič, Domio, Meš, Treskavica, Djurdjevič, Žigon, Lakoseljac (kap.), Stampfer ; Trener: Stanko Zunič. Divača: Čolič, Bombač, Prodanovič, Nunič, Mehmedovič, Stjepanovič, Skrabar (kap.), Popovič, Rojc / Trener: Hikmet Mahič. V Izolo je v 12. krogu 2. SFL prišla Divača, ki se je vso tekmo solidna upirala, za svoj trud si je morda celo zaslužila točko. Na koncu je ostala brez. Domačini pa so še enkrat zahvaljujoč publiki slavili v svoji premierni sezoni v drugi ligi. Od prve minute so krenili agresivno in odločno, nasproti pa je stala Divača, ki kot eno redkih moštev v ligi igra tudi z vratarjem v polju. V 10. minuti je domača klop zahtevala prvo minuto odmora. Počitek in nasveti so se obrestovali. Ivkovič je v prvi akciji po odmoru zadel za 1:0. Domači so še naprej imeli pobudo, v svoji želji pa so bili precej agresivni in so do 13. minute storili že pet prekrškov. Sedem minut pred koncem je par nasvetov svojim varovancem dal tudi Hikmet Mahič a so se spet veselili domači. Ivkovič je še v drugo matiral Čoliča, 16. minuta je tekla. MENOLA PRVA V ČRNI GORI Na VII. pokalu MIMOZE ki je potekalo v sklopu praznika Mimoze v Bijeh v Črni Gon je ekipa MENOLE med 11. ekipami in 33. tekmovalci zasedla ekipno 1.mesto. V ekipi so bili Zvonimir Stojan Iztok Kocjančič: 3. Babič: 1. mesto v lovu iz zasidrane barke, 2. mesto v ekološkem ribolovu mesto v ekološkem ribolovu. Sl fTittiram: Ko je vseh 500 gledalcev pričakalo, da bodo Izolani nadaljevali v tem ritmu, je sledil hladen šok. Divača je med 23. in 25. minuto izenačila rezultat. Po dveh zadetkih v svoji mreži so se domači le zbrali, Mačak je v 25. minuti poskrbel za erupcijo veselja na tribuni. Vmes so gostje v 28. minuti ostali brez prvega vratarja Čoliča, ki jo je skupil v enem izmed posredovanj. Na gol je šel Bombač. Tudi tega niso domači znali izkoristiti, gostje so poravnali rezultat v 30. minuti, ko je za 3:3 zadel Popovič. Sledilo je dramatičnih zadnjih deset minut. Akcijo za 4:3 je v 34. minuti začel Lakoseljac, ki je podal do Meša, ta pa do Treskavice, ki je premagal Bombača. Gostje se niso vdali! V 37. minuti so gostitelji naredili še 6. prekršek, Stjepanovič je izenačil rezultat na 4:4. V zadnjih treh minutah so domači iz petnih žil povlekli zadnje atome moči in z zadetkoma Meša in Mačka slavili še 6. zmago v tej sezoni. Lestvica po 12. krogu: 1. Kix Ajdovščina 28, 2. Sevnica 21,3. Izola 19,4. Zlatarna Lea 18,5. Ig 15,6. Divača 3 13.krog2.sfl KMN SEVNICA: KMN IZOLA Petek, 17.02.2006 ob 19 uri. Organiziran ogled tekme KMN SEVNICA in KMN IZOLA, ki bo vpetek 17.02. ob 19:00 uri v športni dvorani Sevnica. Zbor in odhod avtobusa bo ob 15:00 uri pod izolskim stadionom. Cena prevoza znaša 2500 sit, prijave pa zbirajo pri Ribarih in v Artis baru. Odboika BENEDIKT-CPK HITACHI 3:0 Benedikt- Dvorana OŠ Benedikt, gledalcev 100. Ponižih: 20,18,20. CPK Hitachi: Stanič, J. Pešič, M. Pešič, Fajič, Zavrtanik, Dobrinja. Trener: Tihomir Pešič. Neuspeh proti Benediktu v predzadnjem kroigu je bil pričakovan, zato se v klubu s tem ne obremenjujejo, zato pa so sc temeljiteje pripravljali na domačo tekmo v Koprčankami. Zal ne najbolj uspešno. CPK HITACHI-LUKA KOPER 2:3 IZOLA - Dvorana v Livadah, gledalcev 130, sodnika Šketa (Braslovče), Založnik (Ljubno). Po nizih:-22,20,14,-14,-12). CPK Hitachi: Čeklič, J. Pešič, Brenko, Grdič, Fajič, M. Pešič, Bandelj, Dobrinja, Skomina, Stanič, Zavrtanik. Trener: Tihomir Pešič. Tretji prvenstveni spopad med ekipama Kopra in Izole je bil v primerjavi s prvima dvema derbi v pravem pomenu besede. Gostje, pri katerih je svojo prvo tekmo proti Izoli učinkovito odigrala tudi Maja Bratož, so začele s polno močjo. Bricmanova, Bratoževa in Sara Valenčič so spretno izkoristile slab sprejem in odsotnost bloka pri domačinkah ter svojemu moštvu na polovici niza priigrale kar devet točk prednosti. Gostiteljice so postopno nižale njihovo vodstvo in se jim v končnici približale le na dve točki razlike, a so naredile nekaj napak in Luki olajšale pot do zmage. Slednje so v nadaljevanju zaigrale po receptu iz prvega niza, a so domačinke z aktivnejšo igro ob mreži učinkovito zaustavile njihove napadalke in sredi niza vzpostavile ____________ rezultatsko ravnotežje. Borbena igra je prebudila tudi navijače obeh ekip, ki so spremljali požrtvalno igro obeh šesterk. Dve zaporedni točki Alesyje Fajič in tri Maje Pešič sta domačinkam omogočile solidno prednost, ki so jo zadržale do konca niza in tako dvoboj postavile na začetno točko. Ekipi Hitachija, ki je skorajda vso tekmo odigrala v enaki postavi, je ojunačena z izenačenjem v nizih tretji set začela še bolj agresivno. Koprčanke so v drugi polovici niza nekoliko znižale zaostanek, a se varovanke trenerja Pešiča niso pustile presenetiti in so v zaključku s serijo učinkovitih blokov povedle v nizih. Preobrat na tekmi, na kateri smo videli tudi nekaj nerazumljivih sodniških odločitev, je pri domačih gledalcih porodil upanje na končno zmago domače šesterke. Toda Koprčanke so zaigrale bolj organizirano in so zlasti preko Bratožcve nabrale zadostno zalogo točk za zanesljivo zmago v četrtem nizu. Slednja je z dobrim nastopom tudi v petem nizu potrdila, da se je po poškodbi uspešno vrnila na parket. Priigrano prednost več točk Kopra pa je zatem s serijo zaporednih točk izničila Tamara Dobrinja in pri rezultatu 11:11 odločitev o zmagovalcu postavila v zadnjo minuto tekme. Prednost je gostjam med drugim omogočila večjo zbranost v končnici, ki je mladi, a zelo obetavni ekipi Kopra v izteku srečanja prinesla težko pričakovano zmago. Sinoči so Izolanke nastopile v Mariboru proti Braniku, kjer so brez možnosti za zmago. Te pa si nadejajo na naslednji 25. februarja na zadnji domači tekmi v tem prvenstvu tekmi IV/lVJlll, ““‘J J proti zadnjeuvrščenim Jesenicam. (B. VUGA) POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Čeprav se je evropsko prvenstvo že davno končalo, si imamo še veliko tega za povedati. Stvari se sedaj nadaljujejo doma. Dekleta so že dalj časa v pogonu, tudi situacija precej jasna. Vprašanje kdo bo prvak že poznamo, tudi pri repu je več ali manj vse znano. Morda ekipe še razmišljajo o kakšnem presenečenju, vendar pa bistvenih premikov ne bo. Izolankam tudi letos ne bo uspelo bistveno popraviti dosedanjih uvrstitev. Veliko zanimivejše bo zato v moški konkurenci. Celjani počasi izgubljajo ostrino, lotile so se jih poškodbe, vse pa je slaba popotnica za nadaljevanje, predvsem v Evropi. Zasledovalci tako vidijo priložnost in končnica bo zelo zanimiva. So pa Celjani že napovedali nove nakupe igralcev. Od nadaljevanja še največ pričakujejo Hrpeljci, ne gre pa pozabiti Velenja. Tudi B ligaši so pričeli, naši zelo dobro v Sežani. Predzadnja ekipa morda res ni pravo merilo za napovedi, že v soboto pa bomo videli kaj in kako. Izolani so v bistvu že rešili vse probleme, še tako črni dnevi nam zagotavljajo obstanek, kar pa mislim, da bi bilo premalo. Tudi višje bi šlo, toda vsaka misel in želja ima skupno, denar. Tudi letošnja podelitev priznanj CKPŠ-ja športnikom Izole je pokazala, da imamo kvaliteto in tudi množičnost. Kapital, katerega kot mesto premalo upoštevami in koristimo. Morda se športi ponavljajo, toda vsi naslovi, svetovni, evropski nas uvrščajo med fenomene. Drugim je vse še toliko bolj čudno, revščina katero bijejo društva in klubi je dokaz več, da so ljudje tisti, ki morajo biti pravi. Zato morda ni niti tako hudo, če se prijatelji skregajo in delijo stvari. Tekmovalnost pa mora biti prisotna, tista prava, športna. Vendar pa ob vsem država skrbi, da športnikom ne bo dolg čas. Predpisi in zakoni se menjujejo in še tako majhen klub bo, po vzgledu države, imel več administracije kot proizvajalcev. Šport se približuje in postaja luksus, veliko tega že sedaj sami plačujemo. Čigave so potem lovorike in naslovi? www.goldenindex.com Pust v Izoli JANKO FRNIKOLA IN 10.000 POGREBCEV Pust je bil v Izoli nekdaj velik praznik. Ne, nimamo v mislih poganskih časov ampak leta po vojni, natančneje petdeseta in šestdeseta leta, ko je bil največja izolska prireditev, veliko večja od Ribiškega praznika, saj jo je obiskovalo tudi do deset tisoč ljudi od vsepovsod. Potem je prireditev prerasla amatersko organiziranost in sredi šestdesetih je pustovanje počasi zamrlo. Ponovno je zaživelo v začetku osemdesetih let, ko je njegovo organiziranje prevzelo Turistično društvo. Takrat sicer ni bilo več nekdanjega pokopa pusta, ampak so organizirali le pustni sprevod, ki pa je bil prav tako zelo dobro obiskan in je bil največji v tem delu Slovenije in tudi takrat so našteli blizu 10 tisoč obiskovalcev našega pustovanja. Po nekaj letih pa je navdušenje organizatorjev splahnelo tudi zaradi vse večjih zahtev v zvezi z varovanjem prireditve in tako je Pust odšel iz Izole. V zadnjih letih je bilo nekaj poskusov, da bi ga obudili k življenju, a smo ostali le pri organiziranju pustovanja za najmlajše, kakršno se nam obeta tudi letos. Kot je povedal Ludvik Ferk, ki je skupaj z drugimi člani društva, ki so ga ustanovili posebej za organiziranje pustovanja, vodil pokop pusta v letih od 1960 do 62, je prevzel organiziranje od Jožeta Beržana, ki je pripravljal pokop pusta že sredi petdesetih let. Prav on je izolskemu pustu tudi dal ime. Najprej je bil Fmikula, potem Janko, na koncu pa kar Janko Fmikula in je bil seveda osrednja osebnost te velike prireditve. Posebnost izolskega pustovanje je bil pokop Janka Fmikule oziroma še pred tem sojenje na katerem so mu naprtili celo vrsto krivd za vse mogoče stvari, od povsem lokalnih do svetovnih katastrof. Ubogi Janko Frnikula, ki je sicer imel na sojenju svojega zagovornika, ki pa je bil vedno zelo neuspešen, je bi tako s strani sodnikov redno obsojen na obglavljenje oziroma kakšno še hujšo smrt. »Največkrat je Janka Frnikulo igral Branko Komovec, enkrat ah dvakrat pa tudi Henrik Ratej, ki je bil majhen in se je lahko izmuznil skozi rov, ki smo ga skopali na svetilniku. Tam smo namreč pusta spravili na oni svet in v tem primem smo ga živega zakopali, seveda pa je Henrik zlezel skozi skriti rov na drugi strani na prosto, se preoblekel in tako so mnogi imeli občutek, da smo ga res zakopali« se spominja enega takšnih pustovanj Ludvik Ferk. Potem pove, da je takrat sprevod krenil od Simonovega zaliva po glavni cesti do Trga padlih nato spet nazaj do Velikega trga, kjer je bilo osrednje prizorišče, kazen pa je Janka Fmikulo doletela v glavnem na svetilniku, pa tudi na sedanji Birni oziroma pred kulturnim domom, kjer so ga zažgali. Takrat je bilo navdušenja veliko, društvo je dobro delalo, spominja se sodelavcev, Maria Božiča, Ludvika Vatovca. Viktorja Lazarja in še mnogih. Denar so si zagotovili s prispevki obiskovalcev (limogino) v obliki ribjih konzerv na palici. Velik prispevek so dale izolske tovarne in podjetja, saj so se njihovi delavci vključevali v priprave, ponekod so kar na tovarniških dvoriščih delali različne vozove in maske. »Mi smo pustovanje še pripravljali v sredo, na pepelnico, ko je bil običajen delovni dan, vendar je bilo jasno, da tako ne moremo privabiti v Izolo ljudi od drugod, zato so kasnejši organizatorji prenesli prireditev na nedeljo«. Pust v Izoli JANKO FRNIKOLA IN 10.000 POGREBCEV V začetku šestdesetih let je vodenje društva oziroma pustovanja v Izoli prevzel Ernest Cah, ki je bil zadolžen predvsem za vsebinski del prireditve. Njegovi so bili teksti in tudi sicer je skrbel za večino stvari, skupaj s še mnogimi člani omenjenega društva. To so bila leta, ko se je pokop izolskega Janka Fmikule iz delovne srede preselil na dela prosto nedeljo. V Izoli smo na ta način pusta pokopali še pred njegovim pustnim torkom. A to nikogar ni posebej motilo. »Vsakokrat se je v holi zbrala množica ljudi od vsepovsod in zdaj, ko so lahko prišli tudi ljudje iz drugih krajev je Izola postala skoraj premajhna« se spominja Ernest in pove, da je bil Janko pravzaprav le povod za številne druge dogodke ob pustovanju. »Izolani smo se znali zabavati in na ta način smo zabavali tudi druge. Pred samim pokopom pusta smo tako pripravljali tudi druge prireditve, od sprevoda, ki se je zgodil dan prej do nogometne tekme na sedanjem parkirišču Lonka, ki je bilo takrat nogometno igrišče. Igrali so Suhi proti Debelim, za sodnika pa smo nekajkrat imeli osla, ki smo ga razglasili za najbolj pametnega in poštenega. Nenehno smo si izmišljali razne stvari Spominjam se pokala v katerega smo nalili ogromno vina in nato pili iz njega, vendar je bil pokal narejen tako, da je bila v njem steklenica vina, tisto, ki smo ga točili pa je šlo drugam. Tudi sama usmrtitev Janka Frnikule je bila včasih prav spektakularna. Nekoč smo se odločili za usmrtitev pod giljotino. Najprej smo pod rezilo dali njegovo glavo, potem pa smo jo na hitro zamenjali z lutko in ko je rezilo padlo je iz vrečk brizgnila rdeča barva, tako da so mnogi, posebej otroci, verjeli, da smo ga res obglavili. To se je v glavnem dogajalo na Velikem trgu, kjer je bil tovornjak z ozvočenjem, v letih ko je pustovanje bilo deležno največje pozornosti pa so nam pomagali tudi radijci in vedno je bilo v okolici tudi veliko novinarjev.« Ernest Cah je shranil veliko število fotografij in celo tekstov obsodb Janka Fmikule iz katerih povzemamo nekaj kratkih odlomkov. Predsednik: Obtoženi, povejte mi, čemu ste gostilničarjem dovolili večkrat zvišati cene pijač? Frnikula To pa nisem jaz kriv, še manj pa gostilničarji. To je kriva samo oblast. Vodi je povišala ceno in s tem gostincem onemogočila mešanje vode v vinskih i sodih. Sedaj pa morajo točiti samo pristno domače, original, zapirano in parfumirano s čarobno palico. Predsednik priznate, da ste|, omogočil in jih zavedelj v zmešnjavo, da so, kljub dobremu kadru, sprejeli v službo visoki afirmiranega in slavnega] dirigenta Juke Boxa. Ta vestno uri našo mladino v glasbenem duhu? Frnikula: Tega nimam namena zanikati, vendar morate to razumeti, da je nujno za kulturni dvig naše mladine. Ko vstopite v lokal dobite takoj občutek, da ste prišli v Texas in iz te zagate vas reši edino teksaška policija. Ta je zelo humana in najbolj poštena za reševanje svetovnih škandalov. Drugič: To je še bolj grozno, ko človek dobi občutek, da je prišel v otroški vrtec in ne v gostilno. Kot olajševalno okoliščino mi morate priznati dejanje, ker sem prepovedal točenje alkoholnih pijač vsem mladim ljudem, ki so starejši od 18 let. Mlajšim 16 letnikom pa je dovoljeno točenje blagih alkoholnih pijač kot so šnops, konjak, gin, whiskcy itd. S tem si krepijo samozavest in zdravje, saj limonada škoduje živčnemu sistemu. je ugotovljeno, da Pust v Izoli JANKO FRNIKOLA IN 10.000 POGREBCEV V osemdesetih letih je Turistično društvo oživelo pustovanje v Izoli in kot je povedal Alojz Pečan, so takrat privabili v Izolo več kot 80 organiziranih skupin mask, ki so se podale na pot od Simonovega zaliva do Velikega trga. Tudi takrat se je v Izoli zbralo blizu 10 tisoč ljudi, posebej zanimiva pa je bila prva nagrada v višini 1.000 nemških mark. In morda je bila prav ta nagrada kriva, da so nastali prvi spori med domačimi udeleženci povorke in organizatorji, svoje so dodali občinski uradniki in policija z zahtevnimi varnostnimi ukrepi, ko pa so padle tudi pripombe na nagrado organizatorjem, ki so si privoščili izlet v Italijo, je vnema popustila in pustovanje v Izoli je dokončno vzelo slovo. Iz tekstov, ki jih shranil Ernest Cah iz 60 - tih let pa povzemamo še pritožbo, ki jo je sodišču prebral zapisničar: Otvarjam glavno zapravo zoper obtoženega Fmikula Jankota, ter vam predstavljam naslednji sodni zbor: Predsednik - Fokukulus Zaj)ravljivus, 1. senator: Vinceadmiral Lepturus Pijanus, 2. senator: Smrdislav Alkoholius. Tajni tožilec: Inspektorus Nebojsegas. Gspod predsednik, zaprava se lahko prične. Tajni tožilec: V vezi paragrafa 1719, 36-72 in et.e. točka 49-17, odstavek 137 stavljam tukajšnjemu častnemu sodišču naslednji obtožilni predlog zoper obtoženega Fmikula Jankota, sin pokojnega Praznega Žepa in Žive Raztrganedenamice, rojenega leta 3760 pred prvim potom v dolini Ritimus, kjer tudi začasno stanuje. Po poklicu potepuh - uzmovič ima privatno obrt za prisvajanje družbenih sredstev. Poseduje 15 ha oblačnega neba iz plemena Vinitas, čistega vina nikoli ne pije, ker ga rodna trta le malo v sodček zlije. Napolni ga Rižanski vodovod, ki ga najdeš vsepovsod. Je brez stalnega prebivališča, ker ima vilo Prepih še v izgradnji. Avtomobila še ni kupil, ker mu je osnovna vitaminska prehrana cestni prah, ki ga požira z drugimi. Je oče številnih otrok, ki se bodo šele spravili na svet, zapisan vragu na seznamu živečih, baraba, ki je bila obtožena nebroj lumparij, posebej v času svetih predpustnih dni. 1. Izredno slabemu vremenu, kjer pada barometer pod nulo zli bogovi zasipajo cvetličarno Izolo9 s snegom, bogovi pa to brezmadežno Istro z burjo tako, da nebroj tukajšnjih prebivalcev boluje za raznimi boleznimi, posebno za boleznijo delosmrditis. 2. Da je kriv pomanjkanja vode iz Rižanskega vodovoda ter s tem v j zvezi občutnega dviganja cen vode v vinu in vode v mleku ter ostalih | vodenih proizvodih. Da je soudeležen pri kooperaciji j Vina Koper s podjetjem Mleko Dekani, kar je občutno prizadelo | kalorično vrednost oranžade v Izoli. 4. 4. Da je zmešal glavo DPD Svoboda Izola, da je stopila v kooperacijo z izolsko mladino za nenehno dviganje kulturne razgledanosti v obliki zapadnjaškega twista ... 5. Vsled gornjih obtožb in dejstev, da je pred leti usmrčeni Fmikula Janko z odsekano glavo še danes med živimi predlagam sodišču, naj izreče najstrožjo kazen za izvršena dejanja tako, da se ga živega pokoplje. Kako se je končal ta pokop smo povedali, kako se je končalo izolsko pustovanje pa smo doživeli. Skoda, da Janko Frnikula ne more več nazaj med žive (D.M.) Obletnice ROJSTNI DAN, KI CA PRAZNUJE TELEVIZIJA Kdo ga ne pozna, Vlada Ostrouške, Izdana od glave do pet, tistega, ki morda največ ve o takoimenovanih javno zamolčanih dogodkih našega mesta. Vlado je začel na Mehanu, nadaljeval na Delu, potem pa postal televizijec in prav na njegov rojstni dan pred 30 - timi leti je na koprski televiziji ugledala luč dneva prva oddaja v slovenskem jeziku - Odprta meja. Zadnja leta slovenski program TV Koper Capodistria praznuje 10. februar, z njim pa praznuje tudi Vlado in tako je bilo tudi letos ob 30 letnici, ko se je v hotelu Marina zbralo več kot 120 sedanjih in nekdanjih delavcev in sodelavcev slovenskega programa koprske TV. Ob vseh direktorjih in urednikih je bil Vlado seveda osrednja figura srečanja in ker je med drugim tudi ustanovni sodelavec Mandrača bomo za naslednjo številko pripravili pogovor v katerem nam bo Vlado razkril marsikaj, tudi iz svojih netelevizijskih let. Na spodnji fotografiji pa je nekdanji in spet Renato Alessio, ki se z družino vrača v svojo staro hišo v Izoli. Dobrodošel nazaj. PIVNICA MARINČEK, MORSKI VAL Nekoč najbolj izolski lokal za mlade je že nekaj časa v lasti Martina je postal priljubljena točka gostov srednjih let in posebej turistov, ki pridejo v Izolo po morski poti. Danes so ga odprli ponovno, vsega prenovljenega in urejenega tako, da bo Izoli gotovo v ponos. NAGRAJENI ŠPORTNIKI V petek je 136 izolskih športnic in športnikov prejelo priznanja, ki jim jih vsako leto nameni Center za | kulturo, šport in prireditve, kot vzpodbudo in nagrado za njove športne dosežke. Tudi letos so lep kup priznanj prejele rokometašice, ki so zelo uspešne v mlajših kategorijah, poleg tradicionalnih članic ŽRK Izola pa so se jim zdaj pridružile tudi članice društva Maestral. i jm MLADI O TABUJIH V palači Manzioli je DPM Izola včeraj pripravilo otroški parlament na temo tabujev. Povabili so tudi dva gosta, literata, na koncu pa so se dogovorili, da bodo izdali zloženko v kateri bodo napisali marsikaj tistega, kar o Izoli starejši pojma nimajo. ANTON LEBAN - 99 LET V četrtek, 2. februarja so člani ZZB obiskali svojega člana, prvoborca, spomeničarja, Antona Lebana. Praznoval je visok življenski jubilej - 99 let. Našli smo ga nasmejanega in dobre volje. Hvaležni smo mu za njegov prispevek v NOB in za delo v borčevski organizaciji, iskreno mu čestitamo in želimo, da se naslednje leto spet snidemo. Takrat pa bo razlogov za praznovanje res veliko. Danila Ružnič POKROVITEL) AMT (Er TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Rokomet-t.BSRL MITOL SEŽANA: ISTRABENZ PLINI IZOLA 16:25 (7:101 Istrabenz plini: Cetin (3), Kleva, Redžič, Gomezelj, Stepančič, Vidali (1), Srabotič (3), Kevič, Čosič (7), Volk (3), Rokvič (3), Žeger (5) Izolani so več kot vzpodbudno začeli drugi del rokometnega prvenstva. Na gostovanju v Sežani so domače rokometaše presenetili s trdo obrambo,Kraševci so dosegli samo 16 golov. Cena take obrambe so bile izključitve, vendar je vse pospravljal zadnji mož obrambe, Kevic. Izolska ekipa se še vedno otepa s poškodbami, ekipo uspešno dopoljujejo mladi domači igralci. Veseli povratek in to zelo učinkovit Čosiča. Izolani so z zmago rešili vprašanje obstanka, čeprav mislim, da bi morali dvigniti ambicije. Vse bo sedaj veliko lažje. Že to soboto bodo stvari postavili na ogled, proti drugouvrščeni Dobovi.Oboji se poznajo še iz boljših časov, Izolani pa bodo poizkušali nadaljevati zmagoviti niz. (Žarko Kovačič) Namizni tenis - I.SNTL - članice Argeta:Prevent6/3 V prvi tekmi spomladanskega dela prvenstva so igralke Argete doma gostile ekipo Preventa iz Radelj. Domača ekipa je takoj povedla s 4:2. V igri dvojic sta Rahotinova in Fatoričeva nato presenetljivo z 2:3 izgubile proti Lukneijevi in Miklavcevi.V nadaljevanju dvoboja sta se Rahotinova in Fatoričeva zbrali in končni rezultat dvoboja je bil 6:3 za ekipo Argete. PtujJlrgeta 3:6 V 11. krogu so igralke Argete igrale na Ptuju. Ekipa Ptuja je v prvenstvu do sedaj osvojila samo točko, vendar je bila tekma veliko težja kot se je pričakovalo. Po vzdušju v dvorani in igri seje videlo, da so domačinke računale vsaj na točko, ki bi jih odlepila z dna lestvice. Kristina Rahotin in Kristin Fatorič se nista pustili presenetiti in vsaka je zmagala po tri dvoboje. Ob zanesljivi Rahotinovi razveseljuje dejstvo, da postaja Fatoričeva vse boljša tudi v članski konkurenci in to v tekmah proti starejšim igralkam v trenutku, ko je potrebno zmagati. V ekipi je nastopila še Alenka Ačimovič, ki je proti drugi igralki Ptuja Terbučevi povedla 1:0 v setih in 6:1 nato pa povsem popustila. Kljub temu, pa je v igri pokazala veliko borbenost in napredek v igri. Argeta:Vegrad 3:6 Zaradi nastopa mladinske državne reprezentance prihodnji vikend v Srbiji in Črni Gori se je odigralo B.kolo proti Vegradu iz Velenja že v torek. Igralke Argete je tokrat nepričakovano presenetila Ivana Zera, ki je zmagala kot tretje postavljena igralka vse tri dvoboje. Pri domači ekipi je po dve tekmi zmagala Kristina Rahotin eno pa Kristin Fatorič. III.SNTL-člani Arrigoni-Finea26:0 Z ligaškim tekmovanjem so pričeli tudi člani, ki so doma gostili drugo ekipo lanskih državnih prvakov iz Maribora. Igralci Arrigonija se niso pustili presenetiti in so tako kot v prvem delu zmagali 6:0. Po dve zmagi so za ekipo peispevali Jerman, G. Vukovič in Frank. Arrigoni Muta 6:4 Veliko težje so člani odigrali popoldan proti tretje uvrščeni ekipi Mute. V težki in enakovredni tekmi jim je na koncu vendarle uspelo izrtržiti željeno zmago. Po dve zmagi sta ekipi priigrala Simon Frank in Iztok Jerman, eno Gregor Vukovič ter par Luka Argenti in Simon Frank. Za izredno borbenost in željo po zmagi gredo čestitke celotni ekipi. Kristin Fatorič prva v Zalogu V nedeljo je v Zalogu pri Ljubljani potekal 27Jakhlov memorial za kadete in kadetinje. Najboljše se je odrezala Kristin Fatorič, ki je prepričljivo osvojila 1. mesto. Za med štiri najboljše je premagala s 3:1 Vinkovičevo iz Zagreba, nato v polfinalu Zupančičevo iz Mute. V finalu je bila s 3:0 boljša od Udovičeve iz Ljubljane. V finalni del turnirja se je uvrstila še Maja Grizelj kije za uvrstitev med osem, izgubila 0:3 proti Šapekovi iz Fužinarja. Pri kadetih je Luka Argenti za uvrstitev med osem premagal s 3:2 Vovka iz Jesenic, nato pa za uvrstitev med štiri Peklenika iz Ljubljanske Ilirije.V tesni in povsem enakovredni tekmi je z 2:3 klonil v polfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu Slodeju iz Mute. V finalni del se je uvrstil še Blaž Petrina, kije z 1:3 izgubil proti Pajntarju iz IskreAvtoelektrike. Košarka IZOLA G0STITEL1ICA KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA ALPE ADRIA V nedeljo, 5. 2. 2006, se je v telovadnici v Livadah zbralo štiri slovenskih najmočnejših ekip mladih košarkarjev na 3. kolu prvenstva Alpe-Adria. Igrali so letniki 1994 in mlajši. Tekme so si sledile od jutra v pozno popoldne po naslednjem vrstnem redu: KK Izola : KK Janče (41:52), KK Postojna : KK Krka (51:38), KK Izola : KK Krka (37:53) in KK Postojna: KK Janče (55:66). Z zaspano igro, negotovim napadom in slabo obrambo nam - ob spremljavi vse manj zvenečega navijaškega izolskega bobna - žoga ni in ni hotela v koš. Tako, da so se med najboljše strelce dneva zapisali z vsemi »žavbami« namazan Postojnčan Matic Rebec, ki je z neverjetno lahkoto zadeval trojke, ter Jure Šutar in Jakob Štražar iz KK Janče. Upamo, da se bodo izolski mladi košarkarji v naslednjem kolu boljše odrezali, ali pa vsaj igrali po svojih najboljših zmožnostih. (J.M.) MLADI KOŠARKARII DRUGI NA LESTVICI V soboto, 11. februarja, so v okviru Obalno-kraške lige košarkarji KK Izola letnikov 1995 in 1996 v telovadnici OS E. Vatovec v Pradah slavili dve zmagi. Prva tekma proti Pradam se je končala z rezultatom 16 : 30, predvsem po zaslugi naše prve ekipe. Drugo tekmo pa so z borbenostjo premagali ekipo iz Divače z 41 : 29. Strelec dneva je bil Klemen Skočir, ki se je največkrat znašel pod košem in znal izkoristiti dobro podajo soigralcev. Tekma je bila atraktivna, kajti zadevali so tudi trojke. Po 4. kolu lige je KK Izola na drugem mestu, tik za petami KK Postojna. Kljub tekmovalnosti in konkurenčnosti se je med tema dvema ekipama razvila prava simpatija na daljavo. Prvi namreč navijajo za druge in obratno, kadar le-ti igrajo s tretjim nasprotnikom. Tudi za take trenutke se je vredno žrtvovati za šport. IZOLSKE DRUŽINE NA SNEGU Smučarski klub Izola je 8. februarja organiziral smučarski izlet za izolske družine. Zanimanje je bilo kar veliko. Z avtobusom in dvemi kombiji je odšlo na smučanje 18 družin z lastnim prevozom pa še 9 družin. Skupaj je bilo na smučanju kar 27 družin. Ugodnost, ki so jo imele družine, drugi in tretji član sta imela brezplačen prevoz, je pritegnila kar lepo število udeležencev. Ob dobrih vremenskih razmerah in odlično pripravljenih progah je izlet minil v prešernem zadovoljstvu vseh udeležencev. Pokrovitelj: Avtoprevozništvo BOŽIC iz Jagodja. Veslanje NASTAJAJO NOVE POSADKE - OSMEREC V ZRAKU Medtem ko se za večino športov z žogo odvijajo ligaška tekmovanja pa veslači v zimskem obdobju pridno nabiramo kondicijo in kilometre na vodi (kolikor nam razmere dopuščajo). Nosilci tekmovalne ekipe Veslaškega kluba "Izola" Izola ostajajo še vedno Bine PIŠLAR (trenutno najboljši lahki veslač v Sloveniji) in prva dama slovenskega veslanja Majda JERMAN. V jesenskem delu je izolsko ekipo pojačal prihod pirančanke Monike ŠAJINCIČ. katera naj bi v prihodnjih sezonah skupaj z Majdo tvorila novo posadko - dvojni dvojec. Monika je še mladinka, zato pustimo Času čas, da se še razvija v njeni kategoriji. Sicer je Monika stalna članica mladinske ženske reprezentance. Večina ostalih mladih veslačev, kateri so nepogrešljivi pri osvajanju ekipnih lovorik kluba po regijskih tekmovanjih prehaja v kategorijo više, tako da bo težko ponoviti tekmovalne rezultate iz prejšnje sezone. Trenutno VSI marljivo delajo in kot smo v uvodu omenili v tem pripravljalnem obdobju pridno nabirajo kilometre na vodi in prelivajo znoj v fitnessu. Pred novim letom je klub organiziral v Kranjski gori 10-dnevne priprave na snegu kjer so se veslači učili in preizkušali veščin teka na smučeh, v večernih urah pa relaksirali v bazenu ali v fitnessu. Vodstvo reprezentance se je v začetku januarja odločilo, da poskuša po dolgih letih zopet sestaviti osmerec, katerega jedro naj bi tvorila Iztok ČOP in Luka ŠPIK. Osnova za prvo sestavo osmerca so bili kondicijskiy testi (uteži in ergometer) na Bledu. V prvo sestavo se je prebil tudi argovec Boštjan BOŽIČ in koprčan Gregor NOVAK Poleg osmerca se je pričelo s preizkušanjem tudi posadke dvojni dvojec lahki veslači, katerega nosilec je Bine PIŠLAR Prve priprave na vodi so se zgodile v Egiptu, kjer so nam tamkajšnji veslači priskočili na pomoč z izposojo čolnov, predvsem osmerca, saj Slovenija trenutno ne premore konkurenčnega tekmovalnega osmerca. Desetdnevnih priprav v Egiptu so se tako poleg Čopa, Špika, Božiča in Novaka v osmercu preiskusili še brata Miha in Tomaž PIRIH, Grega SRAČNJAK, Matej PRELOG in Rok KOLANDER. Med lahkimi veslači pa so se priprav udeležili Bine PIŠLAR, Luka PRISTOV in Igor RONCHL Veslači so imeli na reki Nil izredne razmere za veslanje tako smo lahko trenirali 3-krat dnevno saj je bila voda skoraj vedno brezhibno mirna. Ostale stvari kot je hrana, bivanje,... pa je bolje čimprej pozabiti. Prvi splošni vtis je, da tako osmerec kot dvojni dvojec "pije vodo". V veslaškem žargonu to pomeni, da osnovna skladnost obstaja. Vendar bo za oba čolna potrebno še ogromno dela predvsem na usklajevanju, saj osnovne fizične kondicije ne manjka. V kratkem bodo sledile druge priprave in to v SČG (Kotor) tako bo že več informacij o plovnosti čolna. O hitrosti obeh čolnov pa bo potrebno počakati na prve mednarodne regate v aprilu in maju mescu. Trener Vlado KRULČ1Č in njegov varovanec Bine PIŠLAR nad dvojnim dvojcem nista preveč navdušena, saj je podobno kot pri osmercu premalo kvalitetnih veslačev in je izbira vsled tega zelo skromna. Konkurenca je v tej disciplini strašna. Prebiti se na olimpijske igre v tem čolnu je pravi podvig, zato sta oba še toliko bolj previdna pri raznih izjavah. Dvojni dvojec nameravamo preizkušati do konca aprila ev. sredine maja. V kolikor ne bo prave hitrosti bo Bine presedlal v enojec, kjer cilja na veliki finale na svetovnem prvenstvu članske A kategorije, v angleškem Eton-u konec avgusta. Po poškodbi narta dobro okreva tudi Majda JERMAN. Kljub trimesečni odsotnosti iz čolna je Majda na zadnjem preverjanju kondicijske pripravljenosti na FŠ v Ljubljani dosegla podobne rezultate iz lanske sezone, kar je zelo vzpodbudno. V teh treh mesecih je v glavnem trenirala na suhem, kolikor ji je pač njeno zdravstveno stanje dopuščalo, a če se bo res osredotočila na bistvene elemente treninga, ji bo to prineslo napredek v hitrosti na vodi. Majdin letošnji cilj je nastop na svetovnem prvenstvu v angleškem Eton-u in uvrstitev med prvih dvanajst elitnih veslačic na svetu. Na zadnjem srečanju najboljših izolskih športnic in športnikov je med športnimi zanesenjaki padlo tudi vprašanje ali ima Izola lahko osmerec? Ja, lahko, saj ga že ima, pravi trener Vlado. Mislim predvsem na čoln, doda. Argov osmerec je letnik 1985-86 in ni primeren za doseganje vrhunskih rezultatov. Torej osnovni pogoj je imeti konkurenčen čoln, katerega cena brez vesel se giblje od 50 do 55 tisoč evrov. Logistika prevozov! Osem veslačev, krmar, trener in spremljevalno osebje. Potrebuješ kombi in osebni avtomobil. Tekem in prave konkurence v Sloveniji praktično ni, moraš v tujino,...Veslače za popolnih sedeže v čolnu bi že našli, vprašanje pa je kvalitete... da ne govorimo o finančnem zalogaju, katerega si ponekod ne morejo privoščiti reprezentance ne pa klubi. Vlado dodaja: Sam sem treniral osmerec v obdobju 1986-1989, na voljo sem imel 26 veslačev, v teh nekaj letih jih je za osmerec ostalo na koncu 12. Fantje so veslali praktično vse majhne čolne (skul in rimel discipline) ter na koncu še osmerec. V letih 1988-1989 niso poznali poraza na regijskih regatah. Kot zadnje leto mlajši mladinci smo imeli cilj osvojiti naslov državnih prvakov v osmercu! Ker v regiji ni bilo kvalitetne posadke v osmercu smo odpotovali v Dalmacijo in nastopili na regati v Zadru, kjer smo nepričakovano osvojili prvo mesto pred domačim Zadrom. Nekaj tednov kasneje smo na prvomajski regati na Bledu osvojili prvo mesto za dve dolžini osmerca pred drugouvrščenim Žadrom. Nastop na državnem prvenstvu v Beogradu se je skoraj izjalovil zaradi popmanjkanja finančnih sredstev, kar je prineslo veliko nejevolje in jeze v posadko. Tako so fantje pod velikim psihološkim pritiskom nastopili in zasedli "le” tretje mesto v Jugoslaviji. Na koncu so nekateri klubski velemožje-strokovnjaki izjavljali - saj smo vedeli da niste za nikamor. Če pomislim, da so v osmercu veslali fantje kot so Gorazd JAMNIK, Peter ORBANIČ, Aleksij MUŽINA, Igor KRULČIČ,...same trlice. Mislim pa daje bil važen kolektivni duh in motivacija ter trma.(l.Š.) VABILO NA KONJENIŠKI PLES IN PRAZNOVANJE 10. OBLETNICE Konjeniškega kluba Medljan Ples bo v soboto 18.03.2006, s pričetkom ob 19. uri, v prostorih Srednje gostinske in turistične šole v Izoli. Cena vstopnice je 3.500 sit na osebo in vključuje hrano in pijačo, nočitev z zajtrkom (cca 4.900,00 sit na osebo) je možno rezervirati v prostorih Srednje gostinske in turistične šole v Izoli. Za prijetno vzdušje bo poskrbel ansambel PRIMORSKI FANTJE. V PRIČAKOVANJU, DA SKUPAJ ZAOKROŽIMO 10 LET ZGODB SKUPNEGA DRUŽENJA IN LJUBEZNI DO NAŠIH KONJ VAS PRISRČNO VABIMO IN PRIČAKUJEMO (KK Medljan) Valentinovo in kultura PUNČKE ZA CEPLENJE OTROK V AZIJI IN AFRIKI Na Valentinovo, v torek, 14. februarja 2006, smo imeli v knjižnici tržnico, kjer so prostovoljke iz Univerze za tretje življenjsko obdobje Faros, skupina Unicef, iz Lucije prodajale ročno sešite punčke iz blaga. Prostovoljke iz skupine Unicef pri Faros ucija se dobivajo vsak četrtek v prostorih društva Faros v Luciji, kjer imajo delavnico in v prijetnem vzdušju šivajo vsaka svoje punčke. Začele so z enimi škarjicami in nekaj šivankami, zdaj pa izdelujejo že prave umetnine, punčke z oblekicami različnih krojev, s čipkami in volančki,s spodnjim perilom, pletenimi copatki in jopicami, z laski, ki je prišit vsak posebej, z ročno pobarvanimi obrazki. Izdelujejo punčke in dojenčke z ritkami, ki se jih da potrepljati! Izkupiček od prodaje punčk - ena stane 4.100 sit - je namenjen cepljenju otrok iz dežel tretjega sveta, to je Azije ali Afrike V nekaj letih naj bi bili cepljeni vsi njihovi otroci. Z nakupom ene punčke zagotovimo kompletno cepljenje enemu otroku, to je pet cepljenj naenkrat. Vsaka punčka ima svoje ime, ki ji jo da njena mama-šivilja, opremljena pa je tudi s povratno razglednico, kamor kupec ali obdarovanec napišeta ime punčke in svoje podatke, zapišeta pa tudi kakšno lepo misel, pozdrave in prisrčno željo za popotnico. Tako šivilja, izdelovalka punčke dobi povratno informacijo, kar ji pomeni zadoščenje, veselje zadovoljstvo ter jo spodbudi pri njenem delu. Vzdušje je bilo živahno, veselo in prijetno, ljudje darežljivi in prostovoljke zadovoljne, saj bodo s prodanimi punčkami, ki jih delajo zastonj, lahko pomagale k zdravju otrok v deželah tretjega sveta. Med prodajanjem so si prostovoljke skupine Faros ogledovale tudi knjige in priročnike o šivanju z bogato založenih knjižnih polic v naši knjižnici. Posebej so jih zanimale knjige s kroji istrskih in šavrinskih noš, saj imajo v načrtu šivanje punčk v šavrinskih in solinarskih oblačilih. Špela Pahor KALIGRAFIJA NI LE LEPOPISJE V petek, 10. februarja, pred Valentinovim, smo v naši knjižnici priredili kaligrafsko delavnico. Številne udeleženke in udeleženci so se zbrali v stekleni pravljični sobi in se pod vodstvom piranske mentorice Marine Kurtin vadili v pisanju kaligrafske pisave unciale. Med vijuganjem črk po papirju s posebej za to narejenimi peresniki, ki so jih kot v starih časih pomakali v različno obarvana črnila, se je razvil prijeten pogovor, v katerem so obiskovalci delavnice izrazili željo po nadaljnjih srečanjih in izpopolnjevanju te pisarske veščine. STATISTIČNO SMO KULTUREN NAROD V 2004 izdali 36 % več knjig kot pred 10 leti V Sloveniji smo v letu 2004 izdali 4340 naslovov knjig, med njimi je bilo 3686 naslovov prvih izdaj in 654 ponatisov. Med izdanimi knjigami 74 % izvirnih del in 26 % prevodov. Celotna knjižna proizvodnja je v primerjavi z letom 1995 porasla za skoraj 36 %. Največ, 928 izdanih naslovov, v letu 2004 je bilo s področja leposlovja, od tega 511 naslovov iz slovenske književnosti, med tujimi pa so prevladovali naslovi klasične književnosti, sledijo pa španska, češka, slovaška in italijanska književnost. Slovenske knjižnice Zadnji podatki o knjižnicah kažejo, da je v letu 2003, poleg NUK-a in Centralne tehnične knjižnice, v Sloveniji delovalo še 55 visokošolskih knjižnic, 137 specialnih knjižnic in 61 splošnih knjižnic in v letu 2002 tudi 648 šolskih knjižnic v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Podatki kažejo, da se v knjižnicah od začetka 90-ih let povečuje obisk, kar še posebej velja za splošne knjižnice. Tako je bilo v letu 2003 izposojenih 18,7 milijonov knjig, kar je nekaj več kot 9 knjig na prebivalca Slovenije; v letu 1990 si je vsak prebivalec sposodil 4 knjige. Milijon obiskovalcev v gledališki sezoni 2003/2004 V sezoni 2003/04 je 35 gledališč, skupin in zavodov izvedlo 5137 predstav, ki si jih je ogledalo skupaj 1,052 milijona obiskovalcev, od tega 514 tisoč na gostovanjih. V povprečju si je vsako gledališko predstavo ogledalo 205 obiskovalcev. 221 koncertov poklicnih orkestrov v sezoni 2003/2004 Filharmonija in pet poklicnih orkestrov je v tej sezoni izvedlo 221 predstav, ki jih je obiskalo 173 tisoč obiskovalcev oziroma 57 tisoč na gostovanjih. Vsako predstavo s področja glasbene dejavnosti sije ogledalo 785 gledalcev. V muzejih 2 milijona obiskovalcev v letu 2003 V Sloveniji je v kulturni sezoni 2003/04 delovalo tudi 49 zavodov za kulturo in kulturnih domov. Le-ti so na različnih področjih kulturne dejavnosti izvedli 8273 predstav, ki si jih je ogledalo več kot 2 milijona obiskovalcev, od tega dobra polovica predstave na gostovanjih. V 121 muzejih in muzejskih zbirkah si je različne stalne in občasne razstave ogledalo preko 2 milijona obiskovalcev. Filmska produkcija izstopa v letih 2000 in 2003 V Sloveniji je bilo v letu 2003 proizvedenih 17 filmov, kar je 10 filmov več kot v letu 2002 in tudi precej več kot v preteklih letih, z izjemo leta 2000, ko je bilo prav tako proizvedenih 17 domačih filmov. V kinematografe je bilo v letu 2003 distribuirano skupaj 188 domačih in tujih filmov. Filme si je ogledalo 2,9 milijonov obiskovalcev, od tega je bilo 244 tisoč ali 8,5% obiskovalcev domačih filmov. (Vir: Zavod za statistiko RS) ZLATA POROKA PRI PUHARJEVIH V nedeljo, 12. 02. 2006, sta praznovala 50. obletnico poroke Pepo (Francesco Giuseppe) in Djurdjica Puhar iz Izole. Spoznala sta se na Reki, poročila 12.02.1956 v Jelenju in se že 28.02.1956 preselila v Izolo, kjer srečno živita še danes. Praznovala sta v ožjem družinskem krogu. Se na mnoga zdrava leta jim voščijo sinova Bruno in Livijo, hči Sonja ter člani družine: Breda, Dolores, Nada, Enzo in vnuki Jana, Tina, Aleš in Patrik. Dobre volje ni zmanjkalo do poznih ur in slavljenca sta s plesom ob zvokih harmonike dokazala, da sta še vedno v dobri formi. ZANIMIVI IZOLANI gost II srečanju r nizu mesečnih tečem ib klepetov z ‘•Zanimivimi Izolani-, v mesecu kulture 2006, ho Neva Zajc novinarka, prevajalka, dolgoletna direktorica Primorskega poletnega festivala, v četrtek, 16.02.2005 oh 19. uri v čitalnico knjižnice, Ul. Osvobodilne fronte 15, l.ivade-lzola. IhtgtUHtr bn nul Ha novinarka Rtuiiti Knjier-CafHulistrla Nataša Benčič Petek, 17.02.06 ob 20.00 - Kulturni dom Izola KOMEDIJA komedija gledališča STEPS Izola. Vstopnina: 1.500sit. Sobota, 18.02.06 ob 17.00 - Kulturni dom Izola BIN&BUM predstava za otroke gledališča STEPS Izola Vstopnina: 800sit. Ponedeljek; 20.02.06 ob 18.00 - Kulurni dom Izola SUKE Z RAZSTAVE plesna predstava studia LAI. Vstopnine ni! galeri jalN SUli A SMREKARJEVA 20IZOU, tel. 05/641 53 03 . J ~ Vabimo vas na otvoritev razstave ' -1 J MATIJA l/' MILKOVIČ BILOSLAV »SREČAL SEM SE S SMRTJO, DA SE NE BO TREBA VAM. MOLI NE OMAHUJTE!« ki bo v petek, 17. februarja 2006 ob 19. uri v Galeriji INSULA v Izoli. L-l galerija ALGA razstava slik avtorice DRAGICE MICKI Galerija Loža Koper Andraž Šalamun Slike Kavarna Ti\ on - Izola Slikarska razstava Silvio Majkus OLJKE in SOLINE galerija ARTSOCIETV razstavlja nemška slikarka MARA_________________ BONIFICAEMILIANA VENETA Palača Manzioli Petek 17.februar2006 ob 20.00uri Comunita Autogestito della Nazionalita Italiana di Isola Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola Mestna knjižnica Izola Oddelek za otroke in mladino Ure pravljic v februarju - mesecu slovenske kulture Sreda, 15. februar ob 17h v pravljični sobi: Ura pravljic v italijanskem in slovenskem jeziku. Tončič e la strega - Tončič, pravljica iz Benečije. Pripoveduje Špela Pahor Torek, 21. februar ob 17h v pravljični sobi: Štručka in druge slovenske ljudske pravljice. Pripoveduje Špela Pahor Sreda, 22. februar ob 17h v pravljični sobi: Ura pravljic v italijanskem in slovenskem jeziku. Le tre anitrine - TYi raČice,pravljica iz Benečije. Pripoveduje Špela Pahor Prijetno vabljeni v deželo knjig v izolsko knjigarno, liIbrIis kjer si knjige lahko v miru pogledate in se o njih pogovorite. Vašim željam bomo toplo prisluhnili in vam želene knjige tudi naročili. Srn 6. ta# "m#1. pjotterja tudi v slovenščini. V četrtek, 16. februarja 2006 ob 17. uri, bo na sporedu pravljica, BOBEK IN BARCICA Po pravljici se bodo otroci prijetno zabavali ob izdelovanju barčic iz papirja. Pravljične urice vodi Elka Sabadin. URNIK: od 10.00 do 17.00 sobota od 9.00 do 12.00 Izola / Manziolijev trg 6, Izola, tel.: (05) 64 00 135 KINO ODEON ■ Ali kino is -numu UGLAŠEVANJE 1^2 m m mr ta EL fine: Pttcr Nuserskl, Hitita lintr, Aiirai Ulit, Ptlma lili 16.-17.2.11)16.30 /18.-19.2.lil 18JI0 / 20.2.Ib 10.00In20.00 / 22.2.11)18.00 MALI PISCEK animirana družinska avantura Film jc sintuoniriran v slivenščino! 16.-17.18.00 / 10.-10.2.11)20.00 STRTI CVETOVI ležiiainscenari|:limlarmuscli Torti, 2t 2 oi mo in 2030 VVITHIN SHOTS Enodnevni festival »Sarajevo 1992 -1995« Ob 18.00 janleisU knitel/Sanlovskl giMUM; ležilt Velik HiUiismiM / lobiUn vSanleii / Bati! klin vSirjlen, 1994; kedlt: SnljJD VoleUc /1. mirte ivolnl /1. mireč v ram. 1993: Hetili:Snl|H Vilelic / ntrocl m aoU / Invellhg dlilrei, 1994: kežlla: Jitoille uka / Elekuika / Stnlz 1903: ležilt Srdi« tiletlc / Praieui / PranetlKK 19U; leblt ZUlt laniK / Kluir / lilar, 1395: ložllt Plet Žilica / PitUstm / Mridtt 1995; Beitli: Hidtad Begorlc / Kom o otrodk / kili dleU 1994; Užili: Mdiid Begovlc / beitdl moisimni / Isiodcil moi$tnnit1992:ileii|tluietllniitillc, Ob 20.30:Voda/Vod], 1995; Bežlltneit2]i Ooiovlt/Vitali kri / Kotli Ikn, 1993; Ivtivlt Iknkiin lella I F«N Patovlč / Nteiikl h id / anilci b i»U99] liblt žbtko lavailč / Fadli / Fadlb.1994: Bežllt Ibilžad logovk / tbvak po hen toki / amac 1992: Btiljt P)ar Žalca / Kita hui Sikll / Mola mama Siklt 1992; ližtt OaHt Taioiilt / imd kot id dml / CNHrei like iii ilker,1995; lolllt Plev Žalca / Sežlgil sem mio / Pallo sam ion 1991; ložta: bdlai Milit 7 na« / Rano, 1992: ivtir: Zdravko trato Sioročlo arflalillem / Nojlm ullitellkua, 1993; ližllt Oliko limlč 22.lili20JI0 / 23.-24.2.102030 / 25.2.ili 18.00 BAL CAN CANležiiain$ctnaiii:DarkiNMI/EI. vligt: Vladi bvanivski, idilfi Naniitta, Zvtzda Inoalivska. Branit Burit, Antmella Irilsa, lelisavtta Samic idr. G. BUSH V GALERIJI INSULA Jutri, v petek 17. februarja, bodo v izolski galeriji Insula odprli razstavo mladega izolskega oblikovalca Matije Milkoviča Biloslava, ki se predstavlja z inštalacijo, ki ji ni mogoče odreči politične, moralne in siceršnje angažiranosti. Matija je nasploh te vrste ustvarjalec, saj je lani doživel velik medijski in politični odmev s svojo umetniško inštalacijo na azijskem Art kampu v Singapuru, ki so jo oblasti povezale s smrtno obsodbo avstralskega državljana, ki so ga v Singapuru prijeli z večjo količino droge. Takrat je napolnil številne avstralske in singapurske časnike in druge medije, rešilo pa ga je le pojasnilo organizatorja, da njegovo delo ni nastalo v povezavi z omenjeno obsodbo. Da gre za angažiranega avtorja pa dokazuje tudi jutri odprta razstava, ki je nekakšen umetnikov odziv na pošiljanje slovenskih vojakov v Irak. Razstavni projekt z naslovom »Srečal sem se s smrtjo, da se ne bo treba vam. Nikoli ne omahujte«, se udejstvuje v obliki ambientalne postavitve v galerijskem prostoru. Naslov predstavlja citat besed ameriškega predsednika Georgea Busha, ki jih le-ta prevzema iz pisma, v Iraku nedavno ubitega, častnika ameriške vojske Daniela Clayja in jih premeteno, v smislu »drugega« pomena, posreduje svetovni javnosti. Biloslavova inštalacija, ki jo sestavljajo koledarji z rdeče prečrtanimi številkami, vojaški nahrbtniki z opremo, mrtvaške vreče in internetna povezava s statističnimi podatki, ima zelo konkretno aktualno ozadje. Govori o sodobnih odločitvah slovenske politike. Vprašanje inspiracije, ki je v tekočem obdobju interaktivnih, ambientalnih izvedbenih načinov ali drugih vizualnih praks precej relativizirana, se v primeru Matije Milkoviča Biloslava izvaja kot nekakšna ustaljena vsebinsko-slogovna forma. Avtor je s svojim predhodnim projektom, inštalacijo »I Am Going To Send You To a Better Plače. Good bless you«, izvedenim na razstavi skupine študentov na Akademiji Lasalle-SIA v Singapuru, »pretresel« svetovno javnost, saj se je tematsko dotaknil vprašanja smrtne kazni v tej azijski mestni državici. Ne gre pozabiti, da je dokaj ozko in blago intencionalno dejanje mladega umetnika uvrstil med »pojavne dogodke« predvsem ekstremno močan medijski oziroma politični interes avstralske vlade. Obsojenec, čigar zgodbe se je v svoji izpovedi dotaknil slovenski umetnik, je bil avstralski državljan. Torej refleksije umetniškega akta so »po sebi« introvertne, odvisne... Verjamemo, da v ozadju dejavnosti mladega umetnika ne prevladuje mladostniško stanje neobremenjenega, uporniško ponosnega statusa in da mladi avtor svoje pokončne drže neposredne izpovedi z leti ne bo prepustil lagodnemu oportunizmu, ki žal preplavlja vse preveč sodobnega umetniškega okolja. Razstava bo v Galeriji Insula na ogled do 10. marca. (Dejan Mehmedovič) Matija Milkovič Biloslav se je rodil leta 1983 v Kopru. Po končam gimnaziji se je “ ............ leta 2002 vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, smer industrijsko oblikovanje. Živi in študira med Izolo in Ljubljano. Prvič je razstavljal na skupinski razstavi študentov ALU v galeriji Hermana Pečariča v Piranu leta jX ls^ BcgSi 2003. Leta 2004 je z ostalimi študenti ALU-ja razstavljal na Ljubljanskem bienalu industrijskega oblikovanja BIO in na enem izmed največjih bienalov industrijskega oblikovanja v Euvropi v Saint-Etienne-u v Franciji. Decembra 2005 se je udeležil že omenjenega Asian Art Čampa, ki ga je organizirala Singapurska fakulteta za likovno umetnost Lasalle-SIA, njegovo delo pa je takrat doživelo izredne odzive v medijih in celo v politiki, o čemer pričajo tudi zapisi iz avstralskih in singapurskih spletnih časopisov. "Razstava slovenskega študenta umetnosti predstavlja ducat visečih vrvi z zanko in prav toliko prevrnjenimi stoli. Le eden od stolov še vedno stoji in na njem je bil listek s številko C865, kar je bila v resnici evidenčna številka na smrt obsojenega Van Npugena. Novinarki ABC so onemogočili pogovor z avtorjem, direktor umetniške akademije pa tudi ni želel govoriti pred kamero. Mimo kamere pa je povedal, da razstavljena inštalacija pravzaprav govori o samomoru in da je listek na zadnjem stolu zdaj prazen. Avstralski časnik so tudi preverjali, ali je objavil fotograjije z omenjene razstave in kaj je na njih videti!' Nekaj je gotovo: mladega izolskega ustvarjalca odslej ne bodo čisto brez skrbi vabili v to oddaljeno deželo. Amazing Gtftsfor Amazing Poople AFTS NEW$ Protett <r rr«itp*p«r at boio; C8S6. »io»*v*r, 'ti* »-'kJ* d«vn*4 Uit a(t»r lati rudar i ipumrig ut Iht »»bibihon »< th* Ltrali« ŠlA 1 o( U>* Anj. th« card n-« «<«cutlon numbsr «»* '«mo» DrV liad C ali* e* o( U ditplarn« V. O var' u»«d, danjl »ur ralavanc* to Vt t>utwi n*j mttaad cammtnting or ■.d«. The artida tlaimad th« * rti* ort, by Satbian an ttudant. Mati)* Milkovič Biloslav i« Ue ar Ir aat of rpen aitirt.c pretast th« atr h*» j*«n in th* laad up lo V*n's »itcutiAn, ichadulod ter datan thn ŠLf 1- V ‘v Glasbena scena nima povsem dodelanih mehanizmov, čeprav se njeni gospodarji trudijo, da bi nas v to prepričali. Obstajajo namreč skupine, ki kljub večletnim prizadevanjem, nedvomnem glasbenem talentu, tudi ob močni medijski pozomostji, z dodelanim imidžem in s podjetnimi managerji preprosto ne prebijejo tistega zidu, ki loči bend od publike. In tako za večno ostajajo le obetaven, kvaliteten ali kultni bend in nič več. Na drugi strani, pa obstajajo skupine, ki imajo bolj malo od naštetih vrlin, pa so kar same od sebe, s svojo glasbo in svojim nastopom, podrle ta zid in gladko obračunale s takoimenovano konkurenco. Ena od teh, pri nas sicer bolj redkih skupin, so nedvomno izolsko-lucijski Sonsatiou. Obalne glasbene senzacije so bend, ki za svoj obstoj ne potrebuje nobene reklame in nobene medijske pozornosti. So bend, ki je uspel v prvem, zelo last minute, nastopu v prenovljeni zasedbi, popolnoma napolniti Shoto klub. Lepo bi bilo sicer verjeti, daje to uspelo večernim headlinerjem, zagrebškim metalcemZeusFabcr. Toda ni tako. Sensation, ki so nastopili kot predskupina, so za seboj povlekli ogromno množico mladih in manj mladih obalnih koncertnih navdušencev in ne. Povlekli so nekaj takih, ki jih je zanimalo, kako bo delovala nova zasedba in več takih, ki so preprosto povedano, prišli razbit monotonijo sobotnih večerov z metal reggae - ska - punk - drumttbass - balkan žurko, kot jo znajo narediti samo tej štirje obalni mladci. O samem nastopu pa tudi ni kaj dosti povedati. Delovali so že zelo uigrano, močno, mogočno in prepoteno. Delovali so tako izjemno pozitivno, da so se ubogi Hrvatje, ki so nastopili za njimi, kar malo ustrašili odgovornosti, ki jo prinaša nastop. Bili so namreč glavne zvezde večera in zlobni bi pritrdili, da so bili celo malo odveč. Saj ga ni hujšega kot to, da ne odigraš na nivoju lastne predskupine. Zcus Fahor so sicer odlična novometalska zasedba, tehnično zelo dobra, zvokovno tudi lepo naštudirana in imajo tudi nekaj svojega šarma. Toda ta zvok in ta novometalska poza je žal že malo passe1, in žanra so se že vsi po malem naveličali. Tako jim je ostalo le to, da so prikazali sicer zelo soliden nastop, ki bi verjetno deloval tudi dosti boljši, če ne bi pred njimi nastopili obalni glasbeniki. In to si lahko štejemo v čast, čeprav smo igrali na domačem igrišču. Sensation so obalo osvojili, preostane jim le še svet. Pa ga spet ni toliko dosti in še tako lepo jajčast je. Kot, da bi bilo to kaj takega. Če bi vprašali vokalista Viktorja, bi rekel, ni panike, miško. Samo, da pride do potnega lista, pa bo. V petek so v izolskem klubu študentov in dijakov nastopili obalni ska-punkerji Jebiga in prav tako obalni rock'n'rollerji Juke box. V soboto pa so v Shoto klubu nastopili reški patton-metalci Father. Njihov koncert je bil še en primer obalnega načina pojmovanja koncertov. 'Kljub temu, da so fantje iz Reke že močno ime na hrvaški glasbeni sceni, ne samo podzemno alternativni, da se njihov videospot neprestano vrti na regionalni MTV emisiji, da so izdali prvenec za velikega založnika in so že večkrat bili povabljeni na razne koncerte oziroma festivale v tujini, je bil odziv obalne publike nepričakovano medel. Po pravici povedano, če ne bi bilo lokalne predskupine, hrvatinskih Fifth Season, ki so sicer svoje delo več kot dobro opravili, bi po vsej verjetnosti Shoto klub sameval. Pa ne da žanr nima pristašev v okolici. Nemogoče. Saj je glasba, ki jo ustvarjajo Father mešanica toliko stilov, da se za vsakega nekaj najde. Pa tudi termin je bil kar primeren. Konec koncev je bila sobota in niti trgovci več nimajo izgovora, da se morajo naspati pred delovno nedeljo. Preprosto povedano, koncert ni bil dovolj odmeven, ali pa ni nikogar zanimal. Dejstvo pa je, da je bil dober. Fantje, pa čeprav navajeni drugačnih odzivov, so pokazali kar nekaj tehničnih vrlin, zanimivih zamisli, da ne govorimo o izjemni simpatičnosti in šarmu pevca, ki je večkrat kar dobro nasmejal prisotne. Delovali so kot zaresen bend, takšen, da če bi bil naš, bi polnil dvorane. In študentske žurke. Njihov zvok je sodoben, vokali izjemni, kitare mogočne in trde, ritmi na trenutke zelo plesni, na trenutke pa bolj metalsko razpoloženi. Dober bend, ki bi lahko bil marsikomu všeč. V soboto bo Shoto klub naglo sprpinenil smer in po nekaj hardeorovsko metalskih koncertih pristal na ska reggae razpoloženih Makako Jmnp ob podpori reggaejašev Zakkaman & the tribe of rcvolutionarv Hons. Oboji so iz sosednjega dela sosednje italije. Makako lump so stari znanci okoliških žurk, fiest, šagr in podobnih kulturno zabavljaških dogodkov. Po nekaj letih nabijanja coverjev in ostalih žurerskih pripomočkov so ugotovili, da so že dovolj zreli za samostojno ustvarjanje. Tako bodo v kratkem izdali svoj prvenec, Mi queso es tu queso. In kot vsak prvenec, bo tudi ta potreboval dobro promocijsko turnejo. V sklopu le te se bodo Makako Jump prvič predstavili Shoto publiki in ne dvomimo v to, da bo fešta. Ogreval bo Zakkaman s svojim plemenom revolucionarnih levov in nijovim roots reggae-jem. Don’t worry -be happy, it’s only a dream... Se qualcuno piii importante di me non l 'avesse gid detto riferendosi ad un 'altra minoranza in altri tempi e in altri luoghi, lo direi anch ’io in questo mese artificiosamentededicatoallacultura, anzi logriderei apienipolmoni: Ihave a dream! 1 kave a dream! lo ho davanti a me un sogno, che un giorno alla celebrazione della Giornata della Cultura qualcuno pronuncera il discorso anche nella mia lingua, che era la lingua di mio padre, ed era la lingua di mio nonno, ed era la lingua di mio bisnonno, ed era la lingua di chi c 'era ancora pr ima di lui, perche l 'hanno sempre parlata in questa che era anche la loro ed e anche la mia časa. I kave a dream! lo ho davanti a me un sogno. che un giorno non per legge, maper amore, solidarietaedamiciziasi insegnera nelle scuole la lingua del prossimo e del diverso! I kave a dream! lo ho davanti a me un sogno, che un giorno il mio vidno per amicizia, per rispetto e solidarieta imparera e parlerd la mia lingua, come io per amore e per amicizia ho imparato e parlo la sua lingua! I kave a dream! lo ho davanti a me un sogno, che un giorno i miei quattro piccoli nipotini vivranno in un Paese nel quale non saranno giudicati per il suono delle loro parole, ma per le qualitd del loro carattere e del loro sapere! I kave a dream! Io ho davanti a me un sogno, che un giorno chi hanostalgia della propria časa vi far d ritorno, e chi ha trovato dimora nella sua časa Vamerd e la rispetterd! Ihave a dream! Ho davanti a me un sogno, oggi, e vedo tutti i miei connazionali accorrere uniti alle iniziative, ai concerti, alle mostre, alle conferenze della nostra Comunitd come se li avessero organizzati essi stessi, perche e cosi che danno unforte segno della loro presenza nella cittd che altrimenti rischiano di per dere per sempre! I kave a dream! Don ’t worry,folk: it’s only a dream! E soltanto un sogno! Silvano San A Isola ricordato Dario Scher Riconlato martedi scorso, a Pnliizzo Manzioti tli Isola, ati un anno dalla scomparsa, Dario Scher, nostro connazionale epoliedrico attivista della nostra Comunitd nazionale. La serata, intitolata “Grazie Dario”, e stala organizzata dalla Comunitd (legli Italiani “Dante Alighieri” ed ha visto la presenza di un folto pubblico, tra cui il vicesindaco di Isola Silvano Sau, il presidente deU'Assemhlea di Unione Italiana Maurizio Tremul e altri rappresentanti di vari e organizzazioni, dalle Comunitd degli Italiani deli 'Istria ad altre associazioni, anche italiane. Amina Dudine, figlia di Dario e presidente della “Dante” - sodalizio guidato da Dario fino ad un anno fa ha tracciato ilpercorso artistko, sociale ed affettivo di un personaggio che e stato senza dubbio uno dei simboli della Comunitd nazionale italiana di Slovenia e Croazia. Con la collaborazione dci gruppi culturali della “Dante", ta Dudine ha presentatolasuaintensaattivitdculturaleepolitica svolta a Capodistria, Isola ed in Istria toccando pure le varie collaborazioniinternazionali, tra cui il gemellaggio con Tolentino. Ha sottolineato in specialmodo il suo grande amore per il Teatro. genere che lo ha visto attivo fino aU’ultimo, quando, con il suo noto entusiasmo, ha saputo trasmettere I 'amore perfarte scenica a numerosi giovani che svolgono tuttora la loro attivitd ali’interno della “Dante Alighieri”. A fine serata e stala inaugurata una mostra fotografica sui tema. Testo e foto: Claudio Chicco Serata letteraria e premiazione La CAI\ di Isola ha valuto ricordare la giornata della cultura, che si festeggia in Slovenia Totto febbraio, con una serata dedicata al libro e alla creativitd giovanile. La manifestazione di venerdi scorso si e aperta con la presentazione di una scrittrice di libri per ragazzi, Liviana Poropat, naliva di Muggia. L 'autrice, dopo una breve presentazione de! vicesindaco Silvano Sau, ha avuto un colloiptio con la presidente della CAN, Lilia Peterzol, durante il gnale ha presentato il suo ultimo libro per bambini, “Quercino, Mac